PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja
Tržaško delovno ljudstvo zahteva
upravne volitve i
LE IZVOLJENI PREDSTAVNIKI LJUDSTVA BO-DO LAHKO UPRAVLJALI NASE MESTO V INTERESU PRAVILNE UREDITVE NJEGOVIH GOSPODARSKIH POTRBB!
_I~V - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
torek,
1948
Poštnina plačana y gotovini Sp^dizione tn abbon. Dosrale
PRVI DELNI IZIDI VOLITEV V SENAT V ITALIJI
LJUDSKA FRONTA VODI
Slovenske goriike vasi strnjeno za DFS
Visoka udeležba pri volitvah po vsej Italiji - Vlada je skušala 2 izzivalnimi vestmi izzvati nerede - Veliko število goljufij
^l.na*e!?a posebnega dopisnika)
’	—	Zmaea	ffrmfcp	TV\	V.CP
<c>i
Itanv"’"- “ Zmaga fronte po vsej Je vedno '
bolj vidna. Pola
jaJ<> P°datk{ o faidih Icr4t ^ raznih pokrajin. Za en-Iti ...®re samo za delne rezultate, t&sa vods*vo fronte od časa do lejema.
minister Scelba se je
K1to;v	taktUtft'	da	na
ibm. aao.n spreminja razne vo-
vrst-	e ;n da pošilja celi
•tein-: «a. ^ ltstov ter radio od-
OttV-u05^8^ lz'-de volitev samo iz
■ k> dem? Vnosno volišč, kjer
franke0	-311* in desničarske
Sceiba 7	Na	ta	način	upa
Pet« m ustvaril v državi na-
«tejšauT°o8enJ*. K *taj bi mu
asred« i.Zfvat‘ 0116 incidente in
Jih ni mogel tzvesti
treha0^11 ^ izzivalne politike je 'tila	tudl današnji po‘z-
a*°ejo r janov, ko so s po-•»Bcžv,SV0^31 ‘listov vrgli med da 40 obiasti odkrile ituk.*1 uporniiki načrt z ttsti tvm!?*- Naravno, da vedo tl P<*edat; tudi to, da se hočejo
komunisti nasilno polastiti oblasti, da hočejo zanetiti prevratno agi. tac’,jo in med Štetjem volivnih glasov uničit; glasovnice. Na ta način bi pričel: izvajati omenjeni načrt «K».
Fronta se za odgovor na- to provokacijo ni dolgo pomišljala, marveč je proti ravnatelju lista vložila tožbo zaradi obrekovanja in hujskanja ljudskih mr.cžc. Sam notranji minister je bil takoj nato prisiljen, da je moral Zavzeti jasno stališče in izjaviti, da je vest — ki jo je verjetno on sam poslal 11. stu — popolnoma brez vsake podlage.
Toda kljub zadržanju uradnih krogov je y visokih krogih demokristjanov opaziti v zadnjih današnjih urah alarmistlčno razpoloženje. Začetna optimistična dctrnevanja glede volitev so se izkazala kot neosnovana in demo-krtstjansk; vodilni krogi so zaradi volivnih izidov v vedno večjih skrbeh. V nekaterih krogih, zlasti med republikanci prihajajo že na dan z očitki: tako zvračajo za voiivne neuspehe krivdo na demo-
kristjane, češ da so pretiravali z elarmistično gonjo, tako da So izzvali ravno nasprotne učinke, kot pa so želeli.
V naslednjem sporočamo nekaj podatkov, k; smo jih prejeli v zadnjem trenutku in ki se nanašajo na volitve v senat. Od vseh dosedanjih 1.038.865 preštetih glasov jih je prejela fronta 497.337, demokristijani 440.657, nacionalni blok 42.687, Saragat 58.00.
Tudi danes zjutraj, ko so bila razna volišča skoro pr« zna in je večina volivcev opravljala svoje redno delo, je vlada privlekla na ulice ogromno število policije. Kljub temu se volivci fronte niso dali ustrahovati. Največji odstotek volivcev so pokazala ljudska pred. meštja velikih mest ter na splošno podeželje, ki Je doseglo rekord glede udeležbe predvsem v Emiliji in -Toscani. Število javljenih vo-ltvnih goljufij dokazuje, da so se te. goljufije Izvršile na preračunan način in številnost potvorjenih glasovnic opravičuje sum, da Je obstojala centrala za vse te goljufije v sairi vladni palači Viminala.
V slovenskih krajih Goriške
Odločna zmaga fronte kljub temu da so tja pripeljali na volišča veliko število vojakov
vodtev je v Gorici In
ftl J'". Potekel v miru. Zabele-
Veiv„, !° nobenega incidenta. 1 so n, - volJ4a fc v
**.i Jutranjih urah in so mo-
na
test ^U-kod «akat; celih pet in Preden so pnšli na vrsto, s« »j.	hoteli	voliti
7 Prv-h adi’ 30 vs-
brah, zato Je bil zlasti v tla ze;0V?;'lt. naval, kar dokazuje
'n ^tttpbli; so prevažali bolnike e ljudi, Rešiln; vozovi Ze.
visoko volivno udeležbo.
f-sga L. Rešiln; vozovi Ze. So imel- i*a in t>oIn*arsko nsnbje
?ribe 1101116 rok6 dela Organ.'.
50 bile posebne ekipe za to bolj Vns;rani raznik strank. Naj-&oicaja] In zainteresirani so se bratje / prl tem Poeiu »usmiljen * 'Icaj J1 sestre ter »Azione catto-brepira on-kod je prišlo celo do JoiiyJa', ker so si ti hotei: mono-^kov h1,61"02 ln spremstvo 8v0jce ' 116 oziraje se na njih tob uurt;,.?° 00 zakonu upravičeni br. , 1 spremstvo in pomoč Pov_ nJu voiivne dolžnosti.
J** le vladail popoln mir in V ^voliščih
pa resnost in bi-bilojtj.. sPlošnn.n vedenju in rez-'JVej “''J 'Judi se je videlo, da 5ajvexi„ volivci ta dogodek z
Jve*lA »ua.vui oa
bt:o"1irie^Snc*V-jo, da se zavedejo
*»1J
en, -- pomena volitev j, Je države
za
ve in naroda.
rla!!fel7lvo Je dejstvo, da so tou n reJS1 ^'JdJe tisti, ki jih
«e
<Ukcu n
'«1H	* vid mo na cesti, vsi ude-
v bieg. utev in med prvimi, tako Voj' kakor tudi na deželi. <3elob]V^ Emisije so pričele e bedeljo ob 6. zjutraj, Skrinj'80 vol'vci začel; pristopati ?0st-ilne okoU 7 ure. Kavarne, &Vnj ■ kinematografi ln vsi ^ in lokali so bili prvi 36 Izit or’ Zal>rt'- Duhovščina pa <1*1r»(]9 -stila še nedeljske verske Wd\.16 poSlednjlč 2agroz'la
lifo ,	* «eS da jrrml/\ ia Valrtn/\
'-vS da imajo Se kakšno tta se premislijo. V ta
Ne^
** Imeli maše tudi po-
^•čaHv kar do sedaj ni bito v lUcL *Iast; n« ob volitvah.
C. na
1 ba ^0l-Wa so bila na veliko rH oko prepleskana z volivn:.
3isi«t>?‘as: ve^mske stranke W.!?? «ibsnja M.S.I., kar je
ln
z volivnlm zakonom
ib 2J»ot]u
S*v° sn°r«€.n‘,k'11 vaseh Je prebival-
^ČJO vp?“el° državne volitve še z vjd "°»tj°. Naprotno od me-^«Se . deželi edino le pro-** 'vpik v, ‘af>ak* ljudske fronte, J* sluh, dn;gih strank hi duha u^t-Vo	na	slovensko	preb:.
tičita ? strankarska in proti-f°leg t bolIt-.ka ne more vplivati.
smo videli ponekod, kot
Httr
ffia-
vasi Sovodnje, leno raz-^P^r^nte vse vzdolž uhanihBt*' Na transparentih v s? k8 Pomladanskim ze-It	*si°venec	voli	Slo-
3ska vela Demokratična Ir°nta», »volite ljudske
°°^00
•J °°°00000000000000
**ko »Odijo V Rima:
Barb
3 Proti fašizmu., izdajstvo
ku^Ilo^.T Rim«ko »odišče Je
K
zastopn.ke. ki bodo branili naše pravice* ;td.
Volivna udeležba v naših vaseh je bila že prvi dan skoraj popolna. Ljudje niso delali «repov», ampak se sami razporedili tako, da jim n; bilo treba čakat; ln postajati predolgo pred volišč.. Ni dvora, da bodo dali s.overski volivci svoj glas ljudski fronti in slovenskemu kand.datu. V naših vaseh so volili tudi orožniki, finančne straže in policija, ki so tam službeno zaposlen;. V nekatere vasi so pripeljali na volišče vojaščino ia mesta Tako so n. pr. v Standrež na volišču št. 30 volil; dopopoldne samo vojaki, ki jih je bilo več sto. Vozili so jih s kamioni. Domačini so lahko prišli na vrsto šele popoldne. Tudi na	volišču
št. 3L vedno v Standrež, so dali prednost skoraj izključno vojakom in pozneje, ko so »e domačini zaradi tega vznem rjali, Je kom's*ja uredila tako, da sta pristopala po dva vojaka in po dva civilista. Volivna komisija je intervenirala zarad, nepričakovanega	navala
vojakov, ker se je b lo že bati, da domačini sploh ne bodo utegnili voliti. Nalcar so vojake posleli til-
di na druga vol-šda. Ni izključiti, da ne stoji za tem kakšna druga mahinacija bolj at:	manj poli-
tičnega zn« čaj a. Ali se s tem namerava zmanjšati oz. preprečiti propagandi, učinek volivn h rezultatov, ki bodo brez dvoma dal; v slovenskih vaseh absolutno večino ljudski fronti?
Značilno je to, kar se je slišalo na štandreškem volišču, ko je neki poročnik postrojenim vojakom dal zadnjo injekcijo ln Jim zabičal: «Ste razumeli? Prečrtati križi*
Včeraj so se volitve povsod nadaljevale, tcda brez na-vala. V mestu in na deželi je že prvi dan vo-iii® 70% volivcev.
Volivci v slovenskih krajih so se polnoštevilno udeležili volitev. Povsod so se volitve zaključile ob 2. popoldne. Mnogo volivcev je bilo ¥ nekaterih slovenskih občinah vojakov, ki so jih pripeljali iz mesta in raznih drugih vojaških pos:o-jank. To ima Sa posledico, da se odstotek naših glasov niža.
