Telefon št. 74. Posamna številka 10 Ju .1 paitl prtjeman: ia ••lo leto naprej 26 K — h pol leta •etrt » Mesec 13 » — i 6 »50. 2 » 20 ■ V apravnlltvu prtjeman: za ••lo leto naprej 20K — h pol leta ietrt » »esec 10. s n — » 1.70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In Insorata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niškib ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 113. V Ljubljani, v torek, 19. maja 1903 Letnik XXXI. Za svobodo Hrvatske. Na nedeljskem manifestacijskem shodu v »Sokolovi« telovadbi.:! v Trstu je bilo, kakor smo kratko sporočili v brzojavkah, okolo 2000 oseb iz vseh slojev tržaških Slovanov, med njimi tudi mnogo Bocialnih demokratov. Zborovalce je pozdravil sklicatelj prof. MatkoMandič, ki je potem v lepem hrvatskem govoru na podlagi zgodovinskih in statističnih dejstev dokazal, kako se je hrvatski narod, oropan vseh političnih in kulturnih pravic, vseh gmotnih sredstev, vsake svobode moral vzdigniti proti svojim dušmanom. Zlasti podatki, koliko Hrvatska plačuje v skupne stroške (18 milijonov kron na leto) in kako so pri tem deželne finance pasivne, dočim narod umira od glada, so v poslušalcih vzbudili najhujši srd ter izzvali krepkih mejklicav. Drugi govornik, dr. R y b a f , je v slovenskem govoru, dovršenem v obliki in po mislih, slikal zgodovino Hrvatov, ki so tolikokrati rešili Evropo barbarskih napadov, da se je mogla mej tem mirno razvijati, ki so opetovano rešili Avstrijo pogina, kar jim sedaj Avstrija plačuje z uprav turškimi razmerami. loti govornik je rekel vpričo vladnega zastopnika, da prihajajo Hedervaryjevi vohuni zastonj v Trst iskat „zločincev«; tu jih ne bodo našli. Oni, ki jih išJejo — so že na varnem. Tretji govornik pisatelj dr. T r e s i č -Pavičič je v uprav pesniški vznesenosti slikal skupno zgodovino Hrvatov in Slovencev, kateri poslednji so vedno stali na strani Hrvatov, kodar je trebalo reševati Evropo. Pozival je Slovence, kedar pride dan, da zopet stoje na strani svojih bratov. Kazal je, preletaje zgodovino, kako so Madjari cd Hrvatov šo vedno dobili „batine«, ter izrekel nado, da jih dobe tudi v bodočnosti. Meč Jelač:ja tudi glava boli, da mora ostati doma. Pl. Szell pa ni oni Rakitničan, ki je svojemu liscu zvezal kopita ter ga vrgel v vodo, češ: Plavaj ali utoni! In slučaj je hotel, da je minoli četrtek na peštanskem dvoru vladar prezrl grofa Apponyja, dočim je prijazno nagovoril razne osebe. Ta afera je vzdignila mnogo prahu osobito v opoziciji, ki se hoče žaljeno čutiti z grefom Apponyijem. Drugi 'dan je bila ogrska zbornica podobna roju bučel. Appo-nyijevi pristaši so zahtevali pojasnila in zadoščenja. Pl. Szell je miril na levo in desno, da prepreči parlamentarni izbruh. Posredoval je dalje, daje vladar včeraj sprejel grofa Appo-nyija v avdijenci. S tem je morda grof Apponyi zadovoljen, a pl. Szell ne še pomirjen, ker kritični dnevi šo niso potekli. Znano je namreč, da je ogrski minister za deželno brambo baron Fejervary vrl vojak, a nasproti poslancem premalo diplomat. S svojimi odgovori in mejklici v razpravi o brambeni predlogi je vlival le olje v ob-strnkcijski kotel ter pl. Szellu večkrat prekrižal račune. In ravno grel Apponyi ter baron Fe-jervary že davno nista politična prijatelja. Morda moremo v tem dejstvu najti pravi vzrek, da je grof Apponyi delal težave glede vojaških novincev in zato tudi minoli četrtek debelo uro stal bled in zamišljen kakor pozabljen kip v muzeju. Ta načelna nasprotja pa niso ublažena, in to je, kar more roditi nove nevarnosti za vlado. Pl. Szell ima v istini mnoge skrbi. V zbornici obstrukcija, v deželi „e\ le\", na Hrvatskem pa nevarni izgredi. Ali je se tega treba bilo, da v hrvatski kraljevini vre mej narodom proti Szellovemu prijatelju grofu Khuen • IIedervaryju? V istini, najspretnejši diplomat mora pasti v precep. Poljaki in vlada. Precejšnja večina poljskega kluba, posebno pa takozvana podolska frakcija, je silno nezadovoljna s sedanjo Koerberjevo vlado. Dokaz temu je naslednja izjava nekega odličnejšega člana poljskega kluba: Ako dr. Koerber odkloni naše zahteve, bo poljski klub sicer dovolil nagodbo, toda drugemu kabinetu. Sredstev in potov imamo dovolj, da vladarja obvestimo o naših razmerah. Nikakor nas ni vol a dopustiti, da reducira pomen parlamenta na LISTEK. K 25-letnici c. in kr, 19. lovskega polka. Spisal Fr. II o e n i g m a n. (Dalje.) Preiskali so kraj, kamor je naš ponočni stražar ustrelil, in našli ubitega osla. No, ta se je ponol 'i pasel. Ker ni razumel klica: »Halt, wer V la ?«, ni zarigal svojega »i ha« in revež je poginil. Vrnivši se oddelek sporoči to m ijorju. Ta pravi hladnokrvno : „Le ležite, 'vojaki moji! Saj živimo za kaj druzega, kal or za te lumpe!" Zjutraj ob štir b je bilo treba vstati. Zjutranja zora nam > e kaj milo zazorila. Topa sta bila obrnjena e^an na cesto proti Stolcu, drugi na kulo pod itiami. Ukaz je bil: »Kuhati črno kavo!« Pden oddelek je šel iskat vode k izviru ravno proti Stolcu in sicer precej daleč. To vocflo nam je pokazal zviti Turek. Imeli smo vodo prav blizo za seboj, a za njo nismo vedeli. V času, ko so naši točili vodo v kot liče, smo zapazili, d* gre s hriba dolga vrsta sovražnikov po cesti proti nam. V jutranji solnčni bliščobi ni bilo mogoče razločiti, ali so naši vojaki, ali sovražnik. Častniki so opazovali s svojimi daljnogledi in se prič-kali: „Naši so!" »Sovražniki so!« Slednjič so zapazili Mohamedovo belozeleno zastavo. Major začne upiti na vode toče: »Zuruck!« »Nazaj!« na vse grlo. Seveda ga ne bi bili slišali, bili so predaleč. Toda čuden slučaj: Ravno k temu izviru prijaha Turek v hitrem tiru in iz samokresa ustreli dvakrat v zrak. S i hitreje odjaha daljo. Kdo je bil? Bržkone je bil častniški namestnik M i h a 1 i č od 32. infanterijskega polka. Ta si je upal izvršiti predrzni in junaški čin. Tri stotnije tega 32. polka so bile v Stolcu obkoljene od Turkov in vstašev. Ti niso pustili živeža ne vode avstrijskim vojakom. Pa tudi od njih ni prišlo nobeno poročilo do nas iz trdnjave. Baje je bil tudi zadnji vojaški konj zavžit. Prav huda jim je prela. Da bi jih rešil, se ponudi Mihalič. Vojaško avstrijsko obleko sleče in v spodnji obleki ubeži k Turkom. Ta dan popoldne je prišel do našega polkovnika tudi župnik Mušio od 15 Črnogorcev spremljan. Mušič je bil hud sovražnik Turkov, znan iz črnogorskih bojev s Turki. 