Tečaj XIV List 47. gospodarske, obertnijske in národsk Iih ajajoveako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 11. junija 1856 Iz obćnega zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. maja. (Dalje.) Tretji pripomoček, da se povzdigne blagostan na Notrajnskem, ponnja sad jo- in murvo rej a in pa pridelo-vanje svile (žide). Da se večidel na Notrajnskem s ad je dobro obnaša, nain pričajo lepe jabelka , hruške , češplje ( slive) in orehi, ktere pridelujejo Pivčanje in Krašovci;-da je svet za murvo kakor nalašč, kdo bo dvomil, pogleda ondašnjo apnéno zemljo ako lahko bi tedaj bilo rediti svilode (židne cer viče ali kavalíre, kakor jih Goričani imenujejo). Čeravno goli kraji zavolj silne borje niso za rejo sadnih drevés in se tedaj od takih krajev ne more govoriti, da bi jim sadjoreja kaj donašati zamogla, je vendar na Notrajnskem sila veliko prav pripravnega sveta za sadje in murve; le škoda, da je svet brez sadja ? ali da ga saj toliko nimajo 5 ) kakor bi ga lahko imeli. Kako bi se pa mogla pospešati sadjo- in murvoreja? Ljudstvo se mora podučiti z besedo, z dobrimi izgledi, in da se mu dobre bukve dajó, ktere prav po domaće raz-iagajo nauk sadjo-, murvo- in sviloreje, in ker naša kme tijska družba že več let veliko murv brez plačila po deželi razdeluje, naj bi jih za naprej, saj ene leta, naj več dajala Notrajncem. Ker pa nektere družtvine poddružnice na Notrajnskem milo tožijo, da ne more človek z veseljem sadnega drevja saditi, ako vidi, kako ga hudobneži lomijo ali kak drugač poškodujejo, je živa potreba, da pride že več let željno pri-čakovana in tako potrebna poljska po sta va (Feldpolizei-gesetz) na dan, ktere namen je, vse pridelke, naj bojo na njivi, senožeti ali vertu varovati kakoršnega koli poško-dovanja. Naj tedaj naša družba visoko deželno poglavarstvo prosi : naj bi ono blagovolilo slavnému ministerstvu povedati y kako željno se pričakuje ta postava , od ktere pricakujejo gospodarji, da bo oštro in brez dolge pravdne poti stopala vsem takim hudobijam na pete, ki poškodujejo ptuje blago na polji, senožetih in vertih. V V Ce se hoće vcasih kakošna koristna stvar na noge spraviti, je treba, da se ne zanemari nobena pot, po kteri je to mogoce Ena taka pot, lahka pa veliko zdatna, bi bila ta, ako bi postava veléla, da vsak ženin bi mógel v spomin ženitve 10 sadnih drevés zasaditi na svojem zemljišu, ali če lastnega zemljiša nima, na kakem drugem mestu, ki ga mu bo župan odločil. Da bo pa ženin gotovo zasadil ali zasaditi dal zapovedanih 10 drevés i naj bi mógel pred poroko svojemu fajmoštru 10 gold, zasta viti. ktere bo nazaj dobil, kadar bo izkazal, da od njega ali na njegove stroske zasajene drevesa zelenijo. Take ženitvanske" drevesa niso nič ali je še po več novega; taka postava je bila krajih, in gotovo se ni bati, da bi se ktera ženitev razderla zavolj teh deseterih drevés; saj je znano, da nikoli ni človek, mlad ali starec, bolj pripravljen vse storiti kar se mu veleva, kakor takrat, kadar se ženi in ^mu S odci godejo". Ce je zakon srecen ali nesrecen, osta-nejo zakoncem te drevesa veden spominek saj pervih srečnih 4ni. — dežela pa bi dobivala po ti poti lepo število sadnih drevés, kterih bi sicer ne bilo. Tudi za vsakega novor oj enega