TRST, nedelja 23. januarja 1955 Leto XI. - Št. 20 (2949) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, III. nad. — TELEFON SMM IN »4-631 — tU.štni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA s*. 2» — T l. NAROČNINA: mesečna 330. četrtletna 900, polletna »Oti, celoletna 3200 lir. — rederat. ljudska repuM.ka Jugova\i j a. Izvod10, rnesel . 4 St. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18 — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak rum višine v širini 1 s.olpea: trgovski 60, f.narč .o- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs: 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija oemokratičnega inozemskega tiskih w ki je v sedanjem . ilanskem političnem polo-‘“Ju tako potrebna in ki se tenj°’ ■ Vsai 2 besedami, po-Bujejo tn j0 sif.Ušaj0 urestu- , _l /udi vodilni krogi itali-luuske KP. rav°^a po kateri name. vutj ltaiitdhska KP. nadalje-q ’ ne more vodili du cilja. L e* se danes — po tora ‘l.. ^r*dkib. izkušnjah — ie u° Prepričati tudi vodilni ^ r°Wt KP, če bi jim ta kom-' urtnopsfca koncepcija ne '“rtirala pogleda na stvar-mit. Kljub bridkim izkuš-'lam pa še vedno nadaljuje-10 Po poli. ki bo mogla tudi ll“ Prihodnjem kongresu b<>-- j M prav take «uspehe», kot je mogla zabeležili do -sedijj. Položaj italijanskega, delav-in italijanskega gospn-' arstoa je kritičen; nad dva brezposelnih, skoro rWxJ£fPon'ov delno zupo- monopo. i- stVu kopita la proti dela v- ske8’a 'ntKno stanje Italijan- Pigu. p°liedelslvu, zlasti na ne■ LfeTe^e vprašanje ar/rur-Tetorn denio r nte- (^Te°tatn th » vlade - G. , Politik, 'orbi 3. Karla gre ra^'ial‘stičnim jn . Pbitn tiren značaj, povsem sličen onemu, ki ga je imela nekdanja mirovna akcija zbiranja podpisov proti uporabi atomske bombe in druge slične deklarativne akcije partizanov miru. Ka tej, v bistvu kofiiihfor-movski platformi se Togliatti tudi zavzema za pomiritev in sodelovanje s pristaši drugih političnih strank, za skupno akcijo glede zgoraj navedenih ubistvenihit stvari. Tal:o vztrajno ponujano sodelovanje pa so te stranke prav tako vztrajno odklanjale, in ne vidimo zakaj nuj bi sedaj menjale svoje stališče, če g a tudi vodstvo KPI ne menja-Ce vodstvo italijanske KP ni moglo po tej poti doseči ni-kakih vidnejših uspehov, ni razloga, da bi moglo imeti v bodoče več sreče. V uspeh take akcije dvomimo tudi k temu še prožna ofenziva se-5g • —■3 — o- vsem tem delenof 7nars‘čem drugem so d‘skupl- °ouord’ l,‘di prt zg hJl'.a Togliatti je imel Podčrtati j Z, vso energijo rU7r> a komunisti mit- v so.,. 2°jeti bistvu, ki m Ve Pst veno1 v°rbv’ ampak pl' PnJ - • Politični borbi. ,1B‘stvenom Proti žitvi mirV težijo k oburu- vi militaristične i„ ek - ^lobistične Nemči", 'bjo riaI°Jn‘POliUkl'.ki j« vu-'° mor 0 biStVtll° "1 PujrjEa * P1Va d,:lovr>a z nase Partije, začenši ko da KJlm dnem’ ,n to ta-večin , „° ,t0 del° imelo čim "Ju e- UC,"k°vitos'»- Pujao-klagosta dar 8°vorinio o Potre^ nlu, ljudstva, čutimo ijudeiv * r3^brenieniino 1« rJ° °8i°nine teže. ki mu "a rali oboroževanje, voj- r govorimo 2a svobodo, hucejo Parod ° nai°dov zadušiti, da Uveij- ne bi mogel izrazili in voije Jti svoje miroljubne bi 2' K®dar govorimo o bor-Kadar PUfodno nt t-ivil e°v°nmo u uuiauiL Uje. C|je m bodočnosti lla h°rbr, Shmo. v bi.,tvu. to i«tn inDroti vojnim hujska-Cfior 2a m’r' m ,a borba 'ene ‘k spremeniti v dolu-tie|° vL°bude- v učinkovito pi*bz8i-Pl1 Ituinunistov in sitii-‘ibi-a, množic, ki so m« k* pkoli n;is. da doseže-3’afc0nkretne rezultatei). da iP°Je iasno tudi slepim, ” poi,J°llliattiiei'° 'žhodMe b^čern nasprotju s sta- Hak '2 katerega izhaja kat-. 1 olijanski delavec, za O ° v 9J*V fli, i Opozarjamo čitatel je da obs.esa rar.as .ja š *-vilka vašega dnevnika osem strani, ker objavljamo ra straneb 4—6 predavanje EDVARDA KAR- DELJA S«llsliM Miaciia v joousievansKi cm prea aktivom Norveške deiavzke stranke v Oslu. Predavanje je zežek in dn. kumentirai, p-tk;z sedanjih naporov in poti jugov o-vansk‘h narodov za izg.ad njo si.c.ial!ztoa, ki ga p«. ke. mii tisku na njzgovo p -tvarjanje rte.stri' v zvezi z diskusijo o temi «Kaj je socializem in kako se gradi*. Mogočna stavha nemških delavčevi še nobene odločitve v obrambo pridobljenih pravico zemljiških pogodbah Stavka 800.000 rudarjev in kovinarjev je potekla redno, strnjeno in mirno - Stavka De Caro, Medici in Vigoielli so se vse predpoldne posvetovali sami in s je bila napovedana po spontaoi akciji delavcev * Adenauerjev© pomirjevalne izjave Scelbo - Monarhisti za sodelovanje z MSI - Incidenti v poslanski zbornici BONN. 22. — Velika stavka, ki se je udeležuje 50/J00 ru-uai-jtv m .ŽvO.Ouo metalurških delavcev v Zahodni Nemčiji, poteka redno, strnjeno in brez najmanjših incidentov. Stavka se je sicer začela opolnoči, venuar je bila prav razvidna šele od d. ure dalje, ko delavci in rudarji niso prišli na delo. V železarne so prišle samo skupine, ki skrbijo, da ligenj v visokih pečeh ne ugasne. ponekod pa so je t? izostale. Stavka je zajela razen po-rurskih premogovnikov in jeklarn. ki obsegajo skoraj ves rali na angleško okupacijsko j upravljanje za plod «brutal- poudarili, da je v luči oblast, in ji pomagali izvajati razpustitev kartelov in tru-stov. Določeni organi britanskih okupacijskih oblastsi, pravi poročilo industrijskega zavoda, so sodelovali s sindikati. da bi bil leta 1951 sprejet zakon o delavskem soupravljanju. Industrijci nadaljujejo. da je 'sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij «plod dekarte.liz.aci.:e. ki je povezana z režimom vojaške okupacije«. Tudi iz teh trditev je razvidno. da pri industrijcih gre za splošno ofenzivo na pravd- nega izsiljevanj#;). Jteuscbeve izjave so, kot znano, dale poved za današnjo stavko-Druga obtožba industrijcev in vladnih krogov ie, da poskušajo sindikati ob podpori dogodkov po vojni v Nemčiji na :top industrijcev v Reuscbe-vi zadevi (zveza industrijcev je namreč obrodila prvo omejeno spontano stavko in izrazila solidarnost’ z Eeurchem) socialdemokratske stranke iz-J samo prvi korak, v kampanji, rabiti stavko v okviru akcije.................. proti nemški oborožitvi, da je stavka skratka bila napovedana iz docela političnih razlogov. ne pa v obrambo pridobljenih delavskih pravic. (Od našega dopisnika) i republikanske stranke, n? k RIM 22 - Ministri De Ca- terem *e ^^ »tranke Reale 11 i ! govoril o političnem položaju, a Medici ,r _ ,'52r b.'-,.kl P.0 i Med drugim so sklenili, da se ki naj uniči pridobitve delav cev, uzakonjene s parlamentarnim aktom (zakon o' soupravljanju iz leta 1951'. Obenem I Bunc kon upr berhausenu in rudnika «N'eue -in holdingih, v katere se zdaj I govore. rali posvetovanja. Po daljšam!^,* katerem so izvolili razpravljanju *o skupno odsl: | , Raffaela Faolgecija t: ini . r tn. ki bi cini, ■ bUi V ospredju so- Uj„’Vin P°llt'ine borbe ita- in , 00 Movnea« ljudstva vseh demokratičnih sil. Le nacm bi. se z vso nuj-roj. • ustvarila tudi tista ši-'hifi1ronta demokratično m °ljUbno usmerjenih sil, ;,.j t)‘ PopS(,m vujno vplivala' tulim 2unani° politiku itali-,, sk.e vlade, ker bi tudi vla-( ' postala posreden izraz u,,. * vsega, italijanskega delov-lih''' Uudstva. S tem bi .f-rati nujno pridobila na u-Itlfco»it6#ti tudi borba proti tevarnosti nove vojne in bi 0sepli znaten rd iti °rba zg mir v Togliattijevi fiiccpctji izključno dekluru- 1,1 ji ---------- prispevek k b - *Vi miru' Tako ,wn kljub sicer pravilnemu TVi-giiaitijevemu navodilu, da je treba zn ate razločevati, ne pa imeti vse nasprotnike za reakcionarje, in da se je treba približati tudi tistim ljudem, ki jih vodijo reakcionarni elementi. Vse to je prav in lepo, a napaka je v izhodišču. A a terenu borbe za konkretna gu-spodarska in socialna vprašanja delovnega ljudstva tn konkretna ‘vprašanja demokracije je tako sodelovanje vedno možno m se tudi u-s‘varja med silami, ki imajo shene gospodarske, sociutue m poliiične težnje — ne more pa uspeti akci a, ki bi hotela čim širše ljudske množice pretvoriti v orodje za dosegu ciljev, ki so tako prozorni namen izrazilo kumin-formovske politike, ne morajo pa biti prvenstvena težnja italijanskih deiovmn množic. S- tako, ne. glavo postavljeno politiko, ki jo vodstvo italijanske KP namerava ie nadalje vsiljevati italijanskemu delavskemu gibanja, namesto da bi postavilo težišče svoje dejavnosti na borbo za gospodarska, socialna tu politična vprašanja italijanskega delovnega ljudstva in notru-njega demokratičnega življenju, pa vodstvo italijanske KP se nadalje ovira nastanek tn krepitev liste široke d el n okr aiicne m socialistične fronte v italijanskem političnem življenju, za katero so danes dozoreli vsi pogoji, m ki edina more premostiti sedanjo gospodarsko, socialno in politično stagnacijo in preprečili ter onemogočiti poskus , protidemokratičnega in protiustavnega razvoja, ki nam grozi, ce bo — zlasti po krivdi vodstvu KP/ — demu-krščanska sredina v sedanji vladni koaliciji mopla. še nadalje računati le s podporo tako šibkih in majavih zaveznikov. Ce bi Togliatti o-pustil iluzijo, da bo okoli svoje KP! m njenih simpatizerjev mogel zbrati večino italijanskih ljudskih množic, m nosvobodil» K ennijeve so-ciahsle akcijske povezuuosti z njim (povezanosti, ki italijanskemu socializmu nič ne koristi, škoduje pa ogromno), bi se perspektive za italijansko demokracijo tn socializem na mah znatno izboljšale. Dokler pa bo vodstvo italijanske KP govorilo govorico, ki je dejansko le odmev zunanjepolitičnih prijemov sovjetske vlade, v nasprotju z zahtevami delurstra. da se borba vodi predvsem va osnovi perečih kritičnih. vprašanj italijanskega gospodarskega, socialnega in političnega življenja, je povsem iluzorno pričakovati, da bi po-bude za čim širšo akcijsko enotnost italijanskih demokratičnih sil mogle računati na vidnejši praktični uspeh 1 trajne, vrednosti. .Stavka se nadaljuje v naj- j snega sta se njegov odhod iz i Prav temu vprašanju -posve- pri večjem redu in miru. Po c-.:- j Londona in postanek v Brus- j ča danes angleški tisk pre-jbo s.au v vseh krajih, kjer Je Mju za nekaj ur zavlekla. i cejšnjo pozornost. 'a na OZN, temveč z h-Iomstsko' načelo nadzorstva nad vol.t-akcjjo zainteresiranih držav, j vami, še bolj važno pa je reali pa še enkrat z Hammar-1 deti, kakšen tta.i bt bil zna-skjoeldovo pomočjo. ' “ai žeh nadzorovanih volitev. V Zahoani Nemčiji pa je 1 Adenauer je nato s skoraj izvršni odbor socialdemokrat-1 dlakocepsko natančnostjo pri-ske stranke iz.dal poročilo, k: ! kazova) negativne strani so- ' v.ietske izjave, o kateri pa je priznal, da se »nekoliko razlikuje« od prejšnjih not. Dejal je, da zahteva' sovjetska pravi, da «razvoj mednarodnega položaja grozi, da bo razdelitev Nemčije postala trajna ne da bi se zvezna vlada postavila z vso odločnostjo temu razvoju po robu. Poročilo dodaja. da bo stališče socialdemokratske stranke v tem vprašanju pod rob- Tilo na konferenci kongresne stranke Nehru povabljen v Jugoslavijo 7,abodnoberlin?ki list «Der Abend« pa zatrjuje, da je v zadnjih mesecih prišlo več sovjetskih »atomskih topov« v kummersdorf-Snereoherg. 60 km južno od Berlina. Skun-no s topovi so po poročilih istega lista prišle tudi dalj-nostrelne rakete z atomskim polnjenih in 600 tankov tipa «Stalin-2». Del tega raa-baje spravili tovalec Tarolla (KPI) precej skupil. A. P. Minister Martino o zunanji politiki teriala so baje spravili v izjava,' naj Bonn molče pri- Schwerin, Erfurt in Magde-stane na razdelitev Nemčije burg. List dodaja, da je ge-za nedoločen čas. 4 neral Hoge. poveljni.r amer:- Končno ie Adenauer izrazil | ških čet v Evropi, nedavno željo svoje vlade, da se po l izjavil, da je_ prepričan, da je ratifikacij’ pariških sporazu Stališča Egipta DO pOgOODB med Irakom m Turčijo i..wKu, 'C-. — Danes se je zaceia v egiptovskem zuna-11.eni ministrstvu konferenca viad.lih predsednikov arabskih aržav pod predsedstvom poikovnma ivai.erja. rred tačetivom konferenco so tisku , izročili izvieček poročita, ki ga je pozneje podal Naser v z,ezi s pogoubu med trakom in Turčijo. V svojem poročilu hoče Naser dokazati, da 'je sporazum ne-kor.steu za Irak in nevaren za vse arabske države. Egipt pou-arja, da bi Turčija pu-tegniiH v katero koli vojno Lak 111 za njim v.se ostale a-rabske držiive; čiamce pakta o meduraoski varnosti, ter oouajti,. da je Iraic «ze dovuij zaščiten s svojo pogodbo z Veliko Britanijo in z dobivanjem vojasue pomoči iz z-D.v«. cCe bo nekega dne potrebno, da Lak prouči ne«ateia krajevna vprašanja s svojimi sosedi Turai, ne bo imel L-gipt nič proti, venuar pa dvo-| o. , da bi Turčija tahko resno pomagala irinvu. Ce postani* Irak zrle v napaua — do-uaja pciocno a*i se lahko n.isii, (la oodo "Turki laliko razpolagali z aelcm svojih vo-jas.vdi sil, na pomagajo Iri-kuy Lemu pa je t druge strani 'irak prc.ciuil svoje diplo-matske ounoie z Moskvo in čemu st je vrgel v tako ostro pi otikomunlstično kampanjo? Očitno z namenom, da se v celoti poveže z zanodnimi silami«. Egipt se nato sprašuje, k&Ksni so odnosi Turčije do hMueia, Odgovor na to vce-bujč pbsebrtftl nota gospodarskega kepartninj« egiptovskega zunanjega ministrstva, ‘ki zatrjuje, da je najboljši zaveznik Izraela na Vzhodu prav Turčija. Opazovalci ugotavljajo s tem v zveži, da e-giptovski tisk ni do sedaj sploh omenil pomirljivih izjav, ki jih je poaal tisku turški vladni predsednik Mende-res o turško-iraski pogodbi. začnejo pogajanja z 1 atomsko orožje. MILANO. 22. — Zunanji minister Gaetano Martino je govoril danes V zavodu za proučevanje mednarodne politike o temi «Italija v današnji mednarodni politiki«. Zunanji minister je predvsem govoril c italijanskem stališču I se v tajništvu za zunanje za-v sedanjem položaju odnosov deve začela pogajanja med , med Vzhodom iri Zahodom iti } češkoslovaško in jugoslovan-Vzhodni Nemčiji sovjetsko 1 se enkrat pojasnil italijansko | sko delegacijo za sklenite/ BEOGRAD, 22. — Danes so I stališče do Zahodnoevropske 1 trgovinskega sporazuma. MISORE, 22. -- Marša! Tito je prispel . nocoj . v Misbre, glavno mesto države istega imena, okrog 250 milj južno od Madrasa. Na vsej poti ,od Bangalora, kamor je predsednik republike prispel danes zjutraj ip kjer je obiskal veliko tovarno letal in razne znanstvene institute .do Miso-ra so velike množice ljudstva pozdravljale predsednika republike. Vse vasi so bile okrašene s cvetjem in zastavami. Ko je predsednik republike s svojim spremstvom prispel po n.raku v Misore. se je vozil skozi gost špalir ljudstva do palače Lilavati Mahal, kjer so ga pozdravili guverner države in druge ugledne osebnosti. Okrog pol milijona ljudi je navdušeno pozdravilo včeraj predsednika republike, ko je 'demontiranja | prispel na konferenco kon-naprav«. Industrijci zatrjujejo, grešne stranke, ki je sprejela da so se sindikati pri svoji j predlog Nehruja o socialistič-zahtevi po soupravljanju opi- • ni izgradnji države. V krat- Skozi sito ftujiii rezultat nacionalizmu Piše »Demokracija«; «Zoto izvira bratstvo iz krvi, samo iz krvi. Kjer ni krvnih vezi, ni bratstva, 'lo je ena onih večnih resnic, kj jo komunizem itt komunistična dialektika niti s pomočjo titovcev ne' bosta nikoli uničila.» Do ponovnega proglasa povsem rasističnega gesla, katerega zločinsko zgrešenost. je dokazala zgodovina tn ne samo komunistična, dialektika ali uti to bet«, se je morala ((Demokracija« v polemiki 2 nami nujno dokopati. (Nicer pa, kako se. more nekdo, kt se piše ua primer Apnele/to, po tej rasistični teoriji sploh šteti za bloven-ca?) «Dcln» v rokuli tilovcev 't Neki. K. S., ki je šest let v uDelun proglašal Tita iti vse jugoslovanske voditelje za fašistične bandite in gestapovce, in obenem stalno ‘prerbkoviil nastop iizdrorih sil« proti »ulo/asističneiuu rc.imtu, se o včerajšnji številki «De!a» v članku pod naslovom ^Primorski dnevnik v rokah djilasovcev?n z nekim svetim ogorčenjem posredno proglgša ra edinega pravovernega »utonca« v Trstu. Pravijo, dn se, čitatelji »Dela« sedaj začudeno vprašujejo, ali je «De!o» prišlo v roke od včeraj edino epra-vovernihi) tilovcev v Trstu?. (Potemtakem bi bilo logično sklepati, da je bilo «Deto» vse do dveh ali treh zadnjih številu v rokah djilasovcev, ker je tako vneto napadalo Tita). O (s * Prvi Vidalijev kulturnik ,1. Košuta poudarja doIjo «so-rieloVnti z vsemi, ki so dobre volje ter so končno pripravljeni opustiti svojo strupeno gonjo, ki ne vodi nikamor tn je le n kvar medsebojnih odnosov». Zelo dobro! Svetujemo torej listu, v katerega Košuta piše, naj v potrdilo te volje začne vsaj omenjati obstoj Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, ki ga je šest let ignoriral, čeprav to gledališče ni nikoli »rodilo strupene gonje« proti 'nikomur. kem nagovoru j« predsednik republike, navdušeno pozdravljen,1 poudaril važnost narodne enotnosti v borbi za izgradnjo države. Potem ko , je ugotovil veliki ustvarjalni zanos in bodočnost indijskega liudstva, je maršal Tito zaključil — »Srečen _■ sem, da imamo v Indiji velikega prijatelja. ker mi prav tako želimo mir in se borimo za miroljubno sodelovanje z vsemi narodi na osnovi spoštovanja j - načela koeksistence, ker smo I Porenje-Palatinat v tVormsu 1 poldne lazgovarjal z glavnim globoko prepričani.' da je * to Ipoudanl »hudo zaskrbljenost 1 taj n 'kom - Hamnia rskjoeldom. edini nač:n. da se ohrani člo- I »indikatov spričo načrtov za ' O čem sta govorila, ni bilo Eisenhover bo jutri pojasnil ameriško politiko glede Formoze mov , . - , -• , ZSSR. če bodo imeli upanje j na uspeh. Predsednik liberalne stran-ji ke v Hamburgu R.ademacher pa 'e poslal Adenauerju brzo-1 javko, v kateri zahteva od ! njega, naj vztraja pri zahod-1 nih velesilah, da bi se čim-1 prej začela pogajanja z Mo-J1 skvo z nemškim sodelova- ] ni eni in na osnovi zadnje so- -------- ■ ■___ __________________________________________1. .11............... .... 1 ■ vjetske - izjave. Rademacher j pozebo8 daV se^toLraVTikori'j ?1 edsedriik bo svojo politiko obrazložil v pesebni poslanici kongresu stijo v?e možnosti za pogaja - pTed evakuacijo kuoinmtanških sil z otočja vzdolž kitajske obale? n;,a :n opozarja kanclerja ua j 1 \ ’ p^dioeov**vrBitve sovjetskin Stalna posvetovanja med Londonom in Washingtonom - V OZN Podpredsednik zahodnonem-'so prepričani, da Kitajska res želi izboljšanje odnosov z ZDA ške sindikalne zveze Georg ] Reuter pa je danes v govo-j NEW YORK, 22. — Britan-1 Velika Britanija vedno v tes‘t mnenja, da se sedaj glavni raz-ru na zborovanju sindikalnih1 skj predstavnik pri OZN bir! nem stiku z ameriško viaoo j govori med prestolnicami tice-funkcionarjev dežele Gornje jpje.rson Dixon se je danes po- ((glede vseh vidikov vpraša- jo evakuacije otokov vzdoiz j oborožitev Zahodne Nemčije«. je izjavi! vče-lReu,er deial‘ da nasPTOto-rai predsednik Nehru jugoslo- j v-anie sindikatov oboroževa- \ :__*. - .. . ' s a I mil r»- veustvu m:r«. «Srecen sem javljeno, vendar pa je gotovo. da sta govorila o možnosti prispevanja OZN k zmanjšanju napetosti na Daljnem vzhodu. V Londonu je predstavnik vanskim novinarjem, pred od- i nJu ni političnega izvora, tem-hodom predsednika republike 1vec da izhaja samo iz zasitrb-iz Madrasa, ker je med nami ljenosti. da se ohrani in za-l _ predsednik Tito, ne samo za-j jamči mir. Nemški delavci m- Foreign Officea potrdil, da je radi osebnega zadovoljstva, ki sem ga imel jaz s svojimi sodelavci. temveč zaradi doseženih rezultatov in plodov, ki jih bo ta obisk prinesel«. Nehru je poudaril velik pomen obiska predvsem za mir, »Svet je danes poln sumničenj, je poudaril- predsednik indijske vlade. Skupna deklaracija. ki smo jo podpisali v Delhiju, je usmerjena k odstranjevanju strahu in sumničenj«. Predsednik republike marša) Tito se je včeraj pred odhodom iz Madrasa dolgo raz-govarjal z Nehrujem, ki mu je zaželel srečno pot. Predsednik Tito Pa 3e irrazil željo, da bi Nehru kmalu obiskal Jugoslavijo. nja Formoze«, ni pa hotel komentirati pisanja tiska, da kitajske obale, ter da sta se Velika Britanija 111 ZDA spora- so formoške oblasti žalitev afe j/umeii. da bosta odgodili di ponvoč ZDA za evakuacijo I plcfmatske ukrepe za ukinitev otočja 'lasen. V londonskih ) 00 je v, dokler ne bo položaj /a diplomatskih krogih so rane-I to ugodnejši. V Washirigtonu nja, da so se angleško-anie- j so nekateri mnenja, da je bil riška posvetovanja premakni-1 Dullesov predlog Je »poskusni la z vprašanja prenehanja bo-! balon«. V tajništvu OZN pa jev na vprašanje evakuac.je | poudarjajo, da je to vprašanje Otočja Tašen. Fripominja se,) zelo zamotano. Na Kitajskem da bi ta evakuacija odpravila še bije državljanska vojna Deseta obletnica Zveze sindikatov FLRJ BEOGRAD, 22. — Ob deseti obletnici ustanovitve Zveze smdikatov Jugoslavije je predsednik republike v brzojavni čestitsi iz Indije poudaril ,da so sindikati odigrali veliko viogo ne samo kot voditelj in vzgojitelj dclovnTa ljudi, temveč tudi z aktivno udeležbo pri izdelavi zakonov, ki zagotavljajo pravico delovnih ljudi in urejajo n.i i- Seina poplavila vsa predmestja Pariza ^in tisoče ljudi je moralo /.»(»ustili »tauovauja- Velike površine pod vodo - .Poplave tudi ms ^iizo%em»keiii PARIZ. 22: — Reka Seina > Pariza, sta Seina in Vonne na-vedno bolj ogroža Pariz, zlasti pravili veliko jezero, ki se raz-pa njegova predmestja. .Voda | teza na površini 10.000 hekta-v njej narašča od ure do ure. I rov. Povsod v predmestjih se Na tisoče ljudi se je moralo v j je prebivalstvo zateklo v zgor-naglici izseliti iz številnih 1 nja nadstropja. V številnih predmestij, kjer je sedaj pro-| krajih so tovarne zaprte. V met mogoč samo s čolni. S I Polumeru deset kilometrov o- veliko oviro za začasno pre-I mirje v Formoškem prelivu, i Predstavnik Foreign Officea .ie tudi izjavil, da za sedaj niso sondirali mnenja Moskve j glede morebitnega premirja. V Washingtonu pa se je I predsednik- Eisenhower danes 1 razgovarjal z državnim tajni- pritokom vode iz Marne je Seina v 24 urah narastla za 50 centimetrov. Osrčje Pariza ni bilo sicer še resno prizadeto, kar se ie treba zahvaliti utrditvenim delom ob nasipih, ki so jih izvršili po katastrofalnih poplavah leta 1910. Januarja 1910 je bilo v Parizu 44 kilometrov cest poplavljenih. Prav pomanjkanje trdnejših nasipov v predmestjih prestolnice je povzročilo, da se je Ilovo odnose do družbene voda iz Seine lahko razlila na skupnosti. I razsežne površine. V vzhod- Deseto oVetnico proslavlja-! nem predmestju kakih 10 km iz mesta so danes zjutraj ne jo vsi delovni kolektivi v dr-žavi. Osrednja proslava bo 25. januarja v Beogradu. Na njej bo govoril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. kateri nasipi popustili in voda ie poplavila nižje predela Prebivalstvo ie moralo v vsej .naglici zapustiti stanovanja. V Hlontereau, 80 km južno od koli prestolnice je moralo okoti 30.000 ljudi zapustiti stanovanja. Iz Haaga javljajo, da je voda iz Rena zabila za en meter visoko dolino med mesti Lobith, Pannerden 111 Elten blizu nem-ško-nizozemske meje. Na tem področju je nastalo veliko jezero. ki se razteza v nedogled. Tudi na drugih področjih blizu velikih rek ni položaj nič bol.isi. Iz Ženeve pa poročajo, da je zaradi ponovnega dviga temperature tn ponovnega deževja začela voda v rekah in jezerih znova naraščati, zlasti v jezerih Morat in Neuchatel. Pre- kom Duiiesom. z voditeljem republikanske manjšine v predstavniškem domu Martinom ter z voditeljem iste manjšine v senatu Knovvlan-dom. Pozneje je Bela hiša potrdila, kar sta že prej omenjena senatorja izjavila, da bo predsednik v ponedeljek poslal kongresu posebno poslanico o politiki ZDA glede Formoze. Poslanica bo «pojasnila namene in izvajanje te politike« in bo zahtevala zadevno podporo kongresa. Predstavnik Joseph Martin je novinarjem izjavil, da predsednik sicer razpolaga z zadostnimi pooblastili tudi brez pristanka kongresa, vendar pa »hoče podporo kongresa, zato da bo i svet vedel, da je Amerika združena glede obrambe tega področja«. Zatem je izrazil mnenje, da se Eisenhoiverju nc zdi upravičena ameriška intervencija za obrambo manjših otokov med Formozo in ceiinsko Kitajsko. Vojaški opazovalci so na splosno mnenja, da bodo kuo-mtntanške sile v kratkem evakuirale otočje Tašen. Danes in kitajska vlada se bori za suverenost nad otoki, ki so del kitajskega ozemlja. Z druge strani pa večina clanic OZN se vedno priznava kuomintan-sko vlado. Zato bi bilo vmešavanje OZN v zvezi s Formozo zelo kocMiva zadeva. V zvezi s ponudbo pekinške vlade družinskim članom ameriških letalcev, ki so zaprti na Kitajskem, da jih lahko obiščejo, so v krogih OZN blizu glav*, nega tajništva mnenja, da je pekinška vlada, napravila s tem znaten korak naprej. 