gm Poštnina plačana v gotovini	^
Slovenski
s*e». 61	V	Liubliana.	oetek	14.	marca	194'
Cona Din 1#-
V	Ljubljana« petek 14. marca 1941
Leto VI.
Nov papežev korak za mir
Navzlic nepomirljivemu stališču vojskujočih se taborov, naj bi sv. oče pripravljal novo m*rovno akcijo s posredovanjem Roosevelta in Italije
Belgrad, 14. marca. m. »Politika« prinaša od svojega dopisnika iz Rima poročilo, v katerem pravi, da sv. oče Pii XII. spet skuša preučiti možnosti, kako bi se obnovil mir.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da ie sv. oče Pij XII. na lastno pobudo začel po svojih odposlancih poizvedovati, na kakšen odmev bi pri vojskujočih se državah naletel nje-Rov morebitni poskus za ustavitev sovražnosti
V	zvezi s tem je v začetku tega meseca sv. oče Poklical na izredni sestanek 14 cerkvenih visokih dostojanstvenikov, da bi slišal njihovo mnenje o načrtu, po katerem naj bi se še enkrat preučile možnosti zg novo mirovno pobudo Od 14 dostojanstvenikov jih je devet izrazilo mnenje. da bi takšna akcija doživela neuspeh, ker sta vojskujoča se tabora v takšnem polo-
žaju, da je izključena možnost, da bi kateri koli od njiju sprejel kako mirovno pobudo.
Sv. oče pa vendar ni opustil svojega načrta. Pravijo, da je pred tremi dnevi sprejel apostolskega nuncija na italijanskem dvoru — msgr. Borgonzinija, kateremu je pojasnil svojo zamisel. Sporočil mu je tudi stališče nasprotnih krogov ter mu končno naročil, naj o njegovih zamislih obvesti italijansko vlado, ta pa nem-ško, da bi se videlo, na kakšen odmev bi naletela namera sv. očeta pri državah osi. Poleg tega je sv. oče poslal brzojavna navodila nunciju v Washingtonu, msgr. Cigoganiju, ki naj v papeževem imenu obvesti Roosevelta o vsem tem, ter ga vpraša, če bi prevzel vlogo posredovalca za mir z Anglijo, če bi bila njegova zamisel dobro sprejeta pri Nemčiji in Italiji.
Prav takšna navodila je dobil tudi apostolski nuncij v Tokiu, msgr. Marella, ki naj
o	tem obvesti japonsko vlado ter potem poroča, na kakšen sprejem bo ta papeževa želja naletela na japonskih odločujočih mestih. Poleg tega je sv. oče po nunciju izrazil zadovoljstvo nad uspehom japonskega posredovanja v sporu med Siamom in Indokino.
Čeprav sv. oče najbrž Se ni mogel dobiti odgovorov od svojih nuncijev, vendar se iz mnogih znamenj da sklepati, da je imelo tistih devet kardinalov, ki so papežu povedali mnenje, da nobena vojskujoča se država v tem trenutku ne bi privolila v mir. najbrž prav. Po drugi strani pa ta zamisel sv. očeta vsekakor ni brez pomena kljub vsemu odločnemu poudarjanju obeh vojskujočih se taborov, da ne privolita na sklenitev miru.
Bolgarska in madžarska sodba:
Po iugostovansko-nemških posvetih -končna ustalitev razmer na Balkanu
Sofija, 14. marca. m. Bolgarsko časopisje posveča veliko pozornost položaju na Balkanu ter foglasno izraža upanje, da bo ta del Evrope ostal izven vojne. Sofijski politični krogi so prepričani, da bodo že v prihodnjih dneh rešena tudi ostala vprašanja, ki zanimajo Balkan ter Nemčijo in Italijo. Sodijo tudi, da bo prišlo do sporazuma med Nemčijo in Grčijo ter bi se tako končala vojna med Italijo in Grčijo. Glede Turčije, pravijo, da je predsednik turške republike Ismet Ineni že poslal odgovor nemškemu kanclerju Hitlerju na njegovo spomenico. V bolgarski prestolnici dosti ugibajo o vsebini tega odgovora.
Bolgarsko časopisje istočasno posveča tudi daljše članke in poročila Jugoslaviji in jugoslo-vansko-nemškim odnošajem. »Slovo« povdarja, da bo Jugoslavija že prihodnje dni pojasnila svoje odnošaje do Nemčije, ter je zato treba pričakovati ugodnega razvoja dogodkov za obe državi..
Budimpešta, 14. marca. m. Glede jugovzhodne Evrope v madžarskih političnih krogih pravijo, da po končanih jugoslovansko-nemških razgovorih ne bo nobene ovire več za nadaljnjo okrepitev miru v tem delu Evrope. Po tem političnem in diplomatskem zavarovanju miru bo nadaljne sodelovanje narodov v jugovzhodni Evropi še pomembnejše in plodnejše.
Stotine nemških letal zažigajo in rušijo angleška pristanišča
Berlin, 14. marca. DNB Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Preteklo noč od 11. na marec, je ob mesečini več sto nemških boj-mh letal izvedlo napad na pristaniške naprave v Liverpoolu in Birkenbeadu. Napad je bil zelo uspešen. Razrušenih je bilo dosti poslopij v pristanišču, tovarnam pa je bila povzročena velika škoda. Več ladij, ki so bile v pristanišču, je bilo zažganih. Razen tega napada so nemška letala izvedla močne napade tudi na razne vojaške cilje in industrijske naprave na škotskem in v Južni Angliji. Več nemških letal je
Jodnevi izvedlo napade na neko letališče v užni Angliji. Porušenih je bilo več hangarjev.
V	bližini angleške jugovzhodne obale je nemški bojni čoln potopil en britanski rušilec.
Preteklo noč so britanska ^letala napadla mesta v severni Nemčiji in nemško prestolnico. Vrženih je bilo mnogo zažigalnih in močno eksplozivnih bomb. Razen stanovanjskih hiš je bi-
lo	porušenih več cerkva in bolnišnic. Škoda na industrijskih napravah je neznatna. Ubitih je bilo več civilistov, še več pa ranjenih. Uničenih je bilo 13 sovražnih letal. Šest nemških letal je izginilo.
139. dan vojne med Italijo in Grčijo:
London, 14. marca. o. Snočnji nemški napad je bil zelo hud, zlasti na mesta v Angliji in škotski. Posebno močan napad je bil na neko mesto v Clydeju, najbrže Clydebanku, blizu Glaisgowa, kjer so velike ladjedelnice in druge tovarne. Povzročenih je bilo veiliko požarov, katere pa so gasilci do jutranjih ur popolnoma obvladan. Tudi smrtnih žrtev je bilo precej. Druge skupine nemških letal so bombardirale neko mesto v severovzhodni Angliji, kjer je bilo povzročeno več požarov in porušenih več hilš. Smrtnih žrtev ni mnogo. Ob Merseyu — najbrž v Liverpoolu so sovražna letala zmetala precej bomb, povzročila majhno škodo in zanetila več požarov. Glavna škoda je na zasebnih hišah,, smrtnih žrtev ni bilo mnogo. Povsod drugod pa so sovražna letala povzročila manjšo škodo.
Abesinski podkralj, vojvoda Aostski, je v zadnjih dneh obiskal severno in vzhodno bojišče, se seznanil z vojaškim in političnim položajem ter dal potrebna navodila vsem oblastem, poroča Stefani
Grki odbijajo hude dnevne in nočne napade na osrednjem bojišču
Nekje v Italiji 14. marca. Stefani. Italijansko vojno poročilo št. 279. pravi:
Grško bojišče: Sovražnik je ponovil napade v dolini Vojuše, toda bil je odbit in je imel hude izgube. Naše letalstvo je bombardiralo eno izmed pomembnih sovražnikovih pomorskih oporišč.
Atene, 14. marca. o. Atenska agencija: Z bojišča poročajo o močnih italijanskih napadih z novimi četami, katerim pomaga letalstvo. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo dve italijanski letali. Italijanske čete so začele zdaj z nočnimi Napadi. Pet divizij je skušalo predsnočnjim po-
tisniti grške čete iz na novo zasedenih postojank na osrednjem bojišču. Na levem krilu bojišča je bil hud boj v višini 1600 metrov. Italijanske čete so bile prisiljene na umik. V isti noči so skušali Italijani prodreti na severu z novim napadom, ki se je začel po polnoči, in omajati nove grške postojanke, pa so bili tudi pri tem napadu odbiti. Tudi dalje na severu je nov val napada bil ustavljen. Grki so zajeli 540 italijanskih vojakov, med njimi 12 višjih častnikov.
Grški rušilec v Egejskem morju je potopil italijansko podmornico, ki je napadla konvoj, namenjen za Grčijo.
Hitlerjev govor ob triletnici avstrijske priključitve
Linz, 14. marca. DNB. Hitler je govoril v Linju na slavnostnem zboru za tretjo obletnico priključitve Vzhodne krajine (Avstrije) Nemčiji. Med drugim je rekel, da se |e z ustanovitvijo velike Nemčije končno razbila versajska mirovna pogodba in versajski red. Danes stojimo pred končanim delom. Kakor je prvo zedinjenje nemškega naboda leta 1870-71 doživelo nezadovoljstvo na ostalem svetu, tako se je tudi to drugo veliko zedinjenje moralo izvesti proti sovraštvu in zavisti, proti ljubosumnosti in pohlepnosti in obenem tudi proti Počasnosti in lenosti drugih narodov in drugih držav. Boj, ki je bil takrat začet, se je končal s silnim zgodovinskim uspehom. Boj, ki ga danes bije Nemčija, se bo tudi končal z enakim uspehom.
Nemški narod je poln nepremagljive volje in neomajne odločnosti, da bo šel tako do zmagovitega konca. Za Hitlerjem stoji kakor en sam mož narodnosocialistična stranka, nosilka zmagoslavne politične volje nemškega naroda. Vštric s tem gibanjem gre močna oborožena sila nove Nemčije, «1 jo navdaja prav taka neizprosna volja kakor stranko. Svet se bo še prepričal o tem, kaj vse na
svetu je moči streti prej kakor oboroženo silo Nemčije. Za narodnosocialistično stranko in za vojsko se je pa strnil vea nemški narod.
Pred dobrim letom dni Churchill menda še ni bil na čistem glede trdnosti in zanesljivosti Nemcev v Avstriji. Anglija je v tem pogledu doživela prepričevalen nauk na Norveškem in v Franciji.
Hitler je govoril o boju nemškega naroda proti staremu svetu zlata in velekapitala, o razvoju Nem-čije v socialno državo ter poveličeval velikansko delo nemškega naroda danes na vseh področjih. Podčrtaval je polet nemškega gospodarskega življenja in čedalje večji napredek nemške industrije ter stalno povečavanje nemške izdelave. Tudi Avstrija je po svojih močeh sodelovala in prispevala k splošnemu nemškemu poletu. Prišel bo Čas končne zmage. Takrat bo Nemčija uresničila vse načrte do konca in še temeljiteje ko doslej, da bo velika Nemčija dobila vse bolj značaj resnične državne delovne enote, značaj države, ki v vsem predstavlja socialno ljudsko enoto. Vsem Nemcem je pred očmi zmerom samo eno: Velika Nemčija.
Preiskava o atentatu v Carigradu
London, 14, marca. o. Reuter. Bivši angleški poslanik v Sofiji je poslal uradno poročilo o carigrajskem atentatu. Pravi, da sta bila med ročno prtljago poslaniškega osebja pomešana pred odhodom iz Sofije dva ročna kovčega, ki so ju najbrž prinesli v poslaništvo.
Iz turškega uradnega poročila o preiskavi je razvidno, da so bile v kovčegih bombe, položene v prtljago na postaji v Sofiji. V vlaku so uslužbenci tuja kovčega odprli, pa niso našli nič sumljivega. Ko je v hotelu prišlo do eksplozije v prvem kov-čegu, je neki uradnik drugi kovček nesel hitro iz poslopja ter ga vrgel v vodnjak in s tem preprečil še hujšo nesrečo. Preiskava je ugotovila, da so v kovčegih bile na videz nedolžne električne baterije, ki so v resnici bile bombe, napolnjene s trinitrotoluenom.
Dogodki na afriških bojiščih
Nekje v Italiji, 14. marca. o. Stefani. 279. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Severna Afrika: Naša letala so bombardirala pomorska in letalska oporišča v Cirenaiki. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali in s strojnicami streljali na britanska taborišča in na motorizirana sredstva.
Vzhodna Afrika: Sovražnik je izvedel letalske napade na več krajev v Eritreji, vendar pa škode ni bilo.