Do sedaj je le malo znanih izidov. zato ker so po končanih volitvah ponekod komisije dela-e skoro do 16. ure zapisnike in urejevale po-
Nikoli ne bomo dovolj poti darili
Nikoli ne bomo dovolj poudarili in zato ne bomo tudi nikdar prenehali poudarjati vseh krivic, ki so nam jih zlasti nam trlaikim Slovencem storili v teku stoletij razni im-perializmi od avstro-ogrskega pa do italijanskega in nemškega. Vse tri so svobodoljubni narodi sveta iztrebili. Zlasti pa ne bomo prenehali s protesti proti vsem krivicam, ter kršitvam mednarodnih pogodb, ki jih na našo škodo vršijo anglo-ameriški imperialisti, evo, sedaj še skoraj tri leta.
Razpustili so nam naše ljudske odbore in brez volitev postavili conske in občinske svete, iz katerih so izključili predstavnike 110.000 članov Slo-vansko-italijanske antifašistične unije, v kateri je naša Osvobodilna fronta, ki zajema vse poštene Slovence Tršaške-ga ozemlja, eden glavnih stebrov.
iO k. ,.d& J« vsak italiJanški vo-n£,aii«t£?_elova' z zavezniki za Premt”?*a rtiima Pred Pi'd-rv^lae Ja '*ta 1943- izdajalec k t% *
J* prišlo na pod
«-.* 1° *.............
‘tv ” vioi,. 'v J« “»k Italijanski ki *’* Proti skupini civlli-bia,, 1 bjeE-.5a obtožili Izdajstva *- 'v* l-o m oči zaver..: kam
Civilisti
»a bili op.-o-
Kakor v zasmeh so, čim so prišli, razveljavili vse fašistične m nacistične protiiidovske zakone, tiste fašistične zakone pa, ki so bili naperjeni edino proti nam Slovencem, da bi nas iztrebili, še sedaj po treh letih Se vedno nočejo razveljaviti: zakon o poitalijančenju naših priimkov je še vedno v veljavi, zakon o poitalijančenju imen naših krajev tudi. Se na misel jim ne pade, da bi o razveljavljenju teh dveh zakonov sploh govorili, kajti to hi bilo «protidemokratično*. In če je kdo no svetu — razen ameriških črncev morda — tako temeljito na svoji lastni koši občutil to njihovo razvpito demokracijo, smo to prav mi tršaški Slovenci. C e hočeš o tej demokraciji nositi svoje last-
no rojstno ime, si moral po-nišno vložiti prošnjo in če so ti jo seseda zopet tdemokra-tično postavljeni» predstavniki šovinističnih strank, ki bi nas Slovence najrajši vtopili v žlici vode, odobrili, milostno seveda, se lahko podpisuješ, ampak moraš pri tem vseeno najmanj eno uro izgubiti s kreganjem, da ti na š, č in ž postavijo strešice.
Poggio Reale piše še danes namesto Opčine na voznih listkih državnih tržaških železnic; San Dorligo della Vatle je spe-kedranka, uzakonjena po fašistih pred četrt stoletja; Ca-resana, naj bi bile Mačkovlje itd. itd. Saj našemu primorskemu človeku ni treba naštevati vseh primerov. Nanje zadene ob vsakem koraku in vsak dan stokrat in vsak ga zbode v dušo in srce. To predstavniki imperialistov dobro vedo, a vseeno krivic nočejo popraviti, čeprav tak postopek ne pomeni nič drugega kakor kršitev vseh mednarodnih dogovorov in pogodb, kršitev prav tistih določb ter dogovorov, za katere dolžijo jugoslovansko u-pravo v istrskem okrožju, ki je vse krivice, ki so jih fašisti storili slovenskemu ljudstvu že zdavnaj pustila, da si jih to ljudstvo odpravi samo tako, kakor si samo želi po svojem najboljšem znanju in volji.
Le tedaj, kadar ne bomo več odvisni od imperialistov, bodo tudi na anglo-ameriškem področju tudi te krivice odstranjene. Zato pa zaenkrat nt potreba, ničesar drugega kot da se določbe mirovne pogodbe glede Trsta uveljavijo in izvede narodnostna enakopravnost, ki jo te določbe točno predvidevajo.
trebni material. Nato so začeli s štetjem glasov za senatorje. Prvi rezultati, ki jih je bilo možno v naglici dobiti, kažejo, da je dobila vsekakor ljudska fronta največ glasov, in sicer od 60 do 75%. Iz mesta pa še ni poročil, ker so tudi tam začeli s štetjem v poznih urah.
Medtem se Je že začelo štetje glasov aa poslance. Tudi pri tem bo število oddanih glasov s strani vo-Jskov zmanjšalo odstotek naših glasov. V Standrežu je glasovalo preko 500 vojakov. Kljub temu pa je odstotek volivcev za ljudsko fronto o-koli 60%. Rezultati o volitvah domačinov bodo znani šele jutri.
Čangkajškova vojska pred popolnim porazom
SEVERNI SENSI, 10. — Medtem, ko narodna osvobodilna vojska nadaljuje s svojo pomladno ofenzivo južno od velikega kitajskega z'du, se je število bojujočih in ne-bojujočih se CangkajškoVih ljud: v Mandžuriji znižalo na pol milijona. Ti se branijo v maloštevilnih utrjenih središčih, kokor so Muk. den, Cangčun, Cinčou, ki predstavljajo samo 1% severnozvhodne-ga področja.
V zadnjih desetih mesecih je bilo v Mandžuriji ubitih, ranjenih afi zajetih nad 300 000 Cangkajškovih vojakov. Sedanjih 37 Cangkajškovih divizij ima pa malo možnosti, da dobijo ojačanja, Nasprotno pa pristopa v demokratično vojsko sto in sto tisoče kmetov, k:	so na
podlagi agrarne reforme dobili zemljo.
Vsa pomoč ameriških Imperiali. tov, ki so po porazu Japonske nudili Cangkajšku nad 4 milijarde in pol dolarjev, ni mogla rešiti Cingkajška pred sedanjo katastrofo. Njegov režiir. gre z naglimi kofaki popolnemu porazu nasproti. Ameriški kongres je sklenil, da mu bo dal drugih 463 milijonov dolarjev pomoči. Toda tud; ta nova pomoč ne bo odvrnila neizbežna usede, ki CangkajŠka čaka.
Nota FLRJ glede Trsta
pride pred VS
FLUSHING MEADOWS, 19. — Jugoslovanska vlada je danes zahtevala od gia.vnega tajnika OZN, naj sporoči Varnostnemu svetu jugoslovansko noto, ki odgovarja na angleške obtožbe in obtožuje anglo-ameriškio upravo v Trstu, da krši mirovno pogodbo.
ZSSR v Nemčiji
Droti enostranskim reformam
BERLIN, 19. — Ker se Je na sovjetskem področju v Nemčiji zaključilo postopanje za zaplembo .melja glavnih nacističnih krivcev in ker je bila nacionalizacija glavnih industrijskih podjetij zaključena, je maršal Sckolovski odredil, naj se ukinejo daljnje zaplembe ter naj začne delovati komisija za zaščito ljudske imovine. Vse te ukrepe so p:dvzeli sporazumno s pokrajinskim; vladami In z antifašističnim; strankami.
Namestnik poveljnika finančnega odseka v upravi sovjetskega področja Sitnin je izjavil, da so vesti iz anglo-ameriškega vira, da imajo na sovjetskem področju namen izvesti valutno reformo, izzivalne in izmišljen*. Tak namen imajo zapadne države v triconlji Sovjetska zveza pa je vedno na sprotna ločenim reformam, ker ta govarja vedno načelo enotnosti Nemčije.
Hvaležnost koroških Slovencev
sovjetskemu predstavniku
LJUBLJANA, 19. — Na zborovanju kluba Slovencev s Koroške, k! bivajo v Ljubljani, in Slovencev, ki so morali zapustiti Koroško zaradi pritiska nemško-avstrijsklh imperialistov, je podpredsednik kluba dr. Felaher izjavil, da na Koroškem še vedno ukazujejo nacistični vojni zločinci.
Poudaril je, da zahtevajo koroški Slovenci priključitev Koroške k Jugoslaviji ter nočejo biti več sužnji Avstrijcev in Nemcev. Dr. Felaher je nato izrazil hvaležnost koroških Slovencev do sovjetskega predstavnika, ki je na konferenci namestnikov v Londonu vztrajal, da Jugoslavija obrazloži in tolmači pravice in želje koroških Slovencev.
Delegacija AS1ZZ iz Trsta
v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 19. — V soboto se je v Budimpešti začel kongres zveze madžarskih demokratičnih žena, ki se ga je udeležilo okoli 900 delegatk. Kot gostje so se kongresa udeležile Predstavnice ženskih demokratičnih organizacij Jugoslavije. Romunije, Bolgarije, Poljske, CSR, Albanije, osvobojenega ozemlja v Grčiji ter Španije in Trsta. Otvoritvi kongresa so prisostvovali predsednik ’ republike T‘,ldy, ministrski predsednik Dinnjres ter drugi ministri in voditelji demokratičnih strank.
Vohuni nrei sodiščem
v Ljubljani
LJUBLJANA, 19. — V torek ob 9 uri zjutraj se bo začela pred vojaškim sodiščem v Ljubljani razprava proti inž. Branku Diehlu, bivšemu podpredsedniku kontrolne komisije v Sloveniji in proti inž. Stanetu Oswe.ldu. bivšemu namestniku ministra za industrijo v vladi LRS ter drugim obtožencem, ki so obtoženi. As so bili v službi tuje države. Razprava bo javna.
Po tradicijah tržaškega delovnega ljudstva:
v središču
i. Mm
mesta!
Odločni protesti proti nameram okupacijskih oblasti, da omejijo proslave 1. maja
Včeraj popoldne &o predstavniki delavstva hoteli izročit« proteste okupacijskim oblastem aaradi gnanih namer o omejitvi proslav 1. maja s stran i teh oblasti. Po omenjenih namerah namreč delovno ljudstvo ne bi smelo proslavljati 1, maja kakor prrejšnja leta po osvoboditvi, pred fašizmom in pred prvo svetovna vojno na trgu Unitd in po ulicah mestnega središča, temveč na periferiji.
