I
NO. 166
Ameriška Domovina
y%mAI'IEi>l HI—HOME
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, AUGUST 29, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N6W6PAPCA
STEV. LX — VOL. LX
Novi poveljnik NATO na enakem stališču!
Gen. Lemnitzer, ki bo prevzel oktobra vrhovno poveljstvo NATO čet, zastopa v glavnem iste zamisli kot njegov prednik.
WASHINGTON. D. C. — Po Vesteh iz Pentagona bo gen. Lemnitzer v svojem nastopnem govoru oktobra letos, ko bo zamenjal gen. Norstada kot vrhovni poveljnik NATO čet, pove-dal jasno, da zastopa v načelu mto osnovno strategijo kot njegov predniik) to velja tudi za Oborožitev NATO s taktičnim atomskim orožjem.
Ko je bilo objavljeno, da je §en. Norstad odstopil, uo začele y evropsk% glavnih mestih krožiti vesti, da je njegov odstop v 2vezi z njegovim stališčem do Posebne atomske sile v okviru NATO. Norstad je ustanovitev Isktične atomske sile NATO zagovarjal kot dopolnilo k ameri-šk; strategični atomski sili kot glavnim sredstvom, ki varje svobodni svet pred komunističnim Napadom. Gen. Lemnitzer naj 1 'mel nalogo poskrbeti za povečanje običajnih vojaških sil v Vropi, med tem ko naj bi atom-Kko orožje tudi v bodoče ostalo vključno v ameriških rokah.
V delu civilnih vladnih svetovalcev obstoji res močno naspro-1C)vanje atomski oborožitvi NA-O. toda izgleda, da so v Beli hi-si prišli do prepričanja, da se te-mu ne morejo izogniti, če hočejo oseči gladko sodelovanje s Pa-rizom in Bonnom.
-o-----
Sen. Byrd drži s piknikom Amerika vzor Sovjetiji svojo stranko na vajetih
t-anska mobilizacija se ni ravno odlično obnesla
. Washington, d. c. — Vo-
laški odbor predstavniškega do-f13 Je ugotovil, da se lanska mo-Hizacija v nekaterih ozirih ni P°sebno dobro obnesla, da pa od-^ rde napake niso ravno nevarne našo narodno obrambo. So ° J posledica zanikrnosti kot Ostema.
s ^katere mobilizirane edinice o°	na primer tako slabo
Premljene z orožjem, da te na-e niso opravili niti do takrat, j ° So bile edinice radi demobi-jzacije razformirane. 'Vpoklici y kazali vse znake površnosti, j P^bcani so bili vojaki, ki se s ynobilizacija ni tikala, drugi ili zopet vpoklicani prepo-J- mnogim so bila dodeljena Ro^ila, ki zanje niso bili uspo-leni. Na drugi strani so pa strokovnjaki opravljali v ,a’ ki jih lahko opravljajo dtli vojaki.
CLEVELAND, O. — Mislimo, da noben politik v naši deželi ne gospodari tako absolutno v dsvoji državi kot sen. Byrd v Vir" giniji. če mu je kdaj kaj spodletelo, je bila to samo izjema, ki potrjuje pravilo. Senator je star 75 let, ne ljubi se mu, da bi letal okoli svojih zaupnikov in pristašev. Jih rajše povabi enkrat na leto — to navado ima že 40 let — na svojo sadno farmo. Povabila pošlje kakim 3,000-4,000 prijateljem in pristašem. Odzove se vsakdo, kdor ni zadržan. Počasi se seveda piknik spremeni v politično zborovanje, kjer Byrd obravnava tekoče politične dogodke.
Letos je vzel na piko znano sodbo Vrhovnega federalnega sodišča o šolski molitvi. Predlagal je svojim gostom, naj začno piknik s kratko moliivijo. Po molitvi je začel svoj pozdrav s pripombo: “To je molitev, ki jo je Warrenovo vrhovno federalno sodišče obsodilo kot protiustavno. Vsakdo med vami, ki jo je molil, je torej z menoj vred ‘obtoženec’.” Pripomba je sprožila živahno odobravanje in seveda tudi smeh.
S piknikom je Byrd opravil tudi agitacijo za jesenske volitve.
Byrd je lastnik največje sadne farme na srvetu. Kdor potuje po znani dolini Shenandoah, jo ne more zgrešiti, saj sega od gqrovja do gorovja.
V NATO ne verjamejo sovjetskemu bahanju o atomskih podmornicah
PARIZ, Fr. — NATO obveščevalna služba zavrača luske trditve, da razpolaga Sovjetska zveza z atomskimi podmornicami, kil so sposobne streljati z raketami atomske bombe daleč v notranjost dežele.
Rusi nimajo nič podobnega, kot so ameriške atomske podmornice opremljene s Polaris raketami. Razpolagajo le z malimi raketami, ki so polnjene s tekočim gorivom in katerih domet je sorazmerno majhen.
V NATO krogih med tem priznavajo, da se Rusi trudijo za zgraditev atomskih podmornic, kot so ameriške vrste “Polaris,” da pa so od dosege cilja še precej daleč.
Hruščev bo poslal svojejga ministra za poljedelstvo k nam na oglede in študij.
CLEVELAND, O. — Nikita Hruščev je sklenil, da pošlje 10. septembra svojega ministra za poljedelstvo v Združene države, da bo ogledoval, kako je organizirano naše poljedelstvo. Pri nas še ni prišlo nikomur na misel, da bi koga poslal v Rusijo študirat, kako ni treba organizirati far-marske proizvodnje. S to razliko je povedano vse, ki ko je treba soditi o komunistični bahanji, da nas bodo tovariš* prehiteli v proizvodnji že 1. 1980. Sicer je Hruščev postal nekoliko skromnejši.
Za časa zadnjega komunističnega kongresa v Moskvi je trdil, da nas bo Rusija sama prehitela do 1. 1980. Sedaj je spravil v svojo družbo še vse satelite in rdečo Kitajsko. Nova njegova baharija se torej glasi, da nas bo ves komunistični svet, vzet kot celota, prehitel i. 1980 in ne samo Rusija.
Do 1. 1980 si bo Hruščev lahko še velikokrat premislil. Vvse-kakor se njegovih napovedi ni treba tako dolgo bati, dokler bo on pošiljal svoje strokovnjake k nam na študij in ne Amerika k njemu.
Ruski poljedelski minister Py-sm bo ostal pri nas ves mesec september. Hruščev ga bo torej lahko porabil tudi pri Združenih narodih, ako ga bo tam potreboval.
na-
telit Tyros se dobro
baihASHlNGTON*^C' “ Med ErJ ° "* Pasrečene satelite spada
f'tal<>V0 ^'yros> ki daje še zmeraj Prilik Poro<^a 0 vremenskih zbir'	vse:m svetu. Poročila
sla.aj0 Posebne vremenske po-rijQ6 ^ j>h potem po radiju ši-Posefrf0 Vsem svetu, kar pride Ikfw 110 Prav ladjam na viso-
La m°rjU'
cei^f; ^ in vremenske postaje fo,t0 ° Posebno visoko Tirosove nji^ke posnetke oblakov in Ve oblike.
Kongresnega ? zasedanja ne bo konec pred oktobrom
1 ' t '
WASHINGTON, D.C. — Kdaj bo šel Kongres na počitnice, o tem odločujeta dejansko predsednik pred stavniškega doma McCormack in voditelj demo-kratskih senatorjev Mansfield. Menda sta prišla do prepričanja, da je za Kongres ostalo še toliko nujnega dela, da ga ne bo mogoče poslati na počitnice pred koncem septembra.
Lahiko sta namenoma dovolila, da se na Kapitolu širijo take govorice. Morda bi rada s tem dosegla, da bi oba doma vendarle nekaj hitrejše poslo-|vala.
Katanga meče senco daleč preko svojih mej
LONDON, Vel. Brit. — Angleška vlada ne mara podpreti odločnega nastopa proti čomibe-ju v Katangi, ker so Angleži solastniki katanških rudarskih družb skupno z Belgijci in Francozi. Ni pa to edini razlog, da st Macmillan upira pritisku Washingtona za nastop proti Čombeju.
Skupina v angleški konservativni stranki, ki zagovarja čom-beja v Katangi, igra odločilno vlogo v vprašanju angleškega vstopa v Skupni trg. Ce se Macmillan z odločnim nastopom proti Čombeju tej skupim zameri, ga utegne ona pUstiti na cedilu v vprašanju angleškega vstopa v Skupni trg ali pa celo nastopiti proti njemu. Za Mac-millana je vprašanje vstopa v Skupni trg veliko važnejše od Konga in njegove ureditve, zato so njegove izjave in vsi vladni ukrepi v tem pogledu tako previdni.
-----o—---
Gospodarski prilisk je možen na obe strani!
ELIZABETHVILLE, Katanga. — Od kar so Združeni narodi omejili zveze med Katango in svetom ter skušajo z gospodarskimi ukrepi pripraviti Čombe-ja k popuščanju, so katanške železnice zadržale na tisoče ton gasolina in hrane za čete Združenih narodov na poti iz Rodezije in Južne Afrike. '
Združeni . narodi so navezani največ na vso oskrbo prav iz omenjenih dveh dežel, ker ima Katanga z njima najboljše prometne zveze.
FARMARJI BODO STRAJKALI
Narodna farmarska /organizacija bo v petek opolnoči ustavila pošiljanje živine, koruze in soje na tržišča v prepričanju, da bo na ta način izsilila zvišanje njihovih cen. 1
DES MOINES, Iowa. — National Farmers Organization, bojevita, mlada organizacija, je sklenila v petek opolnoči ‘zadrževati” prašiče, govedo, ovce, koruzo in sojo doma, dokler se ji ne posreči doseči za to blago višje cene. Možno je, da se pridružijo “zadrževanju” blaga duina tudi farmarji, ki so se posebej posvetili reji krav mlekaric. Preko 20,CCO farmarjev zbranih v Veteranski spominski dvorani, je navdušeno pritrdilo 38 let staremu predsedniku Narodne farmarske organizacije Orenu Lee Staley, ko je stavil predlog za “zadržanje” blaga od trgov Narodna
Transportne ladje vojne mornarice naglo zasta-revajo
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je tekom druge svetovne vojne morala na hitrico naročiti par tisoč transportnih ladij, največ tipa Liberty. To ladjevje sedaj hitro zastare-va. Je še sposobno nositi tovor, toda vozi prepočasi. Zato računajo, da bo vojna mornarica morala tekom prihodnjih let naročiti kakih 500 novih transportnih. ladij z večjo zmogljivostjo, kot so jo imele dosedanje in tudi z večjo hitrostjo.
farmarska organizacija imenuje svojo akcijo “zadrževanje blaga” od tržišč in ne štrajk, čeprav jo brez dvoma lahko uvrstimo v štrajke. Organizacija je skušala doseči najprej dogovor z odjemalci, ki naj bi jamčil njenim članom višje in stalne cene. Velike klavnice in mlekarska podjetja so predlog zavrnila, tako so se Staley in njegovi somišljeniki odločili za ustavitev oskrbe tržišč c svojim blagom. Sodijo, da bedo uspeli, če bodo mogli nadzirati vsaj od 25% do 30% vseh produktov. Organizacija ima sedež v Corni-gu v Iowi, svoje člane pa v 17 državah Srednjega zahoda.
