Stcv. 88.
V Ljubljani, sreda, 20. aprila 1921.
Poltnlm platana v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72*—
Uredništvo in upravniStH • Ki*
pltarjevi u!lc! štev. 6 — Tetefsa uredništvu Stev. 50 — Telefon = upravništva 5tev. 328 «ss
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36^— •za en mesec K 12
V UPRAVI STANE MESEČNO K10'- E^5E5«^^V§KlI J!jEST POSAMEZNA ŠTEVILKA 39 VIN.
ZsotlaoJnsfee mete atifomtmTsiti dežni.
IZ GOVORA DR. KOROŠCA NA SEJI KONSTITUANTE 15. APRILA.
RAZDELITEV DRŽAVE NA »OBLASTI* PO — ŠTEVILKI.
Glede notranje ureditve naše države določa vladni načrt ustave takozvane »obisti«. Gospoda, na prej bom govoril o teritorialni razdelitvi zemlje. Glavni kriterij, Po katerem je vladni načrt razdelil državo na oblasti, je številka: Šele sekundarni kri-.?! so prirodne, ekonomske in kulturne Prilike. Glavno je številka: ako zahtevajo kulturne in naravne razmere širšo oblast, ta ne more ustanoviti, ker je glavno pač številka in vse drugo sekundarnega pome-na-Mi dobro vemo, zakaj polagate Vi tako ^eliko važnost na razdelitev po številki. *i ste dali številki to nalogo, da naj ona u“ije zgodovinske poglede na razdelitev Zemlje.
zakaj smo za zgodovinske meje
POKRAJIN?
Če še mi vprašamo* kako stališče zajemajo plemena našega naroda glede na r&zdelitev države v velike ali maniše ob-H*. vidimo to, da je ogromna večina srb-s e£a plemena za male oblasti. Na drugi ® rani pa vidimo, da je večina Hrvatov in lovencev za veliko večje oblasti, za obisti, ki bi imele, da rečem odkrito, zgodovinske meje. (Velik nemir in medklici: »To 1® avstrijanstvo!«) Gospodje, nikar se ne ^znemirjajte! Razburjati se Vam je treba *cm manj, ker je odločitev že padla. Vsi vemo, da ima srbsko pleme v tej zbornici pečino, vsi vemo tudi, kako razdelitev zahteva srbsko pleme. Toda vendar moram jaz govoriti odkrito, ker imate Vi več koristi od tega, če Vam povem odkrito svoje *&nenje, nego če ga prikrivam. Slovenci in j«vatje zahtevamo zgodovinske meje ... Uje. Kukovec: »Ne vsi!«) Nikar me ne mo-. e*V,sa> s«m že rekel, da večina Slovencev
skega sveta, in pozneje še v drugi seji, kateri je predsedoval Njegovo VisoČanstvo regent, tudi vprašanje, ali smo za enostavno unitarno državo ali za zloženo federativno državo. Enoglasno, ne izvzemši niti gospoda Korošca, niti gospoda Drinkoviča, je bilo sklenjno, da bodi naša država unitarna, enostavna država. To so zgodovinska fakta, ki sem si jih zapomnil in zabeležil. Gospodje, tako stoji stvar.
Dr. Anton Korošec: Zopet moram naglasiti, da smo vstopili v vlado pod pogojem, da se zgodovinske meje ne negira'o. Nikdar nisem podpisal ničesar, s čimer bi se zgodovinske meje odpravljale.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima g. minister Draškovič.
Minister Milorad Draškovič: Pogajanja za sporazum za sestavo kabineta vodila sta na eni strani g. Vesnič in g. Nin-čič v imenu parlamentarne zajcdnice, kakor se je takrat imenovala skupina radikalnega kluba, Narodnega kluba in Jugoslovanskega kluba, a kot predstavnika druge zajednice, demokratske zajednice, sva vodila pogajanja g. Pribičevič in jaz. In v tej lastnosti smo g. Ninčič in g. Vesnič z ene strani, g. Pribičevič in 'as z druge strani podpisali ta sporazum, ki je obvezen i za g. Korošca i za g. Drinkoviča.
Dr. Mate D r i n k o v i č :	Gospod
predsednik, prosim besede.
Predsednik dr. Ivan Ribar:	Če	g.
Korošec dovoli, Vam hočem dati besedo. (Klici: »On sedaj ne more govoriti!« Poslanec Pavle Marinkovič; »Oba zaeno ne moreta^ govoriti!«) Gospodje, prosim, mir! Če g Korošec dovoli, g. Drinkovič more govoriti.
Dr. Anton Korošec: Dovolim, toda
TraiKblč za itlri aotnaomiie pokrajine.
Kriška cieEUaracija.
Belgradj 20, aprila. (Izv.) Na eni prihodnjih sej bo govoril bivši zunanji minister dr. Ante Trumbič. Govoril bo o krf-ski deklaraciji (ki jo zna na pamet), ker se ona po večini napačno tolmači. Govori se,
da bo predlagal, da se naša država razdeli na štiri avtonomne pokrajine: 1. Srbija s Črno goro in Vojvodino, 2. Hrvatska s Slavonijo, 3. Bosna in Hercegovina z Dalmacijo in 4, Slovenija.	,,
DfKEkntsfea ioifsBfa s ProUCenim mandaten.