otroka naj bi mogel oče zasaditi ali zasaditi dati 3 drevesa, in da bo to tudi gotovo v pol leta storil, naj bi ob kerstu otroka zastavil fajmoštru 2 goldinarja, ktera nazaj dobi kadar so drevesa vsajene. Tudi take „otroške" drevesa niso nič na novo izmišljenega, in čeravno je res, da bi se take drevesa ne sadile vselej • v s takim veseljem kakor „ženitvanske", je vendar to gotovo da bi marsikak otrok, za kterega so se te drevesa sadile y y saj to dedšino (erbšino) po svojem očetu dobil. Poslednjič je v povzdigo sadjoreje nasvetoval govornik, naj bi družba prosila sl. deželno poglavarstvo, da bi tisti kazenski dnar, ki se na Notrajnskem nabira iz gojzd-nih prestopkov, obračal za zasadbo sadnega drevja in v ta namen izročeval družbinim poddružnicam. Tudi obdelovanje kozje češnje (metuljevih jagod psikovne; Kreutzbeere), iz kterih se dobiva za kupčijo pripravna rumena barva, bi utegnilo marsikak goldinar priva biti v deželo. (Dalje sledi.) y Gospodarske skušnje. (Kdaj in kako naj se s ej ej o peške sadnega drevja, da je naj bolj prav?) V vertnarskem časniku „Frau. BI." priporoča neki gospodar po večletnih skušnjah, da z vsemi sadnimi peškami (le ne s košicami) je naj bolje takole ravnati: V jeseni, enmalo pred zimo, naj se pripravi 9 Opferer, darovatelj, zertvo vatelj 2 Sorodna je s tema besedama armenska k Zauberer. Iz makh peljujem Mik darovatelj, Opfer Na Stirskem imamo več homcov, od kterih Ijud pri ester. slovenski pripoveduje, da so na njih bili „hajdovski oltarj Te homce imenujejo mik :u Tudi odbine Mik kek sem našel v staroteržki fari in blizo Mikek Mi rod bine Per unik in Mit Kakor je znano, je Perk P bil bog groma pri starih Slovencih, Mit Mi tal 3) pa eden černih bogov Kaj pa pomeni Roch T besedo izpeljujem iz sanskritske radža rex slovenska ro rodbine Mik kel in Roh kelj perzijanski helj v nar bližnj kh s ktei Je odnosti. Kakor Mikek še živijo tako tudi rodbine R Pri primer'janji teh besed pa sem opazil, kar še > koli kor mi je znano, ni noben jezikoslovec povedal, da sanskrit ski glasnik dž ali z v slovanščini večkrat odgovarja glas niku k. Tako je iz Pard z a nj a, P celó pravilno postalo Perk Našel sem tudi v sanskritu izraz d žoša v pomenu bab Na Stirskem posebno po Pohorj mož svojo babo rad imenuje, ako je razjezen, „co s o u beseda je celó znana v marborski nemščin Pogosto Ta sem cul: Eine schieche C wird er heurathen Popotni spominki. Dva ilní v Goratanu. (Dalje.) vzdiguje, da bi vidili natanko od zadej kladare Pa to so môgli le málokteří, ker ste baterii neprehoma sipale ogenj V tem pa je tudi sovražnik s per vim topnim strelom zjutraj pričel nov náskok, grozovitnejši i in smert krog in krog. od ponoćnih. Stí se je razlegal med hribi vrisk naska kajocih; gromovito i ■■■■ hrabrost je bila močnejša ko leséne obrambe se je odmeval od pecin pok in strel to pa vse zastonj : branili so kladare možje , kterih obdajale tarja), Zdaj pošlje sovražnik ktere so jih ovornika (parlamen ki poveljnika nagovarja, naj se s posádko podá. Al Hencel ga s hladnokervinim odgovorom velje mi je braniti, pa ne dogovarjati se odpravi reksi: „Po Ko francozki u voj s ko vodja to sliši, včs razserden pošlje eno četo po na Al strašna toča kro vadni cesti, da naj udari na terdnj el iz topov