13il je eden izvrstnih voditeljev svojih 13C0 mož Črnogorcev, ki so imeli handžar (dolgi nož) zm pasom in blizo dva metra dolgo puško na kamen za orožje. Jedli so z nami komis. Ti so za hrbtom napadali našfga na sprotnika, dokler ni bil premagan. Bila je to izvrstna pomoč za nas. Mušič je o&til potem v Mostaru kot zaupljiv služabnik naš. Po kratkem boju 21. avgusta pri Poprat-u smo se 22. vrnili in prišli 23. pred Mostar, kjer smo ostali 24. in 25. avgusta. Dne 20. avgusta morali smo pa proti Buni, kraj, ki ima eno mošejo (turška cerkev) kulo (turški grad) in nekoliko ob obeh straneh potoka Bunice v neredu stoječih turških in srbskih hiš. Pravi katoliki so bili v manjšini kakor skoraj povsod, koder smo hodili. Iz Bune šli smo skozi Blagaj ter prišli 28. avgusta v Nevesinje. Blagaj je nekoliko večji kraj kot Buna. Ima tudi mošejo in je zvezan z lepo cesto z glavnim mestom Mostarom. Moaeje so rabili naši vojaki za zaloge skoraj po vseh manjših krajih. Dovoljeno je pa bilo hodžiji (tako so imenovali turškega popa) hoditi 5 krat na dan na ozki visoki stolp, ki ima samo zanj prostora, in klicati Turke k molitvi. Tukaj ne smem pozabiti znamenitosti! Lepa pot, kakor nalašč za sprehajališče, pelje iz vasi ob Bunici prav do njenega izvira. Izvira pa Bunica iz prostorne, globoke dupline, ki je od narave obokana kakor kaka klet. V tej votlini prebiva brez števila divjih golobov. Pravijo jim: »Mohamedovi golobi«. Zato je pa prepovedano katerega vloviti ali streljati nanje. Te zapovedi nismo natančno držali. Gledali smo pa večkrat, kako je kakov mladič čofnil iz gnezda v vodo in utonil, čo je bil tudi Mohamedov. Od izvira kakih 30 korakov je stalo zidano poslopje in notri Mohamedov grob, visoka lesena rakev v sredi postavljena. Ali mislite, da smo mirovali, dokler nismo videli, kaj je notri ? Stražo od zunaj, da nas no vidi kak Turk, drugi pa notri! Privzdignili smo rakev. Spodaj ni bilo nič, katar par miši! tDalje prih.) ničlo. Se je li Koerberiu sploh posrečilo, da je saniral parlament? Omajal je edino le dr-iavne finance in je danes popolno tam, kjer je bil pred tremi leti. — Tega mnenja je po poročilu »Glosa Narodu« velika večina poljskega kluba, da eelo takozvani klubov centrum pod vodstvom posl. Pastorja. Seveda ti elementi tudi z Javorskim niso zadovoljni in se sploh le male kdo navdušuje za njegovo politiko. S temi izjavami bo bržkone tudi v zvezi vest, da J«worski kmalu odloži klubovo načelstvo. Apponjjeva afera. Predsednik grof Apponvi je bil, kot smo omenili, v nedeljo sprejet v avdienoi pri cesarju. Avdienca je neki trajala celo uro. Grol Apponyi je poročal o svojih po izkusib, da se vstale v parlament zopet normalna razmere, ter obenem naglašal, da je poslovnik edino sredstvo, ki je je mogoče uporabljati v sedanjih razmerah. - s to avdienco pa baje Apponvjeva afera še ni končana. Predsednik baje od kralia sploh še ni dobil nikakega zadoščenja. Grel Ap ponvi je dobil dovoljenje, ne pa povabilo za avdienco. Moral je namreč prositi za avdienco potom kabinetne pisarne Istotako Ap-ponyi ne smatra za kako posebno zadoščenje, če je prejel včeraj z drugimi povabljenci vred povabilo na drugi dvorni obed. Z druge strani se poroča, da je vladar na predlog Szellov takoj privolil v posebno avdienco ter naročil, naj Apponyi zaprosi zanjo in jo takoj dobi. Torej je predsednik res moral prositi. Posl. Hollo je radi tega v i včerajšnji seji hotel to stvar spraviti na razgovor. a predsednik tega ni dopustil. O vsprejemu samem poročajo dunajskim listom: Cesar je Apponyja sprejel zelo prijazno. Obveščen je bil o vseh namerah opozicije ter tudi o tem, da Apponyi ni do volil zaradi sebe nikakih demonstracij. Predsednik je obširno poročal o sedanjih razmerah v zbornici ter konečno povedal, da takoj odloži predsedniško čast, ko se zbolj-šajo parlamentarne razmere. Govorila sta seveda tudi o Szellu, ki ga je Apponyi silno hvalil in odobraval njegov politiški sistem. Po avdienci je baje Apponvi izrekel tele besede: »Z izidom avdience smem biti popolno zadovoljen, parlament pa še bolj. Za^ gotovim namreč lahko vsakogar, da ni niti sence nesporazumljenja mej krono in narodom." Nove trgovinske pogodbe. V Italiji še sedaj niso završili priprav za pogajanja o obnovitvi trgovinskih pogodb. Vladni krogi še sedaj niso edini, ka terim osebam bi poverili vodstvo razprav. Najprej so menili osnovati dve komisiji. Oni za Nemčijo bi predsedoval ravnatelj Banca dltalia dr. Stringher, drugi za Avstro Ogrsko pa L u z z a t t i Sedaj so se pa zedinili na tem, da osnujejo le eno komisijo, posebno še radi tega, ker se brez dvomno prej prično pogajanja z našo monarhijo nego z Nemčijo. Predsedoval bo tej komisiji seveda Luzzatti, če bo le hotel sprejeti to nalogo z ozirom na svoje rahlo zdravje. V nasprotnem slučaju bo predsedoval prvo imenovani, ki bo tudi sicer igral zelo važno ulogo. Dogodki v Franciji. Minulo nedeljo so priredili, kot smo že omenili, francoski framasoni in njih podkupljeni hlapci na raznih krajih Francije silno burne demonstracije proti članom razpušče-nih kongregacij, posebno proti onim, ki so imeli toliko poguma, da so nastopili kot govorniki po iupnih cerkvah. Seveda so katoliki povsodi poskrbeli, da so taki rogovileži bili postavljeni na cesto. Tem povodom je prišlo po nekodi do burnih nastopov mej divjimi demonstranti in napadenimi verniki. V Marzilju so »svobodnjaki« obsodili šest kapueinov na globo po 25 frankov. Pri odhodu iz sodne dvorane je občinstvo navdušeno pozdravilo odhajajoče redovnike s klici »Živela svohoda, živeli redovniki!« Obenem se je pa 200 do 300 mož podalo na prefekturo, kjer so vložili adreso na vlado, v kateri ugovarjajo kračenju svobode in izjavljajo, da bodo branili pravico katolikov z vsemi sredstvi. O iztiranju frančiškarov na otoku Rouase pri Ajaccio se poroča sledeče-.-Dne 14. t. m. so z vso vojaško silo izgnali frančiškane. Ko so prebivalci zvedeli, da se bliža vojna moč, bo jeli zvoniti in vabiti k samostanu. Redovniki so bili zaprti v samostanu. Vojaštvo je s sekirami ulomilo četvero vrat ter udrlo v samostan. Iz kapele, kjer so bili zbrani redovniki, so vsakega frančiškana posebej iz-tirali ter odvedli k županstvu, kjer je seveda sledila znana obsodba. Ljudstvo je užaljeno klicalo: »Proč s Combesom!« — V Vitryju so s silo iztirali šolske in usmiljene sestre, mej temi več 78 do 85 let starih. Premožnejše gospe so osnovale posebno društvo, da jim preskrbe stanovanje. Španski prestolni govor. Mladi španski kralj Alfonz XIII. je včeraj slovesno s prestolnim govorom otvoril novoizvoljeni parlament. V svojem nagovoru je kralj izražal nado, da ga bo parlament krepko podpiral v pričetku njegove vlade in povrnil narodu prejšnjo slavo. Dalje je kralj omenjal ljubezni in otroškega spoštovanja, ki ga vežeta s papežem, ter izrekel nado, da se povoljno zavrfte pogajanja v svrho reforme konkordata. Z vnanjimi velesilami je spanija v iskreni prijateljski zvezi. Dogodki v Maroku, pravi konečno kralj, so dokaz želje evropskih vlad, da se ondi ohrani status quo. Iz brzojavk. Šestmesečni budgetnipro-v i z o r i j predloži vlada poslanski zbornici takoj po bintoštnih praznikih. — K v o t n a deputacija ima danes tretjo sejo, v kateri završi svoje delo in poročilo na ogrsko deputacijo, ki pa niti še ni izvoljena. Razprave bo vsled tega tajne. — Povodom odhoda nadvojvode Frana Ferdinanda iz Budimpešte so se poslovili od njega vsi člani katoliške ljudske stranke. — Poslanca B a r e u t h e r j a poživljajo volivci, naj stopi iz Schoaererjeve stranke in postane divjak. — Ssostavo novega bolgarskega ministerstva je poverjen bivši