Leto XIV - št. 160 (4005) TRST, nedelja 6. julija 1958 Cena 30 lir Okvirni načrt novega odbora zbornice, čeprav ni brez pomanjkljivosti, predstavlja osnovo za rešitev vrste perečih gospodarskih vprašanj. V zbornici bi morale biti pravilno zastopane vse kategorije V preteklem tednu je po štirimesečnem ne-. potrebnem zavlačevanju prišlo do imenovanja »ovega odbora tržaške trgovinske zbornice, ki ima l«ed seboj zelo važne na-joge, saj je dobro znano n smo mnogokrat podrobni dokumentirali, da je "rez rešitev teh stvari Trst •bsojen na propast. Na prvem zasedanju noga odbora je predsednik “govinske zbornice dr. čili si imel daljše poro-v katerem je orisal Poglede na ta vpra-la m tudi očrtal okvir-čc.r£5°gram dela zbornice. nwav se 2 vsemi izreče--i.?1 stališči ne moremo “'"njati, pa smo vendar v da gm za okvir, laht rem se 2 dobro voljo V~° marsikaj napravi, počilo se pričenja z raz-i, 7 0 industriji, katero niti vsestransko okre->y. * s pomočjo vrste ukre-sp/i’ ,med katerimi pred-®muk postavlja na prvo ustanovitev indu-Veli Prostih con in u-W ev Proste cone go-j," tipa. Prav okoli te- na Se v°dila dolgotraj-Polemika, saj je dobro tri da velika večina »zaskega prebivalstva za-eva uresničitev integral-. Proste cone in se noče W fflJP^iti 2 ukrepi, ki ne v. °di tako daljnosežni in ,* Zato bili tudi manj u-Cl»koviti. Zelo važno poglavje je Posvečeno zunanji trgovi-51’ kjer je bil že dosežen Obločen napredek. Ministr-?tvo za zunanjo trgovino namreč že v pretekli iadi v dobršni meri pre-JPpij0 s prakso prejšnjih ministrstev in pričelo stvar-brez predsodkov uvajati politiko, ki naj odpre jahjanski ti g in omogoči J^aidanskemu blagu svo-r°dnejše kretanje in s tem ‘Udi večjo prodorno moč tit tuja tržišča. Taka polica je za Trst izrednega Pomena, saj naše mesto ni ripicno notranje pristanišče, kot sta na primer Ge-h°va in Benetke, temveč Pristanišče zalednih dr-*av in je vsak korak, da re Preide iz čistega, le majo dobičkonosnega, tranzit-nega prometa brez večie ^Jrtnske in valutne svo-bodfi, nemogoč. Tudi glede naših tovr-ftnih specifjcnih potreb je ml naprav.. Sn stvaren ko-Jak naprej z.asti ob obisku bivšega ministra za zunanjo trgovino Carli j a, ki je *“ kar je bilo, v njegovi “toči — rešil v korist operaterjev našega pristani- šča. V tej zvezi je bil tudi dosežen pomemben uspeh glede okrepitve lokalnega trgovinskega prometa. S tem pa seveda še ni rečeno, da so vsa vprašanja zadovoljivo rešena in predsednik trgovinske zbornice v poročilu izrecno poudarja, da se je treba ziasti lotiti vseh vprašanj zvezanih z izmenjavo z deželami socialističnega gospodarstva. Končno spada med stebre tržaškega gospodarstva pomorstvo, ki je sicer zadnje v tem vrstnem redu, toda prvo po važnosti. Zbornica je v vseh preteklih letih budno spremljala razvoj in mnogokrat zahtevala u-vedbo vrste novih prog ter zlasti modernizacijo in boljšo ureditev obstoječih. Ne moremo si predstavljati razvoja pristaniških dejavnosti in s tem tudi razvoja industrije in trgovine, če manjkajo ladje, redne pomorske proge, ki predstavljajo osnovo za vse to. Le malo pomagajo po-lovičini ukrepi, da se u-stvarjajo proge, ki naj bi istočasno služile Genovi in Trstu, saj v praksi take proge slabo služijo Genovi, Trstu pa še slabše, ker izgubljajo na krožni poti okoli polotoka preveč dragocenega časa. V zadnjem času sta bili pomorstvu posvečeni dve važni zasedanji. Najprej ste se sestali tržaška in zvezna avstrijska trgovinska zbornica, ki sta soglasno sestavili vrsto konkretnih zahtev, seznam nujno potrebnih novih prog in seznam prog, katere je treba obnoviti ali razširiti. Ta seznam je nato odobrila na zasedanju Zveza jadranskih pristanišč, ki združuje vsa italijanska pomorska mesta ob Jadranskem morju. Na tem zasedanju je zveza tudi soglasno sprejela priporočilo, da izvrže poslanci teh mest, ne glede na njih politično obarvanost. v parlamentu potrebno delo, da se jadranske zahteve upoštevajo pri sklepanju novih konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami. . Kot vidimo, čaka tržaško trgovinsko zbornico težko, vztrajno in obsežno delo, da se bodo stvari lahko premaknile naprej. Novi predsednik in novi odbor zato ne bosta imela lagodnega življenja. Upamo, da jim pri tem ne bo zmanjkalo dobre volje in mnogokrat tudi potrebni pogum, da se — kot so se njihovi predhodniki — po- stavijo proti toku in zavzamejo odločnejša stališča. Praksa zadnjih štirih mesecev govori glede tega z določenim optimizmom. Poleg tega bo moral novi odbor v najkrajšem času rešiti tudi nekatera pereča notranja organizacijska vprašanja, saj je treba urediti posvetovalne organe zbornice, ki ne se-toji samo iz izvršnega odbora temveč tudi iz sekcij, ki imajo posvetovalni značaj. Istočasno bo treba tudi urediti sestav sekcije za kmetijstvo, ki lahko po novih določilih sprejema sklepe in kjer morajo biti zastopani predstavniki prizadetih ustanov in predstavniki kmetovalcev. Novi odbor je Imenoval podprefekt za upravne posle na osnovi seznamov oseb, ki so jih predložila zainteresirana združenja. To je nekako nadomestilo za stvarno demokracijo, ko bi morali te predstavnike neposredno voliti člani določenih kategorij in kar predvideva osnutek novega zakona o trgovinskih zbornicah. Prav pri tej izbiri pa je podprefekt za upravne posle ponovno zagrešil hudo krivico do slovenskega dela prebivalstva, ker je za predstavnike kmetijstva imenoval ljudi, ki s kmetijstvom nimajo pravega opravka in s tem izločil iz tega važnega gospodarskega organizma večji del ene izmed pomembnih tržaških kategorij. S tem ni zagrešil samo krivice, temveč je povzročil, da se ponovno ne bodo mogla kmetijska vprašanja reševati tako, kot bi bilo to v interesu prizadete kategorije. Podobne u-gotovitve lahko zabeležimo glede sindikalnega predstavnika, saj je znano, da so tudi tu vprašali za mnenje samo eno sindikalno organizacijo in povrh samo to, ki nikakor ne predstavlja večine tržaških delavcev. Ta nedemokratični ukrep je slovensko javnost upravičeno zelo prizadel, saj govori, da odgovorni vlad-n* organi, ki imenujejo člane izvršnega odbora, ponovno niso upoštevali niti ustavnih načel niti zapisanih pravic in se povrh niso držali niti v vseh o-stalih pokrajinah običajne prakse, da se združenju, ki predstavlja večino neke kategorije, poveri tudi sestava seznama oseb, iz katerega naj oblasti izberejo predstavnika. S. B- Konferenca v Ženevi LIBANON - - - - - - - - -tr,poli< PODROČJE vladnih čet - • . • ••• ■-»* - . A zsšt^-rjr-rszr-r m ednarodno] v~ rjrjr--- letališče^ piiiir WBB' . v* naštevaj' ' ■ »v‘ Q, Halba p>arici oHerme! p'i 'ti. pr /.»■•■■ 't PODROČJA KI JIH NADZORUJEJO UPORNIKI > Vashava V ; «*/ / * v«r- t - V '’ r- V"~- , v ’s»., Gotovo se boste zelo začudili, ko boste na podlagi tega zemljevida ugotovili, kako obširno je področje, ki ga v Libanonu nadzorujejo uporniki in kako tesen je prostor, v katerega so stisnili libanonsko vlado in njene čete. Ce pomislimo, da je prav včeraj skupina opazovalcev OZN ugotovila in objavila vsemu svetu, da ni res, kar trdijo na Zahodu o infiltraciji ljudi in o tihotapstvu orožja iz Združene a-rabske republike, kar bi hotela dokazati libanonska vlada, potem lahko rečemo, da libanonski uporniki predstavljajo brez dvoma ogromno večino svojega ljudstva. Zato se sedaj kaže v še bolj jasni luči namen zlasti ameriške vlade, da bi se za vsako ceno vmešala v notranje razprtije Libanona. Isto velja tudi za vlado Velike Britanije. Po po-račilu opazovalcev OZN se zdi, da so taki, zares imperialistični nameni, vsaj za sedaj onemogočeni. Generalni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je že prej izjavil, da se Je osebno prepričal o tem, kar so pozneje opazovalci objavili. Zato je izjavil, da nasprotuje pošiljanju policijskih sil v Libanon in seveda še bolj pa intervenciji ZDA in Velike Britanije. On je trdno prepričan, da je za sedanje boje v Libanonu iskati razloge izključno v notranjih sporih. Vse torej kaže, da Libanon ne bo postal žarišče za požar večjega obsega. Km 0 5 10 1 20 —J 50 1 ••»iii«iifiiuiiiii«iii«ii«iiii««aiii«iiaiBiiii»iaa»iiiit«>ffiiaiifiiiiifia«iiifiiifiiiiiiii«i«igiiiiaVtiiitiaiiiiiiitiiirvifttti»«iv>«i««iiit«i>»itiiv»!««iiiiiiii«ii»iiM««iii«i««niuiiii«iii«iit«fiiiii>iaiiaitiiriiiiai»iati«iiiiiiiiii«oa#fiMiitiiiiiiiii«>i>iaiiit««itiiiiiciiit*aaaiiiiiiii»«it»«iiiiiiiitiaiiiiiiEiiiiiiia»iiiiii«iiiiiiii»iiiiiiiiitiifii«UMi Po včerajšnjem razgovoru Dullesa s francoskimi državniki v Parizu De Ganile je predlagal nov sistem sodelovanja ki bi imel za posledico spremembo Atlantsko zvezo „Le Monde“ pravi, da predsednik praktično ni napravil drugega, kot le položil osnove za daljno bodočnost, ko se bo v ZDA marsikaj spremenilo, in bo Francija, ko se bo rešila alžirskega vprašanja, našla način, da jo bodo poslušali «Ali menite, da bo dovolj dolga krsta?» PARIZ, 5. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki je prispel v Pariz včeraj popoldne, se je sestal danes ob 10.30 z De Gaullom. ki ga je sprejel v hote-u Matignon. Razgovor med državnikoma je trajal * uri in pol, ob 13. pa je De Gaulle povabil Dullesa v salon, kjer so že bili zbrani poleg De Gaullove soproge ostali gostje. Ob 16. uri pa je Dulles nadaljeval razgovore s francoskim zunanjim ministrom Couve de Mourvillom. Uradno poročilo o razgovorih pravi, da sta De Gaul-1« in Dulles razpravljala o vseh glavnih mednarodnih problemih, ki zanimajo obe-dve državi v tistem duhu vzajemnega razumevanja ir. prijateljstva, ki označuje odnose med njima. Poudarila ata, pravi poročilo, važnost vedno širšega sodelovanja in to ne samo v korist Franclje in ZDA. temveč vsega svobodnega sveta. Ničesar drugega ne orne nja uradno poročilo. V dobro poučenih krogih pa pravijo, da se je govorilo o sledečih glavnih vprašanjih: O tem, da bi bila Francija sprejeta z enakimi pravicami v «atomski klub«. Pri tem je baje De Gaulle poudaril, da bo Francija v vsakem primeru izvedla poskus z ekspozijo atomske bombe in je prosi! za pomoč ZDA, da bi se lahko ta poskus pospešil. S svoje strani pa je Dulles podVrtal težave, ki so nastale po nedavnih zakonih, sprejetih v kongresu s področja jedrske energije. Državnika sta govorila tudi o francoskem notranjem položaju. Pri tej točki je baje Dulles poudaril korist ZDA, da imajo v Franciji močnega in stalnega zaveznika. De Gaulle pa je s svoje strani izjavil, da bi nomoč na področju jedrske energije okrepila prestiž njegove vlade ter dala tako Franciji večjo stalnost. Nadaljnja vprašanja, o katerih sta državnika govorili, kot trde omenjeni viri, so odnosi med Vzhodom in Zahodom, Severna Afrika in Srednji vzhod. Pri tem je baje De Gaulle podčrtal da namerava Francija ostati lojalni član zahodnega zavez ništva. Končno pa je francoski premier na krstno razložil nujnost sporazuma z ZDA glede francoske kontrole ramp za raketne izstrelke srednjega dometa, ki jih je treba zgraditi v Franciji, in siegr v skladu z obrambnimi načrti generala Norstada, vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi. Neki vladni predstavnik Je o razgovorih med De Gaullom in Dullesom podal kratko izjavo, med katero je konkretnejšega povedal samo to, da sta se državnika pogovarjala o odnosih meu Vzhodom in Zahodom, vključno problem vrhunske konference, o obrambi Zahoda, o sredozemskem vprašanju in še o drugih vprašanjih. Izmenjava gledišč je pokazala, da sta stališči Francije in ZDA zelo blizu drugo drugemu, je še dejal omenjeni predstavnik. Nista se pa med pogovorom dotaknila alžirskega vnraša-nja. (Po trditvah iz drugih virov sta govorila tudi o tem vprašanju.) Pač pa je bil poseben del razgovorov posvečen jedrski oborožitvi. General De Gaulle i« pojasnil tako, da je izključil vsak dvom. da je Francija odločena odigrati svojo vlogo kot jedrska sila — m to vlogo je sposobna doseči in jo ima pravico zahtevati — ter je vztrajal pri ((temeljni važnosti« tega problema. Dulles je razložil stališče ZDA glede jedrskega sode lovanja z zavezniškimi državami in zlasti s Francijo; na koncu te izmenjave gledišč ni bil sprejet mkak sklep, Ameriški državni tajnik je tudi izročil De Gaullu prisrčno poslanico predsednika Eisenhowerja. Poslanica vsebuje tudi vabilo De Gaullu, da bi prišel v ZDA «v ne preveč oddaljenem času«. V francoskih političnih krogih poudarjajo, da razgovor med De Gaullom in Dullesom ni imel značaja kakih pogajanj in zato seveda tudi ni bilo pričakovati kakih sklepov, pač pa bodo vprašanja, ki sta jih državnika med razgovorom začela, predmet francosko- ameriških diplomatskih razgovorov v prihodnjih tednih. To, kar ni razvidno iz u-radnega poročila in tudi ne iz izjav vladnega predstavnika, predstavlja pravzaprav glavni predmet političnih komentarjev v Parizu, ki zatrjujejo, da je general De Gaulle predlagal ameriške- mu državnemu tajniku nov sistem političnega in vojaškega sodelovanja, ki bi imel za poglavitno posledico spre- membo Atlantske zveze. P tem predlogu bi moral NATO postati (cavtentičr zavezništvo, sposobno, d razširi solidarnost svoji članov na vsa področja Ede" izmed ciljev te spr membe bi bila zadovoljite francoske želje, da vsto] v «atomski klub«. Kaj ; Dulles odgovoril, je težs reči, kakor se tudi ne v ali se je njegov odgovor bistvu oddaljil od Mac Mi lanovega odgovora prejšn; nedeljo. Toda dejstvo, da ; Francija tik pred poskusoi razstrelitve svoje prve ator ske bombe, je mogoče ni dilo De Gaullu krepek argi ment v diskusiji. Če bi v resnici prišlo d take evolucije atlantskeg zavezništva, kot si jo že De Gaulle, bi se to gotov zgodilo le počasi, in to n samo zaradi težav, ki bi ji lahko predstavljale podobn zahteve drugih držav, ten več tudi zato. ker sporočil (Nadaljevanje na g. strani) 6. julija 1958 Aktualni portreti PHILLIS DEAN 22-letna angleška natakarica je tako zelo podobna kraljici Elizabeti, da se gostje pogosto o-brnejo nanjo z «Vrček piva, Veličanstvo!« DR. ANGELO COSTA predsednik združenja industrijcev olja, je v središču škandala v zvezi s potvarjanjem italijanskega oljčnega in semenskega olja. Ze javna tajnost je, da je v tako imenovanem »čistem« oljčnem olju kvečjemu 10 odst. pravega oljčnega olja. FRANCOISE SAG AN si je. eno leto po znani avtomobilski < nesreči, spet omislila skoro dirkalni avtomobil, to pot znamke »Bristol«. ki doseže hitrost 200 km na uro. Preizkusila ga je na avto cesti, bila je z njim zadovoljna, dobila pa ga bo šele čez nekaj dni, ker ga želi v modri barvi s svetlosivimi sedeži. GIOVANN1 MANSUETO j« na angleški športni stavi zadel 31.000 funtov (okrog 463 milijonov lir). Včeraj se je poročil * Grlseldo Hee, z dobljenim denarjem pa bo odprl v Brimlnghtonu italijansko restavracijo. Sedem dni v svetu Nova vlada v Italiji Kar precej časa je minilo od 26. maja, ko so italijanski volilci izvolili nov parlament, ki pa je v toliko nepopoln, ker manjkajo tržaški senatorji. Kajti šele v torek 1. julija je bila sestavljena nova vlada iz štirih socialdemokratskih in šestnajstih demokristjanskih ministrov pod predsedstvom generalnega tajnika krščanske demokracije Arnintora FanJanija. Na ravni ministrov je tudi demokristjan-ski visoki komisar za higieno in zdravstvo Monaldi. Tudi on bo postal minister, toda šele 14. avgusta, kot je to predvideno v novem zakonu, ki je že stopil v veljavo. Novi ministri so sledeči: Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve: poslanec Amintore Fanfani. Podpredsednik vlade in obrambni minister: poslanec Antonio Segni. Minister brez listnice za gospodarski razvoj Juga in za pasivne kraje: poslanec Giulio Pastore. Minister brez listnice za birokratsko reformo: sen. Camillo Giardina. Minister brez listnice za odnose med vlado in parlamentom: poslanec Rinal-do Del Bo. Minister brez listnice za deve: poslanec Fernando Tambroni. Minister za pravosodje: poslanec Guido Gonella. Minister za proračun: sen. Giuseppe Medici. Minister za finance: posl. Luigi Preti (PSDI). Minister za zaklad: posl. Giulio Andreotti. Minister za prosveto: posl. Aldo Moro. Minister za javna dela: posl. Giuseppe Togni. Minister za kmetijstvo in gozdove: posl. Mario Fer-rari-Aggradi. Minister za promet: sen. Armando Angelini. Minister za pošte, brzojav in telefon: posl. Alberto Simonini (PSDI). Minister za industrijo in trgovino: sen. Giorgio Bo. Minister za delo in socialno skrbstvo: posl. Ezio Vigorelli (PSDI). Minister za zunanjo trgovino: posl. Emilio Colom-bo. Minister za trgovsko mornarico: posl. Giuseppe Spa-taro. Minister za državne udeležbe: sen. Edgardo Lami Starnuti (PSDI). Visoki komisar za zdravstvo: sen. Monaldi. Ministri so položili prisego, da bodo lojalno spoštovali republiško ustavo, naslednji dan pa je bila prva seja, na kateri so imenovali 33 državnih podtajnikov, ki so prav tako člani vlade, le da so prisego polagali pred novim predsednikom vlade namesto pred poglavarjem države kot ministri. Glavne značilnosti nove vlade so: 1. Sestav njenih članov naj bi kazal, da je vlada usmerjena u alevi center», kar pa se vsaj za ministre ne more reči. Čeprav sta odpadla Pel-la in Scelba, so v vlddi znani desničarji Andreotti, Togni in Medici, ki bodo držali v rokah prav gospodarske resore. Pač pa takih znanih desničarjev ni med podtajniki, ki povečini pripadajo zmernim demokristjanom kakršen je Segni, kljub temu, da je od izrazitih levičarjev samo Sulla. Toda tudj tega dejstva ni podcenjevati, ker se je večkrat zgodilo, da podtajniki kaj radi menjajo strujo. 