111 vidijo v tej gesti jasen znak zelje po izboljšanju odnosov z Zahodom in zlasti z ZDA. To mne. nje je razširjeno tudi med člani številnih delegacij. Ilam-marskioeld se je dejansko vrnil iz Pekinga s prepričanjem, da Kitajska zeli popustitev napetosti v mednarodnih odnosih. bivalstvo je v stalni priprav- sr formoške oblasti že sporo-Ijenosti, in ustanovile so se čile, da pripravljajo evakua-sktipin? prostovoljcev za rese- ciio civilnega prebivalstva, valne akcije. Kakor rečeno, so opazovalci Konferenca o atomih bo 8. avgusta v Ženevi NEW YORK, 22. — Mednarodna znanstvena konferenca za mirnodobsko uporabo atomske sile se bo začela 8. avgusta v Ženevi. O tem se je danes sporazumel posvetovalni odbor, ki zaseda v New Vorku in ima nalogo pripraviti konferenco. V krogih blizu odbora »o mnenja, da bo konferenca, ka. tere se bodo udeležili znanstveniki okoli 80 dežel, trajala dva tedna. NPOMINMKI ItVKVI Na današnji dan je bil leta 187S rojen na Vinici v Beli krajini Oton Zupančič. slovenski pesnik. Danes, NEDELJA 23 januarja Emercijar.a, Voljka Sonce vzide ob 7.38 m zatone *“ 16.56. Dolžina dneva 9.18. Lun* vzide ob 7.04 in zatone ob 16.34. Jutri, PONEDELJEK 24. januarja Timotej, Miloslava PISMI DELAVSKE, ZVEZE DELAVSKI ZBORNICI Predlog o enotni sindikalni akciji za rešitev vseh perečih vprašanj Vprašanje zaposlitve odpuščenili delavk konopljurne še vedno odprlo - Suspendirani delavci ČUDA na uradu za delo Po uspeli stavki kovinarjev, je dajnik Delavske zveze poslal Delavski zbornici pismo, v katerem predlaga čimprejšnji sestanek predstavnikov obeh sindikalnih organizacij, da se pogovorijo o skupnem nastopu in enotni akciji za rešitev sedanjih važnih sindikalnih vprašanj. Gre predvsem za zahtevo da rimska vlada takoj nakaže denarna sredstva za razna dela, kot so to obljubili že v oktobru, da vlada posreduje za pre-■ prečanje napovedanih odpustov in da se zaščitijo sindikalne, delavske in demokratične pravice prebivalstva. Delavska zveza je te dni poslala Delavski zbornici tudi pismo v zvezi z ustanovitvijo proste cone za tržaško področje. Zelja Delavske zveze je, da bi našli pot enotnega pristopa vseh sindikalnih organizacij k Mestnemu odboru za ustanovitev proste cone Hkrati pa bi takšen enoten pristop pripomogel k resnejšemu sodelovanju vseh sindikalnih organizacij v borbi za splošne delavske pravice. Brez dvoma je enotni nastop sindikalnih organizacij zaželen, in bi ga pozdravili vsi delavci. Toda potrebno bi bilo, da bi Delavska zveza povabila tudi Razredne sindikate, da bi bil nastop resnično enoten in da bi zajel vse tržaške delavce, ki so sindikalno organizirani, pa tudi tisti, ki so izven organizacij. To velja tako za pristop k Mestnemu odboru za prosto cono kot tudi za skupno akcijo za rešitev vseh sedanjih sindikalnih in delavskih vprašanj, ter za obrambo demokracije. 4= * # Vprašanje zaposlitve 114 odpuščenih delavk Tržaške ko-nopljarne še ni rešeno. Tudi včeraj so bile odpuščene delavke na generalnem komisariatu, kjer pa jim niso vedeli povedati nič novega glede dobave jute. Lastnica ko-nopljarne, ki je bila te dni v Rimu, se je vrnila v Trst in bo imela jutri sestanek z generalnim vladnim komisarjem dr. Palamaro. Zdi se, da bodo na tem sestanku dokončno rešili, koliko bo rimska vlada pomagala podjetju, da dobi potrebrii surovino, da lahko zaposli odpuščene delavke. # * * Suspendirani delavci CRDA so obnovili zahteve naj jih čimprej zaposlijo. V zadnjih mesecih, se delo v ladjedelnicah veča in delavci so mnenja, da bi jih moralo ravnateljstvo hitreje sprejemati v proizvodnjo. Zaradi tega je bila včeraj delegacija suspendiranih delavcev na uradu za delo in zahtevala nujno posredovanje pri CRDA. Jutri se bodo sestali na skupščini mizarji, v torek pa vsi ostali suspendirani delavci. V Trstu bo konferenca o turističnih avtobusnih progah V Trstu bo od 20. do 27. marca 7. konferenca o turističnih avtobusnih progah, na kateri bodo sodelovali člani vlade, predstavniki motorizacije, prometa, turizma in različnih mest Italije. Na konferenci bodo razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo turizem in z njim zvezani avtobusni promet. Pričakuje se, da bo ta konferenca razpravljala tudi o mednarodnih avtobusnih zvezah in zlasti o onih zvezah, ki v turističnem pogledu zanimajo v prvi vrsti Trst. Tu gre za možnost vzpostavljanja turističnih avtobusnih zvez s Postojnsko jamo, Opatijo. Portorožem itd., kar vse bi v znatni meri povečalo turistično privlačnost Trsta in omogočilo ugoden zaslužek tržaškim turističnim objektom. Podaljšan rok za plačilo laks na moloma vozila Ministrstvo za finance je v petek zvečer izdalo nove u-krepe, s katerimi je do 31. januarja podaljšalo plačevanje avtomobilske takse in do 14. februarja takse za motorje in kolesa, opremljena z motorji. Dovoljenja za cirku- lacijo so torej veljavna do zgoraj omenjenih datumov, do katerih morajo lastniki prevoznih sredstev plačati takso za 1955. leto. Taksa bo za enkrat znašala isti znesek, kot je v preteklem letu, dokler ne bo parlament odločil o zakonitih, ki predvidevajo zvišanje taks za motorna vozila. Parlament je namreč v zadnjih dneh odbil vladni predlog za znatno povišanje taks na motorna vozila in lahko predvidevamo, da bo dokončna rešitev tega vprašanja izvedena šele čez dalj časa. Zaradi tega je tudi težko reči, koliko bodo morali lastniki motornih vozil dejansko plačati v tekočem letu. Po ukre- I pu ministrstva za finance pa veljajo zaenkrat dosedanji tozadevni odloki. Izredni predpisi za obdavčenje IGE Finančno nadzorništvo sporoča, da so bili z zakonskimi odloki raztegnjeni *tudi na Tržaško ozemlje izredni predpisi za 1. 1955 za enkratno obdavčenje IG-E za' nekatere kategorije dohodkov. S temi odloki so bile izvedene tudi nekatere spremembe glede višine plačevanja IGE za nekatere proizvode, hkrati pa je bil raztegnjen izreden predpis obremenitve nuna tantum« na dohodke trgovine s kožami za kožuhe in za izdelavo kožuhov ter za trdi parafin, ki so carinsko označeni pod štev. 274. Hkrati pa se opozarjajo vsi trgovci, ki morajo plačevati IGE na osnovi ugotovljenih letnih dohodkov, da morajo do konca februarja predložiti uradu za registracije IGE. izjavo o kosmatem dobičku, za pregled obdavčevanja za 1955. leto. Predavanje lov. B. Pelronia V četrtek 27. januarja ob 19,30. uri bo v dvorani v Ulici Montecchi 6 zborovanje na katerem bo govoril tov. Borto-lo Petronio o temi; «Ustanov-na sindikalna skupščina«. ODLOK ŠT. 30 VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Prenehanje službovanja upokojencev ki jih je komisariat prevzel od ZVU Tisti, ki so prejemali nad 60.000 lir mesečne plače, prenehajo službovati 28. febr. za ostale pa je potrebna enomesečna odpoved Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal z dnem 20. t.m. odlok št. 30, ki določa v pričakovanju izvedbe zakona št. 961 z dne 28.8.1954. vsebujočega predpise v prid o-sebja, uslužbenega v javni u-pravi Tržaškega ozemlja in brez prejudica za pravni in gmotni položaj, ki ga bo z izvedbo tega zakona dobilo osebje prejšnje ZVU, sledeče: Clen 1: osebju, ki je bilo v službi pri uradih, ustanovah, zborih ali poveljstvih prejšnje Zavezniške vojaške uprave in je zdaj v službi pri uradih generalnega komisariata ali v državnih uradih ali javnih u-stanovah ter je bilo razrešeno službe v državni upravi ali javni ustanovi ali pa uživa redno, ne privilegirano pokojnino, kot je predvideno v čle- 29- januarja planinski ples v mali dvorani Rossetti. Vabila in rezerviranje miz na sedežu SPD, Ul. Machiavelli 13 od 19. do 20. ure - tel. 36491. nu 14 zakona št. 149 z dne 12.4.1949, ali tako kot je predvidena v členu 48 zakona 369 z dne 9.5.1940. in v poznejših dopolnilih in katere znesek presega 60.000 lir mesečno, preneha služba z 28. februarjem 1955. Glede tistih, ki imajo v zgoraj omenjenem odnosu do 60.000 lir mesečnih prejemkov, lahko generalni komisar odredi prenehanje službe z enomesečno odpovedjo. Clen 2: po 1. marcu 1955 preneha osebje, ki je bilo v službi pri uradih., ustanovah, zborih, tn poveljstvih bivše Zavezniške vojaške uprave in je zdaj v službi pri uradih generalnega komisariata, p državnih uradih ali javnih u-stanovah. s službovanjem z izpolnjenim 65. letom starosti. Ta rok bo lahko s kasnejšim odlokom za določene kategorije osebja izpremenjen. Poleg .ega je vlkdni Generalni komisar izdal še vrsto drugih odlokov s katerimi razteza na tržaško področje veljavnost nekaterih zakonov oz. odlokov in istočasno razveljavlja dosedanje odloke ZVU. Ti odloki so: Odlok št. 31, po katerem se ustanovi v vsaki pokrajini odbor za javno pomoč in dobrodelnost z nalogo, da skrbi za vskiadamje različnih dobrodelnih dejavnosti v pokrajini in z drugimi posebnimi funkcijami, ki so bile določene z istim zakonskim predpisom. Odlok št. 32, s katerim se raztegnejo na Tržaško ozemlje vsi zakonski predpisi, ki veljajo v Republiki glede odvetniškega in prokuratorskega poklica, s čimer so razveljavljeni vsi ukazi ZVU, ki urejajo te zadeve m ki niso v skladu z zgaraj omenjenimi predpisi: razen tega določa, da bo sedaj poslujoči svet odvetniške in prokuratorske zbornice še nadalje opravljal svoje funkcije do novth volitev, ki se bodo vršil« do 28. januarja tega leta. Odlok št. 33, ki vsebuje predpise glede pristojbin za vladne koncesije in zlasti razne spremembe k razpredelnici v prilogi A enotnega besedila. Odlok št. 34, o ratifikaciji in izvršbi dne 10. 1. 1952 v Ženevi podpisanih mednarodnih dogovorov za olajšanje prehoda blaga, potnikov in prtljage, prevažanin po železnici, čez meje. Odlok št. 35, o imenovanju In o sestavi upravnih odborov menjalnih agentov. Odlok št. 36, s katerim se razveljavlja ukaz ZVU št. 42 z dne 22. 11. 1945 (nedovoljena nošnja vojaških uniform), in raztegneta na Tržaško ozemlje odloka, s katerima se prepovedujejo združenja vojaškega značaja, ki imajo čeprav posredno, politične smotre, prav tako pa tudi javna nošnja uniform članom društev aili organizacij kakršnega koli zračaia, z izj. 8.30 Lahke melodije; 9.00 tijska oddaja; 9.30 Mozart: KV? tet za godala v G-duru; UJ Vesela glasba; 11.45 Oddajaj! najmlajše; 12.15 Iz operil® sveta; . 13.00 Glasba po želJ? 14.30 Parada lahkih orkestrv 15.00 Slavni pevci; 15.30 Kon I. O V K M 3 .1 A 254.6 m ali 1178 kc a Poročila ob 5 00. 6.00. 7.00, 13 15.00. 1700. 1900 in 22.00. ,4 8.15 Domače pesmi za Or.. no nedeljsko jutro; 9.00 Utr+ predstava . Puškin - Zu'P*jJ ((Pravljica o carju Saltaou«: .jt Operetna in lahka glasba; Družinski pogovori; 10.10 UjJj danski simfonični koncert; Lahka glasba; 15.30 Dušan bj Prekmurje; 16.00 PromU*/ koncert; 17.00 Radijska Norman Corwin: »Brez na »j (ponovitev)- 17.30 Zabavne j lodije: 18 30 Igrajo domači -- sam bi i; 20.00 60 minut 'J glasbe; 21.00 Kulturna krojr 21.15 Večerni operni konce**' ri l KV 1X1 JA 10.15 Za kmetovalce: * Šport; 17.30 Ugo Betti: «Na% r.ie«; 20.45 Iz filmov; 21.051) srečnejši: 23.45 Film «Ne šaj mel«; 23.05 Šport. jA Odgovorni urednik STANISLAV RENKO J Tiska Tiskarski zavod ZTT ‘ Rossetti. 14.30: »Upor na Kalni«, H. Bogart, v. Johnson. Evcelsior. 14 30: «Pokvečena roka«, Van Johnson, G. De Ha-ven. Fetiice. 14.00: ((brezskrbna leta«, N. Taranto, A. Mangini. Nazionale. 14.30: «Upcr na bloku II«. N. Brand, E. Mejer. maire. Filodrammatico. 14.30: «Kocissov sin«, r Hudson, B. Rush. Supercinema. 14.00: »Bil West, brat Indijancev«, J. Chaodler. Arcohaleno, 14.00: « Pošast iz Ulice Morgue«, mladini izpod 16 let preDovedano A vira Rojan. 14 30: «Materino srce« Toti Dal Mopte, G Ron-dinella. Capitol. 14.00: «Jetnik rudnika«, G. Cooper, S. Hayward. Cristallo. 13.30: «Obleeanje sedmih strel i c n, W. 1-loiden, E. Parker. Graitadelo. 14 30: «12 metrov ljubezni«, L. Bali, I). Arnaz. Alabarda, 14.00 ((Sladka groza«, J. Wyman. Ariston. 1400: «Sirota brez nasmeška«, W. Pidgeon. G. Gar-son, Armonia. 14,00: «Brez matere«, R. Widmark. Aurora. 14.30: «Rdeče čepice«, A. Ladd. Garibaldi. 14.00: «Frine, kurti- zana Vzhoda«, E. Kleus, F. Lees. Mladoletnim prepoved. Ideale. 14.30: »Konec tirana«. J. McCrea. Impero. 14.30: »Rimljanka«, Gi- na Lollobrigida. Italia. 14,30: »Deset let našega življenja«. MNOGO KANADČANOV skih narodnosti se želi P9 t ■/. Jugoslovankami do 40/ Interesentke naj javijo svoJLi slove generalnemu zaStdEm znanega nemškega instituta *W ner za Kanado: Mr. Ludvik f ter, 117 Hunter St. WeSt< s milton-Ontario, Canada. KOLESA, moška in žensKJG 8.000 lir, kolesa za prevoz ra po 24.000 lir, motorna »ji po 52.000 lir, na obroke. M** Ul. Pieta 3. m ZENA SREDNJE STAROST* ^ zaposlitve kot gospodinja Pr-(l rejšem gospodu tudi za J ur na dan. Naslov na vr pata. « UNION » Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Potovalni d in turistični **r «ADHIA - exphh:S» Ul. Cicerone st. « Pr* Telefon 29243 prireja večdnevna a** j denska zimovania v t f skih krajih na Prl gi na Pokljuki, v Kran3hj« ir gori, na Bledu, v nju, Planici itd. p° -a ugodnejših cenah. tega preskrbi v nam ( šem času individua ^ turistične vizume + tranzitne vizume ter vf, reja kolektivne izle*® tu in inozemstvo* , Kaj 1)0 izšlo V letu 1955 Uspeh šole prof. Černigoja pri Slovenskem knjižnem zavodu Kakor prejšnje leto. je Slovenski knjižni zavod tudi Program za leto 1955 zgradil Pa sistemu knjižnih zbirk. ys® tri glavne zbirke (Sve-®vni roman. Sodobni roman, «ova ljudska knjižnica) so se ^ letu 1954 dobro obnesle. s‘evilni naročniki so z red-n'm plačevanjem mesečnih otjrokov pokazali, da je ta s‘stem popolnoma prikladen £5 veliko večino prijateljev *ojig, ki jim je tako kar se 1 olajšano nakupovanje tehtnih knjižnih novitet. O-htenjenim trem zbirkam je priključil še četrto, ki j! je dal naslov «Bios» (Ziv-jenje). Ta zbirka bo posebno ustregla tistim, ki si že-e knjig memoarskega in biografskega značaja. Zbirka «Svetovni romani) bo letos začela z romanom *Jenryja Jamesa «Američan». a Pisatelj je danes znova v 0spredju ameriške literature, saj kateri izrazito moderni ameriški pripovedniki prizna-^hjo v njem svojega učite-Ja. Slovenci doslej še nismo imeli v prevodu nobenega amesovega spisa, z «Ameri-canom» bomo imeli priložnost spoznati njegov posebni način «konfrontacije» ameriškega in evropskega človeka, Roman se dogaja večidel v Franciji, njegov junak pa tipičen obogateli Ameri-can> ki ga ljubezen pripelje v okoreli svet pariške ari-5 okracije. Druga knjiga te ‘birke obsega novega Balza-h®i roman «Cesar Birotteau«, i je eden izmed stebrov znamenite «Cloveške kome-‘)e». Kakor v veliki večini alzacovih romanov, se tu-* tu napetost zgodbe nasla-)a na ostre orise človeških arasterjev, ki kažejo, kako “ r° je umel pisatelj opa-ovati ljudi ter za njihovim eJ®njem in nehanjem odrivati vzročne niti človeških usod, Roman se dogaja v kro- sih Poriških podjetnikov, tr- govcev in finančnikov ter u-ZIVa sloves enega najboljših Balzacovih spisov. — Sodob-nega ruskega pisatelja Konstantina Fedina roman «Brat-3e» je ena izmed značilnih knjig sovjetske literature iz-za časa, ko ji je bila časovno še bolj blizu velika oktobrska revolucija in ko so na drugi strani sovjetski pripadniki kar se da upoštevali 'tročila ruskega realizma in njegovih slavnih mojstrov. ^g°d.ba o treh bratih, ki vsak ***)• doživljajo revolu-n° d1"]6 Zaplete' rti tendenč-marveč umetniško eudarjen . «< eih tj u."jJcn poskus, prikaza-°do treh različno čute- mogocnem vr-zgodovine. Roman tincubtatov v v fh^e* se ne dogaja samo eiji nrhrvee tudi v Nem-tov’ . Jer se eden izmed bra-sklarfZp0polniuje v glasbi in H'n a s'mI°nije. — Jakoba m^Tmanna »Ulrika« je po-nrpj na knjiga iz življenja v kavn70^1 Ne»čiji, zelo mi-gUn Ljudski prn-med drugim napi- Ob gostovanju SNG v Ljubljani h,0?, gostovanju Štefke Drolieve m jožka Luke_ “ 2 Oe Hartogovo dr a- 0 o ljubljanskem Mest- Grab °ledaliŠČU je B°ri* vici sal: Za režiserja Jožeta Bačo, kakor tudi za oba , >aca ie bit problem °t> tako težak, kakor je i preprost. Dose- *■ "a )e bila velika ra.i-p‘ban0st in pestrost. Vi-1 smo mnogo lepih do-!*!ekot>, odigranih glad-. in virtuozno. Tenko-ta r° izoblikovani de-. j l< vse majhne znn-^ ,le geste, ki se od sli-,e. ‘1° slike — primerno ttsovnim obdobjem — čg^”0 bolj bližajo star-n ‘bemii drgetu. Vse se ^ ravno in pristno spre-a.)a od načina hoje do Seh*na ■ pTepira do me l-bojnega razumevanja. m ljubkovanja, ud bralca obeh vlog sla l‘k *€In 1’Okazaln razno- 1 °*t svoje kreativne sposobnosti. Medtem ko »mo pri Lukešu občudo- virtuozno izpeljan vzpon vseh mogočih od-enkov sebičnosti, dom>š-Javosti, ljubosumnosti, Irazerstva, pa tudi temu Primerno plitve, čeprav 2®oj resnične ljubezni, očetovske zaskrbljenosti 171 nekoliko smešne pristranosti — nekatere Prizore preveva rahla ironija meščanskega zu. k o na — do starčevsko nebogljene, a su bjektiv-ho velike energije propadlega pisatelja, smo Pri Štefki Drolčevi vide-(i prav tako tenkočutno zaigrane podrobnosti od prve noči v zakonski postelji, do tople materin-skosti in padca ljubezni, °d poskusa ločitve do starčevske zaljubljenosti. zi življenje. Delo, ki ga bo vesela sleherna bralka, saj bo marsikje našla odsev tistih notranjih bojev in vnanjih konfliktov, ki jih je bila morala sama prebiti. Sodobni roman je letos najprej posegel v češko književnost. O romanu Zdenka Nemečka eZahodno od Panonije» so pred vojno pisali tudi naši listi, ker je vzbujal pozornost ne samo po kvalitetni obdelavi življenja tujih izseljencev v Franciji, marveč tudi po nekaterih o-sebah, ki so slovenskega rodu. Roman je poln zanimivih zapletljajev in si bo nedvomno pridobil tudi pri nas širši krog bralcev. — Karla Grabeljška roman eDolomiti se rušijo» je izviren domač roman. Pisatelj, ki ga poznamo kot novelista, je posegel v bogato snov, ki se je nabrala okrog osvobodilne vojne. Pregnetel jo je povsem po svoje in ustvaril delo, ki bo nedvomno zagrabilo vsakega bralca. — Andrč Mal-raux je eden najbolj priznanih in priljubljenih francoskih pripovednikov zadnjih dveh desetletij in roman «La Condition humaine«, ki je v slovenščini dobil naslov «Vihar v Šanghaju», je njegovo najbolj priljubljeno delo. (Lani je izšel tudi srbski prevod v knjigi z naslovom «Ljudska sudbina«), Roman se dogaja na Daljnem vzhodu, snov pa je posneta iz viharnih dni, ko se je začela revolucionarna akcija kitajskih komunistov. Onkraj vseh stvarnih dogodkov pa odpira globoke poglede na večno dramo človeškega življenja. — Theodora Dreisera roman eSestra Carrie« je komaj še treba priporočati, saj si že dolgo, zlasti odkar so naši ljudje spoznali te zgodbe iz filma, premnogi žele, da bi imeli ta znameniti roman v slovenskem prevodu. Nova ljudska knjižnica bo prinesla najprej roman poljskega pisatelja Zeromskega e.Pred pomladjo». Tudi to je znamenito pripovedno delo, ki je prevedeno že v razne jezike; razgrinja bralcu poljsko življenje po prvi vojni — Roman ameriškega pisatelja Le Grand Canona «V objemu gorati nas vodi v pionirske čase ameriškega naseljevanja. — V Novi ljudski knjižnici bo izšla nadalje poučna knjiga domačega strokovnjaka inž. Ernesta Močnika sZakladi pod zemljo« s prav zanimivo, vsakomur razumljive poljudnoznanstveno vsebino. Izmed domačih novitet, ki so jih na-, ši pisatelji preaiožili založbi, je bil izbran za to zbirko roman Vlada Habjana sPomlad vnukova, delo, ki bo vzbudilo zanimanje zaradi svoje tematike in mikavno opisanih dogodkov za časa osvobodilne vojne. — Naposled izide v tej zbirki dolgo pričakovana in mnogo zahtevana nova izdaja slovečega romana Margarete Mitschellove sV vrtincu» — tudi ena tistih knjig, ki se priporočajo .že same, saj hodi njihova slava pred sleherno novo izdajo. Kakor smo že povedali, do imela zbirka «Bios» poučno vsebino. Najprej bo izšla v nji monografija dr. Dragotina Cvetka o Davorinu Jenku. skladatelju, ki si je pridobil velikih zaslug za ravoj slovenske in srbske glasbe v 19. stoletju, Tibora Mendeju spis kB urina sredi dveh svetov» je zanimiv kot potopis po malo znani deželi in tudi zaradi svojih duhovitih razmišljanj o prebujajoči se Aziji in njenih svetovnozgodovinskih problemih. B. Plat- ta Thomasa življenjepis A-brahama Lincolna ne seznanja bralca samo za eno od največjih ameriških osebnosti 19. stoletja, mdrveč tudi z važnim razdobjem zgodovine Zedinjenih držav ameriških. Ta biografija se bere kakor roman. — Noposled bo izšel v zbirki «Bios» v novem prevodu Axela Munthe-ja sloveči tiSan Mi chcleu, knjiga, ki so si jo mnogi želeli, saj je prvo slovensko izdajo težko dobiti v antikvariatih; brez hude stiske nihče ne da iz rok tako dragocene in mikavne knjige. Novo izdajo v novem prevodu bodo za trdno pozdravili tisoči naših ljudi, ki so že kaj slišali ali brali o tej znameniti knjigi švedskega zdravnika. Nekaj knjig bo izdal SKZ tudi izven zbirk. Tako je pričakovati i'ustrirano izda.io E — T. S. lloffmannovih ((Pravljica, antologijo sodobne švicarske proze, ki bo izšla sočasno z antologijo slovenskih povesti v švicarski izdaji, Maupassantove Novele v obsežnem in dobrem izboru, VI. Bartola sTržaške humoreske«, Murnikovega «Ma-tajevega Matijoa z Gasparijevimi ilustracijami, dr. Leopolda Ješeta zdravstveni spis «Oko in vida, novo izdajo romana Bogomira Magajne «Gornje mestoa, pesniške zbirke C. Vipotnika, Petra Levca in I. Minattija, Menartov izbor Byronovih pesmi in romanc in dr. Goliasov konverzacijski priročnik nemškega jezika in še to ali ono. {u f : . < -1. Letos so ob novem letu v Ljubljani organizirali razstavo risb slovenske mladine, na katero je bil s svojimi učenci povabljen tudi prof. Černigoj iz Trsta. Razstavljene risbe dijakov iz Trsta so vzbudile veliko zanimanje med ljubljansko mladino, zlasti linorezi, ki so bili edini na razstavi. Uspeh je bil potrjen tudi z nagrado, ki je bila podeljena za kolektivno risbo «Stari svetilnik, Trst« (III. razred Višje realne gimnazije) ter za linorez dijaka Pertota r k.. GIULIO VIOZZl 8E ČEDALJE BOLJ UVELJAVLJA .J »Bela stena" uspešno glasbeno delo tržaškega skladatelja Naš tedenski pregled Po »Mraku« («Buio») An" ribala Bizzellija in V- Mi-nuccija smo s presenečenjem in ugodjem poslušali drugo dobro radijsko opero, ((Belo steno« («Parete bianca«) Giulia Viozzija (Milanski orkester RAL dirigent Al-fredo Simonetto, režiser Gian Domenico Giagni). Poslušanje teh oper nam še enkrat dokazuje, da lahko naši skladatelji in glasbeniki dostojno vzdržijo primerjavo s podobnimi tujimi deli, ki so nam bila predstavljena v «Prix Italia«, da pa jih v nekaterih stvareh tudi prekašajo po dostojanstvu in originalnosti inspiracije. Zanimiva «Mala opera« Giulia Viozzija zapušča utr-to pot (dirike«, čeprav se uklanja radiu z modernimi izraznimi sredstvi, ki jih zahteva mikrofon, in poskuša bolj odkrito doseči soglasje med besedo in zvokom. med recitirano besedo in glasbo, ki podpira smisel besed in njihovo čustveno vsebino. Beseda in glasba sta tesno združeni v umetnostnem izrazu, ki se najbolj približuje radijski govorici. Tema, ki jo je izrabil Gtu-lio Viozzi za svojo »Belo steno« (sam je napisal besedilo in partituro), je mit alpinizma kot vzvišene športne delavnosti, celo kot poduhovljene panoge, ki sili človeka k premagovanju svoje pozemeljske pomanjkljivosti v tveganju in lepotah vzpona pod čistejše nebo. To je skoraj borba s samim seboj in s snovjo, borba za zavo.ievanje širšega obzorja, težnja, ki simbolizira boj za dosego ideala. Viozzi je uporabil kot zamisel resnično dogodivščino, 'inie a'p nisi i se morajo •sredi nevarne plezalne ture u-staviti zaradi nevihte. Nenadoma se prvemu v navezi spodrsne, udari ob navpično gorsko steno in ne najde več zadostnih oprimkov, da bi se obdržal. V nekaj trenutkih bodo njegove čoke in noge neizbežno zdrsnile raz skalo in po zakonu težnosti bo morda potegnil tudi oba tovariša v grob. V nenadnem vzgonu plemenitega zanosa in junaške hladnokrvnosti prereže svojo vrv in reši tovariša. Umreti mora torej on sam. S širokim razmahom prihaja opera do krize, ki je jasno izklesana, in kmalu To je njegova druga „radijska“ opera nato do katarze, ki se razširi v lirični komentar, proslavljanje junaškega, vzvišenega dejanja, ki kot o-gromno krilo zasenčuje mrzlo gorsko pokrajino; veter, sneg, skale in pogum. In človek obvladuje globoke dimenzije tragedije, ki io obdajajo kot kulise nepremagani vrhovi. Spretnost Viozzija-pisatelja je nedvomna, zlasti v prikazovanju krize in dramatičnega očiščenja. Želeli pa bi. da se v začetku ne bi napotil po bližnjici, ki jo predstavlja vloga pripovedovalca s funkcijo zgodovinarja, kar spočetKa postavlja njegovo opero v nevarnost, da postane navaden dokumentarni filmski prikaz, z običajnim spikerjevim glasom in z glasbo, ki je samo navaden komentar k filmu. Toda lirični