general Petrew. Poskusili bodo b sostavo koalicijske vlade. — Popoln nedeljski počitek je uveden na Portugalskem. Razun gostiln in gledišč mora biti vse zaprto — Japonsko brodovje se pomnoži. Vlada zahteva kot prvi rok deset milijonov funtov šterlingov. — Razpor mej Čile in Boliviio poravnan. Iz Santiaga javljajo, da se je mejni razpor mej tema dvema državicama poravnal mirnim potom ter je že podpisana zadevna pogodba. — Venezuela je doslej izplačala 1.086.289 bolivarjev na račun dognanih tirjatev. Poštna zveza Železniki-Pod brdo. Iz Železnikov, 15. maja, Z današnjim dnem sta stopila naš trg in Podbrdo, oziroma naša in tolminska dolina, in še v širšem pomenu kranjska in primorska dežela od te strani v novo tesnejše združenje po zgoraj navedeni poštni zvezi. Znamenitost te zveze je razvide! že pred mnogimi leti naš bivši zaslužni deželni predsednik baron Andrej Wmkler kot prejšnji nekdanji c. kr. okrajni glavar v Tolminu. On jo je dobro poznal, uvidel in protež ral, to rej je bil tudi — menda leta 1880 — ko je obiskal na veliko naše veselje tukajšnji trg, jako slovesno sprejet in pozdravljen. Danes popoludne proti 4 uri je v prvič dospela c. kr. pošta"iz Podbrda v Železnike. Konji so bili v znamenje veselega dogodka okrašeni s cvetličnimi šopki. Morebiti bi bil pozdravil ta čin tudi strel, ako bi nam ne bil — tako strogo prepovedan ! Veliko znamenitost zveze naše doline s tolminsko pa uvidimo še od časa, odkar je dodelana cesta Podrošt Podbrdo, akoravno je ona še slabo utirana. Od takrat se kaže promet med tolminsko dolino in Skofio Loko, in enako zopet od tam nazaj v Primorsko dokaj živahen. Mnogo ali bolje rečeno vse potrebne stvari za podbrški predor se vozijo tu skozi, pa tudi živila za večino ondotnih krajev, kar so poprej dobivali je iz Gorice. Ako se pogleda torej na zemljevid, vidi se in lahko se spozna, da železnica Škcfja Loka Železniki ni nikakor tako abotna misel, kakor se marsikomu morebiti vidi. A še v dokaj bolj važne in znamenite razmere pa bo stopila naša dolina v strategičnem oziru osobito od Železnikov naprej skozi ožine preko Zaliloga, Podrošta in po ftadnji Sori proti Podbrdu takrat, ko bo dodelana bohinjska proga nove železnice, ki b] vezala sever z jugom. Ako pridere n. pr. sovražnik skozi tolminsko dolino do Podbrda in mu tam v predoru, kakor po navadi pravimo, zaloputnejo vrata pred nosom, da ne bi mogel naprej, mu je odprt pot v osrčje Avstrije edino le skozi našo dolino, ki ima pa za obrambo dokaj boljše pozicije, kot Bta gorotanska Predil in Naborjet. Pisec teh vrstic ni in noče biti nikak prerok, to si pa vendar usoja trditi, da bi višina Petrovega brda nad Podbrdom utegnila n. pr. postati kedaj še — druga Franzensfeste. Do tega je morebiti še krajši čaB, kakor se marsikomu vidi. Vederemo, — ali kakor Primorci pravijo: »Ma, ga bomo vi-dili!« —č— Dnevne novice, V Ljubljani, 19. maja. Slovenci za Hrvate. Protestni shod, na katerem bodo ljubljanski Slovenci zavzeli stališče napram zadnjim dogodkom na Hrvatskem, se bo vršil prihodnjo nedeljo 24. t. m. v veliki dvorani tukajšnjega »Mestnega doma«. Poštne vesti. Premeščeni so: poštni oficijal gosp. Ferd. S v e t e k od poštnega urada Ljubljana I k poštnemu uradu II, na njegovo mesto pa pride poštni oficijal gosp. Ivan Hafners poštnega urada II. Poštni praktikant g. Josip Rzehakin poštni pomožni uradnik g. Mat, Meden gresta iz Trsta v Ljubljano, poštna pom. uradnica I. razreda gdčna Marija Coclig iz Ilir. Bistrice v Kočevje, na njeno mesto pride iz Kočevja gdčna Gabr. Unterrainer. Mesto poštne odpravnice v Razdrtem je po deljeno odpraviteljici gdč. Mar. Dovžan v Trojani, na Ig pride odpraviteljica gdčna Marija Govekar v Oplotnici, v Št. Rupert gdčna Marija V r t o v e c iz Sv. Križa. Poštna odpraviteljica gdčna Ivana Č e b i n v Bob. Bistrici je imenovana za proviz. poštno pomožno uradnico na dosedanjem mestu. Umrl je inženir in posestnik v Mengšu g. Mihael Stare. Pogreb bo jutri popoludne ob s/»4. uri. — Umrl je v St. Petru na Notranjskem posestnik hotela in c. kr. voj. stavb, računski oficijal v pokoju gosp. Matija P a u 1 i č v 55. letu svoje dobe. — Ponesrečeni knez. Knez Aladar Porcia je v svojem parku v Spitalu na Koroškem padel z znatne višine in se hudo poškodoval. — Stavka mizarskih pomočnikov se prične v Trstu. — Stražnik' morilec. Stražnik Co-lomban v Tržiču (Monlttloone) je dobil nalog 281et,nega Calanttija, ki je bil izgnan iz Trsta, spremiti na njegov dom. Na poti skozi Ronke sta šla v neko gostilno, kjer sta pila liter vina. Nakrat je stražnik udaril v obraz Ca-lanttija. ki ie vrnil udarec. Stražnik je nato potegml sabljo in prebodel Calanttija skozi srce. Čuje se, da je Colomban nenadoma zblaznel. — Služba učitelja za verouk je razpisana na mestni nižji realki v Idriji. Ako se ne oglasijo zakonito usposobljeni prosilci, oziralo se bo tudi na kandidate, ki se pri pravljajo na izpit. Zagotovi se iim v tem slučaju letne remuneracije 2000 K. Prošnje do 15. junija. — Novi kipci. G. Jernej B a -h o v e c , trgovec s papirjem na sv. Petra cesti, je založit 25 cm. visoke jako lepe kipce slovenskega pisatelj« Frana Levstika. C^na posameznim kipcem 3 K. Kip bo kras vsakemu salonu, posebno pa bralnim sobam, zato priporočamo kipce v obilo naročanje. V 10 dneh pridejo tudi kipci grefa Tolstega in Jurčiča. — Predavanje. Preteklo nedeljo je ob veliki udeležbi predaval v Preski č. ka- l nonik Sušni k o potovanju Ne I - j s o n a. Predavanje je bilo izborno obiskano in poslušalci so g. kanoniku jako hvaležni za zanimivo predavanje. — Ponesrečeni železniški sprevodnik. V Divači je pai h tovornega vlaka pod kolesa sprevodnik Rogelsberger. Vlak ga je popolnoma raztrgal. — „Sportno društvo Maribor" naznanja vsem cenjenim g. kolesarjem, kateri se hočejo udeležiti velike slavnosti »Ciril in Metodove« družbe dne 7. rož nika v Mariboru, da jinri bode preskrbelo prenočišča in shrambe za kolesa. Dotičniki j naj pa se blagovolijo poproj najkasneje do 1. rožnika 1903 javiti pri predsedniku ome njenega društva gosp. dr. I v a n u G 1 a - 8 e r - j u v Mariboru. „ — Ustanovni shod obrtne zadruge v Železnikih. V nedeljo popoludne se ie vršil v gostilniških prostorih g. Kordeša ustanovni sbod obrtne zadruge za selško dolino v Železnikih. sklicatelj. shoda je bil g. Ž u m e r , kateri je bil izvoljen tudi predaed. shodu. G Ž u m e r je pozdravil navzoče, povdarjal. da je veselo znamenje, da se obrtniki probujajo, in da ga veseli, da se je zbralo toliko obrtnikov, češ »špv nikdar ni biln toliko obrtnikov skupaj v Železni kih«. Ii Ljubljane došli svetnik trgovske in obrtne zbornica g. K r e g a r je nato govoril o pomenu in o koristih obrtnih zadrug, obrtne zveze za Kranjsko, obrtnih nadaljevalnih šolah itd. Razložil je pravila obrtnih zadrug ter pozival navzoče, naj takoj izvolijo odbor, kateri bo vse potrebno preskrbel, da vlada potrdi pravila in da, kakor hitro se to zgodi, skliče nr vi občni zbor. V odbor bo bili voljeni gg.: Z u m e r