Politika Gorišnica • O politični prevzetnosti in pristranosti v majhni občini O Stran 5 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 9 4 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S ee V Štajerski Ptuj, petek, 26. januarja 2024 Letnik LXXVII • št. 7 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR SSI^iir^J Podravje • Zdravstveni sistem razpada zaradi slabe organizacije, ne manjka denarja Družinski zdravniki koncesionarji ne morejo stavkati Aktualno Podravje • Zaradi direktive manj zbranih »dobrodelnih« zamaškov? O Stran 2 Politika Ptuj^ Občina vidno znižuje komunalni prispevek, a ne za vse O Stran 5 V središču Podravje • Pacienti so vedno večje žrtve zdravstvene stavke O Strani 6 in 7 Turizem Cirkulane • Park dediščine je lani obiskalo le 750 ljudi O Stran 9 Tudi koncesionarji pravijo ,Dovolj nam je' a predvsem zaradi neurejenih razmer v slovenskem zdravstvu. Zahtevajo več časa za preglede pacientov in krajše čakalne vrste na sekundarni in terciarni ravni. »Sedaj nam pacienti v čakalnih vrstah dobesedno umirajo,« pravi Maja Pelcl Veršič, družinska zdravnica koncesionarka. Več na strani 7. Obnova ptujskega sodišča/ Kdo je ormoškLpodj|tnil, ki na veliko posj z državo ji Nezakonito sredovanja računov in obvestil v papirni obliki Vam za položnico v tiskani obliki tjcrto« vas. da bomo od i_s-2o2Q iwnCr<-ni Itelngu. p* ogodbah o operativriom IftfpgM pa boste tudi v bodoč« prejemal raiurve O na obvestil* In raiuno v papirni o&bki »teli ; in cbdetave, ki bodo obračunane skladno : -_.fi Lahko rMijdote tukaj [hupi ttMSing.ii/dofcum^^iia/ciiflfkr-io-rukne-o&ebi/l (¡aflut^ r <10 EUft i DOVi O Stran 2 V aoQib dodatn«n>»i strošku iatikv do omenjenih obvestit/računov aosiopate ptef« 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Slovenija, Podravje • Nezakonit »davek na obdelavo in pošiljanje« Vam za položnico v tiskani obliki dodatno zaračunajo? Tako kot ves razviti svet se tudi Slovenija digitalizira, med drugim doživljamo spremembe tudi pri načinu izdajanja računov. posredovanja računov in obvestil v papirni ohLiki SO. .-l(jlila, aOHO obveščamo vas. borno od i-5-2020 ci.', i:-.' namesto računov, ki sto jih prejemati do secfaj. zo::::t'-[i posipati obvestita za obroke in obresti, ki bodo po vsebinski plati vsebovala vse elemente plačilo. To za pogodbe o finančnem lizin^ju. pri pogodbah o operativnem Itejngu pa boste tudi v bodoče prejemati račune S 1,7.2020 pa bomo za poslana obvestila in račune v papirni obliki začeli z zaračunavanjem storitev pošiljanja in obdelave, ki bodo obračunane skladno z veljavnim cenikom. ki ga lahko najdete tuksu teasrng.sl/dokumentaelja/ceniki-za-fizicne-osebe/J (trenutno 1,50 EUR z DDV> V izogib dodatnemu strošku Lahko do omenjenih obvesti Izračunov dostopate preko našega spletnega portala na povezavi II tukaj IhttpsV/portal slsi si/portal/Login aspx? Ret urn Url - %2 fporta l%2 fl Za dostop do portala potrebujete uporabniško ime in geslo, kar smo vam. če ste že naša obstoječa stranka, poslali po posti na vaš naslov V kolikor uporabniškega imena in gesta še niste prejeli ga lahko naročite tukaj leasing.sr/ dokumentacija/obra zt i-2:a-fizične-oseb e/# pridobite v-uporabni keg a-rmena-in-geslal V primeru, da prejemate račune v pdf datoteki, boste po 1,5.2020 obvestila/račune tudi v tej obliki prejemati brezplačno rta vaš elektronski naslov. V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo preko elektronske pošte na naslovu Digitalna diskriminacija starejših Ob tem se pojavlja tudi vprašanje digitalne diskriminacije, ki soje deležni zlasti starejši državljani, praviloma slabše digitalno opismenjeni, torej slabo vešči računalnikov in pametnih telefonov ter posledično raznih e-storitev. Po podatkih Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je namreč digitalna pismenost med njihovimi člani zelo nizka, spletne strani in pametne telefone pa zna uporabljati zgolj petina od okoli 200.000 članov zveze, oziroma 30.000 do 40.000 starostnikov. Prav pomanjkanje digitalne pismenosti pa marsikateremu starejšemu že povzroča težave v vsakdanjem življenju. Med njimi je poleg omenjenih skrbi glede prehoda na elektronsko poslovanje in izdajanje računov lahko problematičen tudi obisk pri zdravniku, saj ponekod zahtevajo prijavo prek spleta ali pa prijavo na kakšno izobraževanje, kije možna zgolj še preko elektronske pošte. Zato v ZDUS opozarjajo, daje treba veliko več kot doslej storiti za to, da bo v izogib digitalni diskriminaciji starejša populacija enakovrednejša mlajši. Skoraj štiri leta staro obvestilo ene od lizinških hiš, iz katerega izhaja, da za izdajo papirnate položnice zaračunajo dodatnih 1,5 evra. Foto: SD Že pred nekaj leti so bile banke