PRIMORSK DNEVNIK iL«2f*.’žST - Cena 35 lir Leto XIX. St. 28 (5403) TRST, sobota 2. februarja 1963 al^jggOČ/LO DEANA RUSKA NA TISKOVNI KONFERENCI Kennedy je ukazal nadaljevanje priprav podzemeljske jedrske poizkuse v Nevadi Rusk je izjavil, da so bili razgovori v ZDA koristni, in da upa na sporazum Znanstvenik Teller pa pravi, da morajo ZDA nadaljevati eksplozije - Pojasnila glede zahodnega zavezništva in oporišč v Turčiji in Italiji - Diefenbaker je ponovil obtožbo, da se ZDA vmešavajo v kanadske zadeve i .ni Tl pol* je. fC n er o ot* bve* )iifl vib , j »1 bo 1 ete» Francoska vojaška oporišča na Kanarskih otokih? Jfkvij ^OTON, l. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je Orir ^anašnji tiskovni konferenci, da je predsednik Ken-Ijtse v n dl1 obnovitev priprav za podzemeljske jedrske poiz-‘ItoltU k,evad' zaradi prekinitve tristranskih razgovorov v New ' ^ oriv, Se bodo na zahtevo Sovjetske zveze nadaljevali v o-^tisk- ra osemna.istih 12. februarja v Ženevi. *ll: Je zadevo takole komen- ' i^Plošen vtis, ki smo ga 'e da so Rusi ponudili w°iji aIi tri na kraiu Fejeti ,!• nekaj, kar je treba Ijev, Zn 1 pa zavrniti brez po-Apa go vedno mnenja, 'Stti0 °6*tevilo inšpekcij neza 'M ' , .. pa so vedno mnenja, fttnoVti......... Ucji ®e vedno upajo, da bo-Nni‘ “rez bistvenega napre-Kem Ugajanj3, ki se bodo v Naa , nadaljevala v Ženevi, ^Pisa n da bodo pripeljala do Pogodbe za prekinitev tiea»vii * * v: ^a vsak način so bi- S " otlslj . jj iv«! da]je izjavil, da Sovjet-I* Ja ne bi smela imeti razil Port~aslvino so danes podpira ni sporazum, ki ureju- 'Sm&aw^° izmenjavo med SZ v letih od 1963 do konici »vin orazum določa poveča-i i: do iEmed obema državama h J .•* j® odstotkov. Pogajanja Vtai,, iansko poletje in so Potem prekinjena, ker ,0g*j zveza zahtevala iste pF K^VanT1 Pb je Francija prizna-P f jjj n članicam skupnega trli S biSen!’1 določa medsebojno let-za 5 ali 6 milijard re nVv^ja bo znatno zviša-j k11 * * sici-ave sovjetskega premo-.tjf v^non°d milijona ton na mi-fflU? v prvih dveh letih in Sj(®Jlja: ibiJijon v tretjem letu. idO S Petrol Uvažala tudi večje ko-qD*! Jjo-- gajskih proizvodov, man- 'e, -"'uu, krom, industrijske ^>AXbpzv°r'ink0^ % j i! eiouj Uvažala popolne napra- ^A IS ta j On Kirn Irfimiitikn in •ž.i. DA NE S '\i ■ jHEW°nsko kemijsko in ži-a°J * fazn„ rii°. za izdelovanje pa-v ne stroje, orodne stroje, % 9. 5 , med ZDA, ZSSR in __' t(ksn}„a?ij° za prepoved jedr- J t «a,|l,|Zl.i so prekinjena in se 0 vallevala čez deset dni v S«** V1’ °aviru odbora osem- 1 ^ fe sporočil včeraj a-9 l.ljo *avni tajnik Dean Rusk StW I! Dn^esen<‘til ves svet, zla-V V 6t?,!Slimo’ j‘! sv’ctovni ™ k “^včerajšnjim poročal o h,? 1’rcmisnem predlogu h,Za,V(‘» glede števila in-Oteikfc, >e Hajprej povedal, ri r<'"'hk Kennedy ukazal na. Sovjetska zveza se je odpovedala zahtevi po preferenčnih glav-zulah. Protestna ostavka v bonski vladi BONN, 1. — Podtajnik v zahod-nonemškem ministrstvu za gospodarstvo prof. Alfred Mueller-A.r-mack je danes sporočil ministru Erhardu svojo ostavko. Poudarja se, da je ostavka nedvomno v zvezi z neuspehom bruseljskih pogajanj in posredno z evropsko politiko bonske vlade. Po včerajšnjih izjavah liberalnega voditelja Mendeja, da bi morah počakati na ratifikacijo fran-cosko-nemške pogodbe, dokler se ne obnovijo pogajanja z Veliso Britanijo, je danes tudi podpredsednik Bundestaga, liberalec De-hler izjavil, da se ta pogodba ne sme ratificirati. S ii ji . .T t L ml KV^4w?vil’ d“ se bodo P°S“ Tf, CSKf.v Ženevi na za-,M> Muski..1?,ie zveze. Iz nadalj- t>ij,s' inUvdl izjav pa sledi, tla in lw'-B„l?l0rda tudi Velika Bri-Fi (i rillti,,1 s" privolile v sovjet-Mt VV8 <H(/Pllor mnenja, da je , h ' h,31 Cj.mo, da bi sporazum ■ylr Tft. in a)'ske poskuse na last-mnenja, da bi še , uprla takemu spo-' utegnilo pripeljati ij**1 do razkola, iz če- ■ 5 9 .‘ ^i . mo razama, iz ir znanstvenik sklepa, 1 i» "Otela doseči spora-** *iolz tega razkola. Dean ®r včeraj izjavil, da po njegovem mnenju SZ ne skuša izkoriščati nesoglasja med Francijo in ZDA, češ da kar se tiče »temeljnih vprašanj varnosti med ZDA in Francijo, ne more priti do tako hudega razcepa, da bi ga v Moskvi lahko izkoriščali.« Toda ne glede na to je verjetno, da vlada ZDA ni sprejela sovjetske ponudbe o inšpekcijah — katere pomanjkanje je vedno navajala kot glavni vzrok, da ne more priti do prepovedi poskusov — prav zaradi tega, ker se je prepričala «v pravilnost« Tellerjevega mnenja. Vsekakor pa je prekinitev pogajanj o prepovedi poskusov resen zastoj na poti do mednarodne pomiritve in zmanjšanja napetosti na svetu ter možnosti resnejših pogajanj o razorožitvi. Medtem pa vsa svetovna javnost zelo budno spremlja de Gaullovo navezovanje stikov s Francom zlasti pa bližnje potovanje načelnika francoskega glavnega štaba v Madrid. Zahodne agencije trdijo namreč, da do de Gaulle prosil Franca, naj mu dovoli zgraditi letalska in pomorska oporišča na Kanarskih otokih, ker Francija po neodvisnosti Maroka in Alžirije nima več nobenih oporišč na področju med Frapcijo in Dakarjem, kar utegne ustvariti težave v zvezi z obveznostmi, ki jih ima pariška vlada do bivšiii francoskih kolonij v Afriki, med katerimi so tudi take, ki so sklenile s Francijo vojaške pogodbe. Bivši španski borci v Italiji pa so zaskrbljeni za svoje tovariše, ki živijo v Franclji, in katerim je golistični tisk zagrozil z izgonom. Zato so včeraj Togliatti, Longo in Pajctta vprašali pismeno Fanfanija, ali v tem primeru ne misli italijanska vlada uradno in takoj poudariti, da bodo španski antifašistični begunci — pa naj bodo sedaj v kateri koli državi — lahko uživali pravico političnega zatočišča v Italiji. Med dogodki, ki so nastali po bruseljskem polomu, pa je morda trenutno najvažnejši Mac Mii-lanov obisk v Rimu, kjer sc oba državnika brez dvoma pogovarjata tudi o tem, kako bi se omejile na najmanjšo mero negativne posledice razkola, ki je nastal med Francijo in petimi članicami skupnega tržišča ter Anglijo. sko državo, kakor je Kanada«. Do. dal pa je, da so bile ZDA prisil ie-ne jasno obrazložiti svoje stališče tudi zaradi tega, ker je bila «med debato v spodnji zbornici v Otta. wi razkrita izmenjava zaupnih sporočil med obema vladama« ZDA upajo, da se bodo diplomatski razgovori o obrambnih vpraša njih med obema državama v krat kem obnovili. Dean Rusk je izjavil tudi, da a. meriški vladi ne izhaja nič točne ga glede močne okrepitve sovjet, skega vojaškega sistema na Kubi. Dejal pa je, da «stalna navzočnost sovjetskih oboroženih sil na otoku povzroča resno zaskrbljenost v Washingtonu». Izjavil je dalje, da ZDA in druge države ameriškega kontinenta sedaj splošno pregledu, jejo, «kar je bilo storjenega glede Kube«. «Predvsem ameriška vlada od blizu sledi vojaškemu položaju na Kubi«. Glede Vietnama je Rusk izjavil, da je položaj na tem področju zelo težaven, vendar pa se izboljšuje. Kar se tiče trgovine z Jugoslavijo. je Rusk izjavil, da je Kenne-dy zahteval od kongresa v okviru pomoči tujini preferenčno klavzu. lo za to državo in prav tako tudi za Poljsko. Neki časnikar je vprašal Ruska v zvezi s sovjetsko zahtevo za nadaljevanje pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov v Ženevi, ali Moskva ne skuša izkoriščati neso-glasja med Francijo in ZDA. Rusk je odgovoril: »Nisem mnenja, da bo v tem, kar se tiče temeljnih vprašanj varnosti, prišlo do tak» ga razcepa, ki bi ga Sovjetska zve. za lahko izkoriščala.« V zvezi s pogajanji o prekinitvi jedrskih poizkusov je zanimiv dokument, ki ga je pripravil ameriški znanstvenik Teller, ki velja za »očeta vodikove bombe«. Teller trdi, da bi hotela Sovjetska zveza doseči, da ZDA podpišejo glede prepovedi jedrskih poizkusov sporazum »po vzorcu Muenchena«. Teller dodaja, da morajo izkuse, da najdejo '»čist in cenen jedrski eksploziv«. Glede nadzorstva nad jedrskimi poizkusi je Rusk izjavil, da ni izključeno, da Sovjetska zveza res ima avtomatske nadzorstvene a-parate, ki lahko avtomatično registrirajo tajno atomsko eksplozijo. Toda ZDA jih nimajo. Zaradi tega je Rusk pozval sovjetsko vlado, naj dokaže obstoj takih a-paratov. Glede francoskega stališča do atomskih vprašanj je Rusk izjavil: »Ce bi se sklenil sporazum med ZDA, SZ in Veliko Britanijo, bi morale te države določiti, kakšen pomen, naj dajejo jedrskim poizkusom v drugih državah. Sovjetska zveza je med pogajanji izrazila upanje, da se bo Francija pridružila morebitni pogodbi. ZDA pa so s svoje strani izrazile upanje, da bo pogodbo spoštovala tudi Kitajska. Toda predvsem je potrebno skleniti sporazum med tremi. Tak sporazum seveda ne bi pripeljal do zmanjšanja oborožitve, toda omogočil bi upoštevanje ukrepov na sektorju dejanske razorožitve«. Na vprašanje, kakšno akcijo bi moral začeti zahodnonemški parlament v zvezi s francosko-nemško pogodbo, da bi bila všeč ZDA, ni hotel Rusk odgovoriti. Pripomnil pa je, da so ZDA vedno bile mnenja, da je francosko-nemška sprava važna za enotnost evrop-sko-atlantskega sveta. Zatem je Rusk izjavil, da bodo atlantski sistem na podlagi raket »Polaris« zgradili »kolikor mogoče hitro«. V zvezi z nadomestitvijo sedanjih raketnih oporišč v Tui^ čiji in Italiji z raketami »Polaris« na podmornicah je Rusk izjavil, da je to v skladu z načrti za modernizacijo obrambnega sistema atlantskega zavezništva. Izjavil je, da ni bil še določen točen datum in da se o tem med vladami še posvetujejo, nakar bodo •'adevo obravnavali v svetu NATO. Na koncu je Rusk izjavil, da nedavni razgovor ameriškega poslanika v Moskvi Kohlerja z Gro-mikom ni potreben komentarja. Rusk ni hotel povedati, ali je Kohler prinesel v Washington, kamor so ga poklicali na posvetovanje, kak sovjetski predlog za obnovitev razgovorov o Berlinu. Državni departma je danes javil, da bosta Dean Rusk in njegova žena nocoj gosta na večerji, na katero ju je povabil s&vjetski poslanik Dobrinin. Dalje pravi, da brez podatkov, ki jih dobijo pri jedrskih poizkusih, ne bi mogli Američani napredovati na področju atomskega orožja. Teller je mnenja, da j'e malo verjetno, da bi sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov preprečil Kitajski, da bi delala take poizkuse, na lastno pest. Po njegovem mnenju bi se tudi Francija uprla takemu sporazumu, in tedaj bi morale ZDA izvajati pritisk na Francijo. Nato zaključuje: »To bi lahko pripeljalo NATO do razkola. Sovjeti bi utegnili želeti sporazum prav iz tega razloga«. Kakor poročajo iz Ottawe, je predsednik kanadske vlade Diefenbaker na razna vprašanja poslancev v spodnji zbornici ponovil, da so se ZDA nedopustno vmešavale v kanadske zadeve, in je dodal, da so njegove izjave glede jedrskega orožja »korektne in točne«. V zvezi z izjavo ameriškega državnega departmaji!, ki kritizira kanadske predloge glede jedrske oborožitve severnoameriških sil, je kanadski minister za obrambo Harkness izjavil, da je izredno važno, da se NATO ohrani. Dodal je, da je v ta namen potrebno izogniti se vsemu, kar bi lahko »škodilo sodelovanju in kalilo odnose med petnajstimi državami zavezništva«. Zatem je minister obtožil ZDA, da se vmešavajo v kanadske notranje zadeve, in je dodal, da i» Diefenbaker 25. januarja obrazložil temeljne elemente obrambne politike Kanade: »Spoštovanje suverenosti z uvedbo skupnega nadzorstva nad jedrskimi konicami v NORAD (poveljstvo za severnoameriško letalsko obrambo); dostop do ko- htevo Kanade; kar se tiče NATO, bi Kanada sprejela jedrsko odgovornost v smislu pojasnil, do katerih bo prišlo na prihodnjem zasedanju sveta NATO«. De Gaulle obišče Iran PARIZ, 1. — Predsednik republike de Gaulle bo v spremstvu svoje žene odšel od 16. do 20. oktobra na uraden obisk v Iran na vabilo iranskega šaha. nic »v primeru potrebe« na za-1 roka. RABAT, 1. — Danes so uradno javili, da bo 11. februarja v Rabatu konferenca zunanjih ministrov Tunizije, Alžirije in Ma- lo karikaturo posnemamo iz tednika «L’Espresso«, ki je podnjo pisal: «IL NUOVO FRANCO Dl DE GAULLE« .................................................. OBISK ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV PO POLOMU V BRUSLJU Prvi razgo vor med Fanfanijem in Mac Mil lanom Senat dokončno odobril podporo visokošokem Današnjega razgovora se bodo udeležili tudi ministri Colombo, La Malfa in Preti - Pred ustanovitvijo ccmehanizma za politično posvetovanje med vsemi državami Zahodne Evrope»? - Nove določbe glede državljanstva RIM, 1. — Predsednik angleške vlade Harold Mac Millan in lord zasebnega pečata Edward Heath sta prispela danes z letalom na letališče Fiumicino, kjer so ju dočakali predsednik vlade Fanfani, zunanji minister Piccioni, ministri Codacci Pisa-nelli, Corbellini, La Malfa, Rumor, Colombo, Preti in Bo ter druge diplomatske osebnosti. Po pozdravnih besedah Fanfanija in odgovoru Mac Millana je angleška delegaolja odšla na angle-ZdT'deUtTse ta’ jedrske*po-veleposlaništvo, kjer bo pre----------------- bivala do vrnitve v domovino. Prvi razgovor med Mac Milla-nom in Fanfanijem — na štiri oči — je trajal poldrugo uro, ob 18.40 pa se je nadaljeval z u-deležbo Piccionija, Heatha in i-talijanskega veleposlanika v Londonu Quaronija ter angleškega veleposlanika v Rimu Warda. Ta razgovor je trajal do 20.15. Drugi razgovor med obema državnikoma bo jutri popoldne v razširjeni obliki, ker se bodo razgovorov udeležili še ministri La Malfa, Colo«i-bo in Preti ter ustrezni visoki funkcionarji italijanskega in angleškega zunanjega ministrstva. Skupno sporočilo o razgovorih bodo izdali v nedeljo popoldne. Med današnjimi razgovori je Fanfani poročal o svojem obisku v Washingtonu, Mac Millan pa o svojem potovanju v Nassau, na-to pa sta si izmenjala misli o vprašanjih atlantskega zavezništva, zlasti kar zadeva ameriški načrt o multilateralni jedrski sili. Zatem so prešli na vprašanje bližnje kon. ference o razorožitvi v Ženevi, predvsem v zvezi z ukinitvijo jedrskih poskusov; končno so se dotaknili še perečih evropskih vprašanj: izmenjali so si mnenja v zvezi s polomom 'pogajanj v Bruslju in glede vzrokov, ki so ga po- vzročili. Obveščeni krogi smatra- jo, da sč s tem v zvezi proučili sredstva in ukrepe, ki naj bi privedli do ustanovitve nekega mehanizma za politično posvetovanje med vsemi državami Zahodne Evrope. V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu vprašanja pretežno krajevnega značaja, v senatu pa so soglasno odobrili zakonski o-snutek, s katerim se vojaški rok v vojski in letalstvu skrajša od 18 na 15 mesecev, v mornarici pa od 28 na 24 mesecev; zavrnili so vse popravke, ki so težili za tem, da se vojaški rok skrajša na 12 mese-cev. Skrajšanje vojaškega roka bodo uveljavili postopno v treh letih; vsako leto se bo rok skrajšal za en mesec, v mornarici pa se bo nrvo leto skrajšal za dva meseca. Osnutek bodo takoj dostavili v o-dobritev poslanski zbornici. Demokristjanska poslanca Mi-gliori in Toros sta danes predložila noslanski zbornici poročilo o zakonskem osnutku, ki vsebuje določbe glede državljanstva; osnutek ie že odobril senat, sedaj pa sta ga ie odobrili tudi notranja in pravosodna komisija poslanske zbor- iiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil CG1L napoveduje akcijo za reformo sistema pokojnin Načrt zakona o pokojninah gospodinjam RIM, 1. — Glavni odbor federacije upokojencev, včlanjen v CGIL je sklenil začeti marca v vsej Italiji manifestacije upokojencev vseh kategorij, da opozorijo oblasti in prihodnji parlament na nujnost dejanske reforme sistema pokojnin. Komisija za delo v poslanski zbornici je v zakonodajnem postopku odobrila načrt zakona, ki se tiče pokojnin gospodinjam. Načrt zakona bo sedaj predložen senatu v dokončno odobritev. Komisija je hkrati soglasno izglasovala resolucijo, s katero izreka željo, naj bi vlada po petih letih na podlagi izkušenj znova proučila zadevo in sprejela ukrepe za izboljšanje pokojnin gospodinjam. Za pravico do penzije Je potrebno najmanj 360 plačil po 500 lir mesečno. Država bo prispevala v sklad za penzijo gospodinjam z dvema milijardama letno pet let zaporedoma, začenši z letom 1962-63. Komunistična poslanka Cinciari-Rodano je izjavila, da je komuni stična skupina glasovala za zakon, čeprav je nepopoln in nezadovoljiv. Glasovala je zanj, ker meni, da je predvsem pozitiven sprejem načela, da pripada zavarovalna oblika tudi gospodinja®, za kar so se gospodinje, zlasti prek italijanskega ženskega združenja, borile že deset let. Pozitivno je tudi dejstvo, da je ustanovljeni sklad, v katerem bo-bo prispevale razne kategorije in država, in ki bo omogočil dopolnitev penzij izredno revnim gospodinjam, ki bodo lahko imele pet tisoč lir penzije mesečno v primeru, da so dosegle minimum. Negativno pa je dejstvo, da zakon uvaja neobvezno zavarovanje, in dejstvo, da je določila starost 65 let za penzijo, predvsem pa da ne predvideva nobene oblike odku- pa, ki bi omogočil, da bi starejše gospodinje takoj uživale penzijo, kakor je bilo to določeno za druge Kategorije, kakor n. pr. za neposredne obdelovalce zemlje in za obrtnike. Na koncu je poslanka izjavila, da je to vsekakor prvi skromen korak naprej, in da bo potrebno v prihodnji zakonodajni dobi nadaljevati delo, da se zakon izboljša In da se odpravijo njegove negativne strani. Od davi je v teku napovedana stavka zdravnikov za nedoločen čas v vseh bolnišnicah v Italiji. Stavkajo primariji, njihovi pomočniki, asistenti, nadzorniki in zdravstveni ravnatelji. StavKO so začeli, ker pristojne ministrske oblasti niso sprejele zahtev za spremembo načrta zakona o določbah, ki urejujejo službo sanitarnega osebja v bolnišnicah. Stavkovni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh kategorij zdravnikov v bolnišnicah, je dal navodila, naj se nudi pomoč vsakomur, ki jo bo nujno potreboval. Zato bodo primariji kljub stavki navzoči v bolnišnicah in bodo izvrševali samo nujne operacije. Prav tako bo vse ostalo zdravniško osebje izvrševalo samo najnujneša opravila. V Genovi je medicinska in kirurška fakulteta tamkajšnje univerze iz protesta proti omenjenemu načrtu zakona sklenila prekiniti za nedoločen čas poučevanje in tudi izpite, ki so določeni za februar. Vse sindikalne organizacije nameščencev v državnih avtonomnih podjetjih so danes sklenile, da bodo v teh podjetjih stavkali v torek 5. februarja od 10. do 14. ure iz protesta, ker ni bil še odobren zakonodajni ukrep, ki se tiče napredovanja raznih funkcionarjev. niče. Novosti v tem osnutku zadevajo predvsem državljanstvo žene in izgubo državljanstva. Načelo, da žena prevzame državljanstvo po možu, ostane še nadalje v veljavi, vendar pa tujka, ki se poroči v svoji državi z italijanskim državljanom, obdrži svoje državljanstvo, če v roku enega Teta izL javi, da ga hoče obdržati; medtem ko italijanska državljanka, ki s* poroči s tujcem,-uiore obdržati svoje državljanstvo, če v roku enega leta izjavi, da ga hoče obdržati. Kar zadeva izgubo državljanstva, so v osnutku odstranili določilo, ki je predvidevalo odvzem državljanstva v primeru, da bi tujec, ki je postal italijanski državljan, prekršil zvestobo državi. (To določilo je bilo predvsem naperjeno proti južnotirolskim optantom, ki so bili optirali za Hitlerja, pozneje pa sipet optirali za italijansko državljanstvo.) Italijanski državljan pa, ki se je rodil in prebiva v tuji državi, katera ga smatra za svojega državljana po rojstvu, ohrani italijansko državljanstvo do svoje polnoletnosti, izgubi pa ga, če v roku enega leta po polnoletnosti ne izjavi, da ga hoče obdržati. Prosvetna komisija senata je dokončno odobrila vladni zakonski osnutek o študijski dokladi viso-košolcem nepremožnih staršev. O-snutek je s tem zadobil moč zakona, ker ga je poslanska zbornica že odobrila. Na podlagi tega zakona bodo visokošolci, ki obiskujejo univerzo v svojem kraju ali pokrajini, in katerih starši ne plačujejo dopolnilnega davka, prejemali od države 200.000 lir letne podpore, oni visokošolci pa, ki obiskujejo univerzo izven svoje pokrajine, pa bodo prejemali 380.000 lir letne podpore. Na svoji današnji seji se je vodstvo KD pečalo z organizacijskimi vprašanji v zvezi z bližnjimi političnimi volitvami, predvsem kar zadeva sestavo kandidatne liste. Tudi vodstvo KPI je posvetilo svojo današnjo sejo organizacijskim vprašanjem v zvezi z bližnjimi volitvami, hkrati pa je proučilo politični položaj v zvezi z dejavnostjo parlamenta in s platformo volilne kampanje KPI. Zaključke vodstva bo vsebovala resolucija, ki jo bodo objavili verjetno jutri. Herter v Londonu LONDON, 1. — Kennedyjev posebni odposlanec za trgovinska pogajanja Herter je prišel danes lz Pariza v London na razgovore z angleškimi ministri. Medtem se vedno vztrajneje širijo govorice, da bo predsednik Kennedy ob svojem prihodu v Evropo obiskal tudi London. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je sicer danes izjavil, da ni nobenih sprememb v nartih za predsednikovo potovanje in da niso govorili o njegovem obisku v Londonu, vendar pa v ameriških diplomatskih krogih v Londonu menijo, da je ta obisk zelo verjeten. Herter se bo v Londonu razgo-varjal o znižaju carinskih tarif v okviru GATT. Danes se je sestal s finančnim ministrom Maudlingom, zvečer pa z zunanjim ministrom. Angleži in Američani nameravajo uskladiti svojo akcijo, da pride do splošnega znižanja carin. Toda glavni namen Herterjevih razgovorov je, da zve zamnenje britanske vlade o vprašanjih, ki se tičejo preferenčnega sistema v Common-wealthu kajti, potem ko je britanska vlada med pogajanji V Bruslju ponudila, da ukine ta sistem, je o-čitno, da ne bo mogel več funkcionirati v preteklosti. Britanska vlada tudi skrbno proučuje trggovinske odnose s Com-montvealthom in možnost sklicanja trgovinske konference Common-wealtha, še preden se začnejo pogajanja v okviru GATT. Herter, ki je imel važne razgovora v Bruslju in Parizu, namerava tudi zvedeti za angleško reakcijo na neuspeh v Bruslju in za namere britanske vlade, kar se tiče trgovinskih odnosov. Medtem so poklicali v Wa shington na posvetovanja ameriškega poslanika v Londonu. Ugibanja po neuspehu v Bruslju PARIZ, 1. V — političnih krogih se nocoj vztrajno govori o morebitni francoski pobudi za obnovitev stikov v zvezi z »evropsko graditvijo«. Popoldanski finančni list »LTnformation« piše, da francoska vlada čaka, «da se razprši zagrenjenost, ki je nastala 29. januarja v Bruslju«. V nekaterih krogih trdijo, da bi u-tegnili zvedeti kaj bolj konkretnega o predlogih, ki jih namerava Francija sporočiti, ko bo vlada še v tem mesecu podala izjavo o zunanji politiki v narodni skupščini. Na drugi strani pa poročajo tudi iz Bonna, da tamkaj upajo, da bo moč priti do razjasnitve v okviru zahodnoevropske zveze, kjer je včlanjena tudi Velika Britanija. Podpredsednik izvršne komisije skupnega tržišča Mansholt je danes izjavil, da je zahodnoevropska skupnost »končana«, če ne bo Francija menjala svojega sedanjega stališča. Dodal je, da »de Gaulle noče nič drugega nego povratek h koalicijam starega tipa, katerih naravna posledica je, da en partner vedno dominira nad drugimi«. Govori se o skupnih francosko-španskih manevrih Interpelacija v rimskem parlamentu o španskih republikancih Togliattijev članek o de Gaullovi politiki PARIZ, 1. — Kakor poročajo zahodne agencije, bi Francija utegnila zaprositi Španijo za dovoljenje za namestitev letalskih in pomorskih oporišč na Kanarskih otokih. Zelo verjetno je, da bodo o tem govorili med razgovori, ki jih bo imel prihodnji teden v Madridu načelnik francoskega glavnega štaba general Ailleret. Po neodvisnosti Maroka in Alžirije nima Francija več oporišč oa področju med Francijo in Dakarjem. V Parizu pravijo, da bi to lahko ustvarilo težave v zvezi z obveznostmi z bivšimi francoskimi kolonijami v Afriki, od katerih so nekatere sklenile vojaške pogodbe s Parizom. Kanarski otoki bi bili zato važno oporišče na približno polovico poti med Francijo in Dakarjem. V zvezi z Ailleretovim obiskom v Španiji, kamor bo Ailleret prišel s svojo delegacijo v nedeljo, pravijo v Parizu, da bodo eventualno govorili tudi o skupnih letalskih in pomorskih manevrih med Francijo in Španijo. V rimskem parlamentu so Togliatti, Longo, Fajetta in Vidaii predložili vprašanje predsedniku vlade, «da zvedo, ali, spričo nevarnosti, ki jo nedavni sporazum Franco-de Gaulle ima za španske antifašistične izseljence, ne misli italijanska vlada uradno in takoj poudariti, da bodo španski antifašistični begunci, naj bodo sedaj v kateri koli državi, lahko uživali pravico političnega zatočišča v I-taliji«. V italijanskem komunističnem tedniku «Rinascita» objavlja Togliatti članek pod naslovom: »Proti golističnemu avtoritarizmu«. V članku pravi, da sta razbitje pogajanj v Bruslju in francosko-nemško zavezništvo dve povezani vprašanji, ki sta izraz istih gospodarskih in političnih procesov. Togliatti poudarja, da je bilo skupno tržišče ustvarjeno brez udelež-be ljudskih množic, kar je omogočilo okrepitev velikih monopolov in ustvarilo težnjo, da se demokratični režimi spremenijo v avtoritarne režime. Clankar pravi dalje, da je najhujša stvar francosko-nemška pogodba, proti kateri ne bi pomagale kompromisne rešitve. Zato je treba načeti temeljna vprašanja. Po mnenju Togliattija so tudi v Italiji ugodne pozicije za avtoritarne tendence. Zavzema se zatem za politiko mednarodnega pomir-jenja in protimonopolističnih demokratičnih reform, «ki je edina mogoča alternativa proti politiki francosko-nemške osi«. Ko omenja možnost sporazuma med de Gaullom in Sovjetsko zvezo, ki ga nekateri časopisi prikazujejo «kot strašilo«, piše Togliat. ti: «Toda čemu ta strah? Prekrižajte mu pot: postavite vi iste predloge, in boste deležni odobravanja vseh pametnih ljudi.« Na koncu pravi člankar, da je nujno potrebna nova italijanska zunanja politika, ki naj temelji na jasnih pobudah in na političnem pomirjenju ter na razširitvi izmenjave v vseh smereh. Kar se tiče borbe »proti avtoritarni degeneraciji« v notranjosti, »je potrebno zahtevati razvoj naših demokratičnih ustanov na gospodarskem in političnem področju, s tem da bodo imele dostop do vodstva države široke delavske množice«. Na koncu pravi, da se temu upira politična orientacija sedanje vodilne skupine demokristjanske stranke. S KUNCEVE TISKOVNE KONFERENCE A. Rankovič povabljen na obisk v Anglijo Odnosi F IH J z Avstrijo, Grčijo in Jemenom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo tajnik za trgovino in turizem dr. Marjan Brecelj vodil jugoslovansko vladno delegacijo na obisk v Jemensko arabsko re-publico zaradi razgovorov za sodelovanje in sklenitev nekaterih meddržavnih sporazumov. Te dni bo odpotovala tudi v Sudan delegacija jugoslovanske vlade pod vodstvom tajnika za promet in zveze Marina Cetiniča, da bi nadaljevala razgovore o vprašanjih gospodarskega sodelovanja. Nedavni sestanek med članom zveznega izvršnega sveta Avdom Humom in veleposlanikom Z AR v Beogradu je bil posvečen sodelovanju Jugoslavije in ZAR na področju jedrske energije v miroljubne namene. Na rednem zasedanju mešane jugoslovansko-grške ’ komisije za kulturno sodelovanje, ki se je končalo konec januarja v Atenah, so po besedah Kunca določili program kulturnega sodelovanja za leti 1963 in 1964. Program predvideva med drugim poglobitev znanstvenega sodelovanja, izmenjavo prosvetnih delegacij in večjih re-nomiranih umetniških skupin. V zvezi z razgovori, ki se bodo začeli 4. t.m. na Dunaju za dolo- čitev blagovne izmenjave v tekočem letu, je Kunc povedal, da obstajajo pogoji za nadaljnjo razširitev gospodarskih odnosov z Avstrijo in da bi sprejem jugoslovanskih zahtev glede polne liberalizacije in carin GATT pozitivno vplival na razširitev blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo. V zvezi z odnosi Jugoslavije z evropsko gospodarsko skupnostjo je Kunc dejal, da Jugoslavija želi, da se njena trgovina s članicami evropske skupnosti razvija pod čim ugodnejšimi pogoji in da je Jugoslavija zainteresirana za odstranitev ovir, ki so nastale z razvojem evropske gospodarske skupnosti. Na vprašanje, kako komen. tira neuspeh bruseljskih razgovo-rov je Kunc odvrnil: »Na žalost, ne vidimo še vseh elementov in vseh implikacij nastalega polo-žaja«. Kunc je izrazil zadovoljstvo glede dela pripravljalnega odbora za konferenco OZN o trgovini in raz-voju, ki je dosegel polno soglasje, kar je prišlo do izraza tudi v skupnem predlogu dnevnega reda za konferenco. Na koncu je Kunc obvestil novinarje, da je bil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič povabljen na obisk v Veliko Britanijo in da je bilo to vabilo načelno sprejeto. b. a Prilagajanje objektivnim pogojem Konec preteklega novembra so dosegli v Veliki Britaniji najvišjo povojno raven brezposelnosti. Skupno število Zaposlenih (kakih 24 milijonov delavcev) je bilo nižje kakor v istem času lani, ▼tem ko se je število brezposelnih povečalo od 250.000 v letu 1961 na 560.000 konec lanskega leta. V primerjavi s številom zaposlenih znaša teh pol milijona delavcev, ki delo iščejo,, pa ga ne morejo dobiti, približno 2,5 odst. to pa je precej manj kakor v nekaterih drugih zelo razvitih kapitalističnih državah (v Združenih državah Amerike ni na primer to razmerje nikoli pod 4 odst.) Se več, tako razmerje se zelo približuje tisti stopnji brezposelnosti v višini 2 odst., ki jo imajo v zahodnoevropskih državah za »nujno rezervo* in pozitiven činitelj ravnotežja na trgu delovne sile. V Britaniji pa je pojav takšne brezposelnosti sprožil zaskrbljenost načrtovalcev državne gospodarske politike in spremembo v taktiki delavskih sindikatov. Kar zadeva pristojne državne funkcionarje, je zaskrbljenost posledica okoliščine, da povečanje brezposelnosti- ni nastalo kot osamljena težava prehodnega značaja, marveč ima neko mesto v okviru številnih činiteljev gospodarsko politične narave, ki so lani povzročili, da se je zmanjšala popularnost konservativne stranke in njene vlade. Sindikati pa so prisiljeni — ker narašča brezposelnost kot objektivno dejstvo — deloma opustiti zahtevo, naj preneha »zamrznjenje mezd* in, kakor vse kaže, usmerjajo svoje zahteve drugam ter terjajo uvedbo 40-urnega delovnega tedna. omenjena vprašanja imajo svoje korenine v širši dilemi britanskega gospodarstva. Značilno je namreč, da Veliki Britaniji nikakor ne uspe ustaliti svojih mednarodnih gospodarskih postojank, saj so že dolga leta izpostavljene zdaj pritisku na monetarnem, zdaj na trgovinskem področju. V začetku leta 1961 so se britanske monetarne rezerve — pod pritiskom vala nezaupanja v funt — toliko zmanjšale, da se je zdela njegova devalvacija skoraj neogibna. Macmillanova vlada se je tedaj zatekla k dramatičnim ukrepom. S posojilom dveh milijard dolarjev pri Mednarodnem monetarnem skladu in z zvišanjem obrestna npeXe na ? odst. (4 do 5 odst. v drugih industrijsko razvitih zahodnih državah) so iaustavili beg kapitala in preprečili poslabšanje tečajev funta. Začeli so široko ofenzivo, da bi povečali izvoz in s to nalogo razglasili za narodno stvar. Razen tega so izdali številne upravne ukrepe, da bi odpravili pasivo iz trgovinske bilance. Na notranjo potrošnjo so izvedli pritisk z določitvijo najvišjega dopustnega uvoza različnih proizvodov, z zmanjšanjem proračunskih izdatkov, z uvedbo posrednih davščin na številne predmete — to pa je podražilo življenjske stroške približno za 10 odst. — ter s politiko »zamrznjenja mezd* oziroma zahtevajo, da naj se mezde ne zvišujejo izven okvirov naraščanja produktivnosti dela v industriji. omejitve so imele ugodne posledice. Utrdili so položaj funta, povečali dotok kapitala, v trgovinski menjavi pa so dosegli določen presežek v izvozu. Toda ti Ukrepi so sprožili nekatera druga vprašanja politične in gospodarske narave. Povišanje življenjskih stroškov in zaviranje naraščanja mezd je oslabilo stališče konservativne stranke'med volivci, kar se je jasno pokazalo dvakrat' — na dopolnilnih parlamentarnih in na občinskih volitvah. Konservativci so izgubili- na vseh voliščih precej glasov, pa tudi nekaj sedežev v parlamentu in to v korist liberalcev in laburistov. Težave, s katerimi se srečuje konservativna vlada na bruseljskih pogajanjih, nekatera nesoglasja v vojaških in političnih vprašanjih z Združenimi državami Amerike (Kongo in jedrska oborožitev) ter čedalje močnejši pritisk na različnih točkah preostalih kolonialnih posesti — so ustvarili vtis, da upanje laburistov, da bodo zmagali pri prihodnjih volitvah, še ni bilo nikoli večje. Čeprav so tudi laburisti pred zapletenim vprašanjem, kako oblikovati politiko, ki bi hkrati bila pozitivna alternativa politiki sedanje vlade in bi obenem vodila k Zagotovitvi življenjsko važnih državnih koristi — take politike laburisti niso mogli izoblikovati, na primer do Skupnega trga, niti prej, ko še niso izgubili voditelja stranke Gaitskella — mora Mac-Millanova vlada vsekakor računati. da se je zelo povččal laburistični vpliv na volivce. Po drugi strani je omejevanje notranje potrošnje zavrlo proizvodno ekspanzijo. V prvih šestih mesecih lani so se zasebne investicije zmanjšale za 8 odst. v primerjavi z ustreznim predlanskih obdobjem, vtem ko je v tretjem tromesečju doseglo njihovo zmanjšanje celo 17 odst. Skupni obseg industrijske proizvodnje se je rahlo povečal — približno za 1 odst. v primerjavi s Prejšnjim letom. V vseh strokah britanske industrije so se pojavile proste, neizkoriščene zmogljivosti, v eks-traktivni industriji, ladjedelništvu in tekstilni industriji pa je prišlo do takega padca dejavnosti, da se je občutno povečala brezposelnost v tistih delih države, kjer so te stroke najmočnejše. V nasprotju z južnimi območji, kjer se je brezposelnost le rahlo povečala, je postala na severu Anglije, na Škotskem in v severni Irski brezposelnost resno vprašanje (na Škotskem 4,3 odst. in v severni Irski 7,1 odst.). Nedvomno je bil tak razvoj zelo neugoden in vlada je lani postopoma odstopala od vseh tistih stabilizacijskih ukrepov, ki so omejevali osebno in investicijsko potrošnjo. V spodbujanju ekspanzije je šla preosnovana Mac Millanova vlada lanskega septembra tako daleč, da je sprejela ugodnejše davčne in kreditne pogoje kakor so bili pred uvedbo omejitev. Proračunska sredstva so uporabili tudi za povečanje javnih investicijskih del in investicij v nacionaliziranih industrijah. Vse kaže, da je bil značaj teh ukrepov tak, da so želeli z njimi krepiti interes industrijskih krogov za povečanje proizvodnje, za boljše izkoriščanje prostih, sodobneje urejenih industrijskih zmogljivosti s tem, da bi še naprej vztrajali pri povečanju izvoza. O tem govori dejstvo, da je vlada ostala na postojankah «za-mrznjenja mezd* kljub delnemu povečanju produktivnosti dela — proizvodnja se je lani dvignila za 1 odst., čeprav se je zmanjšalo število zaposlenih — to pa naj bi izkoristili kot sredstvo za utrditev postojank britanskih proizvodov v mednarodni konkurenci. V teh okoliščinah bomo laže razumeli stališče sindikatov do gibanja mezd. Čeprav načeloma niso nikoli sprejeli ukrepov, Ki bi odpravili njihovo svobodo, da da se pogajajo za zvišanje mezd, to še toliko bolj, ker niti zasebni delodajalci niso v vseh primerih upoštevali vladnega stališča o njihovem, zamrznjevanju, onhcim« .lUkmo.lv ^ "nnn -iTt pa so vendarle, tako se vsaj zdi, pokazali pripravljtenost sodelovati' z vladnimi organi in v nekem smislu podpreti napore za ozdravitev dolgoročnih gospodarskih vprašanj države. Britanski trade-unioni so nedavno privolili, da sodelujejo v državnem svetu za načrtovanje gospodarskega razvoja in tako je ta organ zdaj popoln: sestavljajo ga zastopniki državne uprave, sindikatov, nacionalizirane in zasebne industrije. Pričakujejo, da bo sekretariat tega sveta v kratkem prosil za odobritev predloga prvega britanskega petletnega načrta, ki bo slonel na pričakovanih gibanjih v vseh industrijskih strokah ob povprečnem letnem povečanju proizvodnje za 4 odst. Ta smoter je zelo visok, če se zavedamo, da se je britansko gospodarstvo povečalo v zadnjih desetih letih komaj za en do dva odstotka na leto, ocenjujejo pa ga kot pogoj tako za zadovoljitev zahtev različnih družbenih plasti v državi kakor tudi za ustalitev mednarodnega gospodarskega položaja države. Razen tega je naraščanje brezposelnosti, če bo trajalo dlje, objektivna ovira za zahtevo, da bi uskladili mezde ne samo s povečanimi stroški, ampak tudi z naraščanjem produktivnosti. Sindikati izražajo pripravljenost na popuščanje v tej zvezi, zahtevajo pa da zajame državna politika dohodka vse oblike zaslužkov, vštevši dobičke, dividende, rente, zakupnine in podobno. Razen tega je sklenila največja skupina britanskih sindikatov, konfederacija sindikatov delavcev v ladjedelnicah in strojegradnji, da se bo zavzemala za uvedbo 40-ume-ga delovnega tedna. Skrajšanje delovnega časa bi bilo po njihovem mnenju pravično nadomestilo za ohranitev mezd na enaki višini, omogočilo bi odpravo brezposelnosti, odstranilo pa bi tudi neizkoriščenost industrijskih zmogljivosti, saj so za njihovo razši- ritev in sodobno ureditev vložili zadnja leta velika sredstva. Ta zahteva še ni postala po pisanju londonskega lista »Financial Times* splošna, dobiva pa vedno širšo podporo tudi v drugih strokovnih vejah trade-unionov. V tej zvezi je zanimivo, če o-poZorimo na specifičen vidik boja za zboljšanje materialnega položaja britanskih delavcev. Delavski razred v tej državi se bojuje za okrepitev svojih družbenih, gospodarskih in političnih postojank v okviru tistih sprememb družbene ekonomske strukture, ki so odsev objektivne nujnosti oziroma posledica usklajevanja družbenih odnošajev s tehničnim napredkom in razvojem materialne podlage družbe. Seveda za zdaj še ni jasno, če so popolnoma dozoreli objektivni, gospodarski in tehnični pogoji za množično skrajšanje delovnega tedna, toda pobude sindikatov v tem smislu moramo vzeti kot pomembno napoved, še toliko bolj, če bodo prerasle v široko in organizirano akcijo delavskega razreda, katere smoter bi bil izkoristiti sedanje objektivne okoliščine gospodarskega razvoja za u-resničitev ene izmed njegovih pomembnih sodobnih zahtev. ZDRAVKO MICIC * V V snegu pod Paganello Fram r, Primožič jugoslovanski veleposlanik je umrl v Bagdadu BAGDAD, 1. — Včeraj je umrl v Bagdadu zaradi srčne jugoslovanski veleposlanik v Iraku Franc Primožič. Primožič se je rodil 1. 1915 v Brž ko je državno tajni!!®® Šentjakobu na Koroškem. Po kon- obveščeno o smrti, je Koc® U čani gimnaziji v Ljubljani je. končal 1. 1937 vojno akademijo v Beogradu. Sodeloval je v narodnoosvobodilni vojni od 1. 1941. Med vojno je bil na raznih vojaških položajih na Primorskem in Koroškem. Tako je bil na položaju poveljnika operativnega področja na Primorskem, od koder je bil po ustanovitvi IX. korpusa poslan na Koroško. Po osvoboditvi je zavzemal mnoge politične funkcije. Bil je izvoljen za poslanca zvezne skupščine in Slovenije, za organizacijskega tajnika izvršnega odbora OF in za glavnega tajnika vlade LRS. Leta 1951 je bil premeščen na službo v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Od 1. 