London, 14. marca. o. Iz Khartuma poroča angleško vrhovno poveljstvo, da so angleške čete zavzele Azovo, zelo važno točko, od koder je omogočeno nadaljne prodiranje s prostovoljnimi Abe-sinci proti Addis Abebi. Angleške čete so zavzele tudi Dagaghbur in so sedaj le 250 km od Hararja. Včeraj je padla tudi Javella, važno križišče ob cesti, ki drži v Addis Abebo od juga. Angleško letalstvo je bilo zelo delavno pri Kerenu, kjer so obdelavali italijanske garnizije s strojnicami. Bombardirana je bila tudi železniška proga, ki veže Asmaro in Keren ter je bil zadet transportni vlak. Tudi letališče v Asmari je bilo močno bombardirano.
Britanska letala so preteklo noč srdito bombardirala sovražnikova letališča na Rodosu.
Od začetka sedanje vojne je bilo potopljenih za več kakor 9,2 milijona ton trgovskega brodovja, pri čemer imajo glavni delež nemške podmornice. Povečanja teh izgub ne bodo preprečile nobene angleške in ameriške vojne ladje, naj se imenujejo tako ali tako, piše »Berliner Borsen Zeitungc.
Pošiljatev novih angleških čet na Bližnji Vzhod smatrajo v londonskih krogih za ukrep, ki
E a je zahteval general Wavell. Te čete naj i zamenjale sedanjo vojsko, kateri je potreben daljši oddih, ker jo je italijanski odf>or izločil iz boja, pišejo stockholmski listi, kakor poroča Stefani.
Časi so se spremenili, ni se pa spremenilo nekaj: dostojanstvo, velikodušnost in dobrotljivost Amerikancev. Amerika je razumela, kaj Francija potrebuje, je govoril marseil-leski prefekt včeraj, ko je prišla iz Združenih držav prva ladja z živežem in zdravili za francoske otroke.
a ~ i —
London, 14. marca. o. Reuter: Angleško letalstvo je začelo v noči od srede na četrtek z letalsko ofenzivo na nemška mesta. Napadlo je Berlin, Hamburg in Bremen. Napad je trajal od mraka do zore. Napad na Berlin je bil do sedaj najhujši, kljub zelo močnemu protiletalskemu ognju. Angleškim letalom se je posrečilo priti skozi ogenj in zmetati bombe na cilje, določene že vnaprej. Napad je trajal več ur in so letalci zmetali bombe na železniške postaje, križišča in tovarne ter povzročili ogromne požare, da je bilo mesto kakor podnevi. Več pilotov pripoveduje, da so bili požari na različnih krajih v Berlinu tako ogromni, da jih je bilo videti 200 km daleč. Neki pilot se je spustil tako nizko, da je letel nad strehami in je s strojnicami obdelaval protiletalsko topništvo.
V	Bremenu so si vzeli Angleži za cilj važne tovarne za vojne potrebščine, več stavb^ je bilo zadetih, povzročili so ogromne požare in silno razdejanje. Posebno hud ie bil napad na industrijski predel, kjer je bilo največ požarov. Protiletalski ogenj v Bremenu pa je bil še mnogo hujši kakor v Berlinu. Več nemških lovcev je skušalo preprečiti napad, pa se jim ni posrečilo.
Vesti 14. marca
A
Letalo, polno bomb, je bilo zadeto nekje pri predsnočnjih napadih na zahodu. Ko je padlo na tla, so vse bombe — več ton — eksplodirale ter raztrgale na drobne kosce letalo in posadko.
Kdor misli, da bi Jugoslavija samo za trenutek mogla privoliti v kake zahteve, ki niso v skladu z njeno častjo in njenim pojmovanjem neodvisnosti, ta ne pozna ne jugoslovanskega ljudstva in ne jugoslovanskih vojaških poveljnikov, ki so povečini že v svetovni vojni dokazali, kako pojmujejo vojaško in narodno čast države, sodi francoski dnevnik >Paris Soir«.
V Alzaciji je bila uvedena nemška marka kot
edino plačilno sredstvo, poroča DNB.
Egipt je prostovoljno stopil ob stran Angležev. Mi popolnoma zaupamo, da bodo Angleži prišli iz te vojne kot zmagovalci. Egipt je izpolnil vse obveznosti iz pogodbe z Anglijo, kateri bo Egipt pomagal s pridelki, Anglija pa mu bo pošiljala pomorska prevozna sredstva, je izjavil predsednik vlade Sidi paša Reuterjevemu dopisniku o razgovorih, ki jih je imel z zunanjim ministrom Edenom.
V Libiji in Afriki niso zmagali angleški generali
in angleški vojaki, temveč težki 50 do 70 tonski tanki, piše »Popolo d’ Itaiia«. Vojaška sposobnost italijanskega poveljstva je znala angleške čezmerne sile potegniti v nevarno past, sodi »Gioraale d’ Itaiia.«
Zakon, ki določa odstopitev lastnih vojnih potrebščin tuji državi, ni nevtralen, temveč izrazito napadalen. Roosevelt in njegova vlada zahtevata zase pravico, da odločata povsod na zemlji. Narodi pa, ki nočejo priti v odvisnost od nikogar? so se združili v trojno zvezo ter preračunali vse možnosti in nevarnosti, ki bi 6e rodile iz ameriške pomoči za Anglijo, piše gla-slo nemškega zunanjega ministrstva »Diplo-matisch-Politische Korrespondenz.«
Ob drugi obletnici slovaške republike je bila včeraj v Belgradu slovesna služba božja, katere se je med drugimi udeležil tudi slovaški poslanik Cieker z osebjem in številnimi zastopniki Slovakov.
>Zmaga je naša, ker se Nemčija bori za pravico, ker je nemški narod najmočnejši in najhrab-rejši, najbolj pripravljen in ker ima najboljše vodstvo. Nemška vojska je pripravljena za odločilni boj z zadnjim sovražnikom, z Anglijo. Vsemu 6vetu je že jasno, kako se bo ta boj končal, to se pravi, da se mora nedvomno končati samo z nemško zmago«, je govoril pri včerajšnjih slovesnostih na Dunaju nemški propagandni minister dr. Gdbbels.
Zdi se, da so možnosti za ustavitev grškega brezupnega boja z Italijo in Nemčijo. Ni izključeno, da bi se v grški Traciji sestavila nova vlada pod vodstvom tamošnjega guvernerja Koziasa. Ta vlada naj bi ugodila italijanskim in nemškim zahtevam, piše vodilni madžarski dnevnik »Pester Lloyd«.
Razdejanja, ki so jih zadnje dni povzročila nemška letala po angleških mestih, so hujša od razdejanja v Coventryju. Bombardiranje ladjedelnic v Liverpoolu pa je strašen nemški odgovor na angleške načrte za ojačenje pomorskega brodovja, piše »Popolo di Roma«.
Obo vojskujoči se stranki želita dobiti irsko ozemlje, da bi si izboljšali vojaški položaj. Zato nevarnost za Irsko vedno bolj narašča. Irska je v vedno večji vojni nevarnosti, je govoril včeraj predsednik vlade de Valera.
Italija in Nemčija sta navzlic sprejetju ameriškega zakona prepričani o svoji končni žinagi, ker vesta, da je ameriška pomoč samo utvara, sodi agencija Stefani.
Japonskega zunanjega ministra Macuoka, ki je kristjan, bo najbrž sprejel tudi sv. oče Pij XII., napoveduje »Japan Times«.
Ameriško vojno ministrstvo uradno sporoča, da bodo te dni odposlali v Anglijo 30 najmodernejših bojnih čolnov, takoimenovanih »komarjev« za boj proti podmornicam.
Kancler Hitler je brzojavno čestital predsedniku Slovaške dr. Tisu ob današnjem narodnem prazniku.
Vojaški poveljnik Carigrada je za dva dni prepovedal izhajanie osmim listom, ki so objavljali vznemirljiva poročila o atentatu na angleškega poslanika Rendela, poroča ana-tolska agencija.
-	•a «	W rfv , f
Tudi Hamburg je imel vso noč	napad.	Začel	se ie ob	22, ko so padle prve	bombe	na
ladjedelnice.	Požari so bili videti	na 100	do
150 km daleč. Istočasno pa so angleška letala bombardirala Boulogne in letališča v zasedenem ozemlju.
... Angleški letalci so včeraj pri Juttlandu spustili zračni torpedo na nemški rušilec ter ga zadeli. Včeraj podnevi so angleška letala močno bombardirala Calais in druga letališča v zasedenem ozemlju. En angleški lovec se ni vrnil.
Snoči so angleška letala že drugo noč zelo močno in uspešno bombardirala nemško pristanišče Hamburg. Podrobnosti o tem napadu do-sedaj še niso znane.
Pri snočnjem nočnem napadu smo sestrelili štiri nemške bombnike, več drugih pa je bilo poškodovanih.
Berlin, 14. marca. DNB. Preteklo no? so angleški bombniki izvedli napade na pokrajine v severni Nemčiji. Med napadi so vrgli veliko število zažigalnih bomb in bomb z močnim eksplozivnim učinkom, ki so padle na nevojaške naprave. Med civilnim prebivalstvom Je bilo več mrtvih in ranjenih. Po do sedaj došlih poročilih so nemška lovska letala za nočne polete in protiletalsko topništvo sestrelila pet angleških letal.
Zborovanje celjskih trgovcev
Prav bi bilo, če bi tudi Slovenija dobila primerno količino sladkorja, ki pride s Slovaškega
Celje, 14. marca.
SnoSi je bila v Narodnem domu glavna skupščina celjskih trgovcev. Po poročilu predsednika tega združenja g. Stermeckega in tajnika g. Bla-žona je bil sprejet proračun za tekoče leto in nekaj predlogov uprave. Nato je dobil besedo celjski župan dr. Voršič, ki je v imenu celjske občine pozdravil zbrane zastopnike trgovcev. Za njim je govoril o konjunkturi trgovine, zlasti celjske, svetnik trgovsko-industrijske zbornice gosp. Fazarinc.
V	svojem temeljitem govoru je orisal zgrešeno pot, ki so se je prej oprijeli pri nas, namesto da bi vpeljali uravnano gospodarstvo. Govornik se je potem dotaknil krajevnih razmer in prešel na vprašanje dobave moke in sladkorja. Uvoz moke iz Banata se je ustavil. Ce ne bi bili že prej poskrbeli za nekaj moke, ki je zdaj v naših skladiščih,
bi bili sploh brez nje. Tudi sladkorja v zadnjem času primanjkuje. Za celjski okraj z mestom vred je določena količina 70.000 kg, t. j. sedem vagonov sladkorja. To pa je vsekakor premalo. Zato tudi ni nič čudnega, če se v zadnjem času množe pritožbe, da ljudje ne morejo dobiti sladkorja niti toliko, kolikor bi ga nujno potrebovali.
Kakor smo zvedeli, bomo dobili večje količine sladkorja s Slovaške, in sicer 1200 vagonov. Prepričani smo in prav bi tudi bilo, da bi primerna količina tega sladkorja prišla tudi v Slovenijo in tako tudi v Celje.
V	imenu Zveze trgovskih združenj je nato spregovoril g. Pustišek iz Ljubljane. Podal je glavne smernice, v katerih je v pretekli poslovni dobi potekalo delo te zveze. Zveza je bila v preteklem letu še prav posebno delavna.
Ljubljana od včeraj do danes
Zdi se kakor bi se bili tam zgoraj zmenili vremenarji, naj se letošnji marec ravna natančno po navodilu »danes lepo, jutri grdo«, pa spet lepo po vrsti — kajti prav tako se zadnje dni napravlja vreme.
Včeraj je bil dan lep in prijeten, vse ga je bilo veselo. Če bi bil še gorak, bi bilo nebeško fletno. Toda že kmalu popoldne je začel vleči mrzel veter. Pa ne, da bi bil jasno vreme še učvrstil kakor ponavadi napravi — na večer je odnekod privlekel sive oblake, med katerimi se je luna le s težavo prebijala. Davi je bilo jutro spet oblačno, čmerno. in celo precej mrzlo. Še teden dni nas loči od prave, tudi v koledarju določene pomladi. Dan je pa zdaj že kar dolg, zvečer se še dolgo vidi in zjutraj se že tudi ni več treba napravljati pri luči.