in pušk, s kterimi jih je posadka sprejela cr O je uničila novi poskus. Bolj nevarna, kakor naskok od spred je bila pa posadki obilna truma strelcev, ki so se po drugi poti od zad bili připlazili na Goli manj obvarovani str kladar in približavali se nar pa vendar je nadognjenik Ravh tudi te s topom srečno zapodii nazaj Popoldan je došlo posadki vnovič sporočilo, naj se poda. z opombo, da nespametno je braniti se mervici ljudi proti celi vojski, naskokom vzame ktera bo gotovo vse posekala, ako kladare z se bom u Hencel zopet merzlo Posada, ko sliši žuganje odg Branil sovražnika in pa odgo vor zapovednika, pozdravlja radostna njegove besede so rekli junaki „Kaj „misli li sovražnik nas oplašiti s pre Naj se ne hrusta , ampak tenjem, kakor male otroke pride naj in udari na nas; bo že zvedil, al se bojimo smerti S tem je rastla jeza soviažnika pa ž njo tudi hrabrost bra iiitelj ? Mnogo se je terdilo sklenil ne več naskokovati kladar, ampak memo njih spra viti konjike in topovje naprej in tako naše iz obramb pri ra* 1 • V • • • « « « da namestni kralj Evgen je bil kladar, ampak r Terbizu pregnati in jih na begu nadlerovati Resnieo te9 je tudi to poterjevalo, ker so ponoči od 16. do 17. maja res ř pi ičeli zdelovati pot topništvu in konjikom skoz sedlo, ki se zadej za Verhčelom nahaja. Da bi motili naše » delu lahko nadlegovali, skle kteri bi bili sovražnika pri tem nejo nov napad. Kmali se prikaže sovražna četa pred kladarama , al urno jo zapodijo naši nazaj v Naborjet. Proti polnoci poskusijo napad vnovic; urno je naprej in udaril na sprednje nasipe, pa pazlj zopet sprejme s hudim ognjem. stopal sovražnik posada ga žalostilo okolico v • je Temna noč je zakrivala anjkalo ognjenih svetilnic, toraj zastran tmine niso mogli razločiti, kje ravno in koliko sov ražnikov se jim přibližuje. Bali so se po pravici, da v temi bi F v kladare ne prederli V ti zadregi steče top nicar Jer ne j Burgst unkraj ceste ob potoku stojeće fužinsko poslopj trenil, švigne plamen iz okopov in zapali mahoma Ko bi n kviško in razsvetli s kervavimi : okolico. Naši so zdaj dobro merili, njih topovi so t ; verste Francozev so bile preter irki pali smert na vse strani; ve] in srečno so bili odgnani to noč že v drugo v kozji rog. Pa mili Bog drugi svitloba gorece fužine našim v se pri veliki svitlobi sovražniki lahko ktera je le poglavitne in najnevarniše kraj ubo po eni strani v korist, je bila po Prepričali so števila posadke in še te le cr » 9 1 V torek, 16. maja, so skušali nekter sovražniki zlesti slabo zastavlj in obvar imela. Francozki generali na goro Goligoš, ktera se ravno nad omenjenim spominkom 2 3 Helmold lib, I. cap. 6. Glej Nigh. pod „jadžnamáni. Na Kranjskem blizo Radeć je globoko jezero z imenom Mi-talo. Valvazor (die Elire des Herzogthums Krain stran 611) piše od njega: . . . unter diesen setzen wir voran, den kleínen See Mitalo, der unter einem Felsen in Unterkrain nicht weit razserdeni zastran upora, na kterega so zadeli pri teh neznatnih kladarah, so lahko zdaj spoznali, da le naskoka od več strani je treba, in zmaga njih je gotova; padlo bo res še mnogo ljudi, pa kaj, saj so jih dovelj imeli, „Pasje duše, kaj hoćete večno živeti!" je ob dr bro znan franeozk zapovednik priložnosti rekel do- so