2. V vladi ni Saragata, ki je izjavil, da noči biti reč vratar na ' Viminaln (urad podpredsednika vlade je namreč v pritličju).' Zahteval je namreč' zase zunanje ministr-itro, toda Fanfani je to odločno odklonil, ker je njego-va velika ambicija, da se v svetu izkaže z nekakšno svežo zunanjo politiko, ki pa bo prav tako atlantska kot j* bila Pellova, kar ni težko presoditi po rezultatih Fan/a-hijeiieiga lanskega obiska v ZDA. IP|': tirate m m m i jj§' 'W :-, ¥ Demokristjani Amintore Fanfani predseduje prvi seji nove vlade. Na njegovi levi strani vidimo ministra Colomba, nato Pastoreja in Gonello, na desni pa vidimo ministra Medicija (z bradico) in Segnija (z glavo na laktih) ki ga je, po tem znaku sodeč, že začetek Fanfanijeve vlade zelo utrudil. »Matajur« piše: Letos dne 4. maja je umrl v Vilieneuve v Dolini Aosta opat August Petigat v starosti 73. let. Se kot mlad duhovnik je zapustil svojo ožjo valdostansko domovino in se preselil v Francijo, v Pariz. Pišemo o tem francoskem duhovniku v našem listu zato, ker je usoda francoske narodne manjšine v Dolini Aosta podobna usodi Beneške Slovenije. Dolina Aosta je naseljena s francoskim prebivalstvom ter pripada novi Italiji že od vsega začetka, odkar je bi la združena nova Italija. Dolina Aosta je . zibelka novega piemontskega kraljestva in nato Zedinjene Italije. Dolina Aosta ni tako revna in. zapuščena kot. naša Beneška Slovenija, ker jo obdajajo najvišje gore Evrope in prihajajo zato v Aosto vsako leto stotisoči turistov iz vsega sveta. Toda samo od turizma tudi Francozi v Dolini Aosta■ niso mogli živeti in so se navadni francoski valdostanski kmečki fantje in dekleta izseljevali najprej v Francijo, in nato še v Švico, Belgijo, Nemčijo in Ameriko. Italijanske oblasti se krt po navadi niso brigale za svoje emigrante iz Doline Aosta, ki so delali po i sem sveta. Komaj 25-let-ni Pedigat je začel organizirati valdostan-ske emigrante v posebna v aldostanska društva, ki so prirejala v domačem Jran-coskem jeziku prireditve, obiskovala vsako leto svojo ožjo domovino Aosto in bila v tesnih stikih z domačini kraji. Za val-dostanske emigrante je ustanovil Pedi- gat poseben časopis «La Vallee d’Aoste«, ki je priobčeval vesti iz domačih krajev in obravnavat probleme iz Doline Aoste. Kot naš Ivan Trinko je bil Pedigat pesnik in pisatelj ter je izdal knjigo pesmi FStiri" Utni časi« in roman, v katerem je opisal življenje mladega slikarja v Dolini Aoste, neke vrste kaplana Martina Čedermaca. Prav kot Trinko je bil Pedigat tudi glasbenik. Vsako leto je Pedigat tudi zbral otroke vseh tisočev valdostanskih emigrantov in jih vodil na počitnice v hribovske kraje Aoste, da so spoznali domovino svojih očetov. Francozi iz Doline Aoste in beneški Slovenci iz Beneške Slovenije so razdeljeni na dva dela: polovica jih dela v tujini, polovica še živi. doma. , , , Tudi tisti Francozi iz Doline Aosta, ki delajo doma po svojih vaseh, so nezadovoljni, kot smo nezadovoljni tudi mi beneški Slovenci. Ogoljufali so jih\ za cono franko, ogoljufali za narodnostne pravice in zmanjšali pouk francoščine v šolskem pouku. Vsa povojna leta so dajali Francozi iz Doline Aosta pri volitvah svoje glasove demokristjanom. Ker ni demokristjanska uprava izpolnila nobene svojih obljub, so se Francozi v Aosti uprli in samostojno nastopili kot Valdostanska unija. Sprašujemo se, kdaj bomo tudi mi beneški Slovenci nastopili tako, kot Francozi v Aosti, ker nam do sedaj niso izpolnili še nobene izmed obljub. 3. Odsotnost Pelle se tolma- \ ................ » či kot čakanje v zasedi za primer Fanfanijevega padca. Tedaj bi bila Pellova ura za sestavo demokrristjansko-mo-narhistične vlade, t. j. vlade — edesnega centra«. V sredo se bo namreč Fanfani predstavil s svojim programom najprej pred senatom, ker ima v palači M udarna že vnaprej zagotovljeno večino. Nato bo prebral svojih dvajset programskih točk pred poslanci, kjer je vnaprej izračunana le teoretična večina, ker se bodo republikanci vzdržali glasovanja za in-vestituro, tako da obstaja možnost, da ostane v manjšini zlasti če bi komisija za pravilnik sprejela predlog poslanca Pob e rti ja od MSI, naj se v prihodnosti zaradi vzdržanih glasov ne spreminja potrebni kvorum v prid vlade kot se je dogajalo doslej. Tudi o programu je bilo prejšnji teden precej govora in pisanja, vendar je bolje počakati s komentarjem, dokler ga Fanfani ne prebere, ker se s Saragatom baje še vedno pogajata glede nekaterih sprememb. Nadvse značilne pa so govorice, da so morali štirje socialdemokratski ministri podpisati izjtfVe. da bodo svojim demokrist-ja.nsk.im podtajnikom dovolili večjo pristojnost kot jo bodo imeli podtajniki v drugih ministrstvih. iiiiimiii ............................................................................................................................... """" Mala atomska konferenca v Ženevi Kot smo že prejšnjo nedeljo predvidevali, so sovjetski strokovnjaki prišli v Ženevo in začela se je emala atom-ska konferenca« — kot po vsem evetu sedaj imenujejo razpravljanje znanstvenikov, ali je mogoče ugotoviti, če tisti, ki je sporočil, da je prenehal z »tomikimi eksplozijami, kljub temu s. poskusi nadaljuje. Na konferenci sodeluje 16 delegatov in sicer iz zahodnega bloka: Z DA, Britanija, Francija in Kanada, iz vzhodnega pa: ZSSR, CSK, Poljska in Romunija. Predsedujeta izmenoma načelnik ameriške delegacije prof. Fisk in sovjetske delegacije prof. Fjodorov. Doslej so si že določili dnevrn red in ji izmenjali dokumente. Podrobnosti niso sporočili, novinarji pa sejam ne morejo prisostvovati, ker so za zaprtimi vrati. »Pa tudi ne bi mnogo razumeli«, je izjemi neki delegat, iker gre za same strokovne izraze,» in dodal: aSicer pa je bolje, da propaganda molči.« V petek so prinejti r lejno dvorano veliko črno šolsko tablo in sedaj po njej pišejo in brišejo komplicirane račune in morda tudi razpored nadzorstvenih postaj. Kljub zaprtim vratom pa s o čajni-kar ji zvedeli, da gre za tri vrste dokumentov-. (iNadaljevamje na 8. strani) O CILJIH ALŽIRSKEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA Ferhat Abbas in De Gaulle «Alžirija rti francoska, ampak alžirska - Narodno-os vo hod i l n o gibanje hoče ustvariti moderno alžirsko državo, v kateri bodo vsi njeni državljani živeli svobodno» »Mi nismo nepopustljivi... | stanuje s svojo družino v Vedno smo pripravljeni,' da se. borimo, ali pa da rešuje-mp vprašanja po diplomatski ppti. In če bo general De Gaulle hotel začeti z nami podajanja, smo ml n* to i pripravljeni... Toda vedeti mora, da se bo njegova politika izjalovila, če ne bo rešil alžirskega problema tako, da bo prišla Alžirija do svoje neodvisnosti... Alžirska narodnoosvobodilna vojska je nepremagljiva in lahko vztraja v teh pogojih tudi deset let, če bo potrebno'... Toda mi smo pripravljeni pomagati Franciji da vzpostavi, v sklopu miroljubne politike do Alžirije, dobre odnose z Vsem arabskim svetom...« Te in. še druge izjave je dal nekemu novinarju Ferhat Abbas, eden izmed članov koordinacijskega odbora alžirske narodnoosvobodilne fronte. Odbor, ki Šteje devet članov, predstavlja glavno poveljstvo alžirske revolucije, V tem odboru ima Ferhat Abbas eno najvažnejših mest in vse kaže, da mu bo zaupana naloijga za sestavo vlade »vojskujoče se Alžirije«. Izjave Ferhata Abbasa, ki jih je dal, tik pred drugim prihodom generala De Gaulla v Alžir, pomenijo zato u-radno stališče alžirske politike do nove francoske vlade. Ferhat je med drugim izjavil, da je alžirska narodnoosvobodilna fronta vedno pripravljena na sestanek z zastopniki francoske vlade, da se reši sporno vprašanje med Francijo in Alžirijo. Pri tem ni pojasnil, če bi alžirsko odporniško gibanje zahtevalo za to predhodno rešitev nekaterih problemov, kot so: priznanje neodvisnosti Alžira; zagotovilo Tuniziji in Maroku o priznanju te neodvisnosti in še nekatera druga vprašanja. Njegove izjave kažejo še, da je alžirska narodnoosvobodilna fronta pripravljena pustiti francoski vladi, da stori vse potrebne korake, da bi prišlo čimprej do pogajanj, Ferhat Abbas, ki nadia tiller teniska filmska igralka losi glavno .vlogo v lemškem filmu, ki so ;a posneli iz tragičnega dvijenja Rosemarie Ni-ribitt. Film je vzdignil i Nemčiji precej tiru-pa ker je lepa Rosemarie posnela na magnetofonski trak nočne razgovore številnih političnih in vojaških, osebnosti bonnske republike, ki so prebili nekaj uric pozabe v njenem stanovanju. Mamice 1 undu je na Scini v Parizu praktično pokazal kako namerava preplavati Atlantik. Pri teni podvigu »i bo pomagal s pnevmatičnim čolnom- Montreuxu je odgovoril še na druga vprašanja. Na vprašanje, kako gleda na dogodke v Franciji, ki so privedli na vlado generala De Gaulla, je Ferhat izjavil: »Ni moja naloga, da bi sodil o spremembah vlade v Franciji, še manj pa o spremembah njenega političnega režima. To je stvar Francozov samih. Lahko samo rečem, da so prav dogodki v Alžiru privedli generala De Gaulla na vlado. In prav earadi tega, ker so bile prejšnje francoske vlade nesposobne rešiti alžirski problem, je prišlo do položaja, v katerem je bila kriza francoskega režima neizbežna. Francoski parlamentarizem ni mogel več reševati položaja prav zaradi tega, ker je mislil, da ga je mogoče rešiti samo z vojno. Toda alžirsko ljudstvo zna razlikovati med Francozi v Franciji in Francozi v Alžiriji. To pomeni, da ne prišteva De Gaulla k francoskim ultranaciona-listom v Alžiriji. Pred časom, ko De Gaulle še ni bil na vladi, sem izjavil, da bi moral imeti mož, ki je imel pogum, da se izreče 18. junija 1940 odločno proti .fašizmu, tudi sedaj pogum, da se upre kolonialistični in rasistični politiki francoskih nacionalistov v Alžiriji. Moram priznati, da tega De Gaulle do sedaj ni storil. Nasprotno! De Gaulle je celo popustil tem kolonialistom. To je bila velika napaka, Idi jo je De Gaulle napravil, tn ki vodi francosko vlado v slepo u-lico. Vendar se nočem o vsem tem dokončno izreči, ker ocenjujem ljudi vedno po njihovih dejanjih.« Ferhat je nadaljeval: • »Vlada De Gaulla lahko po mojem reši alžirsko vprašanje. De Gaulle je sedaj državni peglavar, ki )ahko odkirito prizna vee napake, ki. so pripeljale Francijo tja, .kjer ja dahes. Bo to storil? Bodočnost bo pokazala! (Toda ža sedaj lahko rečem, da bo zapadel v isti položaj, če ne bo rešil alžirskega vprašanja tako, da bo . priznal Alžiriji neodvisnost.« Kateri francoski politiki mislite imajo možnost, da bi vodili pogajanja z narodno .osvobodilno fronto in »M smatrate, da bo mogoče vzpostaviti politične in gospodarske stike med neodvisno Alžirijo in Francijo? — so vprašali Ferhata. »Kdor koli lahko vodi pogajanja za rešitev alžirske krize, če mu le ne manjka pogum, da pogleda resnici v oči. Mi odločno odklanjamo manjšinsko politiko. Pri nas ne bo manjšin, če te same ne bodo hotele obstajati. Naše gibanje smatra, da predstavlja alžirsko ljudstvo vse prebivalstvo, ki živi v Alžiru ne glede na pleme, ali vero. Francozi v Alžiriji bodo izključeni iz te celote, samo če bodo to sami želeli. Francoze bomo torej gledali kot tujce edinole, če se bodo oni smatrali za take. Kako gledate na množice muslimanov, ki so demon- ■ Ferhat Abbas (desno), eden najvplivnejših predstavnikov alžirske narodnoosvobodilne fronte. Živi v Montreuxu (Švica), da bi mogel bolje opravljati svoje diplomatske posle. strirale na Forumu v Alžiru? — so ga vprašali. «Po mojem je bilo to »bratstvo« med musjimani in francoskimi ultranacio-nalisti, čisto navadna komedija, ki je služila samo za alibi državnemu udaru 13. maja. Vse to bi bilo lahko celo smešno, če ne bi zaradi tega na tisoče in tisoče ljudi zgubilo življenje. Mislim, da naše ljudstvo ne more niti za trenutek pozabiti krivic, bede in revščine, ki jo je moralo prenašati zadnjih sto let. Naše ljudstvo prav tako ne more pozabiti štirih let vojne, v kateri je padlo toliko žena, otrok in starčkov. Ne morem verjeti, da bi postali moji sodržavljani zavezniki francoskih padalcev, ki so mučili in ubijali naše ljudi. Zato predstavljajo te manifestacije samo novo taktiko krogov, ki hočejo na ta način doseči u-resničitev Svojih ciljev.« Kakšno bo vaše stališče v zvezi z referendumom o reformi francoske ustave, ki bo izveden 5. oktobra in katerega bi se morali udeležiti Francozi in Alžirci? — so ga še vprašali. »Leta 1946 ni nihče povabil alžirskega ljudstva, da bi se udeležilo referenduma, s katerim je bila o-dobrena dosedanja francoska ustava. Z&kaj bi se moralo alžirsko ljudstvo udeležiti sedaj tega referenduma? Mnogo laže bi bilo, da so nas vprašali tedaj za naše mnenje, kot pa sedaj, ko imamo za seboj že štiri leta vojne. Hoče general De Gaulle s tem doseči morda to, da bi alžirsko ljudstvo samo izjavilo, da je pripravljeno postati del francoske celote? Lahko rečem, da bi > nas mogli k temu prisilili samo s silo.# Vpčašdli so ga še, če smatra, da bi lahko '*udi druge države "ugodno vplivale na mirho rešitev '' alžirskega vprašanja. Ferhat je odgovoril; »Mislim, da lahko vse sredozemske države pomagajo pri reševanju alžirskega problema. Tu mislim tudi Italijo, ki je prijateljica Francije.« Ali nam lahko poveste še naloge in cilje vašega na-rodnogsvobodilnega gibanja? — je bilo zadnje vprašanje. «Naši cilji so preprosti in pravični: ljudstvo, ki živi brez svobode, je mrtvo ljudstvo. Vsako ljudstvo ima pravico do svobode, ker mu ta dopušča razvoj na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, ozemlje ne pripada državi, ki ga je vojaško zasedla, temveč ljudstvu, ki na njem prebiva. Zato Alžirija ni francoska, temveč alžirska. Narodnoosvobodilno gibanje hoče ustvariti moderno alžirsko državo, kjer bi vsi njeni državljani živeli svobodno« ALI VES... — da so v Franciji napravili operacijo slepiča, ne da bi bolnika anestetizirali. Do te operacije je prišlo na željo bolnika samega; ki je hotel dokazati, da lahko človek prenese tudi najhujše bolečine, če ima trdno voljo. O-' peracija je trajala dobro uro. ter se je bolnik, zaradi grožnji bolečin skoraj dvakrat o-' nesvestil, vendar ni pustil, da bi mu dali injekcijo za lajšanje bolečin. # # * v — da so na Angleškem ilf. umili stroj za umetno povzročanje kašlja. Stroj bodo u-porabljali pri bolnikih, ki morajo okrepiti dihalne organe. V angleških znanstvenih laboratorijih so iznašli : novo cepivo proti davici, oslovskem kašlju in ošpicam. * * #■ 1 ’1 — da so v Ulmu med razpravo proti desetim bivšim SS-oveim, ki so; obtoženi umora 5.500 Zidov v Vzhodni Prusiji, aretirali nekega policista ki so ga nekatere priče spoznale, da je bil tudi med SS-ovci, ki so med vojno ubijali Žide. Baje je pred tem grbzil pričam, da jih bo pobil z brzostrelko, če bi ga ovadile sodnim oblastem # # # da sta dva učitelja glasbe iz Bonna sestavila poseben pisalni stroj, ki sam registrira note. Dovolj je, da nekdo zaigra na določen inštrument in stroj avtomatično napiše vse note. Pravijo, da je zanimanje za novo iznajdbo veliko predvsem■ v Ameriki, kjer so že poskusili napraviti tak stroj, pa jim do sedaj ni uspelo. * * * da so izšle v Jugoslaviji tri nove poštne znamke. Prva je priložnostna znamka, ki so jo izdali 14. junija, ko so odprli muzej Pošte, telegrafa in telefona v Beogradu. Druga bo počastila spomin 450. obletnice rojstva znamenitega komed'ografa Mar.na Draiča. Tretja znam-je bila izdana v spomin 15. obletnice borb na Sutjeski. # * * da ima nov moderen - so. vjetski parnik vBaltik«, ki vzdržuje promet med Londonom in Leningradom svojevrstno razredno p osebnost. Razdeljen je namreč kar. v pet razredov. Prvi je luksuzen, trije razredi so za sred-njepetične, turistični razred pa je za... ostale. Celo «Queen Mary» in. «Queen Elizabeth» imata za svoje potnike samo tri razrede. * ** — da se bo znana film-, ska igralka Ingrid Bergman v avgustu poročila s švedskim producentom Laršom SoHmidtom. To .je -javita po telefonu neki svoji prUiite-ljici v Rimu. Medtem pa so ‘bivšemu možu Ingrid Bergman režiserju Robertu Ros-sellinij-u napovedali stečaj, ker je imel nekritih menic za vsoto 21 milijonov lir. * * # — da so bile policijske cr blasti v Tokiu v zadnjem času v velikih skrbeh zaradi vedno bolj pogostih žepnih tatvin v brzovlakih. Zato so naročile detektivu Tošiju Asa-numu, da izsledi predrznega in spretnega ta tu. Ze