«Primorski dnevnik* in drugi demokratični listi so o teh namerah, ki jih je objavila tudi poročevalska agencija okupacijskih oblasti opozorili na razburjenost tržaškega ljudstva in na ose posledice, ki bi jih lahko prineslo njihovo uveljavljanje in če se okupacijske oblasti ne bi ozirale na voljo večine prebivalstva, na splošne tradicije proslav 1. maja in na tradicije proslavljanja 1. maja še posebej.
Naš list je s tem storil svojo dolžnost, saj je opozoril okupacijsko oblast na ono, kar s'cer sama dobro ve, z namenom, da prispeva k očuvanju reda in varnosti, ki sta okupacijskim oblastem po danih izjavah vedno pri srcu. »Primorski dnevniki* tn drugi demokratični listi so poudarili, da tržaško delovno ljudstvo vidi v odrekanju mestnega središča nevarnost za neofašistične izpade, saj bi bili v mestnem središču, kjer Imajo sedež demokratične organizacije, popoln gospodar. Na drugi strani pa tržaško delovno ljudstvo ne more mirno mimo dejstia, da mu odrekajo najosnovnejšo demokratično svoboščino — zborovanje v središč« mesta, ki utriplje in živi prav od žuljavih	rok delbvnih ljudi.
V svojih zadnjih	vesteh pa nam poročevalska agencija	okupa-
oijskih oblasti očita, da noši članki kažejč, da nismo ukrepe v okupacijskih oblasti glede na prvi maj prav razumeli, nakar citira še s tem v zvezi izjavo generala Aireya, ki ponavlja v glavnem že znane namere okupacijskih oblasti.
Protesti delavstva, ki je včeraj poslalo preko svojih predstavnikov proteste okupacijskim, oblastem, najbolje dokazujejo, da mi nismo niti daleč napačno razumeli ukrepov okupacijskih oblasti.
Ako smatrajo okupacijske oblasti naša opozerila za ohranitev reda in varnosti ter naša Opozorila pred neredi in nevarnostjo ta pomoto, ah jih hočejo vsaj kot take prikazati, se zato krepko molijo in nas niso hotele ne	le docela, temveč niti	malo razumeti.
Veseli nas, da bo,	kot pristavlja poročilo	okupacijskih oblasti	ob
zaključku, v sredo objavljen seznam vseh dovoljenih manifestacij ker smo prepričani, da tisti, ki ima le trohico dobre volje, lahki pomoto in napačno razumevanje docela popravi in dovoli proslave r^ega maja v taki obliki in obsegu, kot jih ljudstvo želi in kakor jih je prirejalo v preteklosti.
Italijansko ljudstvo je volilo
Zagrebški velesejem
prikaz ustvarjalne sile narodov FLRJ
Letos bo zagrebški velesejein odprt od d. do lt. maja. Po svojem obsegu se bo mnogo razlikoval od lanskega, na katerem je Jugoslavija pokazala., kako eo njeni naredi v kratki dobi po osvoboditvi obnovili svoje gospodarstvo, ki so ga bili okupatorji ‘ popolnoma uničili. To obnovljeno gospodarstvo je bilo na velesejmu zastopano v vseh panogah industrijske in agrarne proizvodnje.
Zahvaljujoč se petletnemu gospodarskemu načrtu, ki se opira na Prirodna bogastva države in na ra-olonelno izkoriščanje delovne sile, je industrijska proizvodnja že v prvem letu izvajanja tega načrta (19i7) prekoračila 67% proizvodnje v letu 1938 v industrijskih izdelkih. Ti veliki uspehi se bodo v polni meri odražali na drugem povojnem zagrebškem velesejmu, ki bo, kakor rečeno, od 8. do 17. maja, in za katerega vlada veliko zanimanje domačih in inozemskih razstavljal-
trična industrija, tekstilna industrija, kemijska in grafična industrija, industrija oOmenta, volne, konoplja, kol ter tbbaka in zdravilnih zelišč. Posebnega značaja so poljedelski proizvodi in njihovi is-delki, ki zavzemajo kot izvozni artikli vidno mesto. Dalje vino, marmelade, sadje in povrtnina, ribdr-stvo, ovčereja itd.
Posrben paviljon bo namenjen
Ta komanda a* akriva ped imenom «cdh:r vojaških zgodovinarjev*, toda struktur* in nalege tega »odhora* so približno lat« kakor prejšnjega nemškega generalnega štaba. General Gtinther, ki je bil do pred kratkim komandant nemških vojaških edinic na ameriškem področju, vod; sedej cddelek za operacije. Njegova asistenta e'a polkovnika Rie-ger :n Hosslauer.
rudars‘vu in kovinarstvu la vse dr- General Karel von Brendt je nje-žave in bo prikazoval rudarsko bo-' gov glavni adjutant in se bavi z gastvo od najboljšega premoga do vprašanji o sestavu posameznih dragocenih kovin. Rudarstvo se je' vrst orožja
Zaradi povečanega povpraševanja po izložbenem prostoru, se je površina prostora za velesejem, ki meri 80.000 kvadr. metrov povečala za dva druga izložbena paviljona izven sejmišča, ki merita skupno 1700 kvadr. metrov. Velik del izložbenega prostora je namenjen pro-izvodnji Jugoslavije in razstavljal-cem vseh šestih ljudskih republik. Na ta način bo zagrebški velesejem dal stvaren prikaz gospodarske sile in proizvodne sile Jugoslaviji.
Se posebno moramo omeniti sledeče proizvodne panoge:	bogato
lesno industrijo Hrvatske, Bosne in Heroogovine, Slovenije in Srbije, Proizvodnjo celuloze in papirja. Težka in lahko industrija bo zavzemala največji del izložbenega prostora. Tu bo še posebno prišla do izraza razvita kovinarska in elek-
razvilo zaradi izboljšanja naprav in zgraditev novih železniških prog, od katerih je velike važnosti mladinska proga, ki doseza še neizkoriščene rudninske bazene.
V PavAljonu za turizem bodo prikazane lepote Jugoslavije ter številna turistična mesta in letovišča.
Kolektivne izložbe Sovjetske zveze. Poljske, Češkoslovaške. Madžarske. Bolgarske in Albanije bedo v
nov; nemški vojski.
Omenjeni list domneva, da bo general von Rundsledt, ki ga Angleži smatrajo za najboljšega nemškega generala, imenovan za vrhovnega poveljnika.
Demonstracije proti Francu v Španiji
PARIZ, 19. — Glasilo španske ko-velikem obsegu prikazovale proiz- j munistlčne stranke »Mundo Obre-
vodnjo teh držam, ki kažejo veliko I ro» piš«, da so kmetje na otoku zanimanje za jugoslovansko tržišč-1 Gomera organizirali proti franoo-
Strah	v
pred demokratično vojsko
Vlada daje navodila za uničenje dokumentov. MO' narhofašistl kličejo na pomoč ameriško vojsko
ATENE. 19. — Radio »Svobodna Grčija* poroča, oa je demokratična vojska pri zavzetju Kalavrite zaplenila večjo količino orožja, mo-narhofašlrtl pa so utrpeli velike zgube. Vladni t;sk poroča, da je demokratična vojska obstreljevala s topovi Komotino in Xanthi. Demokratična vojska je vkorakala tudi v Didimotikon.
Grška agenefja v Londonu poroča, da Je neuradna misija grške monarhistične vlade prišla v ZDA z namenom, da prepriča ameriško vlado tej- tamkajšnje politične in vojaške kroge, naj pošljejo ameriško vojaštvo v Grčijo. Misija zaupno priznava, da bi monarhisti samo s pomočjo amerišk.h čet lahko upali na uspeh v tretji »spomladni ofenzivi*. Ce monarhofašistična vlada ni moglia premagati demokratične vojske lansko leto, poudarja ta komisija, ko J* ta štel* okrog 10.000 mož, Ji bo to Jedaj toliko bolj nemogoče, ker se js demokratična vojska potrojila.
O nevzrdžnem položaju monarho-fašistične vlade m vojske priča tudi vest, ki jo javlja agencija Tele-press, da Je monarhistična vlada dala tajna navodila raznim ministrstvom, katere dokumente je treba uničiti, če bi prestolnica padla v roke demokrat.čne vojske. Hkrati so poslali vladno komisijo na otok Chio, da preuči možnost preselitve vladn h organov v primeru potrebe.
V raznih demokratičnih državah sprejemajo večje skupine grških oirok, ki jih ljudske oblasti selijo iz Grčije, da Jih rešijo pred mo-narhofašističnim terorjem. V Cluj v Transilvaniji je te dni prispelo 307 grških otrok. Romunska zveza bivših antifašističnih kaznjencev in zveza romunskih demokratičnih žena sta poslali protestno brzojavko glavnemu tajniku OZN z zahtevo, naj se takoj izpusti na svobodo an-tifašlstka Kicik.s, ki jo je at nsko dbdišče obtodilo na smrt. Tuf, 200 voditeljev britanrk-h sindikatov je poslalo grškemu poslaniku v Lon-
in za zagrebški velesejem. Poedini razstavljalci iz Sirce, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Švedske in Tržaškega ozemlja bodo razstavili številne proizvode njihove in-dustrije, ki pridejo v poštev zs izvoz.
Posebni uradi na velesejmu kakor tudi borza za blago in vrednotnice bodo omogočili sklepanje trgovskih poslov in dajali vse potrebne informacije.
Iz tega kratkega pregleda se jasno vidi. da bo zagrebški velesejem nud.il bogat pregled ne samo proiziodnje Jugoslavije, pač Pa šte-vilnih drugih držav, s katerimi je vežejo trgovski dogovori a'i pa je ž njimi v trgovskih odnosih.
Razstavljalci in obiskovalci bodo spoznali bogastvo industrijske in poljedelske proizvodnje Jugoslavije. n lene naravne lepote in dobro razviti turizem. Zagrebški velesejem bo prikazal ustvarjalne sile narodov Jugoslavije in njihovo voljo, da v mirnih odnosih z drugimi narodi gradilo svojo domovino.
vemu režimu demonstracije. Ko so orožniki grezili kmetom, da bodo uporabili proti njim orožje, če *e ne razidejo, so se Jim kmetje uprli s kamenjem in palicami. Orožniki so začeli nato streljati in so težko ranil! šc«i kmetov.
m KRATKE
BEOGRAD. — Vlada FLRJ je
objavi ia zakon, ki določa, da bodo v Beogradu odprli višjo šolo za politiko.