Krščansko žensko društvo je zborovalo
Predsednica Krščanskega ženskega društva ga. Logarjeva je pričela občni zbor te človekoljubne organizacije naših gospa in gospodičen. Pozdravila je društvenega duhovnega svetoval, ca univ. prof. prelata dr. Lukmana, banovo gospo Natlačenovo, zastopnico Slovenske krščanske ženske zveze go. Peršuhovo, predsednico Društva za varstvo deklet go. Golievo, zastopnico Slomškove^družbe go. Hafnerjevo, predsednico Savice gdč. Lavričevo in predsednico Dekliških krožkov gdč. Stefanovo.
Ga. Sadarjeva je podala nato pregled o delovanju društva v preteklem letu. Zdaj je 328 članic. Na materinski dan so bile članice pri skupni sv. maši in sv. obhajilu za umrle članice, zvečer je bila v Operi lepo uspela materinska proslava. Prebitek je bil, kakor vsako leto, uporabljen za obdaritev revnih otrok. Na Miklavžev predvečer je društvo priredilo nastop, na katerem je bilo obdarovanih 140 otrok. Prirejenih je bilo šest prav primernih in perečih predavanj, sedem zanimivih ekskurzij ter dva družabna sestanka. Društvo je sodelovalo pri raznih nabiralnih akcijah, pri zbirki mladinskega odseka Protituberkulozne zveze, pri Zbirki Rdečega križa, ob dnevih za slepce, ob nabiralnih dneh za zimsko pomoč ter se udejstvovalo ob vsesvetski akciji za prodajo vencev in sveč v prid pomoči potrebnim ljubljanskim meščanom. Z mesečnim prispevkom podpira več dijakov in družin, mnogokrat pa je nudilo tudi posamično podporo. Ima tudi svojo akcijo ročnega dela za zimsko pomoč. Namesto cvetja na krsto dr. Korošca je zbralo večjo količino bombaža, iz katerega članice pletejo jopice, majce, hlačke, vse za revne otroke. Društvo je dalje tudi uvedlo popoldneve ročnega dela. — Proučevalo je osnutek zakona o zaščiti gospodinjskih poslov, sodelovalo pri raznih sejah, odborih in anketah. Prisrčna stike je imelo z mnogimi človekoljubnimi in patriotskimi društvi, prsrčne stike pa je imelo tudi z akademskim društvom »Savica«.
Blagajniško poročilo je podala izredno agilna in marljiva članica društva ga. Sušnikova.
Po končanih poročilih je spregovoril prelat dr. Lukman, ki je društvu čestital k plodnemu delu ter končal z željo, da bi Bog tudi v bodoče blagoslovil društveno delovanje.
V	odbor so bile nato izvoljene naslednje gospe: Finčeva, Goričanova, Logarjeva, Natlačenova, Odlaskova, Podgornikova, Remčeva, Sadarjeva, Sušnikova in Vencajzova. Zelo agilno pa dela v odboru tudi bivša večletna predsednica gdč. Krekova. V nadzorstvu so: ge. Golieva, Milavčeva, Vrhovčeva, v razsodišču pa: ge. Bartolova, Lebarjeva, Puntarjeva.
Spet več prodajalcev po lokalih
Kakor je postalo malo bolj gorko, so v lokale spet v večjem številu navalili razni prodajalci, ki ponujajo svinčnike, razglednice, nože in podobno. Da se pa ta čas obiskovanja še_ bolj pozna, so tudi z dežele prihiteli otroci, ki ponujajo prvo spomladansko cvetje. Gostje ponavadi ne kupijo nič, da pa se obiskovalcev
znebe, rad vsak daruje vsaj dinar. Kdo ve, če je ta denar, ki se ga prodajalec lahko precej nabere, če je priden in če obere dosti lokalov, tudi uporabljen v pravi namen in če ga dobi v resnici potrebni?
Nesreča na Tržaški cesti
Ljubljana, 14, marca.
Včeraj opoldne se je vozil mlad trgovski vajenec s kolesom po Tržaški cesti domov proti Viču. Mladostna objestnost in razposajenost sta bili vzrok, da ni dosti pazil na cesto pred seboj. Zavozili je s kolesom v žlebičast tir električne cestne železnice in ker je vozil zelo hitro, je tudi hitro padel na desno stran ob rob hodnika. Slučaj je pa hotel, da je ravno tedaj šla neka gospa po hodniku ter vodila za roko malo komaj enoletno punčko. Vajenec, kolo, gospa in otrok so se znašli v kupu blata in prahu istočasno. Najhuje je poškodovan vajenec, ki je pri padcu ob rob hodnika dobil precejšnje poškodbe po glavi, rokah in nogah. Močne odrgnine je dobil tudi mali otrok, le gospa je ostala skoraj nepoškodovana, zato je pa njena obleka utrpela naravnost grozne poškodbe, tako da so skoraj cunje visele od nje.
KAKO JE BILA TORPEDIRANA JUGOSLOVANSKA LADJA »0RA0«
Split, 14. marca. j. V Split sta prispela včeraj dva člana od posadke jugoslovanske tovorne ladje »Orao«, ki je bila 12. oktobra lani torpedirana na Atlantskem morju na potovanju od Brazilije v Anglijo. Ladja je bila last družbe >Atlantska plovba« na Sušaku.
Ladja je naložila v Braziliji tovor žita za Anglijo. Kakšnih 200 kilometrov zahodno od Gibraltarja pa je ladjo ustavila neka neznana podmornica, na kateri so mornarji op ;ili le številko 10, narodnosti pa niso mogli ugotoviti. Dan poprej je ladjo srečal angleški rušilec in jo nekaj
s vodil proti Gibraltarju. Čim se je podmornica prikazala, je dalo vojaško spremstvo radijski poziv^ Gibraltarju, da je v bližini tuja podmornica. Bržkone pa je podmornica ujeta ta znak, kajti takoj je odgovorila s topovskimi streli. Na ladjo je bilo izstreljenih okrog 30 strelov, ki so ubili dva člana posadke, ostali mornarji pa so poskakali v morje ali pa v reševalne čolne. Čim je posadka zapustila ladjo, se je podmornica približala in oddala štiri strele v ladjo, v vsako skladišče po enega. Takoj nato se je podmornica oddaljila in izstrelila torpedo, ki je zadel ladjo v strojniški oddelek. Ladja se je potem še štiri ure držala na površju, nato se je šele pogreznila v morje. Ladji »Orao« je poveljeval kapitan Suzanič iz Kostrene, na ladji pa je bilo 32 mornarjev. 16 je bilo Jugoslovanov, ostali pa tujih narodnosti. Od naših mornarjev ni bil nihče ubit. Oba sta bila skočila iz ladje in se nekoliko poškodovala, toda plavala sta dobro uro, T J ju je prišel rešit neki angleški rušilec. Na teni rušilcu so ostali vsi brodolomci dva dni, ker je ladja iskala podmornico. pa je ni našla, je c Ma v Gibraltar in vkrcala naše mornarje na ladjo »Anto Katkovič«, ki se je pripravljala na odhod v domovino. Dva meseca so bili na tej ladji, toda odpluli niso. Zato so spet odšli na kopno in se skozi Portugalsko, Španijo, Francijo in Nemčijo vrnili v domovino.
V	vseh ljubljanskih župnijah bo od 15. do 25. marca SV. MISIJON Ljubljančani, udeležujte se teh pobožnosti!
V viharnih časih - novi poklici
Ljubljana, 14, marca.
Ne gol napredek človeštva, tudi viharni in razdrapani časi butajo na površje popolnoma nove poklice in družabne funkcije človekove. Vse kakšni poklici in stanovi so se pojavili že sedaj v zadnjih letih? Važna je n. pr. funkcija »kontrolorja cen«! Mnogo posla imajo organi, ki nadzirajo obrtnike in razne producente! V teh časih so se prav dobro začeli razvijati gotovi trgovski posli, ki so bili poprej v mirnih časih popolnoma zanemarjeni in jih človek niti pogledal ni. Koliko posredovalnih pisarn za nakup in prodajo nepremičnin je bilo, recimo pred desetimi leti? Par rea-litetnih pisarn in še te niso imeli kdove mnogo posla? In sedaj? Skoraj v vsaki važnejši in prometnejši ulici naleti človek na pisarno za nepremičnine!
Zbiranje starega železja je bilo pred leti posel, ki so ga opravljali najsiromašnejši ljudje in ki so navadno hodili na razna smetišča, kamor so mestni smeatarji vozili smeti. Danes je zbiranje starega železa prav dober posel in trgovci s starim železom tedensko naberejo po več vagonov tega blaga. Že čedni milijoni so izkazani v poslovnem prometu za staro železo. Ker je cena velika, je naravno, da so se tudi tatovi vrgli na ta predmet.
Vreče so postale tudi trgovski predmet. Njih
cena je sedaj običajno nad 30 din. Pravijo sicer zadnje dni, da so cene vrečam za nekaj dinarčkov padle, ker je baje na trgu dovolj tega blaga. Tatovi in razni zmikavti vseh vrst in kategorij so se spravili tudi na vreč in sodna kronika zadnji čas zaznamuje prav mnogo tatvin vreč. Bilo je že tudi več tatov zaradi vreč obsojenih.
Janez Štrukljovec je star tat, prav izurjen v tem poklicu. Star je 34 let. Novembra lani se je spravil na trgovanje z vrečami odnosno na izmikanje vreč in prodajanje. Ker je za vreče v trgovskem svetu veliko povpraševanje, se je organiziral nov poklic, namreč poklic »zbiralcev vreč«. Zbiralec vreč ima svoje malo skladišče in nakupuje povsod pri ljudeh vreče. Dobavlja jih pa potem raznim veletrgovcem-mokarjem in drugim. Janez je izvohal lani novembra nekega trgovca Andreja, ki je imel več vreč v skladišču. Ponoči 3. novembra se je splazil v Andrejevo skladišče in mu odnesel 35 vreč v vrednosti 1050 din, pozneje tudi ponoči 24. januarja letos je zopet odnesel Andreju 42 vreč v vrednosti 1260 din in celo 50 kg koruzne moke v vrednosti 230 din. Vse vreče je prodal Janez nekemu Bločanu, zbiralcu vreč tam v Mostah za 765 din. Zbiralec seveda je napravil tudi prav dober posel, ko jih je naprej prodal.
Pred malim kazenskim 6enatom je Janez Štrukljovec priznal tatvino in je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
Hrvatje skušajo do skrajnosti izrabiti svoje rudno bogastvo
Zagreb, 14. marca j. Oblasti hrvaške banovine se na vseh področjih trudijo, da bi se osvobodile odvisnosti od drugih pokrajin države. Znani so napori, da se osamosvoji pri prehrani in kurivu, trudi pa se tudi v rudarstvu. Hrvaška banovina nima velikega rudnega bogastva, le nekaj rjavega premoga in boksitna polja. Zato skušajo do skrajnosti izrabiti te naravne zaloge in vsaj glede premoga poskusiti, da bi Hrvatje rabili rajši domači premog, kakor pa uvoženega iz Slovenije ali Bosne. Obenem bi radi dali delo številnim hrvaškim rudarjem, ki so dobili delo v Bosni in Srbiji. Oddelek za rudarstvo pri banski oblasti je naredil načrt za načrtno izgradnjo rudarskega bazena okrog Nove Gradiške. Posebno pozornost bodo posvetili rjavemu premogu. Računajo, da bo razvoj domačega rudarstva dvignil hrvaško gospodarstvo, obenem pa fcodo lahko s premogom pokrili vse domače potrebe spričo izkušenj, ki so Jih preteklo zimo imeli. Tedaj je namreč zmanjkovalo premoga. Po drugi strani je treba tudi obvarovati gozdove pred velikim izsekavanjem.
Banska oblast je ustanovila posebno rudniško ravnateljstvo v Novi Gradiški, ki bo takoj začelo odpirati premogovnike na črli Novska—Nova Gradiška. Tu izkopani rjavi premog bodo porabili tudi pri izvedbi elektrifikacije teh pokrajin. Obenem bodo zgradili dovozne železniške proge od rudnikov do bližnjih postaj na normalnih železniških progah. Cilj teh podjetij bo, da nasitijo z lignitom ves domači trg in tako vnaprej onemogočijo nevšečnosti, ki jih prinaša pomanjkanje dobrega premoga za zimo. Verjetno je, da bodo oblasti pripravile vse javne ustanove do tega, da bodo že sedaj naročile velike količine rjavega premoga za kurjavo, kajti lignit se mora vsaj dva meseca sušiti, da potem gori kakor bukovina. Vsa ta nova podjetja in načrti bodo zahtevali veliko denarja, toda računajo s tem, da bodo hrvaške denarne ustanove podprle prizadevanja za industrializacijo hrvaške banovine tam, kjer so sedaj izgledi za izvedbo načitov večji in uspeh verjetnejši. V kolikšnem obsegu pa mislijo začeti, se vidi iz napovedi zagrebškega časopisja, ki pravi, da iščejo
Naša beseda
Smrt nam je ljubša kot suženjstvo !