prve, ki so svoje komitente začele snubiti k prejemanju raznih dokumentov, zlasti bančnih izpiskov, v digitalni obliki, to pa utemeljevale s težnjo po zmanjševanju stroškov porabe papirja in zasledovanju skrbi za okolje. Temu zgledu so sčasoma sledili še drugi izvajalci storitev, ki so uporabnike iz istih razlogov vabili k prejemanju digitalnih položnic in računov. Na voljo smo večinoma sicer še vedno imeli možnost vztrajati pri izdaji dokumenta v tiskani obliki, a so nam ga v tem primeru praviloma zaračunali. Računajo na nevednost uporabnikov In nam ga še vedno, čeprav s tem kršijo zakon. Česar se potrošniki večinoma sploh ne zavedamo, izvajalci storitev pa prav dobro, računajoč na nevednost uporabnikov in na tisto dobro staro pravilo, ki pravi, da kjer ni tožnika, tudi ni sodnika. »V zadnjem času nas je več potrošnikov obvestilo, da prejemajo obvestila, v katerih jim ponudnik blaga oz. storitve obvešča o prehodu na digitalni način izdajanja računov. Tistim, ki se ne odločijo zanj, pa da se zaračunavajo stroški obdelave in pošiljanja tiskanega računa. Toda zakon o varstvu potrošnikov nedvoumno določa, da se potrošnikom račun izda brezplačno, in to ne glede na obliko in način posredovanja računa, kar pomeni, da opisana praksa ni v skladu z zakonom,« pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). A zadeva še zdaleč ni od včeraj. Izključno kot primer vzemimo eno od lizinških hiš, ki je svoje stranke pred skoraj štirimi leti obvestila o spremembi pri izdaji obvestil in računov. »Obveščamo vas, da bomo s 1. julijem 2020 za poslana obvestila in račune v papirni obliki začeli z zaračunavanjem storitev pošiljanja in obdelave po veljavnem ceniku, ki trenutno znaša 1,50 evra z DDV. V izogib dodatnemu stro- šku lahko do omenjenih obvestil/ računov dostopate preko našega spletnega portala, za dostop do katerega smo vam na dom že poslali uporabniško ime in geslo. Za tiste, ki na vaš elektronski naslov že zdaj prejemate račune v pdf datoteki, pa bo ta storitev še naprej brezplačna.« Prijava na pristojni inšpektorat Zanimivo bi bilo ugotoviti, od koliko papirnatih položnic, ki nam jih poštar še vrže v domači nabiralnik, plačamo ta »davek na obdelavo in pošiljanje«, pa tudi koliko časa nam ga že zaračunavajo. Gotovo gre za vsoto, s katero bi lahko plačali vsaj vse kave, popite s prijatelji, če ne kaj več. Samo za zgoraj omenjeno položnico za lizing je stranka v štirih letih plačala 72 dodatnih evrov, če imamo v klasični izdaji deset položnic, pa smo že pri 720 evrih, kar je že blizu ene minimalne plače. V izogib nadaljevanju tega nezakonitega zaslužkarskega početja so se v ZPS odločili zbrati informacije o ponudnikih, ki potrošnikom zaračunavajo izdajanje računa, in jih posredovati v ukrepanje pristojnemu inšpektoratu. »Če torej razpolagate z dokazilom, da vam ponudnik zaračunava strošek izdajanja računa, bodisi da je ta strošek naveden na samem računu bodisi imate dopis, s katerim vas ponudnik obvešča o tem, da bo strošek začel zaračunavati, nam ga posredujte.« Senka Dreu Podravje, Ptuj • Senčne plati evropske direktive o pritrjenih zamaških Zaradi direktive manj zbranih »dobrodelnih« zamaškov? Do konca leta 2024 bodo morali vsi proizvajalci pijač plastenke prilagoditi tako, da bodo pokrovčki pritrjeni nanje. Tako namreč zahteva evropska direktiva iz lanskega poletja, katere namen je, da bi se na ta način (lahko) onesnaževanje s plastiko na evropskih plažah in morjih zmanjšalo za deset odstotkov. Težje ali celo onemogočeno odstranjevanje zamaškov z embalaže pa bi lahko tudi koga odvrnilo od dolgoletne dobrodelne akcije zbiranja zamaškov za pomoči potrebne; največkrat za družine, ki imajo otroke s posebnimi potrebami. „Verjamem, da so pripravljavci direktive o pritrjenih zamaških na plastenkah ciljali na to, da bo na ta način okolje manj onesnaženo, ker ne bo dveh ločenih odpadkov v primeru, če jih ljudje ne bodo pravilno odložili in bodo končali v naravi, v morju. Kot vsaka novost je bila tudi ta različno sprejeta. Za nekatere je dobrodošla, drugi imajo pomisleke, zdi se jim celo nesmiselna. Kar veliko pa je takih, ki so se že pritoževali nad zelo motečim za-maškom pri pitju. Upam, da bodo ljudje še naprej zbirali zamaške za dober namen, čeprav jih bo sedaj treba odtrgati," razmišlja Ignac Habjanič. Ob tem poudarja, da je vsak za-mašek mali korak na poti k velikemu cilju. V času kovida, ko zbiranje ni bilo priporočljivo v šolah, 'ker naj bi bil kovid tudi v zamaških', je vnema nekoliko popustila, zato se je še toliko bolj moral potruditi, da so se posode zanje ponovno pričele polniti z zamaški od pijač, jogurtov, mleka itd., ki so tudi naj- Foto: Črtomir Goznik Ignac Habjanič: „Tudi pritrjene zamaške je