5 tj	***	“v i vZVvlj Ut* VvCHld JlUVvlltvV	j	,	Ivi«.
“ Hrvatov zahteva zgodovinske meje Mi ! Ea™°. P,cd P°g°Jem> cla cas, kar bo govoril, Slovenci in Hrvatje zahtevamo torej zgo- Drinkovič- ne &e na moi račun- (Nemir.) ovinske meje zaradi tega, ker mislimo, j Predsednik dr. Ivan Ribar:	Go-
a botno v svojih zgodvinskih mejah lahko sr>of!»'> n,n,;"" Tr'"' ^ v---------*—	J 111
spodje, prosim, mir. G. Korošec je dovolil g. Drinkoviču, da govori, in jaz mu dajem besedo.
Dr. Mate Drinkovič: Jaz ne morem drugega, nego potrditi dejstva, ki jih je tu navedel g. dr. Korošec, namreč, da se mi nismo spuščali v posameznosti spo-
uspešneje branili in nadaljevali svoje kul-gospodarsko in politično življenje.
I eliko odobravanje na desnici.) Mi misli-0| da je treba to kontinuiteto našega ulttuTjega, političnega in gospodarskega •vljenja ohraniti, da je radi tega treba araniti pokra ine, ki jih je ustvarila zgo- razuma ali dogovora med g. Vesničem in . 0v*na. Nam ni glavna reč zgodovina, nam Aninimi	u:is
J® glavna reč nadaljevanje in kontinuiteta Zasega kulturnega, našega političnega .in gospodarskega življenja. — (Poslanec »aško Rajič: »Mi hočemo biti gospodarji v Svoji hiši!« Poslanec dr. Žarko Miladino-Vl<5: »To je separatizam!«)
vladne stranke niso iskale sporazuma GLEDE RAZDELITVE DRŽAVE.
Konstatirati moram, da se dosedaj v tej stvari ni iskal nikak resen sporazum * nami, in če je gospod minister za kon-s«tuanto včera; govoril o kakem sporazumnem delu, moram reči, da je to samo s°fizem ali samo prazna fraza. Dosedaj se kvarno ni iskal v tej stvari sporazum z na-in jaz to konsiatiram radi tega, da se ?abeleži, da bo zgodovina vedela, kako ,e ta stvar.
govornikovo staltsce do zgodo.
drugimi strankami, niti nismo bili za to vprašani. Minister prosvete S. Pribičevič: »Pa ima Vaš odgovor vse točke!«) Jaz izjavljam, da bom iutri prinesel tri pisma, ki sem jih pisal tekom teh pogajanj g. Ves-niču, iz katerih se razvidi, da smo jasno in odločno povedali: mi vstopimo v to vlado samo, da obvarujemo državo nesreče in da omogočimo volilni red. Čeprav nas pri tem izrabljajo. Da, gospodje, da se pustimo izrabljati, to smo tedaj rekli; a jaz bom jutri prinesel in tukaj prečital omenjena tri pisma. (Nemir.)
Sahib K o r k u t :	Prosim besedo k
poslovniku!
Predsednik dr. Ivan Ribar: Nimate besede. Sedaj govori g. Korošec,
Dr. Anton Korošec:	Meni	je	to
nerazumljivo tudi radi tega, ker se mi zdi nemogoče, da bi bil g. Vesnič kaj takega podpisal. Spominjam se ravno iz našega kabineta, da se nam je glede avtonomije
^SKIH MEJ V VESNIČEVEM KADI-	in g’ de zgodovinskih mej dopustilo pred-
NETU.	I lagali vse, kar so naši klubi zahtevali. Za
^ Minister notranjih zadev Milorad	to imate kot zgodovinski moment oddvo-
Uraškovič: Bili mo kolege v kabinetu	jeno mišljenje dr. Korošca, ki ga je predložil
8- Vesniča. Sklenili smo pogodbo in v to	ustavni odbor in iz katerega se razvidi, da
Pogodbo se je sprejelo tudi to, da se prin-	se je tudi v kabinetu g. dr. Vesniča že do-
ClP zgodovinskih mej negira. To točko je	volil predlog, s katerim se uvaja o zgodo-
Priznai j« nA^mcal tnrli	v—x—	vinske meje. To more vsakdo videti, in jaz
mislim, da je tu kaka prevara, ali, kar je še verjetnejše, kaka pomota, ker sami veste, da smo v kabinetu imeli svobodo, da zahtevamo zgodovinske meje in da govorimo o avtonomijah.
Priznal in ppdpisal tudi gospod Korošec. 'IjUrno ploskanje v centru.)