1955 do 1959 je bil minister-svetnik veleposla-nšitva v Washingtonu, a po vrnitvi v domovino načelnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Za izrednega in opolnomočenega veleposlanika v Iraku je bil imenovan konec septembra 1961. Pokojni Primožič je bil rezervni major jugoslovanske armade, nosilec partizanske spomenice, odlikovan je bil s številnimi odlikovanji, med njimi z redom Bratstva in enotnosti II. stopnje, z redom Zasluge za narod, z redom Partizanske zvezde, redom- za hrabrost in redom Jugoslovanske zastave. niiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuumimiiiiiiiiinHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiimainiiimniuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii STRASNA NESREČA V TURSKEM GLAVNEM MESTU Dve letali sta v zraku trčili in nato treščili na mestne ulice Na obeh letalih je bilo 19 ljudi, toda nesreča je zahtevala blizu 70 smrtnih žrtev; prizadeti so bili ljudje na ulicah in v trgovinah - Vzrok nesreče še ni znan, toda dve minuti pred trčenjem je bilo v potniškem letalu še vse v redu ANKARA, 1. — Po poročilih, ki jih še ne moremo imeti za povsem zanesljiva, je 67 oseb izgubile življenje pri nesreči, ko sta dve letali nad središčem Ankare trčili drugo v drugo in padli na ulice. Veliko število je hudo ranjenih, še večje pa laže ranjenih. Popoldne ob 16.12 (po tukajšnjem času) sta se nad Ankaro zaleteli drugo v drugo letalo »Vi-scount* in vojaški »C-47*. »Vi-scount* je pripadal družbi »Middle Kast .Airlines* in je iz Beiruta ter Nikozije letel v Ankaro. Na njem je bito1 Tl potnikov ter 4 člani posadke. Tudi na vojaškem letalu so bili 4 člani posadke. Težko je reči, zakaj je prišlo do nesreče, kajti vidljivost je bila v trenutku nesreče dobra. Se dve minuti pred trčenjem je poveljnik potniškega letala po radiu sporočil kontrolnemu stolpu na ankarskem letališču: »Naš let je normalen. Sedaj smo nad Ankaro*. Ob trčenju sta se letali vneli in razbili, tako da so padle na tla razbitine letal. Ostanek vojaškega letala je padel na tla v bližini ankarske trdnjave v starem mestu, kjer je porušil dve hiši in ubil nekega pešca. Glavni deli potniškega letala pa so padli na četrt Ulus, kjer je veliko tržišče, neka mošeja, veletrgovina »Gima* tei iiuiMiiiiiiiiiimiiiiMimiiiiiiiiiMiimiminmimmiHiiiiiiiiiiiiHiiimmiiiiiiHHiiiimimimiiiiniiimiiiiiiin OB DVAJSETLETNICI VELIKE ZMAGE «Večni plamen» gori v Volgogradu Proti Jeremenku, Čujkovu in drugim *o nastopili Albanci VOLGOGRAD, 1. — Ob 20. obletnici zmagovitega zaključka bitke pri Stalingradu (ki se sedaj imenuje Volgograd), so na osrednjem trgu prižgali »večni plamen*. Maršal Jeremenko, ki je poveljeval sovjetskim četam pri Stalingradu, številni drugi maršali in generali so prisostvovali svečanosti v bližini mesta, kjer se je 31. januarja 194v predal feld-maršal von Paulus. stavlja, da se tudi »jugoslovanski revizionisti* pridružujejo zboru teh »potvarjalcev zgodovine*. V intervjuju na moskovskem radiu je maršal Vasilij Cujkov, ki je bil pri obrambi Stalingrada poveljnik 62. armade, močno poudaril vlogo »odličnega državnika* Hruščova v bitki pri Stalingradu. Intervju je prišel po članku, ki ga je Cujkov napisal v »Pravdi* in kjer trdi, da so bili načrti za sovjetski protinapad pri Stalingradu, ki so se pripisovali geniju Stalina, .v resnici plod dela številne skupine sovjetskih poveljnikov. Cujkov je v intervjuju dejal, da ne namerava zanikati Stalinove sposobnosti in pa sposobnosti poveljnikov, ki so z njim tesno sodelovali. Pač pa hoče, je dejal, postaviti v pravo luč vlogo Hruščova, »ki nas je organiziral za zmago prj Volgogradu*. Oglasili pa so se že tudi Albanci. Glasilo albanske KP piše, da je treba zmago pri Stalingradu pripisati daljnovidnemu vodstvu Leninove partije, ki jo je vodil Stalin. List potem obtožuje »meščanske in reakcionarne zgodovinarje in generale, ki o-malovažujejo pomembnost zmage pri Stalingradu ter pri tem do- FJizabeta in Filip ic drugič primorana spremeniti smer poleta VANCOUVER, 1. — Letalo, ki v njem potujeta kraljica Elizabeta in princ Filip, je zaradi viharja nad Havajskimi otoki, kjer je na svoji poti proti otočju Fidži imelo pristati, bilo primorano spremeniti svojo smer. Potem, ko je odletelo iz Edmontona, bi moralo omenjeno letalo z britanskim kraljevskim parom pristati v mestu Honolulu. Toda osebje opazovalnega stolpa letališča je sporočilo, da na omenjenem področju divja močan veter in da se bodo vremenske prilike še poslabšale. Pilot je zatem bil primoran letalo usmeriti proti Vancouveru, kjer je okrog 7. ure zjutraj (po italijanskem času) pristalo. To pot se je zgodilo že drugič, da sta kraljica Elizabeta in princ Filip, potem ko sta odpotovala iz Londona, morala spremeniti smer svojega potovanja. Včeraj je moralo njuno letalo nepredvideno pristati v Edmontonu, in to prav tako zaradi slabega vremena, ki jima je onemogočilo pristanek v Vancouverju. Angleški kraljevski par se je odpravil na nekajtedensko potovanje, da bi obiskal otočje Fidži, Novo Zelandijo in Avstralijo. več bank. Ogenj je zajel 36 trgovin. Uničil pa je tudi več avtomobilov. V omenjenem tržišču je bilo v času nesreče dosti žensk z otroki, ki so kupovale. Plameni pa so uničili tudi dve banki in hoje se, da je mnogo uradnikov obeh bank mrtvih. Proti polsedmi so gasilci ogenj omejili, pri čemer jim je pomagala vojska. Vendar se je iz razvalin ter iz razbitin obeh letal ter tudi iz avtomobilov še vedno valil gost dim. Avenija Anafarta-lar, ki je najbolj prizadeta, nudi kaj žalostno sliko. Reševalne skupine delajo ob luči reflektorjev in spravljajo iz trgovin zoglenela trupla. Radio Ankara je prekinil svoje oddaje ter klical darovalce krvi. Vse prireditvene dvorane so zaprte v znak žalosti. Uradno kosilo, ki ga je pripravljal predsednik ljudske skupščine na čast članom diplomatskega zbora, je bilo odpovedano. V razne bolnišnice v Ankari so spravili na desetine ranjencev, med katerimi so tudi taki, ki so jim morali takoj amputirati ude. Rešilni avtomobili so si kar težko utirali pot skozi gosto množico. Neki plinski vod je zaradi plame-rov počil, nakar se je ogenj še bolj razvnel. Žrtve nesreče še niso identificirane, toda gotovo je, da je med žrtvami pilot potniškega letala (neki Anglež), stevardesa istega letala (Libanonka), nekaj ameri. ških državljanov ter trije otroci iz Saudove Arabije. Kordoni agentov so obkolili ves predel, kjer je nastal anesreča. Po nekih vesteh, ki pa niso še u. gotovljene in potrjene, je bilo vo. jagko letalo «C-47» na »slepem poletu« pod avtomatsko kontrolo. Za varstvo in zaščito oljčnega olja BARI, 1. — Na zborovanju za proučevanje vprašanja gojitve oljk v pokrajini Puglie so razpravljali predvsem v zvezi s tem, kako bi se z novimi tehničnimi metodami oljčni nasadi obvarovali pred propadom, oziroma, l^ako ,ljj se z novimi tehničnimi sredstvi ohranilo njihovo gojenje. Zborovanje je bilo sklicano na pobudo Združenja doktorjev agrarnih ved, a pokroviteljstvo nad njim je prevzel minister za poljedelstvo. Najprej je prof. Nicola D’Amati govoril o najvažnejših kulturah dežele, se pravi o žitaricah, pesi, mandljih, zelenjavi, o trti in oljki. Poudaril je predvsem, v kakšni smeri bi se morale kulture razvijati; za tem je omenil dosežene uspehe in nakazal perspektive za bodočnost. Za njim je generalni direktor ustanovej»!|jfc<.«6grarno reformo v pokrajinah Puglie, Lucanie in Mo- proizvodnih stroških glavnih poljedelskih pridelkov. Rekel je, da je predvsem nujno potrebno braniti ceno oljčnega olja, kolikor to zaradi svoje značilnosti predstavlja izredno cenjeno blago, katere- ga bi mnogi potrošniki bili pripravljeni plačevati še dražje, če bi bila zagotovljena njegova pristnost. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi prišlo do ustanovitve ustrezne organizacije gojiteljev oljk, katere osnovna naloga naj bi bila v tem, da bi se proizvajalo zares pristno olje. Dr. Domenico Surico, načelnik zavoda za zunanjo trgovino, je razpravljal o vprašanju oljčnega vič poslal sožalno brzoja®^ govi soprogi. Soprogi P®! so brzojavno izrekli sožaU predsednik republike marš4? Svetozar Vukmanovič in d*™ nenadni smrti jugoslovansM>| leposlanika v Iraku ja državnega tajništva za zun4 deve imel danes kome®0?.. sejo, na kateri je o poko)0 voril pomočnik državnega va Josip Djerdja. Na drl . tajništvu za zunanje zadev4 rekli sožalje veleposlanik* Velike Britanije, Holandij4'. i,,.^ in drugih držav. V Beogr4^ bil formiran državni odbor' , skrbel za pogreb pokojnega, slovanskega veleposlanika® V sporočilu iranskega zunIj ministra v Bagdadu o s®1* • ca Primožiča se ugotavlja' delovanje veleposlanika *rL bilo zelo ugodno in usP4 razvoj odnosov med Iral! Jugoslavijo. Težave pri ameriški vesoljskih načrtih NEW YORK, 1. — Ra?1”1, da nekateri vesoljski načrt bodo tako kmalu uresnid*0^ nekaterih tehničnih in *l0j je bila bi imel up težavah. Tako rakete, katero astronavt Gordon Cooper okviru načrta *Mercury’' žena od februarja na aPrl' tako je bil preložen tudi ski polet z dvema astro«4 do katerega je imelo Pr*», H »t (iio Ni "■tac 'kan »tu Nt Ns- lS štocg »Vi 1 Pc Ni Na Vili: ? K S M k N *o (o, | t' V*1 Nt Po t! Nji odi!” pred' drugo leto. Za letos je Pr'^ samo izstrelitev kabine * brez posadke. Do tehničnih težav je P1 di s »Titanom II.*, nosiln0 :®i< ki bi jo morali uporabiti J* r’!1(' si t % mu »Gemini*: od desetih tev, ki so doslej bile °Pr so se štiri izjalovile PraV tehničnih okvar. , tež4’. uu»J polnilnega fonda, ki bi u*” Kar zadeva finančne te nanašajo na pol m v tekočem finančnem le*0 ^ lise prof. Soardaccione govoril p olja na tujih domačih tržiščih. No- ve možnosti, ki se nakazujejo — je rekel ob zaključku svojega izvajanja — zbujajo upanje, da bo oljčno olje moč proizvajati na industrijski način, s čemer se bo povečala tudi njegova poraba. liliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtimiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) Skoraj po vsej državi je padal sneg temperatura pa se je delno dvignila RIM, 1. — Danes zvečer proti polnoči je spet začelo snežiti. Pada gost sneg brez vetra in je že pokril tla z debelo odejo. Podnevi sta sonce in ne tako ostra tempe, ratura pobrala sneg, ki ga je precej padlo prejšnjo noč. Danes pa je tretja zaporedna noč, ko v Rimu sneži. Čeprav so v nekaterih krajih danes imeli rekorden mrza letošnje zime (iz Ostiglie pri Mantovi poročajo o —25,5, kar je več kot 13. februarja 1929, ko je bilo —22,5), je vendar na splošno temperatura skoraj po vsej državi nekoliko bolj mila. Pač pa skoraj povsod sneži in ponekod so hudi meteži z vetrom, kar velja zlasti za predele ob jadranski obali. V hribih, zlasti v Alpah, pa so še vedno zelo ostre temperature. BEOGRAD, 1. — Mnoge kraje Jugoslavije je danes ponovno za- iiiili Na Trgu sv. Petra v Rimu si tudi duhovniki niso mogli kaj, da se ne M malo kepali jelo snežno neurje. Na Kosmetu je Djakovica z nad 5.000 prebivalci popolnoma odsekana od ostalih krajev v Jugoslaviji. V Bosni-Hercegovini, kjer je zapadlo okrog 40 cm novega snega, je ponovno prekinjen promet na mnogih cestah, tako da so mesta Stolac, Gacko, Bileča brez vseh zvez z ostalimi kraji republike. Primorski del Dalmacije in Dalmatinskega Zagorja je pod snegom, ki pada že drugi dan. V Dubrovniku je snežna odeja debela 14 cm, v Splitu 10, v Sinju 11 cm. Sneži na celem področju od Šibenika do Ulcinja. Zaradi slabe vidljivosti je otežen promet z ladjami. V mnogih krajih Jugoslavije* med njimi tudi v Dalmaciji, so zimske šolske počitnice zaradi mraza podaljšane za teden dni. Potniška tovorna ladja »Komat*, ki je pred tremi dnevi nasedla na podvodni greben otoka Galun, še vedno ni rešena. Veliki plavajoči žerjav Veli Jože, ki je prišel na pomoč, čaka, da se morje umiri, da bi lahko dvignil ladjo, s katere so preložili ves tovor in ga odpeljali na Reko. Visok sneg v republiki Črni gori je popolnoma paraliziral promet. Mnogi kraji so ostali brez električnega toka in vode, zaradi česar so mnoga podjetja prenehala z delom. Promet se opravlja normalno samo na obalskem področju republike. morajo imeti krave, ki gredo po javni cesti, spredaj in zadaj pozicijske luči. Zaradi tega ta sodnik ni ugodil nekemu kmetovalcu, ki je zahteval odškodnino za dve kravi, ki mu jih je ubil neki avto. Pač pa je sodnik sprejel zahtevek lastnika avtomobila za odškodnino zaradi poškodb na avtomobilu. NEW YORK, 1. — Glavni tajnik OZN U Tant je odpovedal svoj odhod v Ženevo, kjer bi moral v ponedeljek prisostvovati začetku konference OZN o znanosti in tehniki. polago, da bi se bil »Gemini* pravočasno ure3-vsoto so zahtevali tehn> ■ kovnjaki ustanove NASA' ^ je ravnatelj James Web j, to zahtevo. Izjavil je na bi bilo nujnost zahtev * ^ opravičiti, kakor tudi, da greš zadevo verjetno ta» . j ko potisnil ob stran, j k. pametneje počakati na jz novega proračuna. V Budimpešti pomembna konfet' BUDIMPEŠTA, 1.--------j, v Budimpešti sedma evr°P jj) ferenca molekularne sP^t1? .jel- kemiki vseh evropskih de2^! nem bo to tudi prva k0 J* organizirana po med« | združenju kemikov, ki se.j{( šila v socialistični državi- d vabljenci, ki bodo julij3 ,(j Budimpešto, bodo tudi A03 | fesor Thomson, Kanade3 js bart, Francoz Lecomp®' "jjl*1 nika Sovjetske zveze in Tevaline kakor tud* Mangini. Imela je 131 let BOGOTA, 1. — Včeraj iež,f v okraju Cuca najstarei3,3 )l' v Kolumbiji Maria Sol* jj! jJ stara 131 let. Imela je d®3 ■ nov, od katerih najmlaj!' ^ (j nes 85 let. Po nekateri^ je žena imela na nogi ^ ženjski žig, kar pomeni, ni predniki bili sužnji- «0 j. »ulit. Guid' •»tri Ne: ■e: di Ni Nit » !v Ni ]«V j* < v S "j* j* b N S Na A »b: 5» (0u 5* S % V kij s f. <5 % Ha lili *ii 'i N < s Ci 1 r1 S Nova ležišča petroleja v Iraku BAGDAD, 1. — Iraški ministrski predsednik general Kasem je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical, izjavil, da so bila v Iraku odkrita nova važna petrolejska ležišča, katerih obseg cenijo na u-krog 3 milijarde 500 milijonov ton. General Kasem ni povedal, v katerem predelu države se ta petrolejska ležišča nahajajo, pač pa je izjavil, da znaša njihova vrednost najmanj 17 milijard iraških dinarjev. — Za avtomobil da za kravo pa ne Delo izvršnega odhot zveze pobratenih LONDON, 1. — Angleški sodnik Claude Duveen je odločil, dal LEGNANO, 1. — S tiskovno konferenco, ki je bila v palači Malin-verni, je bilo zaključeno delo izvršnega odbora Svetovne zveze pobratenih mest, ki se ga je udeležilo 51 delegatov iz 17 držav. Razen kratkega vmesnega premora, ki so ga delegati izkoristili za obisk nekaterih mestnih šol. centra za prevzgojo nemih kakor tudi za krajši izlet do Comskega jezera, so dela potekala ves včerajšnji dan. Nekateri predstavniki. med temi predsednik Svetovne zveze, senegalski minister Thiam, francoski delegat Bressand. švicarski tajnik Jacque in predsednik le-ninerajske občine Isajev so zatem novinarjem pojasnili, kako so dela izvršnega odbora potekala. Najvišji predstavniki zveze so predvsem poudarili osnovni namen ustanovitve zveze pobratenih mest. ki je v združitvi ljudi iz mest vsega sveta v miroljubnem medsebojnem razumevanju in brez po-liričnih, socialnih ter verskih diskriminacij. Njihovo mnenje je, da bi se število pobratenih mest moralo povečati ne samo zaradi tega, ker to prinaša dokajšnje turistične, kulturne in športne ugodnosti, marveč tudi gospodarske koristi in pa možnosti za izmenjavo delovne sile. Senegalski minister je tudi iz- javil, da obstaja med n)n k(i([ evropskimi mesti izredno ^ P‘ zveze, pri čemer prihaJ3 resnih poskusov, da hi 3 ljale solidne osnove posebno kar zadeva vZ®.V? delske delovne sile, raZl'„f-8Ii!,( spe*’8 i< ne šole in tečaje za »j-- :e Ruski predstavnik da v Sovjetski zvezi PosVc,jjr3'( liko pozornost ustanovi P ^ P mest. Danes, je rekel, jje*'' mest pobratenih z ' B">1 raznih evropskih, ame-- „ im31 / A dokazuje koristnost i)*’’,; friških mest. Pobratim3 Leningradom in Milano00 krepile se bodo kulturo ^jji* ške in športne zveze z kot na primer razne P d Scali, nadalje fotograf ve in razne športne ’Przrf^,iev,.J ša vlada, je nadaljeval 1® ^ ni, da so takšne oblik* P a*(' koristne, ter prispevajo nju svetovnega miru. j« Končno je tajnik JaCA ® vil, da bo 22. septemh jjt s* 'J sestanek, na katerem s0i pravljalo o evropskem ^ r.ju med pobratenimi 00 £* ARGENTINSKI PREDVOLILNI PRORLEMI bodo volitve za in podpredsednika Ho ,gentinska javnost je konč-za natančen datum ki ev- Z vladnim dekretom, QU|,° ga podpisali predsednik tiS|rj ’ minister za obrambo, mi-lijtep tretl rodov vojske in milo j., za notranje zadeve, je bi-- ’.Za žlane kongresa, po-toj«, e in občinske organe le-Junija. .. ti^ <*e'tretu, ki vsebuje več točk, ( »..tiUneŠene P°samezne nadrob-I® napovedane reorga- ittan'Je številnih političnih tj,-S’ kakor se tudi v nobe-1 ”■ ■ ^gledu ne spreminjajo do-toj« odredbe o izključitvi pe-tlo„„ °v *n komunistov iz poli-" " • ■ volilnega i« je rečeno v vladnem tutelcret št. 7164 predstavlja st'a-Pt(|j Političnih strank, izdelan >ko P^tačunom med desničarko |°*‘cirsko skupino «colora-pi tsijj n logalistično skupino «pla-kov . 0 zmagi «plavih» častni-»etibJe ta statut konec no-! u ra lanskega leta zamenjan i,8t/‘». na čelu z generalom ^ 2°m Monterom. i^Ia reakcija političnih strank (j a Pretežno negativna. Glav-l|0t|?o''tične organizacije, kot t(ijj pijeva Državljanska unija ko ?lrUivih radikalov, Krščan-h, ."•»»okratska stranka, Unija •t^nih radikalov in peroni-•o ^ JUsticionalistična stranka, rgično kritizirale reorgani-)tw° Političnih strank, kot jq ti, „^ava lanskoletni «oživlje-k gjutlčni statut, da bi se na \l n Preprečili samostojni I|)V Psstopi peronistov in pred-*oiit„lltov radikalne levice na P. •to^Porcionalni predstavniški si. šje„ “i moral zamenjati doseda-t Da.’ Po katerem je stranka Jim številom glasov pre-"%aVe tretjini, druga najmoč-franka pa eno tretjino se- nistov, kateri bi mogli kandidirati na listah drugih političnih organizacij. S tem, da se sedeli v Kongresu ali krajevnih skupščinah omogočijo celo manjšim strankam, skušajo s pomočjo formule proporcionalnega sistema preprečiti, da bi »zamaskirani« peronisti dosegli večino, V pričakovanju morebitnih nadaljnjih pojasnil, je voditelj krščanskih demokratov, Vedia, dekret o razpisu volitev imenoval ((manifestacijo straha*. Namesto, da bi volitve predstavljale «čist» in pošten akt ter dosleden izraz nacionalne stvarnosti, je poudaril Vedia, uporablja režim vse mogoče pravne trike, da bi onemogočil zmago nacionalističnega gibanja. Ricardo Bal-bin, voditelj ((ljudskih radikalov*, pa je izjavil, da bo njegova organizacija svoje stališče do vladnega ukrepa zavzela na konvenciji prihodnji mesec, pri čemer je dodal, da je nasproten proporcionalnemu sistemu in da je vmešavanje vlade v posle pokrajin nasprotno načelom federalne avtonomije. Od imen, ki se omenjajo kot potencialni kandidati za predsednika republike, se še vedno najbolj pogosto čuje ime generala Aramburuja. Predsedniške ambicije bivšega voditelja vojaške skupine, ki je odstavila Perona, ne predstavljajo tajnosti za nikogar. Njegovi pristaši vidijo v njem nekakšnega (argentinskega de Gaulla*, ki da je edini sposoben pomiriti deželo. Te dni so takšna in podobna ugibanja glede Aramburujevih namenov dobila svojo potrditev. Ustanovljena je bila politična stranka ((Ljudska zveza Argentine*, katere osnovni cilj je podpirati predsedniško kandidaturo politično izredno aktivnega upokojenega generala Pedra Aramburuja. Stranki načelujeta general Carlos Peralta in bivši voditelj ((ljudskih radikalov, Raul On-dart. Njuna naloga je, da obsežno in vsestransko podpreta A-ramburujevo kandidaturo. Francoski režiser C. Chabrol je po scenariju Saganove napravil film o znamenitem morilcu žensk Landru-Ju. Landruja igra v filmu Charlec Denner, ženske vloge pa Juliette Mayniel (na sliki), Danielle Da- rieux in Michele Morgan iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiivrt NAJVEČJA BITKA, KAR JIH POMNI ZGODOVINA «Velikipreobrat» pri Stalingradu • pred 20 leti Bitka, v kateri je sodelovalo okoli 2 milijona ljudi in kjer je rdeča armada po zmagi spremenila tok dogodkov Nikita Hruščov govori zmagovitim rdečearmejcem takoj po bitki pri Stalingradu Danes menda že ni več zgodovinarja, niti stratega, ki bi ne priznal, da je bila zmaga rdeče armade nad nacistično v tedanjem Stalingradu in sedanjem Volgogradu tisti odločilni vojaški dogodek, ki je spremenil ves nadaljnji potek druge svetovne vojne. O vojaških operacijah, ki so se tu razvijale, je bilo napi- sanih več strokovnih del in tudi kronoloških opisov in to s podatki očividcev in iz arhivov rdeče armade ter s podatki iz arhiva Hitlerjeve armade. Zmaga rdeče armade nad von Paulusovo armado je dala tudi snov za film, znani film «Bitka pri Stalingradu*, vrsta sovjetskih pesnikov pa je ta sovjet- ski uspeh ovekovečila s svoji- | mi poezijami in spevi. Zmaga pri Stalingradu odnosno Volgogradu je vsekakor eden velikih dogodkov v zgodovini nasploh. Zato te dni slavijo v Moskvi in v vsej Sovjetski zvezi dvaj: seto obletnico tega velikega zgodovinskega dogodka, hkrati pa se popravljajo tudi neke zgodovinske sentence, ki so se v povojnih letih vse do 20. kon- , gresa KP SZ potvarjale, pač v smislu znanega ((kulta osebnosti*. Vredno je torej, da se pri tem velikem dogodku ustavimo. Sestt nemški armadi, ki je štela nad 300.000 mož in bila podprta z vsemi razpoložljivimi sredstvi tedaj, tako močne na-, cistične armade, ter še s posebnimi enotami italijanske vojske, ki je bila- poslana na rusko fronto, ter tudi z romunskimi in madžarskimi ehotami, je pbd vodstvom nemškega generalk von Paulusa uspelo prodreti ih se v septembru 1942. preriniti vse do bregov Volge. Toda v, Stalingradu je rdeča armada to nezadržljivo maso ljudi in jekla ustavila in tu se je začela največja bitka, kar jih zgodovina pomni. Slo je za splet operacij, ki so tvorile skupno bitko, bitko pri Stalingradu, v kateri je sodelovalo v celoti okoli dva milijona ljudi, 26.000 topov, 2.000 tankov in nedoločeno število letali Nemško vrhovno poveljstvo je na Hitlerjev ukaz sklenilo vztrajati, dokler -< v ,.v predstavniškem domu. t((j ®hka sprememba, proti ka-naperjena ostrina kritl-aterih strank, je bila stor-^ "sradi »nevtralizacije* pero- "''''lllilillIlllilltlHHlllIllllIlllllilillllIllIllIllllIliilllllllIllilllIlllliltnlllilllliilllinlllllllllllllllllllllllllllllllllllliniiiiiiiiiiilllliillliillllllllllllliiillllllllllllllllkmillliiiii-Mliililllliliiiiif 1111111111111111111111,1111111111111 ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE hko krmimo govedo za delo in za zakol tok]*?1® vzdrževalne krme je jt se**10 enaka za vsa goveda %, Vedno ravna po živi teži Stal' Vendar pa delovni živini Se' ■ ^aJati več krme kakor Jittf1 to za opravljanje dela. :stl..Vež žival dela, tem več snovi — in to škrobnih ?rabi. V primeru, da kravo .Vejamo tudi za delo,” ji 0 dajati poleg običajne Šahi*5* )i Je potrebna za vzdr-S 'e in za mleko, še po 10 % j|Trebavljivih beljakovin in ^ltrobne vrednosti na dan. sPlošno pa vprežni živini VK S .Vzdrževanje ahko delo , ®dnje težko delo „ ‘ežko delo » “b*j P°dlagi zgoraj navedene lahko sestavimo naslednje ne smemo pokladati vodenaste krme. Zlasti bomo veliko pažnjo po -svečali krmljenju volov, ker le te običajno na naših kmetijah uporabljamo kot vprežno živino. Vole pa naši kmetie kaj radi prodajo mesarju, brž ko dorastejo oziroma čim ne rastejo več. Držati v hlevu odraslega vola bi bilo kmetu samo v zgubo. Bolje je opravljati delo z mlajšimi voliči, ki doraščajo. Od teh imamo dvojen dobiček, in sicer na delu in na prirastku. Norma krmljenja za 700 kg težkega vola je naslednja: Sušine Prebavljive. beljakovine Škrobna vrednost odkg dkg dkg 11 — 13 35 350 12 — 15 50 450 14 — 18 75 600 15 — 20 100 800 krmne obroke. 1. Obrok za vzdrževanje: ; kg i jueerr g kuhanega krompirja I ko ?rednje dobrega sena I i® koruzne slame 5 £! 'ueerne 1. n. Skupno brok za lahko delo h 1 kg Prav dobrega sena > i „ kg i, uuulc6“ ■ , 1 < kn , °ruzne slame / 5 kf J_Uc®rne 5 kuhanega krompirja 3. Skupno Dr°k za srednje težko delo: °**OK j k- Prav . dobrega sena 3 ko , °ruzne slame Mfrne 3 hanega krompirja Skupno 3 k? Prav dobrega sena 1 kg , °ruzne slame 3 kg {Ucerne * kg P0ruznih otro bi * kuhanega krompirja Skupno Prebavljive beljakovine dkg 12 7,7 10 5 34.7 Prebavljive beljakovine dkg 30 4.4 20 4 58,4 Prebavljive beljakovine dkg 35 7,7 30 6 78.7 Prebavljive beljakovine dkg 35 5.5 40 21 6 107,5 Škrobna vrednost dkg 96 133 25 100 354 Škrobna vrednost dkg 216 76 50 80 422 Škrobna vrednost dkg 252 133 75 120 580 Škrobna vrednost dkg 252 95 100 210 120 777 Pri sestavljanju krmnih obrokov ni rečeno, da mora vsak obrok vsebovati točno količino prebavljivih beljakovin odnosno škrobne vrednosti. Lahko ima več enega, nekoliko manj drugega. Seveda razlike ne smejo biti posebno velike. Važno pa je pri vsem tem, da je v obroku vedno dovolj sušine, da dobi žival občutek sitosti, ker le tako bo normalno prežvekovala. Goveda pa pitamo s ceneno kčmo, ker le tako se nam bo pitanje izplačalo. Kjer je priložnost, pitamo goveda s stranskimi proizvodi industrije škroba, špirita, piva itd. Naša kmečka gospodarstva, ki nimajo te možnosti, pa pitajo goveda z doma pridelano ceneno krmo, s ko-renčnicami, s krompirjem, z zeleno krmo, s primerno pašo in silažo. Šveda je poleg teh krmil potrebno pokladati živini seno. Močne krme pa pokladamo pitovni živini le toliko, da izpopolnimo obroke. Če pitamo mlade živali, ki še rastejo, jim moramo pokladati krmo, ki vsebuje precej beljakovin. Mladim živalim raste pri OBROK 10 kg prav dobrega sena 1 kg pšeničnih otrobov 10 kg kuhanega krompirja 20 kg krme pese Skupno pitanju največ mišičevja, zato potrebujejo več beljakovin. Odrasle živali pridobivajo pri pitanju največ le maščobe, zato v takih primerih posvečamo večjo pažnjo škrobni vrednosti krmila. Za pitanje mladih živali so primerni obroki z razmerjem prebavljivih beljakovin proti škrobni vrednost; 1:6, za odrasle živali pa je primerno razmerje 1:10. Ce bomo odrasla goveda primerno krmili, bo znašala njihova dnevna prireja po 1 do 1,5 kilograma. Prireja ne sme biti manjša od zgoraj navedene, ker se nam drugače pitanje goveda ne izplača in je zato še najbolje, da ga prodamo mesarju. Za pitanje odraslih goved je primerna naslednja dnevna norma: 80 dkg prebavljivih beljakovin in 750 dkg škrobne vrednosti. Pri tem je že zračunana proizvajalna in vzdrževalna krma. Ko sestavljamo primeren krmni obrok, moramo vedno paziti, da bo v njem dovolj sušine. V ta namen priporočamo naslednji krmni obrok Prebavljive beljakovine dkg 50 11 10 9 79 Škrobna vrednost dkg 360 45 200 160 765 Dr. D. R. se ne zavzame Stalingrad in prodre na levo obalo Volge in priznati je treba, da je bilo mesto, kolikor ga je pač še ostalo, na pol že zavzeto. Te vojaške operacije do prodora v Stalingrad so trajale ves september in oktober, toda nemški armadi ni uspelo prebroditi Don, kot je bilo v načrtu Hitlerjevega vrhovnega poveljstva. Po daljših -pripravah so 19. novembra sovjetske enote prešle v protinapad in po sedmih dnehHt-redno krvavih borb, je rdeči armadi uspelo prebiti povezavo med von Paulosovo VI. armado in njenim zaledjem, tako da se je 300.00z von Paulusovih mož znašlo v obroču. Nemški vrhovni štab je poslal na to fronto več okrepitev, ki naj bi prebile obkolitev in posebni Mann-steinovi armadi je dejansko u-spelo, prebiti se na nekaj kilometrov od obroča, toda rdeča armada Mannsteinovih enot ni pustila dalje, tako da je bil von Paulus s svojo vojsko prepuščen samemu sebi. Nekaj časa so ga oskrbovali z letali, toda to je bilo mnogo premalo /a tolikšno vojsko in von Paulus je večkrat predlagal svojemu vrhovnemu štabu, naj bi ne žrtvovali te armade, ker bi to bila žrtev brez haska. Toda Hitler in pod njegovim vplivom nemško vrhovno poveljstvo sta von Paulusu ukazala, da se mora boriti do konca, do zadnjega moža. Čeprav je von Paulus uvidel, da je on skupno z vso svojo vojsko izgubljen in da je vsak odpor le zavlačevanje nujnega poloma, je kot tipičen nemški vojak vztrajal do 31. januarja in šele tedaj kapituliral. O izgubah rdeče armade na tem bojišču ni podatkov. Bile so vsekakor ogromne. Podatki o nemških izgubah pa so sledeči: 300.000 nemških vojakov je bilo izgubljenih in z njimi je bilo za nemško vojsko izgubljenega ogromno dragocenega vojaškega materiala. Izpod ruševin so potegnili trupla 147.000 nemških vojakov in častnikov. Živih ujetnikov je rdeča armada zajela 90.000 vojakov in 2.500 častnikov; Vtem ko je VI. nemška armada v Stalingradu počasi popuščala, je rdeča armada s svojo ofenzivo nadaljevala in prodrla v Ukrajino. Mirne duše smemo reči, da je Hitler svojo vojno izgubil v Stalingradu. Kdor se spominja onih težkih dni pred dvajsetimi leti, ve, kako se je Evropa oddahnila, ko so zavezniške agencije sporočile, da je von Paulus kapituliral. Res je, da smo tedaj bili zadovoljni z vsako zmago zavezniških sil, z vsako zmago angleške in ameriške armade v severni Afriki, toda zmaga rdeče armade pri Stalingradu je bil dogodek, ki je pomenil veliko več, kajti Hitler je tu dobil udarec, od katerega se ni mogel več opomoči. Upravičeno se je že tedaj reklo, da je zmaga rdeče armade pri Stalingradu pomenila «veliki preobrat*. Slo je namreč, za to, da je nacistična, vojska doljila strahoten udarec v svoji, glavni .vojaški strukturi, Prej smo rekli, da se danes v Sovjetski zvezi popravljajo nekatere sentence, ki so se namenoma vrinjale v zgodovino v dobi «kulta osebnosti*. Prav je tako. Zgodovina naj se piše tako, kot je prav. Stalin si je lastil vse pravice in vso slavo, toda maršal Andrej Jeremonko, ki je do srede 1942. vodil rdečo armado na centralnem bojišču in na bojišču severnega centra, nato pa sodeloval na drugih bojiščih vzhodne fronte, danes piše: »Stalin je v tedanji dobi razlagal vojaške polome rdeče armade s tem, ker zahodni zavezniki niso odprli druge fronte v Evropi. Brez dvoma bi napad na angleško-nemški fronti olajšal borbo na rusko-nemški fronti. Toda precejšen del neuspehov, ki smo jih doživeli, so bili posledica napak, ki jih je napravil sam Stalin*. Sovjetski maršal Vasilij Cuj-kov, ki je poveljeval 62. sovjetski armadi pri Stalingradu, pa med drugim pravi takole: »Načrt za našo protiofenzivo, ki se je prej pripisoval Stalinovemu geniju, je bil plod ustvarjalnih naporov večje skupine sovjetskih vojaških poveljnikov«. Kultura v mladih deželah Razvoj filma v Alžiriji Pomoč prijateljskih dežel • Največ filmov posnetih na tematiko osvobodilnega boja -Pripravlja se prvi umetniški film Nedavno »o v Alžiriji začeli pred. vajati prve domače dokumentarne filme. V glavnem so bili posneti s pomočjo strokovnjakov prijateljskih dežel. Tako sodeluje breograjsko podjetje sFUmske novosti» že vrsto let pri izdelavi dokumentarnih filmov o alžirski narodnoosvobodilni vojni, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Med temi je bil film »Naša Alžirija* dvakrat nagrajen. «Alžirija v plamenih» je bil posnet leta 1957. V njem so prikazane gverilske borbe in trpljenje alžirskega ljudstva v teku osvobodilnega boja. Film «Jasmina» je bil izdelan lansko leto na alžirsko-tunizijski meji. V njem so med drugim prikazani nekateri prizori, kot na pr. bežanje žena in otrok pred letalskimi napadi, ki učinkujejo silno dramatično, Kratkometražni film sGlas ljudstva* prikazuje napad alžirskih borcev na nekatere utrjene položaje Challeove linije. Dokajšnjo pozornost zaslužita tudi filma sOsem let mi je* in »Oktober v Parizu*. Prvi govori o usodi, trpljenju in upanju alžirskih beguncev, posebno otrok, v boljše dni ter njihovem prepričanju v zmago. Drugi pa o borbi Alžircev v Parizu. Zadnji je bil tajno posnet v Parizu, s pomočjo francoskih protikoloniali-stičnih organizacij. Alžirsko publiko najbolj zanimajo filmi, ki obravnavajo teme iz osvobodilnega boja, kar je razumljivo, ker jih doslej, zaradi francoske cenzure, niso imeli prilike gledati. Med alžirskimi kulturnimi in filmskimi delavci se zdaj tudi precej razpravlja o potrebi, da bi se posnel umetniški film na tematiko osvobodilnega boja. Filmski delavci pa so izrazili željo, da bi se še pred tem s pomočjo države ustanovilo ustrezno podjetje, ki bi imelo na razpolago dovolj finančnih sredstev, igralskih kadrov in tehničnih strokovnjakov, da bi se tak film mogel posneti zares tako, kakor junaška alžirska borba za svobodo to zasluži. Najprej bi bil za to, se razume, potreben dostojen scenarij. Toda, da bi bilo moč priti do takšnega scenarija, bi bilo potrebno, da ga napiše Alžirec in, če le mogoče, bivši pripadnik alžirskih narodnoosvobodilnih vojaških enot. Ko steče pogovor o takem scenariju, se največkrat omenjajo imena alžirskih pisateljev K a-teba Jasina, Maleka Hadada, Mohameda Dibuja in še nekaterih. Njihova imena, povezana z literarnimi deli, v katerih obravnavajo zgodbe iz alžirskega osvobodilnega boja, so danes že slavna in znana po vsej deželi. Ze več časa se v Alžiriji nahaja tudi francoski pisec scenarijev, Georges Arnaud (»Plačilo za strah«), toda ta snema za neko dansko podjetje. Tudi on ima namen posneti film iz alžirske vojne, vendar trdi, da njegovo delo ne bo pravi vojni film. Gre za zgodbo o skupini Dancev, ki so se slučajno zapletli v alžirsko vojno s tem, da so skrivali nekega ranjenega političnega komisarja. Na eni strani je skupina obdana od alžirskih borcev, na drugi od francoskih kolonov, vsenaokrog pa od enot o-kupatorske vojske. V tem okviru se razpleta dejanje, ki ga hoče obdelati Arnaud. Kot že povedano, so alžirskim gledalcem najbolj pri srcu filmi, ki govore o njihovem dolgoletnem težkem boju za lastno neodvisnost. Iz razumljivih razlogov takšnih filmov v času francoske okupacije niso imeli pri- like gledati, čeprav so že obstajali. Francoske oblasti to prepovedale celo predvajanje /ilmov o francoski revoluciji, da bi se z njimi ne spodbujalo svobodoljubnega in revolucionarnega duha alžirskega ljudstva.■ In prav tako se niso predvajali /timi s protifašistično vsebino, se pravi oni, obravnava joči borbo zavezniških sil proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Pač pa so se ljudem vsiljevali razni ljubavno-operetni filmi za pet grošev, katerih naloga — • po mnenju francoskih strokovnjakov za ustvarjanje ustreznega razpoloženja in vzdušja — je bila, da pomirjevalno vplivajo na ljudi. Razveseljivo je vsekakor dejstvo, da se je alžirska filmska dejavnost že od samega začetka začela razvijati z naglimi koraki, čeravno še ne povsem samostojno. Pomoč, ki je na tem področju prihajala od strani prijateljskih dežel, pa je bržkone bila samo solidna osnova, na kateri bodo zdaj alžirski kulturni in še posebej filmski delavci vnaprej s še bolj pospešeno naglico razvijali svojo umetniško ustvarjalnost na področju film*. Slikar Oppel v «Rossoni» V tržaškem slikarskem svetu se pojavlja novo ime Oppel. Je to nečak lani umrlega znanega slikarja ih grafika Marcella Du-dovicha, umetnost pa mu »luži le v zadovoljevanje lastnega barvnega izživljanja, ki je prišlo sedaj v njegovi zreli moški dobi do svojega viška in ali želje, pokazati svoja dela javnosti. Čeprav Oppel slika že iz mladih let, ja razstava njegovih olj v Rossonijevi galeriji njegova prva osebna razstava. Tu pokazano udejstvovanje nas preseneča v toliko, ker nimamo primerjave z njegovimi zgodnejšimi slikami. Sedaj pa se nenadoma znajdemo pred nenavadno jarko zasnovanimi oljt, ki mejijo že na abstraktno materična platna, v katerih skupna tematika pa je le cvetje. Cvetje vseh barv a skoro ene same vrste, one vrste, kjer se v barvno kepo združuje mnogo drobnih cvetov. Oppel je izbral te vrste cvetlice pač zato, ker mu dovoljujejo izredno plastično podajanje njih cvetnih lističev, kar doseže z dviganjem barve z lopatico nad platno. Je to sicer dober domislek, ki pa zgublja na udarnosti zaradi dosledne uporabe v vseh podobah, izvzemši ene, ki tako prihaja do prijetne veljave po svojih prelivajočih se barvah. Je to torej le napaka v izbiri razstavljenih slik. Oppel ima nedvomno odlične kakovosti močnega koiorist«. iier pa slika le zato, da da duška, da sprosti svojo barvno opojnost, pozablja na lepote barvnih sivin, ki bi jih lahko z učinkom uporabljal v svojih sicer enobarvno izdelanih ozadjih n* katerih slik. Ne glede na to pa so mnoga olja, posebno ona, označena s številkami sedem, p»t in devet, povsem posrečena v svoji žarko barviti skladnosti. Ker vidi Oppel namen slike kot take le v njih barvni sestavi, ima pred seboj še neomenjene možnosti sodobnega izražanja, ki jih dovoljuje svoboda v današnji umetnosti. Tako bo res zanimivo videti, kako pot bo Oppel ubral «a njegovi drugi osebni rastavl. MILKO BAMBIČ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiuimiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobri poslovni izgledi za bodočnost. Končno se boste lahko povsem posvetili svojemu najljubšemu o-pravilu. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne poizkušajte reševati svojih problemov boste morali uporabiti vse svoje z nepoštenimi sredstvi. Potrudite | sposobnosti. Ljudje niso vedno se, da bi razumeli tudi one, ki nimajo vaših idej. Nervoznost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za-gotovljeni so vam uspehi v teku jutra, popoldne vam bo manj naklonjeno. Krotite svojo nestrpnost. Zdravje zadovoljivo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri o-pravljanju svojega dela imejte več zaupanja vase. Znova si boste pridobili svoje notranje ravnovesje. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22 8.) Da bi mogli biti kos novim nalogam, razpoloženi, da bi jih nekdo obvladoval. Zdravje občutljivo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z discipliniranostjo in dobro organizacijo boste dosegli, kar želite. Skladnost ukusov in teženj vas bo še bolj zbližala z neko osebo. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dober nos vam bo v pomoč, vendar se najbolj zanesite na svoje sposobnosti. Otresite se stalne napetosti. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspešno se boste spoprijeli z nekaterimi neprijetnimi vprašanji. Bodite v svojih odnosih bolj isare-ni. Zdravje prav dobro. STRELEC (od 2T.11. do 20.12.) Lep uspeh na finančnem področju. Ne pozabite na stare prijatelje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspeh vam je zagotovljen, če boste sprejeli neko novo odgovornost. Skušajte se čimprej sporazumeti z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite predvsem, da ne zaidete v finančne težave. Prepustite času, da reši neko čustveno zadevo. Utrujenost. RILI (od 20.2. do 20.3.) Dobri izgledi na napredovanje vseh, ki so v državni službi. Srečno ure z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zimski turistični razgledi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 14.40: Jelka Cvetežar In «Duo sa Kvarnera*; 15.00: Mali koncert; 15.30: »Mrtvi Kurent*, drama; 16.50: Znane melodije; 17,20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Slovenščina; 18.15: Umetnost; 18,30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor iz St. Mavra; 21.00: Mozart: Simfonija št. 40; 21 30: Vabilo na ples; 22.30: Godalni orkestri; 23.00: Orkester Reneč. 12,00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.30: V diskoteki; 13.25: M. Bu-gamellt: Trio; 14.50: Dantejev «Pekel». Koper SOBOTA, 2. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 8.45: Simfonične skladbe; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Antologija; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11,30: Koncert; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost. 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mladino; 20.25: M. Se-rao: »La vlrtO dl Checchina*; 21.25: Ital. pesmi; 22.30: Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Katina Ranlerl; 9.00: Ital. glasba; 9.35: V deželi sonca; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Plesna glasba; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Rossinijeva »Pepelka*; 21.35: Noč ob Luninem svitu. 