List j * Tečaj XLV i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 4 1 sol d 10 kr. fi V Ljubljani 2. marca 1887. ■ _ ■ Obseg: Na kaj se ima paziti pri presajanji drevesec Skrbimo za spomladansko setev! Pomanjkanje krme in kako pomagati. Gospodarske novice.. Vprašanja in odgovori. Prijazna beseda Notranjcem. rodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Zemlje- in na- Novičar. Gospodarske stvari. Na kaj se ima paziti pri presajanji drevesec. Eden glavnih pogojev za dobro vspevanje presajenih dreves jo, da se jih pravilno vsadi, ne pregloboko, ne preplitvo. Navadno pa se ne gleda pri pre-sajanji prav nič, kje je meja med deblom in korenino; posadi se precejšen del debla v zemljo in s tem zakrivi, da začne pri tleh "lubje na deblu gniti, zarede Toraj naj se pazi na to, da se pri presajanji dreves zakopljejo samo korenine v zemljo, deblo pa naj ostane zunaj, ker drevje težko strpi, če se ga pogrezne pregloboko v prst. Morebiti si prihrani marsikdo s to skrbjo dosti truda in časa, da mu ne bo treba vrta po dvakrat zasajati in bo prej vžival sad svojega truda. J. K. Skrbimo za spomladansko Spisal V. Rohrmaiin. Sedaj je čas, da se preskrbimo s potrebnimi semeni se črvi in drevesce začne hirati ter pogine ali če za spomladansko setev. vendar premaga svojo bolezen ostane pokveka se mora kmalu odstraniti. Seme, katerega smo doma pridelali, je umno takoj po žetvi odbrati in posebno skrbno hraniti, da ostane Kako potrebno je paziti na to, da se drevesce zdravo. Pri slabi hranitvi se rado pokvari ter zgubi prav zasadi, skusil sem sam pri debelnih rastlinah v moč in kaljivost. Zaveden poljedelec odbere si za setev kahljah (loncih), na pr. ficus, azalea itd., kjer se mi vselej najlepše in najtežje seme, ki je popolnem zdravo vsled tega, da nisem gledal na mejno črto med de- in dobro dozorelo; on ga skrbno očisti vsega plevel- blom in koreninami, posušilo več rastlin. nega semena, dobro vedoč, da se mu to malo delo nad Tudi po naših drevoredih vidimo, da se greši sko- vse dobro splačuje; vsaj mu prihrani marsikaj denarja raj povsodi zoper to pravilo in temu je morebiti tudi za pletev in ob enem povekša in zboljša letni pridelek, pripisovati, da se drevored proti »Tivoliju" nikdar ne Veliko poljedelcev pa je, ki semena nič ne odbirajo bo prav popravil, ako se bo posajalo drevesa tako za setev, ampak tako posevajo, kakoršno ravno izmla- globoko, kakor se je to delalo do sedaj, vsled česar tijo ali kakoršno ravno preostaja! drevesa v par letih navadno zopet poginejo; kako lep Veliko poljedelcev pa je tudi, ki še dandanes iz pa je drevored proti Šiški, kjer se je očividno pazilo nevednosti navadno najboljši pridelek prodajo in si pri zasajenji na pravilno pogreznenje drevesa; kako pridržijo le slabo, revno seme, katero vrhu vsega še s mogočno stoje ti drevesni velikani na svojih koreninah, plevelom vred posevajo. ki se deloma še nad zemljo razširjujejo v podlago Taki ljudje, ki tako nespametno ravnajo, gotovo deblu ne smejo tarnati, če dobijo slabše pridelke mimo skrbnih Narava sama nam je uže namignila, kaka je prava poljedelcev. Kajti v enakih okoliščinah zamorejo iz rast drevja. Če pogledamo gozdno drevje, ki se je revnega semena vzrasti samo zasejalo, zdi se nam, slabotne rastlinice i ki so kakor bi stalo na svojih podvržene vsem nezgodam slabe letine. Slabotne rast koreninah, deblo ni prav nič pogrezneno v zemljo, line pa rode tudi zopet le revno seme. Nasprotno lubje je suho in snažno. Le poglejte jo mogočno smreko obeta in daje seme tem lepše pridelke, čem boljše. ali bukvo v gozdu, kjer se ni vmešavala nobena člo- kakor nas starodavni pregovor: „kakoršna setev, veška roka pri zasajanji, ali nam ni za vzgled se mora pravilno saditi. kako taka žetev" dobro poduči in kakor nas tudi vsak danja skušnja v obilici in povsod uči. Le dobro seme iP »4 daje krepke in močne rastline, ki zoperstajajo vsim pšenico kot drugi sadež sejejo in a bij o škodljivim naravnim vplivom in dajejo bogate in dobre pridelke. Največje važnosti in glavni pogoj za vspešno pridelovanje rastlin je razun umnega obdelovanja in pri- kilo sena. Ce vmetano travo dobi kubični meter 500 kilo zelene krme za zeleno krmo po •tlačimo. na v celo jamo torej 48.000 kilo, ki je tolike vrednosti redivne, kakor 10.000 pravljanja zemlje za setev toraj tudi ta, da sejemo vselej najboljše, zdravo in čisto seme. Po tem vodilu krma vsede Kedar smo jamo napolnili 1 čevelj na vrh. ker se avnati se moramo tudi, kedar seme kupujemo Tudi krmo stelje se 1 čevelj na debelo slame na tu nam mora biti največja skrb, da dobimo dobro seme, zanesljivo blago. Osobito velike pozornosti pa je treba, kedar si naročujemo seme iz družili krajev ali kedar menjavamo semena, kajti tu nam je gledati vrh vsega navedenega tudi na to, da dobimo pravo seme ali boljše rečeno seme prave sorte. Le tako bode dajalo v naših razmerah, v naši zemlji in v našem podnebji lepe pridelke in prave dohodke. se