V nedeljo je S8.939.706 volivcev morala izvoliti 57^ poslancev za dvodomni parlament. Rezultati bodo znani šele jutri, delne rezultate, pa objavljamo na drugem mestu. Ze iz teh jasno sledi, da je zmaga ljudske fronte z vsakim nadaljnjim objavljanjem novih rezultatov vedno bolj vidna, čeprav vladni De Gasperijev tisk in radio s pomočjo začetnih rezultatov, k\ so vzeti po De Gasperi-jevi mili volji le iz tistih krajev, kjer se je že prej predvidevalo, da bo njegova stranka imela nekaj več uspha. Zdi se, da De Gašper i s takšnim postopanjem, ki je izredno bučno in kričavo jn ki ga spremljajo senzacionalne objave o nekakšnih rodkritjih» komunistične zarote po načrtu <K» (glej poročilo našega dopisnika), ki ga je moral sam no*ranji minister Scelba demantirati, nekaj namerava storiti, ko bo videl, da je na volitvah izgubil. Spomnimo se le njegovih besed: cNaj stane kar koli!* in odgovorov, ki jih je ostal dolžan na Togliattijeva vprašanja: 1. Kaj pomeni znaj stane kar koli!*; V. Ali je voljam priznati v vsakem primeru rezultat volitevf; 3. AH lahko jamči, da Italije ne bo vključil v nobeno takšno vojaško zvezo z drugimi državami, ki bi imela spravili I-talijo v novo vojno avanturof; Vse to nam daje slutiti, da italijanska ameriška stranka ne bo zlepa odstopila oblasti.
Iz vseh dosedanjih poročil o volitvah pa izhaja, da so potrkale brez večjih incidentov tn ti redu, tako kakor je skozi vso predvolivno kampanjo zahtevala ljudska demokratična fronta. Zaradi tega pomeni to dejstvo njeno prvo zmago na teh volitvah. Zadržanje ljudske fronte je torej tudi v Italiji v nedčljo preprečilo nerede, kakor je demokratično ljudstvo Trsta, v četrtek s mojim odločnim nastopom preprečilo vse nerede legašev.
Sedanje volitve v Italiji so vsekakor izredno oažen mejnik v zgodovini Italije in povojna Evrope sploh, vendar pa čakajo italijanske demokratične sile v bližnji bodočnosti še veliko težje in odgovornejše naloge tn preizkušnjo. Okrepitev teh sil na zadnjih volitvah pa jamči, da bodo te naloge tudi uspešno izvedene.
Jezuitsko objokovanje
Tržaški jezuiti javljajo v svojem jutranjiku o zmasovnih aretacijah socialistov v CSR*. Seveda ne gre tu za nikakršne socialiste, temveč za prave nacionalsocialiste Hitlerjevega kova, ki so s pomočjo tajne organizacije hoteli v CSR napraviti prevrat, nasilno zavzeti oblast in odstraniti vse predstavnike demokratičnih sil, ki o državi predstavljajo večino, v ilegalo ter uvesti diktaturo in fašizem. Kakor vedno, je tudi to pot jezuitom le takšnih ljudi, ki delajo proti svojemu ljudstvu, močno žal, čeprav isti ljudje, ki te fašiste objokujejo, mso nikoli prej imeli besede sožalja, ko je češkoslovaško ljudstvo padlo pod peto in ped »«ž hitlerjonskega razbojništva. Bili so pač sščavi*.
40.000 slovaških kmetov prejelo zemljo
PRAGA, 19. — Komisar za poljedelstvo na Slovaškem je v šestih tednih odkar je nastopil svoje mesto, izročil 40.000 pctrdil o zemljiški lastnici slovaškim kmetom, ki so prejeli zemljo na picdlagi zakona o agrarni reformi. Komisar dr. Falytan je izjavil, da so predstavniki bivše demokratične stranke izročili v treh letih kmetom samo 7.000 potrdil. Na vse načine so ovirali izvajanje agrarne reforme, zato da povzročijo nezaupanje proti ljudski demokratični oblasti. Komisar je dalje poudaril, da je namen agrarne politike češkoslova-
VARSAVA. — 310 delegatov, ki so predstavljali 20 narodov, udeležilo skupno s člani poljske vlade in več tisečev drugih ljudi proslavo ob odkritju spomenika v spomin 2idov, k; so padli pri vstaji v varšavskem getu.
ške vlade, spremenili južno Slovaško v vzorno poljedelsko pokrajino.
HELSINKI, 19. — Začelo se je zasedanje plenuma finske komunistične stranke. Na plenumu »o ugotovili znatno povečanje člacov struike.
Protest britanske KP
proti aretacijam v Indiji
LONDON. 19. — Delegacija izvršilnega odbora britanske komunistične stranke je predložila visc-kemu komisarju za Indijo protest zaradi aretacije več voditeljev delavskega razreda.
V proteslu zahtevajo, naj indijska vlada preneha z capad; na delavski razred in naj izpusti na svobodo vse voditelje delavskega raz reda ter naj indijskemu ljudstvu prizna demokratične ln državljanske svoboščine.
Kesselring in von Runsledt
poveljnika nove nemške vojske
PRAGk, 19.	— Češkoslovaški
list «Obrana lldu* poroča, da bivši šef nemškega generalnega štaba pripravlja načrte aa novo nemške vojsko. Številni drugi nacistični generali, med katerimi general Kesselring, ki ga je obsodilo na smrš britansko »odišče v Italiji in je b.l pot«xn pomiloščen, delajo v
novem nemsk&m generalnem tta-donu proteut zaradi njene obsodb«, bu, ki Ja vi Kasalu.
Demonstracije v Marseillu
proti depolističnim izzivanjem
Brezposelnost se je v Franciji povečala za 30% - Thorez poziva Francoze na enotnost
PARIZ, 19. — Včeraj je imel v Marseillu De Gaulle govor, v katerem J« po svoji navadi napadel francoske komuniste m Sovjetsko zvezo, povspel se Je celo do trditve, da ogTOža Francijo tudi Sovjetska zveza.
Krajevne organizacije v Marse.l-lu so priredile De Gaullu posebne manifestacije. Temu nasprotno je organizirala komunistična stranka Ui francoska splošna konfederacija dela proti De Gaullu demonstracije, k. so potekle v najlepšem redu. Pri tej priliki > bivši komunistični minister Bi oux protestiral prali izzivalnemu bivanju De Gaull® v Marseillu, ki hoče vpeljati svoj osebni režim.
Komunistični voditelj Thorez Je imel včeraj v Parizu veliko Javno zborctaaje, na katerem Je razgali; ameriški imperializem in Marsh ahoj načrt. Thorez Je poudaril pome® ruske revolucije, ki je dala
pobudo ne samo za moč in velikost Sovjetske zveze, temveč je ustvarila tudi ljudske republike rzhodne Evrope in izboljšala razmerje političnih Al v korist sociahzma.
Ob Marshallovem načrtu Je Thorez dejal, da hoče spremeniti Francijo v ameriško kolonijo, da hoče zlasti pomagati Nemčiji kot glavnemu oporišču zapadnega bloka in nove svete alianse. Po prečitanju programa, ki ga je izdelal central, n kom;tet francoske komunistične partije in ki zahteva sodelovanje delavskega razreda v vladi demokratične zveze, je Thorez obtožil De GaulCove hujskače, da hočejo pod pretvezo revieije ustave odpraviti republikanske ustanove ter uCesti režim osebne diktature De Gaulla.
V ostalem se Je položaj delavstva v Franciji poslabšaj v tolika da je Je po uradnih statist.kah povečalo število brezposelnih za 30% v pri-mčfl a letom 1947,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
20. aprila 19^
Važni razgovori
s predstavniki okupciifskih oblasti
Izvedeli smo, da bodo jutri 21. t. m. na departmanu za delo razpravljali o splošnih vpraše-njih naše industrije.
Danes pa bo na istem uradu, ali pa na uradu za delo okupacijskih oblasti sestanek, na katerem bodo razpravljali o zborovanjih v tovarnah.
TRŽAŠKI D N li V N I K
Celo pošto so vpregli
v propagandne namene
Pred dnevi je prejel tov. Blago-nja Mario, stanujoč v Trstu ul. Commerciale psmo iz Kobarida, ki je bilo odposlano od tam 10. IV.. 1948. Omenjeno pismo je bilo na enem vogalu nekoliko odlepljeno in e to odprtino je bil vtaknjen mali letak sledeče vsebine: eViva Rovlgno itulianav.
Zdi se, da ni bila italijanskimi Šovinističnim krogom dovolj vsa besna propaganda, ki so jo vršili lega»i na vse mogoče načine, da bi zbobnali čim več Tržačanov na svojo manifestacijo, temveč so se poslužili celo pisem, v katere so vtikali propagandne letake. Prav gotovo ima svoje prste vmes posta, ki hoče tudi prispevati k uspehu Šovinističnih manifestacij. Naj si ti gospodje s pošte le dobro zapomnijo, da bo imela taka propaganda prav tako klavrn uspeh, kot ga je imela vsa druga, in da Tržačani ne bodo prav nič bolj navdušeni za vsa ta Šovinistična gesla, kot so bili da sedaj.
Sedmi dan stavke pekovskih pomočnikov Tudi Ž8ne se pripravljajo
za čim veličastnejši 1. maj
Pekovski pomočniki poudarjajo, da bodo podvzeti še ostrejše korake, če se njihova stvar ne premakne z mrtve točke
Nek tržaški večemik, k; »e je le v prejšnjih dneh odlikoval a tem, da je -prinašal razne izmišljene podatke in obtožbe proti pekovskim pomočnikom v korist delodajalcev, Je včeraj zvečer priobčil
OZN odgovorila
oa protestno pismo ASIŽZ
Dne 8. marca so poslale lene, članice ASIŽZ Organimaciji združenih narodov pismo, v katerem so obtožile tukajšnjo vojaške okupacijsko upravo, ki je prepovedala prihod tujim delegacijam na kongres Zveze antifašističnih elovšn-sko-italijanskih žen Tržaškega o-zčmlja. To pismo je eno izmed tolikih, ki jih je poslalo demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja Organizaciji združenih narodov in v katerih obsoja nedemokratično postopanje anglo-ameriških okupacijskih sil, ki mu kratijo ob vseh prilikah tudi najosnovnejše demokratične svoboščine.