predsednikom, Vidmar, Benedik, Der-mota, Bernik, Sedej inKordeš. Namestniki pa gg. : N a s t r a n , Dre-m e 1 j in Kavčič. — Ulom. Dne 16. maja med 10. in 11, uro dopoldne se je utihotapil neki človek v zgornjo sobo v posestnika in gostilničarja na Poljanah pri St. Vidu g. Josipa Mer-h o r j a , in odnesel okrog enajst kron denarja. Ko bo tatu zapazili, Be je tat zaklenil v sobo in skočil Bkozi okno. Tekel je proti Ljubljani. Bil je srednje postave bolj črnikastega obraza. — V Kamniku je bil hotelirju Franu Friedl iz veže v hotelu ukraden star bicikel J vreden 100 kron. — Pri občinskih volitvah v Celja so bili včeraj v III. razredu izvoljeni pristaši magistratne klike. Slovenci se niso udeleževali volitve. ljubljanske novice. Slavnostni večer katol- društva za delavke. Z-jIo lep večer je napravilo imenovano društvo v nedeljo v proslavo godu svojega prezaslužnega predsednika preč. g. prelata Janeza Ne p. Rozmana. V pozdravnem nagovoru je povdarjal podpredsednik g. Smolnikar, kako mladeniškega duha hi je ohranil g. predsednik, ki je — dasi že precej v letih — umsl glas sv. očeta, k»teri je zaklical duhovnikom: Ven iz zakristije med ljudstvo I Umel je potrebo ljudske organizacije in prevzel vodstvo tega društva, katerega marno in varno vodi že toliko let. Občutke hvaležnosti in spoito vanja članic do g. predsednika je izražal prolog, ki ga je govorila društvenica M. K. in ob njega koncu izročila g. predsedniku velik šopek, nakičen s cveticami posebne vrste, ki so produkt delavnosti društvenih članic, z — viržinkami. Društveni zbor je pod vodstvom g. Ferjančiča z znano preciznostjo zapel tri pesmi, med katerimi ima prvenstvo brez dvoma Viibar-Ferjan-čičeva po narodni posneta »Planinarica« : »Rožic ne bom trgala . ..«, ki nas je s Bvojo milobo ganila in očarala, kakor še vselej FerjančiCeva »Narodne« in še je zaradi tega morala ponavljati. — Najbolj napato in radovedno pa smo pričakovali zadnje in glavne točke vaporeda, dramat čne predstave. Bilo je to pot nekaj popolnoma svežega, novega, pa originalnega z domačih tal tako z ozirom na anov kakor na avtona. Predstavljala se ie ta vnfier prvič dr. Debevčeva igra: »Junaške Blejke«, ki nam v sedmih »slikah« predstavlja znamenit in spomina vreden dogodek iz domače zgodovina preteklega stoletja Igra ima tedaj zgodovinsko podlago, zgodovinski dogodek, kateremu je seveda pisatelj dal svoj okvir in svoj kolorit. Na Bledu živi stvar še v dobrem spominu, ali bolje, v ustnem izročilu. Bilo je leta 1813., proti koncu francoske vlade na Kran skem. Ko so Francozi že videli, da bo treba v kratkem kopita pobrati s Kranjskega, oklenili so francoski uradniki, nastanjeni v llidoljici, polastiti se imetia crkve Matere božje na blejskem otoku. Opozoril jih je na to domačin izda-javec. Možje-Blejci so se bali, če se upirajo, da jih bodo Francozi postrelili. Ko so se možaki umaknili preteči sili, tedaj so brambo Matere božje in njenega imetja prevzele — ženske. Spravile so vse čolne od brega na otok, nekatere so celo noč premolile v cer-kv, druge pa bile pripravljene na napad in s kamenjem nažgale eamogoitne Francoze, ko so Bi pripravljali svoj čoln, da odrinejo z njim na otok. V trenotku, ko so se pogumne ženske z nevarnostjo svojega življenja ruvald s Francozi, je prišel od guvernerja ii. Ljubljane, pri katerem so hkrati v naglici prosile posredovanja, ukaz, da ima o svetišče na otoku v miru pustiti. — To je zgodovinski dogodek, gotovo sam na sebi anamenit in obenem hvaležen predmet za pesniški proizvod. Poleg tega ima v sebi velik etičen moment. Junaške Blejke, ki se niso strašile nasilnih Francozov, se same osrčujejo za boj, sklicujoč se na junakinjo Judito, ki se je tedaj, ko je nje rodno mesto trepetalo pred sovražnikom, pod božjim varstvom brez strahu podala v njegov tabor, mu odsekala glavo in rešila mesto in someščane svoje gotove pogube. Cela igra je, rekel bi, nekak dejanski slavospev »srčne žene«, kakor jo slavi in tako lepo opisuje svetopisemska »Knjiga pregovorov"; kaže nam, česa je zmožna in kaj doseže pogumna žena takrat, kadar tudi možu srce upada, ko se gre za teptane pravice božje in človeške. V tem oziru je igra v resnici vzgojnega pomena za naše žensko občinstvo. — Hvaležni moramo biti gospodu pisatelju, da je izbral ta domači in tako primerni predmet, ter ga priredil za naše odre. Samo na sebi lepo snov pa je vobče tudi lepo in povoljno obdelal. Ko bi smeli kako željo izreči, bila bi ta, da naj bi se bil pisatelj semtertja še bolj držal zgodovinska resnice. Naravnejše in torej primernejše bi n. pr. bilo, ko bi se dekleta pripravljale in spravljale nad sovražnika samo z »domaČimi" jredstvi, kakor so kamenje in polena in d uge podobne reči, ki ob času sile dobro sltr .ijo, kot pa da se oborožujejo z meči in pi ikami, ko ne morejo znati streljati. Nek' .iko neverjetno je, da bi znala kmetska žur mja kaj francoščine in da bi dala takoj strel ati na svojo če tudi zlobno rojakinjo. Želeli ji tudi, da bi se igra reducirala na pet dejanj, ker je vkljub svoji zanimivosti vendar malo, dolga. Prvo predstavljanje je pokazalo, Vjjčem bi se dala igra še izpopolniti; in če se i o zgodi, bomo imeli pred seboj vsestransko" lepo izvirno delo, kakršnih ni ravno mnof'i med nami. Igra je prepletena z mičnimi sjlJrvi, deloma znanimi (med temi krasni „Sari,ian"), deloma izvirnimi, ki jih je lepo uglasbil gosp. Ferjančič. Ti spevi dejanje jako poživljajo. Naša društva bodo gotovo po novi izvirni igri rada segla. Nekaj težave bo v tem, ker zahteva mnogo Bvoje posebne 'scenerijo. — Igralke ao svoje vloge vse prav dobro izvršile, zato ne bomo navajali posamnih imen. Čast društvu, ki nam vselej, kadar ie kaj priredi, * poda kaj dovršenega! Čast gospodu pisatelju, ki nam je poskrbel lepo izvirno delo! K. Shod soc. demokratičnega polit, društva »Bodočnost". V soboto so priredili ljublian-ski socim shod v kazini, na katerem je bilo kakih 250 udeležnikov. Poročali so o carinskem tarifu sodrugi: Linhart, Toukan, R i o h a r z Dunaja in K o c -m u r, ki so ostro kritizirali novo carinsko predlogo. Sodiug K o c m u r pa se je v svojem govoru dotaknil tudi hrvaških dogodkov in stavil tudi v tem smislu neko resolucijo. Napadel je vse slovenske časnike, češ, da pred demonstracijami ni nikdo pisal razun »Rdečega praporja«, o i teh grozovitostih sadaj pa poročajo že o " vsakem ub.tem oknu. Naziva! jih je s hi navci. Vprašamo pa sodruga K o c m u r j a , ali kaj bere časopise, ali kaj premisli, predno izreče kako besedo, ali vodoma laže, misleč, saj sodrugi vse verjamejo. Naš listje leta in leta v številnih dopisih in člankih vedno ostro bičal mažaronski z i s t e m na Hrvaškem in vedno resno za stopal hrvaško pravo. Sodrug Linhart je poln blatnih ust vprašal, zakaj ni naših poslancev na njihove shode, rekoč, da so bili tudi vabljeni. Mi jim pa povemo, zakaj niso prišli: Naših poslancev soc. demokratje nso volili, zato iim tudi ti odgovorni niso. Nato se je Linhart spravil nad juino železnico in ostro prijemal vodstvo radi živinskega ravnanja z ljudmi. Prijemal je ostro ljubljanskega pcstajenačel-nika Gutmana in si privoščil tudi kršč.