Staley in njegovi somišljeniki so prepričani, da bodo uspeli, pa naj traja štrajk kolikor časa že. Skušnje njihovih prednikov v prejšnjetrn stoletju bi jih lahko poučile, da je te vrste boj zelo težak, pot do uspeha pa več kot trnjeva.
-------o-------
Ta teden imajo politično krizo (v Ekvadorju 4
QUITO, Ekv. — Predsednik Arosemena je sprejel demisijo kabineta. Pravzaprav so vojaški krogi in člani Kongresa prisilili predsednika, da menja vlado. Menda je postalo gospodarsko stanje v državi tako obupno, da je treba dobiti za vlado bolj odločne ljudi, kot so bili dosedanji.
Kot povod za vladno krizo navajajo štrajk v pristanišču Guayaquil, kjer so delavcem prišli na pomoč še visokošolci.
Kako bo rešena politična kriza, nima še nihče prave ideje. Gospodarsko stanje se ne more hitro popraviti, kajti zavisi v glavnem od izvoznih cen za ba-
Kongresu se mudi z delom: do volitev ni več daleč

Jasno in toplo čez dan in po-C1‘ Naj višja temperatura 88.
WASHINGTON, D.C. — Končno so senatorji in kongresniki prišli do spoznanja, da je treba pohiteti z delom, da bo čim preje prišel svoboden čas za agitacijo za jesenske volitve. Še pri hitrem delu ne obetata predsednik predstav, doma Mc Cor-mack in voditelj demokratskih senatorjev Mansfield skorajšnjega konca letošnjega zasedanja. Morda sredi septembra, morda pa šele tik pred oktobrom. Tako bodo kandidatje pri jesenskih volitvah imeli samo nekaj tednov na razpolago za agitacijo, dočim se njihovi tekmeci že sedaj krepko potegujejo za zaupanje volivcev na piknikih, spominskih slavnostih vseh vrst, podeželskih sejmih, razstavah ipd.
Senatni plenum se je ta teden zagrizel v debato o zakonu o “reviziji” davkov. Že finančni odbor je spremenil besedilo zakona do take meje, da od prvotnega Kennedyevega načrta ni ostalo mnogo: Plenum bo od-borovo besedilo še bolj razmr-
cvaril. V debati bodo namreč zabrisane vse strankarske razlike. Vsak senator bo trdil svoje in stavil svoje dodatke k zakonu. V tem besednem boju se bodo znašli na isti liniji senatorji popolnoma različnih nazorov. Tako bosta na primer nekaj sprememb v zakonu skupno predlagala senatorja ultrakon-servativni Byrd in ultraliberal-ni Douglas, ki se običajno rukoli ne strinjata v svojih političnih nazorih.
Debata o zakonu je predvidena za ta teden, dvomijo pa, da bi bila res končana v predvidenem času. Kakšno bo končno besedilo, ki bo izglasovano v senatu, bomo zvedeli šele prihodnji teden. Vsako prerokovanje je odveč.
Med tem senatni odbor mrcvari še zmeraj zakon o zunanji trgovini. Tudi tu so mnenja zelo deljena in je stavljenih nič koliko predlogov za spremembo besedila ali pa podatkov k njemu. Upajo, da bo odbor končal svoje delo vsaj prihodnji teden,
nakar ga bo obravnaval plenum.
Predstavniški dom se je odlikoval ta teden, izglasoval je dva politično važna zakona: o uporabi satelitov za telekomunikacijsko službo in o neveljavnosti predpisov, ki omejujejo volivuo pravico po- davkih. Predpisi, ki veljajo samo še v petih državah (Virginia, Alabama, Mississipi, Arkansas in Texas) se dajo pie-povedati samo s spremembo u-stave. Predlog za spremembo je bil stavljen že 1. 1939, pa je bil izglasovan v Kongresu šele ta teden. Sedaj ga mora odobriti še tri četrtine držav, potem bo postal del ustave. Upajo, da se bo nabralo dosti držav, ki bodo glasovale zanj.
Predstavniški dom bo začel ta teden debato o zakonskem načrtu o javnih delih za $900,000.-000. Senat je predlog sprejel, toda ga omejil na $750,000,000. Pričakujejo, da bo tudi v tem slučaju predstavniški dom stavil svoje spremembe in dodatke. Končno besedilo bo gotovo drugačno od sedanjega, kajti v
njem bo vključeno tudi pooblastilo predsednika za najetje kredita v znesku $75,000,000 za iz-radno podpiranje brezposelnih, ako bi se ponovila gospodarska kriza. Senat je zakon že izglasoval.
Te tedne bodo senatorji in kongresniki porabili največ za take predloge za dodatke k raznim zakonom, ki so po godu njihovim volivcem. Tako je na primer stavil neki repub. senator predlog, naj se minimum zaslužka, ki je dovoljen upokojencem, dvigne na letnih $ 1,800. Taki in podobni predlogi imajo samo propagandno, odnosno agitacijsko vrednost. Samo oznanjajo, da smo v volivnem letu in blizu volivnega dneva.
Kar mimogrede pa izglasujeta senat in predstavniški dom vsak dan še celo vrsto manj važnih zakonov, ki jih časnikarji na Kapitolu niti ne registrirajo.
Kot se vidi, sta poletna vročina in bližina volivnega dneva začela krepko delovati na pridnost našega Kongresa.
nane, kavo in kakao, ki so vse zelo niz/ke in ni upanja, da bi se popravile.
-----o-----
Kongresnik Passman dobil svojo prvo kost
WASHINGTON, D. C. — Nekomu med tistimi) ki razmetu-jejo z našim davčnim denarjem, je prišlo na misel, da bi si naša dežela lahiko pridobila simpatije abesinskega cesarja Seiasija z nenavadnim darilom:	moderno
jahto, da se bo lahko vozil na sprehod ob ne ravno predolgi obali svojega cesarstva.
Izvlekli so iz ropotarnice neko vojno prevozno ladjo, ki je že davno odslužila, in jo dali reno-virati za jahto, kar je stalo $3,-100,000! Poleg tega so dali na ameriške stroške izvežbati norveške mornarje) da bodo lahko stopili v cesarsko službo.
Kongresnik Passrrran je naslikal v odboru novo jahto kot ‘plavajočo palačo,” republikanski kongresnik Rhodes je pa z nasmehom spraševal naše državno tajništvo, ali bomo vsakemu novemu oblastniku na tem božjem svetu dajali podobna darila. Zastopniki državnega tajništva so nedolžno odgovorili, da do sedaj še niso prejeli od nikoder nobenega “namiga.”
-----o-----
Ideja o “svetu svobodnih narodov” dobiva nove pristaše
WASHINGTON, D.C. — Idejo samo je sprožil bivši predsednik Hoover, ko je govoril ob priliki svojega 88. rojstnega dneva. Za idejo je takoj zavladalo precejšnje zanimanje. Celo predsednik Kennedy jo je moral omeniti na eni svojih zadnjih tiskovnih konferenc. Izrazil se je zelo previdno, da ne zadene ne na levo ne na desno.
Odločno se je pred kratkim zavzel zanjo senator Fuibright, predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. Ko je idejo zagovarjal, je trdU da ne dela prav nobene tekme sedanjim Združenim narodom. Ni pa tajil, da bi moral Svet svobodnih narodov nastopiti takrat, ko odpovedo Združeni narodi radi komunistične obstrukcije.
-----o-----
NEW YORK, N. Y. — Včeraj so operirali 88 let starega nekdanjega predsednika Z. D. A. H. Hooverja. Na debelem črevesju se mu je napravil precejšen tumor, ki pa o njem še ne vedo, če je bil rakasta tvorba ali ne.
BEIRUT, Lib. — Zastopnik E-gipta je zapustil sejo Arabske lige, ko sta zastopnika Sirije in Jordanije Egipt ostro prL jela zaradi podtalnega rovarjenja proti njunima vladama. Ni jasno, ali je Egipt izstopil iz Lige ali je bil to samo odhod z neprijetne seje.
Iz Clevelanda in okolice
Na počitnice—
Mr. Joseph Nemanich, novi predsednik KSKJ, je odpotoval včeraj zjutraj z ženo za nekaj tednov na počitnice v rodno Minnesoto. Prijeten oddih! Pismo ima v uradu—
V uradu AD je pismo za Ivano Peternel od Helene Benedičič iz Boh. Bele na Gorenjskem.
Obisk pri rojaku—
Mr. in Mrs. John Craine, 6205 South Woodlane Dr., ter njuna hčerka Linda so bili na izletu v krasnem Shenandoah narodnem parku in na sloviti gorski 100 milj dolgi poti Skyline Drive v Virginiji. Na povratku so se u-stavili pri družini dr. Uroša Roesmana v Rockville, Maryland, kjer so bili nad vse prisrčno sprejeti. Mrs. Craine se zahvaljuje za toplo gostoljubnost in ljubezniv sprejem.
Tudi Mayfield za spoštovanje nedelj—
Skupina privatnikov se je odločila začeti odločno akcijo za spoštovanje predpisov o zapiranju trgovin ob nedeljah na May-field Heights.
Lawson uspel—
Lawson Milk Co. je zbrala dovolj podpisov za predložitev dopolnila ustave o nedeljski prodaji’mleka, zdravil, gasolina. in še nekaterih drugih predmetov volivcem pri volitvah 6. januarja: Ta predlog bo edini predlog za vso državo na volivnici, je izjavil državni tajnik Brown. Akron glasoval za naklado na dohodninski davek—
Volivci Akrona so včeraj odobrili z 32,764 proti 28,498 glasovi predlog za uvedbo enega odstotka naklade na dohodninski davek za kritje stroškov mestne uprave. Tako je od večjih mest v državi Ohio edino' še Cleveland, ki ni uvedel takega davka za svoje prebivalstvo.
Zadnje vesti
ALBANY, Ga. — Mestna policija je prijela 69 duhovnikov, ki se niso pokorili njenemu ukazu, naj prekinejo molitev pred mestno hišo. Duhovniki so prišli večinoma iz držav New York in New Jersey, da bi podprli akcijo črncev končanje segregacije v mestu.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Macmillan je objavil del osebnega pisma nemškemu kanclerju dr. K. Adenauerju, da bi preprečil v javnosti vtis, da je trdil v parlamentu glede angleškega vstopa v Skupni trg eno, v dopisovanju z nemškim kanclerjem o istem vprašanju pa drugo.