ton proze je deloma odtehtal to pomanjkljivost. Zakaj ni uporabil načina in tonov govorjenega «zbora»? To bi podelilo «Beli steni« še večje umetniško dostojanstvo in bolj strnjen in prikladen radijski stil. Vendar pa ima to delo toliko dobrih strani, da se ne bomo ustavljali ob pomanjkljivosti pesniške tehnike. Glasba je presenetljiva po svojih efektih in po svoji čustveni in izrazni učinkovitosti. »Razredčena« predigra. prozorna, ledena, z u-porabo očitnih instrumentalnih sredstev Stravinskega. je takoj prenesla poslušalce v prozorno in mrzlo ozračje gorskega jutra, zgodnje ure. ko se začenja alpinistični podvig. V parii-turi se Viozzi ni bal niti uporabiti glas budilke z njeno nedvomno govorico in jo komentirati z daljnimi glasovi trobil v nekaki vojaški budnici, medtem ko je vmes slišati kot zavijanje vetra. Opazili smo, kako koristno je bilo tukaj — in še marsikdaj pozneje — sodelovanje med avtorjem in režiserjem. Vse je potekalo s točnostjo in okusom, tako da so bila stikališča med zvokom in hrupom, med glasom in glasbo zabrisana že v korenu v eno samo izglajeno izrazno površino. Nekateri glasbeni domi-sleki, kot pogosta uporaba vokaliziranega ženskega zbora so bili zelo posrečeni; ta zbor, ki se je pojavljal ne- nadoma je simboliziral «nav-pičnost« gorske stene in se obenem identificiral s samo goro. s samo steno, se je uvrščal v logiko pripovedi in v poetično logiko sožitja med glasbo in besedo; bil je skrajno učinkovit. Prikazal se je strnjen in o-benem liričen kot skalnati grebeni hriba, kadar veter za trenutek razkrije njegovo neposredno in golo bližino. Glasbeni simbol postaja pogosto instinktiven v radijskem poslušalcu, kadar je uporabljen z inteligentnim, tehničnim in psihološkim znanjem. »Bela stena« je ustvarila globok vtis, kot vsa dobra dela, napisana in komponi- 1 rana posebej za radio, v sa-• terih se logična govorica besed staplja v čustveno govorico, brez sunkov, nesoglasij in pleonazmov. To pomanjkanje pleonazma — nepotrebnih in neokusnih ponavljanj pojmov, ki se pojavljajo v zlogih in ponavljajo v notah — ,ie ena izmed najpomembnejših dobrih lastnosti «Bele stene«. Očitno enotnost zamisli in izvedbe ni ustvarjala ponavljanja med glasbo in besedo, kot se le prepogosto dogaja pri sodelovanju med literatom in glasbenikom. Ce besedilo in partitura nista tesno povezana, bolje: če nista zapisana na enem samem papirju, ne bo ni- koli mogoče zavezati obojih na en Sam vozel. Glasba in beseda tu nista več sijam-ska dvojčka, ki se med seboj ne moreta, ki drug drugega * obtožujeta narazistva. Iz tega obžalovanja vrednega, toda pogostega nesoglasja nastaja škoda ne le za literarno in glasbeno delo, temveč tudi za radijsko govorico, ki ga ne prenese. Giuliu Viozziju je treba terej prinis.iti še eno zaslugo za njegovo tekočo dramo, bogato na poudarkih in slikah, na miselnih in fantazijskih asociacijah, na dramatični učinkovitosti in čutu za radijske govorice. Giulio Viozzi nam. je pokazal sliko lepote in humanosti, obenem pa zgovoren primer, kako ie treba pisati in komnonirati za radio. (Po listu »Fiera Letteraria«) lin! v "O v Toulousu VILMA BUKOVČEVA v operi Madame Butterfly V Toulousu štejejo Vilmo Bukovčevo že nekoliko za svojo. Navdušila jih je s svojim petjem na mednarodni pevski tekmi v maju prejšnjega leta. Potem se je decembra vrnila tjakaj, ker je bilo domenjeno, da bi pela v Faustu. Predstava bi se morala že skoraj Začeti. ko so člani orkestra napovedali stavko. Razen Bukovčene sta bila tedaj še dva poljska gosta in članom orkestra se je zdela to najbolj primerna priložnost za pritisk na upravo. Vendar ta pritisk ni imel takojšnjega uspeha, vendar je stavka NOVE KNJIGE HALLDOR LAXNLSS isiandsKi zvon Knjiga ((Islandski zvona, ki jo je napisal Halldor Lax-ness, je prav gotovo ena najbolj zanimivih knjig, ki so prišle sredi decembra na slovenski knjižni trg. Ko se je predlanskim in lani, med predlaganci za Nobelovo nagrado spet pojavilo ime islandskega pisatelja Halldorja Laxnessa. smo spraševali, kdo je to. Zdaj nam je Cankarjeva založba predstavila tega pisatelja. V slovenskem prevodu je izšel njegov roman ((Islandski zvon«, ki bo prav gotovo zbodil precej pozornosti. Morda manj pri širo-xem krogu bralcev, zato pa ved pri knjižnih sladokuscih in ljubiteljih dobrega branja. To zato, ker je Islandija majhna dežela, majhen otok v Atlantiku, na katerem živi ljudstvo, ki šteje komaj dobrih 100000 ljudi. In vendar je iz tega majhnega okolja izšel pisatelj, ki ga pozna ves literarni svet. Roman »Islandski zvon« bo vzbudil pozornost tudi zaradi svojevrstnega sveta, ki ga prikazuje. Ni to sicer sedanji čas. Toda življenje 17, in 18. sto- letja, ki ga pisatelj opisuje, je življenje, ki zaradi izredno bogate tradicije prav v pogledu kulturnega življenja predstavlja svojevrstno snov za umetniško oblikovanje. In končno; način pisateljevega prikazovanja, njegova umetniška moč in slog sta tista, ki bosta v bralcih ustvarila prepričanje, da gre za velikega pisatelja in za pravo umetnino. Roman «Islandski zvon« je podoben stari nordijski sagi. Pisatelj prikazuje življenje preprostega kmeta, ki živi s svojo družino v veliki bedi in stiski. Mož ima v svojem značaju nekaj tistih potez, kot jih najdemo pri starih junakih, vitezih in potujočih pevcih. Mož, čeprav neuk kmet. pozna stare pesnu. Razen tega je svobodoljuben. Nikogar se ne boji in drzne si zasmehovati celo kralja m njegove slabosti. Čeprav stoji večkrat blizu smrti, te je ne boji- Z verb v življenje, s humorjem in potrpljenjem premaguje vse težave. Trdno upajoč v svojo pravico se ne ustraši iti po svetu, da bi dosegel pravico, ki jo na koncu svo ega življenja tudi doseže in reši svojo glavo. Med njegovo zgodbo se prepleta zgodba Arnasa Arneusa, uglednega Islandca, ki živi na Danskem in ki zaman upa v samostojnost svoje dežele, prav tako kot zaman upa v uresničenje svoje ljubezni. Lexness pripoveduje mirno in stvarno in iz njegovega pripovedovanja stopa pred bralca vsa problematika zaostale in skrajno revne dežele iz najtemnejšega obdobja njene zgodovine. Problematika, iz katere pa pisatelj z uresničitvijo pravic Jona Hreggvidssona le nakaže njeno rešitev, saj izraža njegovo pisanje polno vero v ljudstvo in njega bodočnost. Sl. Ru. FBEJELI SMO: »LJUDSKA UPRAVA«, letnik VIL 1954. štev. 12. Izdaia Sekretariat za zakonodajo izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Odg. ur. dr. Miha Potočnik. Letna naročnina 3fi() din. Naroča se tudi pri 7.TT. Trst Ul. sv. Frači-ka aO-ITI. 37-338. »LES NOi VELLES COMMER-CIALFS DE LA YOUGO-SLAVIE«, glasilo Zvezne zbornice za zunanjo trgovino. Le,o 1. štev. 1. od 10, jan. 1955. Izhaja dvakrat mesečno. Urednik dr. M. Aleksič., Beograd Študentski trg 15. Letna naročnina 5 aro. dolarjev. List izhaja tudi v angleščini. V uvodniku je rečeno, da bo Ust skrbel za zvezo med jugoslovanskimi gospodarstveniki in trgovskim svetom 80 držav, s katerimi ima Jugoslavija trg. odnose. »MEDJUNARODNA politika«, štev. 115 od 16. januarja 1955. — Časopis predstavlja svobodno tribuno za razna vprašanja mednarodne politike. — Izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Rade Vlkov. — Letna naročnina 500 din. Izhaja vsakega prvega in šestnajstega v mesecu v srbohrvaščini, angleščini, francoščini in nemščini. V Trstu je v prodaji pri večjih pro-dajalnicah časopisov. Naroča se pri ZTT. Ul. sv. Frančiška 20-111. Tel. 37-338. »BOLI.LTTINO OTNFORMA-ZIONt« Leto VI. štev. 207, Rim 15. januarja 1955. Izdaja »Centro studi adriatici« Rim. Vittoriano — Piaz.za Venezia. Odg. urednik Um-beiio Nani. Letna naročnina 1000 lir. Vsebuje v glavnem iredentistične članke o Trstu. Istri in Dalmaciii. »PACE e I.IBERTA’« Leto III. štev. 1., januar 1955. «Orga-no del Comitpto di Difesa Nazionale Contro il Totali-tarismo« — Vsebina; članki italijanskega makartizma, ki so uporabljeni tudi za lepake po Trstu v zadnjih dneh. trajala toliko časa, da je bil tedaj nastop nemogoč. (Toda Francozi so se izkazali; gostom so izplačali njihov honorar, kot da so nastopili!) V januarju se je Bukovčeva ponovno vrnila v Toulouse, da nastopi v Madame Butterfly. »Enfn, Vilma Rukovekl...« je z velikim naslovom napisal dan pred predstav« tamkajšnji list La Depeche (in pri tem je mislil, da bo bo!) prav. če namesto končnega c napise raje k). List govori o pripravah za predstavo in ss zlasti u-stavlja pri Bukovčevi in posebej poudarja njeno simpatičnost in preprostost. Zanimivo je, da je tudi pri tem gostovanju nastala lieprilika, ki pa so jo hitro rešili. Zbolel je dirigent, pa so takoj poklicali iz, Marseilla dirigenta Jeana Trika, kar je bilo potem za Tulužane še en vzrok več za zadovoljstvo. Pri predstavi je Bukovčeva doživela pravi triumf. Ploskanja ni bilo konca. In čeprav se je pred predstavo z dirigentom domenila, da znane arije ne bo ponavljala in se je temu na sceni tudi dolgo upirala, občinstvo ni hotelo prenehati s ploskanjem, dokler ni izsililo ponavljanja. Kritiki v tamkajšnjih listih La Depeche in Le Patriot sta tako ugodni, da si še pevec sam že ne more boljših želeti. Pri tem velja pripomniti, da le Le Patriot kominformovski list, ki še pred nedavnim sploh ni poročal na pr. o gostovanju zagrebškega baletnega ansambla, ki je gostoval tudi v Toulousu. O Bukovčevi pa je napisal pravi panegirik. ki tudi po obsegu precej presega vse. kar je kritik napisal o ostalih pevcih in izvedbi sdoh. Tako na pr. Le Patriot kar pričenja članek z zahvalo Bukovčevi, češ da je pripravila enega izmed najlepših in najprijetnejših užitkov, ki se sploh morejo okusiti v kaki gledališki dvorani. «Ob poslušanju Bukovčeve, nam prihajajo v spomin najslavnejša imena in najslavnejše interpretacije. In takoj moramo reči. da jim je Bukovčeva enaka, ne da bi niti najmanj prevzemala po drugih.« «In kaj reči o njenem glasu, pravi dalje kritik, če ne to, da je ta glas popolnost sama.« In po opisovanju glasu v superlativih se ne manj pohvalno izraža o igri. In kot Le Patriot, ki piše, da se jim je zdela vloga Madame Butterflv kot očiščena, prenovljena in poveličana, tako piše nekaj podobnega tudi La Depeche, ko pravi, da je Bukovčeva vlogo osvobodila mnogih konvencionalnosti in zopet poudarja poleg pet.ia tudi v\oko raven njene igre. Nekoliko smo imeli tudi Tržačani priložnosti slediti vzponu te nriljubljene pevke in se zato njenih uspehov tudi mi veselimo. Seveda bi želeli, da bi jo lahko kdaj slišali tudi v Trstu na opernem odlu, pa ne samo na prostem, kot lansko poletje, temveč v gledališču. Bukovčevo vabijo tudi v Bordeaux in Marseille. Vendar zaradi obveznosti, ki jih ima tudi doma. še ni nič določenega o terminih. V vzhodni Aziji so ta teden spet zagrmeli topovi. Ne sicer za dolgo, vendar dovolj, da se je pozornost spet obrnila tja in da so tamkašnji dogodki spet v precejšnji meri zaposlili svetovno diplomacijo. Tudi dogodek sam na sebi ni kdo ve kako pomemben: kitajske čete so zavzele neznaten otok prav blizu kitajske obale, ki so ga doslej držale kuomintaške sile. V bližini pa je še več takih večjih ali manjših otokov; med njimi je najpomembnejši Tacen, ki je že večje kuomin-tanško oporišče in o katerem smo že včkrat lahko čitali v časopisnih poročilih. O lem, da bi dogodki preteklega tedna pomenili uuod v napad na Formozo, bi bilo gotovo odveč govoriti. Diplomatska delavnost, ki so jo dogodki sprožili s temi golimi dejstvi gotovo ni v nobenem sorazmerju in tudi ni odvisna od tega, da se v Forjnoški ožini vodi stalna majhna vojna, ki utegne, če bi se razmahnila, imeti tudi hujše posledice. Položaj v Formoški ožini je odraz splošnega neurejenega položaja 11 a Daljnem vzhodu, ki se kaže v tem, da država s pol milijarde prebivalcev ni vključena v OZN in nima normalnih odnosov s precejšnjim številom drugih držav, predvsem ne z eno izmed dveh največjih velesil, ZDA; nadalje v tem, da je del kitajskega o-zemlja (Formoza in še nekaj! pa je, dokler otokov) zasedeti po režimu, • veta, odvisno k; je bil s celinske Kitajske dokaj sramotno pregnan, ki pa užiua podporo ene velesile in je od nje tudi uradno priznan za legalno kitajsko vlado in ki j’c poleg tega še zastopan p OZN kot edini predstavnik Kitajske; la položaj je posledica dejstva, da se kitajska revolucija zaradi tuje intervencije ni mogla razširiti n a vse ozemlje. V bistriti je ves napeti in neurejeni položaj na Daljnem vzhodu posledica tuje intervencije, formalno v korist nekega propadlega režima, dejansko pa v korist raznih ne povsem čistih interesom Dogodke v zvezi s Kitajsko je treba nadalje spraviti v zvezo z davnim obiskom glavnega tajnika OZN Daga Ham-marskjoelda v Pekingu. Formalno je bil ta obisk v zvezi z vprašanjem enajstih ame-rišk-h letalcev, ki jih je kitajsko sodišče obsodilo zaradi vohunstva in zaradi katerih je ameriška vlada zaprosila OZN za posredovanje, ker da so se udeležili korejske vojne in jih je treba torej imeti za nekake vojaka OZN. Ze pred Hammarskjoel-dovim potovanjem smo izrazili mnenje, da tako dolga pot gotovo ne bo v zvezi samo t enajstimi Amerikanci, temvei da bodo glavni tajnik OZN in kitajski voditelji to priložnost gotovo izkoristili, da načnejo razna druga, v svetovnem merilu mnogo važnejša vprašanja — saj gr* končno v primeru Kitajska in položaja, ki smo ga opisali, za eno izmed najvažnejših, če ne za na jvažnejše vprašanja sedanje svetovne politike. Kitajci enajstih letalcev niso izpustili — edina vest, da jim je posredovanje OZN kaj koristilo, je doslej ta, da so jim dovolili sprejemati obiske sorodnikov — in vendar se je Hammarskjoeld vrnil * vrsto optimističnih izjav. Seveda so bile te izjave zelo splošne — in drugače tudi tis moglo bili, saj se lahko res utemeljen optimizem tiče samo odnosov med Kitajsko in ZDA ter Kitajsko in OZN (to velja pravica od prvega). Kočljivost teh odnosov pa gotovo ne dopušča javnega obravnavanja, če se naj kaj doseže. Skratka, ameriška reakcija na Jtkiaušang nikakor ni bila takšna, kot bi morda kdo pričakoval; niti najmanj bojevita ni bila. Dulles se je zavzel za Ustavitev ognja v For-moški ožini s posredovanjem OZN. O uporabi ameriške vojaške sile se je govorilo le toliko, kolikor bi po potrebi z njo krili kumintanški umik y. otokov, ki so preblizu kitajske obale. Popolnoma resno govorijo, da bo Fisenhotvrr zahteval od kongresa, da sme Napad na Jikianšang je bil uporabili ameriške oborožene kot pritisk na ta boleči tvor. Reakcija nanj pa je pokazala, da tvor dozoreva in da se bolj ali mani povsod zavedajo, da je sedanji poloittf nevzdržen. Da si to mnenje utira pot v ZDA," je "tiilo sklepati že, dalj časa iz raznih izjav odgovornih ameriških voditeljev, 'Iti niso "Kile več na nekdanji nepopustljivi liniji preprostega ignoriranja kitajske revolucije in iz nje zrasle nove kitajske države. Toda na drugi strani sc je tvashingtonska politika toliko zaletela s podpiranjem Cang-kajškovega režima in s prizadevanjem, da se. ta politika v ameriškem javnem mnenju po]a’e kot edino pravilna in mogoča, da se je danes rie-jjansko znašla v zagati, iz katere ve umi’- : SOPHIA LOREN v zadnjem (asu vse bolj in bolj pridobiva na popularnosti in ji nekateri celo obetajo za letos v tem pogledu kar prvo mesto pred italijanskimi filmskimi zvezdami, kot so Lolo-brigida, Pampanini, Mangano in druge sile v la namen,- in pri tevi omenjajo tudi otolz Tacen. Z drugimi besedami, v Washing-tenu predvidevajo možnost, da se bo Cangkajšek moral umaknili iz, nekaterih pošto-jankf ki blizu kitajske obale in to možnost nemara celo r/iodbujujo. Čeprav se tudi z a takšno zaščitno operacijo skriva rie~ varnost neposrednega, pa če-prav manjšega spopada med ameriškimi in kitajskimi silami, je glavna misel v teh predlogih najbri vendarle la, da se. prepreči položaj, v katerem bi bile ZDA zaradi pogodbe o vzajemni pomoči s Caiuikajškom. zapletene v konflikt. Če bi se Cungkaj&ek umaknil z otokov v bližini celine, izredno težaven. | bi med njim in Maocetungo-i*o Kitajsko ostal več sto kilometrov širok Formoški pičli v. Oba nasprotnika bi bila nekako ločena, nevarnost spopadov bi bila manjša. Manjšo bi bila tudi nevarnost, da se v konflikt zapletejo ZDA, kar bi položaj, ki se. morda približuje rešitvi, nenadoma zaostrilo. S posredovali jem OZpf naj bi se pole.m med Kitajsko in Formozo doseglo nekako premirje. Praldicno bi v tem primeru imeli dve Kitajski —~ t?i nekatera poročila iz Wa-shiugtona dajejo slutiti, da bi bile ZDA verjetno pripravljene vsaj j neki meri urediti svoje odnose s Pekingom, ce bi ta priznal obstoj Formoze kot nekake posebne države. Ob enem pa je. v WashinQtonn opazna tendenca, da se la zamisel — ki je verjetno poskus, da se tvashingtonska politika nekako izmota iz sedanje zagate “ prikaže ko t pobuda OZN, na katero bi ZDA samo pristale. Pa tudi za to bi bilo treba še najti neko formalno rešitev, kdjti Združeni narodi sami ne morejo storili ničesar, če ni formalne. pobude vsaj ene df-žave članice. Peking odločno odklanja zamisel o o-st o ju dveh kitajskih držuv ali vlad• Zanj ie Formoza popolnoma razuiniji-vn de.l kitajskega narodnega in državnega ozemlja, Carm-kajše.k im Formozi pa niti ne pomeni samega sebe, ampak ZDj\. Vse je torej še dokaj zapleteno m položaj liriko opazujemo savio v grobih zunanjih obrisih, medtem ko o ozadju dejanski nameni pekinške vlade, stopnja pripravljenosti ZDA, da odnehajo od svojeja nepopustljivega stališča in se nekoliko bolj ravnajo po realnem položaju — lahko samo ugibamo. Tudi globoko zakoreninjenih nevarnosti, ki izvirajo iz sedanjega nenaravnega položaja, pa tudi iz nedvomne volje Cangkajškove-ga režima, da tudi za ceno najhujših provokacij ohratii svoje pozicije, ne smemo pustiti vnemar. In vendar se je položaj na Daljnem vzhodu začel razvijati v bolj pozitivnem smislu. Zavzetje Jikianšanga je bilo — verjetno tudi po pekinških namenih — tisti vzvod, ki j§ ta razvoj sprožil. r. c ,,,:, A.. , Na evropskem Zahodu jetna stališču stalinističnega so-dokaj razširjena tale slika o vjetskega sistema; drugič, še-Jugoslaviji in njeni politiki: le s sovjetskim pritiskom leta SOCIALISTIČNA DEMOKRACIJA Predavanje, ki ga je imel Edvard Kardelj v Oslu pred aktivom proti birokratizmu in obrambe demokratizma, ker je bil to edini način, da bi si ustvarila idejno in politično podlago za odpor proti temu pritisku, in tretjič, ker je ubrala to pot, se vendarle mora hitreje ali počasneje gibati v smeri klasičnih oblik zahodne meščanske demokracije. Ta slika pa je napačna, nestvarna. Vse tri domneve v glavnem ne ustrezajo stvarnosti. Ta slika predvsem postavlja vrstni red dogodkov na glavo, ker spor pravzaprav ni bil vzrok, marveč posledica različnih teženj v razvoju jugoslovanskega in sovjetskega ma kot takšnega in s tem povezane razlike v zunanje-po-litičnih težnjah so prišle do izraza v stikih med obema deželama, ne pa nasprotno. Seveda so stiki, karkšni so nastali potem med obema deželama, obratno vplivali v smislu krepitve notranjepolitičnih teženj, značilnih za novo Jugoslavijo. Notranje in zunanjepolitični vidiki tega vprašanja so torej nerazdeljiva celota. Vsak, kdor bi sku- k uresničenju kategoričnega imperativa sodobnega mednarodnega socializma; da najde pot j; svoji organski notranji enotnosti; ne enotnosti v smislu ideološke in akcijske uniformiranosti, n. pr. kominfor-mističnega tipa, marveč v smislu konstruktivnega demokratičnega sodelovanja, ki bo lahko povezalo posamezne mednarodne socialistične struje na splošni poti gibanja v socializem. Enotnost te vrste in konstruktivna kritična iz* šal pojasniti specifični notra- menjava izkušenj lahko bi- nji razvoj Jugoslavije izključno kot sad zunanjepolitičnega spora, bi bil daleč od resnice in zato si nikakor ne bi mogel pojasniti niti bistva prvič, Jugoslavija je stala do 1948 in v naslednjih letih je notranjega sistema, prav raz-. notranjega razvoja Jugoslavi-leta 1948 politično in idejno 1 bila potisnjena na pot boja j lične težnje y razvoju siste- j j e po letu 1948. 1. Poti graditve socializma Osnovno vprašanje sodobne socialistične prakse Zmaga revolucije je postavila socialistične sile v Jugoslaviji pred kardinalno vprašanje sodobne socialistične prakse. Vprašanje se glasi: kako upravljati proizvajalna sredstva, ki so bila s političnim dejanjem, to se pravi z revolucijo ali po evolucijski poti nacionalizirana, oziroma, k’ so postala družbena lastnina; kaj naj bo v pogojih po-družbljenih proizvajalnih sredstev gibalna sila zavestne dejavnosti ljudi za razvijanje proizvajalnih sil •— in dosledno temu, kakšen bodi politični sistem prehodne dobe iz kapitalizma v socializem, da bodo zagotovljeni čim ugodnejši pogoji za razvijanje te dejavnosti? Teoretično in načelno so vsa ta vprašanja že zdavnaj urejena. Nanje je načelno in jasno odgovoril že Karl Marx. Toda vprašanje konkretnih političnih oblik za praktično uveljavljenje politično in idej- no jasnih načel in perspektiv je neprimerno manj jasno. Marx sam v tem oziru ni prišel in tudi ni mogel priti do določenih tez, očitno pa se tudi ni hotel spuščati v takšen posel, ki je pripadal praksi bodočih rodov. V začetku je očitno menil, da je državni stroj glavni instrument, s katerim naj proletariat izpolni svojo zgodovinsko socialistično vlogo in s tem seveda zamenja stari stroj z novim. Pozneje v svojem Osemnajstem brumairu in po Pariški komuni, ko je slutil nevarnost birokratizma, je zelo rezerviran nasproti vsakemu samostojnemu centraliziranemu državnemu ustroju in meni, da gi mora zamenjati «proleta-riat, organiziran kot država*. Marx razglaša Pariško komuno oziroma narodno skupnost takšnih samoupravnih komun za «tisto, naposled najdeno politično obliko, v kateri se lahko izvrši osvoboditev dela«. Viri birokratizma V ruski revoluciji se je pod pritiskom stihije zaostalosti vzlic Leninovemu prizadevanju da bi obrnil razvoj v nasprotno smer, za Stalina uveljavilo načelo, da je centraliziran državni stroj najvažnejši organizacijska oblika gibanja v socializem. To obliko je Stalin kratko malo istovetil z voljo in zavestjo delavskega razreda, Marxovo in Leninovo svarilo pred nevarnostjo birokratizma pa je o-mejil samo na nevarnost pred nekaterimi lastnostmi uradni-štva, «kanclijščine», počasnosti, brezdušnosti in nečloveškega ravnanja upravnega a-parata. Tako je Stalin zameglil birokratizem kot družbe-no-gospodarski pojav. Jugoslovanski socializem pa odklanja naziranje, da nastane z vzpostavitvijo državnega stroja, ki centralizirano upravlja vsa proizvajalna sredstva dežele, v glavnem konec slehernega samostojnega stihijskega delovanja gospodarskih sil v družbenem življenju. Po stalinističnih nazorih je država vtelešena vsemogočna zavest, ki lahko v podrobnostih določa gibanje gospodarskih sil Državni plan in sistem centraliziranega gospodarstva sta razglašena na praktično izključno afirmacijo človeške zavesti v urejanju družbenih odnosov, ki se jim morajo slepo podrediti vse druge njene manifestacije na tem področju. Instrumenti tega mehanizma so v glavnem sledeči; popolna direktiva najvišjega organa nasproti nižjim instancam, le-teh pa nasproti posamezniku, kontrola višjih nad nižjim, preverjanje izpolnitve in kazen za neizpolnitev. Piramida je torej postavljena na glavo. Njeno izhodišče ni osnovno socialistično načelo, to se pravi o-svoboditev dela, osvoboditev utsvarjalne volje človeka, ki dela na družbenih proizvajalnih sredstvih, to se pravi individualna, materialna, moralna korist, s tem da se potem z višjimi družbenimi instrumenti regulira, kontrolira in usmerja ta osnovna človeška dejavnost in v njej nastajajoči odnosi. Nasprotno, ta piramida spremeni vsakega človeka in vsak posamezni delovni dolektiv v slepe izvrševalce skrivnostnih, širokim množicam največkrat v bistvu neznanih, tehnokratskih načrtov. Takšen sistem je sveda izključno odvisen od boljšega ali slabšega poslovanja aparata. Zato je Stalin upostavil specifični sistem gospodarskega izpodbujanja tega aparata. Aparat je bolje plačan, če dosega boljše uspehe. To gospodarsko izpodbujanje torej ne koristi maksimalnemu pospeševanju ustvarjalne pobude tistega, ki dela, marveč predvsem izpodbujanju sistema, ki naj kontrolira tistega, kdor dela. Tako začenja državni upravni aparat dobivati povsem specifično ekonomsko pozicijo v družbenih odnosih. Individualna materialna, moralna korist ali administrativna kontrola Direktiva in kontrola pa — razen če sta izraz skupne koristi delovnih ljudi, ki svobodno ustvarjajo — same po sebi še nista ustvarjalna sila. V pogojih podružbljenih proizvajalnih sredstev takšna sila še celo ne more biti zavestna delovna volja posameznega človeka, ki vznika iz njegovih osebnih, gospodarskih