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00 In 12.50: Glasba po željah; 13,40: Popevke In ritmi: 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 16,00: Izbrali ste...; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Schubertove skladbe; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Tokovlč; 19.30: Pre- nos RL: 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Satiejeve skladbe; 19.15: Srednjeveška zgodovina; 19.30: Vsakovečerni koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu J. M. Leclatr; 21.30: Koncert. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Schwerdt: Simfonija v Es-duru; 8.55: Za šolarje; 9,25: Veselo dopoldne; 9.45: Slovenske narodne; 10.15: Glasba upora; 10.40: Seznanite se s Parkerjev.imi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05' Kmetijski nasveti; 12.15: Bosanske narodne; 12.30: Srečanje dveh solistov; 13,15: Obvestila; 13.30: Zabavna glasba; 14.05: Slavni Operni pevci; 15.15: Zabavni kaleldoskop; 15.40: Abe- ceda Blaža Arniča; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Medigra; 18 00: Aktualnosti; 18.10: Plesni karnet; 18.45: Okno v sveti 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Novo v studiu 14; 20.20: Obe plati postave; 21,00: Plesi; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Sobotni ples. Ital. televizija 8.30, 12.15 In 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik: 19.20: Oddaja za delavce; 19.55: Deset dni v parlamentu; 20.15: Šport; 20JO: Dnevnik; 21.05: Studio 1; 23.20: Mednarodna šestdnevna dirka; 23.40: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik: 21.15: Dlsney- land; 22.05: TV Igra »Izgubljeni sln»; 22.35: Devet Beethovnovih simfonij; 23.20: Šport. Jug. televizija 18.00: Kmečki upor II.; 19.15; Slike in skulptura; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: S kamero po svetu; 21.05: Studio 1; 22.20: Zgodba Iz serije «0 1», Vreme včeraj; najvišja temperatura —0.6, n-ajnlžja —3.6, ob 19. url —2.8; zračni tlak 1007.1 raste, vlage 41 odst., veter severovzhodnik 30 km s sunki 62 kim. nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 4.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2. februarja Svečnica J Sonce vzide ob 7.27 in zatone 0 17.11. Dolžina dneva 9.44. vzide ob 11.58 In zatone ob '■*! Jutri, NEDELJA, 3. februarja Blaž PO POVRATKU TRŽAŠKE GOSPODARSKE DELEGACIJE IZ PRESTOLNICE Pozitivni razgovori dr. Caidassija v Rimu nekaterih vprašanjih tržaškega pristanišča Plačevanje ICE za tranzitni promet - Tranzit CSSR-Trst-prekomorje - Izplačilo vojne škode ■ Okrepitev prometa z Južnoalriško unijo, Anglijo in Commonvrealthom ter Indijo Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi se je včeraj sestal z nekaterimi novinarji krajevnih listov, katerim je obrazložil korake, ki jih je skupno s članom predsedstva zbornice dr. Vatto naredil v Rimu za rešitev naslednjih važnih vprašanj ; Plačevanje IGE za tranzitni promet, odnosno izvajanje nove okrožnice ministrstva za finance, ki predvideva, da se plača IGE za vsako kupčijo, pa četudi je izvršena v industrijski ali pristaniški prosti luki. Predsednik zbornice je imel daljši sestanek z odgovornim funkcionarjem za IGE pri ministrstvu za finance in je prejel zagotovilo, da bodo ugodno rešili plačevanje IGE za prosto industrijsko pristanišče, nadzorovane kantine in za dobave na ladje. Obstajajo pa še težave glede ureditve plačevanja IGE za tranzitne kupčije, o čemer so govorili na ravnateljstvu carin. Vendar tudi tu dobro kaže in pričakujejo, da bodo ob podpori lokalne carinske u-prave tudi to vprašanje v kratkem času ugodno rešili. Celotno vprašanje torej formalnopravno še ni urejeno, vendar sko-ro ni več dvomov, da bodo upoštevali upravičene interese tržaškega pristanišča in resne dokaze, ki sta jih navedla tržaška gospodarska predstavnika. S tem pa bo dokončno rešeno eno izmed zelo važnih in izredno perečih vprašanj, ki zanima celotno pristanišče in s tem tudi celotno tržaško gospodarsko življenje. o Ugodnosti za tranzit CSSR. * Na ministrstvu za promet so razpravljali o ugodnostih, ki jih zahteva češkoslovaško izvozno podjetje Cehofracht za prevoz blaga iz CSSR po železnici in nato za izvrševanje pristaniških operacij. V tej zvezi bo februarja ponoven sestanek predstavnikov štirih priza- trgovinske zbornice Londona med zasedanji v Bruslju In to zlasti v perspektivi vključitve Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče. Sedaj je celotno vprašanje nekoliko odloženo, zaradi znanih dogodkov, ko Velika Britanija ni vključena v SET. Vendar pa ostane obojestransko zanimanje, ki bo nedvomno privedlo do konkretnih rezultatov. detih železniških uprav: avstrijske, češkoslovaške, italijanske in jugo- slovanske, predhodno pa se bodo v Turinu še sestali strokovnjaki za tarifna vprašanja. Cehorracht do sedaj še ni uradno predložila svoje zahteve, do česar pa bo prišlo v najkrajšem času. Vendar pa so njih zahteve predstavnikom trgovinske zbornice dobro poznane, saj je bil pred kratkim predsednik zbornice dr. Caidassi prav v tej zvezi na uradnem obisku v Pragi. V bistvu gre za ureditev železniških tarif, kar pa seveda ni odvisno samo od italijanske železniške uprave, temveč od vseh železnic, ki pridejo v poštev za prevoz češkoslovaškega blaga. Na prvem preliminarnem sestanku prizadetih železniških uprav so železniške uprave Avstrije, Jugoslavije in Italije sprejele stališče, naj ostanejo železniške tarife neizpremenjene odnosno na isti višini, kot so bile 1962. leta. Vendar pa so že takrat f. Promei z Indijo. Z veleposlanikom Indije so bili razgovori zelo konkretni in uspešni, saj so se dogovorili, da bo marca prispela v Trst indijska gospodarska delegacija, ki bo pričela s pogajanji za ustanovitev stalnih skladišč za indijsko blago in obratov za predelavo surovin. okrepitev železniških in pomorskih zvez, da bo lahko Trst vse te možnosti tudi uresničil. Predsednik ENALC prišel na obisk v Trst predložili CSSR, da naj sestavi svo- je predloge. Ureditev železniških tarif za prevoz češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče predstavlja šele uvod za reševanje celotnega vprašanja, o katerem bodo razpravljali na sestanku, ki bo marca med Ceho-frachtom in tržaškimi Javnimi skladišči. železniški promet CSSR skozi Trst je dosegel iani 424.042 ton, 1961. leta je znašal 470.555 ton, 1960. leta 214.745 ton in 1959. leta 42.095 ton. IZ te razpredelnice (ki upošteva celotni železniški promet CSSR skozi tržaške tovorne postaje) izhaja nagel razvoj prometa CSSR, ki pa se je nekoliko ustavil in celo znižal v lanskem letu. Vendar pa splošne perspektive niso neugodne, saj je treba upoštevati, da se je vzporedno občutno povečala tudi trgovinska izmenjava med CSSR in Italijo, ki sedaj dosega že skoro trideset milijard lir v obeh smereh, medtem ko je pred leti skoro ni bilo. Obstajajo torej objektivne ugodne okoliščine, da se promet CSSR skozi tržaško pristanišče v letošnjem letu ponovno okrepi in povečc. o Izplačan,je vojne škode. Pred-sednik zbornice je govoril s podtajnikom ministrstva za zaklad poslancem Fanellijem glede likvidacije vojne škode. Podtajnik je izrazil željo, da se s prizadetimi osebno sestane, na kar je predsednik podtajnika povabil v Trst, tako da bo v kratkem prišlo na sedežu trgovinske zbornice do te- ga sestanka, ki naj olajša rešitev celo ‘ ' ‘ lotnega vprašanja. 4 Okrepitev prometa z Južno- *" afriško unijo. Dr. Caidassi se je sestal z veleposlanikom Južno-afriške republike, s katerim je govoril o možnostih krepitve tranzitnega prometa njih izvoznega blaga skozi tržaško pristanišče. Do prvega poskusa obsežnejše pošiljke južnega sadja je prišlo že lani, vendar ne z najboljšim uspehom, ker je bila prav takrat stavka tržaških pristaniških delavcev. Februarja in marca bodo poslali ponovno z več ladjami obsežnejše pošiljke južnega sadja za potrebe srednje-evrop-skih tržišč in pričakujejo, da bo mogoče ustvariti nov pomemben blagovni tok. Južnoafriški veleposlanik je tudi opozoril na nekatere pomanjkljivosti tržaškega pristanišča v zvezi s prometom z južnim sadjem. Te pomanjkljivosti bodo skušali čimprej Odstraniti in je bil v ta namen včeraj že prvi sestanek med predstavniki zbornice in strokovnjaki pristanišča. V preteklem letu je pomorski promet z Južno Afriko dosegel 7.043 ton in torej ni bil na visoki ravni. Vendar pa obstajajo stvarne možnosti občutnega povečanja tega prometa, saj se tudi ta republika vedno bolj usmerja na uvoz In iz- voz proti srednjeevropskim drža vam, za kar pa je prav tržaško pristanišče idealen posrednik. V ta namen je predsednik zbornice veleposlaniku izročil tudi nazorno karto, ki prikazuje možnosti pristanišča, e Promet z Veliko Britanijo — **• Commomvealthom. V razgovoru z angleškim veleposlanikom in gospodarskim atašejem so govorili o različnih možnostih prometa zlasti z državami Common-wealtha. Predstavniki zbornice so že imeli prisrčne stike s predstavniki Tudi promet Indije skozi tržaško pristanišče v zadnjih letih znatno narašča, saj je ta pomorski promet dosegel 1959. leta 16.546 ton, 1960. leta 100.846 ton, 1961. leta 104.465 ton in 1962. leta 184.850 ton. Možnosti so seveda zelo obsežne, saj za Indijo še v večji meri velja, da se njena zunanja trgovina preusmerja proti srednjeevropskim državam in da je za ta promet Trst ne samo najboljše, temveč skoro edino primerno pristanišče. V razgovorih z vsemi tremi veleposlaniki je bilo govora tudi o tržaškem mednarodnem velesejmu in o udeležbi omenjenih držav na tem velesejmu. Pri tem ne gre samo za simbolične razstave, temveč za stvarni prikaz zanimivih izvoznih proizvodov, s čimer se lahko bistveno izboljša podoba velesejma, ki bo le na tak način v celoti izvršil svojo nalogo pospeševalca trgovinske izmenjavo med obsežnim srednjeevropskim zaledjem in prekomorskimi državami. Iz izjav predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija lahko zaključimo, da so bili razgovori v Rimu izredno pozitivni in da lahko pričakujemo hitro in ugodno rešitev nekaterih pomembnih vprašanj. Prav tako so tudi zelo pozitivni razgovori s predstavniki nekaterih držav, pri čemer — je poudaril dr. Caidassi — pa si ne smemo delati iluzij, temveč moramo upoštevati, da gre za sedaj samo za možnosti, pa čeprav za stvarne in utemeljene možnosti. Treba je narediti še mnogo v pristanišču, za Včeraj je prišel v Trst Giuseppe Rapelli, predsednik vsedržavne ustanove za strokovno usposabljanje trgovinskih uslužbencev. Namen njegovega obiska je, da na kraju prouči možnosti novih pobud za strokovno usposabljanje delovne sile v okviru dežele. Ob 11. uri je obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo in se pogovarjal z njim o bližnji . dražbi za zidanje hotelirske šole pred | Sesljanom. Ob 13. uri se je Rapelli odpeljal skupno z dr. Mazzo in županom Franzilom v Gradež. Zvečer pa se je udeležil ceremonije otvoritve spopolnjevalnega tečaja za trgovske zastopnike, ki ga priredi ENALC. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda je bilo lani na Tržaškem 412 tečajev. Na vsakih deset delavcev je po en delavec obiskoval te tečaje, kar postavlja Trst na prvo mesto med vsemi pokrajinami. To je dokaz, kako se tržaški delavci in uradniki zavedajo važnosti strokovnega spo-polnjevanja. Uradni list št. 29, ki nosi datum 1. februarja 1963, objavlja ustanovni zakon od 31. januarja 1963 št. 1: . ..»Posebni statut dežele Furlanija- na obrežju, dober kilometer pred | Julijska krajina.« Gasilci odstranjujejo ostanke zmečkanega avtomobila miimmiiiiiiiiiiiiiimmmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii......................................................................mn....................................mn,.........................mn......n DAm V MAVHINJAH P0CRCB PRILJUBLJENE UČITELJICE VLADKI TERČONOVI Preiskava še ni mogla pojasniti pravih vzrokov tragične nesreče Zasliševanje šoferja Perica, kije še ped šokom, 'm nekaterih prič, te bo nadaljevalo in verjetna zaključilo danes Pokojna Vladimira Terčon iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiitiiiiimiiiiiiiimiiiiminiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiimii iimimiiiiimiiiiiiiiriiimiiiitlfitiiHimiiiiiiiiiiiiiimi PO KONKRETNIH PREDLOGIH AVSTRIJSKE PETROLEJSKE DRUŽBE Tragični konec 25-letne učiteljice Vladimire Terčon iz Nabrežine-Kamnolomi št. 28/c, ki je zgubila življenje pri hudi nesreči v četrtek zvečer na prehodu čez železniško progo blizu nabrežinske-ga sanatorija, je napravil globok vtis v Nabrežini, v Mavhinjah, Se-sljanu in v vseh bližnjih vaseh po Krasu, kjer so mlado učiteljico poznali in jo imeli radi. Točno pred enim mesecem je z drugimi slovenskimi šolniki Vladka spremila na zadnji poti svojega stanovskega tovariša Colauttija, ki se je ob zori Novega leta ponesrečil v Kopru, danes pa bodo nesli belo krsto z njenimi posmrtnimi ostanki k večnemu počitku na pokopališče v Mavhinjah. Tragična usoda je pretrgala mlademu dekletu nit življenja, ko je polna nade delala načrte in se ji je zdelo, da se ji je nasmehnila sreča. Vladka je maturirala na slovenskem učiteljišču v Tr- stu leta 1956, a ni mogla dobiti stalne službe. Med počitnicami je bila zaposlena kot vzgojiteljica v otroških kolonijah Slovenskega dobrodelnega društva, v zimskih Sestanek na vladnem komisariatu zaradi naftovoda Trst-Gradec-Dunaj Kakšne posredne in neposredne koristi bi naftovod prinesel tržaškemu gospodarstvu • Pomisleki miljske občine Včeraj so se na vladnem komisariatu sestali vladni komisar dr. Mazza, tržaški župan dr. Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik Ustanove industrijskega pristanišča odv. Forti, ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini, predsednik Centra za gospodarski razvoj Padoa, miljski podžupan Millo, devinsko-nabrežinski župan Škrk, inž. Carbone, predstavnik civilnega tehničnega urada in poveljnik pristanišča. Razpravljali so o konkretnih predlogih avstrijske državne petrolejske družbe, da bi v Trstu postavila izhodiščne naprave naftovoda Trst-Gradec-Dunaj. Na sestanku so prišli do zaključ- ka, da te naprave ne bodo prinašale mestu pomembnih gospodarskih koristi, saj so podobne naprave povsem avtomatizirane in zaposlujejo zelo majhno število o-seb. Toda to avstrijsko pobudo so kljub temu vzeli resno v pretres, ker je treba tudi računati na zaposlitev delovne sile pri gradnji naprav, na plačevanje najemnine za zasedena zemljišča, na morebitna popravila ladij, ki bodo dovažale petrolej, kakor tudi na vse ostale manjše, toda kljub temu koristne dohodke, ki jih vsako tako središče posredno ali neposredno prinaša. Poleg tega pa bo naftovod še bolj tesno povezoval tržaško pristanišče z Avstrijo, ki je v zadnjih letih preusmerila v severna pristanišča in na Reko precejšen del svojega tranzitnega prometa, ki je bil v prejšnjih letih namenjen skozi Trst. Glede postavitve omenjenih naprav v miljski občini, je miljski občinski svet že svoj čas o tem razpravljal in izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki bi z gradnjo teh naprav grozila miljski obali. Rečeno je bilo, da obstaja predvsem nevarnost, da bo umazanija, ki jo nujno spuščajo petrolejske ladje v morje, zamazala morsko obalo, kjer se v zadnjih letih lepo razvijajo nove kopališke naprave, ki pritegujejo tudi tuje turiste. Zaradi tega so sklenili, naj bi umetni otok, kjer naj bi pristajale petrolejske ladje, zgradili okrog 3 kilometre od obale, in ' sicer izven tretjega zunanjega valobra-na. Strokovnjaki menijo, da na ta način ne bo nobene nevarnosti, da bo morebitna umazanija škodovala obalnim krajem. Poleg tega Avstrijci zahtevajo za gradnjo naprav na kopnem najmanj 300.000 kv. metrov zemljišča. Zato so sklenili, da pride v poštev zemljišče na Dolgi kroni, ki leži proti Orehu in ki je bilo pred nedavnim vključeno v področje industrijskega pristanišča. Ustanova industrijskega pristanišča poseduje na namenjenem področju za gradnjo teh naprav samo 190.000 kv. metrov zemljišča. Ostalo zemljišče je zasebna lastnina, ki jo bodo morali odkupiti. Zmogljivost naprav za odpremo petroleja po naftovodu proti Dunaju naj bi znašala od 1,5 do 6 milijonov ton letno. Poleg tega pa računajo, da bo prišlo v Trst od 150 do 200 petrolejskih ladij več kot sedaj. Kot smo že svoj čas poročali, je ta avstrijska pobuda poveza- na z gradnjo dveh novih velikih čistilnic petroleja na Dunaju in z morebitno gradnjo nove čistilnice v Gradcu. Zato so se Avstrijci odločili za Trst kot izhodiščno točko naftovoda, ki bo šel po jugoslovanskem ozemlju do Gradca in naprej na Dunaj. V JANUARJU Padec prometa v Javnih skladiščih ašal pris promet skozi .favna skladišča 143.000 ton proti 209.000 tonam v istem me- secu iani. Pri tem je odpadlo na raztovorjeno blago 84.500 ton in na natovorjeno blago 58.500 ton. Promet se je skrčil za 66.000 ton, to je za 31,6 odstotka. Kar pa gre v znatni meri na rovaš slabega vremena, ko v pristanišču sploh niso mogli nakladati in razkladati ladij. Dravinjska doklada se zviša za 3 točke Na podlagi računov vsedržavne komisije za določanje indeksa življenjskih stroškov pri osrednjem statističnem uradu je znašal indeks, ki služi za apliciranje pregibne lestvice plač v industriji, trgovini in kmetijstvu, v tromesečju november-januar 120,68 točke (zaokroženo na 121 točk) proti 118 točkam prejšnjega tromesečja. Zaradi tega se bo na podlagi sporazumov, ki veljajo za pregibno lestvico, draginjska doklada s 1. februarjem zvišala za tri točke. Draginjska doklada se določa za tri mesece in se nato spremeni, če se v tromesečju indeks cen ponovno zviša. časih je imela v raznih vaseh gospodinjske tečaje, pred tremi tedni pa je dobila zaposlitev na osnovni šoli v Sempolaju, kjer je poučevala v prvem razredu in je nadomeščala učiteljico Darijo Zidarič iz Nabrežine. Vsa srečna je bila, ker bi ostala na tem mestu do konca šolskega leta. Vladka je bila delavna kot mravlja_ in je poleg pouka na o-snovni šoli nadaljevala s poukom na gospodinjskih tečajih v Praprotu in na Proseku. Dopoldne je bila na osnovni šoli, zvečer pa enkrat v Praprotu, drugič na Proseku. Gospodinjske tečaje je imela že nekaj let in se je za to tudi specializirala. Običajno se je vozila z vespo, včasih, zlasti ob slabem vremenu, pa jo je peljal njen 27-letni zaročenec Herman Peric iz Sesljana št. 26. Tako jo je peljal tudi predsinočnjim v Praprot in jo počakal do konca predavanja, da bi jo odpeljal domov, toda sredi poti se je zgodila strašna nesreča. Preiskovalni organi niso mogli še dokončno ugotoviti, zakaj je avto treščil ob tovorni vlak. Ugotovili so, da je Peric čakal pred zaprtimi zapornicami na cesti šem-polaj-Nabrežina. Mimo je privozil brzi vlak, za njim pa tovorni vlak. Zapornice so bile še zaprte, avto pa se je nenadoma premaknil, s sprednjim delom dvignil zapornico in zavozil pod tovorni vlak. Leva vrata so se zaradi močnega sunka odprla in je Perica vrglo nekaj metrov vstran, medtem ko so njeni sopotnici kolesa vlaka odrezala levo nogo in ji povzročilo hude telesne poškodbe, od avtomobila pa so ostali le razbiti in razmetani kosi. Perica so poskušali zaslišati včeraj, a je še ves zmeden in pod močnim vtisom tragedije, ker ve, kaj se je zgodilo njegovi zaročenki. Na vprašanja, kako je prišlo do nesreče, odgovarja, da se ne more ničesar spomniti. Zaradi tega so možna le ugibanja. Morda je Peric nenadoma spustil sklopko in avtomobil se je zaletel, ker je bila vključena prva brzina, ali pa je spustil nogo z nožne zavore. Vsekakor je čudno, da se je to zgodilo, saj je Peric izkušen šofer in vozi tudi tovornik, ki si pa je pred kratkim kupil, da bi kot zasebni prevoznik lahko nekaj več zaslužil. Peric in Vladka sta se mislila poročiti v jeseni in sta’ se na to pripravljala, da bi imela prijeten domek. Vladka, čeprav mlado dekle, je bila že izkušena gospodinja in se ni bala nobenega gospo- dinjskega dela. Mama ji je umrla, ko ji je bilo 11 let. Za svojega očeta Alfonza in 23-letnega brata Zdravka, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov, je skrbela kot najboljša gospodinja. Večkrat je vstala navsezgodaj, da jima je pripravila zajtrk in kosilo. Nato je odšla v šolo, po pouku je pospravila stanovanje, šivala in prala, popravljala naloge ter se pripravljala za večerni tečaj. Bila je resno dekle in zelo prijazna ter pri vseh priljubljena. Rodila se je 6. junija 1937 v Tržiču, kjer je njen oče delal v ladjedelnici. Med vojno se je družina zaradi bombardiranja preselila v Vižovlje, kjer so ob požigu te vasi vse izgubili, ker je pogorela tudi njihova hiša. Preselili so se k sorodnikom v Mavhinje, kjer je mati umrla leta 1948 zaradi srčne kapi. Iz Mavhinj so prišli v Nabrežino in so pred leti dobili stanovanje v čedni hiši prav pred občino. Vladka je skoraj slutila, da se ji bo nekaj hudega zgodilo. Pred nekaj meseci se je ponesrečila z vespo ko se je vračala z večernega gospodinjskega tečaja v Mavhinjah, ker ji je počila guma. Tedaj se je pobila in ranila po čelu in se je morala zdraviti nekaj tednov. Poleti pa si je za las rešila življenje blizu Benetk, kamor je šla na izlet s svojimi sorodniki iz Londona, Avto je namreč zletel v jarek, Vladka pa se je bila precej pobila po telesu. Ko je o teh svojih nesrečah pripovedovala Slovensko gledališče v Trstu V sredo, 6. t. m. ob 20. uri premiera v četrtek, 7. t. m. ob 20. uri ponovitev V GLEDALIŠČU V KOPRU K 1 a b u n d «KR0G S KREDO» kitajska pravljična igra v štirih dejanjih Scena; Vladimir Rijavec Kostumi: Mija Jarčeva Režija: Adrijan Rustja SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu tradicioi dobrodelni plt Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi zadnji simfonični koncert orkestra TržaSke filharmonije po znižanih cenah, pod vodstvom dirigenta Den-nisa Burka in s sodelovanjem pianista Dale Bartiletta. Program obsega: Betitlnelli — Dve iznajdbi (za godala); Rahmaninov — Variacije na Paganl-nijevo temo op. 43 za klavir In orkester; Dvorak — Simfonija St. 7 op. 70 (prva izvedba v Trstu). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic, * * * AVDITORIJ TržaSko »Stalno gledališčen ponovi danes 2. t.m. ob 21. umi recital Paole Borbeni za abonente reda H. Program obsega v prvem delu: »Steklenica mineralne vode« Riccarda Bacohellija, «Mravlja» (pogovor s tangom) Carla Terrona in »Emilija v mi. ru in vojni« Aida Nicolaja; v drugem delu pa: »Emraj B. vdova Giooasta« Alberta Savinia ter »Izselitev« Lulgi-ja Pirandella. danes 2. februarja ( pričetkom ob 21. u. Hotelu Excelsior pa!#* Vstop Izključno z vt Vstopnice in rezerv nje miz na sedežu “L I štva v Ulici Machia* št. 22-11, tel. 36275, <“L no od 10. do 12. ter 17. do 19. ure. Razna obvestila Filatelistični klub »L. Košir« obvešča Slame, da bo v nedeljo 3. februarja od 10. do 12. ure v Ul. Montecchl 6 običajni sestanek. Pogrebno podporno društvo v Bazo vici vljudno vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 3. II. 1963 ob 16. uri v Preslovi dvorani. Odbor. V soboto, 23. t. m. na stadionu «Prvi maj« VIL GLEDALIŠKI PLES Igral bo »Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem Marjane Deržajeve Slavka zdravnikov in primarijev bolnišnic Včeraj je vsedržavno združenje primarijev bolnišnic (ANPO) proglasilo stavko primarijev in zdravnikov za nedoločen čas. Stavke so se udeležili vsi primariji in drugi zdravniki v bolnišnicah. Seveda so poskrbeli, da ne bodo zaradi tega trpeli bolniki ter da bo redno deloval oddelek za prvo pomoč. Združenje je proglasilo stavko proti odobritvi površnega zakona o reformi bolnišnic, ki ne svoji sosedi, je malo za šalo malo I upošteva teženj bolnišniških zdrav-zares rekla, da bo tretjič zgu-I nikov sploh in primarijev še po-u:i_ jti_.i-j_._i_ - - sebej. bila življenje. In res. Prav tretjič, ko se ji je zdelo, da je na varni vožnji, jo je čakala smrt. Danes ob 15. uri bodo krsto z njenimi posmrtnimi ostanki odpeljali iz Ijiše žalosti v Nabrežini, kjer je na parah, v Mavhinje, kjer jo bodo pokopali na domačem pokopališču. Hudo prizadetemu očetu in bratu ter sorodnikom izrekamo globoko sožalje, dragi Vladki pa naj bo lahka zemlja zraven njene mamice. Danes pogreb elanov družine Turko Danes ob 14.45 bo izpred mrtvašnice glavne bolnišnice pogreb pokojnih Antona, Katarine in Matevža Turka, ki so se po nesreči zastrupili s plinom v svojem skromnem stanovanju v zasilni stanovanjski hiši nad Kolonkovcem. Kakor smo že poročali, so karabinjerji odkrili strašno nesrečo, ki je uničila Turkovo družino, ko so bili oče, mati in sin mrtvi že 40 ur. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je o-dobril vrsto sklepov krajevnih u-stanov in med njimi tudi naslednje: Za pokrajino sklep o navodilih za delitev pomoči nezakonskim o-trokom v letu 1963 in sklep o prispevku šolskim blagajnam slovenskih in italijanskih šol. Za tržaško občino tri sklepe o plačilu za stanovanjske izgnance v skupnem znesku 1.633.000 lir; sklep o vzdrževalnih delih v slovenski šoli pri Sv. Soboti za 1 milijon 800.000 lir; sklep o 7.200.000 lir izdatka za zgraditev odtočne kanalizacije skupine hiš IACP v Ulici Vigneti v Skednju ter sklep o zvišanju oskrbnine v bolnišnici za kronične bolnike. Za dolinsko občino je pokrajinski odbor odobril sklep, s katerim se dovoljuje razširitev zasebne poti, ki vodi v kamnolom podjetja Scoria v Ricmanjih. Naj jim bo lahka zemlja, lumiun.iillm."""........................................................... VČERAJ PONOČI NA ZAČETKU UL. FABI0 SEVER0 Uničujoči ples avtomobila med bencinskimi črpalkami v Šofer brez patenta in sopotnica nepoškodovana - Dve črpalki izruvani, avto pa pošteno razbit T» t* ostalo od bencinske črpalke »SchetU Prebivalce v poslopjih na začetku Ul. Fabio Severo je včeraj ponoči okrog 1.30 vrgel iz postelj nevsakdanji hrup, ki ga je povzročil 26-letni študent Fabio Morpurgo iz Ul. Romagna 29. Čeprav brez šoferske knjižice in nevešč šofiranja, je Morpurgo z veliko hitrostjo pripeljal po Ul. G. Carducci z velikim avtom PD 99014, ki je vpisan na ime Pa-squala Juresevicha iz Ul. Milano 27, in v katerem je bila poleg šoferja tudi njegova prijateljica Jolanda Radin iz Ul. Scorbicchio 41. Morpurgo je očitno hotel zaviti v Ul. Fabio Severo, toda na blagem zavoju pred palačo policijskega komisariata je zaradi velike hitrosti izgubil nadzorstvo nad volanom. Avtomobil je zaradi tega zaneslo povsem na levo stran naravnost v eno izmed bencinskih črpalk «Schell», ki jo je popolnoma zmečkal in dobesedno izrul. Udarec je odbil nato avto najprej na sredo ceste, nato pa ga je zopet zaneslo proti bencinskemu kiosku, kjer je zadel v pravilno parkirano motorno kolo znamke «Be-nelli» in ga vrgel 4 metre daleč. Toda blazni ples neobvladanega Preden se je dokončno ustavil in umiril, je podrl še eno bencinsko črpalko, poškodoval nosilni drog svetlobne naprave in zadel v kakih 100 kg težko cvetlično vazo in jo vrgel 27 metrov daleč na ulico. Razumljivo je, da je po takem blaznem plesu bil avtomobil primerno poškodovan, manj razumljivo pa je, kako da sta iz zmečkanega avtomobila zlezla povsem nepoškodovana, a precej bleda in preplašena, Morpurgo in njegova spremljevalka. Na kraj incidenta so kmalu prišli agenti prometne policije in vse skrbno premerili in zapisali, gasilci pa sb počistili ulico in odpeljali žalostne ostanke razbjtega avtomobila. Mladega nediplofnira-nega šoferja so seveda prijavili sodišču zaradi prehitre vožnje po mestu in ker je vozil avto brez šoferskega dovoljenje, Lažja zastrupitev štirih oseb v spalnici Stirj osebe so se včeraj zjutraj | klinom avtomobila se s tem še ni končal. Gre za 25-letno Giocondo Fonta- laže zastrupile z gorilnim plinom. pot por. Bordon iz Ul. dei Bo-iardi 72, za njeno 2-letno hčerkico Claudio, za Fontanotino svakinjo 26-letno Nerino DelFOsmo por. Fontanot in njenega le nekaj dni starega otroka Nicola. Vse štiri so z avtomobilom RK hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na 4. zdravniški oddelek zaradi lažje zastrupitve s plinom. Bordonova bo o-krevala v enem tednu, njena punčka v treh dneh, Fontanotova v petih, njen dojenček pa v treh dneh. PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR« priredi ===== danes == 2. FEBRUAR^ ob 21.30 v dvorani na stadio"8 «Prvi maj«, Vrdelska cesta lila PLES Igral bo orkester «BIue St**8* 5. Zaželena temna obleka KINO ŠKEDEtf 2 U N Pon Ros Stri Anr tla H. V Javi ?as: Jolj * te obs, »a ki te te te kil las V s tel te te “os lini Hat ■tiso tet k> ker ;te te ton P, «o Pp tilt ?i So »cia Polt »ie te Ani te te ien predvaja danes 2. t.m. ob film: «SENILITA» 16 V (Senilnost) Igrajo; CLAUDIA CARDlNA^ in ANTHONY FRANClOs’ leta! Najbolj pričakovan film tej Nazionale 16.00 »La congiura ae‘g(i, ci». Teehnieolor. Stevvart Grs Sylva Koscina. Arcobaleno 16.00 «1 fuorllMS* ^ »ro.llla BrkliiliApiinu' ilfof iw«y\lAr IV valile soliitiarla«. Metrocotor. Baseihart, Pacttuita Riico. _____________,010°*' Fenlce 16.00 «14 paradiso deM’11'- |, Teobnicolor. Prepovedano n»l»“,% t Exce|.s)or 15.00 «11 coltello nelK|u ga«. Sophia Loren, Anthony PeI* Prepovedano mladimi. Grattacielo 16.00 «L’attimo dell«^ lenza«. David Niven, Lesli« Supercinema 16.00 «Hatari». color. John Wayne. nt Alabarda 16.00 «1 tromboni dl F** jji, volo«. Techniicolor. Ugo Raimondo Vianello, Moira ll Filodrammatico 16.00 «11 capitan%, ferro«. Tecihnlcolor. Glistavo n Barbara Steele. Aurora 16.30 «L’urlo della Cnstailo 16:30 «Tempesta su rf0t> ton«. Henry Fonda. Capitol 16.00 «1 due colonelli»' VValter Pidgeon, Seidla Gabel. j. Garibaldi 16.30 21.45 «11 grand« £>r. se«. Teehnieolor. Gregory PecK, rol Baker, Charlton Heston. ,, Impero 16.30 «La monaca di Massimo 16.00 «Totb di notte«. scope. Prepovedano mladini. vy Moderno Danes ob 21. url S0,®sel' nje dialektalrie skupine Cesca B3S, gia s sledečim programom: bruarja «Baruffe Chiozotte«; bruarja «La serva amorosa«; fji bruarja «11 bugiardo«; 8. !et,Uar)* «La locandiera«; 9. in 10. «Slor Todero brontolon«. — „,jc ob delavnikih: ob 21 url: v nf ljo ob 17. im 21. uri. Ljudske cen cj-Astoria 16.00 «11 placido Don rica dei cosacohij«. Techmc°,or' Astra 16.00 «Luee nelJa plaMa»-Vittorio Veneto 16.00 «SoIo s0*'1'’ stelde«. Kirk Douglas. mp Abbazla 16.00 »IH piccoto colon«1 , Joselito. Techinlcolor. p« arconi 16.00 »La comgiura d®1 lenti«. Rossamia Sahiaffimo, rais. Ideale 16.00 «Avventure dl un » ne«. Teehnieolor. nf Skedenj 16.00 »Semlltžrt. Claudia * dinale. Prepovedano mladini. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN PORO^ Dne 1. februarja se je v Trsta diilo 8 otrok, umrlo pa je 16 oseb-^ UMRLI SO: 80-letnia Giuseppe3 cihlet yd. Ličen, 78-letni Gib5 n. Pretz, 78-letnia Anma Kortam cer, 78-lebna Lavimia Faveutu ^ Ohtussii, 81-letna Framcesoa teiiUcC, Muravitz, 37-letni Giusto TCgnr 79-letna Amella Gaber, 77-letna ^ seppima Stergar por. Viti, 78-letrU tonio Lukarioh, 46-letni Carlo ^ p- 78-letna Margberita Pugliese vu^'jjet metti, 54-letni Alberto Valenti, 'jj. na Gluiliama Drascek vd. Gcromr ■ letna Antonia Velari por. Moren; »o letni Eugenio Sikerl, 66-letni R00 Bernardi. NOČNA SLUŽBA LEKARN p IN A,M - Al Cammello, Drevored ^ septembra 4; Godina, Trg sv. J?Li) 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 Vernari, Trg Valmaura 10; Viel*1 Borzni trg 12. ------------- f Sindikat slovenske šole 1 g|0' očetu, bratu in sorodnikom tei boko sožalje ob tragični učiteljice Vladimire Terčon. Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je kruta usoda v cvetu mladosti ugrabila našo ljubljeno VLADIMIRO TERČON Nepozabno Vladko bomo spremili na zadnjo pot danes, dne 2. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Nabrežini - Kamnolom 26 na pokopališče v Mavhinje. Žalujoči: oče, brat Zdravko In ostalo sorodstvo Nabrežina, 2. februarja 1963. fil: H w IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN *a tri mlade roparske napadalce tožilec zahteva! 80 mesecev zapora Motornega čolna je ukradel bencinski motor - V pijanosti se je upiral karabinjerjem *»'h,|V8eraJ4nJi obravnavi pred i ciano Tessaris iz Ul. R. Manna IiojSj 1.mv. sodiščem (predsednik I 25, potegnil motorni žoln na su- Strin’ ,?z>lec Ballarini, zapisnikar ho, da bi ga prepleskal ter o- Ann«??- ’ obramba PP Poillucci, ------------------------------- * * ■». „i41uv,v, in Antonini) proti trem H, Jlj m> ki so obtoženi, da 30 Bart,0Aaja lani oropali na Trgu ]anj.,can 37-letno Giuseppino Fur-i.?®'«00 lir ter jo ranili, je •MIm °i ec dr- Ballarini zahteval it tri 9je kazni: za Nevia Rosaia Jolfa .■ a*tald't 11 in za Livia Gan-'z Ul. delle Lodole, 1 leto, ltega £ev in 10'dni zapora za vsa-Hedt'0J;a kazen zadeva samo rop, »bl0jjV?> ko bi morali porotniki ta 3 11 °ba mladeniča vsakega ki st gaseče zapora zaradi ran, tega f. {* prizadejala žrtvi. Poleg tMi 6 ‘ozilec zahteval za vsakega Bina 5° 180.000 lir globe. Glede kil »nVi mentiia iz Ul. Caprin je Zanj 21 fc a® strožji: zahteval je itrVi „ieti in 8 mesecev zapora P 280-00O lir globe. ieijjjjj |i^evem mnenju so se mla-*e1sltn*e Pre.i. dogovorili, da bodo oropali. Vse kar se je po-Nni?,g°dil°’ ie biIa P° njegovem 'RossiJ. Posledica tega načrta. Za rini Aj.11 Castaldija ie dr. Balla-'Dlafopteval nižjo kazen, ker sta itllo« ,, F.urlanichevi vsak po 40 'r.odškodnine, česar Pa Chi-•0 , ni .storil. Tožilčevi zahtevi ike, • Prisotni nekoliko začudili '!odelo 2nano, da Chimehti snloh ni V?aI- direktno pri napadu, toa, c le sedel v avtu za vola- .0 °. kratkem tožilčevem govoru pORovorili zagovorniki. Odv. tilti 0’Hueci je zahteval naj sod-Pa teopr°stijo Rosaia obtožbe ro-SltoijJ nai ga obsodijo samo za po-,V n,..® (v tem primeru pa pride kij jlev amnestija). Odv. Anno-tolno,e zahteval za Chimentija polije,, oprostilno razsodbo, ker po heSii j* mneniu mladenič ni za-Aatnl' i®nja. Končno je odvetnik skušal omiliti obtožbe lem Uandolfiju (ki je v najtež-WF0 0^aiu. ker se je polastil ^'he torbice). z^r»av? se bo nadaljevala da-ktlloj ral. Okoli poldneva bo ver-2e prišlo do razsodbe. • * • kazenskem sodiščem (pred-W,nif Falzea, tožilec Corsi, za-lsstt07r De Paoli, obramba Va-S0.]etse je zagovarjal včeraj t i 1,1 mehanik Dario Michelaz-kil ok, hrlanske ceste 247, ki je •eta en> da je 3. avgusta 1950. tor jakradel majhen ladijski moki j2 motornega čolna «Milady», tri«® bil zasidran v grljanskem l; u, nu. Poleg tega je Michelaz-!)®hci«a1 METROCOLOR PiOdotto e Oiretto da I Sceneggiatura di I Ca produtton MICHAEL CARRERAS | EDMUND MORRIS |. M? SANGSTER - lil. MAtSSO Una Ptoduiiolts CAPRICORN IZJAVA PREDSEDNIKA POKRAJINSKE UPRAVE DeZelna ainnija bo gonilna sila n socialoi razvoj Tri obmejne pokrajine bodo s skupnimi napori lahko bolje reševale svoje krajevne probleme Na zadnji seji pokrajinskega od- canje občinskega sveta v ponede- bora preteklo sredo je predsednik dr. Chientarolli najprej poročal o svečani položitvi temeljnega kamna za tehnično industrijsko šolo v Gorici, ki ji je prisostvoval tudi minister za šolstvo Gui. Tudi poznejše zborovanje pokrajinskih in občinskih upraviteljev v sejni dvorani pokrajinskega sveta je lepo uspelo. Predsednik je poročal nadalje, da je bila pretekli torek podpisana ustanovna listina delniške družbe za industrijsko cono v Tržiču. S tem se odpirajo za Tržič nove možnosti za nadaljnji industrijski razvoj. Predsednik je zaključil poročilo s čitanjem brzojavke, ki jo je poslal prefekt dr. Princivalle, v kateri ta čestita za rojstvo nove industrijske cone ter želi mnogo u-speha pri delovanju nove ustanove. Nato so odborniki odobrili številne ukrepe glede krajevne finan. ce javnih del, socialne pomoči in za kmetijstvo. 2e pozno zvečer je dobil odbor toliko pričakovano telefonsko sporočilo, da je senat odobril zakon o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom. Odborniki so sprejeli novico z veseljem in se pri tem spomnili težke borbe za dosego tega cilja, dolgih razprav in številnih resolucij, ki jih je sprejel pokrajinski svet v času, ko je bila izvedba deželne avtonomije še volilna utopija. Dr. Chientarolli je poudaril zgodovinsko važnost tega ukrepa za prebivalstvo goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki bodo s skupnimi napori lahko bolje napredovale pri enotnem reševanju gospo-darsko-socialnih problemov naše obmejne dežele. Dežela bo v spodbudo za samoupravo krajevnega prebivalstva ter bo v kratkem postala gonilna sila demokratičnega razvoja, socialnega napredka in gospodarskega izboljšanja. Za zaključek je predsednik tudi v imenu odbornikov odredil, da se pošljejo brzojavke najvišjim predstavnikom oblasti, ki so prispeva li k uresničitvi dežele. Med drugimi so poslali brzojavko predsedniku Fanfaniju, v kateri so mu v i-menu prebivalstva in pokrajinske uprave v Gorici izrekli zahvalo za njegovo prizadevanje pri izvedbi deželne avtonomije. Interpelacija KPI v zvezi z deželo Občinski svetovalci KPI dr. Ne-reo Battello, Fulvio Bergomas in Miladin Černe so poslali goriškemu županu interpelacijo v zvezi z izvedbo ustavnega določila o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. V tej interpelaciji svetovalci ugotavljajo, da predstavlja 30. januar, ko je bila dežela izglasovana, izredno pomemben datum za bodoči razvoj občine v okviru pokrajine in dežele. Medtem ko jemljejo na znanje izredno sklicanje občinskega odbora in pa manifest, ki ga je župan naslovil na prebivalstvo, zahtevajo svetovalci izredno skli- ljek zvečer. Nadalje ugotavljajo, da bo parlamentarni sklep trajno vplival na prihodnost mladih generacij, in zaradi tega naj se prihodnji teden posveti ena učna ura obrazložitvi pomena ustanovitve dežele, na kateri naj se predava dijakom in pa učnim močem. Nadalje, naj občinska uprava tiska deželni statut in ga razdeii po šolah in tovarnah, da bi na takšen način pomagala dvigniti demokratično zavest prebivalstva in delavcev. V Jamljah so pokopali priletno vaščanko V sredo so pospremili na zadnji poti 84-letno Alojzijo Cogni, bivajočo v hiši št. 29 v Jamljah. Pokojnica je dočakala visoko starost. Pušča za seboj praznino, ki jo bodo občutili vsi, ki so jo ljubili in spoštovali. Zapustila je dva sinova in dve hčerki z družinama. Umrla je v ponedeljek popoldne na svojem domu. Vaščani in prijatelji izrekajo prizadetim iskreno sožalje; pridružuje se mu tudi naše uredništvo. Se vedno brez sladkorja Trgovinska zbornica v Gorici sporoča; da so začeli z razdeljevanjem kave in olja proste cone. Vsak potrošnik lahko dobi po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek št. 29 ter po en liter semenskega olja na osebo, ki ga lahko dobi pri svojem trgovcu. Po trenutnem položaju za sedaj še ni mogoče uvoziti sladkorja po znižani ceni v prvi polovici tekočega meseca. Vzrok za to je položaj na mednarodnem tržišču in pa težave pri preskrbi. Zato bodo do nadaljnjega obvestila trgovci na drobno lahko prodajali samo domač sladkor. Obroki sladkorja po znižani ceni, ki pritičejo potrošnikom od 1, januarja dalje bodo razdeljeni pozneje v dopolnilo nakazil za posamezne mesece. Trgovci, skupnosti in javni lokali naj prevzamejo potrebno nakazi-lo pri trgovinski zbornici v Gorici. Trgovci naj vzamejo na znanje, da bodo za odtise od 1. do 5. marca prišli v poštev samo odrezki štev. 29. KADAR JE ZIMA PREMRZLA Zaledenele poti v Stari gori onemogočajo izpeljavo lesa Prizadeti kmetje želijo, da se ceste vzdržujejo Letošnja nenavadno dolga ih prava sibirska zima je zadostila, potrebam smučarjev, zelo prav pa je prišla tudi za zemljo, ker jo bo zrahljala; pomorila bo tudi mnogo mrčesa, ki se je zadnja leta tako razmnožil, da je ogrožal in tudi uničeval cele poseve zelenjadi in rastlinstvo na sploh. Iz drugih razlogov pa je le prehuda. Mislimo na kmetovalce v Standrežu, Gorici in drugih okoliških krajih, ki imajo svoje gozdove v Jugoslaviji, povečini v Stari gori. Zima je najbolj primeren čas, da kmet naseka drv in jih pripelje domov. Neobhod-no jih potrebuje za kurjavo, ob-tičje, količje za trte, fižol itd. Skrbni kmetje so si drevje že posekali in se pripravili, da ga speljejo domov ravno sedaj, ko so v gozdu vse poti zamrznjene in trde. Obstajajo pa zapreke, da pri najboljši volji ne morejo do njega, Pot za Širokim hribom in pod Zavornikom je čez in čez tako zaledenela, da ni moč po njej niti z živino niti s traktorjem, ki ga danes uporabljajo v pretežni meri za vsa kmečka dela. Vse poti v gozdu so tudi zanemarjene. Omenjeni del ceste pa bi bilo potrebno urediti: očistiti bi morali, ko je bil čas za to, odtočne jarke, da bi se voda odtekala v bližnji potok. Kmetje so večkrat prosili, pristojne oblasti, naj bi vsaj za silo uredile glavno PSI IN DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Izpolnjen je eden pogojev za politiko levega centra Načrt za razvoj dežele naj upošteva predvsem koristi delovnega človeka Tiskovni urad pokrajinske federacije Italijanske socialistične stranke sporoča: «Goriška federacija Italijanske socialistične stranke izraža svoje veliko zadovoljstvo zaradi dokončne izvedbe deželne avtonomije Furla-nije-Julijske krajine. Socialisti so bili vedno med prvimi v borbi za dosego deželne avtonomije ter s ponosom ugotavljajo, da so stavili .sedanji vladi, kot enega temeljnih pogojev za začetek nove politike prav izvedbo deželne avtonomije v naši deželi. PSI Je mnenja, da je to prvi korak na poti k obnovi italijanske države. Zato bo njegova politična ak Cija vedno bolj težila k temu, da se izvede v državi splošna deželna ureditev, kar je končno predvideno tudi v republiški ustavi. To je potrebno, ker je nujno, da se upoštevajo določila ustave, brez skrivanja za španskimi stenami političnega oportunizma. Goriški socialisti smatrajo, da mora tej prvi realizaciji slediti organski načrt za razvoj nove dežele, ki bo moral upoštevati predvsem koristi delavskega razreda na področju Furlanije-Julljske krajine.