Ta protestna pisma se seveda precej razlikujejo od tistih poročil, ki jih pošilja vojaška uprava Organizaciji združenih narodov; teh niso podpisali gen. Air ep, ali pa drugi, bodisi angleški ali ameriški častniki — podpisalo pa jih je vse pošteno demokratično tržaško ljudstvo. 8 temi protestnimi pismi hoče pokazati tržaško ljudstvo vsemu svetu resnični položaj, v katerem je danes Tržaško ozemlje, obenem pa hoče dokazati svojo odločno voljo upreti se nakanam imperialistov ter zagotoviti Tržaškemu c-•e ml ju resnično svobodo in neodvisnost.
Tajništvo Organizacije združenih narodov je pismo prejelo in je poslalo ASIZZ za Tržaško ozemlje odgovor.
Mladinci in pionirji, kupujte časopis »GLAS MLADIH* s stalno prilogo »Mihec in Jakec*.
MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, čitajte, širite cGLAS MLADIH*!
Morilce bi radi oprostili
Iz krogov prijateljev morilcev male Milke Vrabčeve prihaja veet, da bodo te morilce namreč Giorgi-nija, Oardileja ln Zotterija, ki Jih je vojaško sodišče obsodilo na po 7 let zapora, v kratkem izpustili na svobodo.
Baje se je eden od morilcev spovedal ;n obhajal pri nekem duhovniku, ki se je zelo zanimal za uso-o trth mladih morilcev. Tudi nek drugi duhovnik je izjavil, da bodo v kratkem poskrbeli za njihovo osvoboditev. Seveda je izjavil, da bodo morali oditi po osvoboditvi vsaj za mesec dni iz Trsta, da pa bodo pozneje poskrbeli zanje na primeren način.
Z neke druge strani je prišel glas, da Jih bodo baje izpustili že prihodnji teden na podlagi nekakšne posebne pomilostitve. Ni še dolgo od tega, kar smo pokopali nedolžno žrtev ciničnih morilcev, ko se že govori o njihovi izpustitvi na svobodo. Se razume, da Je vzbudila ta novica veliko pozornost. Pričakujemo, da bo sodna oblast preklicala slične vesti kot neresnične.
veet, da so se začela pogajanja med Enotnim sindikatom pekov in predstavniki pekov članov Delavske zbornice glede na nastali položaj. Omenjena vest pa je, kakor vee vesti, ki jih je prinesel omenjeni list • tem v zvezi, neresnična in je bila napisana z edinim' namenom, enakim dosedanjemu: da bi raZbilj enoten nastic-p pekovskih pomočnikov. Objavili smo namreč že, da predstavljajo popolno večino pekovskih pomočnikov — nekaj stotin — člani Enotnih sindikatov, medtem loo je članov Delavske zbornice le okrog dvajset, od katerih pa tudi mnogi stavkajo.
2e po nekaj dneh je urad za delo okupacijskih oblasti na zahtevano intervencijo odgovoril, da glede na to, da zaradi stavke nastalega položaja niso nastale nobene težave, nima najmanjšega namena, da bi posredoval. Pekovski pomočniki pa »o s svoje strani povabili za danes popoldne novinarje na skupščino, kjer bodo le-ti lahko postavili vprašanja in točno obvestili javnost o krivdi delodajal-oev za nastali položaj.
Na svojih sestankih so pekovski pomočniki ob pregledu položaja med drugim poudarili, da bodo
GOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOC
Volk dlako menja nravi pa ne
Medtem ko so drugo šovinistične srake postale nekako bolj zmerne v tajinstvenem opisovanju tragikomične burke z Fabijančičem, kapitanom OZNE. se jezuitski in tendenciozni visu/ni okroa demnkri-stjanskega tOiornale di Trleste* nikakor ne morejo še potešiti želje natolcevanja. Ce človeka ne moli vse to, ker ve, da je vse skupaj navadna izmišljotina to, kar piše nedeljska številka demokristjanske-ga glasila, vendar je zanimivo, v kokinem slogu opisujejo Fabijan-čiča kot starega aktivista. Malo man tka. da ga ne bi ti gospodje, ki se tako ogrevajo za amnestijo fašistov, zahtevali, naj Fabijančiča zaprejo in obsode že zaradi tega, ker je kot aktivist v mestu sodeloval v osvobodilni borbi. Res je, kar pravi stari Pregovor, volk svojo dlakg menja nroin pa ne.
podvzeli ostrejše mere, ker delodajalci a svojimi družinami zalagajo trg s kruhom in zato ne načenjajo zahtevanih razgovorov, če se vsa etvar ne bo zaradi pasivnosti delodajalcev premaknila z mrtve točke.
Stavka poteka teko z največjim uspehom. Po šestih dneh so pekovski pomočniki v svoji borb: odločni in enotni bolj kot na začetku stavke. Marsikateri delodajalci pa so, sicer posamezno, poskušali z različnimi obljubami pridobiti svoje pomočnike, da bi nehali stavkati, ker da »ne morejo zmagovati*.
Zmaga pekovskih pomočnikov torej c« bo izostala!
Nepojasnjeni privilegiji za uradnlStvo v ILVl
Vsako leto je podeljena delavstvu ob zaključku bilance posebna nagrada. Zato so delavci pričakovali z vso upravičenostjo nagrado tudn letos. Tuda upravni svet v Genovi je odločil drugače: napra-1 za delavstvo!
de v višini 40.000 Ur bodo podeljene le uradništvu, delavstvo pa da ne bo dobilo ničesar.
Delavstvo, ki je zaradi tega razumljivo ogorčeno, je zahtevalo preko svoje delegacije pojasnila, katerih pa direkcija, kljub nizu opravičil, ni mogla dati. Delavstvo je zato zahtevalo, da centrala v Trstu, ali ona V Genovi, zadovoljivo odgovori no zahteve po pojasnilih- Ni namreč nerazumljivo le to, da poskušajo delati tolikšne razlike med uradništvom, in delavstvom, temveč tudi dejstvo, da direkcija stalno govori o deficitu in da je iz istlA evzrokov* tudi prekinila zidavo tovarniške menze.
Ker tržaška centrala ni mogla dati zadovoljivega odgovora, delavstvo v ILVI pričakuje odgovor iz Ginove.
Na vsak nočin je delavstvo že s svojimi prvimi nastopi pokazale, da nikakor ne nameravajo dovoljevati raznih privilegijev. Ako so našli denar za podelitev no grad uradništvu, ga morajo najti tudi
Se nekaj dni nas loči od prvega maja, ko bo vse tržaško delovno in z njim vse demokratično ljudstvo dostojno proslavljalo prvomajski delovni praznik. Da bi bila ta prvomajska manifestacija res takšna, kot si jo želijo vsi pošteni demokratični prebivalci Tržaškega ozemlja, se vršijo priprave s pospešeno hitrostjo in s še večjim navdušenjem. Nihče zaostajati. Mladina je bila Prva, ki se je prijavila za prvomajski telovadni nastop; število mladih telovadcev in telovadk rase iz dneva v dan. Da bi vzbudila v vseh njiadincih in mladinkah še večje navdušenje, je mladina priredila razna tekmovanja, ki so pokazala ž« zelo dobre uspehe.
Ta mrzlična delavnost in navdušenje sta zajela tudi naše demokratične žene, ki hočejo s svojim delom prispevati k čim večjemu uspehu prvomajske manifestacije. Ker je pa dela ogromno, so žene sklenile razdeliti ga na razne okraje, da bi tako pripomogle hitrejšemu izvrže, vanju zadanih si nalog.
Tako so se Zbrale žene krožka Tomažič, Mitnice in Senenega trga in pričele izdelovati zastave za prvt
maj. Da bi delo ne bilo Preveč naporno, se žene izmenjujejo in delajo v več skupnih in sicer po 20 skupaj. Vse že izgotovljene zastave so porazdelile med razne okraje.
V krožku kemikov pa žene krojijo telovadne obleke ter jih potem pošiljajo ženam drugih krožkov, da jih izgotovijo.
Na sedežu mestnega odbora ASI ZZ je približno 30 žen izdelovalo ves dan majhne cvetlice, ki bodo služile mladim telovadkam. Svoje ga dela so se lotile s tako vnemo in navdušenjem, da niso občutile niti utrujenosti, niti gladu.
S svojim delom so žene ponovno dokazale, da so pravilno razumele pomen tega prvomajskega delovnega Praznika ter da hočejo s svojo solidarnostjo pomagati pri pripra-vah mladini, delavcem in vsemu demokratičnemu prebivalstvu, da bo prvi maj resničen praznik za vse demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja.
Tržaške žene so pa sklenile, da bodo v teh zadnjih dneh svoje delo še bolj pospešile. Prijavilo se je že precejšnje število tovarišic, ki bodo pomagale pri raznih delih
Hlapčevanje delodajalcem in imperializmu
Edini »vzroki*1 za razbijaško delo predstavnikov Delavske zbornice pri ACEGAT, ki so odpoklicali svoje predstavnike iz Enotnega tovarniškega odbora
Delavska zbornica pri ACEGAT je javila z nekim parnem, da je odpoklicala svoje predstavnike iz enotnega tovarniškega ocibcra. Po neki seji namreč, ki je bila ob kcC-ou preteklega meseca ia s katere so se predstavniki Delavske zbornice umaknili, ni jih bilo več na spregled. Omenjeno pismo pa naj bi tako služilo kot nekakšno opravičijo zakaj je prišlo do preloma
Vsa opravičevanja pa so tako jalova, da »e morejo zakriti pravih razlogov za razbijaški korak Delavske zbornice, ki ima vse karakteristike dosedanjega «dela» Delavske zbornice v korist delodajalcev. Prav to «delo», zagovarjanje Marshallovega plana, (vedno solidarno z delodajalci), šovinizem tn legitimacija, ki* so si jo daij ob skoraj popolni odsotnosti v stavki solidarnosti z italijanskim delavstvom zaradi umorov na Siciliji — so pravi razlogi, k: so privedli razbijače do viška, do preloma.
Člani En-ctnih sindikatov in gotovo tudi velika večina članov Delavske zbornice preloma ne morejo sprejeti. Člani Enotnih sindikatov zato predlagajta, da se na zborovanju vsega delavstva ugotovijo pravi razlogi, kj so podžgali one od Delavske zbornice, da bi razbili važno pridobitev delavstva f Enoten tovarniški odbor.
Tako bo v vsakem primeru, pa naj Delavska zbornica sprejme po-
ziv ali ne, jasno dokazana krivda Delavske zbornice in njena razbi-jaška vloga v borb; delavstva za
uresničenje svojih pravic, v borbi protj nosilcem Marshallovega plana.