in moralnih k,oristi. Ta volja bo prihajala do izraza tem bolj, čim bolj bo vznikala iz spoznanja vsakega delovnega človeka, da so njegove osebne koristi povezane s koristmi družbene skupnost: in da mu je zagotovljena možnost, da prek ustreznega samoupravnega mehanizma e-nakopravno soodloča pri obravnavanju vprašanj, nanašajočih se bodi na to, bodi na drugo korist. Zlasti v teh pogojih, prav v pogojih po-družbljenja proizvajalnih sredstev, lahko pride najbolj do izraza že zdavnaj znana izkušnja človeštva, da kakovosti individualnega delovnega ustvarjanja, bodi duhovnega bodi fizičnega, ne moremo doseči samo z intervencijo od zunaj, s kontrolo in inšpekcijo, marveč predvsem in v glavnem s kakovostjo u-stvarjalca samega, s kakovostjo in močjo njegove u-stvarjalne volje. To individualno voljo mora socialistična družba prvič, sprostiti, drugič zagotoviti njeno stalno družbeno in strokovno izobrazbo in tretjič, postaviti jo na individualno in kolektivno, gospodarsko in moralno korist in izpodbujati njeno uresničevanje. Usmerjajoča in kontrolna funkcija višjih družbenih .organov je torej lahko pozitivna in u-stvarjalna samo, če je v skladu s to elementarno težnjo, bolje rečeno, če je predvsem usmerjena na zagotovitev pogojev, da bi lahko takšna težnja prišla kar najbolj do izraza. Centralistični državni sistemi, na podlagi podržavljenia proizvajalnih sredstev, imajo lahko samo v določenih pogo- jih in za določen čas napred-inega monopola — in odpo' no vlogo in uživajo podporo | rom — zavestnim in podza- množic, to se pravi, dokler je njihova vloga usmerjena na odpravo starih odnosov izkoriščanja in ustvarjanje elementarnih, materialnih in političnih pogojev za razvoj novih socialističnih odnosov. Brž ko pa postanejo sami sebi cilj, to se pravi brž ko se začne proces njihove stagnacije, morajo neogibno sčasoma privesti do gospodarskih in političnih protislovij med upravnim strojem, ki se mora birokratizirati — ker je v njegovih rokah monopol gospodarskega upravljanja in ker izvira iz tega monopola tudi težnja, da postane posamezni delovni človek brezupno in nemočno sredstvo tega držav- vestnim — človeka, ki v takšnem sistemu ni več zainteresiran na tem, da bi ustvarjal več kakor je primoran. Posledice takšnega sistema so gospodarske in politične. Gospodarsko so izražene v večjem ali manjšem zaviranju naraščanja delovne storilnosti in pomanjkanju stihijskega pritiska od spodaj na razvijanje proizvajalnih sil. Tudi ta sistem torej — kakor vsak monopolizem — poraja težnjo po stagnaciji, po gnitju proizvajalnih sil. Takšno stanje seveda zahteva tudi ustrezni politični sistem kontrole in pritiska, ki sloni na političnem despotizmu in na vzdušju splošnega nezaupanja. Različnost pogojev za razvoj socializma v nerazvitih deželah Zahodnoevropski socializem ubira drugo pot. Usmeril se je na to, da prek mehanizma klasične meščanske demokracije postopoma, evolucijsko krepi politične in gospodarske pozicije delavskega razreda oziroma socializma. Koliko je ta ali ona konkretna politika te ali one vrste res realen korak v socializem, o tem lahko seveda v vsakem posameznem primeru razpravljamo. Vzeto v celoti pa vendarle ne more biti dvoma, da je za celo vrsto dežel evolucijski proces v socializem prek političnega mehanizma klasične evropske meščanske demokracije ne le možen, marveč da že postaja tudi realno dejstvo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dva momenta. Predvsem, takšni procesi so v naših časih možni v glavnem v zelo razvitih deželah, ki so se prej pojavile na zgodovinskem torišču kapitalizma m dosegle specifične gospodarske privilegije, z njimi pa tudi gospodarsko moč in z njo ustrezni visok življenjski standard, kar omili notranja družbena protislovja. V takšnih razmerah je demokratična tradicija res lahko v določenem smislu regulator družbenih protislovij v smeri postopne krepitve socialističnih elemen-t&v. V zaostalih deželah, ki so malone zmeraj tudi brez globlje demokratične tradicije, pač pa imajo bolj zaostrena notranja protislovja, se razvijejo procesi te vrste neprimerno teže, v mnogih primerih pa so celo povsem nemogoči. Predvsem spričo velikanske sodobne mednarodne koncentracije kapitala in čedalje večjega preDada med razvitimi in nerazvitimi deželami nobena zaostala dežela ne more računati s tem, da se bo dvignila v svojem razvoju po klasičnih poteh kapitalističnega razvoja. Socialistična gibanja v nerazvitih deželah torej ne zadevajo samo na vprašanje metod osvoboditve dela, marveč predvsem na vprašanja poti in metod osvoboditve dežel iz zaostalosti, ter gospodarske in politične odvisnosti, kar naj jih šele usposobi za socializem. Fazen tega ostane — ne glede na razvitost ali nerazvitost te ali one dežele — dejstvo, da vsaka skrajna zaostritev notranjih protislovij, do katere pride v specifičnih razmerah objektivne gospodarske in politične brezizhodnosti kakega sistema, nesposobnega za kompromise in koncesije delavskemu gibanju, samo po sebi onemogoča mirno demokratično izgladitev protislovij. Ta zaostritev neogibno privede do revolucionarnih spopadov. Takšen je bi. tudi položaj v stari Jugoslaviji. T diti, da revolucionarna pot delavskega gibanja v takšnih razmerah ne more biti izhodišče socialističnega razvoja oziroma vztrajati na klasičnih meščansko-demokratičnih oblikah kot edinem možnem političnem okviru razvoja v socializem, pomeni ustvariati dogmo, ki ni nič manj škodljiva od na- sprotne dogme, ki — denimo — vsem deželam vsiljuje pot oktobrske revolucije. Konec koncev so socialistične revolucije v več deželah že nastale, s tem je njihova zgodovinska neogibnost v določenih pogojih dovolj jasno dokazana. Zanikati to dejstvo je stveno pripomoreta, da bo socialistično gibanje zmeraj živ činitelj, ki bo lahko v svoji vseobsežnosti svojo akcijo zmeraj prilagodil konkretnim pogojem ter aktiviziral vse težnje in vse činitelje, kj pospešujejo socialistični napredek človeštva. Slednje postaja za sodobno zavestno socialistično misel glavno področje akcije. Mednarodni socializem ni več v fazi idejnih priprav. Idejno je v glavnem že dosegel zgodovinsko zmago. Zdaj stopa v zelo mnogih deželah v fazo, ko postaja predvsem stvar zelo široke množice milijonov ljudi, ki se često sami ne zavedajo, da stopajo v nove družbene odnose oziroma da jih upostavljajo. Tem važnejše je, da se zavestna, znanstvena socialistična misel, kakor tudi konkretno mednarodno sodelovanje socialističnih gibanj otreseta vseh dogem, ki ju zavirajo in jima otežkočajo, da bi se zares s kar največjim uspehom naslonila na konkretne razmere v vsaki deželi, da bi se vključila v raznolike stihijske materialne procese, da bi jih po specifičnih razmerah te ali one dežele usmerjala v smislu socialističnega procesa. Živimo v tipično prehodni dobi, temu pa ustreza tudi politična sestava sveta. Zato bi bilo zelo napačno iskati nekakšne gospodarske ali politične šablone za vse dežele. Naj bomo še tako kritično razpoloženi nasproti dr-žavno-kapitalističnim oblikam oziroma birokratskim administrativno - socialističnim sistemom, vendar razumemo, da pomenijo n. pr. za mnoge zaostale dežele v določeni fazi razvoja tudi takšni sistemi korak naprej, ker bi vse dru-ro pomenilo stopicati na me-stu, se dušiti v notranjih pro- zdaj enako nepravilno in smeš- tislovjih, trpeti, da bi narodi no, kakor še nadalje razpravljati o možnosti postopne socialistične evolucije prek oblik klasične demokracije, ker je takšna evolucija že postala zgodovinsko dejstvo več dežel. Po mojem mnenju sta bodisi prva bodisi druga dogma, zdaj velika ovira na poti še nadalje živeli v zaostalosti in odvisnosti. Vsi ti procesi bi se seveda razvijali neprimerno manj bolestno, če bi človeštvo našlo obliko gospodarske pomoči za pospešitev razvoja nerazvitih dežel. Kaže pa, da je učinkovita uresničitev te ideje še stvar dokaj daljne bodočnosti, Ce upoštevamo vse to, je očitno, da mora roditi sleherna težnja, da bi narodom in človeštvu vsilili katero koli določeno obliko gibanja kot edino možno, reakcionarne sadove. Zato so po mojem mnenju naporj za upostavitev tolerantnega sožitja in sodelovanja med deželami različnih s:stemov važen činitelj ne le za zagotovitev miru. marveč za zagotovitev najugodnejših razmer za nadaljnji razvoj socialistične težnje res kar najbolj nemoteno do izraza. Teda stvar ni samo v raz-delitv sedanjega sveta na zaostale in razvite dežele. Kolikor drži, da je lahko sistem klasična meščanske demokracije politično sredstvo za daljšo - ali krajšo fazo evolucije v socializem, toliko drži tudi to, da morajo na določeni etapi doseženi socialistični uspehi neogibno začeti modificirati tudi ta stari demokratični mehanizem, ker bo človeštva, to se pravi, da bi. v nasprotnem primeru postal lahko prišle najbolj napredne | ovira v nadaljnjem napredku. Gospodarska in politična demokracija Tu mislim na dva činitelja, ki morata prej ali slej zmagati v vsakem demokratičnem sistemu, ki dobiva socialistično vsebino. Prvi činitelj je dejstvo, da spremenjeni odnosi v proizvodnji — z evolucijskim ali revolucionarnim podružbljenjem proizvajalnih sredstev — nujno zahtevajo tudi demokratične oblike u-pravljania na področju gospodarstva. In ne samo, da zahtevajo takšne spremembe, marveč — ker sta proizvodnja in gospodarstvo pravzaprav vsebina družbenega življenja •— postaja očitno, da bodo prav te nove demokratične oblike na področju gospodarstva dale smer in obliko razvoju vsega novega, r.a socialistični gospodarski podlagi slonečega demokratičnega političnega mehanizma. Ideja gospodarske demokracije je zelo stara. Toda prej so to največkrat obravnavali kot vzporednico s klasično politično demokracijo, oziroma kot njeno dopolnitev. Takšno naziranje je po mojem mnenju nevzdržno. Predvsem ne smemo pozabljati, da je tudi klasična meščanska demokracija specifična oblika gospodarske demokracije. Prave korenine meščanske demokracije so prav v gospodarskih odnosih kapitalistične privatne lastnine. Ta demokracija natanko ustreza sestavi takšne kapitalistične privatne lastnine, oziroma gospodarskim potrebam družbe, ki se razvija na njeni podlagi. Zato sodobna zahteva po gospodarski demokraciji ni nič drugega kakor zahteva po novih demokratičnih političnih oblikah, v katerih se bo lahko nemoteno razvijala ■ družba, katere izhodišče je podružbljenje proizvajalnih sredstev. Zdaj, po mnogih izkušnjah boja za socializem, lahko z vso pravico trdimo, da bo prav ta ((gospodarska demokracija« postala temelj vsega političnega sistema, to se pravi, da bo smer in oblika razvoja vsega novega, na socialistični gospodarski podlagi slonečega demokratičnega političnega mehanizma. Ta proces je hkrati tudi edini možni izhod iz težav, ki jih zlasti čutijo tisti demokratični sistemi, ki stagnirajo v starih oblikah in postajajo nesposobni za prilagojevanje novi družbeni stvarnosti. Drugi činitelj je dejstvo, da mora osvoboditev dela — prek podružbljenja proizvajalnih sredstev in upostavitve ustreznega demokratičnega mehanizma, upravljanja proizvodnje in gospodarstva — v katerem bosta lahko prišla do izraza ustvarjalna volja in energija vsakega posameznika, nujno zelo okrepiti vlogo posameznika v mehanizmu družbenega upravljanja na splošno. Ta razvoj bo nedvomno čedalje bolj izpodkopaval vlogo in moč državnega stroja, krepil pa tako vlogo najrazličnejših, najnižjih, oziroma množic, človeku najbližjih organov družbenega samoupravljanja, kakor tudi vlogo cele vrste avtonomnih, vertikalno povezanih takšnih samoupravnih organov in organizacij. To se bo nedvomno zrcalilo v sistemu sedanjih političnih strank in parlamentov kot predstavništev strank. Tudi najbolj demokratična stranka vpndarle pomeni omejitev pobude posameznika. Stranka predvsem povzroča -zastoj v političnih frontah, kar onemogoča, oziroma zelo otežkoča neposredno, živo ustvarjalno akcijo človeka, v vprašanjih individualne in skupne koristi, čeprav drži, da so bili doslej, to se pravi v družbenem sistemu, polnem notranjih političnih protislovij, takšni strankarski sistemi prav zaradi te vloge politično nujno potrebni, ker so v določenem smislu krhali ali usmerjali ostrino protislovij ter osvobajali družbo od pritiska slepe stihije in vnašali v družbene odnose večjo politično stabilnost. Ce pa predpostavljamo obstoj — da ne rečem brezrazredne družbe, da ne bi posegel predaleč v bodočnost, marve{ kratkomalo prevladujočih socialističnih gospodarskih odnosov, tedaj moramo že računati z dejstvom, da bodo odprta družbena protislovja omejena na takšen minimum, da bo postala takšna vloga političnega sistema, oziroma strank, ne le nepotrebna, marveč bo začela celo ovirati popolno vključitev obstoječih družbenih energij, predvsem pa popolno afirmacijo ustvarjalne volje vsakega posameznika. Iz teh razlogov moramo domnevati, da se bo tudi organizacijski mehanizem klasične meščanske demokracije z razvojem socialističnih odnosov polagoma preobrazil v sistem neposredne demokracije, sloneče na širokem samoupravljanju ljudi na vseh področjih družbenega življenja, to se pravi v sistem, v katerem ljudje ne bodo delovali kot pristaši te ali one stranke, marveč kot zavestni družbeni delavci, ki se samostojno postavljajo na stališče konkretne družbene problematike. To velja zlasti za socialistične družbene sisteme, ki jim je izhodišče revolucija in za katere bi vrnitev na klasično meščansko demokracijo pomenila odpovedati se revoluciji in izročiti družbo v protidemokratične roke. Skupni nazori bodo seveda vezali posameznike in skupine tudi v pogojih neposredne demokracije, toda to grupiranje ni da bi moralo imeti značaj togih strankarskih formacij. Ta razvoj neposredne demokracije bo hkrati tudi proces odmiranja države kot instrumenta razredne zavesti. Tu vidimo mi bistveno razliko med mehanizmom meščanske posredne demokracije, ki je v vseh svojih klasičnih oblikah afirmacija centralizirane državne oblasti in sistemom socialistične neposredne demokracije, sloneče na naraščajočem družbenem samoupravljanju, ki je konec koncev samo politična oblika odmiranja države kot razrednega instrumenta na splošno. K takšni spremembi države vodijo po mojem mnenju vsa pota razvoja demokracije — pa naj bo izhodišče klasični mehanizem meščanske demokracije ali pa državni mehanizem socialistične revolucije. 2. Pogoji za razvoj socializma in socialistične demokracije v FLRJ Skozi prizmo takšne problematike gledamo mi tudi na notranji razvoj jugoslovanskega socializma in njegovega demokratičnega političnega mehanizma. Zato mi kategorično odklanjamo že omenjeno tezo, da mora notranji razvoj Jugoslavije neogibno privesti do mehanične obnove razrednih obliki meščanske demokracije. Naša demokracija je stvarno šele prvi korak, toda korak v smeri nastajanja takšnih demokratičnih oblik, ki bodo organski odsev socialistične gospodarske baze. Za takšen razvoj stvari ne govore samo navedeni načelni momenti, marveč tudi konkretni politični razlogi. V naših razmerah, to se pravi v razmerah dežele, v kateri odpade na razred, ki upravlja družbena proizvajalna sredstva, dobra tretjina prebivalstva, na drobnolastniške proizvajalce pa nad 6 odstotkov, in spričo izredno težavnih zu- demokratične oblike odpovedati se pripravljenosti na obrambo revolucije in njenih pridobitev, to se pravi konec koncev, odpovedati se tako neodvisnosti naše dežele kakor tudi graditvi socializma v njej. V socialističnih gibanjih so sicer kritiki naših nazorov, ki postavljajo vprašanje takole: mi ne zanikamo upravičenosti in neogibnosti vaše revolucije, ki je odpravila protidemokratični reakcionarni sistem, toda po revoluciji bi morali upostaviti sistem klasične evropske demokracije. Ta ugovor je zelo abstraktne narave. Ta ugovor predvsem ne upošteva, da v stari Jugoslaviji ni bilo demokracije ne zato, ker je jugoslovanska buržoazija kratkomalo ni hotela, marveč zato, ker je ni mogla upostaviti, torei zato, ker je ni dopuščala izredna zaostritev notranjih nanjepolitičnih pogojev, v ka- protislovij. Protidemokratizem terih gradimo socializem —[jugoslovanske buržoazije je bil bi pomenilo mehanično vra- določen izraz odnosov v de-čanje na klasične meščansko-J želi. Socialnogospndarskci in politična sestava predvoine Jugoslavije Predvojna Jugoslavija je bi-1 350 kWh, da ne omenjamo la med najbolj zaostalimi državami v Evropi. Od celotnega števila njenega prebivalstva je bilo samo kakih 10 odstotkov zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu, vtem ko je živelo na vasi kakih 75 odstotkov prebivalcev, ki so obdelovali zemljo na razmeroma zaostali način. Čeprav je Jugoslavija po zalogah hidroenergije približno s 66 milijoni kWh na drugem mestu v Evropi, takoj za Norveško, je znašala leta 1938 proizvodnja na prebivalca samo 7Q kWh. Takratno eviop-sko povprečje pa je znašalo primerjave z bolj razvitimi deželami Zahodne Evrope, kjer je znašala proizvodnja 350 do 380 ali celo z Norveško, ki je znašala, če se ne motim, kakih 3300 kWh. Proizvodnja jekla je znašala 15 kg na prebivalca, vtem ko se je v zahodnih deželah gibala od 120 do 340 kg. Proizvodnja elektroindustrije je bila 59-krat manjša od evropskega povprečja. Strojna in kovine predelujoča industrija je zaostajala za Avstrijo 11-krat, za Italijo 12,5-krat, za Belgijo 19-krat, za Francijo 33-krat in za Švedsko 50-krat. svojih potreb po koksu, naf-1 gočila zaostritev notranjih i vojn bodisi v roke reakcio-ti, avtomobilih, transformator-1 družbenih protislovij — mo- narnega despotizma, restavra- jih, traktorjih, rotopapirju itd. krila z uvozom. K.vsemu temu je treba prišteti, da je Jugoslavija dežela več narodov, pri čemer so med posameznimi njenimi deli v gospodarskem razvoju velike razlike. Takšna socialna, gospodarska in politična sestava je onesposabljala Jugoslavijo, da bi mogla s sta rimi razredi na čelu napredovati v svojem gospodarskem razvoju. Nasprotno, čedalje globlje jo je potiskala v gospodarsko odvisnost od tujine in čedalje večje relativno zaostajanje v primerjavi z razvitimi deželami. S tem pa se je morala seveda nenehoma dvigati tudi stopnja njenega izkoriščanja. 'Sadovi takšnega stanja SO bili; čedalje večje gnitje sistema, čedalje večja zaostritev protislovij in čedalje bolj reakcionarni in protidemokratični politični sistemi. Samo revolucionarno gibanje socialistične usmeritve je lahko privedlo deželo na novo pot uspešnega boja, za rešitev iz zaostalosti. Zato je tudi prišlo do revolucije. Zato je revolucija tudi zmagala. Socialistična usmeritev torej tu ni bila samo izhod iz notranjih družbenih protislovij, marveč tudi edina možna pot iz zaostalosti. Ti materialni in politični či-nitelji pa so, čeprav na drugačen način, vplivali in delno še zdaj vplivajo na razvoj naše družbe po revoluciji. Revolucija je sicer spremenila značaj oblasti in sprostila napredne družbene, materialne in politične sile, ni pa mogla avtomatično spremeniti materialnih odnosov v deželi, torej tudi ni odpravila iz njih izvirajočih protislovij. Očitno je torej, da bi — celo če bi se načelno odločili za to — vsj poskusi, da bi socialistična revolucija upostavila klasični meščan&ki demokratični sistem -- kakršnega niti meščanstvo ni moglo uposta- Jugoslavija je 100 odstotkov | viti prav zato, ker je to orno- rSli doživeti popoln neuspeh, torskih razredov, ali pa, kar Deželo bi neogibno pognali je verjetneje, državnokapitali-bodisi v vrtinec meščanskih 1 stičnega birokratizma. Revolucija - izhodišče poti v neposredno demokracijo Revolucija je torej lahko bila samo izhodišče poti naprej k novim demokratičnim oblikam, to se pravi k neposredni demokraciji kot obliki odmiranja slehernega političnega monopola, ker bi se sicer odrekla svojemu iastnemu o-rožju. Kadar je revolucija tu, tedaj je lahko samo izhodišče razvoja. Vrnitev na nekakšne stare predrevdlucio-narne oblike je politično povsem nemogoča, ker bi revolucija tedaj nehala biti socialistična reoolucija. Revolucija mora biti uvod v spremembo materialnih odnosov, a samo proces spreminjanja teh odnosov lahko odloči okvir in tempo razvoja demokratičnih oblik, ustrezajočih novi gospodarski bazi, to se pravi, podružbljenju proizvajalnih sredstev. Zato torej usmeritev našega boja na socialistično demokracijo ni mogla biti preobrazba revolucionarnega, napačno imenovanega enostrankarskega sistema v razredni buržoazni, večstrankarski režim, marveč razvijanje takšnega mehanizma neposredne demokracije, ki bo sčasoma odstranila sleherno potrebo po kakršnihkoli političnih monopolih bodi v ((enostrankarski«, bodi v ((večstrankarski » obliki. Toda mi se ne Izgubljamo v abstraktnih teorijah in ne želimo vsiliti družbi oblike, za katere ni sposobna, da bi jih prenesla. Zato je za nas izhodišče sleherne demokratične socialistične uolitike v našin razmerah krepitev socialistične gospodarske baze, s tem pa tudi socialistične politične sile, to se pravi Krepitev delavskega razreda številčno, po gospodarski moči in po neposrednem vplivu razvijanja proizvajalnih sil, ter kočno njegova krepitev v upravljanju gospodarstva in družbe na splošno. Razen tega je potrebno sistematično delo za razvijanje socialistične družbene zavesti in socialistične demokratične tradicije, brez česar si ne moremo misliti dobrega funkcioniranja ustanov neposredne demokracije. Praksa bo seveda predvsem šola te zavesti. Toda bilo bi zelo napačno, prepustiti ves ta proces izključno stihiji. K temu vprašanju pa se bom povrnil še pozneje. Industrializacija naša osnovna naloga za krenitev socialistične gospodarske baze S takšnimi predpostavkami kot izhodiščem smo se po revoluciji lotili predvsem težavne naloge, da bi industrializirali deželo. Industrializacija torej za nas ni nobena dogmatična «fiksna ideja«, kakor nam včasih očitajo Kritiki z Zahoda. Nasprotno, graditve socializma smo se morali lotiti — celo če povsem abstrahiramo konkretni mednarodnopolitični položaj naše dežele, predvsem z zelo realističnega gledišča; socialistične sile namreč lahko zmagajo — ne samo nad protirevolucijo, marveč tudi nad birokratizmom, samo če bodo mogle vnašati v družbo čedalje svobodnejše odnose, to Pa morejo storiti, če bodo ekonomsko dovolj močne, da bodo potegnile za seboj ves gospodarski razvoj dežele, drugače povedano, če ne bodo nekakšna socialistična gospodarska oaza v morju drobno-, lastniških elementov v mestu in na vasi, marveč če bodo prevladujoč element, ki bo izpodrival zaostale družben® odnose predvsem s svojim gospodarskim sodelovanjem,; ne pa z državno silo. Morah smo se torej lotiti posla, d® bi spremenili materialni odnos družbenih sil v korist socializma. Da nismo tega storili, bi še nadalje ostala m« gospodarsko razmeroma šibkih socialističnih sil pretežno v aparatu oblasti, kar bi neogibno moralo krepiti birokratske težnje. Zdaj vsekakor že lahko rečemo, da smo v polaganju materialnih temeljev sociS"; lizma v naši deželi dosegi* pomembne uspehe, ki odločil": no vplivajo na ves naš nadaljnji politični razvoj. Ne bom vas utrujal s številkami, vendar pa bi želel delno prikazati sadove naših naporov. Fo cenitvah reparacijske j komisije FLRJ je znašala na napravah in poslopjih z vojn® povzročena škoda 36,5 odstotka celotne njihove vrednosti Seveda so bili potrebni vellf kanski napori vseh naših n>' rodov in vsakega posamez®" ka za obnovo opustošene dežele. To smo dosegli večidel že v prvih povojnih letih i11 tako položili temelje za nadaljnji razvoj narodnega g0" spodarstva. Specifične mednarodne razmere pa so tako! zavrle ta razvoj. Ni neznan" dejstvo, da je bila Jugoslavija primorana, da je dala narodno obrambo razmero®’ največ izmed vseh dežel. T’” ko smo potrošili za narode" obrambo od narodnega doho"" ka v odstotkih: 1949 — l?1* odst., 1950 — 12,3 odst.,' 195‘ — 14,5 odst., 1952 — 21,5 ^ stoikov, 1953 — 17,2 odst. *' zdaj smo Še zmeraj prj ti' zadnji številki. Toda vzfl tem in drugim težavdm * nam je posrečilo, da smo primerjavi s stanjem let* 1939 proizvodnjo jekla in vS’ ljanih izdelkov več ko pod?®’ jili, proizvodnjo električne _* nergije in strojne industrij pa malone potrojili. mlada industrija že začenl izdelovati več izdelkov, k* i pred vojno Jugoslavija male” ne sploh ni izdelovala. To ^ vsekakor vplivalo tudi na i*” menjavo s tujino. Naj na',e' dem samo nekaj primerov. Leta 1939 je potreboval" naše gospodarstvo približa" četrt milijona ton koksa. 