-soc. želeiničarsko društvo „Verkehrsbund". Kaj ( n<» ve mlečozobi Linhart o tem društvu? Morda mu smrdi, ker )e to društvo kršč.-socialno in mu ne plačuje „kronic", kakor mu jih je in |ih še plačuje soc. dem. želez, organizacija. Njegove račune imamo na raz polago. Ali je g. L i n h a r t že pozabil naš članek o „čistih računih" pri soc. dem or gamzaciji železničarjev v Lubljani ? In Tom-šik ? Zakaj železničarska soc. dem. organiza cija propada? Zato, ker člani ne zaupajo več svojim dobro r e-jenim voditeljem in raje pristopajo v »Verkehrsbund«. ki ima sedaj že 6000 članov. Torej kje je .Lumpenbund" ? Povedal ie tudi, da so hoteli železničarji na progi Trst-Rakek letos štraikati, ker vodstvo južne železnice ni nič odgovorilo na njih spomenico, toda V pametno mislečim« voditeljem se je posrečilo to za sedaj zaprečiti, ker baje sedaj še ni čas zato. (!) Menda so delavci še premalo izmozgani od soc. demokratov in bi se jim prekmalu oči odprle, kar bi pomenjalo za socialne demokrate »Amen«. Sodrug R i c h a r z Dunaja je pa povedal strmečim sodrugom, da akcijonarji niso krivi slabih razmer na železnici, ampak slaba zidava te železnice. Mi samo pripomnimo k temu tole: Država je prodala 1. 1858 južno železnico za polovično ceno 80 milijonov kron. Akcije so par let nosile velikanske dividende in Rotšildi so hitro grabili, ker je bila železnica za tisti čas dobra Napredek na železnicah je pa prisilil rudi akcijorarje do boljših strojev, tira itd. In to je prišlo naenkrat. Ker so pa prejšnja leta akcijonerji ves dobiček razdelili na dividende, mesto da bi gotove procente prihranili za popravo, so akcije padle in prešle večinoma na Nemško. Zato trdimo: N e slaba zidava, ampak židovska pohlepnost je kriva slabih razmer. Privoščil si je tudi dr. Luegerja in Dunajčane, ki so vrgli soc. demokracijo med staro šaro. Sodrug Toukan je hotel nato polemizirati z dr. Susteršičem. Seveda je spustil še celo množico psovk na naše poslance, kar je popolnoma primerno temu sodrugu. Na shodu je tudi neki govornik kvasil, da kršč. socialci v Ljubljani pobiramo davek za dr. Luegerja. To je zopet 1 a ž. Ravno nasprotno je res. Soc. demokrati po-birajo strankin davek in prošlo leto so iz tega denarja dali svojim agitatorjem 57.000 kron. Da po shodu ni izostala običajna bera, se samo ob sebi razume. Nesreča. Hišni posestnik Franc Oven, Osta v Mestni log st. 17, je danes ob polu 12. uri dopoludne vozil po Emonski cesti proti trnovski ce,rkvi prav naglo in je pred Sternovo hišo kenj zadel ob branjevko Marijo Novak, ki je šla ob levi strani ceste po jarku, in jo podrl na tla. Marija Novak je na rokah in nogah poškodovana. Hermanov panoptik je prišel zadnje dni y Ljubljano. PanopMk je manjšega obsega in ima med drugim slike o vstaji Makedonije (n. pr. atentat v Solunu) in dr., nekaj tacih izburske vojne itd. Ta ,Wurstelprater" v Lattermanovem drevoredu je sicer za dobra ušesa in za slabe živce navadna tortura, a v prazno mestno blagajno le prilrči kak pet desetak iž njega ! Konj ušel. Včeraj popoludne je iz Lu-kmanovega hleva v Igriških ulicah ušel poštni konj in dirjal po Rimski cesti na Valvazorjev trg, kjer ga je policaj vstavil in prijel. Nesreča ae ni nobena zgodila. V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 308 izseljencev s Kranjskega in 110 s Hrvaškega v Ameriko. V jarku. Na Dunajski cesti so našli včeraj zvečer v jarku ležati mestno ubogo Marijo Oblak. Napila se je bila žganja in je v pijanosti na cesti obležala. Morali so jo naložiti na voziček in peljati na rotovž. V deželno bolnico so prepeljali danes zjutraj delavko B»rbaro Zupan. Včeraj jo je v tovarni na Laverci, kjer maljejo šoto, zgrabila cirkularna žaga in jej na glavi vžagala hudo rano. Birbara Zupan je bila nezavestna, ko so jo pripeljali v bolnico. Velikanska reklama. Pivovarna »Punti-gam« pri Gradcu ima v Ljubljani ob Marije Terezije in Bleiweisove cesti v svoji hiši •PergerSc« zalogo piva. Zastopnik pivovarne g. P e t r i č je dal vso severno stran zidu te hiše popisati z velikanskimi črkami, da že nad pol ure daleč lahko čitaš napis. V besedi »Puntigam« so nad dva metra visoke črke. Med napisom so šopiri tudi kralj zverin — lev. Prvotno je bilo pod levom za risano, da bo restavrac ja piva »Puntigam« »pri zlatem levu«, mej slikanjem so se pa premislili in se čita pod levem ltie gostilničarja, namreč: pri Valentinu Mraku. To kaže ravno tako, kakor bi bil Valentin Mrak lev. Izgubljeno. Zasebnik Ivan Grajžsr, stan. na sv. Martina cesti št. 19, je izgubil v soboto dopoludne na poti od Vodnikovega trga čez Cesarja Franca Jožpfa trg, jubilej-ski most in pa sv. Petra in Radetzkega oesti do doma rujav usnjat mošnjiček, v katerem je imel 8 kron. -— Natakarica Helena Mer-var v Ilirski Bistrici je izgubila v mestu bankovec za 20 kron. — Na poti od Jenkovih ulic po sv.v Martina, Radetzkega in sv. Petra cesti, pe Šolskem drevoredu in po Pogačarjevem in Mariiinem trgu do Wolfa vih ulic je izgubila Marija Stružar, hišna posestniea na Rakeku, rujavo, usniato de narnico, v kateri je imela okoli 90 kron. — Frančiška Zgaga, delavka v tobačni tovarni, je zgubila včeraj na poti po Škofijskih ulicah, po s v. Petra cesti elo Marijinega trga sreberno žensko uro in pozlačeno verižico, na kateri je visel moder kamenček. — Na poti od šenklavške cerkve do Mestnega trga je izgubila Bhkarjeva žena Uršula Mazovič, stan. Cesta na Loko št. 8, denarnico z 12 kronami. — Na južnem kolodvoru je včeraj popoludne izgubil čevljarski vajenec Albert Vodnik, stanuioč na Poljanski cesti št. 27 bankovec za 10 kron. — Mizarjeva žena Uršula Berdajs iz Litije je izgubila neznano kje v mestu zlato podolgi.sto brožko z diamantom Uradniško stavbinsko društvo. Jutri v sredo ob 8. uri zvečer bo imelo uradniško stavbinsko društvo svoj občni zbor v Fan-tinijevi restavraciji. Želeti je številne udeležbe od strani gg. članov, da more društvo s potrebnimi navodili pričeti svoje delovanje. Od 14 parcel, ki so na takotvanem Del-cotovem posest»u, je že sedem parcel prodanih. Brezplačna pojasiila pri nakupih daje zastop g. I v. N e p. P 1 a u t z a , Rimska c;sta št. 24 Pretep za kosilo. Delavki Marija Trojar in Mariia Končar sta prišli eianes opoludne po kosilo k Uršulinkam. Pri vratih je Marija Trojar sunila s komolcem Marijo Kon-čar, da bi prej prišla do kosila, na kar se je začel mej njima prepir in končno sta se še stepli in je Mirija Končar udarila s pi-skričem Marijo Trojar po roki, da jo je ranila. Dogodki na hrvaškem. Prihodnjo nedeljo bo po Dalmaciji dvajset shodov, ki se bodo bavili z razmerami na Hrvatskem. Energična akcija, ki se je tozadevno pričela, bode odprla izven Hrvatske oči vsem pravičnim hudem, da se postavijo ob strani za tiranih Hrvatov. slovenska katoliško-narodna stranka bo razmere na Hrvatskem spravila v razgovor tudi na svojih shodih po deželi, da tako tudi naše ljudstvo zve o