Predavanje tov. Vidaiija o španski republiki
SOŽALJE
Našemu tov. prof. Oskarju Ferlanu, predsedniku mestnega odbora 81AU za Trst, izraža naše uredništvo ob smrti njegovega brata dr. Frana Ferlana, svetnika ape-lacijskega sodišča, svoje globoko sožalje.
Pnt in dvajset lot borbi: španskega ljudstva
V prenapolnjeni dvorani kina eldeales pri Sv. Jakobu je tov. Vi-dali orisal zgodovino španske republike, ki je bila ustanovljena U. aprila 1931. Ker je špansko vprašanje povezano z mednarodnimi dogodki pri sosedih je tov. Vidali predaval o španski republiki prav v tem smislu.
Po vsem govoru je govornik posegel v leto 1993, ko je v Španiji zavladal diktator Primo De Rivera, kateremu pa je izpodmaknil tla kralj Alfonz XIII. zaradi vojaških neuspehov p španskem Maroku proti domačinom Cabilom. S tem dejanjem je poskusil pokojnt kralj že rešiti že propadajočo monarhijo. Pri upravnih volitvah je ljudstvo glasovalo za republiko in kralj je odjadral, ne da bi počakal na splošne politične volitve. Toda kapitalisti in visoka duhovščina so se le stežka sprijaznili z novim republikanskim ustrojem. Tako so na vse načine ovirali uresničitev ustače, ki je predvidevala notranji ustroj države.
Leta 193,j so španski demokrati
GIUSEPPE VEHDIS
MOČ USODE
Moč usode* tvori z operami tPles v maskah* in *Don Carlcs* nov vzpon v Verdijevem ustvarjalnem delu. V teh operah razvija večje glasbene oblike, harmonija je bogatejša t« smelejša, orkester postaja zvočno bolj diferenciran in ima tudi važnejšo vlogo — ne zgolj običajno spremljanje. Kažejo se Wagnerjevi vplivi, katerim pa Verdi pojtolnoma ne zapade, ravno tako, kat ni zapadel vplivom Megerbeei ja. V bistvu ostane isti Verdi kot prej — realist v glasbeni predstavi odrskih likov In njihovih čustev ter ne-nadkriljiv melodični ustvarjaleo.
Dirigent M. Porenti je vodil opero z močnim občutkom za kontraste tn svež glasebni izraz, kar mu je v večji meri tudi uspelo. TemperamentniO je interpretiral uverturo in dobil zaslužen aplavz. M. Caltas je kot Leonora pokazala dobro kulturo svojega v vseh legah še ne izenačenega glasu tn močan čut za dobro igro. Manjkajo ji nizke lege in zato mnogokrat glasbeni izraz ni prišel do veljave. Prtzlosilla A. M. Canalli je imela ne kal posrečenih igralskih tn pevskih momen-
tov, vendar zahteva ta vloga močnejše in prepričevalnejše u-metnice. G. Verteghi je v vlogi Aon Alvara dobro zmagoval težak pevski part. B. Franoi je dokazal, da z izkušnjami rutiniranega igraloa obvlada oder, čeprav'pevsko ni mogel na nekaterih mestih popolnoma zadovoljiti. Igralsko in pevsko dober lik očeta gvardijana je postavil C. Biepi; razvil je svoj topli bas v vseh legah In postairil odrsko močno figuro. Kot odlična karakterna pevca in igralca sta se pokazala O. Šerpo kot fra Mile-tone In V. Dozzi kot Maestro Tra-buoo. T manjših vlogah so izpopolnjevali celotni ansambel šs I. Lazzarini, V. Susca in E. Mu-o ohiuti. Tudi 8. Mdionica je ugodno rešil vlago markiza di Cale-trava. Posebno priznanje pa zasluži zborovodja R. Benaglio, ki je tehnično in zvočno odlično pripravil zbor. Zadovoljiva je bila tudi koreografijo A. Bronzija, ki jo je izvajal balet s solistko 8. Mrrmoljo. Režiral je A. Cardi.
Občln»ft>o je predstavo toplo sprejelo in to dokazalo tudi s pogostimi aplavzi n« odprti soem in po koncu vsakega Ae Janja,
sprevideli, kam so jih vodile desničarske vlade. V Asturijt, Cataloniji in v Madridu so je ljudstvo uprto, pri tem pa je španski narod sicer izgubil in plačal visoko ceno. Pet tisoč mrtvih in 30 tisoč političnih jetnikov je tedaj žrtvoval španski narod. Toda leta 1936 je pri volitvah zmagala ljudska fronta. Zato je Gil Robles povzročil državljansko vojno, v katero go se vmešavali uporni generali Ta državljanska vojna je trajala 39 mesecev in zahtevala en milijon mrtvih. Barantanje zahodnih držav * tako imenovano sproti intervencijo» Anglije in Francije, ter z oboroženo pomočjo Italije in Nemčije so podlegli španski demokrati, posebno pa, ker je bila Sovjetska zveza preveč odda, Ijena tn jim ni mogla nuditi dovolj pomoči.
Španski demokrati so ostali zvesti svojim načelom m so se v žad-nji vojni borili kot prostovoljci na različnih frontah, čeprav so kapitalistične velesile čvekale, da bodo proglasili Franca izven zakona, ima. jo pa danes v načrtu, da bi mu v okviru Marshallovega plana pomagali. Kljub temu španski demokrati nadaljujejo z aktivno borbo proti fašistom na domačih tleh. Tako je bilo v Španiji leta m4j dve sto partizanskih akcij. Z 19),7 tisoč akcij. V prvih treh mesecih letoš njega leta pa 1930.
V okviru primerjave španskega vprašanja j tržaškim je tov. Vidali opozoril na imperialistične špekulacije s Trstom. Pri tem je poudaril potrebo takojšnjih svobodnih volitev in na prepoved vojaške uprave, da bi ljudstvo praznovalo z velikimi manifestacijami delovni praznik 1. maj na Velikem trgu. Predavanje se je končalo s pozdravom španskim bojevnikom, ki se bore za obnovo demokratične republike, z željo. da bi zmagala demokratična ljudska fronta ti Italiji ter s pozivom vsemu antifašističnemu ljudstvu Trsta, naj se združi v borbi za demokracijo.
Conski svet se je »poslovil'
od polkovnika Gardnerja
Včeraj popoldne so se conski svetnik; zbrali v pokrajinski palači iti sc pas ovih od conskega komisarja polkovnika Gardnerja. Pri tem so bili na vrsti krajši nagovori, resnici na ljubo zelo zmerne vsebine. Conski predsednik dr. Palutan Je najbrže pozabil na volivni trik s Ti stom in se je najbrže vdal v uso-do, da bo polkovnik še naprej ostal ti: z »drugimi* nalogami. Tako smo namreč razumeli iz Palutanovih besed, ko je polkovniku rekel, da vsi venao kakšne važn« nove naloge ga čakajo v našem mestu, katere upamo, da bo uspešno reševal. Zato je predsednik izrazil željo, da bi polkovnik ostal še naprej v prijateljskih stikih s svetniki. Ing. Gandu-sio je še povedal, da n; bilo nikdar resnih nasprotij ir.cd občinskimi in conskim svetom na eni strani ter polkovnikom na drugi, skratka z vojaško uprava To mu radi verjamemo saj so bili svetnik; imenovani od VU in delali in še delajo to kar VU hoče. Polkovnik G&rdner se je zahvalil za dar, pepelnik, ki so mu ga svetniki poklonil:, ;n rekel, da je zelo ginjen za te besede ter da bo vse skupaj ohranil v prijetnem spominu.
Po tej izmenjavi besed, pri kateri je b-i polkovnik »vidno ganjen*, so se gost; zadržali. Naš in »Lavorcto. reov* urednik sta se umaknila, ker nista prav za prav niti bila povabljena na ta poslovilni sestanek, čeprav so o tem bila obveščena in povabljena vsa uredništva drugih dnevnikov. Toda zadnje čase so ob takih prilikah gospodje s pokrajine pozabili na demokratično časopisje. Najbrže raje delajo take izredne seje zaprti vase med sabo enakimi.
Cu<lež z Leninim! podpisi
Kakor piše sv. pismo je Jezus pred 2000 leti s petimi ribami in hlebi nasitil pet tisoč ljudi. Nekaj podobnega je te dne napravila
aLega nazionalet s podpisi, kate-
Mati se je hotela usmrtiti
Sinoči okrog 18.15 so z avtom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnico 42-letno Joelpino P., ki »e je hotela zastrupiti z žvepleno kislina Njena hči, ki Je spremljala mater v bolnico, je povedala, da je malo prej pri svojem povratku domov našla mater, ki je nepremično ležala na postelji. Takoj Je mislila, da je materi slabo in je poklicala pomoč. NI znan vzrok, ki je privedel mater do tega obupnega koraka. Zdravniki so mnenja, da bo že v nekaj dneh nesrečnica okrevala.
rih število je povišala kar na 195 tisoč. Eden izmed neštetih primerov, ki nazorno povedo, kako je do tega prišlo, nam je povedala tov. Mariani Rosina iz Vicola Casta-gneta 105.
Ko je pogovor v družini t njeno taščo nanesel na volitve v Italiji, je njena tašča izjvila, da je ona že volila v Trstu, ker se je odzvala vabilu Lege in jpodpisala one papirje, ki so jih v soboto z motornim čolnom odpeljali v Italijo. Dalje je ta goreča tašča še naprej navdušeno povedala, da je tedaj podpisala ne samo sebe temveč vse sorodnike, všievM tovarišico in njeno družino ter Se vse brate in družine teh. Ko jo je tovarišica Mariani tačudetto vprašala, zadaj je tudi njo podpisala, je goreč.L tašča izjavila, češ da je se gotovo, da bo sem prišla Italija, poleg tega pa so tudi tako delali. Nega gospa, ki je bila •pred njo, je podpisala zase in za vse sorodn ke, tako nekako za kakih 20 oseb. Tudi njeni hčerki,
T elovadne	priprav
KOLEDAR
Torek 20. aprila
Marcelin, Božo Sonce vzhaja ob 5.07. zahaja ob 18.69. Dolžina dneva 13.H-Luna vzhaja ob 15.17. zahaja ob 4.05.
Jutri 21. aprila Dragomira, Šenka
Spominski dnevi
1881 sc je rodil Nikolaj J. M jaškov-skl, sovjetski skladatelj * sim-
fonik.