Takrat, gospodje, ko smo pri vladnih Brankah pripravljali načrt ustave v kabinetu g, Vesniča, se je stavilo v neki se i, ' kateri je predsedoval predsednik ministr-
!*8iisižei3!£ m is® shranit mHtJsfer.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne je imel ministrski svet sejo, na ka-t.ri j® razpravljal o demisiji ministra poli-cMe Draškoviča. Demokrati so na njegovo ®esto kandidirali Sv. Pribičeviča. Tej kandidaturi pa so se uprli radikalci s Paši-
3K3I
čem. Na prošnjo ministrov, je Draškovič izjavil, da ostane na svojem mestu, dokler ne bo sprejeta ustava. — Sprejet je bil predlog o namerah, ki se naj podvzamejo za vzdrževanje mira v Črni gori. — Sklenjeno je bilo, da se bivši predsednik dalmatinske vlade, dr. Krstelj predlaga za odlikovanje. — Razpravljalo se je o ruskih beguncih, a ni prišlo do definitivnega sklepa,
BeJgrad, 19. aprila. V današnji seji kon-stituante so demokrati v sporazumu s Pa-šičem predložili »sklep verifikacijskega odseka«, s katerim se sprejema ostavka Stojana Protiča. Ko je poročevalec dr. Mo-gorovič to naznanil, je nastal med samimi radikalci velik vihar. Radikalni poslanci so klicali, da je to demokratski falzifikat, kajti verifikacijski odsek sploh ni imel seje. Tudi opozicija je na najostrejši način protestirala proti takemu postopanju demokratov, ki so hoteli v konstituanti lastni
Konstiteanta.
Po viharni dopoldanski seji se je včeraj konstituanta popoldne zopet sešla in nadaljevala sejo. Govoril je soc. dem. poslanec D i v a c. Označil je sedanji politični režim kot kapitalistični despotizem in kri-tikoval nezadostni socialno-gospodarski del ustave in pozval vladno večino, naj ustavo v smislu ljudskih želja in potreb izpre-meni. — Potem je dobil besedo poroče-j valeč ustavnega odbora dr. Laza M a r -j ko vi.č« ki je pral zamorca in povedal,
| da vlada pod nobenim pogojem ne misli i pristati na samoupravo zgodovinskih po-j krajin. Nato so sejo zaključili. V današnji i seji govori v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Šimrak,
ffisste® pspodarsioo.
Nekdo, ki pravi, da dobro pozna ljubljansko mestno gospodarstvo, je v sobotnem »Narodu« napisal člančič, v katerem se peča tudi — z elektriko. Da Ljubljana nima dovolj elektrike — pravi — so krivi »klerikalci«.
Bolje bi bil mož storil, da bi bil o tem vprašanju molčal! Vprašanje elektrike je eno najbolj črnih poglavij vladajoče magistralne JDS-gospode. V Ljubljani še vedno kurimo drag premog, da dobivamo elektriko, čeprav se že cel svet poslužuje elektrike na vedno silo. ljubljanska elektrarna, ki rabi premog, že davno ne zadošča potrebam Ljubljane. Cene so mnogo predrage. Vkljub visokim cenam elektrike ni več dobiti ne za razsvetljavo in ne za gonilno moč, ker elektrarna ne zmore.
Gospodje naj vedo, da so oni sami krivi tej mizeriji.
Ko se je pred leti dežela Kranjska lotila velikopoteznega načrta, socializacije vodnih s ii, je ves kapitalizem zagnal proti temu načrtu peklenski hrup, ^idovsko-kapitalistična družba Leykam-Josefstal se je z vsemi štirimi upirala temu načrtu, ki je imel namen, vodne sile vzeti iz rok posameznih kapitalistov ter jih pritegnili splošnosti v prid. Kapitalisti tedaj niso imeli poslušnejšega orodja ko liberalno stranko, ki je vladala na magistratu, V listih in na shodih so liberalci nastopali proti temu načrtu, mesto da bi ga podpirali. Vzlic vsem napadom je dežela zgradila Završnico, ki daje gorenjskim vasicam elektriko polovico ceneje, kot jo more dajati elektrarna »napredne« Ljubljane,
Ko bi bila tedaj Ljubljana v rokah drugih mož, kakor so kapitalistični liberalci, bi se bil ustvaril med Ljubljano in deželo pameten sporazum. In danes bi bila Ljubljana deležna električne sile v poljubni množini po nizki ceni.
T oda načrt dežele Kranjske se ni mogel uresničiti v polnem obsegu vsled velikega nasprotovanja. Pravda med družbo Leykam in kranjsko deželo še ni rešena. Kljub temu pa je sedaj kapitalistična družba Leykam začela graditi svojo elektrarno. In od te privatne kapitalistične elektrarne bo Ljubljana rada vzela elektriko za nekako miloščino. Tako bo Ljubljana odvisna od kapitalistične družbe Leykam, kakor je sedaj od trboveljske družbe radi Dremoga,
strankarski sklep vtihotapiti kot sklep verifikacijskega odbora. Na demokrate so leteli očitki nelojalnosti, zahrbtnosti, sleparstva itd. Poslanci so zapustili svoje klopi in se zbirali v gručah. Predsednik kon6ti-tuante dr. Ribar je moral priznati, da je bilo postopanje demokratov nezakonito ter je zagotovil, da se stvar reši zakonitim potom. Sejo so morali prekiniti. Demokrati so znova razkrinkani kot najbrezvestnejša; strankarska klika, ki brez ozira gazi vse zakone in predpise, da si ohrani oblast*
V ilustracijo pa bodi še povedane, ds je mestni podžupan dr. Triller obeoem upravni svetnik papirne družbe Leykam« Josefstal.