se obotavljali hudi toči sovražnih menda von Ratschach liegt. Denselben bringt schier nichts anders un- tudi te generale ter die Seltenheiten, als dieses, dass vom Kuemberg ein Loch / / zu ihm herab geht, welcher Gestalt einmal ein Paar Ochsen da-durch hinabgefallen" itd. Ljud rad globoke jame, brezne in moćvirje imenuje po hudih duhovih; tako tudi ime IH i tal o opo- vojakom, ki krogel nasproti iti; take misli rdajale. Koj ponoči so poslali oddelek am. da bi kladare od minja na Mita. enega černih bogov slovanskih. Pis. pešcev čez sedlo Verhcelja proti Ukvam, zadej napadli, v tem, ko bi troje druzih oddelkov od \ horjeta nad nje planilo. V rano jutro 17. maja, v sredo, se prične predigra 189 zadnjega naskoka s silnim strelom topov, pa le malo je stranéh. Naj damo eno iz pervega in eno iz druzega zdala. Bila je ura 9., ko so vse sovražne trume se v kolo- delà častitim bravcem za pokušnjo, na priliko: Enako divjesumecim valovom, ki bar okoli kladar ustavile, pogubonosno butajo na ladijo v sredi nepokojnega morja, so planile na dano znamenje trume na naše. Oserčeni od svo- Pepelnica. Veselja tir je že pojenjal, Kar svet tak čisla, poželjuje, jih vodjev z zganjem in upom gotove zmage stopajo v boj, Trohnobe venec in pepél Resnobni dan z norostjo menjal. Kar sreće svit nam obetuje. al naši jih zopet hrabro sprejmejo in mnogo povalé. Pa Učiti glasno je začél: v tem ko naši zgube svoje z niče pri Francozih novi vojscaki cez trupla svojih ranjenih in ubitih tovaršev lezejo, mur namestiti niso mogli; še celó prisiljeni so bili, ker jih svojo že tako slabo Na zemlji kar se je rodilo, V pepél se bode spremenilo. Mladost si zlati čas obeta. Vse mine z zarjo jutranjo, Razpade z rožo pisano. Kar svet ima, kar v svetu klilo, V pepél se bode spremenilo. Le eno je. ki nam ostane, je sovražnik okrog in okrog napadal, moć v več malih čet razdeliti. Kakor je bilo pričakovati Iz sladkih nad že vence spleta; In tega sila ne pregane j Al komaj pride ji pomlad. . ... v ....... . ... v , v ,, Odpada že ji sladki sad. je bila sovrazna divizija, ki se je bila ponoći cez verhcelj- in vse< kar živo, lepo bilo. «ko sedlo proti Ukvam vzdignila, odzadej s svojo močjo pri- V pepél se bode spremenilo. V pomladi večni nam cvetè, Razširja clo v nebesa se: Glej žlahne duše oblačilo, Nikol' ne bo se spremenilo. hrula, in res prerila skoz okope, ter udari na pervo baterijo, v tem ko drugi od spredaj gori prilezejo. Akoravno je vendar vsaka zguba Domovina. sprejema silen ogenj iz pusk i Beseda sladka, domovina, Ne priđeš več mi iz spomina; precej z novimi vojaki nadomestena. V tem zadene žerno Kot iskra živa v sercu tliš, sovražne krogle vitežkega Hencel-a v glavo; on hrabri Ljubezen k sebi mi budiš. junak pade. n Le serčno nad vraga, bratje!" so bile Ko solnca žar na tebe sije » zadnje besede, ktere zakliče svojim tovaršem, ali kako bo Serce veselo v meni bije; saka trudnih in ranjenih mož celo vojsko vderžala? Perva baterija je zgubljena, al še le tadaj, ko so vsi njeni brani Al žalost terga mi duhá, Meglá nesreč ak te obdá. Obličje ak je jasno tvoje, Veselo moja struna poj ej In če oko se ti solzi, V potokih moje se topi. O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovino krilo! Obličje jasni ji