PRESKRBA
Konzervirano meso za bolnike.
Danes bodo začeli bolnikom v me-stu in podeželju razdeljevati po 2 škatli konzerviranega mesa »Horse Meat* na odrežite od 11. do 20. t. m. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena v mestu 70 na podeželju 71 lir za škatlo.
Testenine v razdeljevanju so sestavljene iz 72% moke.
Izredna d.Hitev fižola »a brezposelne, upokojence in revne ter na dodatne nakaznice AVISS. Danes bodo v mestu in podeželju začeli deliti po 1 kg belega fižola na odrezek «15 a* prednostnih nakaznic oziroma na odrezek «3 e* dodatnih nakaznic AVISS. Konec razdeljevanja 30. t, m. Cena v mestu 48 na podeželju Pa 50 lir za kg.
ENOTNI SINDIKATI
KMETIJSKA STROKA. Vsi čebelarji, ki nameravajo peljati čebele na pašo v Slovenijo, naj se nemudoma javijo na sedežu v ul. Imbriani 5.
Zveza stavbtneev. Danes ob 18.30 seja upravnega odbora v ul. Im-briani 5.	'
Zveza higienske stroke. V sredo ob 20 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Zveza prevozniške stroke. Danes ob 19 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
OOOGOOOOOGOGOCOGOOOOOO
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
o ZA TRŽAŠKO OZEMjjE ]
Četrtek tt. aprila ob 1» "P sončni uriJ:
Goldoni - Rupel:	vPRL^'
MORSKE ZDRAHE*. G0*1®?
nje v gledališču »Ristori* v pru.
Petek 93. aprila ob 10 W
sončni uri):
Goldoni - Rupel:
MORSKE ZDRAHE*.
nje v gledališču »Ristori* v *■
pru.
Prosimo točnosti!
PROSVETNA DRU*I^
Prosvetno društvo »S.
;abi vse člane ln prijatelje na
VCI.IAI VPC LiatlC AL*	   -v	2U.JU*
zborovanje, ki bo danes o vabi Kulturni krožke *CnrmeiJ #
i	Ši/irtn	in	npHafl>l1d JW* •	A
vse člane in prijatelje na > t zborovanje, ki bo v če trte a y;. m. ob 20.30 kjer bo govoril^ • dali o sedanjem položaju fr3
RAZNO
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU sporoča vsem članom in odjemalcem, da ima že v razprodaji pravo jugoslovansko ulico ter najfinejše žveplo po zmernih cenah. Prejela je že škropilnice in žveplaJnike Ver-morel, Volpi ter drugih prvo vrstnih znamk. V svojem uradu ul. U. Foscolo št. 1, tel. 94386 sprejema naročila vsakovrstnih strojev tudi za valilna jajca ter za piščance.
Listnica in zlata verižica Uprava Kina ob morju vabi An-
NA TRGU OB MORJU SE KOPRSKA DEKLETA VESTNO PRIPRAVLJAJO ZA PRVOMAJSKI TELOVADNI NASTOP. PRVI . .
MAJ JE PRED VRATI IN ZATO JE TREBA Z VSO VNEMO | d"€J!nt’ Vodopivec, da dvigne hstni-FOPRAVLJATI ZADNJE MOREBITNE NAPAKE.	|	n®J	V	°me'
ASI - zveza italijanskih dijakov
hoče opravičevati svoje zadržanje
Medtem ko skuša ASI (Assccis-z.one študent: italiani) na vse načine mobilizirati čim večje število dijakov, k: bi se udeležili šovinističnih manifestacij organiziranih po Legi nazionale, hočejo z razni-
mi izgovori opravičevati svoje stališče do encgšr najvažnejših dija-
ških problemov — vstopa absolventov tehničnih šol na univeizo.
V dveh letih, ko se absolvent' tehničnih šol borijo za pravico vstopa na. univerzo, je skušala ASI najprej izpremenlti te agitacij* v nekakšne šovinistične manifestacije; ko pa se je Zveza dijakov Treta in ozemlja cdlcčno uprla njihovemu postopanju, je skušala ASI na vse mogoče načine ovirati agiiacijo dijakov tehničnih šol ter tako preprečiti, da bi jim bil dovoljen vstop na univerzo.
To postopanje ASI, ki popclno-ma odgovarja postopanju, vojaške uprave, je ponovni dokaz, da je na men te organizacije en sam, in a: cer ta, da bi razbila enotnost di 'akev ter tako preprečila skupno borbo za njihove pravice. Obenem pa bi jim na ta način prikrila važnost njihovih problemov ter Jih odvrnila od njihove borbe.
Velika večina dijakov je razumela pomen delovanja ASI, ki za stopa ln brani interese tisfh krogov, katerih namen Je preprečit* demokratizacijo šole. S tem svojim delovanjem je seveda izgubila
ASI precej pristašev; naj navedemo samo en primer, ko so komemoracije za 1848 popolnoma neuspele v tehničnih šolah,
■ Ker čuti, da izgublja teren pod nogami, skuša ASI v tem kritičnem momentu »storiti nekaj* za dijake. Vsem pa je jasno, da je odhod treh delegatov v Rim samo navaden manever šovinističnega značaja, ko je vendar že tudi vojaška uprava izjavila, da se problem lahko reši v Trstu; ASI se prav debro zaveda, da bi pomenila zmaoa tehničnih dijakov v Trstu veliko pomoč v borbi dijakov tehničnih šol v Italiji. Zato prav gotovo ne bo odstopila cd svojtga prejšnjega stališča, ker noče, da bi zmagali tržaški, kakor tudi ne iia, lijanski dijaki. S tem je ASI dokazala. da je popolnoma protidi jaška, še prav posebno pa protiitalijanska organizacija.
lanija s prvo steklenico, ki mu je prišla pod roko.
Gherlanija, k; je dobil več ran po telesu in na desnem komolcu, so prepeljali v glavno bolnico, kjer se bo zdravil najmanj sedem dni. «Emergenza» z Istrske ceste je pre-tepajoči se skupini razpršila in aretirala tri osebe.
Sinoči okrog 20 ure je sedel 51-
letni Gherlani Mario iz uLSoncini
30 v družbi svojih prijateljev v gostilni »Valle* na Istrski cesti. V tem so na cesti pred gostilno neznanci napadli nekega starejšega človeka. Gherlani in drugi gostje so se približali, da bi branili napadenega. Tedaj se Je vnel med obema skupinama prepjr in v zmešnja. vi j* nekdo začel obdelavati Gher-
Drag objem
V nedeljo popoldne Je bila, kakor je to običajno, na openskem tramvaju velike gneča. Med prerivajočo se množico je bila tpdi 48-letna Bianeato Ermenegilda iz ul. Orlandini 39. V gneči Je čutila, da se je ta ali oni moški precej tesno privil k njej, vendar je to pripisovala gneči in ni Drotestirala. Ko ds je prišla zopet na prosto, je z žalostjo ugotovila, da ji je v gneči neki neznanec odprl ročno torbico, izmaknil iz nje listnico s 1350 lirami, uro, ki je vredna 15 tisoč lir, in osebne dokumente.
Tud! tatovi ljubijo glasbo
V nedeljo zvečer je bil 35-l?tni Steiner Hans z Opčin odsoten od doma od 20 do 22.45 ure. To njegovo odsotnost so izrabili neznani tatovi, da so vlomili žabnico, ki je zapirala vhodna vrata njegovega stanovanja, se splazili v notranjščino in ei prisvojili lep radio. Poleg tega so odnesli še uro budilko, aktovko in par moških čevljev.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo druga predstava «Močl usode*. Nastopile bo
do iste pevske »Toči, kot pr; prvi predstavi. Dirigent Mario Parenti.
FIZKULTURA
Dreher je dosege! svoj cilj prvo mesto v lestvici
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
ki Se ni znala pisati, je zgrabda roko in ji vlekla po papirju tako, da se je pokazala neka čačka, ki naj bi bil podpis.
Marijanijeva, ki se je' zglasila v našem uredništvu in nam podrobno pripovedovala o tem triku, je kot zavedna antifašistka zaprosila, naj v našem dnevniku s tem poročilom prekličemo na Leginih papirjih njen in njene družine pod. pisc, ker se jih sploh nikdar niti sanjalo ni, da bi kaj takega naredila.
Tako, gospodje iz Lege, triki iti laži vaš h burk imajo kratke noge. Morda bo resnica o številki vaših nabranih podpisov bolj verjetna
Po neodločenem izidu tekme Magdalena — Pristaniščnl-ki in po odpovedani tekmi škedenj - Sv. Ana ter z zmago Dreherja nad Umagom se je spremenil vrh kvalifikacijske
lestvice
Po nedeljskih srečanjih »e je položaj v lestvici močno spremenil. Magdalena je bila prisiljena k neodločenemu izidu in to s pomočjo precejšnje sreče, kajt; Pristuntščni-k: so v nedeljo igrali kot resnični prvaki. Skfdemj-Sv. Aan pa je bila odpovedana in Dreher si je z nedeljsko zmago nad Umagom pribo-prvaki. Skedenj-Sv. Ana pa je bila s tem potisnjena tla drugo mesto medtem ko se mora Skedenj zndo-vollti s tretjim. Prvenstvo Tržaškega ozemlja ima torej v vodstvu v lestvici novo društvo.
Piran sl je privoščil Montebeilo, nnidtem ko si Je Ižoia privoščila Nabrežino. Rojan pa Je presenetil in odigral proti Kežtalungi neodločeno, kar je dober uspeh. Milje so v naletu premagale Auroro ;n se tako prerinile više v lestvici. Sv. Ana, ki v nedeljo ni mogla igrati a?radi odpovedane tekme, pa pričakuje razvoj prvens‘va. Omeniti je treba, da mora omenjena enajsto-nca odigrati dve tekmi in, ako se ji posreči zmagati, tedaj bi takoj skupno z DrtherjCm zasedla prvo mesto. Tudi tekma Tovarna strojev in Ponziana Je bila odpovedana.
tekme zaradi krčev. Cuku slede še: Lesica (Nabrežina), Bitežnik (Sv. Alojz), Abram (Nabrežina), Vetri (Sv. Ivan), Fuks (Nabrežina), De Gaspari (Sv. Vid), Rihter (Kclo-nja), Caldi (Nabrežina) itd. Nabrežini je bil podarjen pokal za zmagujočo ekipo in spomireka plakate za največ tekmovalcev med prvimi desetimi.
