PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO RR! MORJE L0to 3 štBV. 542 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din gzfoVm'abU.CsČ* TRST, nedelja, 16. marca 1947 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Rešitev problema tržaškega gospodarstva, ki jo predlaga Jugoslavija, ni nič drugega kot vračanje na njegovo prirodno funkcijo, zaradi katere je Trst dejansko nastal in se razVil, to je, da služi svojemu zaledju. SEDANJIM IN BODOČIM OBLASTEM POPRAVITE FAŠISTIČNA BARBARSTVA! Slovenska prosvetna zveza zahteva sedeže za Slovensko gledališče in ostale slovenske kulturne ustanove Višjemu častniku za civilne zadeve pri Z. V. U. Gospodu polkovniku ALFRED-u C. BOWMAN-u T R S T m ovenska Prosvetna Zveza v Trstu, vrhovni predstanik IjaS ^turnih in prosvetnih ustanov slovenskega prebivalstva m 7 0>einlju STO-ja, mora ponovno ugotavljati, da kljub enako-*,r?Vno?t‘> ki bi jo morali imeti Slovenci v Trstu že po naravnem jj0*vu in ki jo imajo zagotovljeno tudi v statutu STO-ja, je ta stv°V?° *n P°novno izigravana s strani merodajnih oblasti. Dej-ski’° L- ^°Yensk° narodno gledališče, ena najvažnejših sloven-a kulturnih ustanov v Trstu, ki jo sestavljajo samo kvalifici-dva1 Ume*;n‘ki1 ne more dobiti primerne dvorane v mestu niti za Nastopa, je dovolj zgovorno, kako tolmačijo odgovorne obia-enakopravnost Slovencev. Kljub temu, da je več dvoran v me-ki ’ KI imajo zasedene zavezniške vojaške sile, kljub temu, da -|l[4.Vorana občinskega gledališča Verdi morala biti na razpolago 1 za slovenske kulturne potrebe, saj tvorijo Slovenci precejšen ro,Cent Prebivalstva tržaške občine, ne more dobiti Slovensko na-gledališče dvorane niti za dva večera. Te dvorane so na jitj,' _aS° za vse mogoče zabave, ki jih organizirajo tudi čisto po-ga" e organizacije, le za kulturno življenje slovenskega tržaške-Sl0r ,aistva n* m°g°če dobiti. Tako zgleda danes dejansko «ska enakopravnost v Trstu. dali ^10.Venske kulturne ustanove, ki delujejo danes v Trstu, na-in {j'1*38'’0 bogato kulturno tradicijo slovenskih kulturnih društev Ust s,anov> katerih delovanje je nasilno prekinil fašizem. Vse te Veljt 80 imele svoj sedež v Narodnem Domu, kjer je bila tudi a dvorana, katerega so barbarsko požgali fašisti leta 1920. Slovenska Prosvetna Zveza smatra, da je postopanje, kot ga je deležno Slovensko narodno gledališče s strani odgovornih oblasti, ki bi morale biti že po naravi svoje funkcije nepristranske, daler od nepristranosti ter pomeni dejansko do neke mere nadaljevanje politike, ki se je vodila napram slovenskemu ljudstvu v Trstu v zadnjih 25. letih. Smatra, da se mora v Trstu enkrat za vselej prenehati s tako politiko napram Slovencem ter odločno zahteva od odgovornih oblasti, da napravijo svojo dolžnost ter poskrbijo, da dobi Slovensko narodno gledališče dvorano za premieri, ki ju bo imelo v naslednjem tednu. Obenem smatra, da je nastopil trenutek za dokončno rešitev vprašanja dvorane in sedeža za Slovensko narodno gledališče ter sedeža za ostale slovenske kulturne ustanove ter postavlja sedanjim, kot tudi bodočim oblastem in pred vso tržaško javnost zahtevo, da se popravijo posledice barbastva, ki ga je zakrivil fašizem leta 1920., ko je zločinsko uničil center slovenskih kulturnih ustanov. Slovenska Prosvetna Zveza zahteva, da se njej, kot vrhovni predstavnici vseh slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov na ozemlju STO-ja, izroče v uporabo primerne dvorane in prostore. V svesti si globoke upravičenosti te svoje zahteve je prepričana, da bo našla razumevanje sedanjih in bodočih oblasti, pa tudi vse resnično demokratične tržaške javnosti ne glede na narodnost. t>p shv Vei^rat smo opozorili na dej-|c-e°’ slovensko narodno gledali-ta 't erninentno kulturna ustano-jflj. T*aških Slovencev, kljub vsem o6(/f?nci?a,n in prošnjam, pa tudi nje . nemore dobiti dostojne, urn-etni5ki višini in kultur-tke t>otre^am tukajšnjega sloven-Prebivalstva odgovarjajoče riali v središču mesta. Pouda-ta /S7U0 d« tu ne gre samo UeS°Vensko narodno gledališče je f aV samo zaradi sto- ja rne in vzgojne funkcije, ki Priznava sam gospod Bomman, v 5reni meri zaslužilo), marveč da sa povsem načelno vprašanje jjo^uostne in kulturne enakoprav- >e ne 1 Slovencev v okviru STO-ja, ki narekujejo samo členi statu- ta, temveč vsako najosnovnejše pojmovanje demokracije. Poudarili smo, da morajo tržaški Slovenci dobiti za svoje kulturno izživljanje primerne prostore. Pri vsem tem ničesar ne prosimo. Mi le terjamo, da se dožene pravica, da se nam da polne nadomestilo za to, kar nam je uničil fašistični bes (in fašizem nam ni uničil samo Narodnega doma), da se popravijo krivice — in gotovo nihče, ki se šteje za demokrata, ne bo oporekal, da je krivice fašizma treba popraviti. To ni samo nasa zar hteva, toje kategorični imperativ demokratičnosti, pravičnosti, iskrenega antifašizma. Zahteve Slovenske prosvetne zveze, najvišje predstavnice vseh slo- Trst, 14. marca 1947. Org. tajnik: PREŠEL MIRO venskih kulturnih in prosvetnih ustanov na STO-ju, so na vse; trti v skladu s temi načeli Ugoditev tej zahtevi je v bitnem interesu slovenskega kulturnega življenja v Trstu in bo obenem dokaz — čeprav pozen — dobre volje ZVU z ozirom na slovensko kulturo na nazem ozemlju. Cas je, da preide slovenska narodnostna enakopravnost na STU-ju iz papirnatih določb v dejanja; čas je, da zadobi abstraktno proglaša-nje demokratičnosti, nepristranosti konkretno vsebino. Naše '.fudstvo zahteva dom svoje kulture. Naše ljudstvo čaka dejanj. Dotlej pa ne bo prenehalo postavljati svojih zahtev. Predsednik: PAHOR ROMAN Begunci na dnevnem redu Treba je pospešiti repatriacijo in prenehati z nasprotno propagando »le. stnuT*’ 15 — Današnja seja na- ^ 24 Nem®J°' ki J1- Je itna 'al Višinski, je bila posve-evetQ r'adaljevanju diskusije o po-vanju s predstavniki onih dr-aterih oborožene sile so se 2av, bori]. .Proti Nemčiji. Predstavnika JrijgjVelik« Britanije sta se o-Ra fo:'rnalr.ih vprašanj postop-JiOat0 Primer vprašanja, ali naj Seticj določa, ali imajo udeJe-'"Praše Posvctcvanja pravico do vP.-a«., ar^a' odgovarjanja na ^ania itd. ®a(?laijlf8ka.delc^ac"ja Je izrazila 'h Angleži in ki pravi, plY>rij*tavtnilri fcHrlh vnl*. predstavnikov, z dodatnim členom, ki so do proučevanja stalRča "‘orj, —“ preusiavniKov, oni pa *v0jeJ lweti možnost, da izrazijo 2 °2ir0 nenje in predlože vprašanja bieate v na informacije in doku-Vj5» Jim bodo predloženi. ■a ,, (Pski jg nat0 ponovno vztrajal tet«. n te n fisije - V8t0Valno ’nf°rmntivne h vl«t j daj bo Albanija, katere je borila proti Nemčiji, Ta predlog je pedala 80-,prj _jeleSacija že 13. marca, :M«ka a , prudl p°dpri elesacija ___________ _________ da am_5a J* francoski delegat, to- ^0CriSfci in angleški predstavnik ®eji st Ppirala. Tudi np. današnji (4ogl|i Murphy (ZDA) in Strang P« stal « 'z^av‘*a> da ostaja nju-Helcp-‘ e neizpremenjer.o. ^•ajala ac'i' ZSSR in Francije so-8? Udel fi'ede Pravice Albanije, da Jtifov.n' Posvetovanj o nemški '• > '*'ke ' Degrodbi, delegaciji ZDA in . ritanije pa nasprotujeta, ^.'