tamnó, In krasi s cvetjem jo ljubo! telji padli. Zdaj se vzdignejo sovražniki h kladari 1., ktera je bila ob pomanjkanji reserve prazna puscena, in prederó v pokriti okop, ki je to in kladaro 2. združeval. Tii vzamejo in osvojijo drugo baterijo. Eni naših hitijo h kladari 2. > da bi saj to resili. Strasno sekanje in morija tukaj vstane ; sovražniki niso nikomur zanesli (celó zdravnik Hucler je bil umorjen pri dopolnovanji svoje narsvetejše dolžnosti, ko je ranjenike obezoval), pa naši tudi niso milosti prosili ; vsaki zined njih je drago prodal življenje, ako ga ni mogel oteti. Hrabri Hencel, ležijoč smertno ranjen na zemlji, je bil H koncu serčno želimo še, da bi jih vsak s takim ču tenjem citai, s kakoršnim popéval jih je pesnik, in da, ako bi jih želei brati Celjovčan ali Celjan, Teržačan ali Gori-čan, pa tudi Krajnec ali Radoljčan, mu bi jih ne bilo treba hoditi v Ljubljano kupovat, ampak da bi jih dobival povsodi domá. Cena knižici je 24 krajc. J. N. nek od ravno tistega castnika vábil, naj se podá. (Dalje sledi.) preboden , ki ga je dva pota Slovensko slovstvo. Pesiiii, cerkvene Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Zavrac 4. junija. H.— 30. maja okoli 4 popoldne je v Zavracih, kakih 10 minut od cerkve proti Zirem, v neki bajti goreti začelo. Ker so bili Ijudje večidel deleč od doma na polji, je bilo malo pomočnikov, in še le ko seje nesreća k cerkvi zvedila in je začelo plat zvona biti, so tudi drugi Ijudje urno popustili svoje delo in pomagati hiteli. Ker so in druge. Zložil Andrej Praprot- pa skorej vse druge hiše deleč preč in večidel griči in grape nik. Natisnil v Ljubljani Jozeí Rudolf Milic. 1856. S presercnim veseljem pozdravljamo mile glasove po vmes, in ker je bilo vode le malo, tudi pomoc ni mog nižnih gosel domaćih. Pohlevno, prijazno, nedolžno glasé se strune, kakor gosli la velika biti. V manj, kakor v poldrugi uri je bilo 8 poslopij serce na kterih napete so pohlevne, prijazne in nedolžne. Glasovi, kteri ne obetajo nam popevati „fortunám Priami et nobile bellumu, ampak: „Perva struna, ki zapoje, Božjo slavo naj zvišuje". prizibali so se na krilih pomladne sapice iz Dobr ove hiše in 5 druzih poslopij), kterih nobeno z a va rova no ni bilo, upepeljenih 5 družin, kterih ene imajo majhne otroke, ni druzega otelo, kakor kar je kdo na sebi imel. Tudi en otrok, blizo dveh let star, je zgorel. Naj bi se revnih pogorelcevdobrotniki us milili! lz Postojite 5. junija V c 6 skřite vasi, iz še bolj skrite in tihe hišice učnikove. Gosp. Andrej Praprotnik, učnik v omenjenem selu, dobro znan mož in od vsacega spoštovan, kteri ne vživa le 1 bravcem „Novic4, v Kar sem obetal častitim 39, listu zastran naše jame, se je že zgodilo, — tista stená, ki je dosihmal overala prehod skozi čuda zalo peklenšico (Tartarusgrotte) , je pre-derta, in v kratkem bo pripravna in veliko krajša pot iz dobrot slovenske omiko zemlje, temuc dezele, razveselil nas tudi trudi se za blagor in je z lepim zvezkom pesem gore „kalavarije" (Kalavarienberg) peljala do u groba 6Í cerkvenih in druzih. Pretresovati posameznih pesmic ni namen teh verstic. Gladke so skoz in skoz, čisto proste vse slovniške ljulike (Grabmahl). Pod vodstvom gosp. Paula Eunike-a, in-ženirja tukajšne železnice, in s