strahovitih krivicah, ki se gode bratom Hrvatom. Predvčerajšnjim «e je mudil v Ljubljani mažaronski detektiv Ž m a r a. Privatna pisma iz Zagreba pripovedujejo, da je bilo zopet razburjenje v Zigrebu oaobito oni dan, ko je bila maša-zadušnica za hrvatska junaka in mučenika — Zrin-skega in Frankopana. — V Zaprešicu so bili zopet izgredi, ker je vlada izzivala narod s tem, da je dala na kolodvoru zopet razobesiti madjarsko zastavo. Zopet se je prelivala kri. — Kdor bi danes prišel na Hrvatsko v Zagreb, mislil bi, da si v Macedoniji, ozir. v Solunu. Ves Zagreb je pod oboroženo silo. Zapiranje je v Zagrebu na dnevnem redu. Povsodi ti blišče nasproti bajoneti in sablje. Po noči se moraš legitimirati: kdo si, kje si bil, kam greš itd. — Pravo obsedno Btanje 1 Iz uradnega vira se je oporekalo brzojavki, priobčeni tudi v našem listu, dasta bila vKriževoib dva delavca obsojena na smrt in takoj obešena. L'sti v Belemgradu pa vzdržujejo to vest in priobčujejo celo imeni dotičnih nesrečneže v. Jeden se imenuje J o ▼ o M i I j o t o v i 6 , drugi pa Mihael 8 t a j n i č , prvi je pravoslavne, drugi pa katoliške vere. Bila sta obešena v dvorišču križevaške ječe in sta umrla junaško. Stajničeva soproga je znorela, ko je do-znala o smrti svojega moža, ter je s svojim dojenčkom v naročju pobegnila v bližnji gozd. Do Bedaj je niso še našli. Učiteljiščniki iz Oseka so hoteli napraviti poučni izlet v Avstrijo, a deželna vlada v Zagrebu jim je to prepovedala. V zagrebške zapore so včeraj pripeljali v Grubišnjem polju aretiranega župnika Ivana Jemeršiča in njegovega kaplana S u s t e r j a. Od 31 v vredništvu »Slobodne rieči« aretiranih zagrebških socialnih demokratov so izpuščeni vsi — razun K o r a č a in so-druginje A-ike B u k o v i č. KoraČ je ob sojen na 8 dni zapora. V uredništvu »Slo . bodne rieči« ae je vršila še ena preiskava in je policija našla ter zapleaila nekaj znanih oklicev na narod. V Slankamnu so aretirali župnika Kre-šimira Tomljenoviča. Dolže ga, da je »hujskal narod«. Državno pravdništvo v Zagrebu je zaplenilo brošuro g. Stjepana Radiča »Dvie rasprave o školstvu«. Sobotni »Obzor« je bil ziplenjen, ker je priobčil iz Dubrovnika brzojavko o od-goditvi proslave pevskega društva Gundulič. Mi smo dotično brzojavko dobesedno priobčili. Po Zagrebu mrgoli tajnih špijonov, ki se usilijo v vse sloje in vse denuncirajo. Po vsem Hrvatskem je zaprtih nad 2000 ljudi. Pri komur najdejo »Prog'as na narod«, vsakega zapro. Ječe so vse polne in oblasti so dobile nalog, n a j pripravijo prostore za nove zapore. Zagorje je poplavljeno z vojsko. Ni ga kraja v Zagorju, kjerbinebilopol s t o t n i j e. Predstojnika Trnskega so oddali v stenjevaško — b 1 a z n i c o. Za obletnico Jelač čeve smrti 20. t. m. je oblast v Zagrebu storila izredne naredbe, ker so boje novih nemirov. V Crkvenici so zamazani vsi mažarski grbi. V Selcih so pomazali demonstrantje stan župnika, ki je pr staš sedanjega sistema. Velike demonBtracije so bile v Kraljeviči. V Drfgi je bila na javni cesti obešena slika grola Khuena, kateri so bile izrezane oči. Oblast je zaplenila sliko in s°daj išče tiste, ki ao bana tako »obesili«. V S^rljeivu so bile obširne preiskave in končno so zaprli dva 14 letna dečka ter ju odvedli v ogulinsko ječo. * * # Občinsko zastopstvo v Bakru je razpuščen o Suspendiran je bakarski načelnik Pintaric in tudi sodnik Cepul č. — V Bakar je došel predsednik Bodnije iz Ogulina, da vodi preiskavo proti sodniku Cepuliču. * * V S e n j u so bile velike demonstracije, pri katerih je sodelovalo vse meščanstvo s svojimi rodbinami. L>udstvo je klicalo: »Doli s Khuenom !«, »Nočemo ga!«, »Živila Hrvatska!«, »Pereat mažaroni!«, »Pe-reat izdajice!« Razbiti so vsi mažarski na pisi in napisi na pošti in na agenciji »Un-garo-Croato«. Množica je napadla hišo zastopnika Krajcza, kateremu je razbila okna in demolirala ograio okolu vrta. Balkan. D Izjava Boris Sarafova. Vodja makedonskih vstašev, Boris Sarafov, se je izjavil, da bodo sedaj Makedonci posnemali bokserje. Videli bomo, ako boda Evropa tudi potem ostala brezčutna in hladnokrvna, ko bo škodo trpel evropski kapital in bo nekaj Evropejcev zgubilo življenje. V bodoče bomo svoje delovanje razvili ne toliko na turške čete, nego na boksersko delovanje po makedonskih mestih. D V vzhodni Makedoniji so Turki tudi strahovito divjali. V okraiih Ašu-maja, Raslog, Nevrokop, Melnik, Demirki sar. Petr č in Malcohevo so aretirani vsi boljši ljudje. Ostali ljudje so pobegnili v gozdove. ]) Meja proti B o 1 er a r i j i je popolnoma zaprta. Skof Hilarijon v Nevrokope ima hišni zapor, njegove duhovnike so Turki odpeljali. To napravlja veliko razburjenje. V nedeljo bo v Sofiji velik protestni shod. Tudi vseušiliščniki so se pričeli gibati. j) Središči albanske agitacije. Turške čete so te dni zasele mesti Pec in Diakovo, glavni ognjišči albanske agitacije. Predno pa se je Turkom posrečilo zavzeti ti mesti, merali so premagati Al- bance, kateri so se jim postavili z orožjem v bran. Neka albanska četa je skoraj popolnoma uničila oddelek turške konjiče, ki je štela 30 mož. Premagani albanski ustali so brzojavno prosili sultana za milost. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Nočni r o g o v i I e ž. Čevljarski pomočnik Janez Borin iz Hudega je šel z nabora pozno zvečer nekoliko opit domu. Pozneje je hotel vasovati pod oknom 20 letne Jenkotove hčerke. Ker se mu pametno dekle ni hotelo odzvati, podrl je notranje okno na dekletovo posteljo, snel obe veternici in ju vrgel v sobo. 05e Janez Jenko ga je prosil, da naj miruje, a Borin mu je zigrozil, stegnil se skozi okno in Jenkota z neko stvarjo udaril po glavi. Obdolženec pravi, da je bil pijan, sodišče ga je obsodilo na 2 meseca težke ječe. — Premetena goljufica je Marijana Koželj, dninarica iz Breznice. Prišla je k Jeri Skomovc na Lančevo s pret-veso, da jo je poslala bkomovčeva sestrična, naj ji posodi 40 K, ker je njen mož ves denar pobral. Na enak način je osleparila Marijo Dežman za 20 K. Mariji Valent v Lescah je na podoben način izvabila 40 K. Tako je za znatne svote več strank osleparila. Sodni dvor jo je obsodil na 8 mesecev ječe. — Harmonike ni puatiligrati krčmar Matevž Drol Matevža Kajžarju, kovaču v Zgor. Aoriči, kar je tega toko vjezilo, da ga je z litersko steklenico udaril po gla»i, ter ga težko poškodoval; obsojen je bil na 4 mesece ječe. — Malomarni vozniki. Lorenc Torkar, in Cene Ambrožič ter Janez Odar, vsi iz Koritnega, vozili so s samci vprežene prazne vozove iz Lesec proti Bledu. Meeto da bi vsak sedel na svojem vezu in pazil na konja, sta se Torkar in Ambrožič prisedla na srednji voz in pustila konja sama iti. Tik Savsk»ga mcBta jih sreča orožnik ter prime prvo vpreženega konja za uzdo, a zadnja dva poženeta v naglem diru svoje vprege; prvi konj se je postavil na zadnji nogi ter orožnika pritisnil na ograjo mostu, na kar je moral orožnik konia spustiti. To priliko so vsi trije porabili, da so naglo od-dirjali. Ker se je pa pri Torkarjevi