‘i^aelu P°lc2ajo Je sovjetska a'jn PSotovila, da je vsaka diskusija o tem vprašanju vN tia^.na Je »to predlagalo, PaVr^onlikl P°fakaJ° tozadcv-rov. 1 sveta zunanjih mini- k 20. marca Pripravljen postopek v‘a;r0v J* seji sveta zunanjih mi-- brskaj] predsedoval general 1, l5i'«tri ’ i Predlog Molotova 80 b.-^rafi, enili- da bodo posluša-r, !Pfi]0 ° deh; namestnikov. To y P°dal Višinski, ki Je po- SrV v konfercnca namestni-emčijo preučila vprašanja blNip * Za sestavljanje nemške r,j,. lfei_ pcKodbe, zlasti pa je raz-t!>vitv,° franeoskem načrtu o »t5* kr,^.1 ,P°®vetovalno informa-6 ^e*egaa,':*e Pred'°8 sovjet- ijlf' ° Or« 'T JC u“ sprsjve »pora-s^^ativ^r12*0^' posvetovalno - ski°ro?'er'e ^'rYav fn držav, katprih sile so sodelovale v preti Nemčiji. Spora ’« komisije, ki bo ™-. *z predstavnikov štirih i Predstavnikov nemških Po kratki izmenjavi mnenj o proceduri dela namestnikov je Svet sprejel predlog Molotova, naj zunanji ministri preuče sporno vprašanje in dajo svojim namestnikom navodila. Bidault je izrazil mnfnje, naj Svet diskusije o sestavi posvetovalno informativne konference ne odlaga preveč, ker zadeva to interese držav, za katere je rešitev nemškega vprašanja življenskega pomena. Sklenjeno je bilo, naj namestniki do četrtka 20. marca sestavijo poročilo o proceduri za sestavo nemške mirovne pogodbe. Vprašanje beguncev Nato so ministri prešili na vprašanje beguncev, to je oseb vseh narodnosti, ki so jih med vojno depor-tirali v Nemčijo ali v druge okupirane dežele. Bidault je navedel številke zadnjega ljudskega štetja v Nemčiji, ki kažejo, da gostota prebivalstva v Nemčiji presega gostoto v sosednih državah. Francoska delegacija je podala sledeče predloge: 1. zavezniki naj priznajo načelo, da ni dovoljeno nobeno premikanje nemškega prebivalstva brez predhodnih sporazumov; 2. naj se ukinejo premikanja prebivalstva, ki ga predvideva ; rv-sdamski sporazum, de bi se zainteresirane države o tem sporazumele; 3. begunci, ki so zdaj na nemškem ozemlju, tam ne smejo stalno ostati, treba je pospešiti njihovo repatriacijo ali dokončno evakuacijo iz Nemčije. * Bc vin Je razdelil begunce v štiri skupine: 1. vojni ujetniki; 2. begun- ci Združenih narodov; 3. begunci sovražnih držav; 4. begunci ali izgnanci iz Nemčije. Bevin je' poudaril nujnost načrta za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov, ki so bili re-patrirani v Nemčijo, vprašanje beguncev Združenih narodov ra je označil za težko. Na britanskem področju jih je 230.000, ki bi jih bilo mogoče namestiti izven britanskega področja. .Nato je predlagal repatriacijo nemških beguncev po predhodnem proučevanju posameznih slučajev. Nato je govoril Višinski, ki je pro- testiral proti položaju, v katerem so sovjetski drža vijani-begunci na zahodnih področjih. Tam je 220.525 sovjetskih, 237.000 poljskih, 24.324 jugoslovanskih državljanov. Višinski je protestiral proti pritisku oblasti, ki ovirajo njihov povratek. Poleg tega obstoje fašistične organizacije, na primer ukrajinski odbor v Augsburgu. Končno je Višinski predlagal nekatere ukrepe, katerih namen naj bo: 1. Zajamčiti uradnim predstavnikom raznih držav, katerih državljani so v Nemčiji, dostop do taborišč ali bivališč beguncev; 2. Prepovedati vsako propagando, ki nasprotuje njihovi re-patriacji; 3. Odstraniti iz teh taborišč resnične vojne zločince; 4. Ustanoviti štiristransko komisijo, ki naj na treh zahodnih področjih nadzoruje svobodno repatriacijo. Svet zunanjih ministrov je nato pres'el na teritorialno organizacijo Nemčije. Višinski je opozoril, da je prišlo na zahodnih področjih do nekaterih teritorialnih sprememb brez predhodnega posvetovanla z zavezniškim kontrolnim svetom. General Marshall, kateremu sta se pridružila Bidault in Bevin, je rekel, da so te spremembe začasnega značaja. Končno je Svet zunanjih ministrov soglasno sklenil, da bo čez nedeljo počival in se sestal v ponedeljek, ko bo razpravljal o gospodarskih vprašanjih in reparacijah. Danes je bilo objavljeno, da Je v Sovjetski zvezi trenutno 390.532 nemških vojnih ujetnikov. Doslej jih je bilo repatriiranih 1,003.974. BORBE VGRCUI Nekateri člani komisije ne žele, da bi prišla na dan resnica Solun, 15. — Posebni dopisnik Tanjuga poroča iz Soluna, da je odšel v Lerino predsednik pododbora preiskovalne komisije Wood. Pri zasliševanju slovanske manjšine je avstralski predstavnik Wood preprečil jugoslovanskemu predstavniku Ivanoviču, da bi postavljal vprašanja pričam glede delovanja angleškega konzula Evansa in angleškega zveznega oficirja Hilla. Jugoslovanski delegat je zaradi tega ostro protestiral pri predsedniku preiskovalne komisije Dopisnik javlja, da je ljudska armada napadla vladne čete blizu Grevene. Ostre borbe se vodijo pri Tl emška propaganda na zahodnih J« J1*1 *cse2ein o namenih v& medtem ko be in aictr glede u- «N«nčija je na najboljši poti. da pridobi svetovni mir!» Te besede ja zapisal švicarski novinar, ki se je te dni vrnil s potovanja po Nemčiji. Njegov članek, v katerem pravi sam, da je «klic na pomoč», potrjuje v polni meri to, kar vemo že iz mncg’.h člankov, ki jih je objavil amerižki in an' gleški tisk. Nacistične ideologija viada Se naprej in večina Nemcev je prepričana, da bo nesporazum med zavezniki pomagal pridobiti Nemčiji zopet vodilni položaj v evropski in svetovni politiki. Pismo švicarskega novinarja je ostra kritika okupacijske politike zahodndh velesil in nam daje poleg tega nev in izredno zanimiv element, namreč gradivo o tem, kako vpliva za- hodna okupacijska politika na nemško prebivalstvo. Švicarski novinar je imel priliko pregledati zaupna poročila Obveščevalne službe o tem, kaj Nemci zaupno mod sabo šepetajo. Objavljamo glavna gesla nove nemške pri? petovalne propagande, ki nam bolje kažejo duševno stanje Nemcev kot najdaljši članki svetovnega tiska. Te laži, ki »i jih Nemci prišepetujejo, objavljamo brez vsakega komentarja: — A-ngTšja In Amerika sta se v tafrU pogodbi obvezali, da ne priznata današnje vzhodne meje Nemčšje in da bosta pognali Poljsko na staro mejo! — Ameriški zunanji minister Marshall je na tajnem zasedanju odbora za zunanjo polifiko amo- Koronuli, Nigritl, Megaliji in Me-haji.na Haikidiškcm polotoku. Tudi v Traciji je ljudska armada napadla fašistične čete; mnogo kmetov se je pridružilo ljudski armadi. Partizani so dvignili v zrak tudi vlak med Voloscm in Colambato. Dopisnik Tanjuga dalje poroča, da je Mihah Ser vin is poslal preis-kovalni komisiji pismo, v katerem zatrjuje, da so takozvane tolpe ba-listov izzivale na jugoslovanski i. :-ji. Balisti, ki so prišli iz Albanije in Jugoslavije, so se vsidrali v vasi Kratera, odkoder vznemirjajo demokratično ljudstvo na jugoslovanskem ozemlju. riškega senata izjavil, da je vojna s