pokrije z deskami po vprečkem in s ka menjem obloži; 10 meterskih centov ali snežnica, napravi se streha iz starih desek nad na na kvadratni meter treba je najmanje kamenja. Da dežnica ne vhaj polnj jamo Ko minejo 4 tedni, moremo iti krmo izkopavat in polagat. Krma je zelena, sveža in vinsko kiselnatega vonja. Živina jo i ada žre. Jamo dkrijejo samo za je blizu za 1 metei povprečni deski ; tO Tegadel več skrbnosti in potem jo navpik do dna izse- pozornosti pri naročevanji semena iz tujih krajev! pri izbiranji semena in več kavajo. Zatem se zopet jama zakrije hitro, da krma ne zamrzava. Tako se dela naprej dokler lama ni pr Pomanjkanje krme in kako pomagati. Govedi se vsaki dan la2:a za polovico te krme po i primešava. Skoi kr a j vsako leto tožijo ljudje, da jim za živino zmanjkuje. Goved jim proti koncu zime, včasih uže poprej, strada, shujša, krave pridejo ob mleko; mladiči trpijo škodo že v maternem telesu, pohabljeni pridejo za drugo pa navadna suha klaja Srednja krava je do 400 kilo težka ter potrebuje ■ pa 30 kilo od vsaki dan 6 kilo navadne suhe krme zavečene klaje iz jame. Jama zgoraj popisana hrani v sebi 48.000 kilo zelene krme. Zato lahko iz na vet in ne najdejo dovolj primernega dobiva polovico vsakdanje potrebne gnoj pa je od suhe živine tako malo prida. Kako zamore gospodarstvo med takošnimi okoli ščinami prospevati? Nujno potrebno je secev ali 300 dni klaj skoz nje me- r> ednjih ki Za zimo lahko tudi več jam naredimo in različne velikosti. Vse to ravna po množini trave, detelje i torej kmetovalcem nasvetovati &1 itd., katere zaradi slabega vremena ne moremo in prepričati jih i naj toliko živine puščajo, kolikoi posušiti in bi sicer zvečinoma nam njila je zamorejo dobro skozi zimo prerediti Dalje naj Za svinje moremo v takošnih manjših jamah skrbijo, da mogoče veliko krme pridelajo pa tudi na drobno izkoristijo. večiti epo zelno perje in sploh zelenjavo od vrto\ Vse lepo steptamo in zavečimo ter s kamenjem oblo Malokedaj mine leto, ko bi zaradi jesenskih megel, žimo- Svinjam smemo soli primešati. Spomladi ta- rose in dežja v izgubo ne šlo mnogo trave, detelje k°šna krma svinjam kaj dobro de. ko druge zmanjka strnišnice, ker je ni mogoče posušiti in pod streho spraviti. Mnogo je splesnjivi in segnjije, veliko dela in truda pa je bilo zastonj. Vendar mnogo tako izgubljene krme bi dalo še rešiti, ko bi ljudje pri nas hoteli tako ravnati, kakor delajo Švicarji, namreč: Naredi se v sušno, ilovnato zemljo, Ova krma je zdrava, lahko prebavlj čisti in jim zdravje ter im ki uje Podpi povedano vse sam poskusil govori torej iz lastne izkušnj toraj kmetovalci letos poskusijo, morebiti z eno jamo ki bodi ni vode 3 metre globoka metra široka, 4 metre dolga in njo naj pospravijo ti brez so- na dnu jama 4 metre na široko, 6 metrov na dolgo ljenja Brez dvombe si bodo drugo leto uže zidali ta J metre na globoko, od teh meti treba je metra izkopati, ker 2 metra se lahko nasujeta z izkopano prstjo. Dno in stene pokrijemo s starimi deskami, da se jama ne vsuje ali sama ne zasiplje. Ce nimamo ilovnatega sveta, moremo sicer jamo tudi v košne jame ter pomanjkanju krme v okom prihajali. A. Baumgartner, upokojeni ravnatelj deželne kmetijske šole. peščeno ali kamenito emlj zkopati. Toda za deske steni treba 6 col na debelo zaploskati ilovice, košna jama meri 96 kubičnih metrov. Sedaj namečejo v jamo trave, mlado nakošene Ta f tei jo tako trdno steptajo, da ves zrak izmed trave izže- kmetijske družbe grof T h um je v Gospodarske novice. prospeh kmetijstva na Kranjskem sklenil je kranjski deželni zbor v zadnjem zasedanji veliko dobrega. Visokorodni deželni glavar in predsednik c. kr. ob svojem govoru nejo. Toda ne samo s travo delajo tako, ampak tudi priliki sklepa deželnega odbora sledeče omenjal glede z deteljo strnišnico, grašico, ovsem, kar za ržjo in kmetijstva: prospeh živinoreje dovolil je vi- 35 soki zbor kmetijski družbi podporo za razstavo goveje naj ga že pije sam ali pa ga daje delavcem živine v oddaljenih krajih Mai 111 Metliki in najprej v Bohinji in v žalostno, da v našem škem okraji emuneracijo za živinozdravnika v radolji glavo okraji pride skoraj na vsako Na deželnem skem se bo napravila gozd posestvu Grm na Dolenj- izdatno izpodrinil žganje gld. daca za smrdljivi špirit! Mošt bi gotovo d tere bodo sčasom posestniki za pogozdovanj iz ka-svojih zapreke. Premalo so ljudje poučeni sajenje drevja ima svoje i. t umnem sadjarstvu zemljišč gozdne sadike dobivali. Določilo se je tudi uspehov Zato še nema sadjarstvo pokazati povoljnih tistim krajem, katerim je trt čala. na uš vinograde pokon-deželnega zaklada pomagati, oziroma jih z meriškimi trtami preskrbeti. Tudi zaradi pre- poleg druzih zaprek je tudi ta le: Pr nas iz iska\ 1U osuševanje ko tli nsk dol na No nagovarjam ljudi, da zasade sadje pravilno glede druzih kultur, a tudi glede olepšave kraja. Zasadila sva med drugim s posestnikom metra od ceste. tranjskem, dalje za