7*1 količino smo stoodstotno u| vozili. Leta 1953 pa smo P"^ trebovali nad pol milijona to® 55 odstotkov te količine kok*! smo izdelali doma. Po dogr" ditvi ključnih objektov bo® naše potrebe po koksu po danjih cenitvah narasle Prl bližno na milijon 100.000 ^ toda tudi tako povečanje trebe bomo krili z 61 odst"1! ki domače proizvodnje. valjanem in vlečenem smo leta 1939 kakih 56 odst"' 53 odstotkov potreb. V lf' 1953 so bile gospodarstvu P? trebne malone dvakrat ve"z količine, samo 22 odstotk* pa smo krili iz uvoza. Naše kmetijstvo je d0*5'!! tr"- H" leta 1953 na razpolago za odstotkov več kmetijskih s' jev kakor leta 1939. Vtem _ smo leta 1939 kakih 50 odts"( kov kupili v tujini, pa s"lj dobavo strojev v letu 1 krili iz domače proizvod*® približno 92-odstotno. Vtem ko je Jugoslavija povprečje 1935—1939 izvo*' malone 60 odstotkov nePrj delanih proizvodov in nib^j odstotkov izdelkov, kaže \ izvoz v letu 1953 samo 41 j, stotkov surovin in 17 odst"j, kov izdelkov. V prvem letju 1954 se je delež i* ,^1 kov v našem izvozu pove , že za 19 odst. Dosedanjim naporom se • , br. iCf ramo zahvaliti, da lahko - ,j o r pretiravanja rečemo, da napravila Jugoslavija po ' , ni pomemben korak bliž* , gospodarsko razvitim deže na svetu. .MB Seveda so napori te zahtevali tudi ustrezne Petične oblike. Ze sama -ti lost v gospodarskem ra*v' jj je postavila socialistične >1 naše dežele pod dvojni Potisk: sile kapitalistične Pr((.lj) lesti, čeprav so z revol** * izgubile oblast, so bile še * so raj močne in sposobne, d* .jj lahko v določenih polo* ^ napravile veliko škodo P^j. tični stabilnosti sociel^lr( ■I1- Na drugi strani so ta*(v boj, kakor tudi izredno jj-ki napori za gospodarsko e graditev dežele, ki so *a ji-vali veliko notranjo no ter znatno mero P° ^ iNaduljevanje jiu j. V JUGOSLOVANSKI PRAKSI Delavske stranke Norveške, med (Nadal jevanje s 4. strani) centralizacij e in administra- riLn!ga »Pravljanja v gospo- tevrt1’ zahtevali upostavi-dokaj močnega državnega vi,?1.3*3' ki bi lahko postal Birokratizma. Mi smo modra k^ubovat' prvemu in i. . mu pritisku. Revolucija po ama kovala orožje za od-ToH pro^* prvemu pritisku, p a fronto proti birokra- viti *• bdo treba uposta-vs sefe P° revoluciji. Pred- neks ^ b!10 treba razčistiti J vprašanj, zlasti vpraša-■ vloge države in državne-li_*Parata v družbenem živ- la!iiJU’ j' ?e razviia na pod-nih ru2hljemh proizvajal-niil sredstev. lii^a?a ena osnovnih Sta-tez’ P° kateri mora j-j Prav nenehna krepitev ve in njene družbene vlo-glavna gibalna sila socia- lističnega razvoja. Praktično socialistična zavest, ali glav- gledano lahko odigra ta teza pozitivno vlogo samo v dveh primerih: prvič v razmerah, ko delavsko gibanje postopoma zavzema družbene položaje prek mehanizma klasične meščanske demokracije, in drugič, v sami neposredni revoluciji, ko delavsko gibanje z državnim mehanizmom nasilno razbije stare družbene odnose. Ce pa postane ta teza splošno načelo, ne za zagotovitev političnih in gospodarskih pogojev za svobodno razvijanje socialističnih odnosov, marveč za samo izgraditev socialističnih odnosov, tedaj mora ta teza privesti do absolutne oblasti samega aparata, to se pravi do tega, da dižava preneha biti orožje socialističnih sil, marveč da postane njihov gospodar, sila nad družbo in gospodarska podlaga birokratizma. Proces odmiLcinjci države asprotju s takšno teo- šla do izraza, to se pravi, da se mu ne bo treba več naslanjati na državo. Cim bolj se _ bo torej krepila materialna mora‘sila in gospodarska nezamen- . , —"“p i u t 1° stojimo mi na stališču, zam/ Ucija ne *e da mora njati en državni aparat gim> marveč da 15tocasi odm; sProžlti tudi začetek insti-ranja funkcii države kot no “menU oblasti na s*»°š- To . seveda ne more biti PravlniCen Proces preobrazbe Jno 6ga ftania’ marveč sa-rial °rganski rezultat mate-Sovnic ?'* ln soc'alnin odno-nje' ^ele ko postane vrača-ena>« kapital>st.ične odnose »o, kaV^m°g0Če !n nesmisel-2(jai r b' bilo, denimo, fevdalikpt,miseIr'n vmčr-nje v družben bo S0ClaUzem Kot in nen ' odnos tako močan Proti,] ema6'jiv, da razredna °Vija ne bodo več pri- -jivost socialističnih odnosov, tem bolj nepotrebna bo vloga države v gospodarskem in političnem življenju, oziroma pravilneje rečeno, tem bolj se bo prenašala v organizacijski mehanizem, ki ne bo več slonel na sili, marveč na skupni družbeni koristi in prostovoljnem podrejanju družbeni disciplini, ustrezajoči skupni koristi. Vse to pomeni, da centralizirani državni aparat «v na gibalna sila v graditvi socialističnih odnosov. Ti socialistični odnosi so lahka samo sad zavestne in stihijske gospodarske, socialne in druge dejavnosti in prakse delovnih ljudi, ki delajo, ustvarjajo, mislijo in grade v pogojih družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi■ Ljudje, ki jih takšna dejavnost privede v nove odnose, in ki so v takšnih odnosih pod vplivom same gospodarske in družbe- ne koristi, so seveda usmerje- razmerah seveda glavno pod-j ni na to, da delujejo socialistično. Tudi teoretična misel socializma se lahko razvija samo iz te prakse. V tem smislu je seveda zavestna socialistična dejavnost neločljiv del razvoja socializma. Kakor pravi Karl Marx; «Družba seveda ne more ne preskočiti ne z naredbo izločiti faze naravnega razvoja, toda porodne krče lahko skrajša in ublaži«. (K. Mzrx, Kapital, zv. 1, str. 46). Načelo demokratičnega samoupravljanja delovnih ljudi na vseh področjih Temu objektivnemu procesu mora po našem mnenju ustrezati tudi organizacijski mehanizem demokracije, ki se razvija na podlagi lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Mi menimo, da tem nalogam lahko ustreza samo takšen mehanizem neposredne demokracije, ki bo zagotovil kar največjo možnost demokratičnega samoupravljanja delovnih ljudi prek ustreznih osnovnih organov upravljanja v proizvodnji in na ostalih področjih družbenega življenja. Takšno funkcijo i-majo naši delavski sveti, zadruge, komune, samoupravno vertikalno povezane gospodarske skupnosti in samostojni družbeni organi upravljanja v ustanovah prosvete, kulture, znanosti, zdravja in drugih družbenih služb. Čedalje imenu delavskega razreda« ne I večje uveljavljanje teh oblik more biti nekakšen nepogreš- in takšnih družbenih dejav-ljiv graditelj ali poosebljena I nosti bo hkrati tudi oblika postopnega upostavljanja novega demokratičnega mehanizma, ki bo organsko rasel iz nove socialno gospodarske baze in ki bo v končni konsekvenci samo oblika odmiranja države kot orožja oblasti, sile. Drugače povedano, v razmerah podružbljenih proizvajalnih sredstev je treba upo-stavljati takšen demokratični organizacijski mehanizem družbenega upravljanja, ki bo o-mogočil, da bodo prišle v njem do izraza delovne množice neposredno, vsak dan, ne pa samo prek vrhov svoje politične stranke. Z neposrednim sodelovanjem v organih družbenega samoupravljanja bodo državljani prek njih tudi neposredno odločali o tem kdo bo njihov predstavnik v višjih organih. Vsaka druga pot vodi v birokratizem in zaviranje socialistične ustvarjalnosti posameznikov. V takšnih ročje boja zavestnih borcev za socializem ni državna u-prava v ožjem smislu, marveč samoupravni družbeni organi, v katere pošiljajo delovne množice svoje predstavnike. Državna uprava naj bo strokovni aparat, podrejen tem samoupravnim družbenim organom, zavestni borci za socializem pa naj se bore v množicah za to, da bodo njihovi sklepi v ustreznih demokratičnih organih socialistični, to se pravi v skladu s potrebami obrambe socializma pred antisocialističnimi težnjami in s potrebami nadaljnjega razvoja socialističnih elementov. To so načela, ki leže v osnovi socialistične dejavnosti v Jugoslaviji. Prvi in odločilni praktični korak v tej smeri je bila po zmagi revolucije usmeritev na prenos težišča dela Komunistične partije m njenih kadrov. Zastavili smo si nalogo, naj se komunisti in vsi zavestni borci' za socializem bore za zgraditev socializma ne prek položaja v državno-upravnem aparatu, marveč predvsem prek nenehnega boja za dviganje socialistične zavesti množic. Drugi s to nalogo povezani korak v našem razvoju je hila usmeritev na postopno decentralizacijo v gospodarskem in političnem sistemu, ki bi omogočila kar največje samoupravljanje delovnih ljudi prek ustreznih najnižjih samoupravnih organov v proizvodnji in v komunah ter prek njihove pravice popolne kontrole nad državnim aparatom. V prvi in drugi smeri smo prišli že zelo daleč in dosegli pomembne uspehe. 3. Mehanizem demokracije v , bi na kratko povedal 'j**® SI«o v praksi uveljavili pr > 0 katerih sem govoril. *«4^VlvP^ianie> ki smo nanj viti. nem bil° ,kak° za6oto-^tičnfh °ten° Slba"ie socia-•*“ Pravi gospodarskih sil, to bodo a., kako zagotoviti, da socialistične Jugoslaviji 'ajo na °Vn> ljudje, ki de nik aružbenih proizvajal-in svlf; tv*h, svoji Sledi v svojem delu Pobudi, svobodni ta-dbsegania kar naj-glede Illn°'ti kakor tudi pr°izVafada’-inieSa razvijanja Uredil lnih sil> hkrati pa tudi vnrPrek *e dejavnosti gospoda-9, ab;'e nhhove osebne izPolniuie- 6 koristi- To nalogo *Keti. J° Predvsem delavski Svojem0,ij!ase podietie ie v jeno ip u samostojno; ome-Pisi in s am°.,s splošnimi predam n druzben‘m gospodar--ponHK?:°m‘ Cisti dohodek škov v?. -U prolzv°dnih stro-'klad -JTV,V osnovn> Plačni Se Pravi l613, Za druzbeni, to dualni hb 1* in indivi' delitvi atl> v "iegovi raz- pi'ih zvPe"S:"el_Uj,ei° po p^d- držIvanT Zak°na in pla' *er dela ’• muna, podjetje p°djetiu n u", “složbenci v Podjetni °hodek, ki pripade deli n, ’j5e oemreč delno raz-betice v de|avce in usluž-V 'klado dohodek na plačo drugj del Z n]’hovim delom, Pr0sto gre v sklade za tu Sg razP°laganje podjetja, racionaliraV! • Za Investicije in hebe zaciJ0> za socialne po-dru„Za Sraditev stanovanj ^etper Podobne namene, o lavski sam°'tojno odloča de-Podjetj Vet' ^ tem okviru ima Pzuste C V sv°j' dejavnosti °rgan r°ke- Noben upravi 1 mu - htike ne predpisuje po- na' ,P ietie prosto tekmu-vi)a jn gu’ se samostojno raz-V 'odel Samostojno vključuje letji, Ovanje z drugimi pod- ,podjpf ■ 1,1 kolov,3 uPravljajo delov-tih jn tlvi Po delavskih sve-dektivj Upraynih odborih. Ko-za leto 'ohio delavske svete °bdcv ■ • Ker ie manHalnn ko, °bbJo enega leta res krat- hodnosT,0 .najbrž v bližnj> pri-iali ,l° obdobje podalj- na dve leti, tako'da bi Vico si volili samo polo-Glasova-n°V delavskega v'ak0 ' sveta. ^ate ?anie ^aJno, kandi-sina-, lavski svet Predla- 'kunin kalna Podružnica ali ce, , a delavcev in uslužben- desetin rnora)0 zastopati vsaj Va . 0.vseh članov kolekti-deiavo ‘ma Pod'etje do 500 Podim ° l :n Uslužbencev. V Cev z nad 51,0 uslužben- Plore k-, C0V skupina ne la manjša, kakor število čla delavskega y®ta, k! ga Jg treba izvoUti_ kor •inea]lf‘ kl ima mani ka- r JO delavcev in uslužben- koiektiv°11 d6laVSki SVet VGS jetja. Nihče ne more biti nad leto dni član upravnega od- bpra. Za direktorsko mesto se razpiše natečaj, izmed več kandidatov pa izbere* direktorja posebna mešana komisija, v kateri je tretjina članov predstavnikov delavskega sveta, ostali pa so predstavniki strokovnih združenj in drugi, ki jih imenuje ljudski odbor, oziroma pri večjih in posebnih podjetjih republika ali zvezna vlada. Pri nas torej ni posebnih državnih administrativnih uprav v državnem aparatu, katerim bi bila posamezna podjetja ali delavski sveti podrejeni kot svojemu predstojniku. Podjetja pa se lahko prosto združujejo v okviru industrijskih in gospodarskih zbornic, da vskla-dijo svoje delo ali da pospešujejo proizvodnjo, prav tako pa lahko za to ustanavljajo razne gospodarske in tehnične servise ter podobne organizacije. Gospodarsko politiko podjetja vodi delavski svet, tehnična izvrševalca te politike pa sta direktor in strokovni kolektiv podjetja. V te posebne pravice direktorja in strokovnega kolektiva se delavski svet neposredno ne more vmešavati. Tako n. pr. delavski svet sklene, da bodo začeli v podjetju to ali ono izdelovati, direktor s tehničnim kadrom pa samostojno organizira proces proizvodnje in porazdeli delavce. Delavski svet v tem pogledu ne more spremeniti njegovega sklepa. Seveda lahko tudi direktor predlaga karkoli o gospodarski politiki podjetja, pa tudi delavski svet oziro- ma upravni odbor lahko kaj pripomnita in izrečeta pobude glede organizacije dela v proizvodnji, Ce so direktorjevi predlogi v gospodarstvu upravičeui, jih delavski svet običajno sprejme, direktor pa upošteva mnenje delavskega sveta ■o organizaciji proizvodnje. Ce delavski svet noče sprejeti direktorjevega predloga, ga lah- teresirani na večji storilnosti, ker so plačani po učinku dela, razen tega pa so zainteresirani tudi na celotnem uspehu podjetja, ker sodelujejo pri njegovem čistem dohodku bodi neposredno, to se pravi, da dobivajo iz njega doklade k plači, bodi posredno tako.-da se porabi dohodek za racionalizacijo podjetja, za graditev stanovanj, za zdravstvene ustanove, za prosveto in za zboljšanje druž- ko direktor predloži ljudske- i benega standarda krajevne mu odboru komune. V praksi se zelo redko zgodi, da se obrne direktor za pomoč na komuno. Ce sklepi delavskega sveta ali upravnega odbora nasprotujejo veljavnim predpisom, je direktor dolžan opozoriti ju na to, če pa vztrajata pri sklepu, morata obvestiti ljudski odbor komune, sicer osebno odgovarjata za posledice. Na drugi strani lahko tudi delavski svet zahteva, naj se direktor umakne £ svojega položaja, če meni, da ne ustreza, in razpiše natečaj za novega direktorja. Dokončno pa sklepa o tem ljudski odbor komune, na katere ozemlju je podjetje, mora pa svoj sklep — bodisi da je pozitiven ali negativen —utemeljiti. Podjetja medsebojno konkurirajo, ker je trg prost. Kvalitativna proizvodnja in nižje cene so odločilne za uspeh na trgu. Ta pritisk tekmovanja v ugodnejših cenah in boljši kakovosti na trgu, kakor tudi odvisnost gmotnega položaja vsega delovnega kolektiva in celo vse komunalne skupnosti na trgu, je močnejša izpodbuda za kakovost proizvodnje kakor katerakoli administrativna kontrola. Plačni sistem v gospodarstvu skupnosti, t. j. komune. Gospodarska izpodbuda ne le za delo, marveč tudi za aktivno sodelovanje p-ri upravljanju podjetja in komune je torej zelo močna. Demokratični mehanizem delavskega sveta, kakor tudi prosto tekmovanje na trgu pa omogoča delovnim kolektivom, da se lahko v okviru danih gmotnih pogojev bore za čimveč-ji uspeh. Vse naše dosedanje izkušnje nam potrjujejo, da lahko naši delovni kolektivi njujejo naloge v družbenem upravljanju proizvodnje. To seveda ne pomeni, da nam podedovana zaostalost in nerazvitost ne povzroča tudi velikih težav v tako urejenih odporih- Težave imamo, in te težave nam kategorično nalagajo posebno potrebo po najbolj intenzivnih naporih za poglobitev splošnega gospodarskega in strokovnega znanja delavskega razreda. To je potrebno tembolj, ker prihaja zaradi naglega razvoja industrije mnogo delavcev iz vasi, iz zaostalih razmer. S predavanji, tečaji, šolami in drugimi sredstvi delavci dan za dnem širijo svoje znanje in se usposabljajo za boljše in uspešnejše vodenje gospodarstva. Zlasti učinkovita šola je vsakdanja praksa v neposrednem vodenju podjetij. V vsakdanji praksi si na desettisoče članov delavskih svetov in u-pravnih odborov — ki se vsako leto izmenjajo in dopolnijo — nenehoma pridobiva belavslti sveti volijo svoje fe?6 °dbore. ki 'c izvr- .. . , f--11. V I - 'Veta m akleP°V delav'kcca ta med njegovimi zaseda- goL1" °Pravljajo tekoče posle Sospodarskega upravljanja pod- Prav zato smo ves plačni sistem, ki je bil prej izključno odvisen od sklepov centralnih oblasti, postopoma decentralizirali in ga s planom za leto 1955 že v celoti prenesli izključno na razmerje med podjetjem in komuno. Po predpisih, ki bodo začeli veljati leia 1955, se določajo plače s tarifnim pravilnikom. Osnutek pravilnika sestavi u-pravni odbor podjetja in ga predloži delovnemu kolektivu, da izreče svoje pripombe. Potem odobre osnutek delavski svet podjetja, sindikalna organizacija in ljudski odbor tkomuna). Ce se vsi strinjajo z njim, začne pravilnik veljati; če ni moč doseči soglasja, pride spor pred arbitražno komisijo sestavljeno iz predstavnikov sindikata, komune in predstavnika republiškega izvršnega sveta kot predsednika. V interesu komune je. da se plače ne dvignejo nad splošno povprečje, Ker vsako pretirano zvijanje plač neposredno zmanjša sklade komune. Nasprotno pa individualna korist delavcev, ki jo podpirajo tudi sindikati, ne bo To protislovje se praviloma malone zmeraj — po dosedanjih izkušnjah — izravna s sporazumom med delavskim svetom in komuno ob sodelovanju sindikata, ker so medsebojne koristi tako prepletene, da je protislovje med individualnimi in kolektivnimi koristmi prav v teh okoliščinah najlaže odstraniti. Posredovanje arbitražne komisije bo potrebno samo v izjemnih primerih. I delavski sveti i komuna sta organa istih delovnih ljudi, razlika je samo v tem, da zadeva prek komune njihova individualna korist na njihovo skupno korist. Zato praviloma mora priti do sporazuma. Delavcem samim ne kaže, da bi z gospodarsko nerealnimi zahtevami škodovali podjetju od čigar uspeha in razvoja je odvisen njihov individualni in gmotni polržaj, ali komuni, cd katere je Šdvisen njihov skupni družbeni standard. Zato so potrebe po državni intervenciji na tem področju razmeroma malenkostne, pa tudi delavci sami. ki imajo — prek delavskega sveta in komune — svojo usono v lastnih rokah, ne čutijo ne potrebe ne koristi, da bi se za- , , , , . , . ,. i tekali k stavki ali drugim po- dopuscala, da bi plače padle --- pod določeno raven. dobnim oblikam boja. Na splošno so delavci zain- meiiiti tudi vloga sindikatov. Brž, ko so namreč začeli poslovati delavski sveti v podjetjih, v komunah pa zbori proizvajalcev, so začeli sindikati izgubljati prejšnjo vlogo zaščitnika neposrednih gospodarskih koristi delavskega razreda kot celote, kot čini-telja delavske kontrole v proizvodnji ali kot nosilca delavske pobude v družbeni proizvodnji. Delavci so se že po naravi v teh vprašanjih zatekli k delavskim svetom in zborom proizvajalcev kot svojim organom, ki izražajo njihovo individualno in kolektivno korist in ki o tem tudi odločajo. Delavci kot celota zdaj nimajo proti sebi delodajalca ne v osebi kapitalista ne v osebi centraliziranega državnega aparata, da bi morali proti njunim posegom braniti svoje temeljne gospodarske koristi. Delavci sami odločajo o proizvodnji, odločajo tudi o razdelitvi, seveda v okviru proporcev gospodarskega načrta, in splošnih družbenih predpisov, ki skrbe za enotnost sistema, za usmerjanje gospodarskega razvoja in za druge družbene koristi, o čemeč odločajo ljudske skupščine federacije in republik. Pa tudi v teh ljudskih skupščinah so zbori proizvajalcev kot enakopravni dom z drugim (političnim) domom v vseh gospodarskih in socialnih vprašanjih. Zbore proizvajalcev volijo proizvajalci v podjetjih, delavnicah in na vasi. Seveda so v takšnem sistemu sindikati kot orožje gospodarskega boja delavske- ga razreda v glavnem postali delavcem nepotrebni. Vendar pa so sindikatom še ostale pomembne funkcije. Praksa njihovega razvoja v naših razmerah kaže, da so te funkcije izražene v raznoterih nalogah. Prvič, določena zaščitna funkcija je sindikatom ostala. Skupaj s komuno potrjujejo temeljne določbe tarifnih pravilnikov, tako da ima tudi ta pravilnik v določenem smislu pomen kolektivne pogodbe. S takšnim sodelova- njem pn potrjevanju tarifnih Dve temeljni tezi demokratičnega samoupravljanja v gospodarstvu Takšna je —• površno prikazano — slika vloge in organizacije osnovnih organov demokracije na področju proizvodnje, prometa, trgovine in gospodarstva na splošno. Ta sistem je zgrajen na dveh tezah. Prva je teza, da nobeno centralno vodstvo, pa naj bo še tako modro, ne .more v celoti in v posameznostih samo upravljati gospodarskega in družbenega razvoja na splošno. Takšna težnja se mora nujno končati v birokratskem despotizmu. Mi menimo, da je glavna naloga centralno organizirane zavestne socialistične akcije na tem področju, da zagotovi nemoten razvoj socialističnih gospodarskih sil in odnosov in da izpolnjuje tisto plansko in u-smerjajočo vlogo, ki je potrebna, če hočemo ustvarjalne sile družbe kar najbolj izkoristiti. Drugače povedano, cilj zavestne socialistične akcije ne more biti, da bi odpravila materialno stihijo družbenega razvoja ali da bi jo zamenjala, marveč, da jo usmerja in da v tej stihiji sprošča prav činitelje socialističnega razvoja. To pomeni n. pr., da mora gospodarski načrt spraviti v sklad in usmerjati individualno delovno pobudo na podlagi družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi ne toliko kot direktivni instrument, zlasti pa ne kot instrument, ki spreminja neposrednega proizvajalca v državnega mezdnega delavca brez sleherne možnosti lastne gospodarske pobude, marveč predvsem kot instrument, ki v skladu z gmotnimi pogoji zagotavlja ustrezne proporce v gospodarskem razvoju in s tem onemogoča motnje in pojave anarhije v proizvodnji in gospodarskih odnosih. Plan mora seveda hkrati usmerjati splošni gospo.darski razvoj po poti najugodnejšega skupnega družbenega učinka. Druga teza je, da maksimalni napori in pobuda posameznika nista odvisna toliko od direktiv, kontrole in preverjanja izpolnitve — čeprav imajo tudi ti instrumenti v določeni fazi razvoda ali. na določenih področjih dela zelo važno vlogo, kolikor od osebne, gospodarske in socialne, kulturne in gmotne koristi človeka, ki dela, ki svobodno ustvarja. Ta korist naj bo glavna pobuda socialističnega razvoja. Ta korist, ne pa birokratska centrala, ki vodi k monopolu in oblasti nad ljudmi, naj bo družbena gibalna sila. ki bo v socializmu zamenjala vlogo kapitalistične privatne pbbude posameznega vidualno korist delovnega človeka in korist družbe v sistemu družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Od odgovora na to vprašanje je odvisen tudi odgovor na vprašanje, kakšne naj bodo demokratične politične oblike v prehodni fazi na poti v socializem. Mi nismo fantasti in ne pripisujemo človeški družbeni zavesti večjih kakovosti, kakor jih lahko ima v določenih materialnih pogojih. Ljudje seveda često zahtevajo od družbe več, kakor jim more dati po svojih gospodarskih močeh'. V sistemu biro-kratičnega despotizma odgovarjajo na takšne težnje s političnim pritiskom, z večjo centralizacijo, s sankcijami, kar mora konec koncev privesti v čedalje ostrejša protislovja med državo kot lastnikom proizvajalnih sredstev in delavci, ki se za svojo gospodarsko korist stihijno, elementarno, zavestno in podzavestno bore s sredstvi, ki jim preostanejo — od podzavestne pasivne rezistence in slabega dela do raznih oblik aktivnega odpora. Socialistično sredstvo boja proti takšnemu pritisku, to se pravi socialistični način izravnavanja protislovij med individualno in kolektivno koristjo mora biti povsem drugačen. To protislovje je konec koncev moč izravnati samo tako, da postavimo delovnega človeka v takšen položaj, da ima polno kontrolo nad proizvodnimi odnosi in njihovimi go. spodarskimi posledicami za gmotni Doložaj posameznika in da lahko o bistvenih vprašanjih iz teh odnosov enakopravno in neposredno odloča. Samo v takšnih pogojih se bo zavestno in neposredno, prek odnosov v proizvodnji, ne pa s stihijnim pritiskom na državo, boril za svojo gmotno korist. Tu se bo šolala tudi njegova socialistična družbena zavest in navsezadnje zavest o enotnosti individualne in kolektivne družbene koristi. Zato je za nas načelo samo-upravljanja proizvajalcev izhodišče sleherne demokratične socialistične politike, slehernega socialističnega demokratizma. Revolucija, ki ne od. pre vrat takšnemu razvoju, mora neogibno za daljši ali krajši čas zastati v državno-kapitalističnih oblikah in v birokratskem despotizmu. Iz tega sledi, da je za socialistično demokracijo potrebno predvsem: 1. da je delovni človek-pro-izvajalec organizacijsko v po- da se zagotovi najučinkovitejše družbeno upravljanje s stvarmi, to se pravi s skupnimi proizvajalnim; sredstvi in 'materialnimi silami družbe na splošno. Samo vzporedno razvijanje obeh teh procesov — ne pa, denimo, preobrazba človeka v sužnja centraliziranega birokratskega aparata — lahko konec koncev privede do tega, da bo upravljanje s stvarmi nehalo biti družbenj odnos in da se bo polagoma spremenilo v javne družbene siužbe, ki bodo koristile res svobodnemu človeku. Mi torej ne odklanjamo sleherne centralizacije družbenih funkcij, kakor često prikazujejo v tujini našo politiko decentralizacije državnega in gospodarskega upravljanja. Na- sprotno, mi menimo, da sodobni družbeni razvoj ne zahteva centralizacije določenih družbenih funkcij samo znotraj posameznih držav, marveč čedalje bolj sili človeštvo k mednarodnemu sodelovanju, k univerzalnemu obravnavanju vprašanj. Ro našem mnenju