mogoče zbirati za humanitarne namene, za pomoč ljudem v stiski, otrokom pri terapijah. V tem primeru jih je treba odtrgati, odrezati od embalaže, kar pa je lahko za nekoga že težava. Verjamem pa, da se bomo še naprej trudili, zbirali zamaške in pomagali tam, kjer je to potrebno, kjer je še kako dobrodošla civilna iniciativa." Foto: Črtomir Goznik Vse več plastične embalaže ima pritrjene zamaške. Med prvimi ga je dobila mlečna embalaža. pogostejši odpadni zamaški. Že sedaj pa vabi na letošnji prvi odvoz, na katerem bo zamaške pomagala nalagati naša najboljša boksarka Ema Kozin, nova svetovna prvakinja v supervelterski kategoriji po verziji WBO in WBC. V dveh letih zbrali 77 ton zamaškov V Sloveniji ima zbiranje zama-škov dolgo tradicijo, organizatorji so različni. Na Ptuju oz. na Ptujskem in širše se je zbiranja odpadnih zamaškov že leta 2011 lotil ptujski ambasador humanosti Ignac Habjanič. Že takrat z namenom varovanja narave in hkrati s humanitarnosti. Pri tem mu pomagajo v vrtcih, osnovnih šolah, ustanovah, zavodih in podjetjih ter posamezniki. V teh letih se jih je nabralo za 25.000 evrov humanitarne pomoči. V večini so jih namenili za nujno potrebne terapije otrok s posebnimi potrebami, ki jih ne pokriva zdravstveno zavarova- nje, otroci pa jih nujno potrebujejo. V prvem obdobju zbiranja je „ptujske" zamaške prevzemalo podjetje MPI Reciklaža, od leta 2019 jih sprejema podjetje Omaplast Grosuplje. V letu 2022 so jih sprejeli 45 lani 33 ton. Akcije odvoza zamaškov na Ptuju, ki so skladiščeni na ptujski železniški postaji, saj so tudi Slovenske železnice podpornice tega humanitarnega projekta, pa so vselej povezane z znanimi Slovenci. MG petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 3 Spodnje Podravje • Kdo je ormoški podjetnik, ki na veliko posluje z državo Za 3,2 milijona evrov bodo obnovili ptujsko sodišče Začetek leta je v politiki in medijih zaznamovala afera „sodna stavbakije s položaja odnesla generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča. Ministrstvo bi lahko nepremičnino preplačalo, saj so šli v nakup brez svojega cenilnega zapisnika, nakup pa potrdili na osnovi zastarele cenitve. Neobičajno hitro, še pred notarsko overitvijo pogodbe, so izvedli tudi plačilo. Zakaj je zgodba zanimiva tudi za štajerski konec? Prvič, ker sta dva od ključnih akterjev Ptujčana (poleg Gojkoviča, ki je član SD, še Simon Starček iz vrst SDS), in drugič, ker je ministrstvo prostore za dejavnost pravosodnih organov kupilo tudi na Ptuju, pri čemer je v oči padla predvsem vrednost njihove obnove: 3,2 milijona evrov za 2.300 m2. Nakazila podjetju Mind inženiring (v lasti Mitje Kosca) od 2019 * 2TDK: 766.000 evrov DRSI: 612.000 evrov SŽ Infrastruktura: 258.000 evrov DRI: 122.000 evrov Prometni inštitut Ljubljana: 112.000 evrov Občina Ormož: 69.000 evrov * ŠOU Ljubljana: 69.000 evrov SŽ Tovorni promet: 66.000 evrov *Direktor ŠOU Ljubljana je Ptujčan Andrej Klasinc. Mitja Kosec naj bi bil v sorodstveni povezavi z Dejanom Jurkovičem, visokim uradnikom na infrastrukturnem ministrstvu oziroma direkciji za infrastrukturo. Jurkovič je več ali manj na čelu vseh pomembnih investicij v železniško infrastrukturo. Vir: Erar Nakazila podjetju Sinvest v solasti Mitje Kosca od 2019 Ministrstvo za pravosodje: 819.000 evrov RGP Velenje (hčerinsko podjetje DEM): 334.000 evrov DRSI: 105.000 evrov ŠOU Ljubljana: 78.000 evrov Vir: Ptujski pravosodni trojček -obe sodišči in tožilstvo - naj bi do konca leta lažje zadihali, saj jim bo ministrstvo prostore (končno) preuredilo in razširilo. Za potrebe širitev je država od Pošte Slovenije za 900.000 evrov odkupila poslovne prostore, v katerih bodo po novem sodne dvorane. Preuredili bodo tudi kabinete sodnikov in tožilcev ter druge poslovne prostore obeh organov. Nakup prostorov je pravosodno ministrstvo izvedlo v času Janševe vlade, jeseni 2021. Obnovo, ki v primerjavi z nakupom nepremičnine predstavlja bistveno višji finančni vložek, so začeli v aktualnem mandatu predsednika vlade Roberta Goloba. Na razpis za izvajalca obnove (julij 2023) je po navedbi ministrstva za pravosodje prispela ena sama ponudba, ki sta jo v partnerstvu oddali podjetji CGP iz Novega mesta in Sinvest s sedežem v Ljubljani ter poslovno enoto v Ormožu. 1,5 milijona evrov za pohištvo sodišča in tožilstva Podjetje CGP je v lasti enega najbogatejših Slovencev Daria Južne, ki je obogatel s trgovanjem z obveznicami. CGP je le ena od družb v njegovi lasti, zagotovo pa eden od temeljnih členov njegovega poslovnega imperija. Drugo podjetje, ki je v partnerstvu s CGP pridobilo 3,2-milijonski posel na Ptuju, je Sin-vest. Lastnika sta Ormožan Mitja Kosec in Mihael Legen iz Prekmur- ja. Sedež Sinvesta je v Ljubljani, poslovna enota pa v Ormožu. Jasno je, da izbrani podjetji glavnine dela sploh ne bosta opravili sami, saj sta že najeli podizvajalce. Podjetje Gonzaga-pro iz Nove Gorice bo poskrbelo za pohištvo in opremo v vrednosti 1,5 milijona evrov, Protect infra so zadolžili za ureditev sistemov tehničnega varovanja in dokumentacije v vrednosti Jasno je, da izbrani podjetji glavnine sta že najeli podizvajalce. 