pogozdovanje krasa je visoki zbor ukrenil, kar je spoznal za potrebno in pri- njivo nad cesto (na sevei na njegovo njivo 11 hrušek Njiva je pod cesto na južnej strani. Cesta gre od vzhoda proti zahodu. Posestnik J. pa ima strani) Pi pa ta da v \---- ~ ~ , ------^ UMI |/Ct t(lj UC merno. Postav se je šest sklenilo, mej temi je že davno mu bodo hruške senco in sploh škodo delale ter hoče zaželjena postava o razdelbi skupnih zemljišč jako važna da mora posestnik hruške še najmanj 2 meti ? in pričakovati je, da se bo ta postava za zemljišne svojo njivo umakniti. Če bi jih res umaknil na posestnike plodonosno izkazala. Postavna novela za ob- ves nasad tedaj bi delovanje Ljubljanskega ! » • se je nekaj dopolnila. zgubil svoj glavni pomen t. j. drevored ob 7 živinozdravnišnici c. kr. kmetijske družbe cesti. To torej ne kaže. Na drugi str v sestnik in jaz posestniku pa zopet po rada škode ne delava Ljubljani zdravili so tekom 1886 sto in dve (102) Ker se utegne še več tacih slučajev nameriti, in ker živali. Od teh so eno pobili, ena je poginila in sto so nisem vešč dotičnih postav, tedaj Vas uljudn jih ozdravili. da mi Vi poveste Bi o prosim, bil ta nasad res tolika krivica posestniku J. ter ali ga more ovirati oprt na postavo? Vprašanja in odgovori. na Odgo tej zadevi pra smo ekeg tu w Vprašanje 13. Spomladi želim si napraviti dre kajšnjega odvetnika, ki nam je o tej stvari tole raz vesnico; kakšna zemlja najbolje ugaja vzgoji sadnega jasnil Posestnik v drevja? Odgovor. Izberite si na svojem posestvu zemljo, ki je najbolj podobna oni zemlji, na katero imajo priti za stalno drevesa, koja mislite vzgojiti. Drevesnica naj ne bode v zatišju, da mlado drevje ne postane mehkužno; pravilno obdelani drevesnici tako veter ne škoduje, vsaj nekdanja sadjarska šola na Slapu na hudi burji najlepše drevje vzgojevala. Drevja pa ne smete po starem nemškem načinu vzgojevati, drugače doboste tudi v zatišju le krevlje. Najbolje Vam bode drevje raslo in tudi najbolj zdrav les bodete dobili na prekopani ledini, bodisi na vrtu ali pa na travniku. Vprašanje 14. Želim si sam vzgojiti zbirko raz- ličnovrstnih jablan; prosim, da mi svetujete, kje dobiti braniti sosedu celo na nima nikakega pravega uzroka saditi drevje na njivi, koja leži se drugi strani pota. Veje in korenine pa, katere bi segale na sosedovo njivo ali vanjo, pa sme ta odstraniti. temu dostavljamo mi opazko, da je misel o ve- liki škodi, ki jo dela drevesna senca na polji neosno- vana Sadno drevje, ki tako ne sme biti progosto jeno, ki je pravilno sence, ki ne Šleskem. sa- čiščeno in obrezano, daje prav malo poti naredi nikake znatne škode. Na Češkem zlasti pa na Virtemberškem so vse ceste j t meje med posameznimi njivami itd zasajene z visokim sadnim drevjem. Ako je pa mer pota katerem je drevje sajeno, od vzhoda proti zahodu tem pa o senčni škodi niti govorjenja ni. f ob po- pravilne imenovane cepiče? (G. C. v Ž.) Odgovor. vsaki trgovinski drevesnici Vam Narodnogospodarske stvari. morejo ustreči, akoravno se kaka pomota more vri- niti v najbolj urejeno drevesnico. Svetujemo tvriko Klentrt Geiger v Gradci. Tudi mi Vam Vam Prijazna beseda Notranjcem. Dopisnik moremo postreči s kakimi 100 tami, samo da so Slo bistriškeg okrai je v dveh številkah pošteno narisal oae vzrok in kol cepiči od pi mladega drevja. Za Vaš namen loh pi jih ocijalno-gmotni poročamo najbolj pomologijski zavod v Reutlingu cepiči so tam presneto dragi t na Virtenberškem a eden od 30 do 60 kr. in sicer bi poštnine ščine, kateri Notraujcem sj položaj nezuosen, biitek iu istini britke vesti! Naj mi bode dovoljeno, drim nasvetom tega dopisa za zboljšanje tužnih razmer težavno-obupen delajo mo Vprašanje kmetje so vedno bolj prepi Notranj smem. tudi jaz nekoliko be javno spregovoriti čani, da daje sadjarstvo lepe dohodke ne bodo jabolka vsako leto imela take Vedo sicer j da Bival sem med Notranjci skoz celih 14 let ves cene, kakor mi-nolo jesen. A če jih ne bodo mogli prodati, bodo pa delali mošt iz njih. Mošt pa pri kmetu tudi nekaj izda, ta čas brigal sem se tudi prav pošteno za vse okoli- jih obdajajo ter so mi te še prav se na Notranjskem s pravo ščine ni • dobro razmere spominu Sploh vnemo iu gorečnostjo ter s zedinjenimi močmi za zbolj a 30 sanje tužnega gmotnega položaja sedanjega dalo še prav Res je da se to podvzetje danes in jutri še po veliko koristnega doseči in dognati. To raj stvari. želji ne rentovalo; stalo tudi nekoliko truda in časa. Živinoreja; ta živ in gotov kapital kmetijstva Ker pa vrba hitro raste, bil bi gotovi dobiček tudi kmalu na Notranjskem ni predka, na kateri še na oni stopinji povzdige in na- tu. Samo ob sebi pa tako nikjer nič ne pride, se nič morala biti in tudi biti mogla, koristnega ne dožene. „Da brez truda ni kruha", aes vsak šolski otrok; tembolj pa to oni vedo, ve Vzrok in spodjedež temu v prvi vrsti je to, da se vsako dandanes > leto iz vsega političnega okraja postojnskega mnogo tisoč terim