po nekaj tednih so tatu res izsledili. Tat je bil Asanumo sam. Dobil ga je detektiv, ko je ravno praznil žepe bogatih potnikov. # * # — da ima tudi London svoj krožek eksistencialistov, ki se imenuje »The Weirdies». V njem se shajajo vsak večer fantje in dekleta, zvečine izpod dvajset let, ki zbujajo s svojimi oblekami in vedenjem pozornost ne samo v krožku, temveč-tudi na cesti. * # # d a se je v Sheridanu v državi Wyoming (ZDA) zbralo nedavno 105 indijanskih deklet jz 40 rdečih rodov, ki so tekmovale za častni našlo« «Miss India-Amerika«. Vse so bile lepe in prikupne, toda to ni zadostovalo za izvolitev, ker so morale dokazati še, katera je najhislrejša. LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11 - TELEfON 23-931 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvažamo i Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo —- Vezane in panel plošče — Stole iz upognjenega lesa --- /,a-hoje — Oglje — Furnirje — Paritete — Leseno galanterijo — Lesovi liske plošče — Pisarniško' in stanovanjsko pohištvo Obiščite nas na velesejmu v lesnem paviljonu! i Otroški vrtec pri Sv. Ivanu °OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC>ooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOO JOOOOOOCJOOC KURT TUCHOLSKY \ Boris Pahor v srbohrvaščini Tržaški pisatelj Boris Pahor se je s svojimi deli v kratkem času uveljavil v slovenski književnosti. Njegovo pisanje pa je zbudilo pozornost in zanimanje tudi pri drugih jugoslovanskih narodih. In taiko smo prav te dni dobili na knjižni trg srbski prevod Pahorjevega romana «Vila ob jezeru#. Beograjska založba Ko-smos izdaja posebno knjižno zbirko z naslovom «Bi-blioteka jugoslovanskih romanov#. y tej zbirki je izšlo več del pisateljev vseh jugoslovanskih narodnosti. Tako so med drugimi zastopani Aleksander Vidakovič, Vladan Desnica, Novak Simič, od Slovencev Ferdo Kozak (Noč pred jutrom) in od Makedoncev Slavko Janevski. Kot trinajsta knjiga te zbirke je zdaj izšel roman Borisa Pahorja «Vila ob jezeru#, Roman, ki ga je za to izdajo pisatelj nekoliko priredil in opravil manjše korekture, je prevedla Rok-sanda Njegoš. O kvaliteti njenega prevoda in o tem, kako se ji je posrečil pre-yod nekaterih lokalizmov tn besed, ki jih Pahor uporablja s posebnim pomenom, ne bi mogli soditi na tem mestu. Vendar pripominjamo, da je Roksanda Njegoš ena znanih srbskih kulturnih delavk in prevajalka z bogato tradicijo. Knjiga je iršla v cirilici. Opremljena je preprosto, vendar okusno. Posebno u-spel je barvni ščitni ovitek, za katerega je napravil načrt Slodoban Bogojevič. Sčitni ovitek, ki je dvobarven, ima na notranji strani tudi spremno besedo o pisatelju in njegovem delu, katerega v nekaj besedah približa srbskemu bralcu. Papir knjige je sicer grob in debel, tisk pa je lep in primeren. Zaradi primernega stavka je knjiga tudi nekoliko obsežnejša kot v sio-venski izdaji in ima 280 strani, Pahorjev roman v srbskem prevodu bo približal tega samoniklega tržaškega pisatelja jugoslovanskim narodom. Sl. Ru. « OBISK PRI PREDSTOJNIKU INSTITUTA ZA SODNO MEDICINO Pri nas vzdržijo samo vedri ljudje za zagrenjene, er no s lede ni mesta» (Dr. iur. in dr. med. Janez Milčinski, redni univ. profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Inštituta za sodno medicino) Kajpada sem vedel, ko sem se napotil k profesorju Milčinskemu, da je sin široko znanega in priljubljenega pisatelja duhovitih humoresk, svojevrstnih pravljic in pravljičnih iger in v naši literaturi edinstvenih »Ptičkov brez gnezda#, pokojnega dr. Frana Milčinskega, ki je bil po poklicu mladinski sodnik. Ne bo napak, če pristavim, da je prof. Milčinski obenem brat našega najbolj znanega in priljubljenega humorista Ježka, a tudi brat znanega specialista za živčne bolezni dr. Leva Milčinskega in slavistke prof. Slodnjakove. Udeležil se je narodnoosvobodilne borbe kot zdravnik in bil eden od organizatorjev zdravniške službe med partizani v Sloveniji, «Pri nas vzdržijo samo vedri ljudje#, je dejal dr. Milčinski, ko sva si ogledovala Inštitut za sodno medicino, ki mu je ustanovitelj in očetovski predstoj- nik. Prišel sem na obisk le površno pripravljen in po ogledu «muzeja groze,# kot sem pri sebi poimenoval muzej inštituta, sem pripomnil: «Pri vas je pa precej grozljivo.# «Da,» je nadaljeval dr. Milčinski, «pri nas morejo vzdržati samo ljudje, ki so vedrega duha in ki so v stiku z življenjem. Pri nas ni mesta za zagrenjene in črnoglede ljudi. Znani 50 primeri z drugih inštitutov, da se taki ljudje radi predajajo alkoholu in celo samomori so znani.# Dr. Milčinski je iz dolgoletne prakse verjetno bolje vedel, kako učinkujejo na laika stvari jn zadeve inštituta, kot pa sem vedel sam. Nisem si namreč mogel priznati porazujočega vtisa, ki ga je name napravil obhod po inštitutu in šele njegova razumevajoča in ohrabrujoča opozorila so me opomnila, da moram biti videti precej prepaden. Moji živci Šestega julija tega leta je Franoi Kralj Puščave iz Velikega zverinjaka berlinske-*• živalskega vrta sklenil •dpovedati nadaljnje sodelo-v*nje. Pobegnil je. To je storil tako, da je eb čiščenju svoje kletke, ko (a je višji strežnik Pfleide-ter napodil v sosednjo kletke, spretno preprečil, da bi *«prl vmesna vrata, in sicer • tem, da je vtaknil vmes konček svojega repa. Nato J' pričakal konec čiščenja t*r se z rjovenjem številka tri pognal na nič slutečega Bfleidererja, ga podrl na tla *n uspešno pobrisal skozi odprta vrata kletke. Lev je ušel! — Ta krik se je naglo kot Prerijski požar širil po spre-kajalnih stezicah našega preljubega živalskega vrta. Razburjenje obiskovalcev je bilo "epopisno. Mnogi so v na-Rbci popustili svoje pivo, ne da bi ga plačali — in še dol-po tem dogodku si lahko *idel pred restavracijami živalskega vrta dolge kače vrlih Berlinčanov, ki so hoteli poravnati dolžni zapitek. Otroški vozički so se pre-kucovali in iztresali svojo kričečo vsebino na poti, starejše dame, ki so sicer le 8 težavo krevsale, so nenadoma tekle, da je bilo veselje — aleja je bila kot pometena In le preplašeni natakarji so sedeli visoko gori med drevesnimi vejami in ujihovi črni fraki so viseli do! kot repi nenavadnih, čarobnih ptic. Lev je ušel! Hlastno so prestrašeni ljudje planili na cesto in tudi tam se je razlegalo njihovo oglušujoče kričanje: »Lev je Ušel' Lev je ušel!#. Učinek je bil strahoten. Kralj Puščave je bil še raposlen s tem, da je za-uušljeno in počasi žvečil klobasice, razobešene v gozdni točilnici, ko so se zunaj ljud-3® pognali — bejž kol’kr ti duša da — čez pločnike, pse, otroke, aktovke in debele Rospe, ki niso prišle nikamor naprej. Manj imoviti •toji prebivalstva so hitro izrabili položaj — kupovali so a la baise dobrine bežečih, k> jih je naplavilo ob robnike in z njimi začeli na Vogalih živahno trgovati. Nasprotno pa so gornji sloji tudi tokrat ohranili svoj preudarni mir, brž — ko so seveda sedeli v avtomobilih — »o previdno in resno skrbeli r® to, da se ni nihče obešal na vozilo. Izvoščki so v hipu Postali osemnajstkrat dražji prvič v zgodovini Berlina, n* da bi bili za to zaprositi za dovoljenje pri poli-c'.iskem šefu. Vladal je peklenski hrup. Sredi tega pa J® stal togo in ponosno policijski stražmojster, egipčan- sko telovadil in uravnaval promet, gledal, kako še u-ravnava, ter bil zelo ponosen. Bilo je kot v kaki krščeni judovski šoli. Lev Kralj Puščave je medtem končal s klobasicami. Zarjovel je po natakarja — nobeden ni prišel. Vtem ko je z repom nejevoljno udarjal svoj običajni krožni zamah, se je podal na prosto. Veličastna žival je dostojanstveno koračila proti izhodu, ki vodi na Kurfuerstendamm. * * * V Berlinu je zagomazelo kot v mravljišču. Vsi telefoni so hkrati rezko zazvonili — javile so se pa le napačne zveze. Edine, ki niso izgubljale glave, so bile službujoče telefonistke. Hladnokrvno so opravljale službo naprej kot po navadi in tako ni nihče dobil zveze. V uredništvih velikih časopisov so se prerivali novinarji. Kako naj pride stvar še v večerno izdajo? je jadikoval urednik Ausgerechnet. «Kaj ta prekleti lev ni mogel uiti vsaj pol ure prej?# — ((Tedaj moramo pač natisniti posebno izdajo!# je rekel založnik Muelvvoss. In: »Posebna izdaja!# se je razlegalo po hiši. Stavci so šklopotali z vrstomeri in težki rotacijski stroji so se nemudoma zavrteli. .. Borza je sprejela vest o levovem pobegu še dokaj zbrano. (Ste že kdaj slišali o kaki novici, ki je borza ne bi bila zbrano sprejela?) Družba Montan stoji trdneje, ječmen je v rahlem porastu, pivovarne stoje medlo, Jakob Goldschmidt je še na vrhu; Herbert Guttmann je repartiran, kože stoje trdno V rajhovskem obrambnem ministrstvu je pravkar zasedala podkomisija preiskovalnega odbora za preverjanje svoje lastne nepogrešljivosti, ko je dospela strašna novica. Zajtrk, oprostite, seja je bila takoj prekinjena. Dva oficirja iz generalnega štaba sta brž brž s svojimi referenti izdelala vojni načrt za ukrovitev leva in sta v ta namen zahtevala: dva armadna zbora eno tiskovno agencijo štiriindvajset izrednih mest za štabne oficirje izven formacije topov: 1 komad eno kopneno oklopno križarko. Medtem je Lev Kralj Puščave korakal, zmerom veličasten, kot ga je bila učila njegova ljuba mati, po Kur-fuerstenstrasse proti Luetzow-platzu. Na ulicah in trgih ni bilo žive duše. Tu je stal velik levji spomenik. Lev ga je čemerno ovohal. Potem je šel in tekel v velikih skokih po Luetzowstras-ae čez Potsdamerstrusse in pridirjal pred ogromno veleblagovnico. Lev Franci Kralj Puščave je bil sladokusec. Za zajtrk si je poželel tako čedno, majhno, brhko prodajalko — tako nekaj mladega, čilega... Pri moji veri! Slina mu je v potočkih tekla iz gobca in mu v dolgih nitih visela na bradi... Legel je, predel in čakal. Medtem sc oblasti mrzlično delale. V vsej naglici, kolikor se je to pač v hitrici dalo, je bil ustanovljen oddelek za obrambo pred raj-hovskimi levi, s posebnim resorjem za bavarske leve, in šlo je le še za to, ali naj ta oddelek zasede ves magistrat ali hotel Adlon. Nemška ljudska stranka — Deutsche Volkspartei — je bila kot vedno na mestu. Ze čez pol ure so bili na vseh siebrih in drevesih prilepljeni kričeče modri lepaki: Meščani! Lev je ušel! Kdo je kriv? Judje! Volite Nemško ljudsko stranko! Življenje v mestu je bilo docela iz tira. Nihče si več ni upal iz hiše. Iz vseh predelov mesta so javili leve — vsega skupaj dvainšestdeset. Osem velikih psov je bilo ustreljenih, šele po pasjih tablicah so spoznali malo pomoto. Pri Koenigovih je kuharica Babetta spustila na tla čajni servis z vsem prigrizkom, ker ji je bil mladi gospod od zadaj pritisnil poljub. Z vzklikom »Ježei! I,ev!» se je vrlo dekle zrušilo. Berlinska gledališka direktorja Bindelbands sta obupano iskala leva. Hotela sta ga angažirati za vlogo v Shawovem »Androkel in lev#. Vozila sta se od ulice do ulice — nikjer nobenega leva. Avtomobili požarne brambe so zvonili po okolici — nobenega leva. Lev jo je bil «pocvimal». Lev je nikakor ni bil «po-cvimal#. Utrujen od čakanja je vstal, leno pohajkoval po ulicah, zagledal voziček a češnjami in ga prekucnil, ker ga je prestrašila visoka cena, potem pa je šel dalje in dalje. Torej to je Berlin! Ta žalostni kup kamnitih zabojev in kot nitka ravnih ulic, ki so vse videti malce umazane — to je svetovna vas Berlin! Lev je stresel a glavo. To so mu bili vrabci v kletki kdo ve kaj pripovedovali — in ko se je zvečer pred krmljenjem dvignil iz zverinjaka, en sam vzklik; »Svoboda!# — tedaj živali, ki vendar povečini svoje naravne domovine nikoli niso bile videle, nikakor niso mislile na Afriko ali Kordiljere ali Indijo — ta krik je pomenil: Berlin! — Da bi se enkrat samkrat vozili v Lunaparku po toboganu,. je bila goreča želja krokodilov, da bi šli enkrat samkrat na dirke v Ruhleben, po tem so koprneli mrharji, da bi se mogle enkrat samkrat valjati po baru, o tem so sanjarile divje svinje. Večer za večerom. In to tu je bil Berlin? To tu? Kralj Puščave je še enkrat stresel z glavo. Sedaj so se mu približali. Z ene strani gasilci in oddelki gorske mornarice, Reichsvvehr z druge, kinooperaterji in ljudje, ki morajo biti na vseh premierah, novinarji, dame iz »prve boljše# družbe in Bindelban-dovci ... In zgodila se je čudna stvar; lev Franci Kralj Puščave, vladar živali, veličanstvo favne in podobno, se je pustil mimo odpeljati — nazaj v svojo kletko, v veliki zverinjak živalskega vrta. In ko so se za njim za-klopila vrata in ga je nad-strežnik Pfleiderer očitajoče nanosljal, in ko se je vse krdelo razkropilo, tedaj je razočarani lev povesil rep, ki ga je bil do tedaj nosil graciozno pokonci, se tiho po dolgem pretegnil s toplim prepričanjem vzdihnil: »Nikoli več — !» niso ravno v najboljšem stanju in ko sva prišla v neko delovno sobo, kjer sta sredi epruvet z najrazličnejšimi tekočinami in strupi mirno večerjala dva sodelavca, mi je prof. Milčinski spodbudno pojasnil: «Ni'kar se ne čudite, tovariša sta namreč v dežurni službi in ne smeta zapustiti inštituta. Prostori so pač tesni in za sedaj nimamo posebne obednice.# Sam se. kot rečeno, nisem zavedal vtisa,, ki ga je name napravil prvi obisk v Inštitutu za sodno medicino. Ko sem prišel domov, sem navidez mirno povečerjal zresek, popil kozarec vina, prebil kaki dve uri pri branju in potem legel spat. Toda na večerna doživetja so promptno reagirale sanje in s temi se začenja tudi moj prvi zapisek o tem bbisku. Iz sanj sem namreč šele doumel, kalko so moji preobčutljivi živci sprejeli ta prvi obisk. Naj omenim v nekaj besedah te sanje: v njih sem se znašel v neki sobi, ki je bila po eni strani podobna eni izmed sob na Akademiji znanosti in umetnosti. po drugi pa je spominjala na delavnico profesorja Milčinskega v njegovem inštitutu. Eden od mojih tovarišev na Akademiji je prinesel v sobo velik kos človeškega mesa, del prsnega koša s štrcljem roke, kar sem vse prepoznal za svoje, kot je bilo na neki davni fotografiji, ki jo je neki moj znanec slučajno posnel na nekem kopališču. Moj tovariš je ta kos telesa položil na divan ob steni in nato nakopičil nanj še več podobnih grozot. Ko sem se prebudil iz teh pošastnih sanj, sem začutil v sebi stud in prišlo mi je, da bi bruhal od spominu na zrezek, ki sem ga bil povečerjal. In še vse naslednje jutro sem preživel v podobnem občutju slabosti. Pri naslednjem obišku sem dr. Milčinskemu omenil svoje sanje. Nasmehnil se je in dejal: »Poznam to Tudi obducentu se zgodi, da se mu kdaj sanja, da samega sebe obducira. Po takih sanjah nam postane jasneje, kako doživlja shicofrenik. Cepitev osebnosti — domač izraz za shicofrenijo , k.' jo bolnik doživlja čez dan, v budnem stanju, doživi normalen človek kdaj v sanjah.# Vse delovne sobe, vsi laboratoriji z malo predavalnico vred so prenatrpani z gradivom, ki se dan za dnem kopiči v inštitutu in ki služi v znanstveno dokumentarne in v pedagoške namene. Na mojo pripombo v tera smislu pravi dr. Milčinski: «Imeli smo doslej več obiskov znamenitih inozemskih strokovnjakov iz naše stroke. Vsi so se izrazili v tem smislu, da je naš inštitut po svojem dokumentarnem gradivu nepričakovano bogat in da bi mu prisodili najmanj petdeset in ne samo dvanajst let obsoja, kakor ga v resnici ima.# S prof. Milčinskim sva se bila po telefonu dogovorila da ga obiščem. Sprejel me je tovariško in prisrčno, na preprostem kuhalniku v svoji delovni sobi nama je skuhal čaja. Sedel sem mu nasproti ob njegovi delovni mizi, ki je tako prenapolnjena s knjigami, akti, rokopisi, mapami in vsemi mogočimi stvarmi, da sem komaj našel prostorček, kamor sem položil papir za beležke. Ko je prinesel skledici za čaj, je moral odložiti kup map na prav tako prenatrpani divan, na katerem so bile poleg drugega številne škatle s svežnji diapozitivov. Ko je opazil moje zanimanje za fotografsko gradivo, mi je pojasnil, da je v vsakem svežnju diapozitivov fotografska dokumentacija za en primer. Pri tem je razvezal tak zavojček in mi pokazal vrsto ploščic proti svetlobi. Slo je za prometno nesrečo. V tem primeru je bila za preiskavo odločilno važna določitev alkohola v krvi, ki je dokazala alkoholno stanje moža, ki ga je povozil avto, ko je šel vinjen čez cesto. Vprašal sem ga, kako je prišel do svoje stroke. »Prvotno me je pravzaprav najbolj veselila kirurgija. Toda po osvoboditvi je bilo pač treba zagrabiti tam, kjer je bila največja potreba. Sicer sem prišel do svoje stroke, ne da bi bil ▼ začetku študija nanjo mislil. Sami veste, da se fant po maturi ne ve prav odločiti, kaj bi študiral. Saj takega posebne- ga načrta nisem imel, ko sem se vpisal na ius.» »Saj res, vi ste tudi jurist! Kdaj ste se potem premislili in prešli k medicini?# »Ko sem dobil absolutorij na juridični fakulteti, sem se takoj vpisal na medicino. In. medtem ko sem se vrgel v ta novi študij, sem obenem polagal na iu-su rigoroze.