140.000 evrov, podjetje Vatovec pa za selitev (18.000 evrov). „Ostala dela odpadejo na pogodbena partnerja," so navedli na ministrstvu za pravosodje. Od prometa in železnic zavili še do pravosodja Če zgodbo razvijamo naprej, kdo dejansko stoji za podjetjem Sinvest, pridemo do imena Or-možana Mitje Kosca. Ta je sicer lastnik ali solastnik več podjetij (Pep's&Co - Pep's wine, Rimska vila in Mind inženiring). Vsa podjetja, razen Sinvesta, ki domuje na Vojkovi cesti 63 v Ljubljani, imajo sedež na ormoškem koncu. V Mind inženiringu je Kosec edini Foto: Pexels Ptujčani in Ormožani v Ljubljani se glede na znane informacije očitno zelo dobro znajdejo v zakulisju, kamor televizijske kamere bolj redko zaidejo ali pa sploh ne. Foto: Pexels dela sploh ne bosta opravili sami, saj lastnik in zastopnik. Leta 2021 je bil Mind inženiring izbran za super-nadzornika na projektu gradnje drugega tira, vrednost pogodbe med državnim 2TDK in Koscem je po navedbah medijev znašala 2,2 milijona evrov. Znesek izplačanih transakcij od poletja 2021 do danes po podatkih aplikacije Erar znaša 766.000 evrov. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi bil Kosec v sorodstveni povezavi z Dejanom Jurkovičem, visokim uradnikom, ki je zaposlen na republiški direkciji za infrastrukturo, na delu železnic. Jurkovič je zadolžen za glavne projekte v železniško infrastrukturo, pri čemer več ne govorimo o milijonskih, temveč milijardnih zneskih (v obdobju več let). Je tudi lastnik stanovanja v Ljubljani, kjer je (bila) najemnica nekdanja ptujska ministrica in predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Je naključje, da sta podjetji Mitje Kosca (Sinvest in Mind inženiring) izdatno financirani z denarjem javnih organov in podjetij? Obe podjetji poslujeta šele nekaj let, od leta 2016 oziroma 2018. Obe sta se zelo hitro začeli ozirati za posli v javnem sektorju. Mind inženiring je za državo, njene organe, državna podjetja, občine in občinska podjetja skupno opravil za 2,3 milijona evrov posla, Sinvest za 1,4 milijona evrov. Seznam vseh transakcij je moč videti v spletni aplikaciji Erar. Mojca Zemljarič Za bodoče orodjarje se kar pulijo Podravje • V prihodnjem šolskem letu na voljo 149 vajeniških učnih mest Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pripravili se- Bodoči krovci, znam novih učnih mest, s katerega si lahko dijaki izbere- keramičarji, dimnikarji ... jo delodajalca, pri katerem bodo opravili praktično delo na prakso v drugo ali vajeništvo. regijo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je nedavno objavilo razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2024/2025, obenem pa Gospodarska zbornica Slovenije pripravi poziv delodajalcem za najavo vajeniških in dijaških učnih mest, saj praktično usposabljanje pri učenju za določene poklice velja za pomemben sestavni del izobraževanja. Po podatkih GZS oziroma njene regijske organizacije - Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) - imajo vajeniške programe štiri pod-ravske srednje šole: Strojna šola Ptuj, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj, Lesarska šola Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor ter Srednja strojna šola, ki deluje v okviru Tehniškega šolskega centra Maribor. Vajeništvo naj bi dijaki opravljali za 14 različnih poklicev, in sicer za oblikovalca kovin-orodjarja, slikopleskarja, kleparja-krovca, avtoserviserja, av-tokaroserista, dimnikarja, zidarja, tesarja, izvajalca suhomontažne gradnje, pečarja-polagalca keramičnih oblog, mizarja, oblikovalca kovin-orodjarja, izdelovalca kovinskih konstrukcij in instalaterja strojnih instalacij. V Podravju je zanje skupaj na voljo 149 učnih mest, a ne za vse poklice. Tako bodo morali vajeniško prakso v drugih regijah iskati bodoči krovci, dimnikarji, polagalci suhomontažnih oblog, keramičarji, izdelovalci kovinskih konstrukcij in strojni instalaterji. Po drugi strani pa podravska podjetja že tradicionalno najbolj povprašujejo po orodjarjih, tako da se za vajence na vsakoletnem kariernem sejmu v Mariboru po besedah kadrovnice ruškega Geberita Mojce Grafenauer dobesedno pulijo. Veliko povpraševanje vlada tudi za mehatronike, na voljo je 40 učnih mest, in strojne mehanike, za katere podjetja iščejo 36 vajencev, a zanje v podravskih srednjih šolah nimajo razpisanih vajeniških programov, kakor tudi ne za kuharje in elektrikarje. Za ta učna mesta bodo torej delodajalci iskali kandidate v drugih regijah. A podjetje, dodajajo na ŠGZ, ne more kar tako sprejeti vajenca, pač pa mu mora zagotoviti ustreznega mentorja. Ta mora izpolnjevati določene pogoje; imeti mora najmanj srednjo strokovno izobrazbo, pedagoško-andragoško usposobljenost in vsaj tri leta delovnih izkušenj ali pa mojstrski, delovodski ali poslovodski naziv s področja, za katerega se vajenec usposablja. SD Foto: FB Vajeniška mesta v podravskih podjetjih čakajo zlasti bodoče orodjarje, strojne mehanike in mehatronike. 