je za vsakdanji kruh svojim skrbeti ka kvintalov sena zvozi v Reko, Trst in Gorico se za slepo ceno na prodaj stav in prodaja. Ako bi se vse to rimi seno od posestnikov doma koristno porabilo, moglo Povedani trije načini so gotovi pripomočki, s kate- si marljivi Notranjci v malo letih svoj sedanji britki gmotni položaj prav izdatno in sigurno zboljšali. se v tem okraju dosta več živine pošteno prerediti, nego Osobito jim pa splošna vpeljava pohišne obrtnije se je sedaj. Veče število goveje živine (dobro in pošteno „pletarstvau nudila ob vsakem prostem času po letu in oskrbovane) dajalo tudi posestnikom boljših in go- pozimi priliko, si doma kaj prislužiti. to bi si doma za vselej toliko koristnega, prijetnega in lahkega dela tovih dohodkov, nego jim je to pri sedanjih razmerah v lelež. Poleg obilnejšega števila dobro oskrbovane živine zagotovili, da bi jim ob jesenskem času ne bilo več po tudi polje na boljšem, ker leto za letom dajati, kar jim po vsej pravici gre. Pusta tuje kraje za zaslužkom podajati, zemlja ne more čudežev delati, ne rodi in tudi roditi ne bilo se njivam moglo treba v celih trumah milega domovja zapuščati in se v kjer tako za svoje prizadevanje dostokrat druzega nimajo, nego veliko muko, na svojem najdražjem zakladu ;,na more. V prvi vrsti naj bi vrli Notranjci podedovani greh trpljenje ter kvaro (seno prodajati) svojih prednikov sebi in naslednikom ljubem zdravji". Kar se na tujem zasluži, se navadno svojim v korist popolno opustili, in — storjen bil bi prvi rado tudi na tujem pusti. Delati za prazni nič, pravi korak za boljšo in milejšo prihodnost njihovo. se „tlako delati" ali „robotati". Prekoristne sadje reje se je gosp. dopisnik sicer Tako z božjo pomočjo in neutrudljivim prizade prej ali slej blagi No- uže na kratko spominjal; dodam naj pa tudi jaz le-sem vanjem s zjedinjenimi močmi I I ^ . ' A A • I I 1 I | A. B še nekoliko opombic. Na tisoče iu tisoče sadnih dreves tranjci zamašili one vire, iz katerih jim pri sedanjih bi v vsem političnem postojnskem okraju lahko več rastlo, okoliščinah cele reke bede, stisk, gorja in nadlog priha- nego se jih ravne sedaj tam nahaja. To drevje ne bilo jajo in jim s splošnim potopom groze. bi le, ko t, C t enkrat dorastlo, posameznim selom, vasem Prava zavednost, krepki pogum, neodjenljiva vstraj in krajem prava krasota in kinč, nego dajalo ob nost, blagoslov in pomoč božj vodij pa vselej do za ugodnih letih prebivalcem tudi na tisočake dobička, toraj željenega cilja, za mali trud lepih in gotovih dohodkov. Po drugi strani bilo pa to tudi najboljši znaK in pravi dokaz, da so No- Ako mi blagi Notranjci preveč v zelo jemali ne bodo, utegnem morda o svojem času še kako v prid tranjci v resnici tudi pravi in vneti naprednjaki. Sedanji njihov ziniti! rod jim z racijonalno sadjerejo zapustil naslednikom svo- Za sedaj le še zakličem: n navdušenostjo in s zje najstrajnejši spomin prave ljubezni, skrb- dinjenimi močmi na koristno delo, in Bog mili dal bode ljivosti in zavednosti svoje > kar sami iz hvaležnosti gotovo tudi blagoslov in pomoč svojo, da se blagostan od rodu do rodu tudi prav skrbno posnemali in koristno zboljša in zaželjen namen v polni meri doseže!" Bog nadaljevali. tem se tudi na tem polji sedanja gre- usliši! M. Rant. * r a i * * * hotna navada in malomarnost. „ K a j bom sadil sadno k drevje, saj jaz od njega tako nobenega užitka pričakal ne bodem", popolno zatrla in opustila. Ali ni to uže samo na sebi mikavno? Gotovo! Kar bi Notraujcem gmotui položaj sploh prav in tudi gotovo zboljšalo, bila bi vpeljava vrb o reje, Na Dobrovi dne 28. februarija 1887. Trgovinska in obrtna zbornica. dobro iz 1. lista t. na podlagi te pa pohišne obrtnije „pletarstvo". Na IX. Gospod zbornični tajnik prečita naslednji ukaz ministerstva: Neko c. kr. deželno ob- vis. trgovinskega zgornji Pivki, po trnovsko-vremski in vipavski dolini je lastvo obrnilo je pozornost vlade na to, da se prodajajo posteljne odeje najslabejše vrste, katere so mesto z bom- katera sedaj iz neznatnih dohodkov daje, ali pa še celo baževino podvlečene z neosnaženo tako zvano volno od za vrborejo več nego dosta kaj ugodne in priležne zemlje, brez vsega dobička neplodonosna leži in čaka na milost, da kdo pride, jo pravilno, primerno in plodonosno obdela in kultivira. cunj. ozirom na to, da so take posteljne odeje v zdrav- stvenem oziru ne malo nevarne, stavil se je predlog, Gotovo je, da je treba za taka podvzetja zjedinjenih nai se izda splošna prepoved, da se ne smejo izdelovati moči, prave vneme, neodjenljive vstrajnosti in krepkega in prodajati take kot bombažaste odeje ponuja navdušenja. Brez tega se pa dandanes nikjer nič ne niči pa z zmesj iz dpadkov ponošenih oblačil v res- porab- opravi. celega okraja ne morejo Posamezuiki za splošni blagor prebivalstva ljeue posteljne oprave itd. podvlečene posteljne odeje. vsega dognati in doseči; zjedin- Dasi se ne more dvomiti o zdravstveni sumnivosti v , ■ jena moč je pa zlati obroč, ki z božjo pomoč povsod takih izdelkov bi vendar v predlagani prepovedi ne bilo prave čudeže dela. izdatno varstvo, Ker bi ne glede na težave, katere bi M 3? se uspešnemu uporabljanju prepovedi stavile na pot, potrebne zdravstvene naredbe ne smele ostati omejene samo na ta edini izdelek, marveč bi se morale raztegniti tudi na volno od cunj sploh, katera je predmet prometa, kateri je iz zdravstvene sumnive tvarine izdelan ter popolnem neočiščen pride v trgovino. Predno se torej more v tem pričeti z naredbo, Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v. 52. Mrožji lov. vonec.) za- devajočo kvarne javne in zdravstvene interese, je treba o tej industriji in o načinu nje vršbe na sploh in posebej tudi o tem se poučiti, če se izdeljujejo v istini neočiščeni odpadki pri napravljanji volne od cunj in če s se uporaba razkuževalnih očiščenih sredstev prej ali Ker nam je fi * J ' •= I 1 1 dišalo meso enih in drugih, prigotovili smo barčico po volji kapitanovj. Sest spretnih strelcev je sedlo vanjo, med njimi Kapitan in jaz. Veslali smo v tako nazivano odprto morje. vse polno ledenih kosov in ploč po katerem je plavalo Upali smo in se za pri izdelovanji dala izvesti ter bi se torej zaukazati dobro vedeli našali, da osledimo enega ali več mrožev, kajti smo mogla, dalje, pri katerih izdelkih se rabi volna od cunj. da ta zver rada polega po plavajočih Na drugi strani zopet tudi potrebno zvedeti denih pločah. Nismo se motili Ko naša barčica ob > v če kolikem obsegu se izvršuje ta industrija v domačiji, se volna od cunj dobiva tudi iz inozemstva in če se bleščelo plula ledeno goro. opaž vem osem teh velikano smo na velikem ulomk ledo N nas videli, solnce jih je slednj po njeni kakovosti more jednačiti z ono doma Opazovali smo jih nekaj časa je neko liko volu podobe Po dolgem meri izdelano, kateri izdelki iz nje se nahajajo v trgovini in čez pleča 10—12 čevljev, in težek nekako tri sežnj ? 15 25 centov kaka škoda bi nastala, če bi se pač prepovedalo naprav- tudi več. Glava pa mala Ijanje in izdelovanje volne od cunj za oblačila in drugih dva velika navzdol zakrivljena (Sekana s človeškim telesom v dotiko prihajajočih izdelkov, po- iz gorenje čeljusti mu molita steljnih odej, žimnic itd. in kaka škoda temi v zvezi stoječim industrijam. nastala s , ki sta pri stari 10 funtov težka. Mladi so brez teh zobov ter so od daleč v lice nekoliko člo- živali poltretji čevelj dolga in 5 veku podob in morda so taki mladi mroži Zbornica si je prizadevala v tej zadevi dobiti po- pravljicam o morskih deklicah. Ker nas mroži še niso opa povod veslali smo rahlo in previdno k njim in vzeli puške v roke. Kapita trebna pojasnila, katera podaje odsek v naslednjem sestavljena : Ameriki in v Angleški, kjer se nedvojbeno izdeluje največ umetnih volu, pridejo v trgovino volne od cunj, kakor tudi druge umetne volne, katere se rabijo dar ni prebila trde čepinje mroževe; samo malo na- meril v največemu velikanu in sprožil. Da nismo bili več kot trideset korakov od njih, Krogla ven ra za razne namene. Pred nekaterimi leti prodajali so se nila zver. ti odnadki za zelo nizke cene. strašnim ščeketanjem, ki je prav pasjemu podobno, vrgla se je zver v vodo, in za njo ostala sed- Nekaj let sem so vse tovarne na karbonizacijo ure- merica. Brzo so plavali k naši barčici in obkolili jo jene, katera v tem obstoji, da kisline razdevajo bomba- ževe nitke ter ostanejo volnene nitke Začelo nam je vroče prihajati treba bilo poskr vi se pri pre- beti o tem, da se ubranimo in življenje rešimo Brzo biranji cunj izrežejo in s to volno se potem na izpra- smo pograbili puške in začeli pokati po grdobah. ki so silnici in trgalnici tako ravna, kakor z volnenimi ali se trudili da bombažastimi cunjami. Razen umetne ovčje volne na- barčico se pognal s pomočjo plavutim podobnih v Naše ogl niso sko nič izdale haja se v trgovini tudi večkrat umetna bombaževina, mrož ima pretrdo kožo, le na malo mestih, vzlasti pod katera se rabi za različne stvari. Nadzorovanje nad rabo prednimi nogami se ga primejo Nobenega nismo ubili, se pač težko izvelo. Ona umetna volna, katera se samo ranili smo iih, a s tem še le zelo zdražili': začeli rabi pri tekstilni industriji, mora se uže dobro preprati, so grozno tuliti. Peno so tiščali, da je bilo strašno po-kajti izdelana roba se v valjavnici s sodo ali drugimi gledati jih, in do dva čevlja dolge čekane so zasaiali sredstvi izluži, je torej še bolje očiščena, kakor na pr. v stranice, da bi tako s težo svojo barčico pre volna od cunj, s katero se to ne godi in se vendar na- Nam je čedalj huj predla > streli uže nismo več vadno rabi za podvleko odej. volno od cunj napol- imeli. Vendar u pamet, hvala Bogu, nismo bili. Pog o njene odeje pa vendar ne morejo biti bolj škodljive, nego bili smo sekire in dolge sulice, s kateri smo se na one, ki so napolnjene z bombažastimi odpadki. Ce se srečo preskrbeli tem rožjem smo se branili, s suli- hoče