# «To je kakor nalašč za sodnega zdravnika: jurist in zdravnik. Katera od obeh panog vam je bližja?# Dr. Milčinski se posmeje; »Veste, šele potem, ko sem bil že deset let od iusa proč, sem dobil zanj pravo zanimanje.# «V tem smislu nekako ra-daljujete tradicijo svojega očeta, ki je bil sicer mladinski sodnik . . .# «Ne, tega ne bom trdil, da bi bil oče tisti, ki me je nagnil k sodno-medicin-ski stroki. Ko je umrl. sem bil še premlad, da bi bil imel jasen vpogled v svojo sedanjo stroko. Veselje za sodno medicino je zbudil v meni prof. dr. Janez Plečnik. Njegova predavanja, ki sem jih poslušal kot. jurist, so odpirala široke vpoglede v medicinsko vedo. Večina tudi dobrih strokovnjakov vidi navadno samo svoj predmet. Plečnik pa je bil vsestransko razgledan mož in je v svojih predavanjih odstiral široke poglede na vsa področja medicine in še daleč čez.# Ko sva govorila o njegovih učiteljih, sva prišla tudi na pokojnega dr. Alfreda Serka, ki da je bil prav tako razgledan mož. »To sta bili dve najbolj karakteristični osebnosti na naši medicinski fakulteti pred drugo svetovno vojno,# pravi prof. Milčinski. Pripomnim, da je bil prof. Serko tudi pisateljsko in esejistično izredno nadarjen in da je škoda ,da ni več objavil. »Temu se ni čuditi,# je odvrnil prof. Milčinski, »Delal je istočasno na treh področjih: bil je šef bolni- ce za duševne bolezni, za medicince je predaval anatomijo in fiziologijo živčevja, za juriste pa forenzično psihopatologijo. — Kar se Plečnika tiče, ki je postavil temelje pouka naše sodne medicine, je treba poudariti, da je delal vse sam. Delal je tisto, kar je mogel napraviti z roko ali mikroskopom. Imel je izredno bogate izkušnje. Seveda je od takrat sodna medicina znatno napredovala. Dobili smo nova tehnična sredstva, nove aparate in sam pojem sodne medicine se je razširil, delo je razčlenjeno na več strok, ki jih en sam človek ne more več obvladati. Toksiko-logija na primer zahteva specializiranega kemika in tudi v sami sodni medicini se na večjih ustanovah posamezni zdravniki specializirajo za ožja področja.# Pogovor nanese na razne veje medicinske znanosti in pri tem omenim, da je vsa moderna psihologija izšla pravzaprav iz psihiatrije o-ziroma psihopatologije in da so, bili torej njeni po-četniki medicinci. «Tudi sodna medicina se je kot specialna stroka izdvojila iz patološke anatomije in tudi večina njenih pionirjev je bila po prvotni stroki patologov,# pristavi dr. Milčinski. Ko govoriva o njegovem pedagoškem udejstvovanju na univerzi, pravi dr. Milčinski: »Predavam predvsem me-dicincem na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo in sicer v zadnjem letniku. Izpita iz sodne medicine so zadnji izpiti za diplomo. Za juriste imam posebna predavanja. Sodna medicina ima namreč svoj medicinski in svoj pravni aspekt.# »V čem je razlika vgših predavanj za medicince in za juriste?# VLADIMIR BARTOL (Nadaljevanje v torek) FESTIVAL OPERETE Začetek 19. julija s fČislo Suzano» V torek in sredo nastopi v letnem gledališču na gradu Sv. Justa «Balet ZDA# Je-romeja Robbinsa. Nastop je bolj slučajen kot pa že davno pripravljen, kar pa pomembnosti prireditve ne zmanjšuje. Kot načrtna prireditev za letošnje poletje na Gradu pa nam ostane, kot tudi lani, samo festival operete. Nima smisla na tem mestu razprav. Ijati o tem, ali je škoda ali ne, da v Trstu nimamo več poletne operne sezone na Gradu — hočeš nočeš se pač moramo zadovoljiti s samimi operetami. Mogoče (o tem nimamo podatkov) je postal festival operete tudi turistična privlačnost. Trsta. Vendar pa ne bi mogli trditi, da smo med odmori predstav slisali mnogo ljudi tujih jezikov. Da pa imajo operete na Gradu vendarle precej občinstva, je treba pač pripisati tradicionalni naklonjenosti Tržačanov do te vrste glasbe, ki ima svoje začetke še v »starih dobrih časih# pokojne Avstrije. Pri vsej stvari tudi ni brez pomena, da so dlje časa delovali v Trstu na primer prav taki «levi» med operetnimi komponisti, kot je bil Franz Lehar. Njegova «FransqUita», ki jo je že tudi sam v Trstu dirigiral, bo tudi letos na sporedu. Pričel pa se bo festival s »Cisto Suzano# Jeana Gil-berta. Delo spada v zlato dobo operete in je doseglo svoj evropski sloves. Pogoj za uprizoritev pa je prisotnost žensike igralke, ki lahko odigra glavno vlogo. Prireditelji so jo našli v Rosy Barsony, ki je tržaškemu občinstvu ni treba več predstavljati. Potem bo sledila «Fransqui-ta» za deseto obletnico smrti Leharja. Igrala jo bo Španka Carmen Dias. In končno bo festival zaključila Kalmanova opereta »Vojvodinja Chicaga#. Za to delo avtorja «Grofice Marice# so prireditelji poiskali za glavno vlogo Američanko Irene Callaway. [ S šolskih razstav 1 Zgoraj: Osnovna šola, Opčine Spodaj: Osnovna sola, Ricmanje Zgoraj: Industrijska strokovna sola (zenske), Rojan Desno t Osnovna šola, Trebče Pffiior£JcI "dnevni k 6. julija 1958 MA OBRONKIH BODOČE AVTOMOBILSKE CESTE „BRATSTVO-ENOTNOST Ficko LJUBLJANA Dragi pri Morski! Anka jast morem tebi' vošit za to j prašnik, ko je blo 4 Tisoč .pri Morskih. Ma.ni blo listo Got, kokar je rekel jakec, ma se reče praznik, alpa jubilej, in tisto bi vre lahko znal eden Jakec. Ben! Jast tebi prvošim zanaprej, da bi zmerom bil ses tistimi Slovencami, kateri so narbol potrebni, da jim kašen kaj pomaga in jih kaj poduči. Ses Hmetami, ses Deloucami in ses vsemi tacmi, kateri so bli nečko zaničavani, zatirani in skoriščavani. Mašma leti so bili prov oni, katere so nečko cabali in jih pahali proč od služb, od dela in od pravic. Vsak leski je jemel vec za govorit in veči režon in pravic, kokar domač. Zato jast tebi prvošim, da bi pej lih ti narbol ses nimi držal in se za njih postavlov, in jih branil. In se ne boj ušopent po kašnemu tacmu zajedauci, kateri bi narbol rajši živel bres delat in še bi za-ničaval reveža. In zato tebi prželim, da bi jih učakal še magari več kokar deset botov po štir Tišoč! Stric Dreja, stric Vanek in stric Toni sose pej menli od tisga odbora od zbornice, ki je društvo od botegarjov, od hmetov in fabrik. «Nazaj so nas Slovence nečko spestili in oben-ga niso denli noter. Kokar da nas nebi blo! In so denili u tisti odbor za hmete anga dohtarja, za obdelauce zemle pej enga kornendorja. Bol za norca nas niso mogli jemet, kokar so nas zdaj ses tem. Vsi znajo, da so leti samo Slovenci hmeti. In tisto vele prpoznajo, kadar zašpotavajo kašnega ses besedo Jcontadin!’. »Ja, in kadaj je tašen dohtar al pej tisti ko-mendor še vido, kako se dela po grunti, kako se pašna in žepld in kosi in drugo?-* «Ja, on morbit anka misle, da se gre nečko u betego in se kupi gnoj alpej da se seno nardi u kašni fabrki, kokar makarone!* «Zdaj naj primejo soje prjatle za jezik Mokra cija in od nje šocjo, listi glas, kateri so na take viže jim hvalo peli in naročavali Slovencam naj nečko za njih volijo, da bojo ben vidli, kako so pravični in gledajo zanas» «Ano strelo!* «0, ne bojo nič rekli, ne! Ni straha! Ma ben ne pozabjo noben bot opravlat Jugo Slavjo in najdejo kaj slabga, če ni žiiidi! In je tisto vre prov ognusno, ko vidjo nečkn slabo lam, ma dobrega nič! Nanka an bot, dahi se spozabli in kaj manj slabga napisali od jugo Slavje.* «Ma ben, kadar nardi jugo Slavja kašen spor razum in jemajo od nje drzavlani kašne pravice, so pr nih taki, kateri so vele pronti za kričat: cTudi mi smo Jugoslovani in imamo pravico! Pogodba se mora spoštovati!!» Te pozdravla. ioonnc* encsuenc ViSNlA GORA IfJj)iiMMjFSKf TOPLICI n nežice jgjZA GREfi istefi 'BOLZ.EVO izvin ? KRK« corovi DEL AVTOMOBILSKE CESTE TBASA AVTOMOBILSKE CESTE V 6BADN7L NOVO MESTO KOSTANJEVICA CATESAt TOVHCE ŽELEZNICA zuztMunn ZA KtlievDE ZA KABLOVAC podobn« razgibanemu mravljišču ali prostrani bojni poljani, kjer se vse bori ramo ob rami, Tu so delavci na mogočnih buldožerjih, tu inženirji in tehniki, dolge grupe brigadirjev in brigadirk kraj katerih plapolajo zastave, kraj njih cele vrste raznih bagrov, elevatorjev in kolone kamionov, ki dovažajo gradivo iz bližnjih kamnolomov. Na številnih sektorjih naletite tudi na dolenjske kmetovalce, ki so rano zjutraj podelali polje zdaj pa skrbno in urno dovažajo material s konji in težkimi vozov i. Se 78 takšnih kilometrov ceste. Mnogo je to za tako kratek čas! Na «Dan Republike)) — 29, novembra mora biti gotova, pa če bi ves čas lilo kot iz škafa. Sicer pa ne lije, Vreme je bilo doslej več, kot ugodno, to zgovorno pričajo tudi rjava, če ne celo črna pleča graditeljev, ki se sonca res ne boje! To je res zdrav rod, kakor je tudi zdrava dežela. MILOŠ MACAROL Do 29. novembra bo dograjena avtomobilska cesta Ljubljana Zagreb - Eno samo, 78 km dolgo, gradbišče od Ivančne gorice do Zagreba - Življenje in šola mladih graditeljev nazivajo — brigadirji — delajo na cesti ali vzporednih pomožnih gradbiščih le po 6 ur na dan, zato pa je njihovo delo tembolj intenzivno. Občutek mladinca ali mladinke, da s svojimi rokami in razumom prispeva k gradnji te velike magistrale, neposredno spodbuja v slehernem voljo in ljubezen do dela, kar si šteje v .zredno čast,. posebno še, ko je pohvaljen pred vsemi ali se je celo uvrstil med udarnike. Ves preostali čas mladina izkorišča za izpopolnjevanje svojega znanja in za razvedrilo. Sleherno večje nase-Jje, ali skupina manjših naselij razpolaga z neštetimi pripomočki vse od »mopeda« in motocikla težje kubature pa do traktorja. Vedeti je treba, da so semkaj prišli tudi mladinci in mladinke iz nribovitih predelov Bosne in Hercegovine, oddaljenih krajev Kosova n .Metphiie, ki niso videli še v svojem življenju niti vlaka niti bi-cikla. Tu so se vsi po vrsti naučili ne le voziti dvokolo, temveč tudi »moped« in celo traktor. Organizacija Ljudske tehnike, ki so prevzele patronate nad posameznimi naselji imajo tu stalne inštruktorje, ki pairejajo vrsto tečajev. Mladina se spoznava s tehniko in polaga izpite, ki jim bodo dobrodošli za njihovo bodoče delo. Vsako večje naselje razpolaga ne le z radioaparati, temveč tudi z bogatimi knjižnicami, katerim ne primanjkuje niti številnih tehničnih in po-ljudno-znanstvenih knjig. Vsa večja naselja imajo tudi televizijske sprejemnike, za medsebojno zvezo z glavnim štabom in radioamatersko zvezo pa razpolagajo celo z radiooddajniki. On, vsekakor niso zgolj pasivni spremljevalci dogodkov, temveč tudi sami sodelujejo v pripravah radijskih programov, ki so vsak teden na sporedu pri rednih radio-postajah, kakor tudi s prispevki za svoj list »Mladost na auto-putu«, ki redno izhaja že vse od 1. aprila dalje. Na sporedu so tudi razno- in skupnim delom. To pa je tisto, kar je dalo povod, da bo nova avtomobilska cesta nosila naziv «Bratstvo-enotnost!« Z novo avtomobilsko cesto, ki bo dograjena letos 29. novembra, se bosta Ljubljana in Zagreb zbližala za celih 20 km. Stara cesta je namreč vodila skozi vsa mesta in naselja, medtem ko se jih nova izogiba in jih obide. Po svoji legi kakor tudi po tehnični izvedbi bo to najlepša cesta v Sloveniji, a verjetno tudi v Jugoslaviji. To dokazuje že prvih 52 km cestišča, ki je bilo dograjeno do konca lanskega leta. Glavna značilnost za to cestišče je njegova pestrost, ki jo neprestano razgiblja rahla usločenost trase, preko katere se harmonično z valovitim gričevjem nizajo najrazličnejši podvozi, nadvozi, viadukti in cestni predori. Celo tam, na tistih redkih mestih, kjer bi monotoni zaseki ali nasipi u-trujali razvajenega vozača, je bistro oko arhitetka poživilo teren z namestitvijo večjih kosov skal ali osamelih grmičev, ki se zdijo tako kot da so že tisočletja prirasli na mater zemljo. Sleherna poljska ali va- ška pot, ki bi se hote želela srečati z veliko cesto se tu počuti vzvišano., saj je dobila prelep nadvozni mostič, na katerem bo vselej kopica vaških otrok, ki opazuje avtomobilski vrvež na «veliki cesti«, saj jim sicer kot vsem pešcem in vprežnim vozom drugače ni dostopna. Ob večjih naseljih so dodelani priključki v obliki osmice, tako da se ni bati karambolov zaradi hitrih voženj. Brez ozira na mednarodni pomen te ceste bo tudi Dolenjska, z njo mnogo pridobila, pa čeravno se je cestišče umaknilo njenim največjim mestom in naseljem. Vsa ta naselja in mesta bodo zlahka dosegljiva, kar pa je še. posebno blagodejno za vrsto turističnih točk, prirodnih zdravilišč in drugih prirodnih zanimivost), ki so kljub izrednim zanimivostim bila doslej dokaj odmaknjena od sveta. Naj omenimo samo slovite termalne toplice — Dolenjske, Šmarješke in Cateške. O-menimo naj čudovito dolino Krke vse od njenega izvora preko njenih gornjih brzic ob zeleni soteski polni starih mlinov vse do široke struge od Novega mesta, preko mesta na otoku — Kostanjevice tja do Brežic, kjer Krka kakor da bi stala liči na razvlečeno mimo in tiho, toplo in rib bogato jezero. Tu se turistom niza vrsta lepih izletniških točk od smučarske postojanke in velikega doma na Polževem, ’ki bo v kratkem dobil tudi kopalni bazen, skozi prelepo Taborno jamo, ki po svojih lepotah, čeprav je dosti manjša ne zaosta-je za drugimi slovitimi podizemnimi jamami, vse do razgibanih vinogradov in zdravilnega dolenjskega »cvička«, ki mu ni para v vsej tej deželi Kranjski in niti na tujem. Komur se bo dalo priti do Gadove peči, preko Sentjernejskih polj, kjer še iz davnih časov prirejajo slovite konjske dirke, bo iz tistih krajev lahko ponesel v jeseni takšne hruške-maslenke in jabolka, da jih bo par komaj mogel deti v svojo popotno torbo. Dolenjska je sicer revna z zemljo toda bogata z njenimi dobrinami. Treba jih je samo o-kusiti! Sicer pa je danes pol Dolenjske eno samo gradbišče, ki sega vse do predmestja Zagreba, Gradbišče je bolj vrstna predavanja, tako da je slehernemu brigadirju, in brigadirki omogočeno, da se usposablja na tistem področju, ki ga najbolj veseli in privlačuje. Da ne govorimo o številnih športnih in kulturnih prireditvah, ki se vrste dan za dnem kakor tudi obiski najbolj priznanih kulturno-umetniških ansamblov in e-kip, pisateljev, pesnikov, novinarjev in raznih strokovnjakov. Mladinec iz tuzlanske brigade mi je prisrčno zaupal: «Iskreno da vam kažem, ovo je za mene škola koja mi vredi više od deset godina života!« Mladina je željna znanja. Celo ona redka, ki je spričo zgodovinskih okolnosti še zaostala, se zaveda, da je znanje tisto, kar v prvi vrsti vodi k napredku, zato se na vso moč prizadeva, da si na tej veliki mladinski akciji pridobi čimveč znanja :n uka. Sleherno nedeljo se cele brigade odpravljajo na daljnje izlete po Sloveniji, ki pa jim ne nudijo le zabavo, temveč vrsto novih pomembnih spoznanj, ki bodo obogatila njihovo življenje in s tem tudi življenje njihovih krajev. Ne da se izpovedati koristi, ki jih ima in jih bo imela mladina ob takšnem sodelovanju v gradnji najpomembnejše prometne žile v Jugoslaviji. Končno tu se srečuje mladina, ki pripada najrazličnejšim nacijam in govori različne jezike. Ne glede na to, to je vendar mladina, ki ima iste cilje, iste želje in hotenja, mladina, ki sanja o svoji bodoč-nbsti, o tej modočnosti že zavestno doprinaša z lastnim VELJAVEN OD 7. DO 13. JULIJA Lev (od 23. 7. do > X 22. 8.) Neprijet- — \ ne zapreke bo- Jmgft j do onemogočile J izvršitev načrtov, s. Nekdo vam bo povedal nepričakovane tajnosti. Pazite na živce. Pismo. Devica (od 23. 8. S—X do 22. 9.) Zara-di pretirane sra-) mežljivosti lahko s-JlS J izgubite ugodno y priložnost-. Ne iščite oblakov, katerih ni nikjer, razen v domišljiji. Tehtnica (od 23. V 9. do 22. 10.) Bo- A \ lečina zaradi na-t]FK I sprotij sentimen-fjr J talnega značaja. \ y Sprejeli boste odločitev v odnosu do neke osebe. Poslovno življenje bo zelo uspešno. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Le- \ pa novost Vas ®' ) ho razveselila. ▼ j J Padla bo Kakšm solza zaradi težav družinskega značaja. Ni važen samo današnji dan, gledajte v bodočnost! Oven (od 21. 3. -v d0 20. 4.) Odprla \ se bodo nova ob- tflBBS- ) zorja. Nove pri-f’j ložnosti v sredi-X y ni tedna. Nepri- čakovana srečanja. Bodite vztrajni ven- dar ne trmasti. Bik (od 21. 4. do A----^ 29- 5’) Zei0 r8Z" ' - A gibam teden, ki J ne bo brez ne- ^) varnosti in se ne-katere stvari ne bodo tako odvijale. kot bi želeli. Vendar hladno kri, vse se da urediti". Dvojčka (od 21. s 5. do 20. 6.) Pri- r jetna preseneče- IpiffCi ] nja in srce bo hitreje bilo za-radi nepričakovane simpatije. Ne bodite mevžasti, v določenih položajih Je treba hitro odločati. Rak (od 21. 6- do /^T^\ 22- 2.) Teden je /-C—ugoden za sen-/-uSr T j timentalne pod-, ’ ti"J J vige, saj drugo N— y osebo prevejajo podobna čustva. Verjetnost, da uspete, če se bcste pogumno lotili dela. Strelec (od 22 u- d0 21. 12.) \ Teden je ugoden I * ) za sentimentalne /l J zveze. Ne prepu-ščajte se fantaziji, ker se lahko samo s trudom dosežejo trajni uspehi. Kozorog (od 22. X 12. do 20. 1.) Poji \ praviti boste mo-tj^hsžr I rali manjšo na-" pako,_ ki ste jo V. y zagrešili iz pozabljivosti. Okolje vam je prijateljsko. Vodnar (od 21. 