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Hajdina • Končali gradnjo kanalizacije Priključili bodo 130 gospodinjstev Občina Hajdina je po dveh letih končala gradnjo kanalizacije, za katero so pridobili tudi denar iz evropskih skladov. S tiskovne konference ob koncu projekta gradnje kanalizacije; z leve: Albert Pihler, predstavnik družbe IMP, ki je bila izvajalec gradnje, župan občine Hajdina Stanislav Glažar in nekdanji strokovni sodelavec iz uprave občine Hajdina, ki je projekt vodil, Franc Jelen. Območje hajdinske občine je tako v 95 odstotkih pokrito z javnim kanalizacijskim sistemom. Svoje čistilne naprave na Hajdini nimajo, ampak se celotno območje občine navezuje na centralno čistilno napravo na Ptuju. Zadnja faza gradnje kanalizacije, ki so jo začeli marca 2022 in nedavno končali, je vključevala ureditev skoraj 4,5 kilometra kanalizacijskih cevovodov. Kanalizacijo so gradili v vaseh ob glavni cesti proti Mariboru, in sicer sekundarne cevovode ter pet črpališč. V Slovenji vasi in Hajdošah so zgradili po 1,8 kilometra kanalizacijskega sistema, v Skorbi pa 700 metrov. Na sistem se je oziroma se bo priključilo 130 gospodinjstev, prav tako so omogočili kanalizacijski priključek za 43 nezazidanih gradbenih parcel. Vrednost gradnje je bila dober milijon evrov. Z izvajalcem sklenjena pogodba je bila težka 935.000 evrov, gradnja se je nato podražila za okoli 90 tisočakov, tako so na koncu pod črto zapisali številko 1.024.000 evrov. Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je ob uspešno končanem projektu izrazil zadovoljstvo. Poudaril je, da ga veseli, da so za kar tri pomembne projekte v občini v minulih dveh letih pridobili državna in evropska sredstva. Poleg kanalizacije sta to še gradnja kolesarskih stez in modernizacija glavne ceste med Zgornjo Hajdino in Apačami v sosednji občini Kidričevo - cesta mimo Kozje vasi. MZ Slovenija • Odločitev ministrstva za delo Minimalna plača 1.253 evrov V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo odločitev ministrstva za delo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,2 odstotka. Foto: S. Svigelj »Pozdravljamo to, da so upoštevali zakonska določila, da se jo določi v znesku, ki upošteva uskladitev le s stopnjo inflacije,« je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. »Vsakršen odmik od tega bi bil nesprejemljiv,« je dodal in spomnil, da so na to delodajalci posebej opozarjali. »Razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, so že dovolj zaostrene, poleg tega je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javnofinančnega primanjkljaja,« je še ocenil. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo, da bo minimalna plača za leto 2024 znašala 1253,90 evra bruto oziroma 902,07 evra neto. V primerjavi z letom 2023 bo višja za 4,2 odstotka oz. slabih 51 evrov, s čimer dvig sledi ugotovljeni inflaciji v letu 2023. Sta Središče ob Dravi • V prodaji že drugi del poslovne cone Lipje Parcele razdeljene med štiri kupce Čeprav je vzpostavitev poslovne cone ob glavni cesti na območju med središko farmo in tamkajšnjim bencinskim servisom dolga leta veljala bolj za pobožno željo kot realnost, zdaj že nekaj časa ni več tako. V poslovni coni Lipje, ki je že komunalno urejena, bosta, kot kaže, poleg podjetij Highfly in Fagus Gis gradila še avtoprevoznik Jožef Novak in ormoški Jeruzalem SAT. Parcele v prvem delu poslovne cone so bile namreč prodane že leta 2022, kupca pa, kot so nam povedali na državnem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik zemljišč, sta dva. Prvi je podjetje Highfly mladega domačega inovatorja Davida Vukoviča, ki se je v svet podjetništva zapisal z izdelavo prve električne deske na evropskem tržišču (e-foil), drugi pa podjetje Fagus Gis Bernardice Gašparec Viher, ki se v Središču ob Dravi ukvarja z gozdarskimi storitvami. Projekt še prejšnjega vodstva Za 11,5 evra po kvadratnem metru je Vukovič kupil nekaj manj kot tri hektarje veliko parcelo, načrtovano investicijo v poslovno--proizvodnji objekt pa ob nakupu ocenil na 600.000 evrov. Po