Tako je po zaslugi liberalne stranke JDS Ljubi ana podpirala interese kapitalistov proti interesom lastnih občanov ter je sedaj navezana na premogovno družbo in na družbo Levkam.
In to vse po zaslugi tistih kratkovidniK ljubljanskih volivcev, ki so rajši preganjali »klerikalnega zmaja«, kakor da bi poslušali svojo pamet.
Poglavje o elektriki jo za Ljubljano tako^ sramotno, da zadostuje, da dne 26. t. m, noben razsoden volivec ne bo glasoval za stranko JDS, stranko kapitalistov!
fllanipaiactja s „Sson< pemap".
Ovs aretaciji.
Pred dobim mesecem je bil v Mestnem domu občni zbor uradniške zadruge »Samopomoči« Kljub uradnostrogi reviziji ni občni zbor dal staremu odboru absolutoi rija, ampak je bila izvožena štiričlanska revizijska komisija z nalgo, da ugotovi resnično bilanco, zaloge in ves inventar za« druge. Komisija je deslej izvedla le delno revizijo in že ta je prinesla na dan zelo čedne trgovske manipulacije, ki meje na goljufijo. »Samopomoč« je glede nakupa raznega blaga, zlasti manufakturnega, angažirala dva trgvca, in sicer Ljubljančana Ivana Kavčiča in de Gregorija/ rodom iz Grosuplja. Ta dva sta za zadrugo nakupovala en gros blago. Da pa sta zamorca blago razpečati tudi drugim trgovcem, sta se posluževala goljufivih zvijač, ponaredila sta celo zadrugino štampiljo, Zadrugo sia v svoje sebične namene izrabljala celo pri trgovcih in bankah. Na ta način sta za velike zneske oškodovala »Samopomoč«, Naravno, da so jima te trgovske neredne manipulacije donašale mastne dobičke in sta oba postala — bo-gaurja. De Grcgori je izrabljal tudi svoje važno zaupno mesto pri »Samopomoči«. Bil je tam poslovod a in je kot tak poneveril večji znesek okoli 25.000 K. — Čim go prišia ta razkritja revizijske komisije na dan, je bil odbor moralno prisiljen, podati kazensko ovadbo pri državnem pravdni-štvu. Na zahtevo državnega pravdnika je policija včeraj dopoldne aretirala oba trgovska špekulanta:	Ivana	Kavčiča in de
Gregori-ja ter ju odvedla v preventivni zapor deželnega sodišča, — Pričakujejo nadaljnjih senzacionalnih razkritij.
Kfiz&olniki sSora afall srasMis.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Semkaj je došlo poročilo, da bi bila general Draga Dimitrijevič, komandant armije in Živojin Lazič, šef oddelka za javno varnost, ki sta se nahajala na inšpekcijskem potovanju v Črni gori, skoro ujeta cd razbojnikov, ki so izborno organizirani. V zadnjem momentu se je izvedelo za njih namene in jih je vojaštvo razgnalo. To bi bil že tretji škandal, ki bi pa do svoii nrpdiv.nosti o«;*
Stran 2.
s-NovI Čas«, 3ne 26, aprila 192T,
štev, 88.
segal dosedanja. Šele, ko je vojaštvo zasedla vsa pota, sta mogla odpotovati iz Črne gore.
Talni
sip isi poosis.
LDU Kcdanj, 19. aprila. (Wolff.) Kakor javljajo iz Rige iz zanesljivega vira, se je obenem z rusko-poljsko mirovno pogodbo sklenil med Poljsko in sovjetsko Rusijo tajni dogovor, po katerem se Rusija obveže, plačati v enem letu pet milijonov zlatih rubljev. Ostalih trideset milijonov zlatih rubljev bo plačala v sirovinah in v blagu. Poljska bo poskušala doseči, da se Rusiji izplačajo njene tirjatve v inozemstvu in dobi za to 20% provizije. V mirovni pogodbi je bilo samo določeno, koliko mora Rusija skupno plačati, ni pa bil določen način plačevanja.
ŠTRAJK PRELOGARJEV NA ANGLEŠKEM,
LDU London, 19. aprila. (Reuter.) Izjava, ki jo je nocoj izdala zveza rudarjev ter dogovor zveze lastnikov rudokopov ne vsebujeta ničesar, iz česar bi se moglo upati na vzpostavitev pogajanj. Po odgovoru' lastnikov rudokopov odklanjajo rudarji, razpravljati o plačah, dokler se. ne ugodi njihovim glavnim zahtevam,
NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA,
LDU Belgrad, 19. aprila. (ZNU) Po mir. pogodbi nam mora na račun odškodnine Nemčija tri leta dobavljati skupaj 25.000 knj, 50.000 volov in 100.000 krav in junic ter 40.000 ovac. Ker so nekateri naši pašniki po suši veliko trpeli, je poljedelsko ministrstvo sklenilo, da nekaj te živine, proda Nemčiji nazaj.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 20. aprila. (Izvirno.) Današnja predborza notira sledeče kurze: Italija 685 (tendenca slaba, na belgrajski borzi 672); Dunaj 22.20; Budimpešta 51—52; Praga 1%; Berlin 224—225; Newyork 141—142; dolarji 138.50.
politični dogodki.