Sovjetsko zvezo neizogibna!» ~ Sudetski Nemci se vrnejo na Češkoslovaško najpozneje v enem letu. — Predsednik Truman je obljubil bivšemu nemškemu kanclerju dr. Brilningu, da Nemčifi ZSSR ne bo piabala nobenih reparacij! — V MoskiH ne bo prišlo do sporazuma, Anglija in Amerika bosta podpisali separatni mir s zapadno Nemčijo! — Angloameriška zahteva, da mora francoska cona plačati ves uvoz iz angloameriških okupacijskih con v dolarjih, je prvi korak k gospodarski priključitvi zahodne Nemčije k ZDA! — Nemčija ima tajno orolje, s katerim lahko uniči vse okupa-oljske armade v urah! — Maršal Bokolovski in ameriški general MacNarneg sta se na zadnji seji kontrolnega sveta tako skregala, da je bilo treba sejo prekiniti! Iz te zaupne propagand«, M *• Maršal Tito sprejel bolgarskega poslanika Beograd, 15. — Predsednik vlade maršal Tito je sprejel danes v prisotnosti pomočnika zunanjega ministra dr. Vladimira Velebita opol-nomoenega ministra bolgarske republike v Beogradu Ganovskcga. Spremembe v sovjetski vladi Moskva, 15. — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je razrešil Lazarja Kagancviča zaradi njegove nove funkcije dolžnost; namestnika predsednika ministrskega sveta in ministra za industrijo gradbenega materiala v ZSSR ter imenoval za ministra industrije gradbenega materiala Sem jena Ginsburga. Piez.-dij Vrhovnega sovjeta ZSSR je razrešil Mihaila Saltikova dolžnosti ministra za gozdno industrijo in imenoval na njegovo mesto Getrgi-ja Orlova. Skrb za izobrazbo v Istri Reka, 15. — V Istri so otvorili 189 tečajev za splošno izobrazbo, ki jih obiskuje 5400 učenčev, ki so dovršili analfabetski tečaj. Kitajska se boji kontrole Moskva, 15. — Kitajski veleposlanik je danes obvestil ameriškega zunanjega ministra Marshalla in britanskega zunanjega ministra Bevina, da Kitajska vlada noče prisostvovati sejam, ki. jih je predložil sovjetski zunanji minister Vjače-slav Molotov, na katcrhi naj bi razpravljali o Kitajski. JUGOSLOVANSKA DILADIHA se pripravlja na delo na mladinski progi Ciay ameriški poveljnik v Nemčiji Frankfurt, 15. — V Frankfurtu je danes dosedanji poveljnik severnoameriških čet v Evropi Mac Narncy, ki odkaja v Moikvo, predal poveljniško mesto novemu poveljniku Lu-ciusu Clay-ju. Schumacher priznava reparacije Berlin, 15. — Sccial dunokratska stranka je v resoluciji, glavnega sveta pod predsedstvom dr. Shiu-maeh rja priznala, da mora nemški narod plačati reparacije. Beograd, 15 — Po vseh mestih Jugoslavije se mladica z vse večjim navdušenjem in v velikem številu pripravlja za gradnjo mladinske proge Šamac-Sarajevo. Ustanavljajo brigade, drže tečaje in zbirajo opremo. Na beograjski univerzi se je vpisalo v delovne brigade do 6. marca S163 študentov. Največ se jih je vp*salo na. tehciičn; fakulteti. Zagrebška univerza r.oče zaostajati za beograjsko ter se je tudi tam prijavilo do sedaj ie G300 študentov, kjer zopet prednjači tehnična fakulteta. Največ se je prijavilo mladine iz Bosne ;n Hercegovine, kjer so bo ta nova proga gradila. Pokrajinski odbor ljudske mladice v Sarajevu javlja, da bo pri gradnji sodelovalo samo iz Bosne in Hercegovine 45.000 mladincev. V Črni gor; se je da sedaj prija- TRUMANOVA POLITIKA NE SLUŽI STVARI MIRU Odkrita napovod neomejene imperialistične ekspanzija Moskva, 15. — «Pravda» objavlja uvodnik pod naslovom «Trumanova poslanica kongresu* in piše: «Poslanica predsednika Trumana kongresu glede pomoči Grčiji in Turčiji bo povzročila mnogo komentarjev v vre m svetu. Pomcč, s katero se je pečal Truman, je nekoliko nenavadna. Značlno je, da se komentarji tiska ne nanašajo toliko na položaj v Grčiji kot na politiko ZDA. Splošno znano je, da je Grčijo pripravila v sedanji položaj vladajoča monarho-fašistična klika pod britanskim varuštvom. Akcije predsednika Trumana nikakor ni navdihnila želja, da pomaga grškemu ljudstvu, marveč nasprotno želja, da podpira in krepi ono reakcionarno grško vlado, ki je spravila državo v krizo in k; se h apčevsko vdinja tujim interesom. Trumanova izjava kaže. da nameravajo ZDA nadomestiti Anglijo io nadaljevati njeno politiko v Grčiji. Krinka «dobrodelncst;» ne mor: zakriti imperialist čne in ek-spoitzicnistične politike ZDA, dejanskega uničenja grške neodvisnosti, robega vsiljevanja ameriške nadvlade. Dejstvo, da se to vse vrši pod pretvezo pomoči Grčiji, ne spreminja ničesar. Trumanova poslanica sp peča tudi s Turčijo, ki zaradi vojne ni trpela. Tud; v tem slučaju nameravajo ZDA nadomestiti Anglijo. Truman je obrazložil svoje vsiljevan'e vojaške in finančne pomoči Turčiji s potrebo «mod:mizacije», ki da je potrebna za ohranitev integritete te države. N; potrebno dokazovati, da prav noč ne ograža turške integritete. «Modem*zacija» pomeni ameriško nadvlado v Turč‘ji. Zakaj se ZDA niso obrnile rm OZN? Toda ameriški predsednik nikakor ne upošteva obveznosti ZDA kot članice OZN; on raie postopa r,e glede na to organizacijo. Kako j: mogoče razlož'ti Trumanovo stališče? Mar ni resnično, da so cilji ameriške politike, kot jih proglaša Truman, v oprek) z načeli OZN, zlastj pa z načelom spoštovanja enakopravnosti in suverenosti malih in velikih držav? Trumanova poslanica kongresu izjavlja, da je eden izmed glavnih ciljev ameriške zunanje politike, «da prevladajo oni pogoj, v katerih bodo ZDA in druge države lahko izbrale lastno pot brez vsakega nasilja*. Ta cilj je presenetljiv, kajti Truman navaja kot primer svobodnega življenja brez nasilja* Grčijo — deželo pod britansko okupacijo, ki jo je monarho-fašistična vlada uničila. Ta čudna primerjava med »načeli ameriške zunanje politike* in sramotnim postopanjem grške reakcije vsekakor ni posrečena. Nedvomno pa je v zvezi z besno kampanjo proti demokratičnim organizacijam, ki je postala zadnji čas v ZDA moda. Trumanova poslanica se peča z Grčijo in Turčijo, toda njegovi oilji jo Nemci razirjali v zahodnih področjih v drugi polovic; februarja, je razvidno, da temelji na dozdevnem nesporazumu med zavezniki. Švicar.