Med ženskami je hlla ostra borba predvsem med Potipijevo, Tomažičevo in/Miskulinovo Prvo mesto je zasedla Potlni, drugo Tomažič (obe Rinaldi), 3. Miskultn (Sv. Alojz),. 4. Legiša (Primorje). 5 Gioi (Pristanlščnikl), 6. Benko (Rinaldi), Poggian (Sv. Alojz). 8. s iiniščniki ;n Koštalunga s 16, Na- Cuijan (Rinaldi) itd. Pokal in pla
b.-tžina s 13 ter Montebeilo in Rojan z 12 točkami.
Col ILVA In Tomažič vedno v vodstvu
tedaj, ako boste od 195 tlso3 od-
trf-
blli tri ničleI To bi se namreč str' njalo z dejanskim številom onih, ki so tiste dni prišli podpisat.
Iaidi so sledeči: Magdalena-Pri-staniščnjkl 1:1; Drehtr Umng 3:1; Ižola-Nabrežlna 2:0; Piran Monte-bello 4:0: Milje-Aurora 4:2; Rojan-Koštekmga 2:2. V lestvici vodi Dreher s 33 točkami, slede mu pn Mag-daltna s 33, Skedenj s 32, Ižoia s 32, Sv. Ana z 29, Piran in Aurora z 28. Umag z 22, Tovarna strojev z 20. M!lje z 18, Ponziana s 17, Pri-
V nedeljo ničesar novega. Zmagali so močnejši. Posebno Tomažič je s svojo igro in s zmago nad Sv. Alojzijem dokazal, da Je resen kan-didat za prvo mesto. Col ILVA Je z lahkoto pr-imageli Tovarno stre. jev, medtem ko se je moral Skedenj močno potruditi, da s; je zagotovil zmago. Izidi so sledeči: Tcmnžlč-Sv. Aiojz 55:26 Skedenj-DSZ ES 39.33, Col lLVA-Tovama strojev 44:28, Arzenal-Skoljet 37:31.
Drugi dan predprvenstvenega turnirja v odbojki
V nedeljo s^ je na barkovljunskrm igrišču nadaljeval prcdp"venslvenl turnir v odbojki, katerega iz<d tekem Je sledeč: Sv. Marko-Greta 2:0 (15:7,	15:6); Dijaki-Lonjer 2:0
(15:8, 15:8); DSZ ES-Elektra 2:0 (15:0, 15:0): Tovarna *troieV-6v. Ivan 2:0 (16:14, 16:1). Bnrkovlje-Tomažič 2:0 (15:2. 15:10), Skorklja-Tiskarji je bila preložena
Čuk in Potini prvaka Tržaškega ozemlja v teku čez drn In atrn
keto je dobilo športno društvo Rinaldi.
an o »euaajem pciimilO Prosvetno društvo	g^.
ima mociOj ob 20.30 množic111 nek v svojih prostorih v Ospedale militare št. 23, Prosvetno društvo Simon
društvo
Danes ob 20.30 običajni	fl-
predavanjem o pomenu ®ar volucij« leta 1848.	.	^
Prosojno društvo *p' -tanek vabi člane in prijatelje na
■ kA 4 ^	OA	111*1	V
ki bo danes ob 20.30 uri v v VOM št. 23.
Popravilo v voinj poškodovan:H «,s
Vse prošnje za
pravilu med vojno P08!^?" Ji • hiš po določbah ukaza štev-dne 24. novembra 1947, m°r~L]gt' uradno predložene tehničnem jo du (Ganio Civile) najkasn j.
31. maja 1948. Od 1. junija ^ lje ne bo sprejeta več n0°Ui va prošnja po ukazu štev*. ■**'jjevd Ta ukaz štev. 224 stopi v na dan objave v Uradnem U®
da-
irok®
V dneh 18. in 19. aprila S; \t
Rojstva, smrti in p®1
dilo 15 otrok, uimrlo je 20 tfu<*
je t*
porok je bilo 10.	,,-rčP^
CERKVENE POROKE:	p;
Sergej Biggi jn zasebnica .^^jetti
Vita visokošolec Flori
in zasebnica Ana Ruzzier. na j.
Stefan Vic in zasebnica — jB, dnrgo, trgovec Boris Beltr^^j je
Reza ■
sebnica Nojml Debcva UC1 'Vdel* rico Noulfan in zasebnica |n Rudi uradnik Bruno U? ^o uradnica Nives Bovo, dr. „^^5-Benussi in zasebnica Cl*l’0.a pjp:'4
ci, pek Ferruccio Zorzcm
Batti, študent Kelth Santy ir? nica Antonija Russo. uradih* jjnr. Sosson in bolničarka. Ivana ^if.
UMRLI: 78-letn! Ivan i r3 pi-44-letni Rudolf Renko, 17-i^jt*.
vjja Scala, 49-letna Marija
87-letna Ana Engelhard^. 'grliS' Jakob Rubini, 83-letni Josip1 f A. 67-letnl Andrej Guštini. 73-1® ^t(. m e lija Waiz, 83-letni Vino«*®, leth> ko, 73-!etna Josipina Arzon. Germano Dudnič, 51-Oatn1 Colini, 77-letna Marija Mor0’ na Franja Urbančič, 60-letna j?-
Vusconi, 73-Ietpi Franc Se*?jljUo®
Ib t n i Tiran \fairnr 1A.1pf flfl	.e
ritni Ivan Maver, 10-ritna^,*^^r,
Bilucaglia, 75-letni Josip
DAROVI IN PRI
Za Bruno Unašič j* nabr* čon Draga iz Trsta 1000 l>r; Anj)' Za Dijaško matico daruje -ju« na B. ob priliki vseiega ‘Ltodld na B. ob priliki veseriK8 Toneta 10.000 Ur.
Radijski spored1
TEST D (m 203,6, Bc v torek 20. april®
1474)
7.29. Otvoritev. 7.30.	č£?
Jutranja glasba. 7.45. Napoje ~ poročila. 8.00 Zaključek• . ^ 11.30.	ne prod®«	,
in
Otvoritev. 11.30. Ke prerit gi^sba. 12.00. Predavanje^
12.45. Napoved časa in 13.00. Lahka glasba. 13.30. ^ r arije in dueti. 14.00. Dn*vn gled tiska. 14.15. Pestr* * ^ 14-28. Citanie večernih 9> »is4 17.29. Otvoritev. 17.30. Ples?*vaoJe' ba. 18.00. Zgodovinsko Pr;‘ ,- 0'J 18.15. Klavirski koncert, r* ■ pč-k p s ter Lavalle. 19.00. Mladin® ji#-da ja. 19.30. Lahka glasbo-. I"- jo.Ojl poved časa in poročil8-Brahms: Simfonija v D ^ gjpv**1’ Glasbeni intermezzo. 20.45.^
red
rka književnost. 21.00. Slušj}8^ 22.30. Plesna glasba. 23.15. K® jd časa in poročila. 23.30. trišnjih sporedov. 23.35. *
Sosič zopetni zmagovalec kolesarke tekme
Preko 40 tekmovalcev je v nedeljo tekmovalo za pekal Arzenala. Se pr:d tekmami ni bila mogeča nobena prognoza, kajti najmočnejši tekmovalci so pričakovali starta. Zmagal je Sosič za pol kolesa pred odličnim tekm-rvalcem Česnom in Cckom. Njim slede še: Pe-kiarlč, Piazza, Stlbel, Verni, Dl Lu-ciano. Kravos, P.coti, Vrabec itd. Pokal Arzenala, ki sl ga Je pribe-darjena drugemu društvu in to je rila istoimenska ekipa, je bila po-Sv Ivanu.
glasba. 24.00. Zaključek.
5INO ll«J
KINO OB MORJU. 15.30: ljubezni*, G. Rogors. H- c IMPERO. 16.45: »Zgubljen0** Cravvford, J. Garfieli- r' ARMONIA. 15.30: »Vel^faiiof' »tolcvcc», G. Coop«r, ^'A\ec * CENTRALE. 15.00:
Teksnaa*. Buster Crabbe-^ it
Juopsiovansko nnpometno prvenstvo Dinamo se trdneje na prvem mesfu
V nedeljo je bilo prvenstvo Tržaškega ozemlja v teku čez drn ln strn. Med moškimi Je zmagal Cuk (Primorje), medtem ko sta morala Bembi in Tessera odstopiti •
Po zmagi Dinama nad Parl.za-nom se je Dinamo še trdneje zasidral na prvem mestu in vs* knže. da bo na t;m meatu tudi < stal. Rdeča zvezda je premagala Vardar, medtem ko je bil Torpedo prisiljen v borbi a Lokomotivo k neodločenemu izidu, Metalao pa j* premagal Spartaika, medtem ko je bila tekma med Fonrlano-Haj-duknm preložen* na kasnejši čas.
Izidi ne'e'J"kih tekem s. sledeči:	Dinar, o Partizan 1:0, Rdeča
zvesda-Vardar 2:1, M<ta.Uc*Spar-tak 2:1, Torpedo-LokcmoUva 2:2.
GARIBALDI. 15.30: »Lep01 razbojnik*, G. Roland. tifs> PILODRAMMATIOO. l5i“' kemu svoje*, Olivia L* land. John Lund. ,-ozub VTALE. 15.30: »Gospa z dr-
Isa Miranda, Georg
M AS SI MO. 16.00: «Prikazen ri». Nelson Eddy.	, ti, ^
NOVO CINE. 14.30: «Ce 81 trkaj dvakrat*.	jf-uPS*®*
IDEALE. 15.30: «KnJ^a 6 Sabu.	... m1’
VIALE. 16.00: »Zapra
vl.riB*
dost*. Maseimo Girot.i- j jj«1 SAVONA. 16.00: »Bal®'0-'1"	,	.	f.
so n Eddy.
RADIO. 16,00: »Usodno*1*:,: Nazzari, Masstmo	'jd®*'
MARCONI. 15.30: »Zakla®1
.,je:
morij*.
SUPERCINEMA. 1S-30-, v miru*, Aldo Fabrlz.- (jr*1 FENICE. 16.00: «N!n/:čK* ■ Garbo. M. Douglas-ITALIA. 16.00: »V strahu*' Bergman, Charles	*
* * *	tt'-
KINO NA OPČINAH- P®11 '
drPga>'	 7
Odg. urednik STANISLA^^5®
Tisk StabiUmento Tip
I