dopustiti, da se volna od cunj za podvleko posteljnih odej prav nič ali samo očiščena in oprana rabiti cami smo zveri v vrat dregali, in s sekirami smo mahali po gah To je izdalo Kri sme Če se očiščenje zvrši z uporabo luga je lila curkoma, in neko mila sode liko mrožev, prej ko ne samice, začelo je zaostajati ali da se samo cunje izprašijo ali raztrgajo na trgalnici, Ostali se niso zmenili ne za kri, ne za rane. poskušali da nam s ceKani in nogami barčico pre ki smo se vsaj nekoliko teh grdob znebili pač eno. Tak ukaz bi vendar mnogim onemogočil tr- so še vedno, govino s cunjami. Trgovina z odpadki volnenih in bom- vrnili. Ali mi bažastih cunj je v Avstriji znatna, vendar ni prilično, to mogli smo sedaj vso moč za ostale porabiti, in res smo i s sulicami na vse pretege. robo dobivati iz inozemstva. mahali s sekirami in zabadal (Dalje prihodnjič.) (Ko prihodnjič.) 38 Politične aii je uže iz tega f državnega zbora. Zbornica poslancev zborovala je v drugi polovici minulega tedna v četrtek in petek (24. in 25. februa- rija), gosposka zbornica pa v petek in v soboto. Pomenljivejše dogodbe v gosposki zbornici so bile v tej dobi zborovanja v tem, da se je postava o zavarovanji delavcev zoper nezgode sprejela z marsika- pravilno je razgovor preveden, razvideti da se v prevodu govori o mojih nečakih, ko vendar ža-libog nisem v položaju, imeti nečake. (Veselostna desni.) Tedaj, gospoda moja, je sicer res, da moji otroci ruski bero in razumejo, toda berejo iu razumejo tudi nemško in zdi se mi. da ni ne eno ne drug Ako bilo, tedaj oče, grešil sem, mene zadeva en del krivice terimi premembami sklepov zbornice poslanišk dalj vtemeljeval je grof Reve rt jako izvrstno svoj sa- mostalni predlog zarad postavne vredbe hranilnice oziroma hranilničnega regulativa z leta 1844. sobotni seji pa je gosposka zbornica brez razgovora soglasno pritrdila sklepu zbornice poslancev o izrednem kreditu 12 milijonov goldinarjev za oboroženje dodelstvo. (Prav resnično! na desni.) rečem : za to. Sicer se pa tudi pruski generalni stab zelo pridno uči rusko, kakor sem čul, in tudi knez Bismark, mno-goslavljeni državnik, rusko govori prav dobro. Vendar, gospodje moji, pustimo to za sedaj, ker sedaj ni čas in tukaj ne prostor in ne prilika razpelja- vati in razgrinjati veliko politično razpravo. Vsaj jaz nimam namena, to storiti in ne namena, in opravo naše deželne brambe in naših domobrancev, gospodu predgovorniku slediti na to polje. Toda eno Glede ravno tega predmeta nastala je minuli če- moram še zavrniti. Ako bi bilo v onem dopisu rečeno, trtek (24. febr.) v zbornici poslancev nepričakovano živahna razprava. Poročevalec o tem predmetu bil je dr. Matuš, je pričel razpravo z malimi uvodnimi besedami, govoril je prvi dr. O. Pollak, Proti je dolgo in dolgo- da bi bil jaz rekel: merodajni avstrijski krogi, vodje avstrijske unanje politike so z menoj v tej zadevi popolnoma enega mnenja, tedaj moram to odločno zanikati. Kaj tacega nisem nikdar rekel in nikdar nisem mogel trditi, ker ne razveselevam se pri teh krogih tolike za- upnosti, da mogel njihovo mnenje mercdajno in za časno otrobe vezal o vseh druzih stvareh kakor pa o predmetu razgovora; za njim navajal je dr. Kraus mnogo stvarnih reči o razlikah izvršitve brambovske postave pri nas in na Ogerskem. Dr. Menger pa je jako malo govoril o stvari sami, pač pa prav mnogo o naših zvezah z drugimi državami in o naši velik' unanji politiki. nesljivo prinašati pred občinstvo. Opomniti moram tudi, da sem v vsem, kar sem govoril, izrekel samo svoje ne katerega koli izmed gospode Pri tej priliki sklicaval se je na neko poročilo „Kurirja Poznanskega" o razgovoru dr. Riegerja z nekim časnikarjem, v katerem se je baje izrekel proti „Nemški" in za našo „rusko" zvezo. da s tem uniči dr. Riegerja sreči se Dr. Menger mislil iu vrh njega morebiti še grofa Kalnokyj je ta poskušnja po vsem obrnila zoper Mengerje in dr. Riegeiju v zmago. Dr. Riegerjev govor pri tej razpravi dne 24. fe-bruarija se glasi: Gospodu poslancu dr. Mengerju se je zljubilo, tukaj obširno govoriti o nekem zasobnem razgovoru, katerega sem imel z dopisovalcem nekega ruskega lista, o osobnem razgovoru, o katerem se meni ni osebno prepričanje in nikakor mojih politiških prijateljev, še manj pa da od češkega plemstva hotel za to odgovorne storiti, kar sem rekel. V kolikor je prav poročano, prevzamem jaz sam odgovornost. (Dobro! na desni). Nikdar nisem bil vajen skrivati svojega prepričanja, to zmiraj izrekam odkrito. (Pohvala na desni.) Enako hočem storiti tudi v tem slučaju z malimi besedami. Častiti gospod predgo-vornik sklicaval se je na to, da sem se v visoki zbornici enkrat izrekel za zvezo s Prusko oziroma Nemško. Ta- krat bile so stvari take, da bi to imela biti zveza med vsemi tremi carskimi državami v ta gotovo nam vsem zaželjen namen, da se Evropi ohrani mir (pohvala na desni) in v tem smislu nisem mogel kot pravi in odkritosrčen prijatelj miru za