pa mora biti izhodišče takšnega razvoja svobodni proizvajalec nad družbenimi proizvajalnimi sredstvi, to se pravi, samoupravljanje proizvajalcev, samoupravljanje ljudi, ki se združijo zaradi skupne koristi, ne pa zaradi pritiska centraliziranega državnega stroja. Samo takšen proces lahko postane oblika odmiranja države kot instrumen. ta siljenja. To seveda ni proces od danes do jutri, marveč naloga vseh rodov. Romuna - osnovna socialno-gospodarska celica države Kot rečeno, je temelj takšnega mehanizma socialistične demokracije pri nas — razen delavskih svetov in drugih neposrednih organov samoupravljanja proizvajalcev — komuna s svojim ljudskim odborom na čelu. V dosedanjem razvoju so opravljali funkcijo komune pri nas predvsem okraji, ker so občine premajhne, da bi lahko izpolnjevale to nalogo. Z letom 1955 smo se na splošno lotili teritorialnega povečanja občin tako, da so lahko določena gospodarska celota. Hkrati prenašamo nekatere pravice dosedanjih o-krajev na občine, vtem ko bodo novi, v glavnem povečani okraji skupnost več komun. Naloga takega okraja je, da opravlja nekatere skupne posle, da spravlja v sklad razvoj komun, da zagotavlja pomoč bolj zaostalim in manj razvitim itd. Ta pomoč nima značaja socialne pomoči in tudi dotacija krajevnemu proračunu ni njena prvenstvena naloga, čeprav je njena funkcija tudi v tem. Ta pomoč je usmerjena predvsem na gospodarski in socialni napredek ,!n razvoj komun. Podobno ravna republika glede na bolj zaostale okraje in federacija glede rta manj razvite pokrajine in republike. Moč Irt velika družbena vloga komune je, prvič, v njeni akcijski samostojnosti na področju gospodarskega razvoja, in drugič, v njeni organski povezanosti z delavskimi sveti in drugimi demokratičnimi organi samoupravljanja proizvajalcev. Komuna je torej ne le politični, marveč Dredvsem socialni in gospodarski organizem. pri čemer bo prva funkcija polagoma pojemala, druga pa se bo krepila. Prek komune se namreč vr'> osnovna razdelitev presežka dela, ki ostane na njenem področju. Tako postaja komuna neposredno zainteresirana na nenehnem razvijanju proizvajalnih sil na svojem področju. Takšnemu značaju ustreza tudi organizacijska sestava ljudskih odborov, to se pravi vodilnih političnih in social-no-gospodarskih organov komune in okraja kot skupnosti komun. Ljudski odbori komun so praviloma enodomni in volijo jih s tajnim glasovanjem vsi polnoletni člani na področju komune. Zbori volivcev kapitalista. Klasična privatna i°zai.u’. da ]ahl5a v odločujoče družbene organe v podjetjih res uspešno izpol- nove bogate izkušnje. Spremenjena vloga sindikatov Jasno je, da se je morala i pravilnikov sindikati posamez* v teh novih razmerah spre- | nih panog zagotavljajo enotno raven ustreznih osnovnih pl^č za isto delo. V izpolnjevanju tarifnih pravilnikov sindikati skrbe tudi za zaščito pravic posameznega delavca nasproti organom podjetja ali drugim krajevnim či-niteljem. Bore se za boljšo zaščito dela, za ustrezne zdravstvene in druge ukrepe za zaščito delavcev itd. Drugič, sindikati hkrati pomagajo spraviti v sklad neposredne gospodarske koristi vseh delavcev s koristmi posameznih delovnih kolektivov, tako da se bore za to, da so gmotne in druge pravice delavcev povsod zagotovljene na isti način, in celo tako, da se bore proti možnim sebičnim težnjam posameznega delovnega kolektiva ki bi utegnile škodovati drugim kolektivom. Tretjič, sindikati naj pomagajo delavcem, da se bodo čimbolj usposobili za svoje naloge v ofganih samoupravljanja v proizvodnji in komunah, da bodo čimbolje razumeli svoje pravice in vlogo in da booo lahko kar najbolj razvijali svojo pobudo v proizvodnji. Zato skrbe zlasti za gospodarsko, strokovno in drugo izobrazbo delavcev kakor tudi za njihov kulturni napredek. Četrtič, sindikati naj tudi skrbe za potrebe vsakdanjega življenja delavcev in uslužbencev, kakor tudi za njihov počitek in razvedrilo. Sindikati organizirajo ali dajejo pobudo za organiziranje menz, socialnih ustanov, okrevališč, zdravilišč, letovišč, ustanov fizkulture itd. To dokazuje, da so funkcije sindikatov še zmeraj zelo pomembne, toda v bistvu se bodo vendarle postopoma in čedalje bolj spreminjali iz borbene organizacije delavskega razreda in gospodarskega boja v združenje delavcev iii uslužbencev, ki koristi samo nekaterim njihovim potrebam. V tem smislu se sindikati pravzaprav razvijajo v specifično službo, v mehani- kapitalistična lastnina je omejila pobudo človeka v razvoju proizvajalnih sil v glavnem na lastnika, na kapitalista, vtem ko družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi nasprotno omogoča — s pogojem, da imamo za to u-strezni demokratični mehanizem samoupravljanja proizvajalcev — da postane takšna pobuda vsebina življenja slehernega delovnega človeka. Socialistična metoda vskladitve individualne in družbene koristi V zvezi s takšno temeljno tezo nastane kot najvažnejše1 šem sistemu izpolnjuje to vlo-vprašanje novega političnega i go predvsem komuna kot baza sistema, kako vskladiti indi- | tega mehanizma. 0 vlogi centralnih družbenih organov to se pravi, da je sam mehanizem birokratizma prilagojen tej družbeni potrebi; 2. da trna lahko delovni člo-vek-proizvajalec moralno in materialno, to se pravi po svoji zavesti in po svoji materialni in drugi koristi, tak vpliv, ki je hkrati pogojen s kolektivno, družbeno koristjo. Drugače povedano, delovni človek mora imeti potreben kvalificiran vpogled v pravo stanje stvari, da bo lahko potem storil sklep s polnim občutkom stvarnih možnosti, to se pravi, polnim občutkom odgovornosti nasproti družbi. Tem nalogam mora biti prilagojen ves organizacijski mehanizem družbe na socialisti-stični poti kakor tudi njene demokratične metode. V na' Kandidatov za ljudski od-Dor ne imenuje nobena stranka (ne ZK, ne SZDL), marveč jih imenujejo državljani na zborih volivcev. Zbor volivcev obsega volivce s področja. ki ima pravico voliti enega odbornika. Razen specifične vloge v imenovanju kandidatov imajo zbori volivcev še druge stalne fukcije v smeri povezovanja volivcev z organom, ki so ga volivci izvolili. Vsi volivci — ne glede na politično pripadnost, imajo pravico odločati na zboru volivcev. Delo zbora volivcev vodi predsedstvo, ki ga izvolijo navzoči volivci iz svojih vrst. Vsak navzoči volivec lahko predlaga enega kandidata za poslanca. Ko volivci sprožijp vse svoje predloge, sestavi kandidacijska komisija. ki so jo volivci izvolili na zboru iz slojih vrst, Kandidatno listo in jo predloži zboru volivcev. Kandidacijska komisija pa lahko vpiše samo kandidate, ki, so jih volivci predlagali na zboru. Pri določanju kandidatne liste se glasuje za vsakega kandidata posebej. Za kandidata zbora volivcev je potrjen državljan, za katerega je glasovala navzoča večina volivcev. Ce zbor ne sprejme kandidacijske komisije v celoti, izgubi komisija mandat in na istem zboru se izvoli nova kandidacijska komisija, potem pa se kandidacijska procedura ponovi. Ce so izpolnjeni vsi zakoniti' pogoji, mora komisija potrditi kandidaturo, Razen tega lahko zunaj zbora volivcev imenuje svojega kandidata vsaka skupina državljanov, ki zbere določeno Razen tega morata biti seveda zagotovljena stvarni in neposredni vpliv delovnega absolutno odvisnega od njegove stranke. Brez takšne stranke človek v glavnem ni človeka, vpliv delovnega člo- nič, njegov vpliv na družbe- veka-proizvajalca tudi na.sklepe centralnih družbenih in državnih organov, nanašajoče se na razdelitev presežka dela oziroma narodnega dohodka. V tem pogledu ostanejo centralnim organom zelo važne funkcije, ki pravzaprav usmerjajo in spravljajo v sklad ves gospodarski razvoj. Tu gre predvsem za razdelitev narodnega dohodka na razne sklade družbene skupnosti in za zagotovitev načelne enotnosti sistema. Tu se izdajajo predpisi za izpolnjevanje družbenega plana itd. V sistemu klasične evropske demokracije opravlja te funkcije — kolikor jih v sistemu privatne lastnine kot državne funkcije sploh nahajamo — parlament. Toda razen tega ima parlament tudi večji del tistih regulativnih nalog, ki jih pri nas izpolnjuje komuna, tako da je na splošno obseg družbenih funkcij centralnih organov te vrste demokracije neprimerno večji od obsega, značilnega za centralne organe v sistemu demokracije. kakršen se razvija pri nas. Organizacijski mehanizem klasične evropske demokracije je seveda prilagojen družbenemu položaju, vlogi in strukturi kapitalizma. Ze s sistemom privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in državnim centralizmom zapira ta mehanizem delovnemu človeku neposredni vpogled v stva- zem samoupravljanja nepo- j ri, vpogled v g 'spodrmke in Mednih proizvajalcev. no upravljanje orek stranke pa je vendar omejen — celo v najbolj liberalnih razmerah — ker je posreden in redek. S tem seveda ne mislim trditi, da je meščanska demokracija politična ustanova, ki naj bi jo socialisti mehanično odklonili. Nasprotno, ta demokracija nudi razmeroma naj več prostora za razvoj proizvajalnih sil in za uveljavljenje najnaprednejših družbenih tokov v okrilju kapitalistične družbe. V njenem okviru lahko vsaka družba prehodi velik del svoje poti v socialistične odnose. Tisto, kar bi tu rad povedal, je nekaj drugega, namreč to, da za socializem meščanska demokracija ne more biti noben ideal, marveč' je v najboljšem primeru samo njegovo izhodišče. Toda z nadaljnjo krepitvijo in razvijanjem socialističnih činiteljev se mora tudi ta demokracija začeti spreminjati. Odločilni korak v uveljavljanju socialističnega demokratizma mora biti skok od političnega monopola strank k neposrednemu -odločanju vsakega posameznega človeka, in sicer v takšnem demokratičnem mehanizmu družbenega upravljanja, kt je v eni smeri decentraliziran, da se lahko načelo upravljanja z ljudmi postopoma zamenja z načelom njihovega samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja, predvsem na gospodarskem, v drugi smeri število podpisov. Za eno volilno enoto komune je lahko več kandidatov, morata pa biti najmanj dva. Takšen način kandidiranja za ljudske odbore komun Je že doslej odigral zelo važno vlogo v oblikovanju nove družbene zavesti. Ljudje se tu ne usmerjajo mehanično, po splošni strankarski pripadnosti, marveč po kandidatu kot osebnosti ob upoštevanju konkretnih nalog, ki jih bo moral bodoči odbornik izpolnjevati v komuni v korist vseh državljanov. Ljudi tu združuje skupna družbena korist, ne pa strankarska pripadnost ali ideološki nazori. Seveda sta SZDLj in ZKJ v volilni kampanji aktivni, nimata pa v določanju kandidatov nobenih posebnih pravic. Po istem načelu se v glavnem volijo tudi predstavniki v republiško in zvezno skupščino (parlament). Pripomniti pa moram, da pride tu zgoraj omenjena pozitivna vloga kandidacijskega sistema manj do izraza. Tu bo moral razvoj pri nas vsekakor privesti do novih oblik, ki bodo bolj ustrezale potrebam nadaljnjega razvijanja specifičnega demokratičnega mehanizma, slonečega na samoupravljanju v proizvodnji in v komunah. Ljudski odbori oKrajev kot skupnosti komun so dvodomni,. to se pravi, sestavljeni so iz «okrajnega sveta« in «zbora proizvajalcev«, ki enakopravno odločata o vseh vprašanjih gospodarskega ali socialnega značaja, o vseh ostalih vprašanjih pa odloča «okrajni svet sam«. Idiuzbene odnose, in ga dela pa je ustrezno centraliziran. Zbori proizvajalcev Smatram za potrebno, dat Razen tega imajo zbori pro-spregovorim nekaj besed po- izvajalcev seveda najboljši sebej o vlogi «zborov proiz- j neposredni vpogled v vpraša-vajalcev« v našem sistemu. Ti'nja proizvodnje in gospodarstva in zelo pozitivno vplivajo tudi na vse praktične sklepe ljudskih odborov in ljudskih skupščin, nanašajoče se na gospodarstvo. Oglašajo se tudi kritiki tega našega sistema. Nekateri pravijo, da uveljavljamo diskriminacijo med državljani, ker imajo delavci večje pravice kakor ostali državljani. Kritikf. ki izrekajo takšne pripombe k našemu sistemu zborov proizvajalcev, so običajno isti ljudje, ki ne vidijo na primer nobene diskriminacije v tem, da izpolnjujejo gospodarsko vlogo, ki jo opravljajo pri nas zbori proizvajalcev, v tujini izključno kapitalisti. Njim se zdi naravno, da je kapitalist malone neomejen gospodar na področju gospodarstva, smatrajo pa za diskriminacijo naš sistem zborov proizvajalcev, v katerem so delavski razred, kakor tudi vsi ostali delovni ljudje v obravnavanju gospodarskih vprašanj zastopani v skladu s tem, koliko narodnega dohodka so ustvarili družbeni skupnosti, to se pravi, koliko presežka dela so ji dali. Ce pogledamo stvar s tega stališča, postane očitno, da sploh ne more biti govora o nekakšni diskriminaciji mSrveč nasprotno, da gre tu samo za zagotovitev sofcialističnega načela, naj ,majo tisti, ki u-stvarjajo presežek dela, tudi svojo besedo pri njegovi razdelitvi. Zato je ta sistem v naših razmerah zdaj popolnoma u-pravičen. Ta sistem je najučinkovitejši jez proti birokratizmu. ker omogoča, da pride delavski razred do izraza v svoji vodilni zgodovinski vlogi prav kot razred, ne pa kot birokratski aparat, to se pravi, da onemogoča stalinistično istovetenje volje razreda in volje državne oziroma vladajoče stranke. Kandidiranje za zbore proizvajalcev gre na isti način kakor v ljudskem odboru ob- zbori se volijo in vanje so lahko izvoljeni samo neposredni proizvajalci, to se pravi delavci in uslužbenci v proizvodnji, dalje delavci in kmetje, obrtniki itd. Voli se po proizvajalnih skupinah s tajnim glasovanjem. Koliko rlanov zboia proizvajalcev bo volila proizvodna skupina, je odvisno od njenega deleža pri ustvarjanju brutoprodukta na področju okraja. Najvažnejša funkcija teh zborov je, da v demokratični obliki korigirajo negativni vpliv zaostalosti družbenih odnosov na demokratične organe družbenega samoupravljanja ter tako znatno in čedalje bolj zmanjšujejo potrebo po administrativnem vmešavanju države v te odnose. Pomembna vloga zborov proizvajalcev je torej v tem, da že zdaj — in vzlic številčni inferiornosti delavskega raz- reda — zagotavljajo vodilno vlogo delavskemu razredu v vsem družbenem sistemu, in sicer na demokratičen način, ki izključuje možnost, da bi razne birokratske težnje pod krinko diktature proletariata dosegle zmago nad proletariatom in njegovo oblastjo. Zbori proizvajalcev torej niso nekakšen nujno potrebni element socialistične demokracije v vseh pogojih. V bolj razvitih deželah bo prišla vodilna vloga delavskega raz- reda do izraza neposredno v vsakem demokratičnem organizacijskem mehanizmu, brž ko postanejo proizvajalna sredstva družbena lastnina. V razmeroma zaostali deželi, kakršna je naša, pa se je pokazala potreba, da opravijo to vlogo specifični družbeni organi, ki bodo dopolnili enoten demokratični sistem komune in višjih organov ljudske oblasti, v katerem pa delavski razred ne bo prišel do veljave s številom, marveč s svojo stvarno in gospodarsko družbeno vlogo. To je torej najvažnejša naloga naših zbo- i rov proizvajalcev, i (Nadaljevanje na ti, strani). ( Nadaljevanje 5. strani) čine, Farno rla se zbori volivcev oblikujejo po proizvodnih skupinah in gospodarskih organizacijah. Volitve v okrajne zbore so zdaj neposredne, po istih načelih kakor volitve v ljudske odbore občin. Kaže pa, da značaju okrajev kot skupno-sti komun gatski sist se okraj legatov komun. Tako bi bil okrajni ljudski odbor sestavljen iz okrajnega sveta, v katerega bodo poslale delegate samoupravne komune, in iz zbora proizvajalcev, v kate- ui\rajrv kui sKupiiu- Predavanje, ki ga je imel Edvard Kardelj v Oslu pred aktivom Delavske stranke Norveške, med svojim obiskom na Norveškem rega bodo samoupravni organi gospodarskih organizacij (delavski sveti. kmetijske zadruge, obrtne organizacije itd.). Tako bo zveza okrajev z vprašanji komun in proizvodnje najnepo-srednejša. O tem vprašanju zdaj razpravlja naša javnost. Na čelu posameznih področij uprave imajo ljudski odbori svete, v katere volijo državljane, ki lahko s svoiim strokovnim znanjem ali drugimi sposobnostmi največ pripomorejo k dobremu poslovanju upravnega aparata. To niso plačani ljudje, marveč državljani, ki delajo prostovoljno in brezplačno. Sve*i sprejemajo načelne in važnejše sklepe "s področja uprave — v gospodarstvu prosveti, zdravstvu, notranji- politiki itd. — in nadzirajo uslužbence. Neposredna izpolnitev je potem 'V rokah tajnikov teh svetov in strokovnega aparata ljudskega odbora. Ce imamo pred očmi takšen organizacijski mehanizem ter široke pravice komun in o-krajev. je očitno, da je možnost neposrednega vpliva državljanov na dejavnost komune m na razvoj vsega družbenega življenja že zelo velika in da mora naraščati z vsakim nadaljnjim korakom v krepitvi tega sistema. Razen tega postaja komuna s takšnim mehanizmom tn takšno vlogo nrjprimernejša oblika za neposredno povezovanje kolektivnih družbenih koristi z individualnimi koristmi delovnega človeka. Isti delovni človek, ki v tovarni soodloča o plačah in socialnem standardu posameznika, soodloča v sistemu komune o o-stalih družbenih potrebah skupnosti, v kateri živi. o nadaljnjem razvijanju proizvajalnih sil za povečanje dohodka komune, o finansiranju prosvete, zdravstva itd. Vse Ito so problemi, ki se enako I neposredno tičejo posamezni-|ka. kakor se ga tiče njegov ilastni zaslužek. Vsako gospo-! darsko neupravičeno poveča- jo državni organi, in prek njih se bo načelo družbenega samoupravljanja uveljavilo tudi na področju skupnih funkcij. Razvoj komun in takšnih poslali delegate i nje individualnega postrošne-I vertikalno povezanih samo- ga sklada bo zmeraj povzročilo znižanje materialnih investicij v ostale sektorje družbenega standarda in zaviranje razvoja proizvajalnih' sil. O vsem tem raora razmišljati v sistemu komune vsak posameznik. Ta kolektivna korist komune, ki je zelo blizu pojmovanja vsakega posameznega delovnega človeka, postaja torej najvažnejši korektiv slepega pritiska na povečanje individualnih dohodkov, ki bi sicer utegnili ogrožati ves sistem družbenega samoupravljanja. Komuna je torej za nas tisti odločilni činitelj in organizacijska oblika, prek katerega bodo lahko socialistične sile polagoma obvladale tisto, kar je «državno» v klasičnem smisiu te besede. namreč funkcija države kot razrednega vladanja. Prek nje se tudi gospodarske funkcije, ki so bile privi'egij meščanskega razreda ali posebnpga u-radniškega aparata, čedalje bolj podružabljajo. to se pravi, da prenehajo biti funkcije državnega aparata in se čedalje bolj neposredno prenašajo na neposrednega proizvajalca oz. na njegove samoupravne organe oz. na delavske svete, na komune in na avtonomna, vertikalno povezana združenja. Tako komuna čedalje bolj postaja politični mehanizem za sproščanje procesa preobrazbe družbe iz razrednega sistema, polnega notranjih protislovij, iz sistema, ki se razvija na podlagi teh protislovij, v skupnost proizvajalcev, o kateri je govoril Karl Marx. skupnost, ki se razvija na skupnih koristih proizvajalcev ali bolje rečeno na zavestnem izravnavanju prostislovij med individualno in kolektivno koristjo. U[ užboiio samonpr ovijanj c izven gospodaislvu Vzporedno s problematiko, I pravam in direktorjem oziro f) kateri sem govoril, je bilo I mo strokovnim vodstvom taks-treba urediti tudi vprašanje družbenega upravljanja na področjih izven gospodarstva, to se pravi v prosveti, kulturi, znanosti, zdravstvu itd. Tudi tu smo načelno ubrali pot. da bomo državno intervencijo polagoma omejili na minimum, težišče sistema pa prenesli na upostavljanjc u-streznega samoupravnega mehanizma. Na naših univerzah, v šolah, znanstvenih inštitutih. kulturnih in podobnih ustanovah itd. so se začeli oblikovati kolektivni upravni organi, v katere pošiljajo svoje predstavnike deloma ljudske skupščine ali ljudski odbori. deloma pa same te družbene ustanove. Ti organi u-pravl.ianja (sveti ali odbori) na podlagi zakona samostojno sprejemajo načelne sklepe, izpolnitev oziroma vodstvo v tekočem delu pa pripada u- nih ustanov. Iz teh -temeljev se razvijajo, tudi po verti- kalni liniji, samoupravni organi za posamezna področja družbenega življenja. V takšnem sistemu decentralizacije in samoupravljanja je seveda izredno važno vprašanje, kako zagotoviti e-notnost sistema in izpolnitev tistih družbenih , funkcij, ki st lat&o samo 'skupne. Ce gremo po poti decentralizacije, to ne pomeni — kakor sem že rekel — da smatramo za možno, da bi sodobno človeštvo živelo zaprto v nekakšnih krajevnih skupnostih. Komune niso svet zase. komune opravljajo samo določene družbene funkcije, ki se najbolj neposredno tičejo koristi posameznega državljana. Ostale družbene funkcije, ki so skupne, pripadajo predvsem federaciji in republikam upravnih organizmov je torej proces, ki bo konec koncev spremenil tudi lice centralnih državnih organov in način njihovega formiranja. Zdaj vsekakor ni potrebno, da bi se spuščal v prerokovanja. Takšne so torej glavne teze, na katerih se razvija naš politični in gospodarski sistem. Ta sistem je takšen, da dejansko omogoča neposredno sodelovanje slehernega državljana v upravljanju, boj med mnenji v tem sistemu, sleherno individualno pobudo in veliko svobodo gibanja socialističnih sil. hkrati pa je ta enotni sistem socialistične demokracije tudi sposoben, da se kot celota brani pred napadi s protisocialističnih pozicij. Prav zato je tudi najprimernejša oblika, v kateri se lahko razvija proces postopnega odmiranja raznih oblik političnega monopola. Prav v tem pa je tudi b;stvena razlika med klasično meščansko in socialistično neposredno demokraciio. Prva je oblika države, druga pa je ko- nec koncev oblika odmiranja države. Hitrejše ali počasnejše gibanje procesa spreminjanja in odmiranja države seveda ni odvisno samo od sistema; marveč predvsem od činiteljev objektivne narave, kakor so stopnja razvoja proizvajalnih sil, družbena zavest, mednarodne razmere itd. Nesporno pa je, da smo našli organizacijske oblike, v katerih bo sleherni napredek v razvoju proizvajalnih sil ah v razvoju družbene zavesti hkrati tudi avtomatičen korak naprej v razvoju demokratizma in socialističnih odnosov. Samo tako iahko postane v naših razmerah socializem zavesten in prostovoljen napor večine delovnih ljudi in samo v tem procesu bo rasla tudi njegova notranja politična moč, ki bo napravila intervencijo države čedalje bolj postopno ukinitev administrativnega omejevanja v politični dejavnosti ljudi. Teoretično celo ne izključujem, da se bodo v takšnem položaju nekaj časa pojavljale težnje po formiranju političnih združenj tipa strank klasične meščanske demokracije. to se pravi težnje, ki jih že zdaj nahajamo v protisocialističnih krogih v naši deželi. Prav tako pa sem prepričan, da so lahko to samo izrazi zaostale poli»ične 'zavesti brez sleherne realne perspektive glede obstoja. Razvoj mehanizma neposredne demokracije in družbeno samoupravljanje , bosta napravila te oblike političnega življenja nepotrebne. Boj med mnenji se bo razvil v naših organih družbenega samoupravljanja — to se pravi, Uudje se bodo organizirali v skladu z obravnavanjem kon- terialmh sil naše družbe. Naša | obširneje govoril o tistem, kar čedalje svoribenih nalogah, ne pa v statič-j n» in negibljive oblike politič-j nih strank., ki izključno ustrezam obdobju razrednega boja, v katerem so se ljudje organizirali po razrednih koristih, ne pa po skupnih perečih družbenih vprašanjih, Sčasoma se bo seveda iz istih razlogov spreminjala tudi vloga Zveze komunistov jn vsake politične organizacije, katere cilj je ! idejni in plolitični boi za socializem. Visoka zavest množic in stabilnost socialističnih odnosov, sloneča na popolni nezmožnosti, da bi se vrni'i v oblike kapitalističnega izkoriščanja, bosta ustvarili položaj, v katerem bodo postali socialistični odnosi nesporna vsakdania praksa, idejni boj za socializem pa bo do-stal enako nepotreben, kakor bi bil. denimo, denlgsiran idejni boi za kapitalizem — in proti fevdalizmu — v Angliii v 19. stoletju, ko ie kapitalizem že nostal docela gospodujoč činitelj družbenega življe-S tem seveda ne mislim re- nia. S tem postane nepotreb- nepotrebno, s tem pa tudi speševala razvoj bodnejših demokratičnih oblik, in nasprotno, socialistični demokratizem bo postajal svobodnejši in širši toliko, kolikor bodo ljudje, vzgojeni v šoli družbenega samoupravljanja. postajali sposobnejši, da bodo zavestno spravljali v sklad individualne in kolektivne koristi. j. : kretnih nazorov o tekočih druž- I/loga Zveze komunistov in SZDL Jugoslavije Socialistična demokracija, kakor jo razumemo mi, nikakor ne pomeni, da bi prepustili družbeni razvoj stihiji družbenih sil. Zavest in stihija sta v družbenem življenju dve neločljivi strani iste- ga procesa. Ce ne bo prevla-lti birokratizmu in nosilec za- Oiganizaeija in instiumenti republiških in zveznih uigonov in oblasti Razen tega je treba reči. da komuna ni organ ((upravljanja ljudi«, kar je v bistvu država. Komuna ima v ^ bi-»tvu v sebj zelo malo državnega. Komuna je oblika organiziranih ljudi, ki delajo na podružabljenih proizvajalnih sredstvih, da kolektivno sodelujejo v upravljanju stvari v skladu z njihovimi individualnimi in kolektivnimi koristmi. Državne funkcije pa vendarle še ostanejo in bodo ostale, dokler bodo to zahtevale objektivne razmere, v katerih žive delovni ljudje naše dežele. Te državne* funkcije opravljajo predvsem republike in federacija. Glavni Instrumenti federacije in republik so zakoni in predpisi, ki generalno določajo okvire gibanja samoupravnih organov, kakor tudi družbeni gospodarski načrt, ki spravlja v sklad delovanje samostojnih kolektivov ter organov v proizvodnji in gospodarstvu na splošno, zagotavlja ustrezne proporce v razvoju gospodarstva in vpliva usmerjajoče na razvoj proizvajalnih sil- Vodilni organi v razvoju federacije in republik so ljudske skupščine, spet sestavljene iz dveh domov istega značaja kakor v ljudskih odborih. Skupščine delajo prek specializiranih odborov, izvršilna funkcija pa je osredotočena v rokah izvršilnih »vetov. Vloga svetov je podobna vlogi vlade oziroma ministrskega sveta v sistemu klasične demokracije s to razliko. da svet ni resorno razdeljen, marveč je kolektivni organ, ki izdaja samo načelne odloke in nadzira upravo, neposredno izpolnjevanje in nadzorstvo pa je v rokah državnih tajnikov, ki so neposredno odgovorni izvršnemu svetu. 