^ Naši zasedajo otoke. Iz Splita poročajo: Naša vojska je bila na otokih navdušeno sprejeta. Dne 18. t. m. ob 6. zjutraj s« prišli prvi oddelki naše vojske v Velo luko. Italijani sprva niso dopustili pobenih manifestacij. Ko pa so odšli, je navdušenje izbruhnilo z elementarno močjo. Naša vojska je vkorakala v Blato v spremstvu velike množice naroda. Na pol pota so ji že prišli nasproti Blačani. Ob 14.30 je vkorakala vojska v Komiš, ki je bil ves v zelenju. Ob 17.30 je došla vojska v Vis. Poveljniku Kovačeviču je prebivalstvo izročilo zlato kolajno v spomin, ki je imela napis:	»Prebivalstvo	mesta	Visa
svojemu prvemu poveljniku.« Zvečer je bila bakljada. Mesto je bilo v zelemu in povsod so se dvigali slavoloki. Na Hvaru je prebivalstvo ob sprejemu prepevalo »Bože pravde«. Tam je pozdravil vojsko dr. Avelin, kateremu se je zahvalil podporočnik Sasič. Na znani Napoleonovi trdnjavi so pokali topovi. Zvečer je šel sprevod pred stanovanje narodnega mučenika Maschiebe, nakar se je razvila prosta za- ! bava, ki je trajala do jutra.
'+ Boj ameriških železničarjev proti znižanju plač. Ameriške železniške družbe so sklenile delavcem pod pretvezo, da je draginja minila, znižati plače. Delavci so to namero odklonili in se sklicujejo na to, da so morail ob najhujši draginji poldrugo leto čakati na zvišanje plač; takrat so bili tako oškodovani, da bi morali najmanj še pet let dobivati sedanjo plačo, da bi se jim tedanja škoda povrnila. Železniške družbe so se sedaj obrnile naravnost na vlado, naj jim dovoli znižati plače navadnih delavcev za 17 do 21 odstotkov, in sicer od 1. aprila dalje. Pri tem se sklicujejo na slabo gmotno stanje železnic. Predsednik Harding je pozval na posvet najboljše železniške strokovnjake. Kakor se čuje, namerava vlada pristati na znižanje delavskih plač, obenem pa izvesti tudi znižanje železniških pristojbin. Delavci so predsedniku Hardin-gu poslali predlog, naj skliče skupno konferenco delavcev in delodajalcev. Razen tega so delavci po svojem gospodarskem strokovnjaku W. J. Laucku predložili vladnemu železniškemu odboru obširno spomenico, v kateri dokazujejo, da za slabo stanje na železnicah ne nosijo krivde delavci, ampak edino-le nesposobna vodstva, ki zabijejo vsako leto bilijon dolarjev. Delavci zahtevajo, naj »narodne pogodbe« med delavci in železniškimi družbami (pogodbe, ki veljajo za vse ozemlje Združenih držav), ki so se uvedle začasa vojne, ostanejo v veljavi tudi v bodoče.
-{- Delavci na barikade — voditelji na oddih. Povodom zadnjih komunističnih nemirov v Nemčiji, ko so komunistična glasila pozivala delavce na nasipe, je ugotovila berlinska »Freiheit«, da skoraj nobenega komunističnih voditeljev ni bilo na mestu: Dr. Kurt Geyer je bil v Moskvi. Otto BraB je bil na potu v Rusijo, ravnotako Viljem Koenen. O Koenenu je itak znano, da ga nikoli ni bilo v Nemčiji, kadarkoli se položaj poostruje. Koenenov spremljevalec v Rusijo je bil komunistični voditelj proletariata in član centrale Fritz Heckert. Adolf Hoffmann si je dal od svojega zdravnika nasvetovati potrebo večtedenskega oddiha, Levi je šel tudi v inozemstvo in sicer na jug. O Daumigu ni bilo ne duha ne sluha. Tako je bil nahujskani proletariat ob nevarni uri brez voditeljev, prepuščen vplivom zločinskih individi ev. — Že gori omenjeni komunistični poslanec dr. Levi si je nad vprizoritvijo tega komunističnega pu-ča umil roke v posebni brošuri, v kateri razkriva, da je ukaz za puč prišel naravnost iz Moskve in da je centralno vodstvo komunistične stranke ta ukaz slepo izvršilo, ne da bi vodilo račun o danih razmerah. Podrobno vodstvo pri puču je bilo v otročjih rokah ter se je gibanja polastil »lumpenproletariat« in zločinski elementi. Umljivo je, da ostalo nekomunistično de- j lavstvo ni hotelo imeti s tem gibanjem i opravka. Padale so žrtve v Hamburgu, Hal-leju, Essenu, toda zaman — nekomunistično delavstvo je ostalo hladno. A centrala? »Centrala je akcijo ostrila. Krdelce za krdelcem je šlo v boj — kakor je ukazala centrala. Krdelce za krdelcem je šlo v smrt, kakor je ukazala centrala. Centrala je eno-tavno sedela v Berlinu in akcijo ostrila. Pošiljala je svoje lastno meso in kri v smrt za stvar, ki jo že sama spoznala kot izgubljeno. Nas^foti temu obledi celo Luden-dorff.« Tako opisuje komunistično pučev-rko politiko lastni voditelj.