po- datkih Sklada bo Fagus Gis svojo proizvodnjo v Lipju zagnal na treh parcelah, ki skupaj merijo skoraj 14 hektarjev. Poleg tega je Sklad sre-diški občini odstopil del zemljišča, da je lahko na njem uredila cesto. Spomnimo, da so v preteklosti, še pod županovanjem Jurija Borka, ki tudi stoji za projektom, razmišljali, da bi zemljišča za poslovno cono najprej od Sklada odkupila občina in jih nato prodajala zainteresiranim podjetnikom. Takšna naj bi bila tudi želja enega od njih, a je nato ostalo pri neposrednem odkupu. A pred prodajo zemljišč jih je bilo treba najprej raz-parcelirati, nato pa še komunalno opremiti, kar je bilo vse prej kot poceni in za skromen središki proračun velik finančni zalogaj. Zorko je pri tem računal na izdatno podporo države, a bil obenem odločen, da bo tudi v primeru zavrnitve sofinanciranja vztrajal in potreben denar zagotovil z najetjem kredita. 700.000 evrov za komunalno opremo Za komunalno opremljanje poslovne cone, ki je na koncu stalo skoraj 700.000 evrov, mu je vendarle uspelo pridobiti dobrih 440.000 evrov sofinancerskih sredstev, torej se je dobro izšlo za projekt, ki so ga začeli izvajati septembra 2022 in zaključili v letu dni, manj pa zanj osebno, saj je kmalu zatem na lokalnih volitvah izgubil županski stolček. Ker je tudi njegov naslednik Toni Jelovica stavil na razvoj gospodarstva v občini, postavil ga je namreč med prioritete svojega volilnega programa, je projekt uspešno tekel dalje, še več, v tem trenutku je v prodaji že tudi drugi del poslovne cone Lipje. »Dejstvo je, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da preprečimo odliv mladih iz občine, ki se stara, za to pa jim moramo omogočiti tudi ustrezne pogoje, med drugim zaposlitev. In poslovna cona Lipje prinaša nova delovna mesta,« je zadovoljen Jelovica. Na voljo so štiri parcele v skupni velikosti dobrih 15 hektarjev. »Na naši spletni strani smo zanje 14. decembra lani objavili ponudbo za prodajo, v predpisanem roku pa prejeli dve ponudbi. Postopek je še v teku, skladno z določbami zakona o urejanju prostora pa smo pisno ponudbo naslovili še na Občino Središče ob Dravi, saj ima ta predkupno pravico,« je pojasnil Jure Čokl iz Sklada in obenem razkril oba ponudnika. To sta sre-diški avtoprevoznik Jožef Novak in ormoško podjetje Jeruzalem SAT, ki že ima v neposredni bližini prašičjo farmo. Senka Dreu Benedikt • Vse manj denarja za investicije Kredit za čistilno napravo Za nujno zamenjavo centralne čistilne naprave bodo v Benediktu porabili večino letos načrtovanih sredstev za investicije. Že dolgo je bilo jasno, da bo obstoječa čistilna naprava zaradi večanja števila prebivalstva v naselju Benedikt kmalu biološko preobremenjena. Ker je zaradi njenega ustroja ni mogoče povečati, jo je treba v celoti rekonstruirati. Svetniki so potrdili projekt, po katerem bodo staro čistilno napravo v celoti odstranili, ohranili pa zgolj njen primarni usedalnik, ki ga bomo preuredili v sekundarnega. A je preteklo skoraj dve leti od tega dviga rok; slednjič pa je investicija le prišla na vrsto. Nova čistilna naprava s kapaciteto 2.500 populacijskih enot bo večja od obstoječe, obenem pa bo za čiščenje fekalnih voda uporabljala tudi sodobnejšo tehnologijo. Razpis za izgradnjo je v sklepni fazi, projektantska ocena pa znaša 900.000 evrov. 360.000 evrov bo prispevalo ministrstvo za naravne vire in prostor, za ostala sredstva je zadolžena občina. Ker tega denarja v proračunu nima, se bodo morali, kot je povedal župan Milan Repič, dolgoročno zadolžiti. 27 soglasij za OPN »Vse večji delež našega približno štiri milijone evrov težkega prora- Foto: arhiv občine Največja letošnja investicija v Benediktu bo zamenjava stare čistilne naprave z novo. čuna gre za pokrivanje zakonsko določenih občinskih obveznosti, kot so šola, vrtec in socialni trans-ferji. Če povem samo za orientacijo: Še v začetku leta smo imeli samo štiri občane, ki so potrebovali pomoč na domu; v tem trenutku jih je že deset, v prihodnjih mesecih pa pričakujemo vsaj še enega ali dva zraven. Cene se dvigujejo, stroški naraščajo, zato se investicijski del na žalost krči.