-ki novinar je videl na mizi nemškega industrij ca cele kupe nemških časc-pisov, v katerih je bilo v^ako poročilo o različnih nazorih med zavezniki rdeče obrobljeno. Ta industrije« s; je imenoval rdeče črte v nemškem časopisju «arhiv naših u-pov*. Švicarski novinar ima še druge zanimive vesti. Schumacher ni več kandidat št. .1 za «Fiihrerja». Cela vrsta nemških politikov poudarja da potrebuje Nemčija voditelja, ki to v vsakem oziru vžeč Amerikancem, V tek zvezi navajajo več imen, zlasti bivšega nemškega kanclerja dr. Briinin-ga ;n prof. Wilhelma Ropkeja. Bruning, nekdahjt voditelj nemške katoliške stranke, je že več let profesor na neki ameriški univerzi. Ameriški listi so večkrat poudarili, da cepi newyorški kardinal Spellmann Biuninga zelo visoko, znano je pa tudii, da ima papež Pij XII, veliko zaupa- gredo mnogo dalje. Truman poskuša opravičiti ekspanzionistično politiko ZDA s plemenito obrambo »svobodnih narodov* pred grožnjo »totalitarnih režimov*. Komaj n:kaj dni je preteklo, toda Trumanova akcija je že razkrila, kateri svetovni krogi vriskajo zaradi »spremembe ameriške politike* in kdo je iskreno vznemirjen zaradi odkrite napoved; neomejene politike Imperialistične ekspanzije. Ameriški reakcio-vjrni tisk naravno podpira Trumana in predvsem poudarja, da ZDA izpodrivajo Veliko Britanijo iz njt-r.ih glavnih položajev. Zdravi ameriški krogi pa ugotavljajo stalno nevarnost, ki se skriva v tej neomejeni imperialistični ekspanziji. Trumanova porianica kongresu in politika, ki jo poslanica razlaga, ne služijo stvari miru in varnosti. I Voditelj: ameriške pol tik: bi se mo-i rab zavedati dejstva, da je v seda I njih pogojih vsak poskus vslljeva-| nja svetovne nadvlade neizbežno obsojen na propast. To je prepričljivo dekazala zgodovina zadnjih l*t. Trumanovo postopanje priča, da se sedanji voditelji ameriške politike n:so mčesar naučili iz naukov naj novejše zgodovine*. vilo 5377 mladincev, toda podatki še niso prispeli iz vseh okrajev ter se priglašajo ved n s rovi mladinci. Hrvatska mladina se je množično prijavila. Podatk; še niso popolni, toda do sedaj se jih je že priglasilo 31.236. V Hrvatski imajo 38 strokovnih tečajev, na katerih se mladina pripravlja za delo na progi. Mladina po tovarnah, k; se dela na pregi ne bo mogla udeležiti, je sklenila nadomestiti odsotne tovariše s podvojenim delom, tako da proizvodnja ne bo trpela. Zagrebška mladina bo zgradila železno raostmo konstrukcijo, dclgo 15 metrov za novo progo. Delavc; železniške delavnice v Kraljevu bodo v nadurnem delu obnovili lokomotivo in 20 trvernih vagcr.ov za graditelje proge. Podobno javljajo tudi iz vseh drugih t* varn. V Zav.dovičlh, kjer bo tekia nova proga, izdelajo dnevno po s barak za stanovanja mladincev, ki bodo c!skrb’jena z vsem pct.rcbr.im. Na v‘5ku so priprave za zdravstveno službo vzdolž vse proge, ker bo v letni sezoni istočasno delalo nad 60.000 rriadincev. V Sarajevu bc osrednja bolnišnica s štirimi paviljoni in 400 posteljami. Pomcž-ne bolmšrice bodo v Zcpču in Od-žak i, razen trga bodo na vsakem odseku ambulante. Zdravstveno sbižfco bo opravljalo 30 zdravnikov, 28 zdravniških pomečnikov In lekarnarjev. 200 bolničarjev ;n bolničark in 60 študentov medicine. Pri vseh ambulantah bodo ob prihodu mladine tudi zdravstven; tečaji, v katerih bedo pripravliali zlast: vaško mlad’no za zdravstveno službo. Truman nrj vrne Ameriki ugled New Yo.k, 15. — Narodni svet za amerllko-sovjetsko prijateljstvo poziva predscdn:ka Trumana, da p-e-kliče vojne grožnje, ki jih je izrekel v svojem govoru o Grčiji ter da vrne Ameriki ugled v svetu s tem. da se ZDA vrnejo Rooseveltovi politiki. UKrepi naigarshe ulade v zvezi z zamenjavo denarja Neutemeljene nritožbe tuliti diplomatskih predstavnikov Sofija, 15. — Predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov je izjavil predstavnikom tiska v zvezi z oč-tki dela diplomatskega zbora v Sofiji, češ da je izdala bolgarska viada v zvezi z zamenjavo denarja take ukrepe, k; pomenijo žalitev za tuje diplomatske predstavnike: «Ukrepi vlade v zvezi z zamenja^ vo denarja so v popolnem soglasju z mednarodnim pravom, posebnimi privilegiji in spoštovanjem predstavnikov diplomatskega zbora. En dan je popolnoma zadostoval za nnmt-njavo njihovega denarja, postavitev straže pred tuja poslaništva pa ne pomeni nezaupanja do diplomatskega zbora, ampak je imela samo namen, preprečiti, da bi zlorabili tuji predstavniki v Boiganji privilegije diplomatskega zbora pri zamenjavi denarja. Tujci so lahko obiskali poslaništva in tuje misije. Oblastveni organi so samo pregledovali, ali nosijo te osebe denar za zamenjavo. Vsak se bo strinjal z nami, da je 3olgarija neodvisna dežela in da ne bo odstopala od svojih načel. Po mednarodnem pruvu tuji državljani nimajo vec pravic kakor domačini. Incident, ki se je pr.petil dopisniku agencije France Presse in ki ga je izzval francoski pooblaščeni minister Jacques Pariš s svojo prenagljenostjo in netaktnostjo, dokazuje, da so bile domneve organov ljudskih oblasti upravičene. Francoski pooblaščeni minister je zgabil nekega miličnika, ga aunil in udaril po vratu s svojo aktovko. Francosko poslaništvo je predložilo v zamenjavo 106,512.820 levov, ameriško 32,595.650 levov, britansko 25,605.280, italijansko pa 20460.830 levov. Takoj so bile izplačane na- njo v Spelimana. Briiniagov zaupnik v Nemčiji je danes dr. Spiecker, ki je bil podBriiningom šef nemžekega tiska. . Prof. dr. Ropke predava na Ženevski univerzi. Leta 1945, ko so govorili o spremembi hitlerjeve vlade, mesto katere naj bi prišla ra oblast socialdemokratska in katoliška koalicija, so predlagali katoliškega dr, Ropkeja za kanclerja. Pred kratkim je dr. Ropke napisal vrsto člankov v angleškem tedniku «Time and Tide* In v «Neue Ziiricher Zeitung*. tV svojih člankih je zahteval ustavitev denacifikacije in priporočal, naj ne izdelajo mirovne pogodbe z Nčmčijo, temveč naj bi mesto tega posamezne nemške državice zahodnih področij dobile isti položaj kot Avstrija, torej položaj osvobojene države, s katero zavezniki niso bili v vojni. Prav tako je dr. Ropke odklonil centralno vlado za vso Nemčijo, ker bi to »kor’stilo Rusom*; predlagal Je, naj iz zapndnih pedročij zgra-de nemški »BundesBtaat* (zvezna država). Ropke je seveda tudi proti razdeljevanju zemlje in po- slednje vsote: francoskemu poslaništvu 30 milijonov levov, angleškemu 10,471.230, ameriškemu 15 milijonov, italijanskemu ps. 10,002.130 levov. V dveh, oziroma treh dneh jim je bila izplačana še ostala vsote«. Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo naslednje poročilo: Londonski radio je poročal dne 12. t. m. v zvezi z zamenjavo bankovcev v Bolgariji, da je poslal ru-munski poslanik v Sofiji bolgarski vlsdi protest zaradi nekakšnega napada na pooblaščenega mimstra Francije v Sofiji. Min strstvo za zunanje zadeve demantira to trditev londonskega radia in pripominja, da je odšel romunski poslanik v Sofiji v svojstvu' doyena diplomatskega zbora v ministrstvo za zunanje zadeve samo zaradi tega, da bi se informiral o okol-nostih, kako se je pripetil incident pred francoskim poslaništvom v Sofiji. Številna britanska vojska ovira gospodarski razvoj London, 15. — V zvezi z debato v spodnji zbornici o gospodarskem položaju Velike Britanije Je *Daily Worker» med drugim napisal: »Laburistični narodni poslanci so v parlamentu toplo pozdravili odkrit napad na ministra za narod io ob am« bo Alrxandra. ki so ga obtožili, da je zmanjšal napoje pri gospodarski obnovi Velike Britanije, ker so pod orožjem velike vojaške sile. Ta napad na AIexandra je izvedel laburistični narodni poslanec Calla-gan. ki je poudaril, da bo pritisk na vlado za zmanjšanje oboroženih sil trajal toliko časa, dokler ne bo spremenila svojega stališča. Po neprepričljivem Alocacdrovem odgovoru je Callagan rekel: «Smo