ATENE, Gr. — Včeraj je precej hud potres stresel južno Italijo, južno Grčijo in se čutil celo v Kairu v Egiptu. Škoda je bila sorazmerno majhna. V Grčiji je ubilo nekega 90 let starega moža, ko se je zaradi potresa razrušila njegova hiša.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy bo imel danes popoldne tiskovno konie-renco, ki jo bosta prenašala radio in televizija.
jih je v predstavniškem domu. Zalo še ni sigurno, ali bodo ju-žnjalki res dolbili obe hnesti. Zakulisni boj bo hud.


National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
"	NAROČNINA,
ga Zedinjene države:
f 14.00 na leto; |8.00 za pol leta; |4.K0 za t mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
816.00	na leto; 89*00 za pol leta; 86-00 za g mesece
Petkova izdaja 84.00 na leto
_ _____________
United States:
814.00	per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countriee:
816.00	per year; 89.00 for 6 months; 86.00 for 3 months.
Friday edition 84.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
gg	No!”"166 Wed. Aug. 29, 1962
Papuancem v slovo!
Kdo je poznal Papuance še pred par leti, kdo se jih je spominjal? Zanimali so se zanje Nizozemci, misijonarji, antropologi, pa svetovni turisti. Kar so oni povedali o Pa-puancih, to smo vedeli. Zadnjih 12 mesecev se je pa njihova usoda zabliskala kot meteor na svetovnem obzorju. Svet se je zanje zanimal le kratek čas. Škoda! Saj nam je usoda Papuancev lahko za nenavadno nazoren dokaz, "kako brezvestna in brezobzirna je mednarodna politika do malih narodov ali skupin prebivalstva, ki pravzaprav ne pomenijo za nikogar ničesar, razen za par interesentov, včasih pa tudi samo za enega samega.
Koliko slave je pela mednarodna politika načelu svobode narodov, načelu samoodločbe itd! Kako brezobzirno in brutalno so gazili ta načela pri Papuancih vsi, še celo Združeni narodi, ki so bili ustanovljeni, da varujejo javno ta načela in mir. Da gremo kar po vrsti!
Nizozemci so gospodarili z usodo Papuancev na Novi Gvineji več kot par stoletij. Zanje niso napravili ničesar, niti toliko niso skrbeli za njihov0 izobrazbo, da bi Papuan-ci vedeli, kaj je narod in kaj pomeni narodnost. Papuanci so ostali stoletja navadni divjaki, le par odtotkov je bilo deležno sadov moderne izobrazbe. Šele zadnja leta so se Nizozemci začeli brigati za napredek Papuancev. Bilo je prepozno, niso dosegli posebnih uspehov, dasiravno so letno žrtvovali v ta namen okoli $30,000,000.
Ko smo morali pristati na neodvisnost Indonezije, niso hoteli odstopiti Papuancev novi republiki, češ,, da Papuanci ne spadajo v okvir indonezijskega “naroda.” Ko so jim pa Indonezijci postali prenadležni, so sklenili, da dajo Papuancem samostojnost, da naj bodo narod in da naj sami odločijo o svoji bodočnosti. Zagovarjali so načelo samoodločbe za Papuance, toda ne dolgo časa. Nihče na svetu ni hrte! potegniti z njimi, zato so končno napravili kupčijo z Indonezijo, ki je sicer vanjo vključena možnost plebiscita za Papuance, toda že danes prav nihče ne verjame, da bo prišlo do plebiscita. Nizozemsko vlado je grizla vest, da je pustila Papuance tako nemarno na cedilu, in je hotela svojo politiko opravičiti pred svojim parlamentom. Čast tistim nizozemskim politikom in javnimi delavcem, ki opravičilu niso priznali nobene vrednosti in imenovali kupčijo za Papuance s pravim imenom.
Kupec v tej kupčiji je bila Indonezija. Indonezija je sama proizvod načela o samoodločbi narodov. Pod vplivom tega načela je dosegla neodvisnost od Nizozemske, dasiravno nihče ne verjame, da bi bili Indonezijci res narod. So še zmeraj zmes vseh mogočih plemen, ki se razlikujejo po rasi, veri, lokalnih tradicijah, ne pa pravi narod. Zato so seveda na vsa usta kričali, da Papuanci niso narod, ampak da spadajo med Indonezijce. V resnici so Papaunci ravno rako zmes plemen kot Indonezijci. Ti niso prav nič upravičeni, da v imenu narodne pripadnosti zahtevajo nizozemske F apuance za svojo republiko. Z istim dokazovanjem bi lahko zahtevali zase še ostali del Nove Gvineje, ker pripada Avstraliji, in severni del otoka Borneo, ki je še v angleških rokah. Morda bodo to še napravili, kajti apetit pride z jedjo.
Indonezija je torej grobo kršila načelo neodvisnosti narodov, toda v mednarodni politiki je bilo treba res dobro poslušati, da si slišal protest proti indonezijski pohlepnosti po tuji zemlji. Indonezija se pa ni zadovoljila samo s. tem. Že dalj časa je pripravljala nasilen vdor v nizozemsko kolonijo. Moskva ji je stalno dobavljala orožje, deloma na kredit, deloma proti plačilu. Seveda je naša adminstracija pri tem dajala Indoneziji precejšnje podpore, da zmanjša vpliv komunističnih dobav. Da pokaže voljo za nasilje, je začela pošiljati padalce med Papuance, ki so jih nizozemske čete z lahkoto, toda tudi z nejevoljo preganjale. Vporabila je torej za svojo politiko grobo silo, kar je po načelih Združenih narodov strogo prepovedano.
Značilno je, da Združeni narodi niso proti temu protestirali, so rajše skušali skupaj z našo diplomacijo posredovati. Obema skupaj se je posrečilo, da je prišlo do znane kupčije med Indonezijo in Nizozemsko. Generalni tajnik ZN 'fant bi rad kandidiral za stalnega generalnega tajnika ZN, zato se noče zameriti Indoneziji, ki veliko pomeni v azijsko-afriškem bloku. Kaj mu je pri tem mar za Papuance?
Žal ne moremo pohvaliti taktike našega državnega tajništva. V začetku je na vsa usta odobravalo nizozemsko stališče, da morajo Papuanci dobiti priliko, da sami odločajo o svoji usodi. Pozneje je pa aktivno sodelovalo pri kupčiji, saj je vpokojeni ameriški diplomat napravil osnutek kupne pogodbe, ki je tudi obveljal. Sedaj so pa v držav-nam tajništvu kar zadovoljni, da so Papuanci dobili priliko na papirju, da bodo prišli do plebiscita.
Vso tragiko te ne ravno čedne kupčije potrjuje sledeče dejstvo: Pred indonezijskimi “rojaki” je iz sedanje nizo-
zemske kolonije že zbežalo okoli 8,000 Papuancev v sosednji avstralski del Nove Gvineje, kjer tudi živijo Papuanci. Tam so že ustanovili svojo begunsko vlado, se torej smatrajo za politične begunce.
Kdo bi mogel mislkti, da se je z združenim močem ZN in Amerike posrečilo, da dajo povod za nov val povojnih političnih beguncev. To čast so do sedaj imeli le komunistični režimi.
Bojimo se, da val papuanskih beguncev ne bo tako hitro ponehal. Indonezijska uprava ne bo tako gladda Papuancev kot jih je nizozemska. Kako zna Indonezija postopati s svojimi političnimi nasprotniki, smo že dostikrat videli. S Papauanci gotovo ne bo postopala bolj milo, toda kdo se bo še zmenil za Papuance. Kot meteor so se pojavili, kot meteor 'so izginili.
To bodi napisano njim v spomin, malim narodom pa v opomin.
I Lasollski glasovi in odmevi	|
X	(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	I
La Salle, 111. —Bilo je koncem julija, ko sva sedela s sosedom Jožetom pri televizijskem aparatu in opazovala iz Evrope oddajane razne slike v antene “Telstara”, ki so ga pred par tedni poslali v vesolje in zdaj obletu je našo Majko Zemljo s hitrostjo 18,000 milj na uro. To je hitrost, ki frči malo hitreje nego more leteti kak star črni krokar.
Jože je kar zamaknjeno gledal slike, ki so jih oddajali v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju in drugih krajih. Med prikazi je le enkrat pogledal mene in dejal:
“Kunštni so postali ljudje, kunštni!”
Ko je oddajanje minulo je pa resno povdaril :
“Veš Matvež, dolgo nisem verjel, da bi ljudje res mogli kedaj priti na luno. Zdaj pa skoro verjamem, da prej ali slej se bo to posrečilo. Saj če ta “Telstar” leti okrog s hitrostjo 18,000 milj na uro in do Lune je pa kakor, pravijo in pišejo 250,000 milj, to daljavo bi preletel že ta aparat v kakih 14 urah. če pa zvišajo hitrost letanja na 50 tisoč milj na uro, potem se bo “prifuralo” na luno v dobrih 5 ali 6 urah. Tu na zemlji bodo ljudje zajutreko-vali — kosilo bodo imeli pa na luni, to seveda kadar bodo tamkaj restavracije in gostilne, ki bodo znale pripraviti hrano in jedila po naših receptih, kakotfšne uporabljamo mi tu na zemlji. Vse to sklepam zato, ker gre napredek vsega tako hitro naprej in to se zna zgoditi kaj kmalu. Morda znava, če bo živela, še midva vse to doživeti!” — je glasno povdaril Jože.
Vse lahko, sem mu jaz pritrdil. Tehnika gre res s silnim korakom naprej. Saj še enega tehničnega napredka v kaki zadevi ljudje dobro ne zapo-pademo, da bi razumeli vse možnosti in pomena istega, pride na dan že nekaj novega in to še predno smo v občudovanju prejšnega začudenja zaprli svoja usta. Hitro, hiti’0 gre vse naprej. Zgleda, da bodo morali iznajti tudi novi hitrejši čas—saj je ta sedanji čas že kar prepočasen za vse .. .
Dva dni pozneje me je Jože zopet obiskal in povabil, če želim, da lahko grem z njim v St Louis, Missouri, kje biva zdaj njegova hčer. Njen mož je zaposljen tamkaj kot zvezni accountant. Tam, da bi ostala ene dva ali tri dni. Vozil bi naju njegov zet, ki ima njegovo drugo hčer tukaj. Malo sem premišljeval, nato sem pa povabilo sprejel. Saj itak malo kedaj kam grem, zakaj ne bi šel, ko časa je dovolj in ne bom ničesar zamudil. Domenila sva se, da bomo odrinili Če dva dni. Tako se je tudi zgodilo.