* Smrtne posledice nesreče v Standrežu Včeraj popoldne so v spremstvu svojcev, znancev in velikega števila domačinov položili v grob 65-letnega Josipa Pavletiča iz Ul. sv. Mihaela 112. V četrtek je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v sredo zvečer v prometni nesreči v Standrežu. Kakor smo poročali, ga je nekaj po 19. uri podrl vespist 20-letni Mario Gregoris, stanujoč v Ul. Ti-cino 5, ko se je peljal iz mesta domov. Pavletič je povsem nepričakovano prečkal cesto, in to ravno v trenutku, ko se je pripeljal vespist. Prišlo je do Skoi*aj' hfe‘izo-gibnega trčenja, v katerem sta se oba potolkla. Huje se je poškodoval Pavletič, ki se je udaril v glavo; v bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarca v lobanjo in pretresa možganov. Medtem ko se je Gregoriso-vo stanje zboljšalo in bo čez deset dni zapustil bolnišnico, so pri Pavletiču nastopile komplikacije. Zapustil je ženo in dve hčerki. NA KMEČKI ZVEZI Izpolnjevanje prijav za zavarovanje kmetov Novi zakon o kmečkih pokojninah neposrednih obdelovalcev obvezuje vse kmečke družine, da znova prijavijo kmetijo, če hočejo ohraniti pravico do zdravniške in zavarovalne oskrbe ter pokojnine. Da bi pomagali izpolniti obra- iiiiiillllllliaillllillimiiiilllllllllllliiMiil'iiiliiiiillliillliiillitllillllliiilillllllllllliiiiiiiliiiiii,i,,‘iriiiilli,lilllilillliMlii>iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ledene gmote na vodometih Ogromna ledena masa na dvorišču bolnišnice sv. Justa Led na vodometu v Ljudskem vrtu Mraz je lahko tudi velik umetnik. Ce ima pri roki vodo, je sposoben napraviti presenetljive oblike, ki privabijo pozornost marsikaterega mimoidočega. Tako je včeraj naneslo, da je fotografski objektiv ujel dva vodometa. Poleti ju skoraj ni videti: izdaja ju samo droben curek vode, ki brizga v zrak. Nizke temperature pa so ustvarile na obeh vodometih kar zanimive forme. Na dvorišču ob vhodu v bolnišnico sv. Justa je nastala o-gromna ledena masa, težka nekaj ton, ki vsebuje vso vodo, ki je pritekla v zadnjem mesecu. Sestavljajo jo stalaktiti večjih in manjših velikosti. Prav na vrhu ledene kope pa je ostalo majhno žrelo, iz katerega še vedno pršijo drobne kapljice. Ta vodomet zaledeni vsako zimo, toda tolikšne količine leda, kot se je je nabralo v tej zimi, ne pomnijo že dokaj let, morda desetletje pa tudi več. V ljudskem vrtu teče voda iz pipe z večjo močjo; tudi bazen je večji, zato ledena masa težje nastaja. Njena velikost ni kdo ve kolikšna, zato pa prav lepo dopolnjuje harmonijo skal, zloženih v obliki piramide. Medtem ko se malokateremu ljubi, da bi v teh mrzlih dneh postajal okoli vodometa, se rdeče ribice, ki živijo v bazenu, najbrž ne menijo za mraz in led. Edino, kar <*oto- zec za prijavo, bodo na sedežu Pokrajinske kmečke zveze v Ul. 24. maja 1 od 10. do 12. ure na razpolago kmetom za informacije, obenem pa jim bodo izpolnjevali obrazce. Prizadete osebe naj prinesejo s seboj list vzajemne bolniške blagajne. Kdor ne bo sestavil prijave po določilih zakona, bo kaznovan z globo od 5.000 do 20.000 lir, ali pa še več. Obenem bodo pobirali, članarino za leto 1963. Snežne razmere na goriških smučiščih Po poročilu Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje: Lokve 10 cm pršiča in —6 stopinj; Lažne 30 cm pršiča in -8; Črni vrh nad Idrijo 55 cm pršiča in —12; Log pod Mangrtom 52 cm pršiča in —12; Kobarid 5 cm pršiča in —14; Kuk 60 cm pršiča in —15; Livek 20 cm pršiča in —10; Matajur 100 cm pršiča in —15; Vojsko 120 cm pršiča in —13; Idrija 35 cm pršiča in —12 stopinj. V Logu pod Mangrtom je skakalnica uporabna. Srečen konec nevarne vožnje Včeraj popoldne nekaj po 14. uri je peljal Caprarov tovorn.k težke kamnite bloke iz kamnoloma dr. Vilka Cotič nad Devetaki. Na vsem lepem pa so na strmi cesti popustile zavore na prikolici. Šofer je imel toliko prisebnosti, da je vzdržal za volanom skoraj do križišča z državno cesto. Poskušal je najti pot v ravnini, da bi se vozilo ustavilo samo od sebe, vendar je ni našel, ker je vseskozi klanec. V zadnjem trenutku je skočil iz kabine; tovornik se je zvrnil na desno stran, prikolica pa je ostala na cesti. Karambolirano vozilo je utrpelo precejšnjo škodo: delno se je razbila kabina, predvsem pa stranice, na katere so pritisnili težki kamniti bloki. Kasneje so pripeljali na kraj nesreče žerjav, ki je vozilo povlekel na cesto. Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija Starček iz Jazbin si je zlomil nogo Včeraj popoldne okrog 14.40 so pripeljali v civilno goriško bolnišnico 86-letnega Luko Mraka iz Jazbin št. 16. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je starček zlo-mil desno nogo v stegnu ter so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Starček se je poškodoval, ko je po nesreči padel na domačem dvorišču . pot, ki vodi mimo vseh parcel v Stari gori, vendar vse doslej prošenj niso upoštevale. Zaradi tega se sprašujejo, zakaj plačujejo davke, ki so precej visoki, plačujejo pristojbino na posekana drva in se podrejajo drugim predpisom. Upoštevajoč vse te dolžnosti, ki se jim ne odtegujejo, imajo tudi pravico zahtevati boljše vzdrževanje cest, da pridejo do svojih parcel. Tudi mostiček v tem delu gozda ie zaradi delovanja vode taki pokvarjen, da je že skrajni čas za popravilo. Ali se sedaj nekaj ukrene, ali pa se lahko nekega dne zgodi, da se objekt pod težo traktorja in bremena zruši v potok, ki teče precej globoko pod njim. Kdo bo trpel posledice, če se primeri kaj takšnega? Vsako odlašanje s prevozom drv iz gozda predstavlja izgubo časa, obenem pa nenadoma lahko nastopi odjuga, da bodo ceste postale neprehodne zaradi blata. Cas teče in kmalu bomo v marcu, ko se prične delo na polju, drva pa bodo ostala v gozdu tja do poletja. vo pogrešajo, so otroci, ki jim ob lepem vremenu mečejo hrano. Stalaktiti so se v velikih količinah pojavili tudi na desnem bregu Soče, nasproti Gire. Nekateri merijo v višino tudi po več metrov. Kjer teče, je Soča za-mrzla samo ob bregovih, pri Pod-gori, od prvega do drugega jeza, kjer miruje, pa se je čez in čez napravila debela ledena skorja. Uklenila je lesene čolne, ki jih imajo nekateri stanovalci ob bregu, prav tako pa tudi splava, ki ju rabijo pri obnavljanju mosta čez Sočo. Kadar se vodna gladina zniža, začenja led pokati, avtobusa iz Gorice (kavarna Bra-Lomljenje je razločno slišati, pa t tuš) ob 4.30 zjutraj, iz Podgore ob tudi opazovati ga je mogoče. Izlet SPD v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi ob priliki mednarodnih smučarskih skokov na veliki skakalnici v Planici, ki bodo v nedeljo 24. marca, enodnevni avtobusni izlet za člane ln prijatelje. Vpisovanje v kavami Bratuš v Gorici se zaključi dne 28. februarja. Voznina po 1200 lir za člane m po 1300 lir za nečlane. Kosilo iz nahrbtnika Za prehod meje zadostuje veljavna prepustnica. Odhod 14.45. Povratek zvečer. Gorica in Gradez v dokumentarnem filmu Pokrajinska turistična ustanova je preteklo sredo zvečer pripravila » kino dvorani 'Stella mattutina* predvajanje dokumentarnih turističnih filmov za oblasti in povabljence. Na sporedu sta bila filma o bojiščih iz prve svetovne vojne okrog Gorice, ki naj bi služila zlasti za pospeševanje turizma bivših bojevnikov, ki prihajajo na ogled meje in bivših bojišč. Druga dva dokumentarna filma pa prikazujeta Gradež, njegovo zgodovino in moderne kopališke naprave. Kar se prvega vojaškega filma tiče, se mu pozna, da je bil izdelan še pred 1950 in so v njem še nekatere tare iz takratnega bolj napetega vzdušja, ko še ni bilo vpliva maloobmejnega prometa in dobrega sosedstva. Drugi vojaški film je v tem oziru nekaj boljši. Bolj primerna za pospeševanje turizma, zlasti tudi mednarodnega, sta dokumentarna filma v barvah o Gradežu. Eden prikazuje predvsem zgodovinski del mesta ter ga primerja z novim delom in modernimi kopališkimi napravami. Ta film komentira Biagio Marin. Drugi film, prav tako v barvah, pa prikazuje kopališče o Gradež« sredi poletne sezone, z vsem vrvežem in številnimi atrakcijami ter zdraviliškimi napravami, ki jih nudi to veliko jadransko kopališče, ki ima večstoletno tradicijo ter je priljubljeno zlasti avstrijskim m nemškim turistom, ki si želijo morja in sonca. Predvajanje vseh štirih dok u-mentarjev je trajalo približno eno uro in so se ga udeležiti številni civilni in vojaški predstavniki, med katerimi naj omenimo goriškega prefekta, župana in predsednika EPT. Slovensko gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo, 3. februarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev kor-zo 13 s komedijo v štirih dejanjih »kadar se Štorklja ZABAVA. (Andre Raussin) Sedeži so po 300 In 200 lir, stojišča po 100. Predaja vstopnic na SPZ, Ul. Ascoll 1, tel. 24-95 In v kavarni Bratuš. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! DELOVAL BO BIFE’ VERDI. 16.30: «Relaz'oni pericolo-se», G. Philip in G. Moreau. Francoski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.00: «Le tentazioni quoti-diane», A. Delon, M. Ferrer in M. Prešle. Črnobeli italijanski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. V1TTORI A. 17.15: «Maciste, il gladia-tore piu forte del mondo», M Fo-rest in S. Gabel. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «11 prigioniero di Guam», J. Hunter in B. Perez. Ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ir. ponoči je odprta v Gorici lekarna AI.ESANI, Ul. Uarducci 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 0,2 stopinje pod ničlo ob 13.20, najnižjo 8 stopinj pod ničlo ob 22. uri v četrtek zvečer. Povprečne dnevne vlage Je bilo 55 odstotkov. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 PRIMORSKI DNEVNIK Tenis za trofejo SNAM Pietrangeli in Jovanovič zmagovita MILAN, 1. — z eno zmago na vsaki strani se je nocoj zaključil v Metanopoliju prvi dan teniškega dvoboja Italija - Jugoslavija za trofejo «SNAM». V otvoritveni tekmi je Pietrangeli odpravil Piliča v treh setih, medtem ko je Jovanovič premagal prav tako v treh nizih italijanskega predstavnika Gardinija. Izidi prvega dne so naslednji: Pietrangeli - Pilič 6:3, 4:6, 9:7 Jovanovič - Gardini 6:8, 6:2, 6:1 RIM, I. — V teku so pogajanja za teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko, ki bi moral biti 2. in 3. marca v Padovi na pokritem igrišču US Petrarca. < 3-TRE» V MADONNI Dl CAMPIGLIO Nemec W. Bartels zmagovalec v smuku MADONNA Dl CAMPIGLIO, 1. — Tekmovanje v smuku za trofejo “3 Tre» se je zaključilo z zmago enega najboljših nemških alpskih smučarjev Wolfganga Bartelsa. Nemec se mora zahvaliti za zmago odsotnosti Zimmermanna, ki se je potolkel med treningom, pa čeprav se lahko reče, da mu je uspeh zasluženo pripadel. Tudi brez Zimmermanna je avstrijska ekipa močna. vendar se danes ni obnesla. Njihov najboljši v prvem delu smuka Nindl je morda pred koncem preveč tvegal, zaradi česar je padel in ni prišel niti do cilja. Predvidevanja se torej niso uresničila. Avstrija je z Nindlovim padcem izgubila vsakršno možnost dobre u-vrstitve, medtem ko so se za častna mesta borili Francozi in Italijani. Prvi so uspeli z Lacroixom, medtem ko je tretje mesto pripadlo vedno presenetljivemu Carlu Seno-nerju. Zaradi nizke temperature je bila proga zelo hitra in ponekod ne- SMUČARJI ZA NORDIJSKO KOMBINACIJO Georg Thoma (Nemčija) na vrhu lestvice Italijan Perin tretji v teku in peti v kombinaciji SEEFELD, 1. — Petintrideset smučarjev, ki je včeraj nastopilo v skokih za nordijsko kombinacijo, je danes tekmovalo v teku na 15 km. Temperatura je dosegla 20 pod ničlo, ko so se tekmovalci pognali po progi za osvojitev prvega mesta. Med nastopajočimi je bil tudi zmagovalec v skokih Nemec Georg Thoma, ki je bil glavni favorit za pr- vo mesto v lestvici nordijske kombinacije. Z desetim mestom v teku je Nemec ohranil vodstvo v lestvici in zmagal. Največje presenečenje pa je pripravil Italijan Enzo Perin, ki je prispel tretji na cilj in tako zasedel v kombinaciji častno peto mesto. IZID TEKA NA 15 KM 1. HORST MOEHWALD (Z. Nemčija) 56T0"8 2. Aloise Kaelin (Sv.) 56’13’’l 3. Enzo Perin (It.) 56’23”3 4. Guenther Meinel (V. Nemčija) 57’32”2 5. Eduard Lengg (Z. Nem.) 57’57"9 7. Nikolaj Gusakov (SZ) 58'09”3 8. Tormod Knutsen (Norv.) 58’32”6 9. Sepp Zeller (Z. Nem.) 58’4U”2 10. Georg Thoma (Z. Nem.) 58’50”4 itd. Goriška ekipa je okrepljena z Del Deganom in Benvenutijem iz Trsta. V nedeljo zjutraj ob 8. uri bo drugi avtobus odpeljal v Ljubljano tudi navijače goriških boksarjev. varna. To so občutili manj izkušeni smučarji s padci. Najslabše se je pripetilo Kanadčanu Fuggeru, ki si je zlomil desno nogo. Z druge strani pa je hitra proga pripomogla k izboljšanju rekorda Švicarja Willyja Forrerja. Precejšnje zanimanje je vladalo za nastop Age Khana Karima, ki se je moral zadovoljiti s 54. mestom za Jugoslovanom Klinarjem, ki je bil 51. .n njegovim rojakom Detičkom, ki se je uvrstil na 53. mesto. Startalo je 80 tekmovalcev od katerih so jih 10 diskvalificirali. Izid današnjega tekmovanja v smuku je naslednji: 1. BARTELS WOLFGANG (Nem.) 1’53”17 2. Lacroix Leo (Fr.) 1’54”36 3. Senoner Carlo (It.) 1’55”96 4. Messner Heini (Av.) 1’56”12 5. Killy Jean-Claude (Fr.) 1’56”24 6. Mussner Gerhard (It.) 1’56”67 7. Leitner Ludwig (Nem.) 1’56”71 8. Perrot Gaston (Fr.) 1’56"90 9. Gacon Albert (Fr.) 1’57”31 10. Paride Milianti (It.) 1’57”46 11. Minsch Jos (Sv.) 1’57”55, 12. Frank Benno (Nem.) 1’57”60, 13. Nenning Gerhard (Av.) 1’57”72, 14. Mahlknecht Ivo (It.) 1’58”15,15. Sta-mos Pierre (Fr.) 1’58"26, 16. Arpin Michel (Fr.) 1’58”41, 17. Giovanoli Dumeng (Sv.) 1’58”59, 18. Leiter Hias (Nem.) 1’59”96, 19. Gartner Helmut (It.) 1’59”96, 20. Gruenen-felder Georg (Sv.) 2’00”43, 21. Fill Martino (It.) 2W’48, 22. Giovanoli Jan Reto (Sv.) 2’00”53, 23. Lind-strom Rune (Šved.) 2’01”07, 24. De Nicolb Felice (It.) 2’01”54, 25. Schmidt Paul (Sv.) 2’01”64, 26. Pe-droncelli Italo (It.) 2’01”66, 27. Piazzalunga Bruno (It.) 2’01”84, 29. LESTVICA ZA TROFEJO MADONNA Dl CAMPIGLIO 1. Francija 15 točk 2. Italija 19 3. Nemčija 20 4. Avstrija 35 5. Švica 48 ZAČASNA LESTVICA ALPSKE KOMBINACIJE ZA TROFEJO «3—TRE» 1. NEMČIJA A (Bartels W., Leiter L., Frank B.) 0 točk 2. Francija A (Lacroix L., Killy J. C., Stamos Pierre) 2,85 3. Avstrija (Messner H., Nenning G., Leitner H.) 10,10 4. Italija B (Mussner G., Mahlknecht I., Gartner H.) 13,36 5. Italija A (Senoner C., Milianti P., De Nicolo F.) 13,90 GA 20. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA S Fiorentino začetek dobe nevarnih srečanj za J uventus Priložnost Interja, da izpodrine furinske tekmece Z nedeljskim koloni se bo začel za zimske prvake pravcati «tour de force». Juventus bo moral igrati s Fiorentino, Romo in Torinom na domačih tleh ter z Bologno in Sampdorio na tujem. Nasprotno pa bo imel njegov najresnejši tekmec za naslov italijanskega nogometnega prvaka Liter v petih kolih manj nevarne nasprotnike. To pomeni, da bo borba za vodilno mesto v lestvici A lige vedno zanimiva in razburljiva ter bo potekala po predvidevanju sodeč, še med Turinčani in Milanča- | delitvijo točk. Ce bo Napoli še na-1 dalje pokazal igro zadnjih zavrt- ni. Verjetno bo šele povratno sre Čanje Juventus-Inter pokazalo na verjetnega zmagovalca tega dolgega in napornega turnirja. Trener Turinčanov Amaral bi bil zadovoljen, če bi se znašel 28. aprila ko bo ta «big match» z istim številom točk z milanskimi tekmeci, l)IIIIHIkllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a|||||||aJ|||||||||||||||| Košarkarsko prvenstvo prve moške lige Po nedeljskem porazu Knorr odrezan od borbe za prvo mesto Simmenthal si je že zagotovil letošnji naslov italijanskega prvaka? Vse kaže, da- bodo Milančani izpolnili želje in predvidevanja, še posebno, ker je Knorr odpadel iz te borbe za naslov. Zadnjo možnost, da ostanejo v tesnem stiku z vodilnima petorkama, so si Bo-lonjčani zapravili v Vareseju, ne toliko po lastni krivdi, kot po zaslugi ekipe Prealpi. Domačini so brez dvoma zaigrali svojo najlepšo letošnjo tekmo in so si po o- Gruenenfelder Robert (Sv.) 2’02”16 strem boju zagotovili zmago, ki itd- I jim je prinesla tudi zavidljivo če- ......iiiiiiiiiiiiihihiiiiiiiiiiiiiiihhiii.llMlllllltnii..............HIMIII.............................................. PRIPRAVE ZA TEDEN SMUČARSKIH POLETOV LESTVICA NORDIJSKE KOMBINACIJE 1. GEORG THOMA (Z. Nemčija) 463,95 točke 2. Guenther Meinel (V. Nem.) 452,98 3. Tormod Knutsen (Norv.) 444.75 4. Stefan Oleksak (CSSR) 443,72 5. Enzo Perin (It.) 441,36 itd. 7A DVOBOJ Z ODREDOM Odhod goriških boksarjev v Ljubljano Pokrajinski odbor boksarske zveze iz Gorice sporoča, da bodo danes popoldne s posebnim avtobusom odpotovali v Ljubljano gori-ški amaterski boksarji, ki bodo jutri, v nedeljo, nastopili v povratnem srečanju proti boksarskemu klubu «Odred» iz Ljubljane. Srečanje bo ob 19.30 v dvorani Gospodarskega razstavišča. Dvoboj predvideva naslednja srečanja: Petelinja teža: KOVAČ (L) — BAL-DINOT (G) Lahka: ČERNE (L) — SINDICI (G) Lahka: HRIBAR (L) — DEL DE-GAN (G) Welter lahka: ZUPAN (L) — BEN-VENUTI (G) VVelter lahka: ZUPANČIČ (L) — VI-SINTIN (G) VVelter: VAINER (L) — BATISTU-TA (G) VVelter težka: PREŠEREN (L) — BACCHETTI (G) Srednja: BITENC (L) — PIANI (G) Srednjetežka: BOZOVIC (L) — CONSIN (G) Težka: PIVK (L) — MARTINEZ (G) Skakalci iz 16 držav povabljeni v Planico Za prehod meje bo zadostovala osebna izkaznica LJUBLJANA, 1. — Pred dnevi so na seji Izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije razpravljali med drugim tudi in predvsem o pripravah na Planico. Predsednik Planinskega komiteja dr. Danilo Dougan je seznanil Izvršni odbor s potekom priprav na tekmovanja, ki bodo v Mednarodnem planiškem teknu od 22. do 24. marca. Po besedah dr. Dougana so bili povabljeni k sodelovanju skakalci iz 16 držav: Sovjetske zveze, Poljske, CSSR, Madžarske, Francije, Finske, Švedske, Norveške, Švice, Italije, Avstrije, Kanade, Japonske in Zn A. Prijave še niso potrdile Japonska, Kanada, Finska, Francija, Italija in CSSR. Finci so v osebnih stikih zagotovili udeležbo v primeru, če se bodo jugoslovanski skakalci udeležili njihovega tekmovanja. Prav tako se pričakuje zanesljiva udeležba Italijanov, medtem ko francoskih skakalcev najbrž ne bo v Planici. S podporo Izvršnega sveta LRS so bila opravljena vsa rekonstrukcijska dela na skakalnici, na kateri so med drugih pomaknili most za 2 metra nazaj, kar bo omogočilo 2 do 3 m daljše skoke, približno do 130 metrov. Veliko skrb povzroča urejanje parkirnega prostora, ker je sneg prekinil čiščenja terena. Za nemoten promet n času prireditev skrbita občini Kranj in Jesenice. Organizatorji pričakujejo izreden obisk, zlasti z motornimi vozili, tudi iz tujine, ker je zagotovljen prehod preko meje brez kakršne koli vize, le z osebno izkaznico. Med Planiškim tednom bo tudi tečaj za eksperte v gradnji velikih skakalnic, ki ga bosta vodila izvedenca FIS inž. Straumann in inž. Klopfer. Dr. Dougan je še omenil novost, ki bo v tem, da bodo skoraj vsi tekmovalci takoj po razglasitvi rezultatov prejeli pod skakalnico častna darila. Jugoslovanski skakalci se bodo izključno posvetili Planici na skupnem treningu, ki se bo začel 5. marca in ga bo vodil inozemski strokovnjak ob pomoči domačih trenerjev. Prireditev bo prenašala jugoslovanska televizija in Evrovizija. Zagotovljeni so tudi radijski prenosi. Tekmovalci, funkcionarji, sodniki in gostje se bodo zbrali na Bledu 21. marca, kjer bo organizator priredil sprejem ob 18.30 na Blejskem gradu. Vsak dan ob 10. uri bo otvoritev tekmovanja, 15 minut pozneje pa se bodo začeli skoki. Zadnji dan bo v Planici še posebej slovesen. Takoj po končanem tekmovanju bo v podnožju skakalnice nastopila folklorna skupina iz Rateč s kratkim programom, za tem pa bo na tem prostoru razglasitev rezultatov in razdelitev častnih daril tekmovalcem. Na Bledu bo zvečer ob 20. uri razdelitev praktičnih nagrad z zaključno zabavno prireditvijo •Ples narodov». V petek in soboto bodo cene za vstopnice po 200 dinarjev, za mladino do 16 let in vojake po 50 din, v nedeljo bodo vstopnice po 300 oziroma 100 din. Vstopnice bodo prodajali ob vhodu v dolino Planice, pri Kompasu in pri posameznih potovalnih uradih. V Trstu bodo vstopnice naprodaj pri potovalni agenciji UTAT, prav tako Pa bodo na voljo obiskovalcem Planice na Dunaju, v Celovcu in drugih krajih v Avstriji. Obiskovalci, ki bodo prišli v Planico z motornimi vozili, si bodo lahko zagotovili prostor za parkiranje že vnaprej pri Kompasu. Za osebne avtomobile bo parkiranje stalo 500 dtn, za kombije 1.000, za avtobuse pa 4.000 dinarjev. trto mesto. Čeprav so 1« redki pričakovali poraz Knorra, je pa treba poudariti, da izid pravzaprav ne predstavlja presenečenja. Res ja, da so ekipe, ki tvorijo vodečo trojico, skoraj za razred boljše kot ostale, a je tudi res, da je letos v tem prvenstvu skupina klubov, ki so zmožni izrednih podvigov. V tej skupini ima brez dvoma častno mesto Prealpi, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih in znanih košarkarjev. Bolonjčani so v tem prvem delu igre prevladovali, v drugem pa so morali prepustiti pobudo domačinom, ki so polagoma nadoknadili zaostanek. Tik pred zaključkom pa so prešli v vodstvo in zmagali. Tudi Simmenthal je imel precej težko delo; čeprav je nastopal na domačih tleh, se je moral pomeriti z nevarno Fonte Levissimo, ki jfe do danes večkrat zablestela. Obfe moštvi sta igrali na višku svojih sposobnosti in ker je ekipa iz Cantuja prišla v Milan brez upanja na zmago, je zaigrala odprto: Gostje so predvsem skušali pTedvajati lepo igro v napadu, pri čemer so pozabili na obrambo, kar so domačini izrabili in si nabrali nad sto točk. iV skupino ekip vrste Prealpi in Fonte Levissima spadata tudi Stel-la Azzurra in Biella. Obe ekipi sta odpravili svoje nedeljske nasprotnike, pa čeprav je Stelli Azzurri padovanski Petrarca nudil več preglavic kot Lazio Bielli. V petnajstem kolu letošnjega košarkarskega prvenstva moške prve lige, moramo tudi zabeležiti zmago Algor-ja, ki je končno prekinil negativno vrsto nastopov. Tudi Livorno je izboljšal svoj položaj na lestvici z tjomačo zmago nad neapeljsko Partenope, ki se mu je le v prvem polčasu enakovredno pro-tivila, medtem ko je v nadaljevanju pustila domačinom prosto pot do koša. Se enkrat je treba podčrtati podvig petorke Prealpi, ki je odrezala bolonjske tekmece iz borbe za naslov.' Simmenthal sedaj sa- medtem ko je Herrera mnenja, da bi ta skupni tek proti končnemu cilju bolj škodil njegovim igralcem kot turinskim. Zaradi tega bo Herrera skušal izrabiti priložnosti, ki mu jih nudi nogometni koledar in se povzpeti nad Juventusom. Jutri se bo videlo, če bo Inter zmožen tega podviga. Predvsem, ker bo imel v gosteh Catanio, ki ne bi smela biti prevelika ovira za uspešen zaključek tekme nedeljskega 20. kola. Brez dvoma vlada večje zanimanje za dvoboj v Turinu med Juventusom in Fiorentino. Florentinci se bodo predstavili zimskemu prvaku z najboljšo postavo, vendar smo lahko prepričani, da bodo tudi Juventinci poslali svoje najboljše moči na igrišče. Nagrada je prevelika, da bi jo lahko brez škode prepustili nevarnim gostom, ki se tudi potegujejo za boljšo uvrstitev v lestvici. Lahko se reče, da bodo tudi preostale tekme jutrišnjega za vrtljaja A lige zanimive. Milan bo gostoval v Bergamu, kjer bo verjetno našel v Atalanti pretrdo kost, da bi jo z lahkoto oglodal. Čeprav je Roma prejšnjo nedeljo pokazala izredno učinkovitost napadalcev, prevladuje mnenje, da ji bo tokrat v Modeni trdo predla. Nič boljše se ne bo godilo Bologni, ki bo gostovala v Palermu, pa čeprav bo imela v napadu dva zelo nevarna igralca, kot sta Bulgarelli in Pascutti. Tudi Tumburus bo ponovno branil barve bolonjskega kluba, zaradi česar smemo pričakovati, da bo Bologna pokazala na daljnem jugu ne samo lepo, temveč tudi učinkovito igro. _Za ostale tekme je težko predvidevati rezultate. Zelo verjetno se bodo srečanja zaključila z zma- go domačinov, pa čeprav ni mo- goče zanikati možnosti poraza teh. To velja za dvoboj med Mantovo in Torinom, ki se lahko konča tudi z zmago gostov ali pa vsaj z Ijajev, se Spalu ne obeta nič dobrega. Mislimo pa, da je neodločen izid glavni cilj, za katerega se bodo potegovali igralci iz Ferrare. Precej izenačena bi morala biti tekma med Sampdorio in gostujočim moštvom iz Vicenze. Isto lahko trdimo o dvoboju Venezia-Genoa, za katerega smo mnenja, da so možni vsi trije rezultati. * * * MILAN, 1. — Na sedežu nogometne lige so danes žrebali igrišča, na katerih bodo tekme četrtfinala turnirja za italijanski pokal 1962-63. Žrebanje je dalo naslednje rezultate: v Bariju: Bari — Genoa v Bergamu: Atalanta — Padova v Genovi: Sampdoria — Torino v Turinu: Juventus — Verona Tekme bodo v četrtek 25. aprila. Atalanta-Milan Inter-Catania Juventus-Fiorentina Mantova-Torino Modena-Roma Napoli-Spal Palermo-Bologna Sampdoria-Vicenza Venezia-Genoa Catanzaro-Bari Lucchese-Brescia Sanremese-V arese Siracusa-Trani 2 * 1 1 V ;< i 1 2 * 2 X 2 1 1. — prvi — drugi 2. — prvi — drugi 3. — prvi — drugi 4. — prvi — drugi 5. — prvi — drugi 6. — prvi — drugi I * X 1 I i 2 X * j |W 2 2 1 2 ^tni Abb t si gl k Niod Sn feo J? -‘n ftl s ‘«Ur t, PALERMO Bandoni; Giorgi, Calvani; Mag-gioni, Malavasi, Sereni; Volpi, Borjesson, Fernando, Spagni, Skoglund. BOLOGNA Cimpiel; Capra, Pavinato; Tumburus, Janich, Furlanis; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. NAPOLI Pontel; Molino, Gatti (Girar-do); Corelli, Rivellino, Girar-do (Fraschini); Mariani, Roiv zon, Tomeazzi, Rosa, Tacchi. SPAL Bruschini; Gori, Olivieri; Muc-cini, Cervato, Riva; DelTOmo-darne, Massei, De Souza, Mi-cheli, Novelli. JUVENTUS Mattrel; Castano, Salvadore; Emoli (Noletti), Leoncini, Sar-ti; Sacco, Del Sol, Siciliano, Sivori, Stacchini. FlORENTINA fnpje na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti in Sarti; Robotti, Castelletti; Ma- JUNIORSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ŠZ Bor - Vis odločilno srečanje zadnjega kola Tekme bodo v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi) , malo ver- jetnosti je, da bosta Ignis in Knorr nadoknadila ta zaostanek. Seveda pi mogoče izključiti presenetljivih zavrtljajev in če bo kako moštvo poskrbelo za nepričakovan rezultat, je popolnoma možno, da borba za posest vrha ponovno pživi. ssstfi! aa issnjfss&asi v8)™:,:". ‘S? i” "9 p.os2®vlJ° P° r°bu bolj izkušenim nasprotnikom drugoligaškega m iim j t lme, Bor v Gorici že zmago v rokah, toda EJ2™ 2e zaracb večkrat malomarne igre (številni servisi so namreč TruZ, Za las- ušla’ C? bl Borovi igralci izkoristili vsako priložnost in tolkli vse primerne žoge, bi bili danes v vodstvu s precejšnjo možnostjo končnega uspeha. H J ttt iU‘,ri b0d0 imeli Borovi igralci odbojke popravni izpit. Na sporedu III. kola je namreč tudi povratna tekma Vis—Bor in upamo da bodo predstavniki športnega združenja pokazali vse svoje sposobnosti in za zaključkom te.866 ^ Sam° S prepričlj,vo igro- temvečP?udf z uspešnim igralci so vajeni ob- činstva in so potrebni njegovega spodbujajočega navijanja. Zato smo prepričani, da bo jutri telovadnica šole Morpurgo (Čampi Elisi — daleč od zadnje postaje tramvaja št. 9) polna mladih grl ki bodo znala «ogreti» Borovo juniorsko moštvo g ’ zna T: SfJKL,;“22 “»S Yis-_Bor-.Nastopila bo tudi goriška Olimpija, ki bo imela prav v Boru nepremagljivo oviro To seveda če smemo računati na razmerje sil, ki je bilo jasno iz?kženo v izidu prve tekme. Medtem ko se bodo Goričani spoprijeli z ekipo trža ških gasilcev, bodo ti otvorili spored pop-1J?u zeKlpo >rza- prvenstva s tekmo proti šestorki Vis. “^ordi spored nedeljskega kola junibrskega Hamrin, D*11.« \ . latrasi, Gonfiantini, (Rimbaldo); Hamrin, ‘'.■"((•no gelo (Marchesi), Milan' ,0% o___:____: _ l. tris), Seminario, Petris nella). MODENA Balzarini; Barucco, GarZ^j \ Balleri, Aguzzoli, Ottanil . L1 ti, Cinezinho, Pagliari, 'A i« 6 Goldoni. ip «1 č ROMA Cudicini; Fontana, CarP^p I Losi, Guarnaccj. J t ct Sisti, Jonsson, Manfredih’ ^ e2z Pestrin, gelillo, Menichelli. INTER F erretti ; Burgnich, Zaglio, Guarnieri, Picch>. \ | « d Mazzola, Di Giacomo, . 20.0i Corso. d? CATANIA b)| J 6l Vavassori; Giavara, l delli; Bicchierai, Benag^L, C let; Dominicis; Caceffo, ij dež niak, Petroni, Milan, ]jj • VENEZIA Bubacco; Neri (De BelH*2,H dizzon; Grossi, CarantinJ^jj scoli; Azzali, Tesconi Mencacci, S i** toni S Sa je$e steban), Bartu. GENOA Gallesi; Fongaro, Brun0’ Cftbtta, Colombo, Bavenir p zoni, Giacomini (Meronll mani, Pantaleoni, Bean. MANTOVA - Negri; Morganti, Coriadi ()r rin); Castellazzi, Pini, ” (jr ro (Cancian); AllemanD J moni), Sormani 0i Geiger (Sormani), G pe(f (Mazzero ali RecagniL gni (Spinelli). TORINO Vieri; Scesca, Poletti; BeS[d E „ Loc>te S' peliiu borini; Toschi, Prato, Brl 5 ti, Toro, Cucchiaroni-LR VICENZA .J Luison; Zoppelletto, SaV^ts< De Marchi, PanzanatOi. ti; Vastola, Meniti, Vinicl°' ia, Campana (Vernazzab ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, ■> fej Nielsen, Gardoni, Domenghini, Da Costa, nese, Mereghetti, Nova-MILAN r v Ghezzi; David, Trebbn tez, Maldini, Radiče; J'10 ni, Altafini, Rivera, St fr y*nj C PROF. TONE PENKO ) frtecanie z imedueiioim 13. Hodil sem po teh hribovskih vaseh, zaselkih. Pot me je zanesla tudi na samotne kmetije. Na neki samotni kmetiji sem zagledal svinjak, ki je bil obdan z bodečo žico. Sem se kar spomnil vojne, ko smo prav pogosto srečevali hiše. okoli katerih je bila razpeta bodeča žica. Niti na misel ali pa na kraj pameti mi ni prišlo, da bi kdo radi medveda ovil svinjak s tako žico. Pa mi je pojasnil gospodar, da poleti pravzaprav ta žica ni potrebna, pozimi pa često zelo prav pride, posebno pa njemu. Poleti je medved rastline, posebno pa sladke sadeže, toda pozimi je pa čisto druga pesem. Sveti Blaž, to je dan po Svečnici, ga prebudi iz spanja pravičnega. In takrat je kaj iz rastlin za pod zob, ali pa ni. Po navadi, ni, posebno če je debel sneg. Po dolinah in breznih nakopičijo zameti snega cele kupe. Ta naš pravičnež pa se prelevi, če ne najde sočnih zelišč, in njih sadežev, ki mu prijajo, kar čez noč v silnega krivičnega in brezsrčnega morilca. Umljivo. Spati se mu- več ne da. Zarja spomladi se že svetlika. Kri se prične hitreje pretakati. Kaj naj revež takrat je. Kaj naj je sneg ali pa grize lubje kot zajci. Vso zimo je stradal. Na zimsko ležišče je šel tešč. s polnim želodcem se slabo spi. Ves čas zimovanja ni užil ni- česar. Svoje dni so trdili, da si liže pozimi tolste šape in si tako lajša dolg post. Spomladi je suh, da si komaj zobe pokriva. Ne nosijo noge želodca, marveč nosi noge želodec. Želodec je spomladi stisnjen. Lačen je. Loviti in iskati razno divjačino po gozdu je zelo utrudljivo in dvomljivo o-pravilo. Bo ali ne bo. Saj so vendar hiše, in pri vsaki hiši imajo vendar hlev. Kaj je prav gotovo v hlevu. Kaj bi iskal in vohal in se potikal okoli, saj ni pri policiji ali pa pri davkariji v službi. Tam ga pečenka prav čaka. Malenkost. Ponoči pride do hleva, vlomi vrata in že ima na izbiro različno pečenko kot kje na letovišču v najboljšem hotelu, kamor hodijo gostje z nabasano denarnico z najboljšo valuto. Moj novi znanec, gospodar samotne kmetije, ki je imel svinjak zavarovan z bodečo žico je bil od sile ljubezniv in zgovoren sobesednik. tVidite, onele hiše na onem bregu. Tem se pravi...» Bogami ime onegale naselka mi je izpadlo iz spomina, kot ti zdrsne ključ iz strganega žepa. «Tem je povzročil stric medved mnogo razburjenja in veliko škode. Skušal je dobiti čim več gnjati pri živih prašičih. Tam o-koli Svečnice so še kratki dnevi. Dan sicer raste, toda še vedno je zgodaj zvečer temno. Okoli devetih je tema kot v rogu. Okoli te ure so ljudje že spali. Ravno zaspali so. Pa je prišla lakota kosmata. Udrla v prvi hlev in potegnila iz svinjaka dva tolsta pujsa. Bogat kmet se je pripravljal na zadnje koline. Seveda, da sta se pujsa upirala. Motil ju je v spanju in nič ljubeznivo ju ni vlekel iz svinjaka. Nista bila navajena, da bi kdo tako kruto z njima postopal. Svoji nevolji sta dala duška z obupnim kruljenjem, in cviljenjem. Res, da je gospodar svinjaka jedva zaspal, vendar je bil tak cvileči in kruleči direndaj, da bi še tiste na Kitajskem zbudil, ki spijo omamljeni in pijani, ko kadijo opij namesto tobaka, ne pa gospodarja obeh prašičjih mučenikov. Vsa vas se je zbudila. Planil je iz hiše. Iz vseh hiš so vreli ljudje. Vsak je zagra- bil, kar je imel. Sili in množici, se pa tudi stric medved ni upal zoperstavljati. Pustil je dva ranjena in prestrašena kruleža in jo potegnil do onih-le hiš tam.» Pa mi je zopet s prstom kazal skupino hiš, na drugi sončni rebri. «Lačen je bil. Sline so se mu cedile, malo krvi in malo mesa je pa le okusil. Tam je kar vdrl v svinjak in potegnil iz svinjaka že kar dobro pitanega prašiča in ga vlekel proti gozdu. Tudi ta ščetinar se je branil in vekal in cvilil. Prihiteli so ljudje in pregnali medveda. Pustil je prašiča in se le malo odmaknil od njega. Ljudje so prasca odvlekli in grozili medvedu. Čakal je tam dobre četrt ure, nato se je oddaljil. Ljudje - so se junačili in pridušali ,da ga bodo s sekiro potolkli. Sli so njim. Našli so ga. Približal) so se mu. Le nekaj korakov so bili narazen od njega. Pa ko bi ga morali začeti obdelovati s sekirami, pa so se premislili in zelo naglo odšli domov. Ljudje so odšli. Medved se je vrnil v vas. Prvo kar mu je kar za prišlo pod šape je bil zajčnik. Tu je v miru pohrustal nekaj zajčkov, le skromen zajček je utekel. Našli so drugi dan, še edinega preostalega, še ves se je tresel in še bolj debelo gledal, kot sicer zajci debelo gledajo. No drugi dan je prišel k meni Nič nisem vedel kaj in kako je bilo ono noč na onem hribu. Saj veste, pozimi je debel sneg, nič se ne obiskujemo. Kdo bo gazil po snegu in mraz je. Tudi po teden preteče, da ne vidimo žive duše Edini obisk je bil tiste dni medvedji obisk. Ko sem prišel v hlev, je že pošteno trgal prašiča. Sestri je bil namenjen. Poročila se je v dolino. Železničarja je vzela. Ta prašič je bil že del dote. To je bil zadnji obrok dote. Se nekaj dni, pa bi prišla sestra ponj, pa je prišel kosmatinec ponj. No pa ga dobim, ko trže sestrino doto. Da bi te spak, zletel sem v hišo in pograbil prvo, kar je prišlo pod roke. Bil je star stol. Debel stol. Hrastov stol. Težak, da sem ga komaj dvignil. Bil je delo pradeda, ki je bil še Napoleo- pa sem vame nov vojak. Jezen sem bil kot le kaj. Mahal sem s stolom po medvedu, z obema rokama sem držal stol in vihtel z vso silo. Vihtel sem in vihtel. Vsako pošteno bitje tega stvarstva bi odnehalo, mrcina kosmata, od lakote pretrgana, ni. Razbil in raztreskal stol na njem. Do zadnje ščetine je pogoltnil pujsa, nato pa je zazijal, zapihal .„ in šel. čakaj, sem si mislil ne boš se več hudobar mastil z mojimi žulji in sestrino doto. Ko je bilo konec vojne, sem nabral cele klopke bodeče žice. Na pretek je je bilo. Saj bi zarjavela in segnila, če je ne bi jaz rešil. Cez sedem iet vse prav pride, sem si mislil. Privlekel sem izpod šupe bodečo žico, pa jo ovil okoli in okoli hleva, kot so vojaki ovijali svoje utrdbe pred sovražniki. Moj hlev je moja utrdba —- sem dejal — in medved je moj sovražnik. Enkrat si vdrl v mojo utrdbo, drugič pa ne boš veš.» v svojem srcu sem pa 11 da je pač življenje da sem nekje bral ali P me celo v šoli učili, življenje pač borba, borb9 obstanek in da močne j51 ji brihtnejši nadvlada oneg9’ teh lastnosti nima. K * h 11 in & & Moj sobesednik je bil y le hud na medveda. Ni® ti s* brega ni vedel o njem dati. Odkar ima še vedi sestrine dote na grbi, 99 njegove požrešnosti, ga & vedno zelo v želodcu. iflfC & “ K Sr «Jaz bi ukazal vse ne postreliti. Saj je škodo in nadlogo. Koris2 ^ njega prav nobene. Potl pt»' Kiji to, obira sadje, lomi veje. rfi>. ,»i ska lubje, ponesnaži g°z"ri/ de iz hlevov, uničuje no. Lau pozimi je — vec v gozd. Kar debel sn%i' VV bil. Na poti zapazi krvav ^ vi Gre za sledom. Gre in vidi veliko kosmato nir j) *t(. vi i- t___e-S divi9 šel dfjj & Sč b »Si ki je trgala jelena. Sel F j|fl Kimal sem in kimal in se hudoval na lačnega medveda, hiše delavcev. No Pa V2 z njim nekaj tovarišev. 'LV>1™ 1 so medveda, ki je zajtr%j' pobitega jelena. Vpili s o 0 I Nadaljevanje sledi) 1 "S UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TElKFON 93-808 letna U)l)t) lir, polletna 3506 lir. celoletna 04()0 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pn Narodni banki v S * 15 IN 94-638 - Poštni precia) 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPRAVA: 1KST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20- Tel st 37.-vik _ NAnnrN.rva---1---:7'" 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: p.*»mezna 40 din. letno. 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoč, račun: Založništvo tržaškeRa^tfska "'Všečna 650 lir VnapreP ,j/ L) .1 ' Ljubljani 60CF14-603-86 - ^OGLASI: Cgne_ o^.Z. SI^I enega atoipca: trgovski’ M"«»nWpM l^osm^ce T» 7^ mbesedf- ^l^se n^čVpn «>* Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst J v 1 Odgovorni urednik: STANISLAV HftNKO $