1. do 19i 2.) Odlo-S \ žtte pomembne • TL I odločitve, potre-Jgl J ben je treznejši premislek. Lahko boste našit lažjo pot za dosego ciljev. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Nepri-čakovani uspehi j j poslovnega zna- uptft'* čaja, so v resni- —m' ci rezultat vaših naporov. Veš src bo hitreje bilo ob misli na vas. Novi del ceste fepod mesta v predor na Škofljici pri Ljubljani na vlak, ki pelje v Sežano. Tam prestopiš na goriški vlak. V Goricj presedeš na jesnniški vlak in . se pelješ do Mosta na Soči. Tam izstopiš in se presedeš na avtobus, ki gre ...» »Nehaj!« je kriknil Jurko. »Ali si blazen? Misliš, da bom po vseh primorskih železnicah »presedal«, kakor da bi imel hemoroide? tn da bom pri tem še prenašal vreče krompirja in fižola in jabolk? Bravo, ko-kolo! Ce mi ne veš kaj lepšega svetovati, potem kar molči. Naša Nežka giaj pa naprej molze krave.« »Ce je pa tako,« je dejal Dominik, »potem ti ostane na izbiro samo ena možnost še: najmi si konje in voz in pelji dekletce tja sam. Dva dni tja in dva nazaj, pa bo Vse urejčfto. Le stala te bo taka pot mnogo, Železnica je le najCenejša in še najbolj udobfia.« Takrat se je Jurku pobli' skalo v glavi. Spomnil se je soseda Marka in spomnil se Je tudi tistega pomenka s sežanskim sodnikom. Zasvetil« so se mu oči in nenadoma je postal ves radosten in vesel. »Lepa hvala >a dober svet,« je rekel učitelju Dominiku. »Najel bom voz in konje. Zbogom!« In je z veliko hrzino odhlačal naravnost k Marku Hripavcu. 1 Marko ga je ljubeznivo sprejel in mu brž natočil obilen kozarček slivovke. »In kaj mi boš povedal dobrega, Jurko?« je vprašal prisrčno. čiste masti. Vse to bo namreč šolski »ekonomat«, z ozirom na siromaštvo Jurka, vsel na račun vzdrževalni-ne itd. Jurko seveda ni vedel, kaj je »ekonomat«, bil je pa skoro gotov, da se ta reč ne tiče kakih posebnih komatov, takih kot jih, recimo, vsak- dan lahko vidi na vratovh Markovih konj. Sicer pa naj bo tisti »ekonomat« tak ali tak, glavno je, da sprejema krompir, jabolka, fižol in mast in vsega tega ima Jurko dokaj več kot denarj*. Ko bo peljal Nežko v Tolmin, bo peljal tja tudi vrečo ali dve krompirja, toliko jabolk, potem tisto koteninasto vrečico fižola in kanglo masti. Ko bo peljal tja! Glejte no zlomka! Kako pa bo peljal tja? Kje je vendar ta vražji Tolmin — tostran ali onstran Ljubljane? Ja le daleč ali bl.zu? Kje naj Murko vse te stvari vet Nt drugače, treha je d« gre vprašati domačega učitelja Dominika — on bo povedal. In učitelj Dominik mu je res povedal, da je Tolmin nekje daleč in Severno od Gorice, da je v globok! dolini in sred,- visokih gbra in da do njega ne vodi nobena železnica. »Preljubi bogec, pomaga) nam!«* je vzdihnil Jurko «Ce je v takem odročnem kraju, kako pa naj sploh pridem tja!« Pa mu je povedal učitelj Dominik; «Tud: tja je mogoče priti, ^eprav ni tam . železnice. Najprej še pelješ v Divačo z vozom in tam presedeš »Oh veš, Marko, veliko dobroto bi mi ti lahko naredil, če si pravi prijatelj. Nežka, to moje dekletce, ki ga dobro poznaš, hoče po vsej sili biti učiteljica. Študirati hoče, čeprav ve, da je za siromašne ljudi študi-ranje velika bedarija, ki bi jo morala država pravzaprav prepovedati. No, da temu teletu ugodim in da se ne bo več cmerilo po kčtih, sem poslal prošnjo učiteljišču v Tolmin. Pa sem dobil od njih pisanje, v katerem mi sporočajo, da so dekletce sprejeli, to je, da lahko kar pride. Cez dva dni jo moram odpeljat: tja. Ker bo pa Nežka morala vzet, s seboj nekaj tistih ženskih cunj, pa nekaj krompirje in jabolk, da bo račun manjši, je zdaj vprašanje, kako odpraviti vso th Mafijo do tam. Pa so mi svetovali nekateri pametni ljudje, naj se ne poslužim železnice, ker pri njej je samo prekladanje, da naj rajš1 najamem konje in voz. Da pridem tja najhitreje tako in brez vsakih zamud, tn aem te zato prišel prosit: ali hi m! •posodil konja in voz za to bot: saj bom plačal,' če ne boš predrag« «In, nič ne bom predrag Jurko, saj za prijatelje ni sem nikoli predrag, le daleč je do.,Tolmina, to pomisli, in dolga pot bo kriva, če bom vprašal malenkost več« »Saj ni tako strašno daleč. Učitelj Dominik mi je povedal, da ni dlje kot do Buj v Istri. 2e stokrat si od tam pripeljal tefke to- vore vina in nisi se tožil. Do Tolmina bosta pa šla kpnjička kakor prazna. Se koristen jima bo ta izlet. Saj Zdaj nimata kakega posebnega dela.« «To je vse res, ampak daleč je pa le. Za manj kot štiri t.sočake ne posodim ko-njav in voza do tam, pa naj bi me proRil tud: moj brat.« «Saj se za tisto ne pričkam in ti bom plačal po zmenku, čeprav bi tudi ti lahko malo popustil, ko veš, da sedi revež. Mislil sem, da bova naredila za trr jurje.n »Stifl; ljubček, ali si pa poišči vprego kje drugje. Konji so vredni mnogo denarja.« »Ne rečem, da ne, ali kei jih bom jaz krmil ta čas, bi ti njihova vrednost le ne smela Rginašati^tako ogromnih obresti. Pa”” saj sem rekel, da se" ne pričkam zaradi tega. Plačal bom štiri jtirčke kot žčliš, da le domenek drži« »Drži pa. kot sem rekel in j* nameravaš plačati tR-koj, ti napišem potrdilo,« »Kar napiši, plačam takoj!« In )• Marko napisal zvijačno potrdilo, da posoja syoja dva konja in voz sosedu Jupku, da odpelje svojo hčerko Nežko v šolp v Tolmin in da mu je za pot «od tu do Tolmina plačal rečeh! Jurko vsoto štiri ti-sOč dinarjev!« In ko je to potrdilo pisal, se je Marko skrivoma nasmihal in ni zavoljo tega niti opazil, da se prav tako nasmiha tudi sosed Jurko! (Nadal. prihodnjo nedeljo) rastlo in se bohotilo kot kaki dohodninski davki in je bilo tako zdravo, kot da -je zraslo na stari tepki. In prav v tistih1 časih, ko )e dobrodušni Mark^ naivnega Jurka obr:l, prav'takrat1 je to dekletce, ta Jurkova Nežka dopolnila trinajsto( leto starosti. In glejte , čudo! KomBj-jte preskočila trinajsto leto, že so ji za nedrčki začvl) brsteti tisti prežlahtni rožnato-beli in svileno mčhki ^a bodo v tovarni SrP°flili le od 10 do 15 vi-j,klbivali ficiranih delavcev kai611 podro-Ja> ker j ib tu-0J ni mogoče najti, vsi r> i11„ pa da bodo s tega «idr°č ja in zlasti iz devip-tau abrežinške občine. In o,*0 bi motalo tudi biti. snem pa je treba pouda-da se tovarna gradi s Jii^Pevkorn odnosno posoja °m rotacijskega sklada, .n i* bil ustanovljen za po-jp *evanje industrijskih de- rišlf-08*'1 v irzaški in S°" Dr,.;,! Pokrajini, da se za-p “h čimveč domačih brez-Poj*lnih delavcev. 1 smo že omenili, bo tovarna papirja zaposlila v prvem obdobju svojega o-bratovanja od 240 do 250 delavcev. Od teh bo okrog 100 nekvalificiranih in splošno kvalificiranih delavcev, okrog 100 visokokvalificiranih delavcev, ki bodo zaposleni pri strojih in okrog 40 električarjev, ki bodo zaposleni v termični elektrarni. čeprav so pred začetkom gradnje tovarne nekateri predstavniki družbe zagotavljali, da bodo zaposlili v tovarni skoraj samo domačo delovno silo, razen malega števila strokovnjakov, se na žalost sedaj slišijo govorice, da namerava družba pripeljati iz drugih italijanskih pokrajin okrog 100 visokokvalificiranih delavcev, ki naj bi jih v glavnem zaposlili pri strojih.' Ta vest je vzbudila med številnimi delavci devinsko-nabrežinske občine, ki so računali na zaposlitev, veliko zaskrbljenost, ker se zavedajo, da če bodo takoj ob začetku obratovanja tovarne zaposlili tako veliko število delavcev izven področja, bodo v tovarni de jansko zaposlili samo nekvalificirane in splošno kvalificirane delavce ter e lektričarje domačine, kar je očitno v nasprotju z zagotovili, da bodo skoraj vsi zaposleni delavci domačini. Nekateri celo govorijo, da bodo delavcem izven področja sezidali stanovanja ter, da jih baje nameravajo naseliti v bližini tovarne za stalno. Razumljivo je, da je treba proti tem načrtom družbe, v kolikor so resnični, odločno nastopiti. V tovarni morajo biti zaposleni predvsem domači delavci. Če družba meni, da v de-vinsko-nabrežinski občini in v ostalih občinah pod- ročja ni strokovnih delavcev, ki bi znali ravnati z nameščenimi stroji, naj u-stanovi sporazumno s pristojnimi državnimi ustano- [ vami posebne strokovne tečaje za delavce, ki so že strokovno usposobljeni za delo pri drugačnih strojih. Toda dejstvo je, da so pred začetkom gradnje zagotavljali, da bodo pripeljali iz drugih krajev le kakih 12 strokovnjakov, ki bodo imeli predvsem nalogo, da vpeljejo domače delavce v proizvodni postopek tovarne. Menimo, da bi se morali za to važno vprašanje takoj pozanimati ne samo devinsko-nabrežinska občinska uprava, za katero smo prepričani, da je vseskozi sledila razvoju tega važnega vprašanja in da bo tudi primerno posredovala za zaposlitev čimveč domačih delavcev, ampak zlasti sindikalne organizacije, vlad- iiiiiiiimnnmiiiiiiimiii Sprehod po Tržaš v začetku meseca julija Ko gostujejo po kraških o-gradah skržadi, te velike, a zelo pohlevne emuhes, in skozi najbolj vroče mesece med seboj tekmujejo s svojim enoglasnim, a vendar prijetnim škrgetom, se potnik na Krasu poti, kraška zemlja pa zeva. A letos so se skržadi oglasili šele nekaj dni pred začetkom julija, čeprav je sonce tudi letos Ho po svoji stari zakoniti poti. Junij je s svojim dežjem nadomestil, kar je maj zamudil, in tako ublažil posledice majske suše. «Za sedaj te gre,s pravi kmet z gornjega dela tržaške planote, eker je dobra paša, A koliko časa bo trajalo? m za zimo nas skrbi! Ni to tako hudo za tiste, ki umneje gospodarijo in skrbijo za dobro krmo z izboljšanjem senožeti in z njivskimi pridelki za krmo. Ej, to je pametno! Ce bi malo bol) skrbeli za to in malo za tisto gospoščino po naših domovih, bi pomenilo kaj več! Ne veste, kaj to stane — ti naši domovi. Saj je prav,'da je pod našimi strehami čedno, dostojno in zdra. oo. A vidim, da pri tem ne gre toliko za zdravje — o, ne! Kaj se vam zdi, da so cementne plošče v kuhinji in celo v sobi zdrave?! Vraga je to zdravo! Les, les ali kaj podobnega pod noge, ne pa to! A kaj se hoče, če pa je današnji svet nagnjen samo na zunanjost in zanjo tekmuje in žrtvuje vse: zdravje in denar, mnogo denarja1» Res sem v roku enega leta opazil v tem velik napredek: veliko preurejenega in olepšanega, novega, notranjost stanovanj je meščanska in v velikem nesoglasju z vsem o-stalim okrog hiš. Koliko bi pomenilo — in v tem bi bil resničen napredek — če bi tako modernizirali tudi svoje gospodarstvo: tukaj glede živinoreje in poljedelstva, . tam glede vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva! Je pa izredno prijetno in razveseljivo videti, kako bogato so se trte letos obložile z zarodom in kako dobro uspevajo. Pravijo, da se opaža več zaroda na trtah, ki so jih po lanski pozebi na kratko obrezali. Prav bi bilo, če bi o tem iz svojih izkušenj kaj več povedali kmetje-vinogradniki. Naj bi jim trta z njihovim čimbolj umnim prizadevanjem dala letos čim večji in boljši pridelek! Le tu pa tam se mi je nudila dvojna poletna idila: košnja in žetev. Obe sta skromni. Prva še bolj kot druga. Na več parcelah ni trava vredna kose. Kmetje menijo, da bo treba letos več poljske površine posvetiti pridelku krme. To je tudi zelo priporočljivo. sKaj še znate sukati srp?», sem vprašal nekaj ianjic, ki so se že bližale koncu dela. «Dobro nas poglejte, pa se boste prepričali, do katere letnice sega ta sposobnost!», mi je rekla žanjlca srednjih let. »U n* Pogled na novo štivaneko tovarno papirja. Med vami ni mladih deklet? s sNi jih, ne! Te si barvajo nohte,s je bolj tiho odgovorila že poštama žena. Menda ne še vseh, sem pristavil. «.Ne, pametne še nel« Vprašal sem po letini. Rekle so, da žanjejo bolj pri tleh, a ne pri vrhu. Razumel sem to šele, ko so mi pojasnile, da žanjejo bolj slamo kot zrnje. Samo 14 dni da bi bil prej dež, pravijo, pa bi žele bolje. Pa so mi rekle še to: sNi več žanjic, ni žita. Cernu tudi, ko smo se naučili na kruh, kt ne diši po žitu, in pravimo, da je okusen in dober. Ne vemo več, kaj je dobro in so deželani v tern podobni meščanom, ki ne znajo ločiti žitnega zrnja pšenične moke od raztlih mešanic, in naravnega vina od ponarejenega. Cernu naj bi torej še kmetovali? A bo le treba. Kar bo dala naša zemlja bo tudi v bodoče cenjeno.« Dobro in zdravo sodijo naše kmečke žene in pravilno zrejo v življenje. Pa sem si rekel: Ustrezna vzgoja te žene bi' bila njena velika dota. Kdaj je bo deležna? Kaže da letos ne bomo lač ni krompirja. Lep je tn zdrav, cvetenje gre h kraju. Tudi drugi pridelki dobro uspevajo, zlasti kjer posega vmes umna in pridna roka. Tržačanom se vedno bolj hoče kraške svežine. Za to ni več nekdanje gzadrege; slabih cest' in primernih vozil. Vse kraške vasi bodo skoro imele vsem vozilom primerne ceste. Bodo imele, ker so ponekod še vedno slabe. V tem prednjači zgoniška občina, čeprav tare ta zadeva tudi nabreiin-sko občino. To je, te razume, v veliko škodo tujskemu prometu. Ker smo že pri tem vprašanju, moram omeniti, da sem opazil še dvoje drugih pomanjkljivosti. Nekateri naši gostinski obrati — in to celo na zelo prometnih točkah — menijo, da je gost za njih in ne oni za gosta. Je v njihovem interesu, da se tudi oni, in predvsem oni, prilagodijo zahtevam — časa. Tudi sem o-pazil, kako zelo manjka našemu mlademu ženskemu rodu smisel za olepianje svojih domov z domačim cvetjem in zelenjem, kot je to bilo nekoč. Pred hišo prepeva lepo snašti-mana« mladenka neko tujo popevko, ni lepe slovenske pesmi med pristnim kraškim cvetjem. Ni več trdnega narodnega poiiosa in časti. Seveda so to izjeme. A bolje bi Ibilo, da tudi teh ne bi bilo. -O-n m komisariat in Inšpektorat za delo. Tovarno gradijo na našem področju s ptmočju rotacijskega sklada in mora zato nuditi delo domačim delavcem. Samo v primeru, da pri nas ne bi bilo brezposelnih strokovnih delavcev, potem bi bila družba šele upravičena. da poišče delavce izven področja. Ker pa vemo, da je v devinsko-nabrežinski občini precej brezposelnih strokovnih delavcev, je treba storiti vse proti temu, da bi pripeljali delavce od drugod, domačini pa bi se naprej ostali brez dela! S- S. IVI A V HINJE Potrebno se nam zdi opozoriti javnost, oziiroma pristojne oblasti na zadevo, ki je že starejšega datuma in bi bili sicer morali o njej govoriti že taikrat, ko so tod gradili kra-ški vodovod. Sele sedaj se namreč zavedamo, kako napačno so ga speljali med našo vasjo in Vižovljami. Ne da se razložiti, čemu »a ga napeljali ob kolovonu, ki vodi od. nas priti SMvnemiu po Ro ličniku, kjer ni in se niti ne predvideva nobena naselbina im je vodovodni trak vsaj za eno tretjino daljši od tistega, ki bi vodil ob cesti Mavbinje-Vižovlje. Nedvomno se bodo Vižoivdje širile ob tej cesti. Za. kaj niso ob gradnji vodovoda tega upoštevali? Cudmo je, da se ni takratna občinska uprava za to zavzela. Posledice te napake bo morala prej ali slej prevzeti obalna in to menda pod precej trdimi pogoji. Cim bolj raste tujski pro-tem več tujcev prihaja k nam. A nismo preveč pripravljeni na turizem in se povsod vidi, da smo v tem novinci. Vedno bolj čutimo, koliko nam v tem manjka. Najbolj se tujci tožijo o cesti proti Vi-žovljam, češ da je v vročini neprijetna. To občutimo tudi mi, ki smo v tem sicer bolj utrjeni. Vsekakor bi bilo prav, če bi občima to zadevo rešila tako, da bi poskrbela za ob-senčenje s, primernim drevjem. Tudi gostinski obrati in privatniki bpdo tujska promet pospešili, če se bodo zavedali, kako se taki reči — lpi je, mimogrede rečeno, gospodarsko zelo pomembna — pravilno streže. KRIZ Prejšnjo nedeljo je PD »Vesna« priredilo nadvse uspel «Ve se IT večer«. Dvdrana 'je bila nabito polna občinstva, ki je navdušeno sprejemalo posamezne izvajalce in hvalilo organizatorje. Kako je «Veseli večer« užgal, priča že dejstvo, da ga bodo danes ponovili, kar je pač največji dokaz navdušenja občinstva, ki bo še enkrat napolnilo dvorano. BAZOVICA aPrianorskl dnevnik« je pred časom pisal, da bodo na naše pokopališče napeljali vodo, a ta žal do danes še ne teče. V poletnih mesecih pa je voda nujno potrebna in jo je zaradi tega treba nositi od zunaj, kar je zvezano s precejšnjimi težavami Na pokopališču počivajo umrli ne samo naši vaščani, temveč tudi oni iz Padrič, Gropade, s Perka in iz Drage, katere dnevno obiskujejo svojci. Mislimo, da je skrajni čas, da dobi naše pokopališče vodo, posebno še, ker je cev speljana prav do vhodnih pokopaliških vrat. STIVAN Začela se je poletna turistična sezona. V našo vas, kjer se stikata dve glavni cesti, prihaja vedno več tujcev, ki se ustavijo za več ali manj časa. posebno pa ob večernih urah, ko vidimo tudi tržaške izletnike. V tej zvezi bi radi omenili, da je vas premalo osvetljena in bi bilo treba r.ujno postaviti še neka.i žarnic za javno razsvetljavo, tipamo, da bo občina našo prošnjo upoštevala. OPČINE 19 124 28 ii V ne Si 58 =M mr tn?Y •••••••••• 38 42 4) »•••• • Mit ::::: • •••• 99 Č9 44 iRTIso | »MM >••••« >••••< ].;;»* *i 73- liiiiil 7 • •••• •**l TA • •• 1C> a 59 55 mn ••••• *••»* im* 56 ••••• Mtt* • •••• *!