pripomočjo gosp. Antona i le sem ter tje nahaja se kaka tiskarska pomota, čimur čudil noben ne bode se. Od perve do zadnje verstice poje nepokvarjeno serce v sladkosti goreče ljubezni mirno, cisto, Šmidt-a, eléva tukajšne c. k. okrajne stavbine uradnije, so Í5. dan p. m. začeli 6 in pol sežnjev debelo stěno pre-dirati in danes popoldne ob š ti rih je bii predór srečno dokončan. Vse se je prav po sreči izšlo; celó tista kot bela podoba velikega dež nika (Regenschirm) sneg * do Boga, domovine in sploh vsake čednosti. Postreči bi ne moglo se z nobeno rečjo bolj mladeži, (kteri je ta knižica posebno namenjena, čeravno se bo kapnika, čeravno tikama predora stoji i drugemu), kakor prilegla tudi vsakemu nedolžnih občutov, ker v sredi ljubijoči učnik poje s pesmami, polnimi svoje mladeži ljubljeni in „Kakor tica starka poje, Kadar izpeljuje mlade svoje narejena iz jamskega ni pri streljanji skale nič poškodovana bila ; tudi stroški tega delà niso preveliki v primeri k temu, kar je naša jama sedaj lepša in imenitneja. Zatorej čast komur čast gré: ospoda E un ike in Šmidt sta res mojstersko dover-šila delo svoje. Slava jima! Hvala, hvala lepa pa tudi ver- izročeno oskerbništvo naše jame, cr » V • lemu odboru, kteremu je tu in gotovo je, da, kar prišlo je iz serca, šlo bo v serce. Knižica je lična, papir lep, tisk prav snažen. da mu je vedno mar za to, kako bi se to in uno popravilo v nji, da bode še bolj vabilo popotnike k njenemu ogledu in tako dohodke njene množilo. Da bi pač neutrudljivemu Razdeljene so v dva delà. Pervi del obsega „cei- prizadevanju c. k. okrajnega gosp. predstojnika Mur ni ka kv eue", drugi pa „druge" pesmice na sto in štirdesetih in pa okrajnega gosp adjunkta Arko-ta se to obveljalo ♦ 190 ■da bi 12 sežnjev dolgo pot med „spominkoma cesarja Fer ktera je bila pred 3 leti drenažena, po javni dražbi 20 de dinanda" in „cesarja Franca" doveršila! Ne bilo bi potem ležnikom prodana. Merva in otava te 10 oralov in 303 treba dvakrat laziti po stopnicah do mosta in gori v „stol-nico" (Dom), kar je sedaj zlo nevkretno in ob veliki vodi celó nemogoče. Tudi bi se po ti novi poti popotnikom v je po drenaži na suho sežnjev velike senožeti se je poprej leto za letom za 80, k većem za 90 gold, spečala y letos drug let kar odperl prekrasen in velicansk pogled v „veliko stol jami nico po vsem tem naša slavna jama skor novo podobo, in ze za 454 gold. 10 k (grossen Dom). Ako se se ta pot naredi, bo dobila začnejo naj več donašati še le po tretjem letu , kadar t in obdelana bila, se je prodala Kdor vé, da drenažene senožeti H^Hiémbééééi gine ska trava, bo lahko zrajtal, da bo na to senožet da se ta imenitna prenaredba vredno praznuje, sesli- obernjeni kapital obilne obresti donašal. Škoda, da smo enažo, ktere tudi svitli nadvojvoda Jovan, ko so unidan v Ljubljani bili, niso mo^ii sijo od več strani želje, naj bise v jeseni, v nedeljo 7. sep- Krajnci taki zaspanci za di tembra, obhajala enaka slovesnost kakor je navadna o binkoštih, da pride več gostov ogledavat novi svét naše prehvaliti iz last kusnj Ponoći od pondeljka do jame. Tudi jez mislim, da bi to prav bilo in da bi se spla- torka si je neki iz službe izpušen uradnik G—b po nenačalo. Prevdarite gospodje ! vadni poti življenje