^Dnevni dogodki
— Otroci in tobak. Če se ne motim, sem bral nekje uradno odredbo, da se otrokom do gotove starosti (ne vem več do katerega leta) ne sme prodajati tobak. Naposled pa tudi ne vem, ali je taka odredba bila .izdana pri nas ali kje v — centralni Aziji. Denimo, da pri nas. Toda, ali kaj pomaga? Ko hodim zjutraj v urad, vidim dan na dan mlečnozobe fantaline, šolarčke v starosti celo pod 10 leti, ki bi jim moral sicer brisati nosove in mleko izpod njih, — kako ti puhajo oblake dima, da jim zagrinja upala in obledela lica. — Kaj pomaga prepoved, da se takim otročajem ne sme prodajati tobak, če je bila taka prepoved tudi res izdana?! — Po mojem mnenju bo treba proti tej za nežno mladino skrajno škodljivi razvadi kajenja, za mladino pravi kugi, ukreniti nekaj radikalnega. Proti kozam je oblast uvedla prisilno cepljenje. Proti kajenju to ni.mogoče; pač pa je mogoče, da organizira javno nadzorstvo, tako, da bo imel vsakdo pravico takega-le pobalinčka, ki vleče svoj »čik«, prijeti in ga izročiti roki pravice. Nedoletnim do gotove starosti se mora namreč kajenje enostavno oblastvenim potom prepovedati! To ni nazadnjaško, ampak res napredno v javnem interesu, v interesu ljudskega zdravstva.
— Dom in šola morata seveda storiti svojo dolžnost. Predvsem dom: pameten oče ne bo štedil niti z leskovim oljem. In pa šola!
— Ta po mojem mnenju vse premalo stori v tem oziru. Kako neki? Naj povem, zakaj. Neko nedeljo sem gledal, kako je spremljal učitelj otroke v cerkev iz šole na Homerskega cesti; ko je izvrševal svoj uradni posel nadzorovan a, je imel — cigareto v ustih! To menda vendar ne gre. Saj si jo naposled morda zapali tudi ob katedru. — Torej: Na boj proti nikotinu z organiziranim odporom v gorenjem zmislu! — Prijatelj mladine.
— Fašisti zopet napadli tiskamo »Edinost« v Trstu. Tiskarna »Edinost« tržaškim fašistom ne da spati. Za 18. t, m. so zopet pripravili napad nanjo. Okolu 7. ure zvečer so se začeli zbirati v ulici Frančiška Asiškega. Toda karabinijerji so bili to pot pravočasno na mestu in so napad preprečili. Pobitih je bilo na tiskarni le nekaj šip.
— Konstituiranje odbora »Društva zasebnega uradništva za Slovenijo«. — Na « občnem zboru krajevne skupine Ljubljana »Društva zasebnega uradništva Slovenije« izvoljeni odbor kraj. skupine, ki tvori po- j množen z delegati krajevnih skupin izven j Ljubljane Osrednji odbor organizacije, se je v svoji seji dne 19. t. m. konstituiral. Za predsednika krajevne skupine in Osrednjega odbora je bil enoglasno izvoljen dosedanji predsednik gosp. Fran Orehek, za podpredsednika pa g. Valentin Urbančič.
— Stare znamke in dopisnice od 16. t. m. dalje niso več veljavne. Vsak naj torej v svojo korist rabi samo nove znamke in dopisnice s sliko regenta Aleksandra, da ne bo nepotrebnih kazni,
— Delavne razmere v Ameriki, Delavne razmere v Ameriki so še vedno jako motne. Trgovina počiva in večina industrij nima naročil ter se je delo omejilo ali sploh ustavilo. V enem delu industrije se je jel položaj polagoma izboljševati, po drugih pa kriza še-le nastopa. Povsodi se pripravljajo na znižanje delavskih plač;
posebno gradbena industrija čaka na to in odlaša z delom.