•*• 63 60 ••••• !*»*•» 67 mtt ••••• ••••• ••••• ••••• »**•' •*•« OS S1 64 10 H •HI; • •••• 1U1T! 39 35 2? • •••• »»»« 70 • (tt* • •••• • •••• • •••• 65 mmT • •••• ttttt • •••• - •••• IT 32 mm • •••• • •••• ••••• • •••• ,i • Mt* • •••• 3T 96 97 52 ••••• • ••••! 61 2 3 •TMiMtiTr •••••tl**** ••••••••••• ••••••••••• ••••»•••••• Ob veliki udeležbi vaščanov smo preteklo nedeljo popoldne spremili na zadnji Doti prerano umrlega Lovra Ferfi-lo, edinega sina dobro znane Ferfilove družine z Opčin. Lovra, ki je bil na posteljo priklenjen že več mesecev, je napadla huda zavratna bolezen, ki ji danes žal še ne moremo do živega. Kljub skrbni in požrtvovalni negi staršev, ki so napravili vse, da bi ga iztrgali kruti usodi, je mladenič v soboto popoldne izdihnil. Pogreba so se udeležili tudi njegovi sošolci in profesorski zbor tehničnega zavoda «A. Volta«. Prerano umrlemu Lovru naj bo lahka domača zemlja, hudo prizadeti družini pa naše i-skreno sožalje. ŠEMP0LAJ Dopis, ki ga danes objavljamo, bi moral biti priobčen že prejšnjo nedeljo, a smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora izpustiti. V nedeljo smo imeli kar dve prireditvi: nastop in razstavo drobiža it otroškega vrtca in razstavo osnovne šole. Začnimo pri malčkih. Soba v vrtcu je bila pretesna za sprejem vseh udeležencev — radovednih, kaj jim bodo nadobudni liliputanski povedali. In povedali so več, kot smo od njih pričakovali. Zapeli so kar 8 pesmic, od teh. 4 zborne. V 7 recitacijah so dokazali, da so tudi temu že dorastli. Tudi v dveh prizorčkih (Nina, nana, punčka in Zajček beži Čez rar van) so se prav dobro odrezali.. Nazadnje so nam postregli |e z dvema baletnima točkama. Vsaka točka je Izzvala dobro voljo i« priznanje. Saj je že dovolj, če se posreči postaviti te malčke pred občinstvo, kaj šele jih pripraviti, da nam nekaj posredujejo. Njihova pristnost m neposrednost sta ie sami po sebi dovolj privlačni. Predstavljati si moramo, da je izoblikovanje tega kadra — v tem primeru 28 živih enot — precej težavna naloga. Vendar je gospodična vrtnarica svojo nalogo dobro izvršila in tudi z razstavo dokazala, da obvlada svojo vzgojno nalogo. Lepa ročna dela kažejo, da se otroci dosledno uvajajo v delovno strpnost, red in disciplino ter v spoznavanje osnovnih elementov za nadaljnjo duševno gradnjo. In naša osnovna šola? Šolsko «veselico» so imeli že 5. t. m. Njihovi izdelki na nedeljsko razstavi pa so pričali, da je bila šolska mladina v tem šolskem letu precej delavna. To smo razbrali iz količine in kakovost: razstavljenih izdelkov, za kar ni več zado-ščai šolski razred, ampak so jih morali razstaviti na prostornem hodniku. Razstavljeni predmeti so bili zelo okusno, skoro bi rekli umetniško razporejeni. Vsi razredi, od l. do 5., so bili častno zastopani in so njihova dela, zlasti nekatera, vzbujala pozornost. Posebno sta starše prijetno presenetila 1. i«t 2. razred z ročnimi deli in izdelki iz ostalih učnih predmetov. Deški in dekliški izdelki so pokazali, da se je učiteljstvo dosledno prizadevalo vzgajati mladino v strpnosti, ji posredovati čut za lepoto, natančnost in red ter se posluževalo najprimernejše metode za dosego čim večjega učnega u-kpeha. VODORAVNO: 1. vas v okolici Trsta, 6. indijski pesnik, 12. scena, 13. prebivalci gričevnate pokrajine v Sloveniji, 15. vrsta radijske oddaje, 16. oprema panja, 17. pokrajina v Pirenejih, 19. del kite. "0. kra-javni prislov, 22. prebivalca mesta ob Jadranskem morju, 24 gojim, preživljam, 25. dodatek k jedi. y"\3‘;h tud: s—d. stvo za beljenje jedi (po manj.), 27. tudu —. > ■ -'a. . *• sta rudnina, 29. po pasje se oglašati, 30. okrajšava za Edvard, 32. skupina ptic, 33. družba, bratovščina, 35. primitivno prevozno sredstvo, 37. perje pri repi, korenju, 38. nadlega, kar ni dobrodošlo, 39. proletarec med ptiči, 41. gospostvo temej 44. vrzel v trebušnem mišičevju, ki jo moramo zdraviti, 45. prilagodim, presnovim, predelam, 48. izpahnitev, okvara uda, 50. kadar, 51. praznujem proslavljam, 5i2. germansko pleme, 53. navedek, 55. izletniška točka v škofjeloških hribih, 57. kemična prvina, 58, glavno mesto Armenske SSR, 60. pripadnik evropskega naroda, 61. geslo, 62. itara pokrajina v naših krajih, 64. časovna enota, 65. stvar, opravek, 66. gorilni plin, 68. broditi; fizikalno združevati dve snovi; za peljevati. 69. poslanec, oglednik, 70. glasbeni instrument. NAVPIČNO: 1. nagrajen s premijo, tiščim, porivam, 3. kisikova spojina, 4. nekdaj klic na pomoč, 5. znak za erbij, 6. prijatelji tuje lastnine, 7, znak za aluminij, 8. pri-rodna težnja, gnanje, 9. vrvar, 10, nivo, stopnja .11. računski znak, 12. sorodnik, 13. pripadnik rase, ki živi v se-verovzhodni. Afriki (dvo,.), 14. prebivalec azilske države, ' 15. črez, onstran, 16, vrsta zelenjave, 18. tuje žensko ime, 19 vrsta slame (množ.), 20. razumljena, umeta, 21. osebni zaimek, 23. raztelešenje raz-udba, 25. znanstvenik, ki se ukvarj. z bolezenskimi dogajanji v telesu, 26 lončar u-metnik, 29. zdravilišče v zahodni Slavoniji, 31. prejmem, 34 lošč, 35. frizer, 36. sestavina celote, 39. vstavljen, vložen v zemljo, 40. tobačni izdelek 4°. upoštevanja, obzirnosti, 43. telesni organi, 45. pripadnik nekdanjega german. skega plemena, 46. plemena, 47. hunski vojskovodja, 49. bolezen (množ.) 54. orodje za vrtanje. 54. manem, drgnem, 56, osebni zaimek, 57. iskalna naprava na ladjah, 59 nikalnica, 61. turški plemiški naslov, 63. začimba, 65. hčere mož, 67, it, spolnik, 68. osebni zaimek REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. grom, 4. rudar, S. napad, 12. so, 14. bedak, 16. lečim, IS, Doboj, 20. as, 22. Sudan, 24. vuzem, 26. malo. 27. dinar, 29. zenit, 31. napet, 33. Murat, 35. žarek, 37. lenuh, 39. soj, 40. Koper. 42. nalit, 44. moj, 46, Onek, 48. Manon, 50. poker, 52. ma. 53. nomad, 55. dijak, 57. kamen, 59. ej, 61. mejaš, 63. muren, 65. zore, 66. Nemec, 68. revež, 70, voden, 72. zinem, 74. pasen 76. senor, 78. pet 79 nikar, 81 naiet, 83. muf, 85. okel, 87. hrček, 89. piker, 91. bi, 92. rujem, .94. nabor, 96. Lenin. 98. ah, 99. Kecal, 100. purim, 101. seno. NAVPIČNO: 1. glad, 2. Ob, 3. mesar, 4. rad. 5. ukaz, 6. Al, 7. revir, 8. niz, 9. amen, 10. ad, 11 Domen, 12. sol, 13. ojoj, 15. durak, 17. čuten, 19. Batum, 21. Simon. 23. nežen, 25. malik, 28. nujen, 30. narod, 32. petek, 34. Tomaj, 36, kapar, 38. Homer, 39. sočen, 41. padar, 43. lokev, 45. Janez, 47. Komen, 49. Nimes, 51. razen, 54. mecen, 56. južen 58. mo-nom, 60. Ježek, 62. šepač, 64. nosek, 67. meter, 69. varen, 71. detel, 73. Mihec, 75. napor, 77. rubin, 78. pola, 80. krma, 82, Žiri, 84 fino, 86. luk, 88. kap. 90, res, 93. je, 95, Ba, 97. ne. črne DVA CURI$70PH£.t?JEV/š) G-LA%UIK/4 PO/HA J A TA 7 K&J NAJ STORIM Py 'S STOP/ NAPPOT/.MOP0A /MATA KAJ NAM Pol/EDAT/ / HEJ, viovA / Ju J (BRZDAJ -/£-71 PRlš/-A\ ---- bSto t/ne 1 r \ ' CfOD/ PRI " .pop. a i ' '-s« TU IMAŠ PPVO LEKCIJO, sTAKO DA SE BOS KAJ —.. LEP UDAREC , POP J 7-ODA , KAJ* /MAM V QOK£ ŠEF PRAVI, Rrgumont AN/BELSKEGA 08RAZJ) j« ztlo pnzprič/j' (JAZ,S,IČER~^Y PUST/,NAJ JAZ RIM. Sl Peš P kaj ho- da mu ne « OPMENE y^\vA S POZ/V& na 'DVOBOJ/ NA VSEM PODROOju I ' Ni src Bojazljivci Boste po-zijittv ta, odzvauJi ADVoBO) 7 (Nadaljevanje Vrem* včeraj; najvišja temperatura 25,7, najnižja 17,2 stopinje zračni tlak 1010,6 stalen, veter' 8 km severozahodnih, vlaga 53 odst., padavine 12,4 mm, nebo 1 desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, I. julija Izaija, Jan Sonce vzide ob 4,21 in zatone ob 19,57. Dolžina dneva 15,36. Luna vzide ib 22,34 in zatone ob 9,56. Jutri, PONEDELJEK, 7. julija Vilibald, Vidojka Zasedanje italijansko-jugoslovanskega odbora Izčrpna razprava 0 šolskih vprašanjih Na dnevnem redu so se pritožbo, ki so jih predložili posamezni Hani manjšin |z Rima poročajo,-llceraj je mešani italijan->jugoslovanski odbor za imbo pravic etničnih manjšin po enodnevnem presledku ponovno zasedal. Odbor se namreč v petek zakadi jugoslovanskega nacionalnega praznika ni sestal. Včeraj je odbor zasedal * 3 ure v dopoldanskih urah inr je pričel razpravljati ter veirjetno tudi rešil nekatera vprašanja o ureditvi šol-■tva na obeh področjih bivšega Svobodnega tržaškega czemlja. Predvidevajo, da bodo ta vprašanja v ponedeljek dokončno proučili in da bodo lahko prešli na tretjo točko dnevnega reda, ki se nanaša na proučitev pritožb, ki so jih predložili posamezni člani. V krogih komisije menijo, da to ne bo predstavljalo posebnih težav in da bo lahko komisija v torek ali sredo končala delo. Komisija je proučila u-vedbo dvojezičnosti v določenih sektorjih tržaškega javnega življenja, o čemer pa podrobnosti še niso znane in lahko pričakujemo, da bo o tem zelo važnem vprašanju govora v zaključnem uradnem poročilu, ki ga bodo izdali po zadnjem zasedanju. Isto velja tudi za šolska vprašanja, glede katerih so tako italijanski kot jugoslovanski člani pripravili obširno dokumentacijo, ki je prav sedaj predmet razprav. Pričakujemo lahko, da bodo nekatera konkretna vprašanja rešili in pripravili poročila za obe vladi, da jih izvedejo v duhu dobre voije in razumevanja, ki je vladalo na vseh zase- danjih mešane komisije in ki je zagotovilo za končni uspeh ter sožitje obeh narodnosti. —»»------ Prva dela za ureditev postaje Sv. Andreja Ministrstvo za promet je z dekretom št. 6221 od 13. junija odobrilo predlog za izvršitev prvih del v vrednosti 800 milijonov lir za ureditev in okrepitev naprav na postaji Sv. Andreja. Q tem sklepu je ministrstvo obvestilo odgovor m oddelek v Trstu, ki je na dražbi dodelil dela podjetju CESIA iz Trsta. Danes zvečer zaključek S. tržaškega velesefma Zaključek I. zasedanja koristnikov In tehnikov televizijske reklame in podelitev nagrad za najboljše reklamne televizijske filme Danes se zaključi deseti tržaški velesejem. Prezgodaj je še, da bi lahko kaj več povedali, kako so potekali trgovski posli, koliko pogodb je bilo sklenjenih in za kakšne vsote. A navsezadnje to povprečnega obiskovalca niti ne zanima, saj pride na velesejem zato, da nekaj vidi in da se morda nekoliko pozabava. Kdor si letošnjega velesejma še ni ogledal, lahko to stori samo še. danes. V zadnjih dneh je obisk zelo narasel in včeraj popoldne ter zvečer so zabeležili rekorden obisk. Za danes pričakujejo še večji obisk, saj bodo na velesejem prišle tudi številne skupine obiskovalcev iz drugih bližnjih mest goriške in furlanske pokrajine. In potem za letos konec. Ob 23. uri se bodo velesejemska vrata za o-biskovalce zaprla, vse do prihodnjega leta... Včeraj bi moral bit' «dan Grčije*. Iz neznanih razlogov je ves program, predviden za to priliko, padel v sprejem, ki ga je sinoči priredil grški konzul na čast lokalnim oblastem ter operaterjem. Popoldne pa se je zaključilo prvo zasedanje koristnikov in tehnikov reklamnega televizijskega filma. Po poročilu predstavnika Zveze reklamnih tehnikov g. Domeneghina, ki je govoril o »Reklamni tehniki in televiziji, je prišlo do živahne razprave, ki se je zaključila s soglasno sprejeto resolucijo v zvezi z reklam- vodo, in tako je ostal le •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItlllimillllllllllllllHlltliiiiiiiiiiiiltllllllllilillllf KlilIllliiiiiiiiiiiiiiiiiitBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Zaradi nerešitve spora z delodajalci Stavka v cementni industriji podaljšana do 10. julija zjutraj Tajništva sind. organizacij v Himu ho sklenila razširiti stavko na vsa podjetja te kategorija v Italiji »Policija še vedno ščiti stavkokaze v Jtalcementi" V tovarni cementa «Italce-menti« v industrijskem pristanišču se nadaljuje splošna stavka, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije. V začetku je bilo določeno, da bo stavka trajala do prihodnjega torka ziutrai. Iz Sima pa poročajo ,da so se včeraj dopoldne v Rimu sestala tajništva sindikalnih organizacij delavcev cementarn CGIL, CISI. in UIL. Na sestanku so proučili sindikalni položaj v zvezi s sporom za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. njih 48 ur in da se stavka raztegne na vsa podjetja tega sektorja v vsej državi. Zaradi tega bo stavka, ki bi se morala zaključiti prihod, nji torek ob 6. uri zjutraj, trajala do prihodnjega četrt-ka zjutraj. Stavka v tržaški cementarni «Italcementi» je skoraj stoodstotna, saj je tudi včerai delalo v tovarni le 6 nekvalificiranih delavcev, ki jih je ravnateljstvo protizakonito zaposlilo na kvalificiranih mestih. Čeprav so sindikalne or- Sklenili so, da se stavka de- ganizacije že protestirale na lavcev te kategorije, ki sedaj i ravnateljstvu nadzorništva za stavkajo podjetjih samo v nekaterih podaljša za nadalj- V petek zvečer v prostorih Glasbene Matice ."■■j ...——— ■ Zaključek šolskega leta In občni zbor Gl. Matice a-------------------—......... ■ ■■■ Sola Glasbene Matice kljub mnogim težavam g trdim delom priteguje itevilno mladino iz Trsta in okolice in ji nudi kvalitetni pouk Predvčerajšnjim zvečer je bila v mali dvorani šole Gias-bene Matice razdelitev spričeval in razdelitev letnih poročil ob zaključku šolskega leta Svečanosti ob razdelitvi spričeval so se poleg gojencev udeležbi tudi številni starši, katerim je spregovoril ravnatelj šole Glasbene Matice dr. Gojmir Demšar, ki je prikazal uspehe v sedaj že preteklem Šolskem letu ter nakazal smernice dela za prihod-nj&.ieto. Sledila je razdelitev spričeval ter letnih poročil, ki so zapopadena v lični brošuri. Poleg statističnih podatkov o številu in uspehih gojencev st4 v brošuri tudi dva uvodna čldnka o soli Glasbene Matice in njeni koncertni poslovalnic ter »Bežen pregled gllsbinega delovanja tržaških Slovenčevi). Sola Glasbene Matice priteguje številno mladino iz Trsta' in okolice, ji nudi kvaliteten pouk v glasbi, jo zbira k sodelovanju v pevskem zboru In oitkestru ter ji s produkcijami in koncerti posreduje spoznavati kvalitetna dela [glasbene literature. Namen Glfcsbene Matice je predvsem v tem, da s sistematično glasbeno vzgojo premosti čitalni-šk| vzdušje, ki še bogato cve- OHHiiiliiiliiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiinnii le na Katinari vabijo starše in ljubitelje šole, da si ogledajo razstavo šolskih izdelkov, ki bo odprta danes in jutri od 9. do 12, in od 15. do 19. ure. NIŽJA SREDNJA SOLA Razstava na nižji srednji šoli v Trstu v Ulici Scuole Nuove 14 bo odprta do četrtka 10. t. m. vsak dam od 9. do 13. in' od 16. do 18., v nedeljo samo od 9. do 13. ure. ■ ADI« Nedelja, i. julija 19M RADIO TRST A 9,00; Kmetijska oddaja. 9,30; Glasbena matineja. 11,15: Lahke priljubljene melodije. 11,45: Operni dueti in zbori. 12,15: Za vsakogar nekaj. 13,00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu. 13,30: Glasba po željah. 15,00: Popoldanski koncert. 15,30: 15 minut z orkestrom Gl eno Miller. 15,46: Gabriel Faure: Fantazija za klavir in orkester op. 111. 16,00: Slovenski zbori. 16,20: Glasba E-merika Kalmana. 16.35: Slavni violinisti. 17,00; Novela: Slavko Grum: »Beli azil«. 17,25: Plesna I čajanka. 18,00: Liszt: Sonata v h. molu. 18,30: Lahke melodije. 18,45: Haydn: Simfonija št. 80 v d-molu. 19,00: Glasbeni variete. 19,30: Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Glasbeni mozaik. 21,00: Vokalni kvartet »The Diamonds« z orkestrom David Carroll. 21,15: Sibe-lius; ((Pelleas et Melisande«, suita op. 46. 21,30: Narava poje v pesmi: (9.) »Tiho prihaja mrak«. 21,45: Slovenski vokalni oktet. 22,00: Nedelja v športu, 22,10: V svetu jazza, 22,35: Luiz el Grande s svojim tipičnim orkestrom. 23,00: Chopinovi valčki. 23,30: Nočni ples. RADIO TRST 9,15: Slavne pravljice. 12,20: Poje Robert Vincent. 14,30: «E1 Čampa non«. 17,45: Simfonični koncert. RADIO KOPER Poročila v s'ov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15 00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 6,00—7,15: Prenos RL. 8,00: Kmetijska oddaja. 8,30: Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro. 9,00: Zabavna glasba, 9,30; 1) L. De-libes: «La Source«; 2) F. Chopin-Grečaninov: »Les Sylphides». 10,00—10,30: Prenos RL. 10,30: Odlomki iz oper. 11,00: Istrski teden. 11,20: italijanski kulturni krožki. 21,10: Glasba po željah. 13,45—14,15: Prenos RL. 14,15: I-gca kvintet Avsenik. 14,30: Sosedni kraji in ljudje. 15,00: Vesti. 15,10: Pogovor s poslušalci. 15,15: Glasba po željah. 15,45—19,00: Prenos RL. 19,00: Športne vesti. 19,30—22,15: Prenos RL. 22,15: Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 292,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00, 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30, 22.00. 8,00: Mladinska radijska igra «Cudežna srajca«. 8,50: Robert Schumann: Metuljčki — Noveleta (za klavir). 9,10: ■ Ponovitev četrtkovega večera z dne 22. V. 1958. 10,00: Se pomnite tovariši — Karel Leskovec: Boj Prešer-novcev na Pasji ravni. 10,30: Po. čitniške razglednice. 11,30: Pomenek v orkestru. 