končal; ulegel se je namreč blizo Iju- c Preserčna calo. Prevdarite gospodje ! Iz blejskega Orada 8. junija hvala vam, ljube „Novice", da ste tako lepo naše uboge pogorelce dobrim Ijudem priporočile in moj spis tako rekoč ěe moker nemudoma natisnile. Znam , da ste težko brali ulegel je namreč blizo bljauskega kolodvora na železnico, da so ga vozovi sterli y pa prosim ne bodite hudi; pisal sem, ko se je se vse kadilo od ognja; nikakor mi čas ni pripušal spisa prebirati, še manj pa prepisavati ga; pisal sem pa prav hitro, da je bilo še mogoče pismo ob pravem času pošti izročiti. Naznanjam tište col nine Novicar iz raznih krajev. Po cesarskem dovoljenji se bo za poskušnjo od perv dneva prihodnjega mesca takim kupcem in fabrikantom. vsako leto za blago veliko cola plačujejo, nekoliko tega plačila na upanje dajalo, pa več ne kot p ki Vam pa danes še to: sklenili so gosp okrajni poglavar y gosp. fajmošter in soseskini možje zavoljo vsem dobro znanih napak, goljufij in zvijač, kterih se večkrat pogorelci, . da odrajtal i kijeje kupee ali fabrikant poprejšnjeletc Za p o k o p a 1 bo prišla nova postava po se bolj pa drugi pod imenom pogorelcevu posluzujejo nobenemu naših siromakov ne bojo dovolili, da bi v dalj ne kraje šel beračit ; tudi zato prav nobeden priporočivnega kteri bo postava cesarja Jožefa II. od leta 1783 prekl can a; po ti novi postavi morajo biti pokopališa ločene, in véra mora imeti za svoje merliče posebne ali pokopališa; tedaj se na pokopališa katoličanov k lista dobil ne bo. Se vé da po domaćih in bližnjih vaséh, kjer ljudjé te pogorelce dobro poznajo, jim prositi ne mo- smelo merličem nekatoliške vére saj loče ne bojo smeli pokopavati nekatoličani ali le na ločene pro store; tudi zvoniti z zvonoví katoliških cerkva se ne bo remo braniti. Priporočali smo jih pa in prosili vse gosp fajmoštre cele radoljške okrajne: naj bi povsodi ali po hi šah ali pa v cerkvi dobrovoljne darove pobirali, kteri se bojo vselej od gosp. fajmoštra pričo varja in soseskinih mož med nar bolj revne in ootrebne hitro, brez vseh ovinkov in navadnih zaderžkov, razdelo- y v svoj y Iz P in katolišk duhoven tudi kveni obleki ne za pogrebom iti nekatoličanu. se piše, da od 6. t. m. ne dežuj vec 9 gosp. okrajnega pogla --—---- — — ^ w J'^v ^ M w uu v. li 111 • 11U U J U V W , - da pa škoda, kolikor se je že dosedaj zvedilo, presega 100 m i lij frankov. Po vsem Francozkem naberajo milodarov iz derzavne dnarnice je deržavni zbor vnovič dovolil 10 milij frankov nesrečnim razdeliti Minister Paim vali. Kdor tedaj bo iz Bleda kakor Grajan ali pazaGrajane st z mavho deleč po svetu beračil, ni mu verjeti, goljuf je. Slovenci! ljubi rojaki! pri nas je med pogorelimi 22 le 5 škoda pa znaša je 2. dan t. m. v deržavnem zboru hudo govoril zo- per gersk lad in jo obdolžil vseh napak, ki spodko zavarovanih, vsi skupej le za 2950 veliko tavžentov; po druzih vaséh tudi v tej reci ni bolje; kdaj se bote zdramili in se poprijeli tega y kar je do bro in dolžnost vsacega gospodarja v bratovšino s v. F1 o r j a n a ? kdaj se bote zapisali pujejo to malo in mlado kraljestvo. Kaj bo iz tega, se ne vé. Na vprašanje nekega poslanca v zgornji zbornici zastran Laškega je minister Clarendon odgovoril, da bi prav bilo, ako se bi