nekje med mirom in vojno. Ako vlada zares smatra, da je pomanjkanje delovne sile ključ do položaja, tedaj mora vprašanje o zmanjšanju oboroženih sil urediti fcimprej. Velika Britanija ne potrebuje tako velikih obordžen h sil, ker jih ne more vzdrževati ter predstavljajo breme za britansko zunanjo plačilno bilanco in onemogočajo poleg tega tudi ljudem vrnitev v civilno življenje*. Egiptovski nacionalisti zahtevajo prelom z Anglijo Kairo, 15. — Egiptska nacionalistična stranka je razložila tujanu tisku svoj načrt, ki zahteva popolno pravico Egipta v Nilski dolini. V tem načrtu zahtevajo med drug m prekinitev diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo, razveljavljenje sporazuma o Sudanu iz 1898. m sporazuma med Anglijo in Egiptom iz leta 1936. Stranka odbija vsako novo zavezniško pogodbo z Veliko Britanijo. VIZIJA MOSKVE LET01959 «Moskovski boljlevik* je podali bežno sliko Moskve, kakor so si \ jo zamislili tvorci nove petletke, ki se konča 1950 leta. Moskva je trpela asaradt nemškega bombardiranja. Toda po novem načrtu ne bo Moskva samo obnovljena, temveč tudi olepšana in povečana. Da bi označili pomen Moskve za sovjetsko gospodarstvo, ugotavljamo samo, da je moskovska industrija proizvedla leta 19)0. H.7% proizvodnje vse sovjetske industrije in da je tedaj njena zlva zahodne monopole, naj investirajo svoj kapital v zahodni Nemčiji, ki «bo pod dobrim vodstvom, pridna in nasprotna vsem revolucionarnim eksperimentom*. Kdor je čital Ropkejeve članke, kaj lahko razume, zakaj je ta človek kandidat hitlerjevcev za »Fiihrerja*. Tako je duševno razpoloženje Nemcev na zapadnih področjiih db začetku moskovske konference. Londonska pogajanja namestnikov zunanjih ministrov so pokazala velike težave v pripravljanju mirovne pogodbe z Nemčijo. Poročila, ki prihajajo iz Nemčije, pravijo, da čaka velika večina Nemcev tudi na najmanjše znake nesporazuma med zavezniki. Morda bi ta pogajanja tekla lažje in hitreje, če bi se vsak udeleženec tega zavedal v tak; meri kot sovjetski zastopniki. Poročila iz sovjetskega področja pravijo namreč, da je sovjetska vojaška uprava dobro rasmela, kako je treba postopati proti nacistični nevarnoeti. ( INPRESS* - PRAGA proizvodnja bila okoli il-krat večja kakor leta 191S; soma meta-lurgijska industrija pa je izdelala 96-krat več izdelkov kakor pred prvo svetovno vojno. Po novi petletki (19i6 1950) bo zazidano S milijone kvadratu i h metrov površine, to se pravi dvakrat več kakor za časa petletke 1956 19)0. Moskovski sovjet bo pozidal 550.000 m-, ostala površina je določena za stavbe raznh ministrstev in zasebna stamovanja. Gradnja mora biti čimbolj mehanizirana: kopanje bo mehi n rano S0%, slikanje 60% in '-prava cementa 100%. Za z„ h šanje stanovanjskih razmer, »a napeljavo vodovoda in kana Lucij« v predmestjih je določeno 6,6 milijard rubljev, od tega zneska 1,9 milijard za popravila porušenih stanovanj. Postavili bodo nove plinarne in do leta 1950, bo v eoo.ooo. stanovanj napeljan plin, tako da bo do tedaj 10% stanovanj imelo plin za kuhanje. Ob koncu petletke bo 50.000 stanovanj imelo kopalnice na plin. Sovjeti nadaljujejo borbo proti pomanjkanju vode v Moških, V glavnem je to vprašanje bilo rešeno e zgradnjo kanala do Volge tn irslal-ranjem potrebnih filtrov za čiščenje vod. Zdaj je treba število filtrov še dvakrat povečati. Petletka predvideva izboljšanje potniškega prometa, VoW« raznih vrst bodo ob koncu 1950 leta prevaialn 87% potnikov več kakor doslej. V poštev prihajajo predvsem tram in ji i« podzemska železnica. Ptcvilo stfolej-busov* (avtobusov na električni pogon)' se bo povečalo od 55(1 na 1050. Število telefonskih zvez se bo v mestu podvojilo in vzpostavljene bodo nove zveze s podeželjem. PRIMORSKI DNEVNIK f*. 16. marca 194?« __________ TRŽAŠKI DNEVNIK Ljudstvo zahteva dvojezičnost in pošilja oblastem protestne resolucije Slovensko ljudstvo ne bo odstopilo od svojih upravičenih zahtev po uvedbi dvojezičnosti. S tem ne mislimo, da bi morali biti v javnih ustanovah uslužbeni le uradniki, ki poznajo oba jezika. Nujno pa je, da v narodnostno mešanih krajih, sprejmejo v urade odgovarjajoče Število nameščencev, ki bodo lahko zadostili potrebam slovenskega ljudstva. Prej ali slej bo moralo do tega priti tako na občinskih uradih, kakor na železnici, pošti, bolnici, s kratka povsod, kjer bo potreba. To so utemeljene in upravičene zahteve. Oglejmo si kaj piše prebivalstvo v svojih resolucijah. Ljudstvo iz Doline pri Trstu protestira pri ZVU-ju in med drugim pravi: «Dvojezič- nost je treba uvesti po vseh uradih. V italijanščini in slovenščini morajo biti sestavljene vse uradne listine, napisi in objave. Taka je zahteva vsega demokratičnega ljudstva tržaškega ozemlja, ki se odločno bori za dosego svojih pravic.« Na ZVU so naslovili protestno noto tudi nabrežinski partizani in aktivisti. «Kljub velikim žrtvam — pravijo — ki smo jih utrpeli v času borbe, ko smo se na strani zaveznikov borili za uničenje nacifašizma, a obenem tudi za priznanje vseh najosnovnejših človečanskih pravic, svobode veroizpovedi, svobode političnega prepričanja in pravice do uradnega občevanja v svojem materinem jeziku, se vse naše pravice brezobzirno kršijo. Zahtevamo, da ZVTJ upošteva vse to in izda odredbo o uvedbi slovenskega jezika v javni upravi.« Železniška uprava trmasto odklanja uvedbo dvoježicnosti. Železniške proge vežejo Trst s posrednim in neposrednim zaledjem. Jasno je, da je zaradi tega prizadeto veliko število deželanov, ki vsak dan potuje v. Trst. Ogorčeni so, in vedno odločneje zahtevajo svoje pravice. Ljudstvo iz Medjevasi je z masovnega sestanka odposlalo železniški upravi protestno resolucijo, v kateri pravi: «Nismo več y času lašiz-ma, ko so nasilno uvajali italijanščino. Ce šovinistični uradniki mislijo, da bodo ohranili svoje stolčke, se motijo. Zavedajte se, da smo si svobodo priborili s krvjo, da smo postali enakopraven narod in da zato ne bomo vec trpeli zapostavljanja. Takih resolucij je še mnogo. Govore vse jasno, da se Slovensko ljudstvo ob podpori vsega demokra. tičnega italijanskega ljudstva, ne bo zadovoljilo s samimi praznimi obljubami ali miloščinami, temveč bo nadaljevalo svojo borbo za priznanje vseh narodnih pravic. Vesti s podeželja ST. PETER NA KRASU Peti učiteljski delovni krožek. Učitelji iz št. Petra iim okolice so se zbrali na delovnem krožku. Tov. Cucek je predavala o zgodovinskem razvoju človeške družbe, tov. Žnideršič pa o zemljepisju. Nato so se učitelji razgovorjali o izyedbi tro-mesečnega tekmovalnega načrta ki med ostalimi nalogami obsega tudi izboljšanje pouka, stenčasa in vzgojna predavanja v okviru ASIZZ. Proti pijančevanju, šempetrske žene so se sestale in sklenile, da bodo začele kampanjo proti pijančevanju. VELIKO UBELJSKO Malo kaj se sliSi o naši vasi in ljudje bi utegnili misliti, da smo nazadnjaški, toda mi pridno delamo, čeprav se le malo oglašamo. Naše žene