12,00; Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. I. 12,15: Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13,45: Za našo vas. 14,15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. II. 15,15: Lahka glasba. 15,45: Mesto ob Moravi (reportaža). 16,15: Glasbeni mozaik. 17,15: Radijska igra — Michele Lorraine: Grad na morju (ponovitev). 18,11: Promenadni koncert. 19.00: Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 20,00: Variete na valu 327,1. 21,00: Zabavne melodije 22,15: Športna reportaža. 22,45: Nočna melodija. TELEVIZIJA 10,15: TV za kmetovalce. 16,00: smučanje na vodi, direktni prenos neke športne prireditve in športne vesti 17,40; »Dogodivščine Rin Tin Tina« — film. 18,10: Prihodnost naših otrok. 18,30: Vesti. 18,45: Telematch. 21,10: Iz dokumentarnih filmov. 20,30: Vesti. 20,50: Carosello. 21,00; Eden, dva, tri. 22,15: Četrta dimenzija. 22,45: Športna nedelja in vesti. ( OlBPALlSČA ") VERDI Nadaljuje se pri osrednji Magajni v Pasaži Protfi prodaja vstopnic za predstavi «Baletov ZDA« Jeromeja Robbinsa, ki bosta 8. in 9. julija ob 21. uri na gradu Sv. Justa. KINO Excel*ior. 15,00: »Smer Tokio«. G. Grant. Fenice. 15,00: »Pionirji Z »pada«. V. Mayo. Nazionale. 15,00: »Vroča poletna noč«, L. Nielson in C. Miller. Fllodrammatico. 15,00: «Dolina u-sode«. G. Pečk, Greer Garson. Grattacielo. 14,30: «Stiri ženske čakajo«. J. Simmons in J. Fontaine. Supercinema. 15,00: »Velika vročina«. G. Ford. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno. 14,30: »Eskadra La Fayette». Tab Hunter. Astra Roiano. 15,00: »Dolga modra cesta«. F. Ranchi, Y. Mon-tand, A. Valil. Capltol. 15,30: »Lepi Jakob«. Bob Hope. Ob 21. «11 Musichiere«. Cristallo, 15,00: »Močno me stisni v svoje naročje«. VVilliam Holden. Alabarda. 15,00: »U-Boat 55 morski ropar globin«. Dogodivščine nemške podmornice v pretekli vojni. Aldebaran. 14,00: »Herkulesova dela«. Steve Reevers, S. Ko-scina. Ariaton. 16,00: »Sami v neskončnosti«. W Holden. W. Leigb. Cinemascope. Aurora. 15,00: »Jaz in ti«. D. Modugno. Garibaldi. 15,00: »Donatella« El-sa Martinelli, G. Ferzetti, VValter Chiari. Ideale. 15,00: »Zakon puške«. F. Mc Murray, J. VVeldon. lmpero. 15,00: »Mladi možje«. A. Ciffarielli in S. Koščina. Italia. 15,00; »Sedmi greh«. Elea-nor Parker, Georg* Sanders. Moderno. 16,00: »Surova sila«. Burt Lancaster, Ann Blyth. S. Marco. Zaprto. SavOna. 15,00: »Pepelka v Parizu«. A. Hepburn in K. Thomson. Viai*. 14,30: »Obzorja slave«. K. Douglas. Vittorlo Veneto. 14,30: »Pal Joey». Rita Hayword, Frank Sinatra, Kirn Novak. Belvedere. 15,00: »Ognjeni loko- strelec«. Burt Lancaster. V. Mayo. . Mastimo. 15,00: »Velikan iz Te-xasa». Lloyd Bridges, Marie Windsor. Marconi (Glej kino na prostem.) Novo Čin*. 16,00: »Samokres za strahopetca«. Fred Mac Murray. Odeon. Zaprto. NA PROSTEM Arena del fiori. 20,30; »Mešana kri«. Ava Gardner, Stevvard Granger. Cinemascope. Paradi«). 20,30: ((Škrlatna maska«. Tony Kurcis Cinemascope. Ponziana. 20,15: «Serenada». Mario Lanza, Joan Fontaine. Valmaura. 20,15: «Poslednja meja«. Victor Mature, Anne Ban-croft. Arena Diana. 20,30: »Ljubezen je čudovita stvar«. VVilliam Holden, Jennifer Jones. Ariston. 20,30: »Sami v neskončnosti«. VVilliam Holden, V. Leigh. Marconi 20,15; «Ljubezen je čudovita doba«. L. Palmer, V. Birgel. Garibaldi. 20,15: «Donatella». Stadio. 20,30: »Tamango«. Curd Juergens, Dorohty Dandrige. Roiano. 20,30; »Jokala bom jutri« Susan Hayward. Secolo Sv. Ivan. 20,30: »Car«. Kirn Novak, Tyrone Povver. MALI OGLASI »LMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. VESPE, AVTOMOBILI, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. ISCEJO SE MLADA DEKLETA OD 14 DO 17 LET, STALNO DELO, LAHKO IN NENAPORNO; DOBRA PLAČA. PIŠITE. »FABBRICA CARTOTECNICA, CASELLA POSTALE 2991», OP-CINE. 14-LETNO VAJENKO išče krojač-nica Filipčič, Trst, Vrdelska cesta 31. VESPE, LAMBRETE 150-125, Har-iev-Davidson, čudovit Topolino B letnik 1949 z novim motorjem, 1100-B perfekten. Ul. Pa-scoli 22, tel. 55530. S. A. L AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana - Ljubljana: od nedelje do petka vsak dan ob 7.30 — z Opčin ob 7.50; Ob sobotah ob 10.50 — z Op- čin ob 11.10. Ob sobotah in nedeljah po- daljšana proga do Bleda. Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30 — z Opčin ob 7.30 in 15.50; — iz Sežane ob 9.30 in 18.30. Iz Trsta: k Banom - v Seslja® * Tržič; vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom - v Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25 17-15, 18.30; — ob praznikih: 14.30, 16.30; — k Banom ob delavnikih: 5.50, ,7.25, 8.40. 13.25, 18.30, 19.50; — ob praznikih: 7.00, 8.10, 9.40, 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob delavnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 19.10; — ob praznikih: 9.20, 10.40, 12.15, 14.20, 15.35, 17.25, 18.35. Iz Bazovice - Trebč Padrič v Sesljan (kopališče)’ oU praznikih: 9.00, 14.00, 17.05, •UNION* Svetovno znana za. varovalnica od leta 1828 je V TRSTU UL. GHEGA 8-1 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNI K CELOTNA RAZPRODAJA - VSE POD CENO zaradi obnove trgovine TRST, ULICA ROMA 3 DOBITE: ŽENSKE OBLEKE IN KRILA IZ SVILE IN BOMBAŽA. PERILO IZ NAYLONA IN SVILE, VOLNENE BOMBAŽNE JOPICE IN DRUGO BLAGO Obiščite nas brez obveznosti in prepričali se boste! CICLO TRST UL L CACCIA 3 Oglejte si naš oddelek na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga in hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v tPRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste e dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. [ RAIMA QgV«9TiU J LJUDSKA KNJIŽNICA Ljudska knjižnica v Trstu bo zaradi počitnic zaprta od 10. julija do 10. avgusta. «81 FKIgPICVm) OD VČERAJ DO DANES iiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiniiiiiiuiiiiiiiniiMMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiniiiitiiiMiniiiii radnica Lucia Scordari, uradnik Ulderico Palma in uradnica Irm-garda Sigmund, stražnik javne varnosti Antonio Becevello In li-karica Anounziata Greco, mehanik Giovanni Mocibob in gospodinja Aomamaria Kocjančič, uradnik Eugenio Bozzer in gospodinja Giulia Bellezza, šofer Aurelio Farovci in gospodinja Benita Do. brigna, uradnik Gaetano Sutoert ni uradnica Licia Duše, trgovski zastopnik Mario Comar in gospodinja Leda Scodellaro, uradnik Moreno Moncher in gospodinja Ondina Tonelli, krojač Raffaele P.elleli In šivilja Adriana Bacchi-lega. «»— - NOČNA SLUŽBA LEKARN je premostil 50-letnico poroke. katpri je jasn0 določeno, ko- _ Za nagrado bosta dobila tele-1 ]iko mora pia«ati delavec inllo in se zvrnil skupno z ze-yizijski aparat, * koliko delodajalec. RO n» tla Namesto cvetja na grob pok. Antonije Škrinjar daruje Friderik Žnideršič 2000 lir za Dijaško Ma. tico. V počastitev spomina pok. Ane Komac iz Ri.manj daruje družina Demark 1500 lir za Dijaško Matico. «»--------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. julija se je rodilo v Trstu 5, umrle so 4 osebe, porok Je bile 7. Poročili so se: trgovec Lucio Bruchi in gospodinja Gloria Mi-tis, mehanik Carlo Opera in gospodinja Valeria Canciani, strojnik Ignjat Ignjatovič in gospodinja Vjekosiava Frlan, mizar Pie-ro Belelli in gospodinja Enri. chetta Vivante, mehanik Silvano Iviacii in frizerka Eleonora Trampuš, mizar Claudio Culiat in gospodinjska pomočnica Anrvunzlata Paoletich, inštalater France- sco Blažko in prodajalka Bruna Mahne. Umrli so: 59-letni Ferdinande Ambrosiano, 53-letna Rosa Les. san, 72-letna Maria Ciok por. Škrinjar, -60-letni Luigi Vidonis. Oklici: Zidar Renzo Idri in gospodinja Ofelia Sachar, uradnik Silvio Romano in učiteljica Maria Concetta Vergendo, geometer Arrigo Giovanni Marangon in u-čiteljica Rosa Demarchi, Francesco Mangione in Antonia Bello-mo, Eligio Carlin in Bruna Flo-reancig, urednik Adolfo Bacigaiu-po In gospodinja Margherita Franco, točaj Eliseo Marchesan in delavka Elvea Bonfanti, elek-ti ičar Giuseppe Favretto in prodajalka Marina Godina, uradnik Arrigo Pascolat in učiteljica Licia Gojca, založnik Carmine Ca-ria in gospodinja Antonietta Ge-rini, elektromehanik Marino Schillani in delavka Maria Gat-tinoni, dijak Antonio Gregori in gospodinja Anna Bellich, sodnik Tullio dr. De Carlo in visokošol-ka Laura Uernigai, slikar Salva-tore Tuton* in prodajalka Lilia-na Borrl, šofer Giuseppe Seme- delavka Marcella Andermaich, pomorščak Domenico Giuricin In učiteljica Giovanna Sponza, mesar Silvano Peochiari In prodajalka Graziella Svetlic, električni varilec Claudio Guglielmi in šivilja Diana Rattini, trgovec Giuseppe Coceani in poslovodkinja Anna Maria Benoli, industrijski Izvedenec Luciano Kočevar In prodajalka Giorglna Scodiol, e-lektrični varilec Narciso Clarich in gospodinja Rosetta Cerna, stražnik javne varnosti Giuseppe Bruno in likarica Aida Marini, slikar Sergio Sandri in gospodinja Nerirva Vatovez, slaščičar Gio. vanni Pecchiari in delavka Nor-ma Norbedo, pometač Emilio Garbati in uradnica Elsa pinter, pek Renato Vitri in pletilja Anna Maria Bordon, uradnik Fabio Fegitz in bolniška sestra Nlcolet-ta Albanese, mehanik Argeo Sa-varlm in točajka Nella Tissini, Inštalater Benito Bruno in bolniška strežnica Adriana Manzlni, pek Corrado Ferletti tn urednica Flavia Pesavento, uradnik Mario Gnot in uradnica Bruna Ma- _ ____ sutti, pomorščak Umberto Tode- nie in likarica Maria Anna Zet-I sco in gospodinja Olga Pagani, tin, mizar Vittoriano Corda in 1 oficir Domenico Sfregola In u- v julija Davanzo, Ul. Berninl 4; Glustl, Strada del Friulj 7; Millo, Ul. Uuonarroti U; Mtzzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. LOTERIJA Benetke 79 56 9 16 62 Bari 33 71 6 51 H Cagllarl 82 24 7 9 27 Florenca 52 83 71 51 18 Genova 60 41 65 3 80 Milano 83 88 29 31 78 Neapelj 45 87 77 18 53 Palermo 89 11 41 44 18 Rim 69 34 5 27 66 Turin 3 36 77 74 45 Tvrdka LORENZI 41 1 K S T. Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA nAška in ženska, znamke GIOR DANIA z vsemi pritiklinami 18.000 LAMBRETE VESPE MOTORJE, AVTOMOBILE, vse po izredno nizkih cenah. OBIŠČITE NASI NOV VELIK EMPORIJ essebi D. z. Or X. Trst, Ulica sv. Frančiška 14 — Tel. 31-600 VSA PLASTIKA VAM JE NA RAZPOLAGO . . . POTROSITE IN PRIHRANITE Prost vstop — Na debelo in na drobno Razstava na tržaškem velesejmu — Paviljon 'A + Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša draga MARIJA ŠKRINJAR roj. ČOK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 13.30 uri iz mrtvašnice »plo šne bolnišnice v katinarsko cerkev in na domače pokopališče. Žalujoči: soprog Anton, sin Stanko z ženo Adrijano. hčere: Marija z možem Rikom Brusadinom, Cecilija In Tončka z možem Ivanom Ivančičem, vnuki: Jožko z ženo Av-relijo. Slavček, Alenka in ostalo sorodstvo. Lonjer, Trst, Koper, 6. julija 1958 Goriško-beneški dnevni Dogodki tedna Odpraviti davke v*em oškodovanim kmetom Pred dnevi so se na seji po-krajinskega odbora, kakor smo Poročali v naši številki od 3. julija, seznanili s sklepom ita-Oansfc« vlade, da se bo odpovedala pobiranju davkov kme-»alcem iz Dolenj in Krmina, • so bili hudo prizadeti zaredi lanskega mraza. Da bi Pokrajinska uprava tudi sa-m® pomagala tem kmetoval-o®w is gospodarskih težkoč, bo verjetno zbrisala vse Wnske dodatne davke. Cenimo ta vladni ukrep, ob-•nem pa se čudimo, kako mo-*jo v Rimu zbrisati davke sa-"• ««emu delu oškodovancev. •°r je Rim seznanil z gospodarsko škodo, ki jo je tan-** pozeba povzročila na Go-j. *m. *a je prav gotovo tu-. **del, če ne drugače, iz Pitanja našega lista, da so 1le hudo prizadete tudi trte •vilnih kmetovalcev iz Brd, Odsabotina, Dola in da so * velikimi posledicami Prizadete tudi nekatere kultu- * okoli Standreža in Sovo-*"). Ni mogoče zanikati sploš-o znanega dejstva, da je šesti Prizadejal ves obmejni 9°riški pas in da je zaradi ~ta krivično ravnanje vlade, o namerava znižati davke (to 8 ta tudi za pokrajinsko u-'av°!) samo nekaterim izmed rnlnth oškodovancev. ^ --varno pristojne ljudi, da enkrat premislijo svojo od- , poziva e ločitev. Goriški občinski svet Sestal se je goriški občinski li v Ua katerem so razprav-; , 1 0 nekaterih interpelaci-*■ Monarhistični svetovalec : Pedroni je zagovarjal sk°h° interpelacijo o videm-. " dijakih, ki so na poti oh ®or‘co v Slovenijo raz-es,li slovenske zastave. Da , €Soveniu šovinizmu to ni 0 Pogodu, je že stara stvar. občinska vprašanja. Med temi je vprašanje vodovoda, elektrifikacije Dola, priznanje občini statusa gorske občine, posojila za kritje občinskega primanjkljaja in drugo. Senator je obljubil da se bo v Trstu, Benetkah in v Rimu pobrigal,. da bi se ta vprašanja, ki niso nerešljiva, čimprej spravila z dnevnega reda. Doberdobska občinska uprava je sklenila, da bo moralo podjetje, ki bo na dražbi prevzelo gradnjo jameljske osnovne šole, zgraditi tudi pokopališče v Dolu. Pred dnevi je bila dražba za oddajo gradbenih del pokopališča v Dolu; prijavilo pa se ni nobeno podjetje, ker ni v bližini vode in elektrike! To dejstvo naj odpre oči pristojnim organom, da bodo uvideli, kako nujno je potrebna elektrifikacija Dola in napeljava vodovoda. IZ DOBERDOBA Župan spet opravlja vse svoje dolžnosti 30. junija je ponovno prevzel posle državnega funkcionarja doberdobski župan tov. Jožef Jarc. Kakor je znano, ga je prefektura začasno suspendirala kot državnega funkcionarja za dobo dveh mesecev zaradi evdoras v zasebno stanovanje. 16. julija bo na sedežu županstva v Doberdobu dražba za oddajo gradnje jameljske osnovne šole, ki bo stala o-koli 13 milijonov lir. o------ Dva pevca odšla k vojakom V četrtek so odšli trije So-vodenjci k vojakom. Dva od teh sta člana domačega fantovskega pevskega zbora. V soboto so se v prosvetni dvorani s plesom poslovili od svojih prijateljev. Obmejni promet v juniju s propustnicami 20.000 prehodov italijanskih 57.000 prehodov jug, državljanov Samo na solkanskem bloku okoli 20.000 prehodov NA LETOŠNJEM PRAZNIKU OB DOBERDOBSKEM JEZERU BODO NASTOPILI ŠTEVILNI PRIZNANI UMETNIŠKI ANSAMBLI KDAJ? KDAJ? KDAJ? ttiiiUHiiniiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinniniiHn,,!,'',,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!),,,,!,,, Gradbena komisija odobrila nove načrte h, kl0 tem pa si je pridobil na- '"lenost demokrist jonskega Bernardisa, ki je *ul>ana dr. . Rim pismo, ki ni bi-p .n,c manj šovinistično kot Vonijgva interpelacija, r°svetno ministrstvo na 0°uo pismo ni odgovorilo! S°vodenjski občinski svet „ torek zvečer je bila seja ^°čenjskega občinskega sne-■ "a kateri so med drugim javljali tudi POUj; o vprašanju lot >Sania letne najemnine za . "a področju občine. Sve-I I so se delj časa zadr-^ 1 °koli tega vprašanja, da bil Teieli ta^ sklep, ki bi pravičnejši in da bi Vol'1 r‘mskim oblastem do-1 razlogov za to, da spre-"je * *Vo]e dosedanje gleda-je. na vprašanje odnosov krajem Ustanov do lovske naje n*l*ne- V sovodenjski občini Cj "kolt 4p lovcev. Ostali lov-jem° 0c* drugje. Občina pre- liti °d lova letno 53.000 lir. TnlpreJ so 'avali svetovalci name- lan ’ P°snemat‘ nekatere fur-no S^e °kč"ne. ki so najemni- kt-a ** *eta & povišale 100-(ja Potem pa so sprevideli, lio *)^a najemnina okoli Zat 150 tis°č prenizka; "irn S° *^enili poslati pristoj-na Plastem predlog, naj se li: nina poviša na pol mi- ‘J°"a Ur letno. Občina Doberdob Ji ,j0, teden je obiskal dober-inž županstvo senator PSI ski'h So^ari’ & se l'c Pri občin- .. Predstavnikih zanimal za """""'iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiilliliiiti p DAROVI rt "Potnemu društvu so da-te;.a I;,NN 800 lir, Anton Pe-Ant0 ^arel Semolič 300, r l°"ija Kristjančič 200, Ka-d0v avnar 200, Emilija Pa- tjn Amalija Konštan- And Franc Tronkar 200, 200 eJ Per'še 200- Jožef Rožič lir ’ atar>na Trušnovec 100 V torek 1. julija se je sestala občinska gradbena ko misija, na kateri so odobrili sledeče gradbene načrte: Baiocchi Aldo — gradnja stanovanjske hiše na Sveto-gorski cesti; Faganel Maria — razširitev hiše št. 33 v Ul. sv. Mihaela; Pini Livia — gradnja poslopja za trgovino v Ul. Gar-zarolli; Cremonese in Pellizzon — razširitev poslopja št. 24 v Ul, Brigata Casale; Moncaro Luigi — preureditev pritličnega stanovanja v poslopju št. 8 v Ul. G. Casci-no v trgovino; dr. Princis Zoilo — prizidava enega nadstropja k hiši št. 34 v Ul. Boschetto; Messeria Tommaso — razširitev in prjejdava. ene- ga nadstropja k hiši št. 19 v Ul S. Gabriele; 1 . , Michelus Maria — gradnja lope za skladišče, v Ul. Gaspa-re Gozži; Franzoni Marcella — razširitev poslopja št. 4 v Ul, del Poggio; Stanta Carmela — prizidali bodo še eno nadstropje k hiši št. 43 v (ll. Cipriani; Z nekaterimi spremembami ki jih bodo morali prosilci vnesti v svoje načrte, je komisija odobrila; Luis Francescoe — prizidal bo eno nadstropje k hiši št. 26 v Ul. Levada; Francesco Fonzari — razširitev hotela Trieste in gradnja garaže na Trgu padlih za svobodo Italije št. 2; Cargnel Mario — gradnja