— Otvoritev javne telefonske govorilnice v Dolenjem Logatca. Pri poštnem in brzojavnem uradu Dolenji Logatec, oziroma pri tamkajšnji telefonski centrali se je otvorila dne 5. aprila t. 1. javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
JujubtjansHi dogodki
Ij Protestna manifestacija akademske omlackne radi dogodkov, o katerih smo podrobno poročali, se je vršila včeraj p°' poldne dostojanstveno in veličastno, P° zborovanju, ki se je vršilo na univerzi, kjer je akademska mladina soglasno sklenila resoluci e proti nečuvenim dogodkom in proti gnilim razmeram v gledališču, se je razvil dolg sprevod, ki se ga je udeležilo do 800 akademikov. Odšli so pred deželno vlado in policijsko ravnateljstvo, k’’er i® deputacija oddala resolucije. Zvečer pa s0 se zbrali pred opero in sporočili svoje zahteve intendantu g. Juvančiču, ki je mo* ral priznati, da se gode v upravi nered* nosti in ugoail vsem zahtevam omladine. Pogajanja med deputacijo in g. Juvaničem so trajala do pol 10. ure, na kar je z*' mogla pričeti predstava ob skoraj popol* noma praznem gledališču.
lj Merca kriza končana. Mestno trž* no nadzorstvo poroča, da je vsled prepo* vedi izvoza takoj padla cena živini in cena mesa na trgu. Pričakovati je nadaljnjega padanja cene. Na pritisk mestnega magi' strata se je zavezala firma Predovič, da bo dobavljala, mestni občini tedensko 50 do 60 dobrih volov brez vsakega primešava* nja krav in bikov ah mlade živine, po nakupni ceni. Živina se bo dovažala iz H«* vatske, ker je Kranjska vsled eksporta že preveč izčrpana. Mesarji ljubljanskega trga bodo ^ prodajali meso teh volov p° maksimalnih cenah, ki se boclo določale od tedna do tedna, S četrtkom, dne 21. aprila pričneta s prociajo teh ' olov mesarja Keber in Ponikvar, stojnice ob zidu Mahrove hiše. Prihodnji teden prifno še drugi mesarji s prodajo tega mesa. Ta teden je določena maksimalna cena 28 kron za kg prvega de'a m 32 kron kg zadnjega dela, To vprašanje pa za nas še ni rešeno. Pri' hodnjič bomo o tej stvar, obširneje pisali-
lj Odpeljan parizar. Iz šupe v Mestnem logu je neznan tat odpeljal kavarnarju Francu Krapežu zelenobarvan »parizar« v vrednosti 4000 kron. Gotovo ga je kje v ljubljanski okolici piodal kakemu posestniku.
lj Dva poročna »rcta**a s?a se izgubila
9. t. m. od trgovine Mencinger na sv. Petra cesti do trgovine Reisner v Komenskega ul* Najditelj naj ju odda proti dolri nagradi * ureaništvu našega lista.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaj« konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
imEmsmsimaEsmBL
Gradbeno podjetje
Resljeve cesta 9. so priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
E. Bulwer:
60
Poslednji dnsoš o Pompejih.	]
c-Pri Cererij pri Panu, pri Cibeli, ti mi j samo vzbujaš radovednost mesto strahu,« je ' odvrnila muhasta, razvajena Pompejlca. > Poiskati ga hočem in izprašati o ljubezni. Ce je k tistim orgijam tudi ljubezen pripuščena, potem je toliko verjetnejše, da pozna njene tajne.«
Nidija ni odgovorila.
»Še danes ga hočem obiskati,« je nadaljevala Julija; >nak, še to-le uro.«
»Po dnevi in v njegovem sedanjem stanju se ti je gotovo toliko manj bati,« je odgovorila Nidija, ki se je vdala nenadno skrivni lastni želji, da bi izvedela, če temačni Egipčan v resnici pozna čare, ki se ž njimi vzbudi in utrdi ljubezen, ki je tolikrat slišala o njih.
»Kdo bi se pa drznil storiti bogati Dijo-tnedovi hčerki kaj žalega?« je rekla Juh ja ošabno. »Pojdem.«
v Ali te smem pozneje obiskati, da čujem uspehe?« je vprašala Nidija boječe.
»Poljubi me za svoje zanimanje za Julijino čast,« je odgovorila gospodinja. »Seveda, gotovo. Nocoj večerjamo z doma — pridi jutri osorej in izvedela boš vse. Morda ti dam tudi kaj posla — anipak za danes douolj. Čak, vzemi tole zapestnico za novo misel, ki si me z njo navdahnila, in pomni, da je Julija hvaležna, velikodušna, ako ji služiš.«
»Tvojega daru pa ne morem vzeti,« je rekla Nidija in položila zapestnico na stran; »ker sem mlada, morem nepodkupljena imeli sočutje z onimi, ki ljubijo — ljubijo zaman.«
»Tabo govoriš?« je odvrnila Julija. »Go-
voriš kakor svobodna ženska — še boš prosta — zdravstvujk
OSMO POGLAVJE.
Julija obišče Arbaka. — Uspeh tega razgovora.
Arbak je sedel v sobi, ki je držala na nekak balkon ali stebrenik, ki se je nahajal njegovemu vrtu nasproti. Lica so mu bila bleda in upadla od bolečin, ki jih je pretrpel, toda njegova železna postava je že okrevala od najhujših učinkov onega dogodljaja, ki mu je v trenutku zmage uničil vse njegove okrutne naklepe. Vonjavi zrak, ki mu je pahljal čelo, mu je poživil oslabele čute in kri se mu je po skrknjenih žlah živahneje pretakala kakor že dolgo ne.