7, a področje prosvete zdravstva in socialne politike opravljajo funkcije državnih tajnikov v republikah sveti kot kolektivni organi, v katere imenuje ljudska skupščina člane na predlog pristojnih prosvetnih, socialnih in drugih organizacij. V takšnih oblikah je torei tudi izražena težnja, da pridejo tudi centralizirane družbene funkcije pod čim intenzivnejši in ne-posrednejši vpliv državljanov. Moram pa poudariti, da se razvijajo nove oblike tu počasneje kakor v podjetju, komuni in okraju. To je razumljivo, ker se naša revolucija še zmeraj bori za svoj obstoj in ker trenutno politične težave otežkočajo in ponekod zadrže gibanje naprej. Vzlie temu pa drži. da smo tudi na tem področju naše socialistično dejavnosti dosegli velike uspehe, j Razen tega tu ni moč preskočiti etape. Sele nadaljnji razvoj komun in drugih organov samoupravljanja bo imel svoj nasprotni vpliv na nadaljnji razvoj vsega državnega mehanizma. Vertikalno povezani samo . . , , I • • i / * * 1 v a na razvijanje upravni sistem - tretji temeljni ^nt,d^h0 element v mehanizmu neposredne demokracije nadaljnjem razvoju orga- žavljanov. da bi obravnavali nizacijskih oblik centralnih družbenih funkcij bo imel važno vlogo tudi posebni vertikalno povezani avtonomni sistem za posamezna področja družbene dejavnosti. Tu mislim na takšne oblike, ki nastajajo z združevanjem podjetij, ustanov, komun in dr- svoje skupne probleme Takšne organizacije so naše gospodarske zbornice, gospodarska združenja, zavodi za socialno zavarovanje, strokovna združenja itd. Na takšne organizacije bo postopoma pre-iiaialo čedahe več centralnih funkcij, ki Jih zdaj opiavija- dovala napredna socialistična zavest, tedaj bodo — v sedanjih razmerah — zmagovale konservativne in reakcionarne težnje. Delovni Hudje si morajo zastavljati konkretna cilje in se boriti za njihovo uresničitev. V teh naporih bodo želi tem večje uspehe, čim bolj bodo njihovi zavestni napori v skladu z objektivnimi zakoni družbenega razvoja. Iz taistih razlogov so takšne organizacije, kakor sta 7.veza komunistov ali Socialistična zvera delovnega ljudstva v naši deželi nujno potrebni činitelj boja za socializem. Takšne organizacije so organizirana socialistična zavest. brez katere si ne moremo misliti uresničitve prehodnega procesa iz kapitalizma v socializem. ,r stabiliziranem sistemu meščanske demokracije opravlja to vlogo boj delavskih strank in socialističnih gibanj na splošno za vpliv na državno politiko. V deželi, ki je šla skozi revolucijo, kakor je naša. lahko socialistična gibania. ki so bila nosilci revolucije, politično zagotove ta prehodni razvoj samo z obrambo revolucije ter s stalno gospodarsko in politično krenitviio sil socializma ali na bodo ka-pituhrala pred pritiskom notranje in zunanje reakcije ter birokratizma, kar bo potisnilo družbo daleč nazaj. 7ato se mora vsak poskus, da bi moč in vlogo takšnih gibanj, zlasti v deželi zaostale socialne in gospodarske strukture — oslabili, preden so izpolnila svojo zgodovinsko vlogo, nui-no končati z zaostritvijo vseh notranjih prot:slovi.i. konec koncev pa tudi. kolikor se uresniči, z likvidacijo ali vsaj z veliko oslabitvijo socializma in socialistične demokracije. Zveza komunistov Jugoslavije ni politijna stranka. Je sicer politični, instrument delavskega gibanja, ni pa stranka v klasičnem pomenu te besede. Tu gr p pravzaprav za združenie ideološko enotnih ljudi, ki naslanjajo svojo družbeno, politično, socialno in gospodarsko akcijo na načela Marxovih znanstvenih odkritij in poznejšega razvoja znanstvenega socializma na splošno, in sicer ne tako, da bi zahtevali zase monopol v državnem aparatu, marveč tako. da se bore za uveljavljenje socialističnih načel v praksi delovnih množic in njihovih samoupravnih organov. Tud; Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ni nekakšna strankarska organizacija, ki bi prenašala privilegij državnega in družbenega upravljanja z ljudskih množic na politične vršičke. Nasprotno, ustanovljena ie bila prav zato, da bi bil takšen privilegij nepotreben in ds bi bile funkcije družbenega u-pravljan.ia čimbolj neposredno v rokah množic. S7.DL ni politično centralizirana stranka starega tipa/ marveč širok vseljudski parlament, v katerem lahko pridejo do izraza vse težnie na liniji socializma in v katerem se bije aktiven boj mnenj o perečih vprašanjih družbenega razvoja in delovnih ljudi, ki bistveno vpliva na sklepe samoupravnih podietij in komun kakor tudi centralnih družbenih in državnih organov. Razen tega SZDL prav s takšno prakso aktivno vpli-socialistične množic, na in strokovno izobrazbo in vzgojo ljudi za socialistično družbeno u-pravljanie. s čimer nenehoma krepi zavestni socialistični vpliv na vse družbeno življenje. Same po sebi taksne organizacije niso nevarne za krepitev birokratizma. Vir biro-krahskin poiavov namreč ni v samem obstoju taksnih ovga-nizicij. marveč v njihovem določenem družbenem položalu. to se pr.ivi č< se spoje s si-stpmom vsemogočnega centraliziranega državnega aparata. Ce pa so povezane z mehanizmom neposredne demokracije in samoupravljanja, to se pravi. če delujejo predvsem prek množice, ne pa prek administrativnega aparata, morajo biti aktiven činitelj v boju pro- vestne akcije za razviianje socialističnega demokratizma. či.. da je določeni politični monopol Zveze komunistov oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva nekakšna trajna potreba socialističnega razvoja v naši deželi, oziroma da je naš politični sistem, denimo, usmerjen na trajno prepoved teženi. da bi se ustanavljale politične stranke. Nasprotno, večja stabilizacija socialističnih gospodarskih odnosov, ki bo vrnitev v kapitalizem gospodarsko praktično onemogočila, bo nedvomno povzročila na oziroma bo bistveno spremenila značaj tudi sleherna politična - organizacija, katere glavna težnja bi bil idejni boj za socit ližem. Zdai p« v n*ši deželi, ki se je z velikimi napori šele začela dvigati iz zaostalosti, ta naloga že zdaleč ni zakliučena. Mi nismo fantasti, ki hi istovetili svoje želje z objektivno stvarnostjo, to se pravi, mi nismo ljudje, ki ne bi videli medsebojne povezanosti vseh teh procesov in razvoja ma- vsakdan.ia praksa je docela do ločena z našimi gmotnimi motnostmi. to pa pomeni, da je materialno določen tudi tempo razvoja socialističnega demokratizma v omenjeni smeri. Ce si torej odpiramo perspektive nadaljnjega razvoja, s tem nikakor ne zapadamo v iluzije, da bi lahko preskakovali etape, ki jih mora prehoditi naša družba. Nasprotno, postavljene perspektive kategorično zahtevajo od zavestjo ih socialističnih sil, da mobilizirajo in organizirajo politične in materialne činitelje. ki lahko ponesejo razvoj tudi na sedanji etapi našega socialističnega razvoja. To svojo vlogo ua morajo še odigrati tako politične organizacije delavskega razreda, kakor tudi njegova država. Odreči se tej vlogi bi pomenilo odreči se revoluciji in socializmu. V tem pregledu se nisem dotaknil ne težav, na katere zadevamo v naših socialističnih naporih, ne naših pomanjkljivosti in neuspehov. Dejstvo, da o tem nisem govoril, ni ne odsev pomanikanja kritieizma. ne želja, da bi prikazal stvari lepše, kakor so. Ramo po sebi se razume, da tudi v našem razvoju delujejo zelo raznolike težnje, ki cesto vplivajo negativno in zavirajo razvoj. Tudi o tem bi lahko obširno govoril. Drži pa. da so vse to vendarle samo prehodni pojavi. ki lahko ponekod zavi-raio. potegneio nazaj, vendar pa so prehodni in nebistveni. Bistveno pa je. ali so v Jugoslaviji -•azen obiektivnih odnosov in, mehanizma družbenega samouDravljaoia tudi subjektivne socialistične sile. ki lahko nosijo proces socialističnega razvoja. Bistveno je. ali je jasnost o smeri gibanja vsega političnega mehanizma bistveno ;e, ali akcija vodilnih političnih sil te procese izpod-buja ali zavira, bistveno ie, aJi nas sadovi vsakdanje po-ljii*ne in gospodarske akcije približujejo tem« cilju a'i ne. Zavestni socialistični akciji je potrebna tudi jasnost neposrednega cilja in nadaljnie perspektive, da se ne izgubi v slenem prakHcizmu. ki — v naših razmerah — neogibno vodi v birokatizem. Ni dvoma, da analiza našega notranjega razvoja, ki sem ga skušal podati v tem splošnem pregledu, pozitivno odgovarja na vrn vprašanja! Prav zato sem tudi je trajno v težnjah našega notranjega razvoja, ne pa samo o tistem, kar je prehodnega pomena. Na splošno rečeno, ta skica problemov in teženj v našem notranjem družbenem življenju jasno kaže. da smo sicer še zmeraj v fazi, ko snujemo in spravljamo v sklad oblike z vsebino, da pa je smer razvoja že jasno določena. Tista ((gospodarska demokracija«, o kateri se je toliko govorilo in se še govori v socialističnem gibanju kot o činitelju prehoda iz klasične meščanske politične demokracije v socializem, pri nas že začenja postajati stvarnost in nam rodi prve sadove. »Gospodarska demokracija« je izhodišče našega socialističnega demokratizma. Revolucija je onemogočila vrnitev na meščanski večstrankarski sistem posredne demokracije. ker revolucija ne prenese razrednih kompromisov v samem sistemu oblasti. Revolucija pa je hkrati odprla pot k neposredni demokraciji socializma. v kateri lahko vsak posameznik najde svoje mesto. če sprejema in razume bazo tega sistema. Glevne oblike te socialistične neposredne demokracije so kot rečeno samoupravljanje proizvajalcev, zbori proizvajalcev, komune, oblike družbenega samoupravljanja. samoupravna združenja. Brž ko ti činitelji zažive in začno delovati, začno tudi preobražati ves politični sistem po svoji podobi. V tem je po našem mneju pomen teh demokratičnih oblik. Tč oblike so postale ključ k nadaljnjemu notranjemu družbenemu razvoju naše dežele. Krepiti jih in nadalie razvHati pomeni zagotoviti nadaljnji neoviran napredek naše družbe v smeri socia’iz.ma in socialističnega demokratizma. Vsaka druga pot bi nas vlekla nazaj. Uspehi, ki smo jih dosegli — kot splošne socialistične izkušnje — imajo vsekakor u-strezni pomen tudi za druga socialistična gibanja. Res. mi nikakor ne mislimo, da so socialistične oblike, kakršne so se razvile nri nas. avtomatično uporabiiive za vse in vsakogar. Nihče, kdor se na svetu bori za socializem in socialistični demokratizem, pa teh naših izkušenj ne more prezreti. POZOR!!! Za nabavo potnega lista se obrnite n! AGENCIJO CELER1TAS TRST * Ul Macchiavelii 13 Tel. 31 404 Ki vam izposluje potne liste, jugoslovansK® v zume. prošnje za koprsko področje, razlicn5 dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazenski list. dokumente anagrafskega urada In or‘ CENE ZMERNE POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST - UI.Moreri/ Telefon šl. 263/! v vse kraji: tudi v inozemstvo PIETRO CONTENTC TRST — ULICA CAKUDCCl stev. ? — TL L. 372-f VELIKA (ZBIRA moških, ženskih in otrošK® oblačil, svilenih rut, nogavic in roka*11 Ribarič 1 J M POKT v a n EXPORT \SEII V K ST LESA IN TRDIH GORI V TRST — ULICA E. CH1SPI 14 — TEL. 93-502 ULICA UELLE MIL1ZIE 19 — TEL. 96-510 AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAR ToST (ROJA ) ULICA M0RE»7 TELEPO STEV, 35-60' Naši kraji in 1; judj je SE 0 AMERIŠKEM DARU U ITAI IJANSKl VLADI Kdaj bo popravljena krivica storjena lonjerskim živinorejcem? Zaradi rekvme je zemljišč na iivme zniža o na polovico • V najem listu smo že poročali, da je ameriška vlada podarila Italiji razne naprave, ki so jih zgradili Amenkan-ci na našem področju, med njimi tudi naprave na zasilnem letališču na Proseku ter one na obeh igriščih, ki sta bili zgrajeni na Opčinah in na Hudem letu. Ker smo se v našem dosedanjem poročanju omejevali predvsem na primer z Opčin, naj danes razčlenimo vprašanje igrišča na Hudem letu. 1 Kot Je znano, so bili pašniki na Hudem letu rekvinraiu od ameriškm oojaških oblasti, ki so kasneje, ne da bi lastnike vprašali za dovoljenje, na delu teh zemljišč pričeli graditi igrišče za golf. Rekvi-nrann zemljišča so bila lo-njerskim živinorejcem osnova njihove živinoreje, saj so bili pašniki na Hudem letu oni, s katerih so pridobivali največ sena. Ko pa so zemljišča re-kvinrati, posebno pa še, ko so začeli graditi omenjeno igrišče, je pridelek sena občutno padel, tako, da se živinoreja ni izplačala več ter so kmetje morali znižati število glav Živine tla polovico. Kljub o-gromni škodi, ki so jo kmetje v vseh teh letih utrpeli, saj so jim oblasti plačevale le 1,30 lire letne najemnine za kv. meter, pa so to krivico ali bolje rečeno nadlogo prenašali potrpežljivo, saj so oiti prepričani, da bodo naprave na športnem igrišču postale njihova last. Amerikanci so za odškodnino za storjeno škodo darovali o-menjene naprave italijanski vladi. Da pa ne bi slučajno zmagal socialni čut nad krivico, bodo po vsej verjetnosti italijanske vojaške oblasti, tako namreč potrjuje že včerajšnji sPiccolo», obrdžale vojaško rekvizicijo onih kosov zemljišč, ki letijo na desni strani ceste proti Padričam in na kateri leži tudi igrišče za golf. Kot smo že poudarili, bodo zemljišča obdržali re.kvi-rtraiia zato,da ne bo treba oue.nu. ki se bo posluževal igrišča, plačati večje najemnine kot doslej. Nesoč talno, krivično in protipravno le tako ravnanje. Ugotovili smo že, da je vojaška okupacijska doba za nami in da zaradi leg o oblasti ne sinejo podaljšati vojaške rekvutetje, ki je prenehala v trenutku, ko te prenehala doba vojaške okupacije, Zalo v imenu prizadetih živinorejcev in lastnikov re-kviriranih zemljišč sploh, protestiramo proti takemu ra-vnaniu, ki ie v izključno škodo revnemu slovenskemu Hudem letu se je število g av Uprav čene zahteve lastnikov kmetovalcu. Da se prepreči očitna krivica, k* bi bila povzročena lastnikom v primeru podaljšanja rekvizicije, zahtevamo, da se bodisi poveča najemnina, bodisi da se zemljišča odkupijo po taki cent, kot je njinvva dejanska vrednost. Zvedeli smo še, da je glede te zadeve podvzela svoje korake tudi Kmečka zveza, in, sicer z vlogo na oddelek za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu. M A V H l N J E Zadnja pot Marije Furlan P H E £ N 1 K Kmetijski tečaj ie dni se je začel pri nas večerni kmetijski tečaj, ki ga vodi dr, Baša. Za tečaj je precejšnje zanimanje in se ga udeležujejo starejši in mladina. Trajal bo teden dni. Seveda je to premalo, vendar more ob praktično zaokroženih napotkih mnogo Koristiti. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi se enkrat kasneje vrši) dvodnevni tečaj za cepljenje. Enako Koristno bi biio prikazovanje dušične »fabrike« na koreninah metuljnic (stročnic), kar je za naše razmere tako velikega pomena. Poslednje bi se lahko vršilo za več vasi, recimo za vso župnijo hempolaj. Priporočamo mladini, da se zanima za ta nauk, ki ji bo prej ali kasneje koristil, pa čeprav bi ne Ijmetovala. Saj ji bo pouk mogel koristiti tu-d' na nekaj kvadratnih metrih- vrta. SEMPOLAI V sobot„o smo položili k večnemu počitku 7j-letno Marijo Furlan roj. Trobec iz Velikega dola. Podlegla je pljučnici. Moža je zguniia že v pr-v. svetovni vojni. Kot vdova s sedmerimi otroki je z najstarejšim sinom vodiia gosp> darstvo in skrbela za vzgojo otrok. Skrbno in delavno že no. ki se ni nikoli vmeša vala v račune tiijih pragov ampak je z vso potrpežljivostjo vodila le svoje ne prav lahke gospodarske račune, a prenešaia hude posledice vojne. bodo vaščani ohranili s blagem spominu. Velika ude ležba pri pogrebu je pokazala, da so jo farani zelo cenili in spoštovali. Vsem njenim otrokom; trem s tukajšnjega ozemlja, trem iz Jugoslavije, izvzemši enemu sinu, ki živi v Južni Ameriki, je bilo (luno, da so se, mogli poslednjič posloviti od svoje ljubljene matere. Lahka ji zemlja, preostalim pa izrekamo sožalje * O Naš vrtec se je zmanjšal za 24 malčkov, oziroma za one. katerim so pripravili nov vrtec v Sempolaju. Saj je bilo teh živahnih kraljič/ov za rn vrtec res malo preveč in bo ta razbremenitev dvignila vzgojne uspehe. Naše poti so, kot smo že jio-ročali. slabe. Domača (kmečka) vozila jih prav malo kvarijo, ker jih je zelo malo. Avtobusi. kamioni in avtomob !i pa cestišče pokvarijo poti veliko bolj kot pa vozila. To se v ion zmsti na ovinkih. Občina j e oltliubila. da bo obe poti: ono proti Prečniku in ono proti Vižovljam asfaltirala. Cimprej se bo to zgodilo, tem manjši bodo stroški. NABREŽ1 NA Uspela razstava Oktet v Sovodniah Nas oktet je v nedeljo obiskal Goričane — Sovodenj-ce, kjer ima že stare prijateljske vezi. Pevci so radi šii k tistim, ki jim je pesem bistven sestavni del duševnega življenja. Oktet vrši na ta način hvale vredno poslanstvo. ki ga vsi cen,mo. Tako namerava tudi v bodoče. Prepričani smo, da ne bo izpustil iz svojega programa obmejnih vasi Stivand in Devina. Kjer slišijo našo ubrano pesem ie itdko, preredko ii> O 4> V noči ou torna na sredo na? je prebudil tulci ((sirene«. ki ,io je s posebno naslado imitirala skupina objestne miadine in zbudila vaščane iz trdnega sna. Razburjenje, ki ga je tulež izzval v vasi, je ze samo po sebi zadostna obsodba drznosti, ki daleč presega meje dostojnosti in mladeniških podvigov. Oe drug. ne, naj bi jo slaiši poučili u obzirnosti. Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERZE ' w ki ti nudi štedilnike vseh vrst, uti pre-imog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrsto pu najugodnejših cenah s pupolnim jamstvom Zapomni si.- tvrdka KERZE - Trst • Piazza S. Giovanni 1 • tel. štev. 350^ PRODAJA 11JUI AIA OBROČNO ČEl/ANJB Razstavo slovenske k.nji£* in Magajnovin fotografskia posnetkov 7. naše zemlje C napravila na obiskovalce globok vtis. piismo pričakovali, rla je naša književnost t.ak^ bogata in ima toliko vrednot. Naša mladina si je veliko izoiro Knji# ogledna z zanimanjem in biia zelo navdušena. Obisk bi bil se večji, če bi ■ ne bilo tako slabo vreme Tudi .ie marsikoga, zlasti od’ preproste mladine odvrnilo umetno napihnjeno sovraštvo proti vsemu, kar je v zvezi z napredKom Jugoslavije, sovraštvo, ki se se ni poleglo, in to po zaslugi vsakemu resničnemu napredku nasprotnih političnih elementov. Prepričani pa smo, da ni i polagoma tudi ta mladina sama spoznala kje Jf ia5* in kje resnica, kaj je nujno in tvorno m kaj ne. Prav potrebna bi bila predavanja s Kakršnega koli, posebno l gospodarskega področja. Zanima nas kako kaže glede vprašanja obmejnega prometa in proste cou% LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE ID NORINI ,. NINARELLl za vse vrste poti, po- . A sebno hribovite, lepo BOLOG-- izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči lepo m h dno izdelavo iz pivovistnega materi L 125 cc cena 164.000-- // GABBIANO" EDINI ZASIOPNIK ZA GORIŠ*0 JOŽEF LUTMAl* pooblaščen ludi za nadomestne dele „WIOTO^ GORICA, UL. MARCONI 9 23. januarja 1955 To je bilo takrat, ko ni- domov. Tega najbrž tudi meni na trato. Iz ust mu je sem bil več otrok, a sem še takrat nisem vedel. Hodil zopet visela pipa s Tirolko, 1 Mače na šolskih klo-beh. Bil sem tak potegnje-da so m' kili prekratki rokavi in hlačnice. Prijel 'jem. že za vsako delo, o počitnicah so me tu pa tam osjemali celo sosedje. Vo- sem zadnji, da bi kdo ne opazil moje slabosti. Kot da sem pijan, sem se lovil v mraku in se kopal v znoju. Bilo mi je, kakor da mi sto škratov rogovili po glavi in mi jo hoče raznesti. Na mizi nas je pričakala večerja, pšenični mlinci, ki so se utapljali v maslu. A komaj sem zgrabil za žlico, že mi je roka omahnila na mizo. Tekel sem iz hiše, k studencu, ki je po . lesenem »j .. žlebu v velikem curku te- ^ajlepse je bilo ob košnji, kel v korito. ?em vole, znašal snope v I * ' U1 ^ Z. opice, koscem sem nosil vo-o m stresal redanice. ,■ m' je dajalo posebno 'ehavo, čutil sem se že odraslega, pQ vsej pravici bu^ nosB kurie pero na klo- ®il sem visoko v hribu z vzgledom na gore in doli-• Vse samo zelenje in son-.orli so se tehtati na jas- m«j Bal Sem se le trnla in v<.°ri ’ . zaka.i poleti sem ono nosil tiste čevlje, ki ' m jih prinesel že s seboj * svet. A ta strah je bil alenkost proti užitkom, ki r?, Se ponujali v senožeti, o grobljah rdeče jagode, 0 grmovju maline, a v sen- 1 drevja borovnice. Vse, kakor v pravljici; «Mizica, po-6rni se!» Nekoč me je soseda, Lu-ova Micka, ki je najela ko-k e> naprosila za vodonosca. e ki tega ne bila storila, D' Pe bilo te zgodbe. ^n°žet je visela v bregu P°d Slemenom Bila je str-iat’ ‘la Pečena, trava nizka, agod in malin pa nič koko. Tu pa tam so se mi ponujale prve robidnice, s* j sem k oddaljenemu studencu in nazaj, zakaj °sci so bili žejni in voda le kmalu ogrela. Vmes , ? 2 leskovo palico raztrese . vo’ ka se je sušila. In na kilo časa, da sem se ®el na jagodah in malinah, eonce se je komaj dotak-0 grebena Obloškega hri-«, ko je bila trava že po-t sana- Kosci so posedli po . uti, da si spočijejo; prižgani-,^0 s* PtPe- Možje kratke j:P Ppdobne polžjim kaj-am- nič posebnega. Le Jo-ie' vesel fant. ki mi ko n nagajal, je kadil veli-,,, elana st o pipo z dol- ustnikom. m ,a PiPa. me je živo zani-tat ble. zato, ker je bila pr °, vel'ka in skoraj nova. nna u evala me 3 e pisana Podoba na nji. Rdečelična 'rolka z zeleno rutico oko-11 vratu in rdečim slamnič-kom na svetlih laseh. .Tiste Tirolke se . kar ntsem mogel nagledati. Ta-So prikupno se mi je smehljala, da se mi je ?dela kot živa. Pisane podo-be sem kaj rad gledal. France Bevk ?*s£e čase še ni bilo knjig Podobami, da bi se jih oil ' »iJVazijaL - — PobleSij6 zasI°- Tirolka je toren J > Postal sem po-paj na kadilca, hal djpa£> PaH Jože je pu-Pat Rot lokomotiva. s° ij,u pa£! Oblački dima so se °v'jali glavo, skoznje Paf J?!1 segavo svetile oči. je držat •pa£! Prl tem se da i,.>a tako sladko, kakor ze smetano Pil sem in pil, da mi je voda tekla po bradi in na vrat za srajco. Čutil sem strašno žejo. Mislil sem, da bi mi je nobena reka ne mogla pogasiti. «Oh, umrl bomb sem tiho stokal. «Umrl bom!» Saj nisem resno mislil na smrt. Le zaradi težav, mi je ušla taka misel. Zdelo se mi je, da tudi smrt ne more biti hujša. Zopet sem se napil vooe in legel. Nekoliko mi je odleglo. prisluhnil sem v glasove, ki so prihajali skozi odprta okna. Kosci so že povečerjali, tedaj so govorili in se mi smejali. Bil sem prepričan, da se meni hahljajo. Jože gotovo ni molčal. Izblebetal je, da mi je slabo, ker sem kadil njegovo pipo. Ko so odhajali, sem pridržal stokanje in se potuhnil, da bi me ne opazili. S počasnimi koraki so odšli po klancu. Le Jože se je še motovilil okoli hiše. Zdelo se je da me išče. Našel me je in se spustil k puhal je kot lokomotiva. «Pojdi domov!« mi je rekel sočutno. «Če ne moreš, ti bom pomagal«. '(Bom že sam«. Zopet sem se nalokal vode in se s fantom odmajal po klancu. Doma so bili še na nogah. «Kaj pa ti je?