so dostojno proslavile svoj praznik in se zbrale s svojimi tovarišicami iz Malega Ubeljskega, Stran in Brezij. Sklenile so, da bodo napele vse svo.ie sile pri obnovi naše porušene domovine. Nabrale so tudi 630 lir prostovoljnih pni spevkov za naše brigade. Da ne bi pozabili... Kako znajo naši zavezniki skrbeti za naše zdravje in spomin; da ne bi mi pozabili na inkvizicijske metode fašistov in nacistov — da, zal! šofer Stanko Fornazarič je dne 12. t. m. vozil avto okrog 10. ure zvečer proti Renčam. Nenadoma je zaslišal huronsko vpitje proti avtomobilu. Ustavil je. Ko je izstopil, je zapazil ob cesti dva jeepa in 6 ameriških vojakov, ki so se mu približevali z napetimi puškami v rokah.. Ukazali so mu. naj dvigne rc'e in pri tem divje kričali nanj. Preiikali so ga od nog do glave, premetali vso notranjost avtomobila ter ga končno odpeljali na trg v Bilje pred cerkev. Postavili so ga med ista dva jeepa, tako da so mu svetili z reflektorji v oči. Reflektorje so užigali, in ugašali, da je bil v strašni živčni napetosti in čutil, kot da bi ga tolkli s kolom po glavi. Začel se je tudi tresti od mraza in prosil, naj bi mu dovolili, da gre po plašč v avto. Niso ga pustili. Pripeljali so še neko drugo žrtev — kolesarja — in ga postavili pred reflektorje. Luči so užigali približno tričetrt ure. Končno je prišel Se nek poročnik. Fornazarič je mislil, da je že rešen, poročnik se je pa samo postavil pred jeepa in prižiganje in ugašanje se je nadaljevalo pod njegovo komando. Nazadnje so sc spomnili, da bi že skoraj imela dovolj, ju Se enkrat preiskali, potem pa vsa uničena izpustili s pozdravom. okay! budite se, gospodje, če vas včasih primerjamo z onimi, ki smo jih morali trpeti 20 let. Veseli smo, da to z vami ne bo trajalo toliko casa. Saj bi potem Cisto obupali nad ci-vilizacijo in kult/uro, ki jo gojite tam v Ameriki. Preskrba Po j00 gr. koruzne moke delijo od jutni dalje brezposelnim za Trst in podeželje na odrezek št. 16 b posebne nakaznice za brezposelne. Delitev bo zaključena 31. t. m. Cena 25 lir kg. Po 600 gr belih testenin delijo od jutri do 31. t. m. težkim delavcem v mestu in podeželju na vse odrezke za testenine za mesec maj dodatne živilske nakaznice marec-ju-liij. Cena 30 lir za kg. Delavci pri zavezniških silah bodo dobili po 300 gr testenin na 15. dnevno nakaznico, ki nosi pečat za marec in na vse odrezke za testenine, ki so na omenjenem bonu. Delitev se zaključi 15. aprila. Cena 30 lir kg. Testenino ril in sladkor delijo od jutri dalje za bolnike na domu v vseb podeželskih občinah, ki ima. jo dodatno bolniške nakaznice. Bolniki na domu, porodnice, dojilje in dajalci krvi na podeželju, ki imajo dodatne nakaznice, lahko dvignejo pri pooblaščenih trgovinah po'100 gr masti na odrezek za mesec december. Zaključek delitve 31. t. m. Cena: testenine 30 lir kg, riž 70 lir, sladkor 90 lir, mast 82. Prednaročilo mleka za april. Od 17. do 22. t. m. morajo potrošniki iz mesta in podeželja naročiti mleko z odrezkom št. VI nakaznice za marec-junij. Predzaznamba za polenovko. Od 17. do 19. t. m. sprejemajo vsi trgovci v mestu in podeželju naročila za polenovko za potrošnike od 9 let navzgor, na odrezek št. XXVI. Za ta naročila ni potreben vpis v knjigo odjemalcev. Vrnitev bonov in odrezkov. Jutri morajo vai trgovci vrniti prehranjevalnemu uradu bone za bele Mestna klavnica je zanemarjena Razmere v mestni klavnici pri Sv. Soboti že davno ne odgovarjajo niti najosnovnejšim zdravstvenim predpisom, kakor je ugotovil pretekli mesec tudi «Zdravstveni urad«. Zveza mestnih klavcev je februarja meseca poslala Conskemu svetu spomenico, v kateri je protestirala zaradi zastarele, obrabljene in zanemarjene opreme klavnice in zaradi nereda, ki je nastal v podjetju, ker se mnogi lokali uporabljajo v druge namene, in ne v tiste, za katere so bili namenjeni in katerim bi morali služiti. Conski svet je priznal, da je oprema precej zastarela, v ostalem pa je zvalil krivdo na nameščence, kakor da bi bili oni krivi, če so škripci in kljuke za meso že vsi (^SPOROČILA IN OBJAVE) Prosvetno društvo «Franjn Marušič* v Rocolu bo imelo v torek 18. t. m. ob 20. uri pri Lovcu proslavo Srečka Kosovela. Pionirska prireditev pri Sv. Ivanu. Svetoivanski pionirji priredijo danes ob 16. uri v Ljudskim domu kulturno predstavo. Na sporedu je petje, recitacije, telovadba in dve igrici. Vabljeni va- ŠKOFIJE Zene iz Dolnjih Škofij so na svoj praznik pokazale, da poleg svojega gospodinjskega dela lahko posvetijo še marsikatero urico ob večerih tud; svoji kulturni in politični izobrazbi. To nam priča njihova prireditev, ki je zelo lepo uspela. Po- dale so dve recitaciji, predvajale dve (igri in zapele več lepih pesmi. Želeti je, da bi se žene z isto marljivostjo še na dalje trudile za svojo politično in kulturno izgradnjo, kajti le kulturne žene bodo lahke vzgajale narodu polnovredne ljudi. SENADOLE Zene v naši vasi pTid/no študiramo. Pred kratkim smo se zbrale na študijskem sestanku in študirale »Rodbinsko vzgojo predšolskih otrok«. Sestanka smo se udeležile prav vse vaške žene, saj je vzgoja naših otrok naša poglavitna naloga. Sklenile smo, da bomo imele še mnogo takih sestankov. SLOVENSKO NOROONO GLEDALIŠČE Danes 16. t. m. ob 18. v Skednju «TAKO TUDI BO« Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni eno uro pred pričetkom predstave. zarjaveli, če so odvodni kanali zamašeni in so se umazane vode in odpadki nabrali v gosto in smrdečo brozgo, ki je zelo nevarna za zdravje vselil, ki morajo v teh prostorih delati. Tudi oblačilnice, v kolikor sploh še obstojajo, so v takem stanju, da sploh ne morejo več služiti svojemu namenu. Nikjer ni stola. klopi ali omare. Zenska obla-čilnica služi celo za stranišče. Do pred nedavnim, so mnogi prostori služili kot garaža za raznovrstna vozila in še sedaj imajo tam zalogo sodov asfalta. Morda so tudi tega krivi delavci? Na splošno so tukaj zdravstveni predpisi nekaka španska vas. Edino, kar je uprava ukrenila, je bilo to, da je na hitro roko dala pobeliti nekoliko zidov. Zaradi nesnage, ki se kopiči po vseh kotih, se je zaredilo v poslopjih precej podgan. Skrajni čas je, da bi občina tudi tukaj napravila temeljito čiščenje in uredila prostore, kar je pri podjetju, ki je tako važno'za prehrano tržaškega prebivalstva, osnova tudi za splošno ljudsko zdravje. Pri tem seveda ne bo prav nič pomagalo. ako se zvrača krivdo na tamkajšnje nameščence, ker s tem problem ne bo nikoli rešen. Nemški ujetniki odhajajo V petek ob 8.15 uri so odpeljali s posebnim vlakom z glavne postaje v Trstu 578 nemških ujetnikov. Prepeljali so jih v zbirališče v Rimini. Lačni so se nasitili V petek okrog 14 ure so vdrli neznanci s ponarejenimi ključi v delikatesno trgovino v ul. Ginna-stica št. 28. Odnesli so nekaj gotovine, gnjati, masla in fotoaparat. Lastnik ima 10.000 lir škode. Tudi v Zadrugo krščanskih delavcev, ki ima svojo trgovino v ul. del Ronco 