O, ni vseeno, komu plačaš davek. Kadar ga plačaš domovini, ga plačaš za učitelja in duhovnika, ki te učita, za orožnika, ki te varuje, za puško, ki jo boš vzel v roko, da braniš svojo družino »» sebe; kadar ga plačaš tujcu, ga plačaš zalo, da te bo laže stiskal, dokler ,e ne izrine iz zemlje — no, potem boš pa davka prost. Včasih, ko si slabe volje, zajezikaš: »Naj pride kar hoče, slabše že ne more bili kakor je!« Zal, da je lahko še mnogo, mnogo slabše, tako slabo, da niti povedati ne boš smel, da je slabo! 0, da, lahko je še mnogo, mnogo slabše!
^ -s
v S
•+.	—• »-•
i
i
\ I ' T1
*	O Jv	>
i n <	;
/V	FK	9 t ^
. K » * * t t l 0 a k >	...	. _ „
Kdor misli, da bi mu kot Slovencu kje drugje lahko bolje šlo kakor v lastni državi, zasluži, da bi w»w s krampom puščali! Dokler obstoji močna Jugoslavija in imaš njen potni list, *■
. - .	.	> , . v > .—> —	. (
*	* A •* „ A p. 4	•	'•v
Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec listih junaških prednikov, ki so pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta kmet, sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, la da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so že nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žan-darju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? .V V -	v
> f l » > K i N	'	* '
V* v t * 'v c
x \
* A »	\	■	,	k-	S. *• J*
■* 'T	»	'	\	.
W «4	*	4	/
k	-*	\ '	* * * *■,
4	K	4»
\ - . ..	t	^	Ti,	kt	bolj	kakor mož
čutiš, Kako se iz bodočnosti zaupno vate ozirajo svetle očke rodu, ki še rojen ni, ne boš li v nevarnosti stisnila zob in s krvavečim pa pogumnim srcem rekla možu in sinu: Branila nas! Naša deca ne smejo postati sužnji! In vi slovenski fantje, ki se iz gole prešernosti stepete do krvi, vi da bi nenadoma postali šleve, pustili v nevarnosti svoje matere, sestre in neveste pa klečeplazili pred sovražnikom, češ: vzemi kar hočeš, samo pri miru nas pusti? Saj bi mu prerahljali kosti, kdor bi kaj takega sumil o vas.
Ne, svoje svobode ne damo nikoli vel, pa četudi bi jo morali braniti samo z zobmi in nohti. Tisočkrat ljubša smrt kot suženjstvo! Svojo zemljo, ki so nam jo predniki z znojem pognojili, s pobožnimi znamenji in s svojimi grobovi posvetili, to svojo zemljo hočemo braniti do konca. Soobbdno naj jo prevzamejo naši otroci, samo v svobodni bodo mirno počivale naše kosti. V borbi za svobodo ni razlike med pristaši strank, ni delavca in bogatina, ne ‘izobraženca in preprostega človeka, marveč vsi eno. Eno med sabo, eno s predniki, ki so nam nadelali pot in dali zgled, eno s prihajajočim rodom, ki nam nalaga dolžnost, eno z velikimi narodnimi borci, eno z našimi vidci, ki nam z največjim poudarkom govorijo na srce svoje poslednje spoznanje:
Manj strašna nol je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi!
Trbovlje
Zaprta eesta. Avtoprevozniki se opozarjajo, da je do nadaljnjega prepovedana vožnja s tovornimi avtomobili skupne teže na pet ton po banovinski cesti Latkova vas—Marija Reka—Zagorje— Trbovlje—Izlake v odseku od km 22.913 do km 26.406. Prekrški so kaznivi. Denarne kazni se stekajo v banovinski cestni sklad dravske banovine. Prepoved vožnje bo oblast označila s predpisanimi znaki na obeh krajih odseka omenjene ceste.
V Društvenem domu bo v nedeljo, dne 16. marca ob 9 predavanje o domačem gospodarstvu; predavatelj bo ob tej priliki poročal o banovinskem zasedanju odnosno o proračunu.
nova podjetja za sedaj okrog 150 rudarskih pomožnih kopačev, rudarskih kovačev in podobnih delavcev.
V svojem novem rudarskem bazenu mislijo ustanoviti tudi posebno topilniško industrijo. Menda celo računajo na tovarne za predelovanje boksita v aluminij. Statistika govori, da zavzema rjavi premog med hrvaškim rudnim bogastvom dve tretjini, od ostanka pa odpadejo tri petine na ležišča boksita.
SELD0H TRAČE t
Roman $ tlikami
Obrnil se je k cerkovniku in mu rekel: »Prosim vas, pomagajte, da prenesemo truplo v oblačilnico!«
Let& je pogledal doktorja Marabbleja, ki je prikimal in rekel:
»Policija ima pravico delati svoje sklepe! Nič nimam proti temu, da ubogo ženo prenesete » oblačilnico.« Odmaknil se je, da bi napravil prosto pot temu sprevodu, ki mu je načeloval župnik, mrmrajoč neke nerazločne besede
V	tem trenutku, se je zrušil v najbližnji klopi Darek Ricardo ter si pokril glavo e rokami. »Moj Bog, spet je eden!«
Polkovnik Datmar ga je prezirljivo pogledal. Marie je bila vsa prevzeta zaradi tega dogodka. Tudi ostali verniki 60 se počutili neugodno.
»Zopet živeti Temu je vzrok vzdušje tega prokletega mesta. Dovolj je, da nesrečna ženska umrje ea kapjo, in mi vsi smo i* prepričani, da je to umor, razen doktorja, ki ima morda edini pravi«
Darek Ricardo j« dvignil glavo. Bil je
bled kot smrt, roke pa so mu trepetale.
»To je v resnici umor! To tudi sami zelo dobro veete. >, in vsak je o tem prepričan...«	„
»Mir!« je zaklical cerkovnik. »Policija je tu!«
Glavni inšpektor Guidlugh se je v resnici približal z beležko v roki. Brigadir je stal poleg njega. Obrnil se je najprej do cerkovnika.
»Recite mi,« ga je vprašal, »ob kolik* uri ste prišli v cerkev?«
»Pol ure pred službo božjo. To je ob pol enajstih. Takrat še ni bilo nikogar v njej.«
»Hoteli ste reči, fla n«6te videli nikogar,« je popravil Guidlugh.
»Ne, hotel sem reči, da v resnici ni bilo do tokrat nikogar v cerkvi. Če pa mislite, da se lahko skrije kdo pod temi klopmi, nimam ničesar proti temu.«
»Mogoče se je »kril pod klopjo, da preplaši žensko, za katero ve, da ima bolno srce, ter jo je tako močno prestra-
šil, da je umrla?« je vprašal polkovnik . Datmar.
»Nato sploh nisem mislil«, je odvrnil Guidlugh. »Smrt miss Bugh je nastopila, ‘ ko bi ravno morala izpovedati zelo obre- , menilne reči za neko osebo. Problem je zame to, kako je morilec postopal, da je nastopila smrt pod okolnostmi, ki jih je sam predvideval, ter vse premišljeno pripravil. Očividno je bil kraj in čas namenoma izbran, da bi bili vsi prepričani, da je umrla naravne smrti.
Toda sedaj, gospoda, ali mi lahko poveste, kdo je prišel v cerkev prvi po cerkovniku?«
Prodiml Guidlughov pogled je premeril vse navzoče, a zlasti se je ustavil na g. Daxburryju, ki je b«l precej prepaden.
»Gospod, 6te bili to vi?«
»Sem... Mislim, da sem,« je dejal nemirno pogledal cerkovnika, ki je to potrdil.
»Točno je, gospod. Moram reči, da ste zelo točni v opravljanju cerkvenih dolžnosti.«
Guidlugh je napisal ime g. Daxburryja, nato pa še imena ostalih vernikov,
»Ob kateri uri zjutraj odpirate cerkvena vrata?« je vprašal cerkovnika.
»Gospod, ta vrata niso nikdar zaklenjena ._
»To je po tem takem zelo olajšalo pripravljanje zločinal« je rekel zadirčno de-
tektiv ter šel proti zakristiji.
Verniki so se pomalem razhajali, a mnogo jih je ostalo še v cetkvi, čeprav sta že odšla oba policista. Med zadnjimi so bili g. Daxburry, Darek Ricardo, polkovnik in njegova hčerka.
»Prav za prav ne vem, kaj še tu čakamo,« je rekel Daxburry in pogledal polkovnika. »Ta pregled trupla bo najbrž še dolgo trajal... Seveda V6i mi bi radi vedeli, če bo doktor Marabble ostal pri prvi ugotovitvi, ali...«
»Vi lahko odidete, g. Daxburry, a jaz bom ostal tu, da zvem rezultat tega pregleda.«
»Prepričan sem, da je to zločin,« je rekel mladi Darek Ricardo. »Nov zločin, saj človek mora priti ob pamet. Zato mislim, da je dobro, če vsi odidemo, vsaj vsi, ki imamo ogroženo življenje, a tudi policija bo lažje opravljala svoj posel, če odidemo!«
»Jaz sem povsem strinjam z vami,« je ognjevito rekel g. Daxburry. »Čim bom od svojih predstojnikov dobil rešeno prošnjo za dopus>t, bom odšel iz Platha, dokler ne ujamejo Cashdona. Bedak mora biti oni, ki ostane tu pod takimi okolnostmi... Oprostite mi, g. Datmar ...«
Umolknil je, ko je zapazil Bramleya, ki je prišel iz zakristije.
»Torej, kaj je?« ga je vprašal polkovnik Datmar.
Brigadir ni odgovoril. Njegovo obnašanje je bilo zelo uradno. Sel je naravnost h klop«, kjer je sedela miss Bugh. Vzel je njeno ročno torbico, rokavice in steklenico z okrepčilno soljo. Vse to je vzbudilo pri navzočih še večjo radovednost.
»Torej, kaj je?« je ponovil polkovnik.
Bramley se je vzravnal.
»Ni potrebno, gospoda, da čakate, kajti dali ne bomo nobenih obvestil!«
Vrnil 6e je v zakristijo, a polkovnik in ostali verniki 60 ga spremljali s pogledom.
XXIII. POGLAVJE Detektiv ni človek
Odložili so sodnijsko razpravo zaradi smrti Amalije Valentine Bugh na nedoločen čas Isto je bilo sklenjeno v zadevi Henrika Ricarda in Alberta Princea, za* dovoljili so se z ugotovitvijo, da eo »u umorjeni.	_	,,	. ,
Guidlugh je bil čmeren, ko je odhaja iz sodne dvorane, in šel proti doktorju Ha-donu. Služkinja ga je samo pogledala, ga [sprejela in odpeljala k doktorju. Trenute 1 kasneje je sedel v doktorjevem privatnem
! salonu.	«	„	.	Xo.
»Torej, kaj je s preiskavo?« ja J« vprašal Hadon z nenavadno utrujenim
jž!aTe vem, g. doktor, da je bil to res
i*10**1'	(Dalje	sledil-
Od tu in tam
Pred nekaj dnevi je umrl župan mesta Skoplje inž. Josif Mihajlovič. Srbsko časopisje ga slavi kot ielo bistrega in delovnega človeka, ki je imel za mesto Skoplje velike zasluge v vsakem pogledu. Njemu pripisujejo številna velika javna dela in ureditev vsega mesta, kajti bil je prvi župan, ki se je resno lotil svojega dela in je dosegel, da je dobilo meslo več prosvetnih zavodov in ustanov, nov vodovod, veliko vodno centralo na reki Treski, nov velik most in številne druge pridobitve. Mihajlovič je bil imenovan za župana prvikrat leta 1929. in je na tem mestu ostal do 1. 1936. Ponovno je bil postavljen ta župana lani na spomlad.
Jugoslovansko madžarska liga se je zelo trudila, da bi se primerno označil kraj, kjer so počivale kosti srbskega carja Lazarja, ki je bil padel za srbsko svobodo v boju s Turki na Kosovem polju 1. 1389. Ko so se Srbi selili v novem veku na 6ever, so s seboj odnesli tudi zemske ostanke carja Lazarja, katerega časte kot svetnika. Odnesli so jih 1. 1690 na Madžarsko v mesto Sv. Andrej. Tam so bili zemski ostanki sedem let, nato pa so jih prenesli v Srem. Sedaj bodo v Sv. Andreju na mestu, kjer so bile kosti spravljene, postavili posebno spominsko ploščo. Za to se je zavzemal na Madžarskem tudi predsednik madžarsko jugoslovanske lige, budimpeštanski župan Karafiat.