za tega voljo kaj govorilo, preden se bo deržavni zbor ločil, al sedaj, dok pravda o tem t očitno pre Sedaj pa še nekaj. „Novice" so večkrat pripovedovale tresati laske zadeve, bi utegnilo več škodovati kot hasniti T to pa zamor od slabe ceste krog in proti jezeru. Povejo naj tedaj tudi, vlade, ktei je rekel za gotovo povedati, da vse so s svoj armadami posedle ptuj dezele -------- ---------0 --- 1----- I------------o / ^ / f lUUV^ ivvvi v W P V UJJIU1 U1 111UUU1I11 pu^tuil/ p t U j U UtLtlU da imamo zdaj prav lepe poti. Veliko se je letos sto- na Laškem, so resno pripravljene jih iz teh dežel vzeti berž rilo y skorej vsaki dan od Velike noci do zdej je delalo tlako k0 se b0 smelo Amerik in na ti cesti po 30 do 50 voz in po 50 do 100 ljudi iz cele radoljške okrajne, kar priča, da ne Gorenci, ampak le vodstva nekdaj so bile krive slabih pot. Pametnemu in korist-nemu delu se Gorenec nikoli ni ustavljal. Ogenj ni nič lepote našega kraja oskrunil, ker se od jezera žalostno po- ležka vlada ktere ste si že dolgo hude, ste se sedaj tako sperle, da se ne- kteri prevec plahi ljudjé bojé vojske med njima Car gorisce ne vidi. Nadjamo se tedaj tudi letos kakor přetekle leta, da iz bližnjih in daljnih krajev bode prišlo mnogo gospode k nam v gostje, vživat dobrot, ki jih milodarna narava v tem rajském kraji tako obilo deli! Aleksander je nek popolnoma pomilostil rusovski vladi zlo sovražnega in že k smerti obsojenega Rusa Bakunina; pravijo, da je vnuk generala Muravieva, ki je v poslednji vojski terdnjavo Kars Turkom y in da ta je za-nj prosil Naslednik jolsvaškega vremenske beri v Loketu (Ellbogen) prerokuje preroka gosp. P za t m sledeče vreme: od 9. do 16. se bo vreme spremin jalo, kmali bo jasno Iz Ljubljane. Predsednik kmetijske družbe gosp. F. kmali oblačno, kmali toplo kmali merzlo, megla, včasih dež, Terpinc, ki se je pred 14 dnevi podal v Pariz ogleda burj bo premag od 16. do 24. bolj oblačno, vetrovno y vat imenitno razstavo kmetijskih pridelkov in živine, je pi- hladno, vmes tudi gorko ; od 19. do 24. bo veliko dežja, tako da sal te dní od ondot, da nam bo z besedo marsikaj zanimi boj semtertje povodnji; od 24. do 30. se bo zjasnilo vega povedal od razstave, kakoršno bo svet tezko kdaj spet gorkej y pa tudi vre ljudi k nji, da se vse tare. Pervi dan, vlažen". Kdor hoče, naj verjame! vidil ko je bila razstava za ogled odperta (kdor jo hoče viditi plača 1 frank, po našem 24 kr.), se je skupilo 18.701 fran kov. y in bo sploh bo ta mesec srednjo mero topel in bolj y Milodari 20 fl Blej Gosp. JuriZupan, kanonik v Ljublj Magistratni ekonom gosp. Podkrajšek nam je tesarski Gosp. Aleks. Gi mojster v Ljublj il. Bist. 1 fl 2 fl Gosp. J Gosp. Đ. D. 1 fl veselo novico povedal, ktera bolj kot vse besede poterjuje velik dobiček drenaže, namreč, da predvčerajnim (9. junija) je bila letošnja koš nj a mestne senožeti na Iju- lentin Pleiw Ljublj. 10 novih kocov uri Pajk Gosp. Va-Vrednik „Novic^ôfl i Kíif3 Kdor take semenske ajde potřebuje, da mu je gospodar za njeno dobroto porok, je dobi po nizki ceni pri Devici Marii bljanskem mocirji zraven dolenske ceste pod Rakovnikom, v polji pod Ljublj an o Nr. 30. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natískar in založnik : Jožef Blaznik.