kaj druzega biti kot za to zvezo. Omenil sem, da sem za prijazno porazumljenje z moglo sanjati, da pride v javnost razgovor, pri katerem Nemško uže za to, ker je očividno, da bi v slučaju voj-se ne deva vsaka beseda na tehtnico (tako! čujte! na ske z Nemško pred vsem šlo za našo kožo, za kožo levi) iu zarad katerega se je dotični dopisovalec med Čehov, in da mi je v korist moje domovine več kot ka- tem pri meni izgovoril, da naj mu odpustim njegovo teremu koli druzemu na tem ležeče, izogibati se vojske nemolčečost, da se je predrznil, kakor je menil, na javno z Nemško. Očividno je to pomen onega, kar sem takrat korist, to stvar izročiti javnosti. govoril. Ako se me tedai vnraša. ali tudi še danes Pred vsem moram izreči, da moram odkloniti vso govoril. Ako se me tedaj vpraša, zvezi z Nemško pridevam veliko važnost ali ne, tedaj odgovornost za to, kar je dotični dopisovalec dal tiskati, moral pred vsem vprašati, kaj prav za prav ta Temveč moram naglašati z vso odločnostjo, da je mnogo zveza p omenja; in jaz spoznavam svojo nevednost, lastnih misli primešal in marsikaj izdatno pobarval, ker besede te zveze še nikjer niso prodrle v javnost. Ravno tako moram odgovornost odkloniti za istinitost Jaz tedaj še danes ne vem, v koliko daleč sega pomen in popolnost prevajanja, katerega se je posluževal gosp poslanec dr. Menger. Kako malo popolno in kako ma te zveze in tudi ne vem, če je gospod poslanec Menger bolje podučen kot jaz. » 39 To pa se mi vendar novejši čas zdi, da se vidi po nega gradiva posebno izglednih dogodb izjavah, katere so se izrekle od poklicanih krogov, da se danes tej zvezi morebiti ne prideva več tolike važ- : Be- nosti, kakor se je to godilo poprej Ponavljam sedi zveze ne poznam, pa kolikor jaz o nji omenjam, je znano. — Jaz pa tudi nisem namenjen, tukaj pretresa-vati vprašanje, ali zveza z Rusko ali zveza z Nemško, ako bi se uže te dve nasproti stavile iu na tehtnico de-vale, za Avstrijo v političnem, vojaškem, narodno-gospo- darskem oziru podaja ve koristi Kakor rečeno, se danes tukaj o tem vprašanji nočem izreči, samo eno rečem: Jaz sem pri vseh okoliščinah in pred vsem za mir in bom odobraval ono politiko in priporočal, katera miru vodi (pohvala na desni), in ako sem danes rad pripravljen, za predstoječo postavo glasovati, to storim samo zaradi tega, ker želim s tem samo mir in nikakor vojsko pospeševati. (Pohvala na desni.) Dalje nisem ne za prusko, ne za rusko, temveč pred vsem za avstrijsko politiko. (Živahna pohvala na desni.) Jaz sem tedaj za vsako zvezo, katera daja po- elike koristi za sako zvezo, katera ji zagotovlj njir > katera v stanu, državi popolno souvereniteto i blagostanje ohraniti in popolno prostost njenega odloče- vanj in njene prihodnosti e> otoviti. (Živahna pohval in ploskanje na desni.) Ljubljane Naši dopisi. Žganj ojsko i žganju slovo ? Le- tošnji pastirski list knezoškofa ljubljanskega dr. Jakoba Misija izbral si je tako pravi predmet za poduk, svar- jenje in boljšanje deželanov naših da smo prisiljeni pozornost vseh rodoljubov obračati na vsebino tega lista, in vsakoga pravega prijatla našega ljudstva vabiti da z vsemi močmi sodeluje, da se doseže blagi namen našega knezoškofa. Pastirski list živo popisuje vse , katero prizadeva človeškemu rodu pijančevanje zlo ploh in izrekoma žganjepivstvo na zdravj mozenji pivstvu j na duhu in telesa u, na pre poveduje vojsko žganje v ta namen priporoča, da se v vsaki far snujejo družbe treznosti. delo toraj rojaki, namen vreden je vseh moči ajboljših naših ljudoljubov, obvarovati je našega ljud stva morilnega strupa ganj f krog Spominjamo se še živo, kako se je enak boj boril leta 1850 v nekaterih krajih s pr dobrem vspehom, omenjamo izrekoma gospodov ; pokojne misijonarja Matej Milharč . Volčiča, in drugih. dalje še živega Omenj dalj tudi koliko si je že pred več leti čevanje kažejo v katere pijan gnjusobi in britkosti nasledkov. Širjenje nemščine v kranjskih ljudskih šolah vriša po različnih čas- napravilo je zadnj veliko v du nikih. Telegrami, ki so bili čitati iz Ljubljane najskih listih trdijo, da je obligaten poduk nemščine razširjen vsled naredbe deželnega šolskega sveta tudi na ljudske trirazrednice. da se ima tedaj na tri in r več razrednicah podučevati s na teden vsaj po 6 ali 7 ur. Poprašovali smo v tej zadev otej vesti še nismo poizvedili. o naredbi temveč o sami osebini telegramo tretjem letom počenši toda zanesljivega emo tedaj govoriti en državnih temelj ostav izrekoma pi poveduje vsako silo za pouk druzega deželnega jezika s pravnega stališča nikakor ne more dvomi biti kaj v nasprotji s tem članom, kaj ne. Utilitetno stališče mor sicer narekav da se -------uwiv>ui*»iv v Zadru 38*3, v Trstu 42*0, v Pragi L ganje, ako se v ta namen združijo vsi veljavni krogi človeške družbe, ako vpeljejo visok davek država, dežela, okraji in občine in se od spodaj gori snujejo družbe treznosti, katerem treba redno podajati poduč- bi moglo v Gredcu 