shrambe v Ul. Camposanto 18; Barba Giovanni — gradnja stanovanjske hiše na Rojcah; Zuljan Maria — gradnja stanovanjske hiše na Rojcah; IACP — gradnja dveh stanovanjskih hiš z 12 stanovanji v Ul. Cordaioli; IPA (Industria pavimenti legno) — gradnja industrijskega poslopja na Tržaški cesti; Caprara Romano — gradnja zasebne garaže v Ul. Aquileia št. 65. «» 1 Rojstva, smrti in poroke V goiiški občini se je rodilo v tednu od 29. junija do 5. julija 2Q oseb, umrle so štiri, porok pa je bilo pet. RODILI SO SE: Roberto Sta-cul, Silva Kocjančič, Marina Pizzolato, Massimo Fiegel, Bernardetta Branca (mrtvorojena), Fabriizo Furlan, Clau-dio Deponte, Michele Russo, Lucia Seehi, Romeo Padovan, Angelo Candeloro, Ester Di Mattia, Domenico Lagana, Ful-vio Fetricich, Silvana Milane-se, Michele Peloso, Mauro Pun-teri, Giovanni Muzio, Marina Marega, Antonella Cumin. UMRLI SO; 55-letni upokojenec Avgust Prinčič, 76-letna gospodinja Jožefa Lipovšček por. Bregantini, 92-letna gospodinja Giovanna Magrin vdova Pian, en dan stara Maria Con-zut. POROČILI SO SE: zidar Remo Rolt in gospodinja Cate-rina Garbelotto; trgovec Er-manno Padovan in gospodinja Teresa Bernardis; podoficir vojske Claudio Grusovin in delavka Sonia Poterzio; geometer Mario Blanza in uradnica Germana Urizio; agent civilne policije Umberto Pešce in delavka Osanna Pessotto. OKLICI: težak Aldo Stru-chel in tkalka Luigia Cras-selli; občinski tajnik Vincenzo Franco in učiteljica Nives Fle-bus; obrtnik Bruno Princi in gospodinja Nives Bressan; a-gent javne varnosti Giovanni Giarenghi in gospodinja Mi-rella Zinanni; orožnik Raffae-le Ranieri in gospodinja Vit-toria Longo; finančni stražnik Antonio Lazzatti in tkalka An-na Čarati; finančni stražnik Saverio Prota in gospodinja Lucia Adreossi; rudar Inno-cenzo Copellazzi in gospodinja Irene Grudina; agent javne varnosti Salvatore Goddi in šivilja Jolanda Cosiliani; orožnik Guglielmo Bertoni in asistentka Maria Stevanato; geometer Federico Brezigar in študentka Emilia Makovec. V preteklem juniju je število ljudi, ki so prekoračili tukajšnjo državno mejo z obmejnimi propustnicami, ostalo skoraj na isti ravni kot v prejšnjih mesecih. S kmečkimi propustnicami je šlo čez mejo 4664 italijanskih in 12418 jugoslovanskih državljanov, z rednimi propustnicami 19.326 italijanskih in 56.998 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi propustnicami 26 Italijanov in 356 Jugoslovanov, z izrednimi 19 Italijanov in 3 Jugoslovani, z dovoljenjem za prehod pa noben Italijan in 890 Jugoslovanov. Obmejni promet na raznih blokih je bil naslednji; Rdeča hiša 6.387 Italijanov in 9.197 Jugoslovanov, Steverjan 667 I-talijanov in 1.524 Jugoslovanov, Solkan 6.134 Italijanov in 14.070 Jugoslovanov, Rafut 2.124 Italijanov in 8.417 Jugoslovanov, Šempeter 3.730 Italijanov in 14.279 Jugoslovanov, Miren 1.377 Italijanov in 5.885 Jugoslovanov, Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so zaznamovali prihod 1.318 italijanskih in 1.247 tujih državljanov s potnimi listi in odhod 1.393 Italijanov in 1.258 tujcev. Osebnih avtomobilov je šlo v Jugoslavijo 771, prišlo iz Jugoslavije pa 841. Tovornikov je šlo v Jugoslavijo 1.233, prišlo v Italijo pa 1.266, Prepeljali so v Italijo 127.645 stotov blaga, v Jugoslavijo pa 6.402 stotov. VPRAŠANJE PROMETA 0 nevarnem križišču pred zavodom uršulink Z zadovoljstvom smo opazili, da asfaltirajo in urejujejo Uiici Corsica in Formica. Dela so že precej napredovala, le pločnike je še treba napraviti in nam ne bo več treba capljati po blatu in po prahu. Seveda bo treba v našem mestu še marsikaj napraviti, zalo se čutimo dolžne, da županstvo opozorimo na tiste točke, ki so najbolj potrebne, da se uredijo. Tako se na primer dogaja avtomobilistu, ki vozi po spodnjem delu Viale 20. settem-bre navzgor, da ima stalen občutek, da bo nekoga povozil, kajti slepijo ga luči, ki so nerodno postavljene, da svetijo po sredi ceste vozaču v oči. Obenem pa hodijo ljudje raje bolj proti sredi ulice, da se izognejo gramozu, ki je ob-strani. Posebno je nevarno ob nedeljah zvečer, ko se vračajo ljudje z Oslavja, bodisi peš ali pa z avtomobili, in so večinoma použili merico dobrega briškega vinca. Menimo, da bi moralo županstvo čimprej napraviti pločnik in z modernejšim kriterijem urediti razsvetljavo. Ker je pred nedavnim županstvo odredilo namestitev semafora v Ul. Leoni in ker je tudi neki občinski svetovalec naglasil potrebo po namestitvi semafora pred Verdijevim gledališčem, smo mnenja, PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPDEVOMO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA . Ul. Unca U'Aosta M - Tet. 2M3 r GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji u prevoz blaga v Jugoslavijo da bi morala občina poskrbeti, da se uredi promet tudi na križišču pri uršulinkah, kjer postaja promet iz dneva v dan večji. Vsi drvijo in nihče ne pomisli, da bi vozil o-preznejp vsaj zaradi otrok, ki hodijo tam mimo v šolo. Pred dobrim tednom se je tam motociklist zaletel v tovorni avto, na srečo brez hudih posledic. Opozarjamo občino, da je bolj pametno urediti vprašanje varnosti na tem križišču, preden bo kdo izgubil življenje. Pokopali smo Jožefo Masten V sredo popoldne je veliko Sovodenjcev pospremilo na zadnji poti Jožefo Masten, rojeno Vižintin. Pogrebni sprevod se je razvil izpred hiše žalosti. Pokojnica je bila zelo priljubljena in zavedna žena. Naj ji bo lahka domača zemlja. • «»----- Telefonske številke ki se večkrat rabijo Bolnišnica Brigata Pavia 3163, bolnišnica prj Rdeči hiši Zeleni križ 2648, mestna policija 2427, gasilci 2120, agencija Appiani 2268, občinska podjetja 3136, kvestura 2151, (3000 — klicati samo za primer velike nevarnosti), poveljstvo karabinjerjev 2751, le-tališče 3318, Telve — urad. za popravila 19, Telve, informacije, točen čas 12, Telve — medkrajevna 10, obmejna policija pri Rdeči hiši 2931, potovalna agencija IOT 3838, Primorski dnevnik 3382, SKGZ — ZSPD 2495, Delavska zbornica 2772. Hud padec z motociklom Z motociklom «Paperino 48» se je na prvem ovinku Ulice Cortaioli prevrnil 39-letni Alberto Quali iz Drevoreda 20. septembra 36. Z rešilnim avtom Zelenega križa So ga pripeljali v bolnišnico, kjer so gg zadTžali v opazovalnem, oddelku zaradi zloma lobanje in pretresa možganov. Doma je padla po stopnicah in si je zlomila desno roko 59-letna Giovarina Zanetti iz Ul. Rabata "\ Sama je prišla po pomoč v ambulanto Zelenega križa, od koder so jo z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico. «»------ n Kolesarska dirka po Franciji Balti na čelu zmagovalec^ v deseti Splošni vrstni red na prvih mestih nespremenjen Kino v Gorici CORSO. 15.00: «2ena ljubezni«, L. Bacall in R. Stack, cine-mascope v barvah. VERDI. 15.00: »Zdravnik in čarodej«, M, Mastroianni, V. De Sica in M. Meriini. VITTORIA. 15.00: «Veliki matador«, A. Quinn in M. O’ Hara, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.15: «Trije razbojniki«, R. Scott, cinemascope v barvah. MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic. KINO STANDRE2. 21.00: «Si-si, mlada cesarica«, drugi del; v primeru slabega vremena bo predstava v ponedeljek. «» ----- TEMPERATURA včeraj Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 25 stopinj, najnižjo pa 13 stopinj. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzio, Kor-zo Verdi 17-, tel. 2879. Dopoldne bo odprta lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 106, tel. 3151. ROYAN, 5. — Piorino Baffi je dosegel danes , svojo prvo etapno zmago na letošnjem «Touru». Do Ddločilne epizode za izid etape je prišlo pri 90. km. ko sta najprej uši i Des-met in Catalano, katerima se je pri 135. km pridružilo še li kolesarjev. Nekaj km pozneje so se od glavnine odtrgali še Favre, Christian Gal-dcano in Baffi, ki so se pri 147. km pridružili vodečim. Tem so se pozneje pridružili še trije, tako da je bilo poslej v vodstvu 20 kolesarjev, katerih naskok se je r.ag'o večal in dosegel največ 5'55”. Razen Belgijca Fora so vsi dosegli cilj istočasno :n Baffi, ki je v pravem trenutku potegnil, je prvi dosegel belo črto. Darrigade, ki je dosegel cilj z glavnino in z zaostankom 5’30”, je ohrani! rumeno majico. Povprečna hitrost zmagovalca je bila 41.101 km. Vrstni red v 10. etapi Saint Naza>re - Royan (250 km): 1. BAFFI (It.) 6.04’57", z odbitkom 6.03’57”; 2. Thomin (OSO) 6.04(57”, z odbitkom 6.04’27”; 3. Bolzan (Niz.-Luks.); 4. Elliot (Medn.); 5. A. Desmet (Bel.), Hoevenaers (Bel.), Van Den Borgh (Niz.-Luks.) Ker-sten (Niz.-Luks.), Stablinski (Fr.), Catalano (It.), Moreno (Sp.), Galdeano (Sp.), Busto (CS), Gay (CS), Quentin (PNE), Annaert (PNE), Christian (Medn.), Favre (Sv.-Nem.), Ecuyer (Sv.-Nem ), vsi s časom Baffija 6.04'57”; 20. Fore (Bel.) 6.7’45”; 21. Darrigade (Fr.) 6.10’27" in nato vsi osta'i. Splošni vrstni red po 10. etapi: 1. DARRIGADE (Fr.) 46.59’ in 42”; 2. Favero (It.) z zaostankom 23”; 3. Voorting (Niz.-Luks.) 38”; 4. Mahe (Fr.) 41”; 5. Graczyk (CS) 46”; 6. Geminiani (CS) 1’47”, 7. Elliot (Medn.) 2’43”; 8. G Desmet (Bel.) 304"; 9. Bauvin (Fr.) 6’23”; 10. Botella (Sp.) 6’33”; U. Piankaert (Bel.) 47.06’42”; 12. Morvan (OSO) 47.08’01”; 13. Van Den Borgh (N‘z.Luks.) 47.09’33”; 14. Anquetil (Fr.) 47.99’48” itd. Rezultati atletskega mitinga v Milanu MILAN, 5. — Rezultati sinočnjega mednarodnega atletskega mitinga v Milanu: 400 m: 1. Jerman (ZDA) 46”8, 2. Pancera (It.) 47”7, 3. Fossati (It.) 48 "3. Krogla: 1. Nieder (ZDA) 17.33, 2 Monguzzi (It ) 15.25. 3. Monti (It.) 15.21. 400 m ovire: 1. Martini (It.) 53", 2. Gimeili 53”5, 3. Pollini 53’8. Grk Campadelis je pa-,del na prediftdnji oviri 100 m: 1. Norton (ZDA) 10”5, 2. D'Asnach (It.) 10”7, 3. Boccardo (It.) 10”8. 1500 m: 1. Della Minolla 3.54”2, 2. Rizzo (It.) 3’54”6, 3 Clementis (It.) 3’55”8. 5090 m: 1. Hiotis (Gr.) 14' in 32”4, 2. Važič (Jug.) 14’33”6, 3. Conti (It.) 14’39”. Višina: 1. Vhetstine (ZDA) 2.00, 2. Introini (It.) 1.90, 3. Roveraro (It.) 1.85. 110 m ovire: 1. Gilbert (ZDA) 14”, 2. Švara (It.) 14”9, 3. Sar (It.) 15”. ATLETIKA Ženski atletski troboj ČSR-Italija-Romunija BRNO, 5. — Prvi dan ženskega atletskega troboja med ČSR, Italijo in Romunijo, so bili doseženi naslednji rezultati; CSR - Italija 50:45 CSR - Romunija 60:46 Italija - Romunija 49:46. Dosežena sta bila dva rekorda CSR: 80 m čez ovire Trkalova 11”, krogla — Li^ko-va 14,58. Poleg omenjenih novih rekordov ČSR je bil dosežen tudi en nov romunski rekord (200 m — Luta 24”9), na 80 m ovire pa je Greppijeva izenačila italijanski rekord s časom 11”2, s katerim je zavzela drugo mesto. V skoku v višino je zmagala Romunka Ba-lasova z 1.77, v metu kopja pa Zatopkova s 54,76. BASEBALL IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlIlIlllIlIllllHiiiiuiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiinnin,,,!, RESNOST, GOSPODJE! Finančna »kriza« Triestine .se '•spreminja v ..nacionalni problem. Poročali smo že, o resnih predlogih in nekaterih neresnih trditvah «Agen-zie Nazionale« št. 84 od 18. junija let-^, včeraj pa sta na to temo izšla tudi članka v tržaškem «11 Piccolo« in v «La Gazzetta dello Šport«. «11 Piccolo« je v glavnem posnel predloge «Agenzie Nazionale«, jo pri tem tudi citiral, vendar pa je bil toliko previden, da je bedastoče o »jugoslovanskem mesu in bencinu«, ki naj bi bila kriva za krizo Triestine, previdno izpustil zavedajoč se, da bi se celo med lastnimi bralci pošteno osmešil. Mnogo manj previden pa je bil neki Enrico Beghi, ki je v «La Gazzetta dello Šport« gladko nasedel modrim ugotovitvam «Agenzie Nazionale«, povrhu pa dodal še nekaj ocvirkov iz lastnega obvladanja geografskih pojmov in predpisov za prehajanje mej italijanske države. Poglejmo kaj pravi glede tega v svojem dolgem članku: «Triestina kot društvo ne more biti kriva za tak (kritičen, op. ur.) položaj. Primanjkuje ji zaledje, .provinca’, ki prinaša drugim društvom velike dohodke. Vse mestno gospodarstvo je zašlo v zadnjem času v težave, zaradi katerih manjka — kot naravna posledica — tudi športno občinstvo. Poleg tega pa že na tako skrčeno število gledalcev vplivajo še drugi faktorji. Dovolj je, če opozorimo samo na enega; Kadar igra Triestina na svojem terenu, igra tudi Dinamo iz Zagreba, jugoslovanski prvak, na svojem terenu. Kdor kupi v Trstu vstopnico za tekme Dinama, ne potrebuje obmejne prepustnice za bivšo copo B■ Razen tega pa lahko preko, meje napolni avto z bencinom ali mesom po ceni, ki je za polovico manjša od cen, ki so v veljavi v senci Sv. Justa. Skušnjava je — priznajmo — velika...)> Dva odstavka niže pravi, Enrico Beghi: icTak je torej prložaj Triestine gledan z rajvečjo objektivnostjo...« Iz teh izvajanj logično sledi: 1. da je za nekatere pisune v italijanskem tisku, in med njimi je tudi zabavni Enrico Beghi, najbolj gorostasna neumnost največja objektivnost; 2. da je mogoče mejo iz Italije v Jugoslavijo oz. bivšo cono B prestopiti z navadno vstopnico za nogometno tekmo, pod pogojem seveda, da velja ta vstopnica za tekmo Dinama v Zagrebu; 3. da je Enrico Beghi prepričan, da je Zagreb v bivši coni B, ne pa nekaj več kot 200 km od Trsta, 4. da je mogoče v Trstu kupiti vstopnice za tekme Dinama v Zagrebu; 5. da vse to predstavlja tako veliko skušnjavo za Tržačane, da so pokazali figo Trie-stini, kvesturi, ki izdaja obmejne propustnice. mesarjem in prodajalcem bencina ter senci Sv. Justa samo zato, da lahko napravijo po kosilu kratek skok do Zagreba v cono B kjer navijajo tako bučno za Dinamo, da od strahu pred slovansko nevarnostjo zbeži s tržaškega stadiona še tistih nekaj Triestint zvestih pešcev in vegetarijancev, ki zahajajo na občinski stadion. V ostalem pa, gospodje pri italijanskem tisku, malo več ponosa za svoj poklic in vsaj nekoliko več resnosti! AMSTERDAM, 5. — Rezultata prvih dveh tekem evropskega prvenstva v baseballu: Italija - Belgija 3:1, Španija - Francija 29:4. TENIS V WIMBLEDONU Gibsonova prva med posameznicami LONDON, 5. — Ostali finalni rezultati mednarodnega teniškega prvenstva v Wimble donu: Zenske (posamezno): Gibson (ZDA - Mortimer (Angl.) 8:6, 6:2; Moške dvojice: Davidson- Schmidt (Sved.) - Cooper-Fra-ser (Avstral.) 6:4, 6:4, 8:6; Zenske dvojice: Gibson - Bueno (ZDA-Braz.) - Pont-Werner (ZDA) 6:3, 7:5; Mešane dvojice: Howe-Cogh-lan (Avstral.) - Nielsen-Gibson (Da n.-ZDA) 6:3, 13:11. ITALIJANSKI POKAL Roma-Palermo 1:0 RIM, 5. — V anticipirani tekmi 5. kola italijanskega pokala, je Roma premagala Palermo z 1:0. Gol je dosegel v 27’ drugega polčasa Secchi. Danes v Trstu ATLETIKA Deželno prvenstvo juniork. Organizira deželni odbor Fi-dal. Občinski stadion, ob 9, uri. KOLESARSTVO VI. pokal CRDA za diletante (juniorji in seniorji). Organizira kolesarska sekcija CRDA-Trst (135 km). Start ob 10. uri v Ul. F. Severo. Cilj v Ul.. Rossetti. VATERPOLO TS Triestina - CUS Napoli, prvenstvo serije B. Pokriti bazen ob 18. uri PLAVANJE Zvezna moška trofeja- Organizira deželni odbor FIN. Pokriti bazen ob 10. in 19. uri. BASEBALL Red Devils Trieste - Leprot-ti Milano, serija B. Igrišče na Opčinah ob 10.30. Aquilinia - Indians, serija C. Igrišče na Opčinah ob 8. uri, Alpina - Circolo Felice Ve-nezian, serija C. Igrišče na Opčinah, ob 15.30. KONJSKI ŠPORT Dir (trotto) na Montebellu, Začetek ob 20.45. Glavna dirka Premio della Fiera, lir 330.000, 1640 m. oacovurm urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 17. uri Titanus barvni film: ISKa z (Stella dellTndia) Igra IVON SANSON Kino v Križu predvaja danes 6 t m. ob 18.30 in 20.30 film: KRUH IN SOL (La ragazza della salina) M. MASTROIANI, ISABELLE COREY predvaja dapes.6. t. m. z začetkom ob 15. uri in na prostem ob 20.30 cinemascope barvni film: «Trije novci v vodnjaku» Igrajo: CLIPTON WEBB, DOROTHV in JEAN PETERS MC GIURE V ponedeljek 7. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma 120. / VLADIMIR BARTOL’ i^ALAMUT to najbo,j čudno. Tvoja Svetlost,« je dejal stotnik Abu Sov ar emlru Arslanu Tašu, ko se je vrnil z Alamuta v nje-SVo° taborišče, «da sta mladeniča tako hitro izvršila ukaz pr Jega gospodarja. Navsezadnje, kaj bi jima bilo tudi drugega st °staf° spričo tako okrutnega zapovednika? Z največjim s /henjem, da, z grozo nas je navdala divja, brezumna radost, ^ak& ° Sta se P°Snala v smrt- Da bi videla Tvoja Svetlost, da n S° ■Rma od blaženosti zasijale oči, ko jima je oznanil, jjj PoJdeta po svoji smrti nemudoma v raj! Niti senca dvoma v *°8la vznemirjati njunih src. Njuna vera, da se bosta ocj l a v raj, v katerem sta že nekoč bila, je morala biti trša aiamutske skale. Moja pobočnika ti bosta vse to potrdila.« tern - *r ArsIan Taš je zamišljeno stopal gor in dol po svo-zUria s°toru. Bil je lep, visokorasel mož. Po skrbno negovani jjry Dj°sti mu je bilo poznati, da ljubi življenjske radosti in ltaj n° udobje. Njegove poteze so izražale zaskrbljenost. Nič v8emVefel ni bil Hasanovega odgovora. Zapovrstjo je pogledal