« se je zavzela mati. «Saj si zelen kot kuščar«. Nobene nisem odgovoril. Opotekel sem se h klopi, da bi sedel. «Saj je pijan«, je dejala babica. ((Stavim, da so mu dali žganja in se ga je navlekel«. To je bilo preveč. Zadele me je naravnost v srce kot očitna krivica. ((Nisem pil zganja«, sem zategnil v joku. «Le pipo — sem kadil ...». Nekaj trenutkov so bili vsi tiho. Nato so se zasmejali. «Aha!» je rekel oče. Odšel sem na izbo in legel. Na pol v spanju sem se premetaval po ležišču. Mučila me je žeja. Žabe so se mi prekopicevale v glavi. Bilo mi je. kakor da me je zgrabila Tirolka in me vrtela, da se mi je delala omotica... Potem se mi je zdelo, da je prišla mati z laterno, obstala ob meni in me gledala. Bala se je zame. Ker se nisem zganil, je zopet tiho odšla. Nato je bilo vse mirno, tudi škrati mi niso več razgrajali v glavi. Bil sem zaspal in se nisem prebudil do jutra .. . Pipe pa nisem mogel več niti vohati, nikar da bi jo vzel v usta. Še danes je ne maram. Niti take s Tirolko. NAŠ FILATELISTIČNI KOTIČEK Esperanto in znamko Poštni promet v Italiji preteklo leto Svoje zanimanje do slovenske knjige je na knjižni razstavi v Nabrežini pokazala zlasti mladina, ki je pridno segala po delih domačih in tujih pisateljev. V preteklem stoletju, ko se je pričela na široki osnovi izmenjava kulturnih dobrin tned raznimi evropskimi _ in izven-evropskimi državami, se je še bolj kot kdajkoli prej pokazala potreba po nekem jeziku, ki bi ga vsi razumeli. Pri Vsakem naiGdu so se našli ljudje, ki so znali poleg svojega še enega ali več tujih jezikov, kljub temu pa so bili mednarodni stiki težavni in tudi danes otežkoča prav različnost jezikov stike in spoznavanja med raznimi narodi. Nekateri so skušali uvesti sanskrst kot splošni svetovni jezik, a ta se ni obnesel. Poljski zdravnik dr. Alojz Zamenhof (1859 1917) pa je prišel na misel, da bi ustvaril nov svetovni jezik, ki naj bi bil razumljiv Večini evropskih narodov. In res je sestavil jezik »esperanto«; besede je vzel iz latinskih, germanskih in slovanskih jezikov in jim dal posebne končnice. V začetku se je zdelo, da bo res nova zamisel rodila velike uspehe, a navdušenje se je kmalu poleglo. Danes imamo sicer po celem svetu v številnih državah mnoge esperant-ske organizacije, ki gojijo ta jezik in ki prirejajo javna predavanja v esperantu, skrbijo za radijske oddaje, izdajajo knjige in časopise v esperantu, skratka skusajo na vse mogoče načine pridobiti nove ljudi, ki bi se navezali na to idejo svetovne enotnosti. Tudi nekatere vlade podpirajo take esperant-ske organizacije, ker se zavedajo. da je to dragoceni prispevek k mednarodnemu razumevanju. Nekatere poštne uprave so «Ali Vprajšid°kr°?» sem ga zi zobe^* ie zamomljal sko-*Res?» nudilS'pip°skusi!» mi ie P°' ***a3ši ne«, sem rekel, bai 'lMIldar me )e mikalo. c'garet u, Ze kdaJ kadl1- Ne navil ,, g van! Oce bi mi del PrSafe bl za to z^- 2Vitkf» sem srobot ali skih zvPtPlrja starih šol-se hotelf v. Dečki, ki so kadili tud1*0^'300 P°nesti- " to orehovo listje. A 3e dražil kak užitek. Dim vabljai „ ,na Rošelj in iz-je bij ze v oči. V ustih l°bak -irenak okus... Pravi kajM drugega. biU ne’ 'očil01^^ bl se ne kil od. dai, ’ da -16. Joze tako 8It* stnehovu ''e drai‘l0. P°* val.,se mi je. «Bošz 3 v* sem rekel, tegni!,,' dobro po, ŽeF^p £e P'P°-UkQ m’ da sem tako ve stih’ n,P° P‘P° držal v u-pat’ J?;1. 3e zrasla veljava dihi’ ko Paf, m htotiv; paf! Vlekel sem Sa spuščal kot lo, že, p'a‘f'a- Prav tako kot Jo-je'v n Pal, paf! Peklo me oči m« •' in v grlu. tud' v krat s Je ščemelo, kot ta-Le ’je , sem kadil srobot, džitk UJe. Pričakovanega kar m P1 bilo. Nič takega «Sa( , 0 vredno omeniti kel tv • n' n'č!» sem re-«Le pa )e to?« Rant Le daj!« ho <*nt c. - t16 011 Je škodoželj-K-akor da priča 2god’ilo Se bo kdo ve ^aJ Havlires nič!» sem po- £• TPM, paf! čele oma so se mi za- siine d?t'k nabirati goste Slaviča ^la me )e vrto-Rakor a. ' mi bilo, pest a mi nekdo trdo M OD 5. DO 9. JANUARJA SO BILI V LJUBLJANI ZASTOPNIKI ŠTUDENTOV DEVETIH DRŽAV U slavile razne esperantske kongrese Loaisi s posebnimi zigi bodisi s posebnimi znamkami. Znak esperantistov je zelena peterokraka zvezda. To vidimo na skoro vseh «esperantskih» znamkah. Leta 1927 je Sovjetska zveza proslavila 40-letnico esperant-skega gibanja z znamko za 14 kopejk, na kateri je prikazan dr. Zamenhof, v ozadju pa se blesti esperantska zvezda. Leta 1937 je Brazilija proslavila 50-letnico tega gibanja z znamko za 300 reisov, na kateri je esperantska zvezda in vrsta zastav onih držav, ki so uradno priznale esperantsko gibanje. Tudi Avstrija je lani proslavila 50-letnico esperantske-ga gibanja v državi z znamko za 1 šiling z esperantsko zvezdo v sredi lovorovega venca in z napisom «50 Yaroj Esperanto Movadoen Austrio«. Druge znamke pa so bile izdane ob priliki raznih kongresov' „ ■ , , 1. Leta 1926 je Sovjetska zveza izdala znamki za 7 in 24 kopejk ob priliki esperantske-ga kongresa v Moskvi; 2 leta 1937 je Brazilija izdala drugo znamko za 300 reisov, ki prikazuje zemeljsko oblo obkroženo s spominskim nasipom; 3. leta 1947 je Bolgarija izdala eno znamko za 20+10 levov z zemljevidom Bolgarije in z ustreznim napisom v latinici in cirilici; 4 leta 1949 je Avstrija izdala znamko za 25 grošev ob priliki kongresa v Gradcu; 5. leta 1953 se je vršil v Zagrebu esperantski kongres. Jugoslovanska poštna uprava je dala v promet frankovno znamko za 15 din in letalsko za 30 din. ki prikazujeta žarečo esperantsko zvezdo .zemeljsko oblo ip trak sestavljen iz raznih zastav tistih držav ki so priznale esperantsko-gibanje. Ob straneh pa je napis «38-o Universala Kon-greso de Esperanto 1953 Zagreb«. Obe znamki sta bili pretiskani za bivšo cono B. Poleg zastopnikov jugoslovanskih študentov so se konference udeležili tudi italijanski, nemški, ameriški, burmanski, norveški, islandski, švicarski in kanadski študentski predstavniki Od 5. do 9. januarja je t>Ha Ljubljani .mednarodna študentska konferenca za kulturna vprašanja, katere so se udeležili zastopniki raznih ar-žav, med njimi Italije, Švice, Norveške, Francije, ZDA, Kanade, BurmeJtiemčije in Islandca. Sekretar centralnega odbora Zveze študentov- Jugo-Ttfn W! fFrrv —Nrkot*; je po konferenci dal naslednjo izjavo, ki jo je objavil tednik «Mladina»; Koordinacijski sekretariat študentskih nacionalnih unij, COSEC, je mednarodna študentska organizacija zahodnih študentskih zvez, ki je lani na svojem kongresu v Istanbulu sprejela predlog jugoslovanskih predstavnikov o sklicanju mednarodne študentske konference za kulturna vprašanja. Kongres je prepustil vso organizacijo konference Zvezi študentov Jugoslavije. To naj bi bila prva takšna konferenca in naši študentski organizaciji je bilo v glavnem prepuščeno tudi to, o čem naj konferenca razpravlja. Ni torej čudno, da tuji delegati ob prihodu v Jugoslavijo niso kaj dosti pričakovali od konference. Nasprotno pa so ob odhodu iz naše države izrazili vso pohvalo in priznanje organizatorjem konference, kajti konferenca je kljub temu, da niso pričakovali od nie velikih uspehov, bila Jelo plodna. Težko je bilo vskladiti sodelovanje tolikšnih " različnih nacionalnih unij na kulturnem področju. Na konferenco je naša zveza namreč povabila okoli petdeset delegacij. Dejstvu, da se je izmed številnih povabljencev udeležilo konference samo devet držgv, ne moremo pripisovati posebnega pomena. Gre namreč za t°> da koordinacijski sekretariat študentskih nacionalnih unij sklicuje podobne konference tudi o drugih vprašanjih javnega udejstvovanja študentov in pri vseh teh konferencah velja načelo neobveznega sodelovanja. Toliko dobro predstavljati konkretnega sodelovanja na tem področju in zato tudi nacionalne unije niso poslale na konferenco svoje kulturne strokovnjake, temveč v glavnem funkcionarje svojih organiza- cip j, c ., Delegati,Italije. Fhattcije, Posarja, Nemčije, ZDA, Kanade, Burme, Islanda in Jugoslavije so na konferenci predlagali predvsem oblike mednarodnega sodelovanja študentov na kulturnem področju. Tako je italijanska delegacija predlagala organizacijo posebnih študentskih seminarjev, na katerih naj bi razpravljali o posameznih kulturnih vprašanjih. Tako sc konkretno predlagali, naj bi še letos pripravili seminar s temo ((Umetnost in kultura«. To je bil predlog švicarske in norveške delegacije. Nemški delegat pa je predlagal, naj bi se ustanovila posebna mednarodna organizacija, ki bi se bolj razumljiva pa je majh- ukvarjala z vsemi vprasan.il . -« xi : — _ 4 — 7 ir.,u,,nnncn Maši na udeležba članic na tej konferenci, kajti kot sem že rekel, si delegati niso mogli kulturnega sodelovanja. Naši delegati so predlagali, naj bi takšne konference, kot je se- Taščica je priletela mi raz Pritisnil pod želodec, 'n vročina hkrati sta Je *;Preletela ude. Bilo mi haiai n°’ tako Ludno — ob-aAa!a me je slabost. je v,ml° me za sr srce. To »»raz nfaKm°ta,,To je bU ga v. 1 “ . Posmehu, haimsem hotel Priznati. Pu-“al sem dalje, at puhal, gostejše znojne **m e,-a-bolj kot kaPlje so mi stopale na čelo. <(Alj bo dosti?» vPrašal Jože. me je Bržkone sem bil pobledel ot stena. "Dosti«, sem dahnil in pije samo od sebe zle-- r ' Opotek Pa mi teia iz rok. nr,*' , av‘k nog sem se Potegnil za bližnji grm. Svet e mi je zibal in vrtel, ži-a nu je razbijala v sencih. 16 pnšel Jožetov smeh. Ni me več bolel Te-uaj mi je bilo vseeno če e mi tudi ves svet smeje... c vem, kako sem prišel Ko je zapadel prvi sneg, je priletelo na naše dvorišče nogo lačnih ptičkov. Največ jz bilo vrabcev in ščinkov-cev, ki so se kmalu tako udomačili, da so kar skupaj s kurami zobali. Kdaj pa kdaj je priskakljala k lačni jati tudi taščica, drobna ptičica s si-vorjavimi perutmi in rdečo liso na trebuščku. Bila je prav tako lačna kakor drugi ptički, toda med nje si ni upala, ker. se je bala prepirljivih vrabcev, ki so hoteli pozobati najlepše zrnje in so bili vedno pripravljeni na pretep. Nekega dne, ko so bila vežna vrata na stežaj odprta, sem nenadoma zaslišal nad seboj ptičje frfotanje. Pod stropom je letala taščica in plašno gledala vame, kakor da bi hotela reči: «St tudi ti poreden kakor tisti klepetavi vrabci na dvorišču? Lej, la& na sem, pa ne pustijo da bi se do sitega najedla!« Odprl sem vrata, ki držijo sobo — in glej, taščica je brž zletela skoznje. Nekaj časa je frfotala križem kražem po sobi m si radovedno ogledovala moje bratce in sestrice, ki so se greli na peči, nato pa je sedla na luč, ki je visela izpod stropa. «Taščica bo moja,« je zavpil Ludvik. «Ne, moja bo«, se je zadrl Jože. «Nikar se ne prepirajte», sem jim dejal. ((Taščica ne bo ne moja ne tvoja, ampak naša. Seveda — če bo hotela ostati pri nas«. Prinesli smo kaše iz kuhinje in jo natresli na mizo. Taščica je milo gledala vabljivo jed, pa si ni upala zleteti dol, ker se nas je bala. Kdo se ne bi bal, če ga vsi luko radovedno gledajo! ((Kako ima lep trebušček«! i stežaj odprta (še zdaj ne vem. (dn kako drobčkan je njen ali za nalašč, ali zato, ker je rumeni kljunček«! bila stara in pozabljiva). Ta- Tako smo se pogovarjali, ko ščica je brž sfrfotala v vežo, smo jo gledali, dokler ni prt- od tam pa skozi vežna vrata šla v sobo mamica in dejala: ven. Zletela je v pomlad, v «Dokler boste vsi kričali va-\ svobodo, njo, si gotovo ne bo upala zleteti na mizo tri zobati ka- danja, sklicevali vsako leto, kajti po študentskih nacionalnih unijah je težko vzpostaviti konkretno mednarodno sodelovanje na kulturnem področju. Na konferenci je bilo tudi govora o tem, naj bi bila naslednja kohferenca v Italiji. Jugoslovanska delegati čija je tudi predlagala, naj' bi ustanovili mednarodno publikacijo, ki naj bi spremljala kulturno življenje študentov, po svetu,, kac. bi omogočalo' tesnejše sodelovanje. O vsem tem in še o marsičem so. se delegati pogovorili. Drug pomemben uspeh, ki ga lahko pripisujemo ljubljanski konferenci, pa so stiki, ki so jih navezali delegati študentskih unij s posameznimi delegacijami. Takšne konference v prihodnosti naj bi torej tudi nudile možnost konkretnih dogovorov med posameznimi delegacijami, kot je bilo letos to n. pr. med Jugoslavijo in Italijo. Kljub temu torej, da večina ni pričakovala, od te konference večjih uspehov, lahko rečemo, da je konferenca zelo uspela in delegati so se o njej, kot o organizaciji in programu, ki jim ga je pripravila Zveza študentov v Ljubljani, zelo pohvalno izrazili. Pester kulturni program in razgovor s književnikom Ervinom Sinkom jih je namreč precej temeljito spoznal z našo jugoslovansko kulturo in s tem, kako pri nas rešujemo razne kulturne probleme. G. ure pozneje pa je žena indu-strijca Chalasa ugotovila, da ji je iz omare izginila skrinjica z dragulji, ki so bili vredni 25 milijonov frankov. Takoj so poklicali policijo, ki je iskala prstne odtise, a jih ni bilo, &.er ,je tat delal v rokavicah. Iz okenskega okvira je z- diamantom izrezal šipo in se po opravljenem delu spustil po odtočni strešni cevi; Seveda niso tatu imena d Kotna) * * * po enem „, _____ letu so znani^podatki iz leta 1953, ki se tičejo-poštega prometa. Leta 1953 so Italijani napisali in poslali v notranjost države 2 milijardi 873 milijonov pisem in razglednic ter 8U milijonov pisem in razglednic v tujino. V notranjost arza-ve je bilo poslanih 81 milijonov priporočenih pisem. 1 milijon 200.000 zavarovanih pisem in 20 milijonov paketov. V tujino pa je bilo poslanih 212.000 paketov in 2.800.000 priporočenih pisem. Zanimivi so drugi podatki o postnem poslovanju. V Rimu je vec kot 600 poštarjev. Vsakdo izmed njih razda približno pet kvintalov pošte na mesec in „„v vzdeli temu j prehodi 300 kilonnet10_'''■ Arsen Lup' • j ., ,_a,, «izlet» okrog po cevi. marveč zaio, isci ’>= | jem> januarj . vprašujejo, kako je mogel tat (§ai0 število prispelih pisem tako natančno vedeti, kicjg milijonov. Največ^J3isem^_je spravlj cenosti, ... .... r- , razgledu*.-. — *-- . . - , , nikov. Mnogo pa je_ P'semsk’k no čuvajo. natančno vedeti, Rje j g milijonov. Največ pisem j aio- ljudie svoje drago-1 Drišlo dne 22'da?embra . • . k, j,h po navad, skrb- in zaradi praz- * * * pošiljk.* "ki "niso oddane, ker Trije rojstni dnevi hkrati i njihov naslovnik neznan. V severnoameriškem mestu Take' pošiljke ostanejo na po-Ruffalo živi družina Martina'šti leto dni, če jih bo mo-Mureta Deseti december je, goče kdo zahteval, nato pa jih pri njth zares družinski praz-; poštna uprava proda kak, PL ” 11)47 na ta dan tvornici papirja. Leta 1953 je mk, kajti leta 1947 n bi]o tako prodanih pap,rnim sta dobila zakonca Muret p jtvornicam 32.000 stotov pisem vega otroka, pet let kasneje . razgje(jnic. kar je vsekakor se je rodil na isti dan sinče.c. i dpšti. če pomislimo da tehta lani 10. decembra pa spet sin.1 navadno pismo od 10 do 15 tretji otrok. ! gramov. ONGER m Mod. z jeki. dnom 10.500 Mod. pozlačen 11.500 Mod. ves jeklen 13.000 Mod. vodotesni 15.300 Mod. zlat 18 k 36.000 W■« sporedu. Bor-letti bo v milanski Športni pa- š A H OVSKE VESTI lači nastopil v tekmi s Pavio in to pot se ne pomišljamo, da mu ne bi že v naprej prisodili dveh točk. (Ce pa bo drugače — kaj moremo mi za to...). Bolonjska Gira, ki sedaj spet maha s svojo menico za prvo mesto, ho šla v Cantu. In ker gre za resno stvar, bi si prav tako skoraj upali prerokovati zmago bolonjskega moštva. Tretja, ne manj važna tekma, pa bo v Rimu. kier bo nastopila Triestina proti Stelli Azzurri. Tukaj si lahko želimo zmage Tržačanov, v naprej jo prerokovati pa si ne upamo. Seveda bi bila tudi zelo važna tekma, ki bi jo morala igrati Virtus z Romo, toda zaradi znanih zaprek v Bologni tekme ne bo. V Športni palači v Trstu pa bo le tudi košarkarska tekma serije A. toda ženske. Tekma bo ob 16.30, nasprotnik pa bo Comense. to je ekipa bivšega prvaka, ki je v Comu Triestino premagala s 60:54. Danes ji bo hotela Triestina gotovo vrniti milo za drago. Prejšnjo nedeljo je Trie-stina sicer zmagala, toda ta zmaga še ni prišla mnogo do izraza, ker so tudi ekipe, ki so pred Triestino, zmagale, tako da je Triestina še vedno na petem mestu. Utrjuje pa se na prvem mestu ekipa Au-tonomi iz Torina, ki je premagala .OMSA, ne. drugem in tretjem mestu pa sta lanski in predlanski prvak Bernoc-chi in Comense. Tudi OMSA je še pred Triestino. Košarkarska ekipa ESK je na svoji turneji po Franciji odigrala prvo tekmo v Metzu. BSK je premagal domače košarkarsko moštvo «Mesin» z rezultatom 98:45 (38:22). Dva huda poraza jugoslov. nogometašev Argentinsko nogometno ra0, štvo «San Lorenzo« je Prel* dnevi premagalo beograjsko Crveno zvezdo z rezultat™’1 5:0 (3:0). Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev. Sodil j* angleški sodnik Turner. V ^ stujočem moštvu so nastopili; Prvulovič, Stankovič, Zekovic. Tasič, Spajič, Djajič, Valok Mitič, Toplak, Kostic. Živanž vič. Zmaga domačega moštva l*j docela zaslužena. Jugoslovan so bili videti silno utrujeni ,n so se le s težavo gibali Pj igrišču, bržkone zaradi prev?11' kega števila tekem, ki so j’1« prejšnje dni odigrali: v Ijo v Buenos Airesu, v tore v Montevideu in v četrtek vrh vič v Bueons Airesu. ZmaŽ'1 valci so pokazali izredno naf , in ofenzivno igro. ki se it tj hramba, Beograjčanov, ki ?l bila sicer na ostalih tekinldj izvrstna, ni mogla postaviti Pj robu. ora> Seveda pa to ne more ljati kot opravičilo za p temveč le kot nekoristni i^ffj vor. Vodje, ki sestavljajo Pfiy i gram. prav dobro vedo. da ■ pač tudi nogometaši utrudij0'j m bi pač morali misliti. " utrujeni igralci lahko dori'1 poraze, ki popolnoma Para}**,', rajo dober vtis, ki ga moštv napravi vsaj z dohro igro, ™| ze ne tudi z zmago. .Crvena zvezda je odpotov, t z. letalom na zahodno obe Južne Amerike — v Santi8®^ de Chile. V Chilu je odigr8" že včeraj naslednjo tekmo turneji. WILHE LM STADT (CUB-Vj CAO), 22. — Nogometno fjjj štvo Curacao je prema?8* I BSIC (Beograd) s 4:0 (2:0). •:< * * TOKIO, 22. — Švicarsko ^ | štvo «Grasshoppers» iz Zuef' n* cha je včeraj prispelo senik*' in bo odigralo nekaj tekem raznimi japonskimi moštvi, prvi tekmi proti izbrane1'1 moštvu Tokia, so Švicarji zfl’a gali s 7:1 (3:1). Tekmi je P*1 sostvovalo 15.000 gledalcev, Končane so priprave na deseto šahovsko prvenstvo Jugoslavije, ki bo od 1. do 26. februarja v Novem Sadu. Na prvenstvu bo sodelovalo 19 šahistov: velemojstri Pirc. Trifunovič in Gligorič. mednarodni mojstri: Rabar. Matano-vič, Milič. Ivkov in Puc, mojstri: Djuraševič. Janoševič, Bogdanovič, Trajkovič, Bertok in Karaklajič ter pet mojstrskih kandidatov. (Ker so nekatere prejšnje vesti javljale, da se Gligorič turnirja ne bo udeležil, je pač najbolje, da počakamo na sam začetek turnirja in tedaj bomo že videli, ali bo Gligorič zraven ali ne). Po vsakem tretjem kolu bo prost dan. ko bedo igrali samo že urn.gič prekinjene partije Sre-d' turn;rja ho prost dan za vse udeležence. Organizacija tega jubilejnega prvenstva je poverjena novosadskemu šahovskemu klubu. ; ki je bil ustanovljen pred 33 leti. Gligorič in Ivkov pojdeta v Argentino šahovska zveza Jugoslavije je določila velemojstra Gligo-riča in mednarodnega mojstra Ivkova za udeležbo na tradicionalnem mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati. Turnir se začne 12. marca in traja do 6. aprila. Po turnirju bosta šahista sodelovala še na drugem mednarodnem turnirju v Buenos Airesu, Gligorič se je že dvakrat udeležil tega turnirja Gela 1950 in 19531 in je obakrat zasedel prvo mesto. predvaja DANES 23 t. m. i 2k. t. m. z začetkom ob 18, začetkom ob 15. ari 10 JUTRI . uri Metro tilrn: m AtiSCO - Štampar m TiCHMCGiOR mii (Cavalca vaquero) To je film. ki s svojo lepoto očaid vsakega gledalca ISSSSSisS Vladimir Bartol MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE Prvo poelavjet RO)STVOj DOM^ STARSI In vendar se je mama tudi v svojih mlajših letih rada lejala. Smejati se je znala celo prav od srca. Toda poznala v glavnem le eno kategorijo kemičnega: spodrsljaj, naj je to duše vini ali telesni Smejala se je. če ji je na cesti a jpnišču spodrsnilo, da Je padla, sama sebi tako, da se dolgo mogla pobrati. Mi. otroci, smo se nanjo jezil', ce se je, smo se spodrsnili in padli, na ves glas smejala, namesto bi nas hitela oobirat. Spominjam se, da m' je bilo tudi r-kraf nerodno ce se It nekdo na ulici pr-kucnil in sc je ima čeprav proti svoji volji, kot mi je veČKrat zatrjevala. lejala. V sodobnem izrazoslovju bi rekel da je mama imela tem pogledu nekakšen dnevni kompleks. Ko se Je kdo ekucnil, se ni mogla vzdržati smeha. Smejala se je tudi besednim ali pogovornim spodrsljajem. . se je kdo zarekel ali ni pravilno izgovori kake tujke, se če je bil to kdo izmed nas domac.h. zasmejala na glas. I ni bil domač, se je v r:egovi navzočnosti samo namuzivla. i »kompleks«, je imela očitno bolj v oblasti ali pa se je n ko neposredno smešno dotaknil, kakor telesni spodrs.jaj idec. , , , Zdi se mi da se ji je v zrelejših letih ta »kompleks« sam i sebe razrešil, ko je postal njen pogled na svet vedrejši ;n ji je odprl ventil za resnični humor. Se ne leto dni pred svojo smrtjo mi je mama prt povodoma nekai več o svojih starših In svojem sorodstvu. Neka ga sem si bil takrat sproti pribele«.il, kar hočem zdaj povzeG leti ga testa iz svojih zapiskov od 14. junija 1939. Njen oče Stefan Nadhšek, ki je bil po poklicu najprej samoizučen in pozneje, z 61. letom, tudi izprašan geometer, je bil doma s Katinare. S Kolonje, kjer je nekaj uasa bival, se je preselil k Svetemu Ivanu, ko sta bila moj: mami dve . Pripovedoval ji Je. da so bili doma tako revni, da so pokrivali, ko ga Je zeblo, z lesenim »plenom« za mesenje v„„.a. Ker niso premogli odeje. B I je navdušen pevec »n ko je mama v šolskih letih napisala pesem »Mej Sveti Ivan«, jo Je dal uglasbiti domačemu organistu. Rojen Je bil leta 1824 ki je umrl leta 1897, ko je bil 73 let star, prav tolika, kut sta b 11 stari njegova šena — moja nena — in moja mami, ko sca umrli. Moja mama, ki je imela odpor do preračunavanja letnic, je zmerom mislila, da je umrl zelo mlad. dok.er ji ni njena sestra Antonija Germekcva moja teta povedala. da le vendarle dočakal razmeroma lepo starost 73 ,et- Moj ded je bil med ustanovitelji »Edmostli- in. je bil 23 let ’ občinski svetovalec v Trstu za okraj Sveti Ivan Na obeli'- ke seje je zahajal, razen v zadnjem^ letu. tmerom v i količanski narodni noši. v širokih črnih hlačah do pod k. len, v belih nogavicah in črnih čevljih. Mularija je urica.a za n Um; »Sjor konšiljer! O žlongar le brage, o tajar le gambe«. Moja mama. k1 le bila v svoji mladosti zelo občutljiva m ponosna ga Je v zadnjem letu njegovega svatnikovanja P-‘ a°' vciUa, da je cdlcšil narodno nošo ir, sl dal _nared ti dolge hlače. Takrat tudi ni imela smisla za domače tradicije -n staro,.itnosti, ki se jih je. ker je bila v njih zrasla, sramoval Ko sva se o tem razgovarjala. mi je prizna’«, c’a ji je Bii zal. daje v tem smislu vplivala na svojega očeta, ki s* jr* nerad m samo njej na ljubo ločil od praznične narodne b° ki Jo je bil prevzel po očetu in dedu. Za vsako občinsko sejo je prejemal po dva goldin3r'jl j Zelo rad bi bil dopolnil 25 let svetntkovanja /a kar bi “| prejel kolajno. Toda pri občinskih volitvah .ie tedaj zm3*« ’ Ivan Marija Vatovec s pičlim številom glasov večine. T<> ^ motega deda zelo potrlo. B I je to zanj hud udarec, ki G j prebolel do smrti, posebno se zato ne, ker sp je agitacije P1* njemu udelečil nekdo iz njegovega sorodstva. ej Omenil sem, da se je moji mami v zadnjih letih PL) smrtjo odprl smisel za humor. Pripovedovala mi je 11 fj/ zgodbic o mojem dedu :n svojem očetu, ki naj bodo tu Pr‘ ležene. J Njen oče je bil, tako ml je povedala, pa naravi plačljiv, medtem ko je bila njena mama korajžna. Neko G, ko je že spal, sliši nenadoma, da ga pod oknom nekco m* «Sjor konšiljer! Sjor konšiljer! Pa.suodt? mi en frrau!« pl Nadlisek odpre okno. Pod njim zagleda moža, ki .Jf.. j' V <•6. ČN pa je bilo strah iti v temi domov na Brandc„ijo mimo tona, kjer je bil izvršil umor. Toda mojega nonota je bilo še pred leti ubil v" nekem portonu na Stari cesti človek'. B* dolgo let zaprt 1n prav tiste dni so ga _zpust!’i iz ječe.^ ^ pjl j bolj strah, stop iti y,^pč-1 pred moža, ki je nekoč ubil človeka, in mu prinest' !est'e Ji* - - - ... - ferau»- pleteno STEFAN NADLISEK, soustanovitelj »Edinosti* In 23 let svetovalec v tržaškem občinskem svetu. (Pisateljev nono). Zato je poslal svojo ženo, da je ona odnesla možu nona se res ni obotavljala, ogrnila se je v in odnesla «ferau» mcarilcu. ki se ji Je za uslugo ves 9“ zahvalil. r,ii' Moj ded je bil nekoč povabljen za krstnega botra k znancem nekje na Katinaro. Kot je pri takih stvareh n*1''G se je po botrovati ju in ob žlahtni kapljici zadržal pri S et>> Uubirem domačinu precej pozno v noč. Končno je bilo vft vendarle oditi in gospodar Je pospremil Nadliska do Lovca pt bošketa. Tu mu je rekel: *AdiJo, boter. Zdaj pa grenlL)ž(*' je rea odšel in pustil Nadliška, da je sam vzel pot skozi iNudaljevunje