Bilo je lepo poletno jutro, ko smo sedli v Plymouth auto, ki ga lastuje Jožetov zet Jim. Po cesti štev. 51 smo vozili vse tja do Bloominglo-
na, odtam pa po cesti štev. 66. Daljava od La Salle do St. Louisa je nekako okrog 180 milj, kar smo prevozili v kakih 4 urah in pol. St. Louis leži doli v nižavi ob reki Mississippi in vzhodni del mesta East St. Louis je v Illinoisu, dočim je preko reke še vedno St. Louis, ta pa je1 že v Missouri, domovini bivšega predsednika Harry Trumana, kateri zna v govorih po njegovih “žnidarskih” načinih “pe-glati” republikance, kakor nihče drugi na tem okroglem svetu. Kadar koli se jih dotakne v kakem govoru jim kako zelo zasoljeno zagode, še vedno se smejem, kadar se spomnim, kako jim je v enem njegovem kampanjskem govoru napovedal svojo zmago. Dejal je:”
“We democrats will win this election, and will make the republicans like it!”
In res zgodilo se je tako, kljub temu, da so bili republikanci na vso moč prepričani, da imajo zmago že v svojem žepu.
— V St. Louisu je bilo za mene in na Jožeta kar zanimivo. Jožetova hčer in njen prijazni mož sta nas prijazno sprejela in nas ves čas gostila in razkazovalo mesto in okolico. Prav hvaležen sem Jožetu in njegovi hčeri ter zetu za vse. Bog plačaj vse in če mi bo kedaj dana prilika bom skušal kaj povrniti.
Drugi dan dopoldne sva po mest korakala in ogledavala trgovine. Ker sva z Jožetom tudi v poletnih dneh rada žejna, sva stopila v eno tam-kajšnih gostiln, da popijeva par glažev piva. Zelo se je nama prilegel. Tisti salun je bil pa kar natrpan z gosti in pivci. Vsi so bili na vso moč zgovorni. Največ so govorili o “Telstaru” in napovedavali, kaj se bo vse še kmalu odkrilo. Tudi o luni so govorili in eden izmed gostov je dejal, da je tam blizu na nekem vogalu neki jud, ki vodi trgovino z oblekami in da odkar potuje okrog Zemlje “Telstar”, da je tako navdušen za luno, da je pri nekem prodajalcu zemljišč že naročil, da naj na luni na kakem važnem križišču kupi zanj lote, da bo tam gori na luni postavil in odprl “štor” (prodajalno).
Vidite, to je prava judovska trgovska podjenost, ki ji ni para na svetu. Saj morda in dvakrat ne bi rekel, da že ni tam gori kak jud s svojimi špekulacijami'!
Naj navedem še en slučaj, ki sva se mu z Jožetom od srca nasmejala, seveda potem, ko sva z dobrim pivom osvežila svoja grla. Šla sva proti domu njegove hčere, kar prideva do brivnice. Trije brivci so strigli lase, sva videla skozi izložbeno okno. Čez vse okno pa je bil velik napis:
“We need your head in our business!”
“Kaj pa to?” — reče Jože in se ustavi pred oknom.
Študirala sva en čas, pomen
napisa in šele čez kake dobre pol minute mi švigne misel v glavo:	seveda, brivci potre-
bujejo glav (na katerih rastejo lasje) v njihovem busines-su, če ni glav nimajo kaj striči, ne briti, razen, če bi jim kdo pripeljal, kake ko-štrune ali ovce. Oba sva se zakrohotala in dejala:
To pa, to je pa res! Ti salamenski Missourčani so ti od samega zlomka. Ni čudno, da jih ima stari Harry Truman toliko pod njegovim slamnikom in da zna vsakega po svoje zavrniti.
Vidite tako se je nama godilo na tem potovanju. Vsa nasmejana sva se vrnila s tega tridnevnega potovanja in Jožetu bom do smrti hvaležen, da me je povabil in vzel seboj. Hvala pa tudi njegovi hčeri in zetu za vse! Jimu pa za dobro vožnjo! Bog plačaj vse in povrni vse!
»DOGODKI PRI NAS IN OKROG NAS. — Slovenci se še vedno gibljemo pri društvih in vsepovsod. Starejši sicer ne več tako glasno kakor nekoč, a to toliko bolj delajo mladi tu rojeni in nadaljujejo delo starejših.
Pred nedolgim je priredila fara sv. Roka letni bazar, ki je zelo povoljno uspel. Vse so vodili naši mladi in gre jim za to vsa čast. Le tako naprej. Pridno sodelujte z vašim za vse dobro vnetim župnikom č.g.M. Železnikarjem, kateri je odkar tu deluje župnijo dvignil duhovno in gospodarsko.
»NOV GROB. —Pred kratkem je preminul v sosednem Peru tu rojeni rojak James Hrovat, star 56 let. Pokojni je bil, sin Mr. in Mrs. Frank Hrovata. Oče je pred kakimi trideseti leti umrl v Le Salle. Mati Mrs. Karolina Hrovat, rojena Mišjak iz Regerče vasi pri Novem mestu pa še vedno živi tu v La Salle. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru!
»DAVČNO OCENITEV osebne lastnine (personal property tax) so objavili pred kratkem. Ocenjena vrednost bo prišla v poštev za obdavčenje za to leto, katere davke bo treba plačati spomladi. Mnogi se jezijo, da so jim vrednost previsoko ocenili. Te davke na osebno lastnino je treba plačati posebej, to je poleg zemljiškega davka, ki tudi ni majhen. Pa kaj hočemo, davkarji pa smrt na nas zemljane ne bodo nikoli pozabili.
»SLOVENEC IMENOVAN za nadzornika znane cementne tovarne Marquette Cement Mfg. Co., ki obratuje že dolgo let tamkaj za Oglesbyem. Imenovani je znani S. Jereb, oženjen in biva na 138 Second St. na Oglesby. Pri omenjeni družbi je zaposljen že od leta 1937, katera ga je zdaj povišala v pomožnega s u p e r i n t e ndenta tovarne, čestitke!	\
—' Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj od nas in iz naše okolice.
Matevž.
-----o------
Slovenska telovadna zveza vabi
Cleveland, O. — Vse nedelje v avgustu so bile lepe. Vse prireditve', ki so jih imele te dni naše organizacije, so dobro uspele. Hvala Bogu! Za prvo nedeljo v septembru popoldne pa vabi Slovenska telovadna' zveza vse slovenske rojake iz Clevelanda in okolice na Slovensko pristavo. To je njena zadnja letošnja zunanja prireditev.
Clevelandski odsek STZ je imel v letošnjih počitnicah že en nastop na Slovenski pristavi, in sicer skupaj s kanadskim torontskim odsekom STZ. Žal, je hu-
da ploha močno zmotila omenjen jaou Francu, Veselu, Jakošu Iva-
naš javni nastop. Clevelandski odsek bi zato rad še enkrat javno nastopil. Vendar pa je to samo en razlog, zakaj vabimo rojake v nedeljo na SP. Za nas je zelo važen še drugi razlog. Starejši člani in članice našega odseka smo obljubili svojim najmlajšim v organizaciji, če bodo pridni, da pojdejo z nami na izlet in da bomo poskusili ob tej priliki zlasti njim dati priliko, da javnosti pokažejo, kaj so se naučili v zadnjem času v telovadnici. Gbljulbo hočemo izpolniti.
Bog nam daj v nedeljo še enkrat lep dan! Vse slovenske rojake lepo vabimo, naj se nam že1 to nedeljo v kar se da velikem številu pridružijo na Slovenski pristavi. Bog živi!
STZ — Cleveland.
- • ' O '
Sestanek kegljačev v Slov. domu na Holmes
nu in še nekaterim drugim. Ker je bila ravno sobota, je J°ze Smolič svoje prijatelje našel v parku pri trdem delu. V svoji lepi in melodični dolenjščini je Jože pozdravil stare prijatelje in soborce, ki so bili od tega nenadnega obiska veselo presenečeni, da so takoj vsi odvrgli lopate in krampe. Razvila se je po starem običaju vesela zabava in trajala ob razgovoru dolgo v noč. Naslednji dan je Clevelanačan Jože Smolič pripeljal v park tudi svojega farana, soimenjaka Jožeta Semoliča iz Milwaukee ter nje-govo prijazno ženo, ki sta bil3 prijateljsko sprejeta. Po prijetnih urah, fei smo jih preživeli 2 veselim Jožetom in njegovim sinom v našem parku, smo mu želeli srečno pot v Cleveland ter ga prijateljsko pozdravljamo-Naše prijateljske pozdrave tudi
tajniku Danilu Kranjcu;
*
Cleveland, O. — V petek, 31. avgusta, ob 7:30 zvečer bo v Slov. domu na Holmes važen sestanek kegljačev. Na dnevnem redu je volitev odbora in sestava načrta za tekme skozi zimo.
Kegljači naj se javijo pred sestankom ali pa do začetka kegljanja, ki je določen na 10. september.
Po sestanku bodo predvajani filmi o tekmovanjih in zabavi tekom lanskih tekem. Vsi prejšnji in bodoči kegljači so prisrčno vabljeni.
Frank Koncilja, za Slov. dom.
-----o------
Upokojenci v Euclidu
Euclid, O. — Pred dobrim letom smo ustanovili Klub upokojencev in kmalu nato priredili prvi banket. Bil je nad vse dobro obiskan in je uspel nad vsakim pričakovanjem. Tudi naslednja KlUbova zabava je izredno lepo uspela. Sedaj se pripravljamo in vabimo na tretjo.
Klub upokojencev v Euclidu pripravlja za 7. oktober v Slov. društvenem domu na Recher Ave. veseli dan. Vstopnice so že naprodaj po vsem Euclidu, pa tudi Clevelandu. Dobite jih pri vseh članih Kluba. Za večerjo in ples stanejo $1.25, samo za ples pa pol dolarja.
Vabljeni so vsi upokojenci, pa seveda tudi vsi ostali rojaki in rojakinje.
Frank Rupert.
------o-----
Zanimivosti iz Milwaukee
Milwaukee, Was. — Prvo nedeljo v avgustu je društvo Triglav imelo v svojem parku krasno obiskani društveni piknik. Piknika so se udeležili novo in staronaseljenci ter prijatelji, med njimi tudi kandidat za governer-ja Filip Ruehn, ki ni mogel prehvaliti lepote parka in prijaznosti naših rojakov in rojakinj. Po zaslugi naših delovnih članov in članic, kjer so pripravili piknik v vsakem pogledu izvrstno, se je razvila lepa prijateljska zabava, tako da bo društvo irnelo tudi lep denarni izkupiček. Hvala lepa vsem sodelujočim članom in članicam ter vsem posetnikom našega piknika. Takih prijateljskih piknikov bi bilo treba še več.