Banski svet vardarsko banovine je začel pod predsedstvom bana Rafajloviča obravnavati banovinski proračun za prihodnjih devet mesecev, ki znaša nekaj manj kot 58 milijonov dinarjev in je od lanskega za dobrih 13 milijonov dinarjev večji. Banovina porabi največ za prosveto, potem za kmetijstvo in za socialne zavode. Zanimive so bile stare navedbe načelnika tehničnega oddelka, da je od osvobojenja pa do danes porabila Južna Srbija za razna javna dela iz samoupravnih sredstev 1572 milijonov dinarjev, v gradnji pa so še dela v vrednosti 101 milijon dinarjev. Znano pa je, da je država dala Južni Srbiji več sto milijonov dinarjev, sicer ne bi bilo mogoče zgraditi tako obsežnih javnih del, kakor so bila že izvršena v Skopiju. Med zadnjimi je treba omeniti impozantno železniško postajo, ki je veljala skoro 30 milijonov dinarjev. Banovina je najela sedaj tudi posojilo 100 milijonov dinarjev, od katerih bo porabila devet milijonov pospeševanje kmetijstva, posebno pa bombaža in. drugih industrijskih rastlin, ki v južnih krajih zelo lepo uspevajo. 31 milijonov od posojila bo porabila za gradbena dela, skoro enako vsoto pa tudi za gradnjo šol.
Nenavadno pozornost je ▼ Črni gori zbudila
operacija, katero je nad svojo ženo izvršil učitelj Miro Stefanovič iz Bilega Polja. Pred dvema letoma je njegova žena jahala na konju, pa je pri tem padla, in sicer tako, da se ji je košček lesa zadrl v kot med levim očesom in nosom. Pozneje so nastopile silne bolečine in rana se je začela gnojiti. Stefanovičeva je hodila v Belgrad od Specialista do specialista, toda čeprav so jo dvakrat operirali, bolečine niso ponehale. Vsi zdravniki so dejali, da je bržkone sedež bolečin nekje v notranjosti čela, vendar se nihče ni postopil temeljitega zdravljenja. Ker pa je žena tožila nad strahovitimi bolečinami, je preprosila moža, naj ji potegne iz rane trd predmet, katerega je čutila. Učitelj se je lotil operacije in je z malim nožičem, ki ga je prej prekuhal, rano razširil, nato pa po, -m\ tognil iz nje pet centimetrov dolgo tanko trščico.
ga ne bi pozneje zdravniki obtožili zločinskega posega v tuje področje, je imel pri sebi dve priči ZQ časa opracije. Na njegovo in njegove žene srečo P4'se je njegov poseg posrečil in ženi so bolečine ponehale. Ko se je v Črni gori razvedelo za ta dogodek, so bili ljudje silno navdušeni, Stefanovič pa je priredil na svojem domu slavje, ki je trajalo dva dni.
Zelo prebrisan je bil Buhi? iz Novega Pazarja v Srbiji. Lani na jesen, ko je bila sadna kupčija najbolj v cvetu, je iztuhtal način, kako bi si tudi on prislužil nekaj denarja iz tega posla. Začel je obiskovati sadne trgovce in jim tveziti, da ima jabolka. slive, orehe in čebulo na vagone. Trgovci so mu šli na lim in 60 mu za vsako naročilo v vagonih dali po kakšen tisočak are. Tako se je Buhič nalezel precej jurjev. Kakor vse takšne pregrehe, se je tudi ta končala tako, kot se mora. Nazadnje se je bil mož ujel in sedaj bo sedel leto dni v zaporu.
Umor svoje žene je znal spretno, toda ne zadosti skrito organizirati Lazar Perazič iz Petrov-(,a ob morju. Z ženo Jelo se že dolgo ni razumel. Ko j<» usodnega dne zvečer sedel v gostilni s svojimi prijatelji, so mu prišli povedat, da je v njegovi hiši luč. Lazar je šel z vsemi prijatelji pogledat, toda (potolažil jih je, da najbrže ni nič, kajti njegova žena je imela večkrat živčne napade ni je ponoči počen jala razne neumnosti. Ko pa se je mož vrnil proti jutru domov, je našel ženo ubito, vsi zidovi pa so bili poškropljeni s krvjo, dokaz, da _se je žena z zločincem trdovratno bori.	’	da mož nima prstov pri umo-
i	u._ Toda preiskava jo našla znake, po katerih vse
&	l16 m°Ž f^.organlzjrSf umor svoe
zene. Zato so ga tudi prijeli.
Splitsko op< ro so pred dvema dnevoma odprli
s svečano predstavo Zajčeve opere »Peter Zrinjski«. K slavnosti so se zbrali predktavniki krajevnih oblasti in številni zastopniki kulturnih ustanov iz Zagreba. Opero je zrežiral član zagrebškega gledališča, pa tudi glavne vloge so igrali zagrebški igralci. Glavno moško vlogo je pel Slovenec, 6icer član zagrebške opere, Josip Križaj. Zagrebška radijska postaja je prenašala to prvo operno predstavo v splitski operi.
Hrvaški zasebni nameščenci so začeli znova borbo za izboljšanje plač trgovskih nameščencev v gostinskih obratih. Odpovedali so staro kolektivno pogodbo, ki ne odgovarja ve sedanjim razmeram. Nameščenci zahtevajo za nameščence z maturo ali fakulteto najmanjšo začetniško plačo 1200 dinarjev, za osiale pa do 1000 dinarjev. Zraven je treba dodati še 50% draginjsko doklado. Dalje zahtevajo več prostih dni ob praznikih in tudi večjo dopuste. Zahtevajo pa tudi plače za vajence, in sicer začetno plačo 400 dinarjev na mesec. {Jokler pa^ bo njihova borba trajala, bodo vsi člani združenja bojkotirali vse gostilne in druge gostinske lokale in bodo to svojo akcijo tudi nadzorovali.
Prva ▼ožja skupina madžarskih turistov bo prišla na Hrvaško 7. aprila. Ta skupina bo polo-aia potem skozi Zagreb na Primorje v Split in ubrovnik, kjer bo prebil velikonočne praznike, »potoma se bo ustavila za en dan v Zagrebu. Obenem so se Hrvatje potrudili, da se madžarski tu-riati, ki potujejo v Italijo, ne bodo več vozili skozi Jakovec, Zidani most in Postojno, temveč skozi agreb na Reko. Tako jih bodo pritegnili, da ei bodo ogledali tudi Zagreb.
Delo največje in najbolj razširjene človekoljubne organizacije
Zahtevajte oovsod naš listi
Ljubljana, 13. marca.
V nedeljo, 16. marca, bo v Ljubljani spet redna letna skupščina Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Pri tej priliki bodo podale svoja poročila posamezne sekcije.
V preteklem delovnem letu (od 10. marca 1940 naprej) je imel upravni odbor sedem rednih in eno izredno sejo, nadzorni odbor pa eno sejo. Sekcije pa so imele naslednje število sej: administrativna sekcija sedem sej, finančno-ekonomska sekcija tri seje, sanitetna sekcija štiri seje, sekcija pomladka šest sej, organizatorna sekcija eno sejo, sekcija za postavitev doma Rdečega križa eno sejo, odsek za podporo poljskim beguncem pet sej. Pisarna je na Gosposvetski cesti št. 2-11, telefonska št. je 21-29.
V preteklem letu je sprejel odbor 5010 dopisov, izdal je 20 okrožnic z navodili za poslovanje.
V Sloveniji je organizacija v preteklem letu nudila naslednjo sliko: 1 banovinski odbor s pododborom za mesto Ljubljana, 23 okrajnih odborov, 156 običnskib odborov, 146 občinskih poverjeništev, 85 občin, ki so še brez organizacije Rdečega križa, v treh občinah pa imajo po dve organizaciji — Rednih članov je 7043, višjih 61, podpornih pa 11.356. Na Glasnik Rdečega križa je naročenih 243 članov.
V petek, 9. avgusta 1940, so prišli pozdravit pred ljubljanski velesejem Njeno kralj. Visočanstvo kneginjo Olgo, predsednico Rdečega križa v kraljevini Jugoslaviji II. podpredsednik glavnega odbora društva Rdečega križa dr. Krejči, načelnik banske uprave Kosi ter sanitetni inšpektor gosp. dr. Avramovič. Po kratkem pozdravu so nadaljevali z visoko gostjo pot k skladišču Dravskega banovinskega odbora Rdečega križa na Ljubljanskem polju, kjer je bil postavljen velik šotor. Po pozdravu bana dr. Natlačena je dr. Krejči predstavil vršilca dolžnosti I. podpredsednika dr. Fetticha. Nj. Vis. kneginja Olga je nato obšla oddelek uniformiranih bolničarjev in bolničark, nato pa si je podrobno ogledala zaloge sanitetnega materiala v skladišču. Potem je sprejela posebno spomenico ter odlikovala štiri zaslužne bolničarke.
Posebno skrb je odbor posvetil organizaciji Tedna Rdečega križa. Priredil pa je tudi po svojih edinicah več lepo uspelih prireditev.
V	sanitetni stroki se je delo v pretklem letu osredotočilo v glavnem na dve točki: 1. izvežbanje sposobnega osebja za prvo pomoč in nego bolnikov ter ranjencev; 2. priprava sanitetnega, bolniškega in zdravniškega materiala, ki naj bi bil v primeru potrebe na razpolago. Za izvežbanje bolniškega osebja so se povsod v mestih in v podeželju prirejali bolničarski in samarianski tečaji. Vsega skupaj je bilo okrajnih im občinskih samarianskih tečajev 33. Udeležilo se jih je 234 moških in 738 žensk, skupaj 972. Bolničarskih tečajev je bilo občinskih m okrajnih skupno 24. Udeležilo se jih je 194 moških in 718 žensk, skupaj tedaj 912. Od leta 1929 dalje, to je od časa, odkar Rdeči križ prireja v Sloveniji tečaje, je bilo dovršenih 128 samarianskih in 65 bolničarskih tečajev, ki se jih je udeležilo 2474 moških in 3756 žensk. Redne vaje zaradi ponavljanja in utrjevanja v pridobljenem znanju so v Dravski stalni vojni bolnišnici.
Nadvse važna je organizacija podmladka Rdečega križa. V šolskem letu je bilo včlanjenih 67 srednjih, strokovnih in meščanskih šol (od 78) ter 345 ljudskih (od 852). Na srednjih, strokovnih in meščanskih šolah je skupaj 10.540 članov, na ljudskih šolah pa 19.271. Skupno število Članov podmladka Rdečega križa znaša 29.811. Ob pregledu podrobne statistike včlanjenih šol in prijavljenih podmladkarjev po posameznih okrajih pa preseneča dejstvo, da imajo kraji, ki so premožnejši, včlanjeno najnižje število šol in pomladkarjev. Na drugi strani pa imajo siromašni kraji razmeroma zelo visoko število včlanjenih šol in pomladkarjev. — Higienskih tečajev je bilo lani 18. Od drugih banovin sta imeli dve po 12 tečajev, eno 10, en 9, dve po 7, ena 6, ena 2 tečaja, tri banovine pa celo nobenega. Higienski tečaji so bili dvojni: za prvo pomoč (11) in za nego otrok (7).
Pomladkarji so šli tudi na letovišče. V letu 1939-40 je delovalo v banovim 62 šolskih kuhinj. Organizacije so imele 51 kopališč in 129 igrišč. Važna je bila medšolska pomoč. Šole so prirejale posebne proslave »Dneva pomladka Rdečega križa«. Za srednješolsko mladino je bil list »Glasnik Rdečega križa«, za ljudskošolsko pa »Dobro dete«. Številne šole so izvajale medšolsko dopisovanje.
Rdeči križ, ta naša najširše razprostranjena človekoljubna organizacija, dela v Sloveniji resnično tako, da je lahko za vzgled vsej državi.
Ljubljana dobi premalo sladkorja in bele moke
Ljubljana, 13, marca.
Pod predsedstvom župana dr. Jura Adlešiča je imela z mestnim prehranjevalnim odborom združena uprava preskrbovalnega urada v torek zvečer sejo, ki so se je udeležile predstavnice ljubljanskih gospodinj ge. Ana Golobova, Anica Kro-pivnikova in Ina Strojanškovai zastopniki zadrug in konzumov gg. Alojzij Kocmur, Emil Klebl in Ernest Vrhovec, predstavniki trgovcev gg. Anton Verbič, Franc Kamenšek, Avgust Volk poleg članov mestnega sveta gg. Antona Babnika, Avgusta Jenka, dr. Josipa Hacina in Ivana Krvine ter uradnih oseb.