14, so prišli tatovi {Jonoci na obisk. Odnesli so raznovrstna jedila in pijače v vrednosti okrog 8.000 lir. testenine in za testenine 80%. Pooblaščene trgovine morajo vrniti tudi odrezke za zakuho, razdeljeno delavcem pri Zavezniških silah. O-benem z boni morajo vrniti tudi odrezke za predzaznambo za težke delavce in predložiti knjigo odjemalcev. Odrezke za slanino za brezposelne lahko dvignejo trgovci pri občinskem prehranjevalnem uradu. Bone za mleko, naj dvignejo mlekarne pri občinskem prehranjevalnem uradu od jutri naprej, za potrošnike od 1 do 9, let in nad 65 let. F IZ KULT UR A Rdeča zvezda-Lj. Ponziane ob 15.30 na s'adionu Danes popoldne čaka tržaške nogometaše ponovna težka naloga. Pokazati bodo morali tako, če ne boljšo igro kot so jo predvajali proti Partizanu, kajti tudi današnji nasprotnik Rdeča zvezda, i je več kot nevaren nasprotnik. Danes bodo moral; tržaški dečki vložiti v tekmo vso svojo borbenost in vzdržati peklenski tempo, s katerim jih bo poskušala Rdeča zvezda nadvladati. Prepričani smo, da ga bodo igralci Lj. Ponziane vzdržali in znali, kot teden dni tega, preiti v napad, prepričani pa smo tudi, da jih bo tudi danes pri tej težki nalogi podprla tržaška publika. Pričetek tekme bo ob 15.30. V predtekmi pa bosta igrali za pokrajinske prvenstvo cnajstoniči tržaške tovarne strojev in reškega Torpeda s pričetkom ob 13. uri. Pokrajinsko prvenstvo Spored današnjih tekem pokra- menda DAROVI IN PRISPEVKI Za partizanske sirote so darovale tov. I. okraja v spomin tov. Mare Curek 1.200 lir. Za Rdeči križ v Lonjerju je darovala Betka Btfčakova 400 in Zora Čokova 200 lir. Odbor se obema zahvaljuje. jlnskega prvenstva je sledeč: t; Trstu na igrišču Ponziane ob 11.30 Skedenj-Postojna, igrišče stadiona eb 13. uri Tovarna strojev-Torpe-do. V Kopru ob 11. uri Rudar-Mi-lje; ob 15. uri GasMni-Koper; V Pulju ob 15. ur; Piran-Pulj; V Izoli ob 16. url Gorica-Izola. V Krmi-nu ob 15. uri Krmfc-Tržič. Okrožno prvenstvo Igrišče CRDA. ob 8. uri Tovarna strojev II-Sv. Marko; ob 9.45 Skedenj II-Občine; ob 11.30 Penzia-na-Acegat. Igrišče Ponziane: ob 8. uri Cebulec-Rauber; ob 9.43 Costa-lunga-Primorje P. Opensko igrišče. cb 14. uri Kraljič-Dreher I. Košarka za Rauberjev in Morganov pokal Program današnjih tekem v košarki za Morganov in Rauberjev pokal je sledeč: moški za Morganov pokal: Igrišče DSZ c b 9. uri Rauber-Sv. Marko; ob 12. uri Bar-kovlje-Roianese. Igrišče Tomažiča ob 10.-uri DSZ-VOM. Igrišče Skedenj ob 9. uri Skedenj- Sv. Vid; ob 11. uri Redivo-Arsenal. Zenske za Raubarjev pokal: Igrišče Tomažiča ob 9. uri Magdalena-DSZ; ob 11. uri Rauber-RInaldi; ob 12. uri To-mašIč-Sv. Vid. IgrišCe Skednja ob 10 uri Ool-Vesna. Tek fcez drn in stm na Opčinah in v Gorici Danes ob 9.30 bo na Obči r. ah tek čez drn in strn, ki ga bo organiziralo športno društva Opčine. Moški bodo teki; na progi 3000 m, ženske pa na 800 m. V Gorici pa bo priredili Delavski športni krožek tekme čez drn m trn za goriške fizkulturnike. Tekmovalci naj se sberejo ob 10 ur! pri gostilni »Gira« na Pevmskem mostu. Tri Velikonočne pesmi V Stokovi knjigarni ulica Milano št. 37 dobite trj nove velikonočne pesmi za mešani zbor našega popularnega skladatelja Vinka Vodopivca. Vse tri so lahke in melodijozne. Našim cerkvenim zborom jih toplo priporočamo. Cena 30 lir. / «Fantje na vasi« v tržaškem radiju Opozarjamo slovenske radiopo-slušalce, da bodo jutri ob 19.15 uri peli na radiju Trst II pevci Ijub-ljansksga kvarteta «Fantje,na. vasi«. Na programu so slovenske na-rpdne in umetne pesmi. Dobrodelna prireditev v Rossettiju V nedeljo 23. t. m. ob 11. uri bo v gledališču Rossetti dobrodelna prireditev v prid Zveze invalidov in onemoglih na delu. Sodtlovall- bodo člani tržaškega radia. Spored bo obsegal ,med drugim petje novih pesmi, igro »Doppio o niente« in neko komedijo, ki jo bodo igrali člani radijske igralske družine. Predprodaja vstopnic pri Centralni blagajni na Korzu, od ponedeljka 10. t m. dalje. Enotni sindikati Prehrana - peki. Glavni odbor, pedjetniški cdbtr; in zaupniki naj se udeležijo zborovanja v ponedeljek 17. t. m. ob 17. uri v ul. Contl 11. Razpravljali bodo o sindikalni uniji. Vsem strokovnim sindikatom. Vsi glavni odbori posameznih strtk pododbori in zaupniki naj se udeležijo zborovanja jutri 17. t. m. ob 19. uri v ul. Contl. kjer bodo razpravljali o sindikalni uniji. Rojstva, smrti, poroke Dne 15 t. m. se je rodilo 9 otrok, umrlo 9 ljudi, poroke pa so bile 3. C vi ne poroke: mehanik Thcma3 Madgwick in šivlja Liliana Lesizza. Cerkvene poroke: gradbenik Giuseppe Ra a in zasebnica Leda Bian-chl, študent Domcnicc Durante in zasebnica Laura Rta. Umrli: 72 letni Ivan Piscane, 59 ietn- Ivan Fieghel, 71 letni Jožef Vi-stiovich, 70 letni Franc Herfet. 83 letna Karla Starec vd. Čermelj, 3 btna Ludmila Gbirardi, 69 1-tn. Ivan Sussig, \6 ktna Virginija Caf-fien vd. Indrigo in 66 letni Giusto Fiecher. kinopredstave; ROSSETTI. 15: Fantazija Valt Disneya. SUPERCINEMA. 14.30: «Morski volk«, E. G. Robinson. FENICE. 14.30: »Možje in miši«. FILODRAMMATICO. 14: «šangaj-ske skrivnosti«. CINE MARE. 14.30: «Capajev», sovjetski veJefilm, nagrajen na razstavi v Cannes. ITALIA. 14: »Ang:! temin«. ALABARDA. 14: «Morski skobec«. IMPERO. 14.30: «Zvezdnuta noč«, Loretta Young. VIALE. 14.30: Beznica sedmih grehov«. MASSIMO. 14: »En dan v življenju«. GARIBALDI. 14: «Lydija», M trle Obercn in A. Marshall. IDEALE. 16: »Invazija«. Improvizirani starinarji Krečič Karel, ki ima železostru-garsko delavnico na Piano S. An-na 62, je pretekli teden opazil, da so mu neznanci odnesli 98 kg bakra in brona v vrednosti okrog 15.000 lir. Tako so se sedaj tudi tatovi posvetili starinarstvu. Zaradi črne borze obsojeni Poročal; smo že, da je bil 22. preteklega meseca v Barkovljah ustavljen kamion; ki je vozil 72 stotov bencina in nafte zavezniškega izvora. V petek je zavezniško sodišče izreklo v tej zadevi razsodbo in oprostilo cba šoferja, d očim je b.l gospodar kamicna Franc Alsida obsojen r.a 150.000 lir kazni In zaplembo tovora. KULTURA Dl/e slikarski razstavi Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stab:limento Tip. Traestino MALI O G L A r« i ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Trst ul. Giulia 70, Villa Perdich. USTANOVITVE, preobrazbe, likvidacije tvrdk itd. provzena komer-oiaTst, knjigovodja in davčni izvedenec. Ponudbe pod «Praksa» na upravo »Primorskega dnevnika«. PRODAM ALI ZAMENJAM junčka za junico. Andrej Kjuder, Lonjer 430. PRODAM DVA MAJHNA BIKA plemenjaka švicarske pasme stara 11 mesecev. Cebulec, Orlek. V galeriji S. Giusto razstavlja tržaški slikar Romano Rossini. Kot impressionistu mu je igra barv in svetlobe poglavitna zagonetka. ki jo skuša z znatno spretnostjo ujeti na svoja platna. Morje v vseh odtenkih barv, zdaj temno v mračnem dnevu, razpenjeno v viharju, zdaj svetlikajoče se v sončni luči, mu je eden naj pogostejših virov navdihnje-nja. Vendar