37-4, v Zadru 38'3, v Trstu 42*0, 43.9, v Celovcu 50*8, in v Gorici 51*0 umrlih. — Pogorišče ljubljanskega gledališča ograjeno je sedaj, ker poberajo one poškodvane dela zidovja, katero samo porušiti in tedaj nevarno biti memo ■ • • * • ? i 40 I ^^ V ' m T hodečim. Pri delu pomagajo prisiljenci, pa koj prvi dan liko vpliva na imenovanje poddanega mu osobja, in mo poškodovala je enega iz med njih opeka z višine padla. obče sedaj ni še na nobeno stran odločena pri- rebiti ce stalnega vpliva, da bi bilo vrhovno vojno vod stvo, to je, vojno ministerstvo, v svojem področji, preo hodnjost ljubljanskega gledališča.. Le eno vprašanje je, mejeno, in tako je ta odlični prostor izpraznjen za dru- f ki bo kmalu tudi formalno rešeno, da ga na doseda- zega, gotovo tudi odličnega generala, njem prostoru ne bo nikakor več. Kolikor je starega Razkol v „nemškem klubu" državnega zbora ima zidovja še trdnega, pokrilo se bo in čakalo tako svoje zmirom nove posledice. Oni kolovodje nemško-liberalne prihodne osode. stranke, zoper katere je v resnici osnovan bil „nemški" zavarovanji se čuje, da so nekateri posestniki klub, dobivajo bolj in bolj pogum in se stavijo zoper so skušali odobravati zadnje ra/cepavanje nem- one, lož bili zavarovani posebej še na višje svoto kot poprečno 300 gld., in da nekatere družbe tudi ono zava- ške stranke sploh. rovanje izplačajo pa v pogoji, kateri vrednost večjega To nalogo poskušalo je rešiti tudi „nemško" dru zavarovanja popolnoma uničavajo. Posestniki lož v štvo na Dunaji, v srednjem mestu, kjer je začela pre- nemškem taboru neso videti še edini, ali bi se poskusili vladavati radikalna nemška stranka. Ko se je v tem pravdati ali pa se Kmetijsko vdali v Božjo voljo društvu sklenilo, da se prizna opravičenj opa polo potovalno predavanje ima tajnik vice udov iz nemškega u kluba, oglasil se je najprej c. kr kmetijske družbe gosp. G ust c v nedeljo dr. Ko p p in za njim dr. Jaques z naznanilom, da iz t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem stopita iz tega društva. Dr. Kopp bral je {onim gospo- poslopji na Brezovici. dom odpadnikom tudi levite, zarad njihovega za Nemce sramotnega in pogubnega ravnanja sploh. Nemška. — Novo izvoljen državni zbor sklican je Državni zbor pretrgal je svoje zbo- na jutri 3. dan marca, akoravno se ožje volitve še le Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. rovanje za toliko časa, da delegacije rešijo svojo nalogo, danes vrše tedaj novoizvoljenim 60 poslancem nikakor to od 25. februarij do marca, sicer bo pa toliko ne bo mogoče vdeležiti se že prve seje. Zaradi tega bolj zanimivo ono, kar se bode godilo v delegacijah Preznan zato se. neki vodja e sicer namen, zakaj so se sklicale delegacijc ne glede na nepričakovane dogodke ali slučaj lahko da ugibati, kakošen bo tek razprav v delegacijah ze najbolj koj za propadle prostomiselne stranke pripravlja ognjevit prvo sejo Voj ministerstvo oziroma načelnik mornarice za- hteval bo izrednega dodatnega kredita 25 milij gol- R i c h t e i ugovor. Katoliško središče pod vodstvom Windhorstovem šteje pred dovršenimi ožjimi volitvami 90 členov. Glasilo središča „Germanija" se prav nepovoljno izreka dinarjev, katerih, ako se bode potreba dokazala, delega- o novem predlogu cerkvene postave. cije ne morejo ovreči. Vrl tega zahtevala bode skupna Laška. Krog Nize, Genove, Turina in nižje vlada za slučaj večje nevarnosti še daljni, pogojni na pomorskih bregovih proti francoski bili sodne 23. februvarija grozoviti potresi. Po več stotin ljudi kredit kakor se govori, do 50 milijonov tako da bodo skupni stroški Avstrijsko-Ogerski znašali za tekoče je bilo zagrebenih v posameznih poslopjih. Tudi v Švici leto mesto 120 milijonov 220 milijonov, ako prav ne čutiti je bilo potreba. Depretisu se ni posrečilo ? delegacijah razložile se bodo po- sostaviti novo ministerstvo, priporočil je za ta posel pride do vojske. slancem razmere na veliko-političnem obnebji in gotovo grofa Nobilanta, pa tudi ta je odklonil je, kakor vladi, katera bi bila v prvi vrsti odgo 1 ker ima v da se poslancem nevarnost ne bode zdela manja, zbornici preveč nasprotnikov zarad njegove, Avstriji za to prijazne politike. V ponedeljek umrl je papožev državn da je naša vojna, deželna bramba in domobranstvo pri tajnik kardinal Jakobini. pravljeno in z vsem potrebnim preskrbljeno za mogoč slučaj, da bi se vojska pričela tudi zoper našo voljo. Dalnje pomenljive novice so, da general baron Rein- Francoska. — Spomlad obeta kaj novega od vlade nasprotnih strank. Telegram iz Ajacije z dne 27. februvarja kaže, da lander, ki je bil imenovau za načelnika generalnemu se hočejo bonapartovci ganiti prvi. Telegram se glasi; štabu, ne ostane na tem mestu, ker on je zahteval od- j)ve kompaniji odšli danes zjutraj v Sarfene, kjer se ožene čete prikazal bonapartovec Lean- Vi- na čelu oboi ločilen vpliv na imenovanje podložnega mu osobja. deti je, da se mu ta predpravica, ki naravno spada v