*
Pred kratkim je na službenem potovanju v Chicago in Milwaukee na hitro roko v spremstvu prijateljev in članov ZSPB Mejača Francaj Jakoša Ivana in Galiča Lojzeta obiskal slovensko zemljišče Triglav ParK tajnik ZSPB Danilo Kranjc. Bil je izredno navdušen nad lepoto Triglavskega parka ter je časti-tal društvu Triglav kot lastniku tega lepega in prekoristnega slovenskega zemljišča. Ravnotako presenečen nad lepoto in prijetnostjo tega parka je bil Jože Smolič iz Clevelanda, ki je prišel s svojim sinom na obisk v Milwaukee k svojim prijateljem m soborcem Bambiču Ivanu in njegovi prijazni ženi Marici, Me-
Prvi dve soboti v avgustu sta rili v Washington parku na pr°' stem dve zanimivi kulturni pri' reditvi. S svojim orkestrom je nastopil pred 7,000 poslušalci svetovno znani črnski trombetač Louis Armstrong. S svojih igranjem in svojimi dovtipi je žel ogromen aplavz. Teden kasneje je Florentinska opera vpri-zorila Rombergovo opereto “The Student Princ,” ki je doživela pred 10,000 poslušalci velikanski uspeh, kar je zasluga režiserja R. Simpsona in dirigenta Johna Anella.
Prve volitve v torek, 11. seP' tembra, so pred durmi. Zato Je volilna borba zelo živahna 111 ostra, posebno med demokratskimi in republikanskimi kandidati. Mnogi kandidati pri teh Pr' vih volitvah nimajo nasprotni' kov, izvzemši kandidat za gover' nerja PHILIP KUEHN (KlN)> ki ima v kandidatu Renku varnega nasprotnika, ker ta išče v svoji propagandi glasove de-mokkatlskih, republikanskih in
neodvisnih volilcev. Kar se i1' če zaupanja volilcev, je 'F&'P Kuehn veliko bolj uspešen ko njegov nasprotnik. Radi svoj6 možate, odkritosrčne in pošten6 volilne propagande so v0^ spoznali da je Filip Kuehn od ličen gospodarski strokovnja
Prepričali so se, da je Filip ve_ lik prijatelj in Zagovornik delav ca, kmeta in malega človek3’ odločen nasprotnik kdmuniS'1 čnega režima in njegovega 5 stema.	k-
Pentagon ni zadovoljen z znanstvenimi zavodi in ustanovami v Ohiu
CLEVELAND, O. — T3^ ohajske trgovske zbornice A ^ son je šel v Washington sPraS^ vat vojaške kroge v Pen^a^°? j, zakaj ohajska država ne d va več toliko naročil zn nar°s0 no obrambo kot preje. Tarn^ mu nalili čistega vina, grenkega za našo državo. ^
Rekli so kar naravnost, naši znanstveni zavodi ne rejo tekmovati s tistimi v gih državah. Ohajski znanSec;.a-ni zavodi se le vse Preve^ ^ r0. jo s preiskavanji, k' služijo P
izvodnji navadnega potr°sn .
orožja, i1
blaga in stare vrste
pa v naši državi dosti zan'^p.
bi ^
ii
nja za preiskavanja, ki , ^ la cilj pomagati v ProiZVOkega modernega orožja:	atoms ^
streliva, raket, satelitov Washingtonu so mu tndi ^ da morata v naši (dr^av^, .intes-strija in znanstveni zave i ^ nejše Sodelovati, drugače s^v(r hajska država ne bo mogla Ijaviti v vojni industriji- ^
Mr. Atkinson bo o svoji ^ poročal ta teden poseknernUzVo-boru, ki so ga pred tedni i j
lili na pobudo senatorja
Lauscheta.
— Eden izmed petih P^e^ u cev Avstralije živi ali v 1 .orl-fli v Melbournu, obeh nii skih mestih kontinenta, 1 0y sicer le nekaj čež 10 mi 1 prebivalcev.
t1

1
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
“Saj še noč ni,” je rekel prazna za njim. “še nekaj Ona pa ga je streljajev ceste,” je vedel na-
nejevoljno mož. tešila:
“Ne zato, moj dragi! Ampak oni zoprni pop te je spet iskal in čakal nate. Pazi se mi! Kaj le delaš! Pustil ti je pisanje, pa dejal, da te mora terjati. Lep si mi! Popom ostajaš dolžan.”
“Vrnil bom z obrestmi,” je zamrmral bridko Martin in preletel Križmaničevo kratko pismo. Potem je vprašal, aii je že dolgo, kar je duhovnik odšel.
Za žminjskimi pašniki da bo, če je šel po cesti, je povedala žena. Mož je potegnil hlapcu vajeti iz rok in sedel zopet na voz. Žena je strmela :
“Martin, ali si mu res dolžan?”
“Vprašuj, ko se vrnem za večerjo,” je dejal in pognal proti Pazinu. Žena je stopila v hišo in srečala svojega zaupnika.
“Angelo,” je rekla sladko in ga pomembno pogledala. “Tako kmalu ga ne bo nazaj. Oni je dobre pol ure pred njim.”
“Moja oboževana,” je vzkliknil uslužbenec in ji poljubil roko...
Martin Milohanovich pa je podil konje p6 gladki in trdi cesti. Ni bil popolnoma trezen, a skrivnostno Križmaničevo pismlo ga je bilo čudno razbistrilo. Razmišljal je jasno, dasi v strajšni togoti, sirovo iz svoje nasilne čudi, odločno v svoji bridki ski4)i, da mu je vstal strahovit nasprotnik, s katerim se mora vendar pomeriti iz oči v oči, pa koj, čimprej in brez prič. Z zobmi je zaškripal, ko se je zdajci domislil, kako ga jfe vprašal pred nekaj dnevi v Pazinu stari sodnik, pri katerem je imel nekaj opraviti, ali se kaj spominja nekega Mateja Sestana. Milohanovich je tedaj odločno rekel, da se ne spominja. Sodnik je zamomljal, da človek v dvajsetih letih marsikaj pozabi.
Milohanovich je besno udaril po konjih in zavpil:
“Ujemita ali pa poginita!”
Tako je gnal po cesti, oprezujoč za slednji ovinek, za slednjo ograjo ob cesti, računajoč, da doteče duhovnika, še preden bo miogel zaviti g ceste proti Ježnju. Da bi bil Križmanič kam drugam namenjen, ni niti mislil. Saj je vedel, da je sin rajnega Šimna iz Ježnja.
Vse nestrpnejši je bil. Bliskoma si je predočil osebo duhovnikovo, kakor si ga je bil zapomnil na vožnji od Buzeta. Zločinska zlost mu je zalila osrčje. “Tri take,” je dejal; “bom videl, kako se bo branil, ko ga dotečem. Bom videl, ali hoče molčati ali pa ne. Bo! Tako ali tako!”
Stisnil je ustnice, udaril po konjih in ponovil:
‘Molčal boš, pop! Tako ali
tako!”-------- —
* * *
Šime Križmanič je spešil samcat po samotni cesti. Pogledoval je ob pot, bi li ne spazil Jožeta. Ni ga bilo. Verjel je, da se je nemec vrnil. Mrak, ki mu je začel legati na pot, ga je bodril v še hitrejšo hojo. Ni se bal, a čudne tesnobe se le ni mogel znebiti. Bridko si je obnavljal v misli zadnjo pot svojega
Kandidat Mark McElroy obeta odločno vodstvo
rajnega očeta, je grozotno iz občutja: dolgo den je našel, sanjal takisto.
to, “pa bom pri Zgrabljičih. Poti od tam so težje, a lepše, bliže so Ježnju.” Za trenutje se mu je hotelo zazdeti, da je začul daljni zvon. “Angelovo češčenje zvoni pri Svetem Petru,” je pomislil, se odkril in začel moliti. Sredi molitve je posluhnil. Za njim je prihajal voz; konjska kopita so togotno topotala. Duhovnik se je nehote pognal hitreje. Ne daleč je videl malo naselbino pri Zgrabljičih. Voz je prihajal bliže. Duhovnik se je po navadi ognil na kraj ceste. Za trenutek mu je bilo slabotno pri srcu, da bi sploh stopil s ceste v goličavo in se prikril za samotnim hrasti-čjem. A že ni bilo več časa razmišljati. Voz ga je dote-kel. Križmanič se je ozrl in spoznal Milohanovicha. “Bog je hotel,” je pomislil.
V naslednjem je bil voznik ustavil konje in zaklical: “Stoj!”
Duhovnik je stal. Milohanovich se je zavihtel z voza in stal pred njim:
“Kaj sem dolžan in komu?” je vprašal izzivalno.
“Sami veste dobro. Plačajte!” je odgovoril duhovnik.
Oni je segel k sebi in potegnil listnico.
“Koliko ? Pa koj!”
“Ne!” je dejal hudovnik, “tega dolga ne izterjujem. Moj oče je mrtev in jaz, njegov sin, sem Vam odpustil krivico in dolg. Zahtevam le, da plačajte, kar dolgujete nesrečnemu Mateju Sestanu.” “Ne poznam ga,” je vzkliknil Milohanovich.
“Ne lažite se, vse vem!” je' dejal odločno duhovnik. “Pomislite na Boga, ki je vse videl in ve, da ste motilec.” “Lažeš se, lopov!” je vzkliknil Milohanovich in stegnil roke, kakor bi hotel zagrabiti duhovnika za vrat.
Križmanič je omahnil s ceste, strmel in nato odskoči! proti ograji ob cesti.
“Stoj! Hudič! Streljam!” je divje kliknil Milohanovich.
“Jezus, Marija, Jožef,” je pomislil duhovnik, stal in se ozrl. Oni je meril s stegnjeno roko. Duhovnik se je skušal vreči za gomilo kamenja in je zavpil na pomoč. Potem pa je nagonsko skočil ob ograji proti hišam. Tedaj je videl, da se je od strani pobliskalo. Pok se je razlegel po toka-vah, duhovnika je zaskelelo ob strani, kakor da mu je nekdo potegnil bridek obliž z rane. Lovil se je brez jasne misli še nekaj korakov ob ograji, čutil je, da mu je morilec za petami. Brezkončna tesnoba, podobna nedoumne-mu domotožju, ga je obšla, še se mu je zdelo, da vidi pred seboj ždeti za kamenjem nemega Jožeta. V naslednjem trenutku mu je bilo, da je moral zavpiti na ves glas. Nato se je zrušil na tla. Milohanovich, ki je bil ustrelil v drugo, se je vrgel na padlega. Tedaj pa je nekaj strahotno zatulilo v temi. Težek kamen je udaril Miloha-novichu v hrbet, da je presenečen planil kvišku in se pognal za konji, ki so se splašili. Že je dotekel voz, že se je z roko obesil zanj, ko se ga je oklenilo nekaj težkega in se mu besno zagrizlo v tilnik, dušilo in stiskalo. V Govorila muJnečloveški grozi se je za tre-
■erffijcm
Cleveland, O. — Organizaci-demolkratske stranke je sklenila podpirati za županskega kandidata glavnega državnega pravdnika Marka McElroya, ki je pri demokratskih primarnih volitvah letošnjo spomlad nastopil kot guvernerski kandidat proti DilSallu.