vpregi nekaj pokvarilo, ga je orožnik dohitel. Na vsa vprašanja je ta orožniku lažnjivo odgovarjal. Sodišče ga je obsodilo na 5 tednov ječe, druga dva sta pa bila oproščena. Porotno zasedanje v Celovca se prične dne 3 junija. Na vešala je obsodilo sodišče v Ogu-linu Petra Rendaliči, ki ie v nekem gozdu umoril svojega tovariša Čindriče. Zadeva poslanca W«l/'a. Zena po slanca Wolfa je vnovič prosila, naj se ji do« voli stanovati s avojimi otroci ločeno od moža, ter je novo prošnjo utemeljila s tem, da ji je Wolf rekel, da bo naredil kakor gostilničar Forchgot na Dunaju, ki je ustrelil svojo ženo, otroke in sebe. Deželno sodišče na Dunaju je tudi to prošnjo odklonilo ! Zideva o ločitvi zakona pride pred sodišče še tekoči mesec. Književnost in umetnost. * Igralci slov gledališča na go-s tovanju. — Sedmorica članov sioven. gledališča iz Ljubljane bo gostovalo 30. maja v Barkovljah, Binkoštno nedeljo pa v gle-dališJu »Fenice« v Trstu. — Družba slovenskih igralcev v Ljubljani razpisuje n a-grado 50 K za narodno igro z malo osebami, ki bi se vršila v sobi in bi ne potrebovala veliko rekvizit. — Dne 7. junija gostujejo slovenski igralci v Smihelu pri Pii-berku, kjer bo tem povodom prava n a-rodna veselica koroških Slovencev. Popoludne ob 4. uri bo predstava pod primerno prirejenim kozolcem gostilne pri Sercerju, zvečer ob 8 uri pa bodo igrali v dvorani pri Sirceriu. Predstavljali bodo lepi igri »Zonski Otelo« in »Huzarji«. — Na jesen pride družba slovensk.h igralcev zopet v Ljutomer, kjer je bila nedavno toli navdušeno sprejeta. Družba slovenskih igralcev si bode pridobila za naš narodni razvoj velike zasluge, ako bode nadaljevala s predstavami na narodno izpostavljenih krajih in ako sa bo vedno ozirala na to, da je treba ljudstvo z igrami blažiti in navduševati za lepo, kar se more doseči le z moralno dostojnimi igrami. * Nova slovenska knjiga s podobami, namenjena obrtnim šolam in izdelovalcem pohištva, je ravnokar začela izhajati v c. kr. državni tiskarni na Dunaju Knjigi je naslov: »Stanovalni prostori«. Delo v oddelkih po naročilu c. kr. minister-Btva za bogočaatje in nauk izdal na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo osnovani biro za priredbo učil na umetno-obrtnih učilnicah. Tisk in založba o. kr. dvome in državno tiskarne, na Dunaju 1903. Že leta in leta 80 pojavlja potreba, da se izdajo za opravo stanov dnih prostorov uzorci, ki ne obsegajo samo korektno izvršenih narisov posameznih mobilij, ampak tudi tozadevne podrobne risbe (detajle) a potrebnimi prerezi skrbno izvedene, tako da so naravnost primerni za praktično porabo v delavnici. Ne samo obrtna praksa občuti pomanjkanje takih v obliki in izpeljavi po polnoma zanesljivih pripomočkov, tudi od obrtnih Sol se povdarja nabava takega uč nega pripomcčka kot neobhodno potrebna, da se zviša kakovost pouka. Da se v obeh smereh odpomore, odredilo je c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk periodično izdajanje primernih predlog in poverilo njihovo priredbo zavodu za učila na umetno obrtnih učilnicah, pomnožitev in zalrgo pa c. kr. dvorni in državni tiskarni. Vsako leto izidejo 3 — 4 zvezki, izmed katerih ima vsak 10 do 12 tabel v velikosti 56 : 48 cm. Vsak zvezek obsega popoln stanovalni prostor (spalnico, obednioo, kuhinjo, gospodovo sobo, salon i t. d); vsi predmeti so predstavljeni v narish (merilo 1 : 5 ali 1 : 6 ali 1 : 10) ter opremljeni z detajli in prerezi v pravi velikosti, ki so potrebni, da se napravijo v naravni velikosti za delavnico namenjene risbe. Dalje se doda vsakemu zvezku v olaj Savo pregleda perspektivična slika celotnega stanovalnega prostora. Posamezni zvezki bodo obsegali podobe majhnih v gospodinjstvu večkrat potrebnih samostojnih mebljev (igralne mize, etažere, stole, postavce i. t. d.) Delo je po svoji osnovi in izvedbi prikladno ne satro za šolske namene, ampak tudi za obrtno prakso in za samopouk. Knjigotrina cena za zvezek znaša 10 K; za tozemske šole se pri direktnem odjemanju dovoli rabata. Vsak zvezek je posebej na prodaj. Prvi zvezek ie izšel februarja 1903 in obsega na 12 tablah priprosto spalnico, t j.: posteljo, nočno omarico, umivalnik, omaro za obleko in za perilo, toaleto, stol in persptktivičen piegleden list. Z naročili se je obrniti naravnost na c. kr. dvorno in državno tiskarno na Dunaju ali na kako knjigotržnico. Kazne stvari. Najnovejie od rasnih stran; Ustrelil se je na Dunaju skladatelj g. Leon H e 1 d. — Oblak utrgal se je v sr boto nad Zagrebocr. Utonil je delavec Lan Krznar č. Trgi in ulice v Zagrebu so bili pop avlieni — Ljubosumna starka. V Berolinu se je 651etna gospa Haas obesila, ker je mislila, da je prestara svojemu 20 let mlajšemu možu. — V L o u r d je prišel v soboto zvečer avstrijski romarski vlak. — Na odru zadetod kapi je bil predvčerajšnjim v Mannheimu mej gledalsko predstavo igralec J o i e I' B e n d e 1. Igralec je umrl. — VGradcu si je odvetnik dr. G r a s s e iz Liberc prereza! z britvijo vrat. Društva. (Slovensko planinsko dru štvo). Opozarjamo na občni zbor tega društva, ki se vrši jutri, v sredo dne 20 t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Telefonska in brzojavna poročila. „Slovanska zveza'4 za Hrvate. Dunaj, 19. maja. (C B.) Zbornica je izvršila danes dopolnilno volitev v carinski odsek ter nato pričela razpravo o nujnosti Biankinijevega predloga glede dogodkov na Hrvatske m. Predlog je najprej hrvatski potem pa nemški utemeljeval predlagatelj sam ter obširno opisaval dogodke na Hrvatskem, predvsem pa ožigosal He-dervaryjevo vmešavanje v naše pravosodne zadeve, kar vse nepopisno razburja ne samo Hrvate v banovini, marveč tudi sosede Slovence. Akoravno, pravi govornik, je nad 1000 ranjencev ter nad l'-' ubitih, ter se mej temi ne nahaja noben orožnik ali policaj, vztraja hrvatski narod še vedno na zakonitem potu. Dunaj, 19. maja. (C B) Za poslancem Biankinijern, čegar dovršeni govor je našel posebno pri Jugoslovanih gromovitega odmeva, je povzel besedo ministerski predsednik K o e r b e r , ki je zopet naglašal vladno stališče, da avstrijska vlada nima nikake ingerence na dogodke v onostranski polovici ter se torej ne more o njih izražati. Z velikim zadoščenjem more konstatirati, da niso dani pogoji za v predlogu zahtevan nastop proti avstrijskim obla-stvom. Ni res, da bi se bile radi dogodkov na Hrvatskem vršile v Ljubljani kake preiskave in aretacije. Res je, da se je na podlagi dopisa zagrebškega državnega pravdništva ljubljansko državno pravdništvo pečalo z vprašanjem, kako stališče naj zavzame napram hujskajo-čim tiskovinam, o katerih se je mislilo, da so tiskane v Ljubljani. Ker se pa to ni moglo dognati, je izostalo vsako postopanje. Neki iz Zagreba v Ljubljano došli policijski organ samoobsebi umevno ni mogel izvrševati kake funkcije. Minister dalje zavrača napade na uradne funkcionarje druge polovice kot nedostojne. Vladi ni znano, da bi dogodki na Hrvatskem imeli tolik usode-poln vpliv na tostransko polovioo. Ministrovemu govoru