« Poleg čistilne naprave bodo dobrih 200.000 evrov namenili za vzdrževanje cest, dokončali bodo obnovo pokopališča, na streho športne dvorane pa bodo namestili sončno elektrarno. Zanjo so že prejeli soglasje, tako da pripravljajo projektno dokumentacijo, potem pa bodo objavili javno naročilo. Že tri leta tečejo postopki za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki občinski upravi povzročajo nemalo sivih las. Najpomembnejši občinski dokument namreč zahteva 27 soglasij mne-njedajalcev. Zlasti trda oreha sta tudi v Benediktu že omenjeno ministrstvo za naravne vire in prostor ter kmetijsko ministrstvo, ki je na predlagani OPN podalo kar nekaj pripomb, za katere intenzivno iščejo rešitve in upajo, da jih še letos tudi najdejo. SD Foto: SD Foto: MZ petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Gorišnica • O politični prevzetnosti in pristranosti v majhni občini y Zupan Kolar ostal brez podpore občinskega odbora SDS Občinski odbor (OO) SDS Gorišnica po dobrem letu dni ne podpira več župana Boruta Kolarja. »Za večino naših predlogov nima posluha, prav tako njegovo vodenje ocenjujemo kot egoistično,« je zatrdil Janko Ranfl, predsednik OO SDS, ki seje leta 2022 neuspešno potegoval za župansko funkcijo. V občinskem svetu ima župan sicer še vedno večino svetnikov na svoji strani. Občinski odbor SDS je v zadnjem letu in pol na vodstvo občine naslovil več predlogov, ki pa so v večini primerov ostali nekje v predalih. Po besedah Ranfla si v prvi vrsti prizadevajo, da bi občina del proračunskih sredstev namenila tudi za manjše, a nujno potrebne naložbe. V zadnjega pol leta so predlagali npr. zvišanje pomoči družinam ob rojstvu otroka, ki je enaka že od leta 2007, ter poenotenje zneska za vsakega otroka. »Poleg tega ni več primerna določba, da mora upravičenec imeti v občini Gorišnica stalno prebivališče najmanj eno leto pred rojstvom otroka,« je poudaril Ranfl in dodal, da bi moral biti znesek te enkratne pomoči ob rojstvu v višini glavari-ne. V OO SDS se zavzemajo tudi za več denarja za delovanje vaških odborov (6 evrov po vaščanu) oz. najmanj 1.500 evrov, če je va-ščanov manj kot 250. Po besedah Ranfla se čutijo prizadeti tudi zato, ker je župan sicer upošteval njihov predlog za širjenje gospodarske cone v Muretincih, ni pa jasno povedal, da gre za predlog OO SDS ... Njihovi člani pa so bili precej nezadovoljni tudi z izvajanjem intervencijskih ukrepov in del po poplavah. Černesl se sprašuje, V» • v čigavem imenu glasujejo svetniki ... Svetnik Miran Černesl, sicer član OO SDS, je ob tem dodal, da bi moral vsak župan vedeti, do kod sežejo njegove kompetence. Po njegovih besedah je najvišji organ odločanja občinski svet, župan pa mora izglasovani sklep izvesti v skladu s finančnimi in zakonskimi zmožnostmi. »Nikakor ni primerno, da župan preveč poudarja sebe, kot da je vse njegovo delo. To tudi ni primeren način vodenja občine. Nas so izvolili ljudje, zato o posameznih predlogih odločamo v njihovem imenu,« je povedal Čer-nesl, ki ne razume niti kolegov svetnikov, ko glasujejo proti kakšnemu od njihovih amandmajev. »Želeli smo, da bi se v vsaki vasi nekaj naredilo, pa svetniki niso bili za. So torej glasovali v imenu vaščanov ali župana?!« se sprašuje Černesl in izpostavlja še eno podobno zadevo: »Predlagali smo, da bi občina v celoti kupila sončno elektrarno za gasilski dom v Forminu. A so svetniki izglasovali, da bo polovico krila občina, preostanek pa vašča-ni. To pomeni, da bo moral nekdo pobirati denar po hišah. Vse skupaj pa se lahko v prihodnje še dodatno zaplete zaradi lastništva.« Člani občinskega odbora SDS nameravajo tudi v prihodnje na vodstvo občine naslavljati izboljšave in predloge, hkrati pa opozarjati na morebitno problematiko. »Vsak mesec nameravajo na župana nasloviti številna vprašanja, kot npr., zakaj niso urejeni kanalizacijski jaški, kje je stara ograja iz Športnega parka, kdo in za koliko denarja je odstranil smreke iz okolice starega nogometnega igrišča, koliko ponudb so pridobili za nakup daril ...« Kolar: »Z nagajanjem samo trošimo energijo« Župan Borut Kolar vse očitke občinskega odbora SDS odločno zanika in poudarja, da sodeluje in deli informacije prav z vsemi občankami in občani. Prav tako je naklonjen vsem predlogom, s katerimi bi lahko izboljšali kakovost bivanja v občini. »Vedno pa se bodo našli posamezniki, ki jim nikoli nič ne ustreza in bodo povsod iskali težave. Sam že vse od začetka mandata delujem konstruktivno in sprejemam vsako dobronamerno kritiko. V tem primeru pa gre očitno zgolj za strankarsko nagajanje,« je povedal Kolar in dodal, da je svoje obljube do OO SDS izpolnil. Predstavniki Občinskega odbora SDS Gorišnica: Član Miran Černesl, predsednik Janko Ranfl in Peter Douečar (od leve) Na očitek, da kljub obljubi ni imenoval Mirana Černesla (SDS) za podžupana, pa Kolar odgovarja: »Moja obljuba je bila, da bo SDS dobila podžupana (imenovan je bil Gregor Visenjak, op. a.) in da bo en podžupan z druge strani kanala (Peter Bezjak, op. a.). Vse to sem Župan Borut Kolar tudi uresničil,« je povedal Kolar. Glede ostalih naštetih predlogov OO SDS pa je povedal, da to niso samo predlogi stranke SDS, nekatere izmed njih pa že uresničujejo. »Prepričan pa sem, da bo ne glede na vse, kar bomo naredili, vzniknil očitek, da »njihovih« predlogov ne