Kandidat je obljubil “dinamično, energično zamisli polno vodstvo” v mestni hiši. Dejal je da mora mesto takoj začeti odločno delo za preprečenje nadaljnega propadanja mestnega trgovskega središča in posameznih predelov mesta, treba je ustvariti nova delovna mesta, privabiti na področje mesta novo industrijo, poskrbeti za boljšo postrežbo ob nižjih cenah.
McElroy je dejal, da moramo ustaviti višanje davkov, da pa moramo pri tem poskrbeti za rednejše pobiranje odpadkov, za boljšo cestno razsvetljavo, boljše policijsko varstvo, boljše prostore za razvedrilo otrok in starejših meščanov. Vse to je po mnenju kandidata mogoče doseči z boljšo upravo, povečano učinkovitostjo, popolnejšim sodelovanjem med županom, mest-
nim svetom* in., vsemi oddelki Politične posledice aten mestne uprave.
.Obljubil .je olajšati sedanje fi-
Na vidiku je nov narodni praznik: praznik ustave
WASHINGTON, D. C. — Republikanski senator Dirksen je predlagal v senatu nov narodni praznik: praznik ustave. Praznovali naj bi ga prvikrat 17. septembra ob 175-letnici rojstnega dneva ustave. Senat je Dirksenovo resolucijo odobril. Ni dvoma, da jo bo odobril pravočasno tudi predstavniški dom.
Naša ustavodajna skupščina se je sestala 25. maja 1787 v Phi-ladelphiji. Sprejela in podpisala je ustavo 17. septembra istega leta. Ustava je bila potem odobrena še od Kongresa in vseh takratnih držav. V veljavo je stopila 1. 1789.
Kot je znano, imamo sedaj osem narodnih praznikov. Novi bo torej deveti.
-------O-------
Kubišek predlaga novo doktrino za obe Ameriki
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Bivši brazilski predsednik Ku-biček je primerjal Kennedyevo idejo o Zvezi za napredek z resolucijo znane konference ameriških držav v Punta del Este in prišel do zaključka, da imata oba diplomatska dokumenta isto osnovno misel: pomagati politično, gospodarsko, socialno in kulturno najprvo revnim ljudem, potem šele prevzemati nove zaloge. Zato priporoča, da bi •vse ameriške države prevzele Kennedyevo Zvezo za napredek kot svojo in jo spremenile v posebno doktrino.
Kubičkova zamisel ni slaba. Ako bi jo sprejele vse ameriške države, bi odpadlo za našo administracijo sklicevanje na Zvezo za napredek, ki sedaj veže samo našo deželo, tuje države pa šele takrat, ako izrecno na njo pristanejo.
------o------
Stara oljka sredi puščave
V mlajši kameni dobi je bilo shedi Sahare sredozemskemu podobno podnebje.
V mlajši kameni dobi je bilo skoraj tri metre premera> staro
nančne težave mesta s predlogom državni zakonodaj i; naj poskrbi za pravičen delež Clevelanda od državnih davkov.
McElroy je bil član mestnega sveta, po vojni pa državni posla, n ec in senator v Ohio, sedaj pa je glavni državni pravdnik. Pri primarnih volitvah 2. oktobra bo uradni kandidat demokratske stranke'. Rojen je bil 1. 1906 v Clevelandu in živi na 2036 West 45th St.
znova ob vrat in stisnilo krčevito. Milohanovich je gu-bil zavest in se kakor utrgal z voza na cesto. Sproščeni in plašni konji so divjali proti Lukšetičem. šele pred Pazinom sta jih prestregla dva orožnika in ustavila. Pomirila sta jih in vedla nazaj. Pri Lukšetičih sta izvedela, da je voz Milohanovichev iz Žmin-ja.
tata na De Gaulla
PARIZ, Fr. — Zadnji atentat na generala De Gaulla je pretresel vso Francijo veliko bolj kot prejšnji. Zarotniki so napravili dve zasedi na istem mestu na obeh straneh ceste. Padlo je okoli 150 strelov iz brzostrelk, k sreči ni bilo nobene smrtne žrtve.
sredi Sahare sredozemskemu podobno podnebje.
Kljub vrtalnim stolpomj letališčem, avtomobilskem cestam in terenu za francoske poskuse atomskimi bombami je bilo v Sahari do nedavnega veliko področje, ki ga ni prehodil še noben evropski raziskovalec in za katero tudi ni bilo mogoče dobiti vodnika med “sinovi puščave.” “Puščava v puščavi” pravijo temu najbolj pustemu delu 5,500 km dolge Sahare, sega pa 1200 km daleč v smeri sever-jug od južnih obronkov pogorja Tassih do bližine jezera Cad in se imenuje Tenere.
V tej dvojni puščavi je en sam studenec, vendar niti njegova voda ni užitna. Petintrideset let je tega, kar si je prvi Evropejec upal 300
pa je vsaj tri tisoč let.
H.
Zveza ,za Jnapredek deli šolske knjige
CLEVELAND, O. — Ideja ni nova, Mr. Moscoso jo je že pred leti preskusil na Portoriku. Tam je začel tiskati šolske knjige za prvi razred ljudske šole. Poskus se je obnesel, sedaj tiska knjige tudi za ostale razrede ljudske šole.
Ko je Mr. Moscoso postal ravnatelj Zveze za napredek, je napravil načrt, da tiska tudi za Dominikansko republiko učne knjige za 1. razred ljudske šole. Tam bo dobil vsak učenec po 4 knjige, ki jih ralbijo v prvem razredu. Dobrote bo deležno okoli 200,000 kandidatov za abecedo. Stroški za knjige bodo znašali okoli $600,000. Prihod-
km daleč v ta pusti nJe leto Prildel° na vrst° ostali
svet; za las je ušel smrti. Potem so vedno iznova prodirali v dvojno puščavo francoski oficirji in raziskovalci, med njimi Henri Lhote, ki je pred leti odkril slovite risbe na skalah Te-nereja, z enega na drug konec pa ni uspelo priti nikomur izmed njih. Šele nedavno je tvegala in tudi uspela 60-članska francoska odprava, ki je imela razen izvrstne opreme tudi ducat tovornjakov. Raziskovalci so prinesli s seboj zanimive predmete: orodje iz kamene dobe, vzorce zemlje, lignit in skoraj štiri tone fosilov, v glavnem školjk.
Sorazmerno največ gradiva so zbrali v dolinah pogorja Adrar-Bous na robu puščave. Po postopku z radioaktivnim ogljikom so ugotovili do razlike treh stoletij natančno starost naselja iz mlajše kamene dobe; sodijo, da so tam živeli ljudje okoli leta 3100 pred našim štetjem. Našli se zobe nilskih konj, ribja vretenca in krokodilove kosti, po čemer sklepajo, da je bilo takrat na tistem področju vlažno podnebje; to domnevo potrjujejo tudi analize cvetnega prahu.
Saharski prebivalci so živeli v mlajši kameni dobi pod pinijami in cipresami, podnebje je bi-
razredi ljudske šole.
Za Dominikansko republiko je bil ta korak posledica politične potrebe. Vise sedanje učne knjige so namreč prepojene s slavo bivšega diktatorja Trujilla. Treba jih je bilo na vsak način spremeniti.
Podoben poskus bodo letos napravili tudi v republiki Panama. Prihodnje leto pridejo vpoštev tudi nekatere druge republike Latinske Amerike, ako lokalne
vlade ne bodo nasprotovale temu načrtu.
------o------
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende!
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, oddajo na 1193 E. 60 St. Vprašajte v stanovanju št. 2, ah kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečei. ____________________ (170)
Naprodaj
Dvodružinska hiša s 3 dohodki, 4 sobe zgoraj, 4 spodaj in 2 opremljeni sobi zadaj, na 15925 Saranac Rd. Kličite PO 1-3123 od 9. do 2. pop. Nič agentov.
(168.
Sobe oddajo
Štiri sobe oddajo zgoraj na 15925 Saranac Rd Kličite PO 1-3123 od 9. do 2. pop.
(168)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Sobe oddajo
Dve opremljeni sobi, zadaj, oddajo; kuhinja in spalnica, — na 15925 Saranac Rd. Kličite ?0 1-3123 od 9. do 2. pop.
(1681
HELP WANTED MALE
Cabinet Maker
Apply only if experienced in store fixtures and Formica work. Telephone MI l-57'62.
DALLAS MFG. CO.
____________________(167)
Ženske dobijo delo
Ženske in dekleta
17 do 35 let stare, za skladanje rjuh, prevlek in brisač.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (167)
V najem
Na 1520 E. 32 St., oddajo 3-sobno enodružinsko hišo, kopalnica, čisto. $40.00. Kličite WH 3-3981.	(167)
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.	(173)
Atentat sam je pokazal _____________ ______;
drastični obliki, v kaki politič-’j0 torej precej podobno sedanjemu ob sredozemskih obalah.
ni nevarnosti se nahaja Francija. De Gaulle nima namreč nobenega naslednika, šele misli nanj in želi, da bi bil izvoljen nekako tako kot ameriški predsednik. V ta namen je treba novih zakonov, morda celo spremembe ustave.
Francija pa ve, da bi danes dežela padla v politični kaos prvi dan po generalovi smrti. Za oblast bi se pulili bivši politiki, vojaški krogi in podtalna organizacija OAS, ki je iz Alžirije prenesla svoj delo-
Prof. Quezel je odkril prastaro oljko, ki je vse doslej uspešno kljubovala silni saharski suši in pripeki. Grčasto deblo ima
krog v Francijo. Večina Francozov misli, da je že skrajni čas, da Francija dobi naslednika za De Gaulla, ki bi lahko v vsakem trenutku prevzel o-blast in bi ga vsa dežela priznala. Kakšne politične sadove bo rodila ta splošna želja, se trenutno ne da presoditi.
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno čiščenje en dan v tednu. Kličite KE 1-6543.	(166)
DELO DOBIJO
Kuhar ali kuharica
(Short order cook) za ponoči.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(X)
Moški dobijo delo
Delo dobi
moški, vajen vrtnega ah kmet skega dela, za delo na vrtu (Landscaping). $1.50 ah več na uro. 1 do 4 dni v tednu. Kličite
EV 2-8087.