Predvsem je ta v sedanjih časih zelo važni mestni odbor ugotovil, da so mestu Ljubljani določene mnogo premajhne količine racioniranih živil ter se bo zato mestna občina ljubljanska z organizacijami producentov in konsumentov na odločilnem mestu z vso odločnostjo prizadevala za zvišanje količin. Že sedaj primanjkuje bele moke in jo bodo odslej dobivali samo še bolniki, ki ne emejo jesti drugega kruha. Vsi tisti, ki imajo nakaznice za dodatno moko, bodo belo ali grahamo-vo moko dobivali samo pri nekaterih trgovcih, ki bodo njihova imena objavljena o pravem času. Posebno majhna pa je količina sladkorja. Sedaj namreč Ljubljana za prehrano vsega prebivalstva in za potrebe kavarn, gostiln, slaščičarn, lekarn in tudi za vse potrebe industrije dobi na mesec samo 140.500 kg sladkorja. Ugotovitve trgovcev in tudi mestne trošarine pa popolnoma soglasno dokazujejo, da Ljubljana pri vsej skromnosti in varčevanju potrebuje najmanj 162.000 kg sladkorja na mesec, ker bi drugače morala ustaviti obrate tudi razne obrti, ki zakladajo vso Slovenijo in tudi druge banovine z brezalkoholnimi pijačami in sadnimi sokovi. Upoštevati tudi moramo, da je n. pr. železničarjem v službi glavna hrana sladkor v črni kavi in zato morajo imeti najmanj po 3 kg sladkorja na mesec. Mestna občina bo zato storila prav vse, kar je le mogoče, da se kontingent sladkorja zviša vsaj za 2 in pol vagona ter tudi pričakuje popolno razumevanje na odločilnem mestu, saj se zvišanje tiče posredno tudi vse banovine.
Zborovalci so odobrili nakup fižola, čeprav je cena fižolu zelo poskočila. Mestna občina mera zadržavati podražitev fižola s prodajo fižola po najnižji ceni, kakor je to že storila s prodajo krompirja in ješprenja.
Za olajšanje razmer manj premožnim slojem prodaja mestni preskrbovalni urad tudi rjavi premog po 12 din vrečo s 50 kg premoga. V zalogi ima še 90.000 kg rjavega premoga ali lignita, kar bo pač zadostovalo za najnujnejše potrebe v toplih mesecih. Zato se bo pa odbor takoj zanimal za nakup drv, kolikor jih je treba za Ljubljano, da prihodnjo zimo ljubljansko prebivalstvo ne bo imelo prevelikih skrbi in stroškov s kurjavo.
Kar se moke in kruha tiče, so pa zlasti zastopnice ljubljanskih gospodinj nazorno orisale razmere in se pritoževale, kako različen kruh je pri raznih pekih. Mestni laboratorij strogo nadzoruje peko in prodajo kruha ter je vrsta prijav vsak dan daljša. Imena kaznovanih sicer objavlja »Službeni list«, vendar naj bi pa imena vseh izkoriščevalcev prebivalstva objavljali tudi dnevniki. Predvsem so pa zastopnice gospodinj svetovale čim več pouka, kako je mogoče iz enotne in koruzne moke peči dober kruh, kar so seveda
Program Radio Ljubljana
Sobota, 15. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo
-	pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes,
12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 15.02 Plošča za ploščo - pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. Sl. Vencajzova),
17.30 Od bajke do bajke (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork., 18.40 Kako se ubranimo učinka zažigal, bomb (inšp. inž. F. Dolenc) — 19 Napovedi in poročila _ 19.50 Naše budnice in koračnice (plo-
gje)   20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar),
20.50 Mirko Ljubič: Obleka ne dela človeka. Pisan večer, izvajajo člani Rad. igral, družine, vmes nekaj plošč — 22 Napovedi iti poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. orkester.
vsi zborovalci odobrili. Zaradi peke kruha bomo torej v Ljubljani dobili celo posebne tečaje, a naši dnevniki bodo radi objavljali nasvete izkušenih gospodinj.
Ker je na razpolago precej ržene moke, so bili zborovalci mnenja, naj bi rženo moko dobivale naše gostilne in drugi javni lokali izven kontingenta, enako pa tudi velesejem, ki mora nasititi svoje goste z dežele, Bele moke ima pa preskrbovalni urad tako malo na razpolago, da je bo komaj dosti za bolnike ter bo zato odslej dodeljeval moko samo nekaterim trgovcem, ki jih določi Združenje trgovcev. Kakor rečeno, bodo pa belo moko odslej dobivali samo še bolniki z dodatno nakaznico, ki jo dobe v mestnem fizikatu.
ŠPORTNE VESTI Tudi Hašk želi igrati v državni iigi
Po končanem narodnem prvenstvu vseh treh narodnih nogometnih zvez bodo igrali najboljši srbski, hrvatski in slovenski klubi za ožje državno nogometno prvenstvo. Po sporazumu naj bi v tem prvenstvu igrali 4 srbski, trije hrvatski in en slovenski klub. Po današnjem položaju je gotovo, da bodo v ožjem prvenstvu igrali prvak Slovenske nogometne zveze SK Ljubljana, izmed hrvat-skih klubov zanesljivo Hajduk, Gradjanski in Con-cordia, dočim je v srbskem prvenstvu zaenkrat položaj še nejasen. Gotovo pa bosta igrala BSK an Jugoslavija (Belgrad), druga dva kluba, ki bosta igrala v državnem prvenstvu, pa še nista gotova.
Po tem sporazumu bi torej moral odpasti za nadaljnjo prvenstvo zagrebški Hašk. Po daljši pripravljalni časopisni polemiki o sodelovanju Haška v državnem prvenstvu je sedaj Hašk naslovil Hrvatski nogometni zvezi prošnjo, naj posreduje, da bo tudi Hašk, čeprav izjemoma, lahko igral v ožjem dražvnem prvenstvu.
Upravni odbor Hrvaške nogometne zveze je sklenil v korist Haška posredovati na pristojnih mestih. Po sporazumu pa bo o sodelovanju Haška v državnem prvenstvu odločalo vseh osem ligaških klubov v državi. Hrvati upajo, da bodo pri
Vremensko poročilo
Kraj	t- .2, £ c a w s»	t empe-ratur> » C°		3* S C > > — JC i! sz	C X C C >Ow JO -	Veter (smer. iakost i	Pada- vine	
		• a eS a ©	ca i <£■ T? O P *				S a	vrsta
Ljubljana	/63 2	6-4	-2-5	80	9	NE,			_
Maribor	767-7	5-0	-4-0	90	10	w,	—	—
Zagreb	766-9	8-0	-3-0	SO	5	NE,	—	—
Belgrad	764-5	2-0	-2-0	90	8	w,	—	—
Sarajevo	766-2	1-0	-i-i	30	5	0	—	—
Vis	763-1	3-0	-1-0	6C	3	NNE,	—	—
Split	762-0	6-0	l-o	50	3	NEb	—	
Kumbor	76j’4	10-0	4-0	30	4	NE,	—	—
Rab	763-6	8*0	o-o	50	0	NNE,	—	—
OuarovnID	759-4	10-0	2-0	40	4	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno in zmerno hladno vreme. Ponoči slana. Najnižja temperatura na letališču je —5.2 C°.
Koledar	M
Danes, petek 14. marca: Matilda, kr. Sobota, 15. marca: Klemen M. II.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška ceta 48.
Literarni klub v Ljubljani bo priredil v ponedeljek, 17. t. m., ob 20 v dvorani Delavske zbornice svoj drugi bralni večer. Na sporedu je Uvodna beseda, ki jo bo govoril Jože Kastelic. Iz svojih del bodo brali Cene Vipotnik, Jože Dular, Severin Šali — zanj bo brala Mihaela Jarc —, France Novšak, Jože Brejc, Cene Kranjc, Joža Vom-bergar in Jože Kastelic.
Društvo prijateljev Golnika priredi danes zvečer v Filharmonični dvorani (Kino Matica) akademijo v korist našim siromašnim bolnikom. Njen umetniški spored bo zadovoljil tudi najbolj razvajenega obiskovalca sličnih prireditev. Našo časopisje je že v prejšnjih dnevih natančno napovedalo program, ki predstavlja z ozirom na najboljši sloves sodelujočih umetnikov užitek, katerega ne bi smel nihče zamuditi. Nastopili bodo naši najboljši umetniki, instrumentalisti, pevci, plesalci in recitatorji. Kupite še v zadnjem trenutku vstopnice, ki so v predrodaji v Knjigami Glasbene Matice!
Alarmne sirene so noč in dan pripravljene, da bi Ljubljani naznanile letalski napad. Danes, v petek, 14. t. m., se bodo alarmne sirene na več krajih Ljubljane večkrat oglasile od 9 dopoldne do 17 popoldne, vendar naj se pa ljudje ne prestrašijo, ker ne bodo naznanjale letalskega napada, temveč se bodo oglašale samo za poskulnjo.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Petek, 14. marca: »Brez tretjega.« Red B. Gostovanje režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebške Drame.
Sobota, 15. marca: Zaprta vrata. Izven. Zniž. cene.
Od 20 din navzdol.
Nedelja, 16. marca: ob 15. Mali lord. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 11 din navzdol. — Ob 20. šesto nadstropje .Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL
Opera. — Začetek ob 20.
Petek, 14 marca: Zaprto.
Sobota, 15. marca: »Hlapec Jernej.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Nedelja, 16. marca: ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. — Ob 20: Rusalka. Izven. Gostovanje tenorista Jceipa Gostiča, člana zagrebške Opere.
Mariborsko gledališče
Petek, 14, marca: Zaprto.
Sobota, 15. marca, ob 20: »Brez tretjega«. Izven. Nučičeva proslav«.
Nedelja, 16. marca, ob 15: »Habakuk«. Ob 20; »Brez tretjega«. Red A,
srbskih klubih, ki bodo v tem primeru odločali, naleteli na razumevanje in da bodo izjemoma tudi Hasku dovolili igrati v ožjem državnem prvenstvu.
*
Najvažnejšo nedeljsko tekmo v hrvatski ligi med Haskom in Hajdukom v Zagrebu bo sodil bel-grajski sodnik inž. Kika Popovič. Inž. Kika Popovič je eden najboljših nogometnih sodnikov in je do sedaj sodil 60 domačih ligaških tekem, 12 mednarodnih in 5 tekem za srednji evropski pokal.
Polovico mestnega proračuna bi mogli kriti mariborski tobakarji - če bi nehali kaditi
Maribor, 13. marca.
Pravijo, da je slaba navada železna srajca, ki je ne mogoče odložiti, pa če povzroča še^ toliko neprijetnosti in še toliko izdatkov. Taka železna srajca je tudi kaja, ki jo spoštovalci božje travce le neradi opustijo, če jo spolh opustijo, čeprav je danes huda za denar, se vendar kadilci kar nič nočejo odreči tobaku m si rajši pritrgujejo drugod, da le morejo še naprej dim spuščati v zrak in z njim preganjali dolgčas ali pa, kakor pravijo, nervozo.
Mariborčane bo gotovo zanimalo, koliko božje travice so v lanskem letu spustili v zrak in koliko denarcev so az svoj tobakarski užitek morali šteti. Podatki, ki so zbrani, nam plavijo, da so Mariborčani v lanskem leUi za tobak žrtvovali nič mani kakor 32,236.929 din, kar je nekoliko več kakor polovica mestnega proračuna za 1. 1941. Ge smatramo, da ima Maribor okoli 35.000 prebivalcev potem odpade na vsakega Mariborčana 914 dmariev letno. Ta vsota na glavo pa se seveda se neprimerno poveča, če upoštevamo, da vsi mariborski moški niso kadilci, da tudi med mariborskim nežnim spolom še ni toliko kadilk in da za enkrat tudi mariborski otroci niso kadnci.