bi človek skoraj dal prednost njegovim trem vrabcem v snegu, skupini živopisanih cvetlic v vrtiču ali ptičem v kletkah na oknu, izdelanih v pristni impresionistični tehniki. V primeri s slovenskimi impresionisti Jakopičem, Groharjem, Jamo, Veselom, je Rossini manj razgiban njegove barve so milejše, manj je samosvoj. Če pomisliš, da je v letih pred vojno živelo v Parizu (predvsem na Montparnasu) okrog 70.000 slikarjev, med njimi 30.000 dekorativnih in 40.000 «pravih» slikarjev in je od teh apravihr, napravil vsak slikar na leto vsaj 12 slik. In če vzameš, da je večina teh slik pokrajin (pejzažev), si lahko predstavljamo, kakšno poplavo pokrajinskih slik je preživel svet. Pred nedavnim smo brali v časopisih, da v Parizu nihče več ne kupuje u" metnikovn in prekiniti popit slikarij, tako da bo prišla t prava umetnost do resnične & Ijave. To naj velja na splošno. Vseko-i kor ostanejo odlike, ki si jih Rossini tekom svojega dolgoletni I ga umetniškega dela pristop predvsem v igri barv in svetlvAA še nadalje njegov sodidni u.md' j niški kapital, ki bo našel še vcdM; dovolj ljubiteljev in občudovale& V galeriji «Trieste» razstavi sedem umetnikov iz Benet* Skupno jih odlikuje izdelana tc' nika, živost in razgibanost bart kajti tudi ta sedmorica se Sf Ije v mejah zmernega impresitt nizma, ki prehaja, kakor tudi Vi nekaterih naših slikarjih, v J"? nejše oblikovanje kontur, v realistično pojmovanje objek-t,, Tu naj omenim predvsem skuptk kopajočih se otrok v morju otro na griču, dečka in deklico soncu, konjsko zaprego z m0-(' ob strani, v življenjsko P°^an kretnjah, delo slikarja C. Priva«- Žive skupine ljudi ob morju, m podlaga «Riparja - portalis«. Diplomirana izkušena babica se priporoča. Sprejema tudi porodnice na dom. TRST, ulica Crispi, št. 50. <« 12 Z O. J. TRST ul. Mercadonte 4 - tel. 8819 imarazna semen a in vsakovrstno po jede jsko orodje Za Vaše obuvalo rabite S O Družba išče SKLADIŠČNIKA strokovnjaka, za les in gradbeni material z znanjem slovenščine in italijanščine. Ponudbe z navedbo referenc na upravo Primorskega dnevnika pod «Dobra služba«. Krznarstvo ZOE IIIIOD UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD Z O. J. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 Trnjemo na debelo z vsakovrstnim blagom lej v s 81 tj bi lf| tli 8:1 h- oj •16 «0 de k, h Lil to. TRST, ULICA ROMA 17 Velika izb'ra krzna, jagnje, kozlički, ruske mačke, lisice, panofix Vouoljno! Elegantno Za velikonočne praznike dobite delikatese vseh vrst, pozine, orfhe, mandeljne jn drugo v veliki izbiri pri! Mislej ložko lilcgantno in trpuži1" u b ii t u v za z i! n s lf moške in otroke * uoliki izbiri pri REBCU l mi passh n n i. n n iv i1 CENE ZELO UGODIŠ Trst, ul. Piccardi 10 Tel, 90-466 Dr. GAETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Bianca 43 (vogal ul. Carduccl) ALEKSANDER BECK; VOLOKOLAMSKA CESTA Ponovno je pogledal na zemljevid, nekoliko pomolčal, nakar je nadaljeval: — Se nekaj, tovariš Momlš-Uli: preizkusite gibljivost bataljona. In neprestano upoštevajte: ali so vozovi, zaprega, pripravljeni, konji... V vojna se marsikaj dogaja. Bodite pripravljeni, da se naglo na povelje zberete in da se naglo prenesete na drugo stran. Zazdelo se mi je, da se je izražal nekako alegorično, nejasno. Zakaj mi je vse to govoril? Spet sem se odločil, da odkrito izpovem svojo negotovost. — Tovariš general, dovolite, da vas vprašam? — Da, da, vprašajte. Zato se tudi pogovarjava. — NS mi jasno, tovariš general. Saj bo nasprotnik vendarle dosegel položaj našega bataljona. Rekli ste: ne bomo ga zadržali. Prosim vas za dovoljenje, da vprašam.: kakšni so izgledi? Na kaj moram biti pripravi jem jaz, komandant bataljona? Na umik? Panfilov je začel udarjati s prstJ po mizi. To je bil izraz nego-tovostl. — A kaj mislite vi sami o tem, tovariš Momlš-Uli? — Ne vem, tovariš general. Vidite, tovariš Momiš-Uli, je dejal ter nekoliko pomolčal, — starešina mora vselej razmisliti tudi o najslabši varianti. Naša naloga je — obdržati poti Ce bi so Nemec prebol, morajo bitii na poteh pred njim »pet naše čete. Evo, zaradi tega sem tudi vzel od tu en bataljon. Hotel sem vzeti vašega, toda vi držite važno pot. Pokazal je na zemljevidu pot Sereda-Volokolamsk, ki jo je zagra-jcvala rdeča črta mojega bataljona. — Črta ni važna, tovariš Momiš-Uli, važna je pot. Ce bo potrebno, lahko mirno povedete može iz jarkov, mirno jih koncentrirajte, toda obdržite prt. Ali ste me razumeli? — Sem, tovariš general. Stopil je k plašču In ko se je oblačil, je vprašal: —- Ali poznate uganko: »Kaj je na svetu najdaljše in najkrajše, najhitrejše in najpočasnejše, čemu se obrača najmanjša pozornost in za čem se najbolj žaluje?« Nisem se takoj domislil. Panfilov je bil zadovoljen, da me je spravil v zadrego; smehljaje 93 potegnil uro im pokazal, — Evo kaj! Cas! Zdaj je naša naloga, tovariš Momlš-Uli, v tem, da se borimo za pridobitev v času, da jemljemo ■■ p-protniku čas. Pospremite me. Stopila sva iz zaklonišča. 7. Svitalo se je. Dež je bil ponehal, drevesa so se nejasno prikazovala Iz megle. Pripeljal; so konje. Panfilov se je ozrl. — Kje pa je šilo v? Pojdiva za zdaj peš, da bi naju mogel dohiteti. Spotoma mo je Panfilov vprašal, kakšna jdela se vršijo zdaj na položaju. Objasnil sem mu, da koplje bataljon prometne zveze.. Panfilov je obstal. — S čim kopljete? — Kako s čim? Z lopatami, tovariš general. — Z lopatami? Z razumom je treba kopati. — Izgovoril je to s svojo znano blagostjo, s humorjem. — Gotovo ste tam dobro nagrmadil# 2emljo. Zdaj bo treba, tovariš MomiŠTJli, kopati lažne objekte. Morate b t: zviti, da speljujete na krivo sled. (Se nadaljuje) Sadjarji, vinogradniki, soboslikarji! ki obvaruje, omehča in daje sijaj Ind. Chem. L. WAGNER & Com. TRST ulica F. Severo 29, tel. 51-34 Nabavite si moderne in učinkovite škropilnice na zračni pritisk. Napolnite jo s pumpanj-vn in ko je nosite na hrbtu, prši tekočina sama od se-bi do popolne izpraznitve. Na podu ali vozu neprestano deluje z dvema pršilnikoma. Zastopnik MIRO MARMOLJA, GORICA, ul. Tržaška 6. Danee v nedeljo 16. t. m. priredi ZAMJK iz Merč ZABAVNO PRIREDITEV v prid delovnih brigad, ki potujejo na progo SAMAC-SARAJEVO VABLJENI VSI VABLJENI VSI KINO »PROSVETNI DOM“ V NABREŽINI predvaja danes ob 16. in 20. uri veliki amerikanski film Zaljubljeni Sosia tič Vtt 1 Obl (SOSIA INNAMORATO) Kmetje Imamo na zalogi še nekaj semenskega krompirja ROŽNIK in ALBONA POHITITE Edvard Furlan TRSI’ lil. Milanom. tKl.IilGD Korespon dentko s popolnim znanjem, slovenščine, | nemščine in italijanščine sprejme večje podjetje v Trstu. Ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika« pod »po možnosti tudi samo nekaj ur dnevno«. A kvizi ter ke z lepim nastopom spreimemo Ponudbe pod »Dober zaslužek« na upravo »Primorskega dnevnika«. NAJELEGANTNEJE KRZNENE PLAŠČE PO NAJUGODNEJŠIH cenaH - UL. TRENTO 11 - TELEFON Sk viJ b», bil, s lij