(166 i

skrivnostnega je iskal, preda je nekoč Moral se je
nehote ozreti. Cesta je ležala
n u t e k Milohanovich izvil groznemu preganjalcu, bil na vozu, iskal za vajetmi in divjal v noč. Trenutno pa mu je leglo tisto dvoje besnih rok
DARILO IZ NEBA ,— Ko je [del Tanganjike v vzhodni Afriki prizadela huda povodenj, so bili nelcateri kraji popolnoma odrezani od sveta. ‘Te so oskrbovala z živili umeriška letala, ki \ so y odmetavala živež v samotna naselja. Na sliki vidimo mamico in hčerkico, ko zbirata koruzo, ki je '‘prišla iz (neba.”
Na Lake Shore Blvd.
Naprodaj je luksuzna stanovanjska hiša s 6 stanovanji in letnim dohodkom $8,700. Samo resni kupci. Kličite HI 2-3020.
(168)
Prebarvam hiše znotraj in zunaj.
Strokovno delo, nizka cena, hitra postrežba. Pokličite 361-1296.
Dvodružinska
Blizu St. Clair v fari Sv. Vida, 4 sobe spodaj, 5 zgoraj, novi plinski furnezi in vodni grelci, 2 garaži. Skupni dohodek $125. Dober kup za $12,900.
Blizu St. Clair in Five Points 5-5, polna klet, garaža za dve kare, novi plinski furnezi in vodni grelci. Dohodek $150. — Cena $16,900.
V okolici Woodland in Buckeye
5-5, polna klet, v dobrem stanju. Skupni dohodek $135. — Cena $17,900.
C-T-M REALTY INC.
WH 4-3232
(27, 29 avg)
Sobe oddajo
Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite En 1-5606.	(168)
Stanovanje v najem
štiri na novo dekorirane sobe s kopalnico, toploto in vročo vodo, zgoraj, oddajo na 6224 Carl Ave. Vprašajte spodaj.	—(168)
Sobe oddajo
2 moderni, čisti, neopremljeni sobi za odraslega. Prsna kopel in gorkota. $35 mesečno. Na 1071 E. 68 St. Kličite EN 1-4652 p o 5:30 uri, v, soboto cel dan.
(168)
V najem
5 Vž lepih sob, na novo dekorirane, kopalnica in gorkota na 1127 E. 71 St., oddajo. Kličite UT 1-8294 po 6. uri	(168)
HENRY BORDEAUX:
Zametene stopinje
1 JL.~
Ve, da je nežna stvarca, ki vonja po dišeči vodi in ki se ji sme le od daleč bližati; on pa je zelo ne roden in, da je ne bi prestrašU, prekriža kar sam roke na hrbtu, čeprav tega ne zahteva. Včasih se strastno rada pomudi z njim in se vmešava celo v njegove fantovske navade, včasih pa čuti, da ga je povsem zapustila. Že v tej dobi je spoznal, kako zamotano je naše življenje. A nekega dne se vse to spremeni. Kdaj? Mnogo pozneje ali že zelo zgodaj? Zastonj muči svoj spomin, ne dobi odgovora. Zdaj čuti, da je on več nego vse drugo; sprva se mu sicer to zdi nekoliko čudno, potem pa vendar povsem naravno. In res. Kaj neki se je bilo spremenilo? Še vedno vlada isti trušč v hiši in sam še pravtako beži pred neznani prišleci, kakor je bežal nekdaj. Gospa Romenayeva se oblači, sprejema, kramlja in se smehlja kakor prejšnje čase. Ne moti se: le spomini — odse-
vi se mešajo. Ne, ne! Odsevi se mešajo le, ker je zrcalo motno. Mati zdaj le še gleda igro, ne igra pa sama nobene vloge več v njej. Zanjo igra zdaj vlogo le še on.
Moj Bog, niti sam ne ve jasno, če se je v resnici doteknil tiste skrivnostne in napete zgodbe, katere nevidne niti so zdaj že raztrgane; ve le, da je mati po tem dogodku ostala na zunaj kakor je bila prej, da se je pa v srcu vsa izpremenila. Neko doživetje iz mladeniških let pa mu je vse pojasnilo. Komaj je vstopil v svet, je spoznal žensko, ki ga je mahoma vsega pretresla in mu zbudila slo. Zares je bila starejša od njega, a bila je izredno zapeljiva. Vse, kret-
Ijala na dobro ime, na čast domače hiše in na krvavečo sinovo rano ter ni marala dolžiti Tereze, da je ona kriva njene nedolžne žalosti...
Mark Romenay, ki se je bil predal spominom, je nepremično ždel v kotu, hipoma pa se je otresel otrplosti. Nočni mraz je prihajal skoz odprta vrata. Ni jih zaprl, ker je hotel svežega zraka, le bolj tesno se je zavil v odejo. Tu in tam so se risale enakomerne sence dreves. In živa, migljajoča svetloba zvezd se je razlivala po nebu, kjer ni bilo več sledi o soncu, ki je zašlo, in kjer se še ni porajala nova zarja. Bilo je prav ob tistem kratkem odmoru, ko poletne noči, stisnjene med večerno in jutranjo zarjo, posujejo nebo s skrivnostnim, nevidnim cvetjem.
> Rred letom dni mu je ona z vrha Riffelalpe pokazala eno teh ozvezdij ; za trenutrek jč zddj nehote iskal med njimi Labu-da, ki ga'je ona imela najrajši, bahala se je s svojo predrznost- potem pa se je hipoma obrnil
nje in besede, je pelo pri njej kakor utrujen tenor, ki z znanjem nadomešča, kar nedostaja naravi. Imela je na sebi čar izbranih umetnin. Z zvijačo ga je vabila k sebi, njeni pogledi so vžigali, in še takrat, kadar ga je odbijala, ga je privlačevala. Brezskrbno je določala sestanke, na katere pa pozneje ni prihajala. Kar ni mogel verjeti, da je njegova prva ljubica tako krasno in dovršeno bitje in ni se mogel vanjo vživeti. On je zahteval od ljubezni več obupa, bolj trdovratne poskusne dobe in več plemenitega navdušenja. Še zmaga ga je navdajala s strahom. Takšna prevejana poltenost ga je bolj presenetila nego omamila. Čez nekaj tednov pa je zvedel grozno novico: to žensko je svoj čas ljubil njegov oče. Ta njena hipna ljubezen do njega je bila le*, zabloda nj^e pokvarjene domišljije. Gnusila se mu je, v njefa se'je vse tfpi-ralo in obsipaval jo je, z zaničevanjem. Ni skušala tajiti, še
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — Suitable for children. Brick bldg. 2-4’s and 1-2'. Close to schools, churches, playground shopping. Enel, porches. 2 car gar. Gas Heat. Vic. 24th and So. Trumbull, RO 2-5769.	(166)
PARK FOREST — BY OWNER — ST. MARY’S
3 large bedrooms. Close to everything. Attic storage, tile bath and kit., new disposal, 1% car garage, fenced shady yd., alum, storms and screens. $15,750. — PI 8-4707.
(168)
GRAYSLAKE — 3 bdrm. ranch on Vz acre lot. Large 14x20 fam. rm. with att. gar. Drastically reduced. Best offer nr. $16,800. Owner leaving town. Call BA 3-4663.	(167)
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
GLENVIEW — By owner. 8 rm. 4 bdrms. baths, split level. 2 car gar. Bsmt. Nr. Everything. 1/3 acre, Many extras. Mid $30s. — PArk 9-0742.	(166)
FRANKLIN PK. — BY OWNER 3 bdrm. brk. rnch. scr. patio, fin. bsmt. Gas ht. \Vz car gar. 50’ lot. $20,000. GL 5-2866.	(168)
BY OWNER — LOGAN SQUARE 11 apt., 10-3s furn. Net 14% plus 6 rm. owner’s apt. Price less than 4% times rent. Excell, condition. No violations. $15,000 will handle. ALbany 2-0166.	(166)
BELLWOOD
Brick and Redwood bi - level. 3 bdrms. 1% tile baths, finished rec. rm. in bsmt.. nr. schls., shpg., trans.; low 20’s, owner. — 544-4375.
(167)
BY OWNER — 3 BDRM. BRK. RANCH
2-car garage, w. to w. crptg., beaut. Indscpd. land. Storms & screens, awnings, oil heat. In. 20’s. — 5851 South Neenah. — 586-0168.	(167)
CICERO — OWNER, 6 Rm. brk. Georgian. 3 Bdrm. Ihs tile baths, gas ht. Family & Util. rm. in bsmt., built-in vac., htd., 2-c. gar. Pr. incl. many extras. Nr. everything. Mov. to Fla. 20s. TO 3-4920.	(166)
LAKE MOORE — McHENRY — To settle Estate.
6 Large rms., Hot w. ht., extra lots. — Under 10s. — 815-385-5397.
(167)
WHEATON — 3 bdrm. brick ranch. 7 yrs. old. Bsmt. Gas ht. 2 car gar 1 blk. shpg. center. $22,500. — 1213 No. Main. — MO 8-7229.	(166)
ELMHURST — 2 bdrm. ranch, hardwood firs. Alum, s/s, hot water heat, util, rm., attac. gar., xh bl. to bus. By Owner, $17,750. TE 2-7715.
(166)
BUSINESS OPPORTUNITY
jo, zasmehovala, ga je v'nesramni brezstidnosti, ki postaja od ene ljubavne zveze do drugo vedno bolj dovršena. Takim ženskam preide končno podlost v naravo, a one jo v svoji iznajdljivosti imenujejo kult čustva. Hipoma je spregledal. V ljubici je videl le čarovnico, ki ga je zvabljala in zapeljevala. Zdaj je videl, da je bila vsa na-lišpana in pobarvana, spoznal je njeno starost in sram ga je postalo svoje ljubezni. Ločil se je popolnoma od nje, vendar pa mu je odnesla kot dragoceno odkupnino njegovo brezskrbnost, zaupljivo veselost in nepotrpežljivo lahkovernost. In ta ljubezen je bila kriva tudi razočaranja,: katero je zarisala na njegov mladi obraž senca prve mrtve ljubezni.
Zdaj je hipoma spregledal in spoznal, da je bila ta očetova zabloda, v katero je zapeljala pokvarjenost ali nervoznost tudi njega; kriva žalostne zgodbe, katero mu jo je obnavljal spomin/Njegova mati je zadela ob nepretnagljivo sebičnost moških, ki potem še zahtevajo, da jim ženskh prizanese s tožbami in solzarhi. Nikomur ni več zaupala, zaprla se je vase,' svojo zatajeno ljubezen pa je odslej posvetila otroku, ki je bil doslej ti, vsa resna in pobožna, ki jo je bilo življenje upognilo, se je sama odtegnila svoji okolici ter se odpovedala življenju. Iz obraza ji je sevala resna milina, ki jo je vklesalo vanj življenje. Presveta žena, ki je bila sama tako močna — ali tako slabotna, — da je odpustila, je tudi njjega vtepodbutjala k usmiljenju; v tem usmiljenju je pozab-
GRILL plus income property for sale, owner retiring. — DI 8-8810 or after 6 EV 4-2499.
|166)
keep cool T||E SECRET’S OUT!