>Toraj,< je razmišljal, »vihar usode so je polegel — zlo, ki ga je prerokovala moja ljubezen in ki je grozilo samemu življenju, se je prigodilo — in vendar še živim! Prišlo je, kakor so zvezde naprej pravile — sedaj pa se za vsem smehlja dolgo, jasno, uspešno življenje, ki je imelo priti za tem zlom, če ga preživim — prestal sem — obvladal sem poslednjo nevarnost svoje usode. Sedaj mi je treba samo, da varno in brez strahu zasadim vrt svoje bodoče usode. Najprvo, pred vsemi zabavami, celo pred ljubavnimi — naj pride maščevanje! Ta dečaški Grk — ki je prekrižal mojo strast — uničil moje načrte — se mi izvil ravno v trenotku, ko je bodalo imelo piti njegovo prokleto kri — ta mi v drugič ne uide. Ampak kako se maščevati? O tem naj dobro razmišljam. Oj, Ate, če si res boginja, navdaj me z največjiin svojim navdihnenjemk Egipčan se je zatopil v globoko razmišljeva-nje, ki mu pa po vsej priliki ni nudilo nobene jasne ali povoljne misli. Pretehtujoč načrt za načrtom je nemirno izpreminjal švoj
položaj; komaj mu je en načrt šinil v glavo, ga je že zavrgel; večkrat se je trkal na prsa in na glas stokal od željnosti po maščevanju in od zavesti, da mu ga ni mogoče doseči. Ko je bil tako zamišljen, je mlad suženj boječe stopil v sobo.
»Neka ženska, očividno odličnega stanu, soditi po njeni obleki in obleki edine sužnje, ki je prišla z njo, čaka spodaj in želi razgovora z Arbakom.c
»Zenska!« Srce mu je začelo hitrejše utripati. »Je-li mlada?«
»Obličje ji zakriva pajčolan; postave pa je sicer majhne, pa okrogle, kakor da bi bila mlada.«
»Pripelji jo,< je dejal Egipčan in za hip mu je nečimurno srce sanjalo, da utegne neznanka biti Jona.
A prvi pogled na obiskovalko, ki je stopila v sobano, je zadoščal, da mu je tako zmotno domišljijo o čem drugem prepričal. Res, da je bila precej iste velikosti kakor Jona in prejkone iste starosti, res da je bila lepega stasa — ampak kje je bila ona neizrekljiva milina, ki je spremljala vsako kretnjo brezprimerne Napolitanke, dostojno oblačilo, ki je bilo celo glede skrbnosti naraešče-nja tako priprostb — častitljiva in vendar boječa hoja, pa žensko veličastje in skromnost?
»Oprosti mi, ako le s težavo vstanem,« je rekel Arbak in zrl na tujko; »še vedno boleham na zadnji bolezni.«
>Ne daj se motiti, veliki Egipčan,« je odvrnila Julija in skušala prikriti strah, ki jo je ob vsem laskanju že obšel; »in odpusti nesrečnici, ki išče v tvdji modrosti tolažbo.«
»Le bliže, zala neznauka,« je dejal Arbak, »in govori brez strahu in pridržkov.«
Talija je sedla na sedež poleg Egipčana
in se začudeno ozirala po sobani, koje izbrano, dragoceno razkošje je celo osramotilo vse bogastvo v hiši njenega očeta; s strahom je tudi motrila hijeroglifske napise po stenah, obraze skrivnostnih podob, ki so iz vsakega kota zrle nanjo, trinožnik v nekoliki oddalji, nad vsem pa resnobni, znameniti obraz Arbaka samega; dolga bela halja mu je kakor pajčolan napol zakrivala črne kodre ter »e mu valila do nog; obraz mu je bil vsled sedanje bledosti še bolj vtiskovit, njegove črn0, bistre oči pa so po vsej priliki skušale prodreti skozi njen pajčolan in razbrati skrivnost njene nečimurne, neženske duše.
»Kaj pa « je rekel 6 svojim tihim globokim glasom, »te je pripeljalo, devica, v b^3 jutrovskega tujca?«
»Njegov sloves,« je odvrnila Julija.
»O čem?« je rekel in se čudno rahlo nh* smehnil.
»Ali moreš še vpraševati, modri Arbak? Mar ne govori celo mesto o tvojem znunju?«
»Nekaj malega sem si res da nabral,« jo odvrnil Arbak, »ampak v čem morejo tak« resnobne, puste tajne koristiti ušesu take lo potice?«
»Oj,« jo rekla Julija, nekoliko vzpodbuja na po znanih glasovih laskanja, »mar se žalost ne zateka k modrosti po pomoč, in niso oni, ki ljubijo neljubljeni, izbrane žrtve žalosti ?<
»Ha!« je dejal Arbak, »ali more biti D®4 ljubljena ljubav usoda tako zale postave, koje vzorno somerje se vidi celo izpod gub tvojega ličnega oblačila? Blagovoli, devica, dvig" niti pajčolan, da vsaj vidim, ako je obraz enako ljubek kakor postava.«
(Dalje.)