Poglejmo si, kake vrste cigaret in tobaka so Mariborčani v prejšnjem letu najbolj spoštovali. Največ so pokadili cigaret slabše vrste, kar si je razlagati s tem, da si kadilec iz gmotnih razmer pomaga s tem, da seže po slabši vrsti tobaka, nikakor pa se noče omejiti v obil-nosti konzuma. Tako so Mariborčani pokadili največ Drava cigaret, in sicer 39,544.400. Na drugem mestu so Ibarce s številko 29,334.800, sledijo Zeta z 12,765.300, Morava s 6,282.500, Mirijana z 2.040.800. Vse ostale vrste cigaret
ne dosegajo milijona. Cigaret vrste Neretva so pokadili 806.100 komadov, Bled 476.000, Drina 401.000, Vardar 97.600, breznikolinskih Vardar 41.000, Hercegovina 41.000, Drina brez nikotina 11.300, Sumadija 15.600, Mignon 9490, Strumica 2320. Najmanj je bilo pokajenih Kosovo cigaret, in sicer le 4540 kosov.
Tudi mariborski ljubitelji pip in čibukov so se lansko leto postavili in plačali državi lep prostovoljni davek, saj so pokadili 26.355 kg tobaka za pipe II. vrste in 1542 kg istega tobaka I. vrste. Savskega tobaka so pokadili lani 900 kg. Cigaretnega tobaka zetskega so Mariborčani pokadili 265 kg, neretvanskega 83 kg in trebinjca, ki si ga lahko privoščijo le petič-nejši ljubitelji zavijanja cigaret, pa le 58 kg.
Mariborski »šnofarji« so porabili za draženje svojih nosov 449 kg tobakovega prahu, »čikarji« pa so prežvečili 475 kg tobaka v klobasah.
Kakor kaže statistika, med Mariborčani ni ravno mnogo ljubiteljev cigar, ter se konzum cigar pač ne more primerjati z onim cigaret. Največ so pokadili mešanih inozemskih, in sicer 696.500 kosov. Sledijo jim Braziljke (274 tisoč), Portorico (119.800), Kuba (95.500), Ope-ras (98.180), Viržinke, kratke domače, Cigari-los, Regalitas, Trabuco, Britanika. Najmanj je bilo pokajenih Perle de Kuba (210) in Flor de Havana. Seveda teh ni šlo tako malo, ker bi ne bile dobre, marveč zato, ker si jih ne more privoščiti tisti, ki nima v žepu mnogo cvenka.
Cigaretnega papirja so Mariborčani porabili za 421.210 dinarjev. Koliko cigaret so mariborski kadilci s tem papirjem zavili monopol-skega tobaka in koliko »šmuglanega« tobaka, je pa seveda vprašanje, na katero ne bi mogla odgovoriti tudi najvestnejša monopolska oblast.
Prodiranje v doslej neznane morske globine
Zadnje napovedi govore o potapljaški pripravi, s katero bo mogoče doseči globino 2500 metrov
Že davno se je človek opogumi), da se je začel spuščati tudi v morje z namenom, da bi prinesel spet na dan kakšno potopljeno dragocenost, morda zlato, bisere ali kaj podobnega. Prvi potapljači so se upali le kakšnih 15 do 20 m globoko, mogli pa so tam v tej globini ostati največ tri do pet minut.
Izpopolnitev potapljaških pripomočkov
Z iznajdbo potapljaškega zvona se je za po tapljaštvo začela nova doba. Prvotni zvon je bil lesen in povit z železnimi obroči. Na zunaj je bil podoben velikemu poveznjenemu kozarcu. Zrak v zvonu ni dopuščal, da bi voda napolnila praznino. Ta zrak je tudi omogočal potapljaču dihanje. Če se zrak v zvonu ni menjal, je bil čas potapljaču pod vodo zelo kratko odmerjen. Včasih je potap' ljač vzel s seboj tudi posebno steklenico ali sod' ček zraka, ki ga je uporabljal kot rezervo.
Z iznajdbo vulkaniziranega gumija in nepremočljive obleke se je potapljaštvo precej izpopolnilo. Potapljači v sedanjih časih so opremljeni tudi z moto-kompresorjem, ki daje človeku pod vodo toliko zraka, kolikor ga potrebuje. Seveda pa z vsemi sodobnimi izpopolnitvami ni še rešeno do kraja vprašanje spuščanja v globino.
Prvi poskusi spuščanja v večje globine
Ze 65metrska globina otežkoča potapljaču dihanje. Človeka začne dušiti. Posebne priprave so nato omogočile potapljanje do 200 m.
Leta 1911 se je ameriški inženir Gartman v znanstvene namene spustil v Sredozemskem morju v globino 458 m. Leta 1923 je Epuron izdelal aparat, ki omogoča delo tudi v velikih globinah. Hotel je poiskati legendarno ladjo »Črni princ«, ki se je potopila z veliko količino angleškega zlata
Znani so že uspehi, ki jih je dosegel pri spuščanju v globino Američan Beebe. Njegova «ba-tisfera« je nekakšna okrogla celica iz litega jekla, pritrjena na ladjo z verigo in električnim ter telefonskim kablom. Dihanje omogočajo avtomatične priprave. »Batisfero« so prepeljali leta 1934 z razstave v Chicagu z ladjo na Bermude. Sledilo je poskusno potapljanje.
Kako je pod morjem
15. avgusta 1934. leta dopoldne sta se pričela Beebe in Barthon spuščati v morsko globino. Pene in mehurčki 60 se počasi porazgubili, in potapljača sta se znašla v zeleni vodi, ki je tudi v notranjost njune »batisfere« vrgla zeleno luč. V globini 60 m je bilo že nemogoče določiti barvo vode. Ko sta bila 200 m globoko, so se že pojavili prvi znaki življenja, kakršno vlada v velikih globinah. Pogled na površino, nebo in sonce je bil popolnoma zastrt. Zelena barva razstlinstva je povsem izginila. V globini od 320 m je bila vsa okolica že čisto temna. Električna svetloba, ki je prihajala skozi razsvet1-ljevalec, je postajala čedalje močnejša. V tej glo-
•• S A
OoneuBrude
Nemška vojska na poti čez Donavo v Bolgarijo.
bini se je pojavilo že dosti več rib in drugih živali, kot v zgornjih vodnih plasteh. V globini 366 m je neka čudna luč močno razsvetlila morsko globino. Ugotovili so, da je ta svetloba prihajala od velikega črnega raka, ki je v svojo obrambo spuščal snope fosfornih žarkov. Ko sta bila potapljača 762 m globoko, se je pojavila pred električno lučjo riba, ki je bila nad sedem metrov dolga. Ko je plavala skozi razsvetljeni prostor, sta potapljača kaj lahko videla vso njeno notranjost. V globini 923 m se je »batisfera« ustavila. Dalje ni šlo. Vsak razsvetljevalec je mogel vzdržati pritisk 19 ton, »batisfera« pa je bila težka 7016 ton. Batisfera se je torej spustila največ 923 m globoko.
2500 metrov globoko!
Poročila iz Sovjetske Rusije — koliko so zanesljiva, je težko reči, ko je danes povsod vse
| polno propagande — pravijo, da v neki sovjetski tovarni izdelujejo velik hidrostat, ki se bo baje mogel spustiti celo 2500 m globoko. Ta priprava, pravijo, je zgrajena po vseh predpisih sodobne tehnike in na podlagi velikih izkušenj. Skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja Simono-viskega izdeluje ta hidrostat, ki se bo avtomatično spuščal in dvigal, to se pravi, da ne bo aparat odvisen od ladje, ko so bili sedanji potapljaški zvonovi.
Prostora bo v njem za dva moža. Na podstavku pod akumulatorji so priprave, s katerimi bosta potapljača uravnavala spuščanje v globino. Tam so tudi aparati za notranjo in zunanjo razsvetljavo in potrebni inštrumenti za znanstvena raziskavanja. Spuščanje in dviganje hidrostata bo temeljilo v glavnem na istih načelih, kakor so zgrajene podmornice. Za osvetljevanje morskih globin bo služil velik in močan žaromet. Predno pa se bo novi hidrostat spustil v globino, ga bodo še preizkusili, in sicer na ta način, da ga bodo praznega spustili 2500 m globoko. — Kako se bo ta poizkus posrečil, bomo še videli in tedaj se bomo lahko tudi prepričali, koliko so te presenetljive napovedi iz sovjetskih virov resnične.
Strašna žaloigra lovca na orhideje
Za 3000 dolarjev se je podal v brazilski pragozd po orhidejo »kraljica Michatoya«, pa so ga ose oslepile, da se ni mogel več vrniti iz gozda
7—
Brazilsko časopisje prinaša vest o strašni ža-loigri, ki se je odigrala v brazilskem pragozdu, kjer je izgubil lovec na orhideje svoje življenje v pokrajini ob Amazonki.
Ce bi lovec na orhideje Pablo Madoras slutil, v kakšne strahote ga bo speljala 3000 dolarska na-
f rada, ki mu je je obljubil nek trgovec iz Rio de aneira za znamenito orhidejo »kraljico Micha-toya«, bi prav gotovo odklonil to ponudbo. Lovci na orhideje niso nikdar bogati. Vsak, kdor stremi za pustolovščinami, lahko na mah poslane bogat, prav tako pa svoj denar lahko tudi kaj hitro zapravi. Modoras je ponudbo z veseljem sprejel in se podal na pot.
Brez posebnih težav je prodrl do obale Rio Michatoyato, kjer raste tako zaželjeni orhidejin cvet. Po desetih dneh potovanja je zagledal na planoti na nekem drevesu čudežni cvet, kakršnega ta lovec na orhideje še nikdar ni videl. To je bila »kraljica Michatoya«,
V	svojem čaru rumenih in rdečih barv je bila ta kraljica orhidej tako čudovita, da Madoras ni hotel čakaifi do drugega jutra, kakor se je bil prej namenil, temveč se je takoj podal na delo. Z močnim nožem si je utiral pot skozi goščavo rastlinskih plezalk, dokler ni prišel do drevesa, na katerem je cvetela ta orhideja. Ko je nazadnje prišel do cveta in ga je izruval s korenino vred, so že padle prve sence bližajočega se mraka skozi pragozd, ki naj bi skoro postal očividec strašne žaloigre.
Najbrž se je Madoras prehitro spustil po vrvi z drevesa in je tako naenkrat izgubil ravnotežje in padel na svojo nesrečo na glavo v osje gnezdo. Ko se je čez nekaj minut z zadnjimi napori izkopal iz strašnega položaja, je bila njegova glava podobna samo še brezoblični gmoti, pokriti z razdraženimi »stanovalci« osjega gnezda. Zdravnik, ki je pozneje pregledal truplo nesrečnika, je ugotovil, da so mu ose izpikale oči in da je čisto slep begal po pragozdu, dokler ga smrt ni rešila neznosnih bolečin.
Nesrečni Madoras je zataknil čudovito orhidejo za pas in vso noč taval po pragozdu v upanju, da se bo le na kakšen način še rešil. Ker je pri padcu izgubil sekirico, s katero si je utiral pot skozi goščavo, se je kmalu zapletel v nerazrešljive vozle ovijalk. Madoras ni mogel več ne naprej, ne nazaj.
Temna noč se je spustila na zemljo in gozd je oživel, toda to življenje je jjomenilo strašno smrt
za Madorasa. Na tisoče komarjev je napadlo lovca na orhideje in na tisoče žuželk je pokrilo njegovo že od os vso izmaličeno glavo m njegovo telo, s katerega so visele samo še cunje njegove obleke. Nazadnje so se še mravlje spravile na ubogega nesrečneža. Njegovi poslednji kriki, ki jih nihče ni slišal, so zamrli v mučnem hropenju, in prišla je smrt rešiteljica.
Ker se Madoras tri tedne ni vrnil iz divjega gozda, so ga šli njegovi prijatelji iskat. Našli so ga vsega prepletenega z ovijalkami. Zdravniki so ugotovili, kako je umrl Pablo Madoras, in tako so tudi časnikarji zvedeli za žaloigro tega lovca na orhideje.
Romunsko-nemška straža ob Črnem morju.
Da bi se tisoči Amerikancev lahko vrnili domov...
Associated Press poroča, da se ameriške zvezne pomorske oblasti baviijo z načrtom, da bi dve največji prekomorski potniški ladji > Man h a tam« in »Waishington« stavili v službo na progi Newyork—Lizbona. S tem hočejo doseči, da bi se s tema ladjama lahko vrnili iz Evrope v Ameriko številni tisoči Amerikanei in drugih tujcev.
Angleški časopisi v zmanjšanem obsegu
V Angliji so zaradi vojne omejili tudi porabo papirja. Zato tudi časopisi ne bodo mogli, vsaj nekaj časa ne izhajati v dosedanjem obsegu. Poročajo, da bodo obseg listov zmanjšali že s prihodnjim ponedeljkom. Večina dnevnikov bo v bodoče izhajalo trikrat na teden na dveh straneh, trikrat pa na štirih.