CLIMATIC AIR SALES, Inc., one of the leading makers of automobile and truck air conditioners, proudly announces the appointment of its newest distributor ...
VEE & CEE AUTO SERVICE, Inc.	Arlington Heights
Come In and See the New “THIN-LINE"
Designs for 1962, NOW Available — AS LOW AS .
Nation-Wide Service '• Fully Guaranted Bank Terms Available • INSULATE • SOUND-DEADEN • RUST-PROOF — Only $19.95 Your Air Conditioning Headquarters VEE & CEE AUTO SERVICE, Inc.
107 N. HICKORY, ARLINGTON HEIGHTS	PHONE 392-2424
We welcome our Slovenian friends and customers. Ask for Mr. Volz.
|167)
$255
HELP WANTED—FEMALE
HOLLYWOOD LELAHD HOSPITAL
in Hollywood. California, 6234 Leland Way has excellent immediate openings for
Registered Nurses - Charge Nurses
Openings on all shifts. These are full time positions in fully equipped 31 bed hospital, now expending to 100 beds. Excellent personnel policy, good salaries plus differential for shifts.
Work in a friendly community, nearby rooms and apartments available Write or apply direct to:
DIRECTOR OF NURSES Hollywood 2-0941 (call before 5 p. m.)	(167)
varno pri vsakem .ljubavnem razmerju, ni pa čutil ob njih tiste želje, ki jo hitro ločimo od drugih čustev, namreč želje, da jih poroči; celo misel na to mu je bila nadležna, a je vendar dajala splošnim ljubezenskim mikom sladko zavest trajnosti in skupnega staranja. Najnevarnejši pretresljaj, ki ga je doživela moderna družina, je brez dvoma ta, da je svet popolnoma pozabil, kaj se nrav za prav pravi prositi koga za zakon. To se je kazalo, če ne drugače, vsaj v jasnem obrazu, pri mladih dekletih, kadar jih jemlje moški, da v zakonu nadaljuje svoje ljubezenske dogodivščine. Eno samo srce, eno samo telo za vedno! Kdo dandanes še razume smisel teh svetih besed?...
V	Marku Romenayu so odmevale zdaj te besede trpko in porogljivo. Ona, ki si jo je bil izbral za družico v življenju in z njo delil , svojo lepo usodo, ni spadala v to nestalno, vedno vi-hravb družbo, v katero je on zahajal, ne da bi ji plačeval svoj davek, Za dpto mu je prinesla le začudenje, zaupanje in zmuče-no mladost, prestane v vedni revščini. Zato je povsod le veselo in naposled brezskrbno uživala. Zato jo je slednjič moral spoditi.
V	noči, ki se je že vznemirjala v daljnjem predobčutju nastajajočega dneva, se je znova spominjal svojega prvega srečanja s Terezo de Rodange.
Zidal je bil vilo na hribčku Publier, ki tako mirno kraljuj? nad Lemanskim jezerom, eno miljo od Eviana, kjer se je bil teza okoli ust, ki mu je ostala I naselil. Zato je moral večkrat po prvi razočarani ljubezni, je v Chablais. Sam je vodil delo ženske mikala. Lahko bi se bil pri stavbi. Vila je bila vsa bela sijajno oženil. Bil je kakor tisti z ravno streho, krasili so jo ste-rtemirneži, ki ne znajo sreče ne briči, verande in ograje; izgle-nuditi in ne sprejeti ter širijo dala je precej bahavo. Lepše bi okoli sebe le svoj večni nemir, j bila pristojala na obrežje jezera Znal je ljudi prikleniti nase, ’a .Maggiore ali Como, kjer se ko-ni nikomur zaupal, Iskal je druž- l pičijo stebri in marmor, kakor be, a jo zasmehoval, zaničevaljpa v to nežno, pa vendar kmeč-je prilizovanje, a vendar ni mb-^ko pokrajino, polno kostanjev in
vinogradov, ob ta mehka obrežja, med trde gore in poc nestanovitno nebo. To nebo ni kakršno je italijansko, ampak se vedno pokriva z meglami, kakor kje gori na severu, in s prečudno nežnostjo zastira obrise stvari. Čim bolj je spoznaval to deželo, polno veselja in brezbrižne ljubkosti, tem bolj jasno je občutil, kako malo so spadale v to okolico stroge, kla sične črte in kričeče barve, bi se prilegale grškemu morju in ondotnemu rastlinstvu, ki je v vseh letnih časih enako. Navajen je bil na umetnost mest,
rih pristav, katerih senca je padala na orumenela pročelja. Iz napuha pa se je upiral svojim vtisom. Izgovarjal se je, da so te hiše neudobne in da se mora stavbenik prilagoditi modernemu življenju, ki zahteva veliko luči, zraka in svobode. Človek mora biti prost, da lahko odhaja in prihaja, kader se mu zljubi, da je vedno v stiku z življenjem zunaj v svetu. V prejšnjih časih pa so zidali le pri tleh, da so bili varni pred Ydtrom, Niso iskali razsežnih razgledov, hiše so imele le majhna okna — kakor bi človek prihajal domov le zato, da se odpočije v samoti in ubeži svetu.
Nekega dne je zdolgočasen gledal, kakšen vtis naredi poslopje na splošno. Nakrat pa je za hrbtom zaslišal glas, ki je nekoliko preglasno izjavil:
“Moj Bog, kako je grda!” Užaljen se je obrnil, da bi s pogledom uničil tistega, ki mu je ušla ta predrzna opazka. Zagledal je mlado, plavolaso deklico, ki je bila vsa v belo oblečena in na kateri ni bilo prav nič predrznega ali ceno nesramnega; niti trohice poguma ni bilo v njej, zakaj mahoma je vsa zardela.
(Dalje prihodnjič)
-------o--------
Oglašajte v “Amer. Dcmovmi”
,stran. Ona? Skoro se; je začudil, da mu živi v spominu. Saj je vendar hotel obnoviti le oni del preteklosti, v katerem nje ni bilo. Toda tudi to preteklost je obnavljal le zato, da bi ji iz dalje šel naproti, kakor iščemo dragega bitja ob koncu dolge ceste.
Zakaj si je izbral baš Terezo za ženo? Po očetovi smrti je podedoval veliko premoženja in kot arhitekt je užival tudi velik sloves. Povrh pa je bil tudi lep mož, o tem ni mogel dvomiti. Celo tista zaničljiva po-
gel živeti brez njega. Hreptenel je po domačem ognjišču, kakor mornar po dolgi in viharni vožnji po Varnem pristanu. Toda v svoji okolici ni‘našel bitja, ki bi mu bilo všeč. In povrh je dvomil, da bo v novem življenju-res zadovoljen. Kako neki naj zaupa v red in mir v domači hiši prvi ali drugi teh mladih deklic, v katerih očeh ni bral ničesar novega in ki so se vedle kakor čisto prostaške ženske.
Res se zgodi, da hoče ta ali ona skriti v teh kretnjah svojo preprostost, ker hoče pred svetom veljati za bolj podjetno nego je v resnici. Zato ni imel prav, da^tu pa je odkril kmetsko stavbarje obsojal vse vprek, preden jih^stvo, v katerem veljajo uepra-je dobro poznal. Toda ko jih je vilnost, nerodnost in nesomer-gledal in govoril z njimi, je ču- 'nost za odlične prednosti. Z ve-til le tisto privlačnost, ki jo uži- seljem je opazoval strehe sta-
Več kot 35 let sem služil collinwoodski skupnosti kot lastnik in farmacevt Mandel Drug Store na I57C2 Waterloo Rd. Sedaj pa bom trgovino zaprl in zapustil to okolico. Pri tej priložnosti kličem vsem svojim, prijateljem in odjemalcem prisrčni “Zbo-| gom”.
p V soboto, 1. septembra, bo zadnji dan naše r i trgovine.
Vedno sem želel, da bi se posvetil študiju zdravniškega raziskovanja in sedaj bom imel priložnost in čas za to. Vesel sem, da sem bil skozi vsa ta leta član collinwoodske skupnosti in da sem ravno v njej vzgojil svojo drago družino.
V bodoče bom del svojega časa posvetil tudi predaji farm kot član Chardon Realty Co.
Recepte bom predal Jephson Drug Store, E. 156 in Waterloo Rd.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali amili.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Naša avgustovska razprodaja-v polnem teku! {
V teku le RAZPRODAJE	|
POHIŠTVA IN HIŠNIH POTREBŠČIN so našo trgovino obiskali že številni kupci in ao ^ vsi bili — KAKOR SAMI IZJAVLJAJO — popolnoma zadovoljni, tako z kvaliteto pred- «!§ metov, ki so jih kupili, kakor s cenami, ki so jih plačali!
Zato smatramo, DA JE PRAV, DA SE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ZAH V A- |J LIMO ZA NJIHOVO ZAUPANJE V NAS! ...	||
Naša trgovina se je skozi vseh 59 let svojega obstoja trudila, da svojim odjemalcem da pošteno in dobro kvaliteto vseh predmetov, zraven tega pa je tudi cene vedno prilagodila kupni moči odjemalcev!
Prepričani smo, da nam boste svoje ZAUPANJE ohranili tudi v bodoče!
Število naših odjemalcev raste iz leta v leto. .. Priključite se jim tudi VI, LETOS!
Oglejte si, kar želite in primerjajte! Že vnaprej vemo, da ne boste razočarani...
A. GRDINA & SONS
KE 1-1235	•T:
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.
Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto.	5|
DAJEMO EAGLE ZNAMKE	l|

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti ( bolezni m onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pHstopi takoj — bolje danes kot iutril
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i
£* pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.

i
V blag spomin
SEDME OBLLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
ANTONA ZADNIKA
ki nas je za vedno zapustil dne 9. avgusta 1955
V tihi gomili pokojno zdaj spiš,
sonce poletno na grob Ti zdaj sije,
a v duhu pa vedno med nami živiš!
Na grob Tvoj bomo položili rdečih vrtnic šopek lep, to je dokaz ljubezni naše, da je spomin nam na Te svet!
Počivaj v miru v hladnem grobu, predragi Ti in ljubljeni naš oče! Tvoji žalujoči:
JENNIE ZADNIK, soproga ANTON in VIKTOR, sinova JENNIE FRANK, sestra
V stari domovini pa sestra FRANCKA FRANK, snahe, vnuVi in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 29. avgusta 1962.
ii
fe,j