so Jugoslovani opetovano ugovarjali. Za njim je govoril poslanec dr. Dyk. Dunaj, i9. maja. (C. B.) Poslanec D v k izjavlja, da Mladočehi s simpatijami zasledujejo boj Hrvatov za pravico in bodo glasovali za opravičeni predlog. — Poslanec dr. Žitnik zagotavlja Hrvate simpatij sloven. naroda ter izraža nado, da bo modrost in brezmejna dobrotljivost vladarjeva kmalu pomirila vedno zvesti hrvatski narod. Za njim je govoril še posl. F e r r i, nato je bila razprava zaključena. Pozneje sta govorila poslanca 0 h o c češki in Vale o v i č, Dunaj, 19. maja. Danes je razpravljal državni zbor o nujnem predlogu poslanca Biankinija in tovarišev glede razmer na Hrvatskem. (Besedilo predloga smo priobčili že v soboto.) Biankini je krasno govoril in povdarjal, da so vse ječe na Hrvatskem prenapolnjene odličnih Hrvatov. (Dr. Sušteršič: „Ban bo skoro edini v prostosti!") Glasovalo se je pri predlogu o nujnosti trikrat, za vsako točko posebej. Nujnost, kakor tudi meritum je bil sprejet pri točki: „Vlada se poziv-lje, da naznani vzroke, zakaj so se uvedle sodnijske predpreiskave glede ljubljanskih tiskarn". Krepko je govoril katoliško narodni drž. poslanec dr. Žitnik. Po glasovanju je izjavil posl. Kaiser, da je predlog odklonjen. Nato je mej našimi poslanci in mej Mladočehi nastal strahovit vihar. Poslanci so bili s pestmi ob pulte in klicali : „Ni res!" „Mi se ne pustimo oslepariti!" „Večina je za predlog!" „Ven s Kai-serjem!" ,, To je predrznost". „ M i bomo vso koli'.o razbili!" Podpredsednik Kaiser je bil prisiljen, da je seštel glasove. 142 glasov je bilo za nujni predlog. 71 proti. Za predlog so glasovali jugoslovanski poslanci, Mladočehi. katoliška ljudska stranka in Poljaki. Dunaj, 19. maja. V današnji seji »Slovanske zveze" je bil dr. Sušteršič zopet izvoljen načelnikom, Ploj pa p o d n a č e 1 n i k o m. Dunaj, 19. maja. Novi avstrijski vojni ladiji, kateri v kratkem spuste v morje, bodeta največji vojni ladiji avstrijske mornarice. Ime jima bo „London" in „Moldau". lteka, 19. maja. 1500 oseb je včeraj zopet naskočilo kolodvor v Bakru. Vojaštvo je razpršilo demonstrante. Gradec, 19. maja. Tu se bo v kratkem vršil velik shod, ki se bo bavil z razmerami na Hrvatskem. Zagreb, 19. maja. Za časa koncerta v ,,Sokolovi" dvorani je stalo pred poslopjem dve uri pol bataljona peš-polka Belgijcev pod poveljstvom majorja Schmidta. Zagreb, 19. maja. Veliki nemiri kmetov so bili včeraj v Jaški. Pol kompanije Belgijcev se je s posebnim vlakom odpeljalo tja pod poveljstvom stotnika Miillerja. Sofija, 19! maja. (G. B.) Novo ministerstvo je sledeče sestavljeno: General Petro\v predsedstvo in zunanje zadeve, Pet ko w notranje, Gena-die\v pravosodje, profesor S i ž m a n o w nauk, ravnatelj poljedelskih bank Ma-nušew finance, Sa\vow vojno, Po- pow javna dela in začasno tudi trgovino. Pariz, 19. maja. Francoske dame so imele shod, na katerem so sklenile poslati španski kraljici materi protest, da Španija izroči sultanu v Fezu dekle, ki je ušlo iz njegovega harema, kajti v tem slučaju čaka dekleta smrt. Najnovejše vesti pa trdijo, da dekle ni ušlo iz harema, ampak da jo zahteva nazaj njena rodbina. MeteorologiČno poročilo. Višina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746-0 mm i A. j . C&B opa-5 i zevanja Stanje barometra. T mm. Tempe, ratnra . P» CelBiju Vetr.rl. Nebo ■ H -a Pi "SS- 18| 9". zven. | 735-6 | 8-3 Si. Vili. dei. obl- 24-3 4', jnl 1. ijutr. 1 7s.Vfi | 7 4 1 si. zah. 1 oblačno |2. popol,| 733 5 | 15-6 | sr. jvzh. | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 10'4*, normale 14 Dunajska borza dne 19 maja. Skupni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3'/a * ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 31/, %....... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice.......... London vista........... Nemški drž. bankovci za IGO m. nem. drž. v 20 mark ............ 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci........ C. kr cpkini . ......... ICO 65 100-46 121 25 10l'l0 f 3'35 121 25 9945 9l'5'» 16 43 668-f O 239 66 117-10 23-41 1906 95-20 1130 Barve za umetnike, KSSa v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeva in Spitzauer-jeve , dobe se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11—9 Krojaški pomočnik m uesnee se takoj sprejmeta v Trbovljah 37 pri A Kosu 701 3—1 Za prodajalno z raznim blagom na deželi I5CS blagajničarka. Prednost imajo one, ki se razumejo tudi na proiaio raznega blaga. — Naslov povr upravnif-tvo »Slovenca« 696 3—1 7C2 l-l Ana Stare, poroj. Wran, javlja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Mihaela Stareta inženirja in posestnika ki je po dolgem, jako hudem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, preminil dne 18. maja ob 4. uri popoldne v 62. letu svoje dobe. Zemeljski ostanki predragega rajnika se bodo v sredo, dne 20. maja, ob pol 4. uri popoldne prenesli od hiše žalosti, Veliki Mengeš, štev. 22, na pokopališče v Mengšu in ondi v družbinskem grobu položili k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Mengšu. Dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Mengeš, dne 18. maja 1903. 699 1—1 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene sestre, svakinje in tete, gospodične Antonije Pavšlar kakor tudi za Številno spremstvo na zadnjem potu drage nam pokojnice izrekamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem, posebno častiti duhovščini, slavnemu moškemu pevskemu društvu za ginljivo petje, prisrčno zahvalo. Kranj, 19. maja 19 3. Žalujoči ostali. Zahvala. 703 1-1 Za mnogobrojne dokaze Ijubeznjivega sočutja ob hitri smrti naše iskreno ljubljene hčerke, učenke IV. razreda Micike Hrastelj kakor tudi za častno in tolaživno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo svojo prisrčno zahvalo prečast. duhovščini, čislanemu učiteljskemu osoi)ju, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od bli/.u in daleč prihitevši, pripomogli k zelo sijajnemu sprevodu v našo vehko tolažbo Zagorje ob Savi, 17. maja 1903. Žalujoča rodbina. mmmt -i m 5'o " o c. r*_ o m ... t tj - ® Ji, ® a-c " S K "—• X ___3 O z■»• a ® s. ~ 5 ? M "-o j*. .J —- ' Oj- 2.1 g 5 ©S ~ £ imšmw 421 v največji izberi 9 6 po najnižjih cenah pripor n a JLi. Mikvisch v Ljubljani, Mestni trg 15. Razglas. 694 3-1 Na mestni nižji realki v Idriji (s pr.pra-.ljavnim razredom) je razpisano začetkom šolskega leta 1903/4 V mesto učitelja za verouk s slovenskim učnim jezikom s prejemki in pravicami v smislu § 4 poeiave z dne 19. septembra 1898, dri. zak. št. 173. Ako se ne oglasijo zakonito usposobljeni prosilci, oziralo se bo udi na kandidate, ki se pripravliajo na izpit. Zagctovi se jim v tem slučaju letne remuneracije K 2000 —. ProSnje, naslovljene na mestni zaetop idrijski, je vložiti z vsemi potrebnimi prilogami do 15. junija t 1. pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji. Mestno županstvo v Idriji, dno 16. maja 1903. lidajaielj in odgovorili urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.