Gertrude Gelbin:
MLADI EDISON
Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja
Kitajcem pulijo zobe kar na cesti
Čeprav ima danes Kitajska mnogo najsodobneje urejenih zobnih klinik, je vendar še mnogo Kitajcev, zlasti med nižjimi sloji, ki si po stari navadi puste puliti zobe kar na ulici. Poulični zobarji se postavijo navadno v kak primeren kotiček ob najbolj prometni ulici. Njihovo orodje je dokaj enostavno in priprosto. Sestoji iz mize, stola za pacienta in enih samih čisto navadnih klešč, ki bi se jih pri nas gotovo marsikdo ustrašil, če bi jih zobozdravnik začel vrteti pred njegovimi očmi. Da pa ljudje takšnega kitajskega »zobozdravnika« lahko hitro opazijo in ga preveč ne iščejo, nosijo ti »zobarji» poseben znak. Ta znak pa je spet posebnost zase. Obstoji iz večjega števila na nitko nabranih zob. Zobe pulijo ljudem kar na ulici pred številnimi gledalci, ki kaj radi pasejo svojo radovednost pri takšnih uličnih »ordinacijah«.
»Odšel je vklet c Mati je brž šinila po stopnicah v klet, kjer je bila Tomova delavnica.
Tom je zdaj sedel za svojo opotekavo mizo in tiščal glavo v dlani. Mati ga je nekaj trenutkov gledala, potem se ga je nežno in ljubeznivo dotaknila z roko:
»Tom, kje si bil?<
Fant je ni nič pogledal. Ihtel je. Čez čas je tiho odgovoril: »Iskal sem službe.«
Mati je stopila bližje in ga začela božati:
»Pa si jo dobil?«
Tom je z grenko bolečino vprašal:
»Kdo pa naj mene vzame.. .< Premolknil je, ker ga je zmagala žalost in šele čez čas je s težavo stisnil iz sebe:
»Nihče me ne mara ... Vsi mislijo, da sem ...
Mati mu je zdaj naglo položila roko na usta in ga ustavila: »Pstl«
Toda fant ni odnehal. Mati ga je pogovarjala:
»Prava reč, kaj mislijo ljudje!« Tom se ni dal potolažiti. Govoril je naprej, kakor mu je narekovala bolečina in grenko prepričanje:
»Zdi se mi, da imajo le prav. Nekaj ne more biti v redu z menoj. Tudi oče misli tako...«
Spet je zajokal. Njegova bolest je bila tako prepričljiva, tako obupna, da je še mater stisnilo pri srcu, ko je videla svoje dete
v prvem, pa tako silnem razočaranju. Saj so otroku, temu veselemu, podjetnemu Tomu, ubi-
li	vse ti hudobni ljudje. Toda vedela je, da se mora premagovati in dati otroku vsaj nekaj upanja. Ti ljubi Bog, kaj pa bo, če ga zdaj puste, da ga prvi koraki na trdi poti zlomijo. Tolažila ga je naprej:
»Oče je bil hud in pa skrbi ga zate. Saj veš, kako je, vedno ima polno glavo zaradi dela, ki ga je z Billom prevzel v Frazerju.«
Govorila mu je, kar ji je ravno prišlo na um, samo da bi ga odvrnila od teh njegovih žalostnih in obupanih misli.
Toda Tom jo je sredi tolažbe jezno ustavil:
»Ne! Govori, kar hočeš, toda oče verjame v to, kakor verjamejo vsi drugi v mestu. Usekan sem, pa je.«
Trmasto je zamolknil in strmel predse. Bila sta tiho precej dolgo, potem jo je začel prositi:
»Mama...«
Mati se je razveselila njegovega glasu in ga je brž vprašala:
»No, Tom?«
»Mama, ali bi se ne mogli preseliti kam drugam Kam, kjer me ljudje ne bodo poznali in bodo mislili, da sem tako, kakor so drugi fantje. Kamor koli, meni bo vseeno, samo da ne bomo več tu.«
Maler je spet prevzela žalost, ko je videla, da se ji ne bo posrečilo otroka spraviti od njego-
vih črnih misli. Ni si vedela pomagati drugače, kakor da je rekla:
»Zdaj ne bova več govorila o tem. Saj bova tudi še jutri utegnila. In morda se bova česa pametnega domislila. Kajne, Tom.«
Njen glas je bil zdaj čisto tih in nežen. Stopila je prav do njega ter ga začela s svojo mehko roko božati po laseh. Gledala -e« je z očmi, ki so kazale tako neskončno veliko razumevanja za njegovo žalost in bolečino, kakor ga morejo kazati le materine dfl:
Potem so jo posilile solze. Obrnila se je k vratom ter naglo odšla iz kleti, kjer je bilo pokopanih toliko upov njenega najljubšega, njenega »čudnega« Toma...
Tom je bil spet sam za svojo mizo in je strmel jx>d črni strop. Dolgo je sedel tako in se ni ganil.
Potem se je nenadno odločil, vstal, poiskal nekje kos papirja in pero. Hitro je napisal nekaj vrst, jih še enkrat prebral, potem pa papir s pisanjem nastavil na sredo mize, da bi ga moral vsakdo, ki bi prišel, na prvi pogled videti.
Potem je vstal, vzel ogrinjalo, se zavij vanj, še enkrat prebegnil z očmi ves ta skromni, ljubi kraj, kjer so ležale pokopane njegove drzne in bajne sanje, in pobegnil po stopnicah, kakor da ga nese veter...
(Dalje.)
SBHBBAb KRIVICKIs
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Anton Grylewitz, nekdanji nemški komunistični voditelj, član pruskega deželnega zbora, je pozneje postal trockist in dobil pribežališče na češkoslovaškem, ko je prišel Hitler na oblast.
V	Pragi so ga prijeli, kakor je Slucki prerokoval, takoj po usmrtitvi generalov rdeče vojske 12. jnnija 1937. Iz drugih virov sem potem slišal.^ kako je ta moskovski načrt potekel dalje.
Zjutraj tisti dan, ko so ga prijeli, je Grylewitzu češki kriminalni uradnik pokazal priročen kovček, katerega je bil veliko mesecev prej pustil v hiši nekega prijatelja in katerega od oktobra 1936 ni več odprl. V kovčeku je bilo nekaj odločnih letakov, nekaj poslovnih dopisov, sicer pa še nekaj nedolžnih reči. Pri uporabi vse domišljije bi ničesar od teh stvari ne bilo mogoče smatrati za prestopek zoper češke postave, da molčimo o kakem dokazu za vojaško ali siceršnje vohunstvo. Kriminalni uradniki tisto jutro tudi niso nič takega namignili.
Zvečer pa je prišel nov uradnik, ki je Grylewitza takoj zapletel v pogovor o moskovskih pravdah. Ko mu je tako namignil, zakaj gre, je Grylewitzu pomolil pod nos tri ponarejene potne liste, negativni filmski posnetek nemškega načrta za zasedbo Sudetov z dne 17. februarja 1937 ter listič z nepoznano pisavo. Preden je še Grylewitz mogel zapisek pogledati, mu ga je kriminalni uradnik spet potegnil iz roke in vzkliknil:
»Tega seveda vi niste pisali, kaj?«
Zapisek je vseboval navodila za uporabo nevidnega črnila. Grylewitz je zvedel, da so vsa ta obtežiina dokazila našli v kovčeku. Na njegovo zahtevo so poklicali redno češko policijo. Vpričo
teh uradnikov je potrdil, kateri predmeti so njegovi in katere so v kovček vtihotapili. O polnoči so ga odvedli. v 15- julija so ga spravili v drugo ječo. 22. julija ga je zasliševal vljuden češki preiskovalni sodnik, ki je namignil, da ga zalezujejo ljudje iz moskovske GPU — očitno s pomočjo »dobrih prijateljev« v češki policiji. -
Grylewitza so nazadnje sredi novembra spustili, ko je bil po točkah zavrnil vse obdolžitve, naperjene proti sebi in dokazal, da so vsako cunjico obtežilnega gradiva v njegov kovček vtihotapili.
Tako je spodletel poskus GPU, nad čigar ^začetkom sem se bil jaz v Moskvi spotaknil, poskus, ki naj bi bil dokazal, da češki trockisti z Nemčijo delajo proti praški vladi, če bi se bil naklep posrečil, bi bil lahko veliko pomagal pri prepričevanju ljudi v Evropi, ki so dvomili v pristnost dokazov pri moskovskih razpravah.
GPU je pripravljala celo načrte za »trockistično-fašističen« proces v Newyorku. I oda dokler > ne bo prišla na svetlo vsa zgodba o tem, kako je izginila Julietta Stuart Poyntz in dokler ne bodo razjasnjene podrobnosti iz Robinzon-Rubensovega primera, ne bo mogoče natanko povedati, kako daleč so priprave segle.
Neoporečno pa drži tole: nekje med koncem maja in začetkom jnnija 1937, prav tedaj, ko se je v Pragi razvijala zadeva z Grylewitzem, je Julietta Stuart Poyritz, nekoč odlična voditeljica ameriške komunistične stranke, zapustila sobo v Domu ženske zveze v Newyorku 353 West 57. Street. Iz tega, kako je ležala po sobi njena obleka, njene knjige in drugo imetje, je bilo jasno, da se je hotela še tisti dan vrniti.
Nikdar več ni nihče ničesar slišal o njej...
Donaida Robinzona, z drugim imenom Rubensa, so 2. decembra 1937 prijeli v Moskvi. Njegovo ženo, ameriško državljanko, so zaprli kmalu nato, ker je prišla v Rusijo s ponarejenim potnim listom.
Robinzon, ki je delal dolga leta kot uradnik sovjetske voja-
ške vohunske službe v Združenih državah in drugod v tujini, je po prijetju izginil. Ko so sovjetske oblasti pred kratkim izpustile njegovo ženo, je pisala hčeri v Združenih državah pismo, v katerem razločno namiguje, da ne pričakuje, da bo moža še kdaj videla živega.
čeprav je gospa Rubensova ameriška državljanka, ni dobila dovoljenja, da bi zapustila Sovjetsko Rusijo.
Toda najjasnejše znamenje, kako resno je Moskva pripravljala vohunski proces proti Stalinovim sovražnikom v Ameriki, sem dobil v namigu, katerega je Slucki spustil nekaj dni po pripombi o Grylewitzu.
Pogovarjala sva se o mojem nekdanjem pomočniku v Tretjem oddelku Valentinu Markinu, poznejšem poglavarju GPU v Združenih državah. Markinova žena je leta 1934 dobila v Moskvo poročilo, da so gangsterji umorili njenega moža v nekem newyor-škem nočnem klubu. Jaz sem nekako zvedel za to stvar. Maja 1937 pa mi je Sli^-kt ..<>
»Saj veste, izkazalo se jfe, da je vaš prijatelj Valentin Mar-kin, katerega so pred tremi leti v Newyorku ubili, bil trorkisl in je v službo GPU po Združenih državah spravljal same trockiste.«
V	naših krogih ne spuščamo takih pripomb kar tako v praznih pogovorih. Čisto gotovo tudi voditelj zunanjepolitičnega oddelka GPU ni tega storil. V zvezi z drugimi molovskimi pripra vami, o katerih je govoril, je njegovo namigovanje na trockiste v ameriškem oddelku GPU spominjalo, da se mora v Združenih državah nekaj skuhati, preden se bosta zadevi Poynts in Robinson razvijali dalje.
Sovjetski uradniki uporabljajo besedo trockist kot skupno označbo za vse Stalinove nasprotnike.
Pomisliti je treba, da imajo pravi agenti GPU v Združenih državah zlasti posla z vohunstvo. Poleg vojaškega vohunstva, je njihova naloga, zasledovati vse protistalinovce v tej državi, zlasti pa radikale in bivše komuniste.
Za Joeo.io.an.k. dakarac *	lo». Kramar!« * Ldajatelj. mt lot. Sod,. - Urednik. Mirk. Jatoralk - Bok.pLo* .. ,,.*.mo - »dl."o»kl dom« uhaja '..k deia.olk oh 12 ~
V	ponedeljkih I« jutranjih ~	••"*•»« N»	«•	tooiem.t.e	88	din	~	Same ponedeljki »Slotenakl dom« »elja meeefne 0 dinarje* polletne 28 dinarje, celoletne 80 dinarjev.
UrednlSl te, Kopitarje** allea 8/HI - Opravil Kopitarje** a Ura S. Ljubljana ~ TeleUa 40 01 de <005 ~ Podrolaleet Maribor. Celje, Ptuj, Jeieole* Kranj, No*e metlo, Trbo.lj*