upoštevamo v zadostni meri. Člani občinskega odbora SDS bi lahko bolj razmišljali v smeri, na kakšen način sodelovati z mano, tako kot vsi ostali v občinskem svetu, in ne samo kritizirali. Na lokalni ravni lahko za naše občane naredimo največ ravno s sodelovanjem, z nagajanjem pa svojo energijo trošimo na nepomembnih stvareh,« je še zaključil župan občine Gorišnica. Estera Korošec Foto: EK Foto: CG Ptuj • Mestna občina vidno znižuje komunalni prispevek, a ne za vse Namesto 54.000 bodo plačali le 26.000 evrov Po faktorju, od katerega je odvisna višina odmerjenega komunalnega prispevka, je bila ptujska občina za nekatere vrste objektov doslej med najdražjimi v državi. Z naslednjim letom ga bodo občutno znižali, a le za trgovske in storitvene objekte, s čimer želijo spodbuditi dodatne gradnje trgovin in storitvenih prostorov. „Dejansko smo ugotovili, da je točka za odmero komunalnega prispevka za posamezne kategorije objektov res visoko zastavljena. To je bila v preteklosti posledica tega, da so se zelo razširjali trgovski centri. Ker v to skupino sodijo tudi vsi drugi poslovni subjekti, pa ugotavljamo, da nismo konkurenčni drugim industrijskim conam, zato smo to točko znižali na minimum, določen z zakonom, in sicer z 1,3 na 0,5. Menim, da je to pomemben korak k temu, da pripeljemo v občino nove priložnosti in nova delovna mesta," pravi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Storitvena in trgovinska dejavnost bo primerljiva industrijski Občinski Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka je bil sprejet marca 2021. Junija 2022 je v veljavo stopil nov Zakon o urejanju prostora, ki je spremenil predvsem določila, povezana z obročnim odplačevanjem, oprostitvami plačila komunalnega iSSfiSli iA _ ' n ijuAiK- J - 'J? j» . 21 ~', Zj^CZjijm - t t «Sam Doslej je na Ptuju veljal najvišji zakonsko določen faktor za gradnjo trgovskih in storitvenih objektov. prispevka in upoštevanjem preteklih vlaganj v posamezne vrste obstoječe komunalne opreme. V iz-ogib težavam in dvoumnostim pri odmeri prispevka za obstoječo komunalno opremo so zdaj občinski odlok uskladili z določili zakona. K temu jih je očitno spodbudila tudi pobuda potencialnih investitorjev za tovrstne objekte. Primerjava je namreč pokazala, da je za trgovske in storitvene stavbe prispevek bistveno višji, ne le kot v drugih občinah, pač pa tudi bistveno dražji kot za druge vrste stavb, še posebej za industrijske objekte. Za kako veliko razliko bo šlo pri Graditeljem trgovin zaračunavali daleč največ Za posamezne vrste objektov so določeni faktorji namembnosti, od česar je odvisna višina odmerjenega komunalnega prispevka. Za stanovanjske, skladiščne in garažne objekte faktor na Ptuju znaša 0,7, za gostinske stavbe 1,1, za poslovne in upravne objekte 1, za industrijske objekte 0,5 (z možnostjo dodatne oprostitve do 50 %). Najvišji je za trgovske stavbe in objekte za storitvene dejavnosti: 1,3. Zdaj ga znižujejo za več kot polovico, na 0,5. Za stanovanjske stavbe ni sprememb Analiza, ki so jo izvedli na Mestni občini Ptuj, je pokazala, da je komunalni prispevek za stanovanjske stavbe sorazmeren ali nižji v primerjavi s komunalnim prispevkom v drugih, zlasti mestnih občinah. Prav zato odloka v tem delu niso spreminjali. Menijo tudi, da oprostitve plačila za prizidavo obstoječega objekta niso utemeljene. plačilu komunalnega prispevka za investitorje npr. trgovskega objekta, lahko služi primer gradbene parcele v velikosti 2.000 m2, na kateri bi gradil stavbo neto tlorisne površine 1.000 m2, kjer so urejeni javni vodovod, kanalizacija in cesta. Po doslej veljavnem odloku bi investitor plačal skoraj 54.000 evrov, po novem bo ta znesek krepko nižji, in sicer 26.200 evrov. Dodatne 50-odstotne občinske oprostitve Zraven sprememb, ki se nanašajo na nižanje faktorja za storitvene in trgovske objekte, so mestni svetniki potrdili še novosti na področju obročnega odplačevanja komunalnega prispevka in občinskih oprostitev. Po veljavnem odloku je bila 50-odstotna oprostitev doslej možna le za gradnjo neprofitnih stanovanj, stavb javnega interesa v občinski lasti (šole, vrtci, muzeji, gasilski domovi, ambulante, knjižnice, telovadnice ipd.), po novem pa bo veljala tudi za enostavne objekte, v nekaterih primerih tudi garaže in nestanovanjske kmetijske stavbe. Svetniki pripomb in pomislekov okrog predlaganih sprememb niso imeli, v veljavo stopijo s 1. januarjem 2025. Dzenana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 vi«» SMtoSNt STAVKE " ..... Ji AVTOMATSKO ODPIRANJE. Dovolj nam je. JAVNO IDRAVSTVO napoved SPLOŠNE OPOZORILNE STAVKE ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV 09.01.2024 od 7.00 cfo 21.00 ure fatalnih rvoloonhip O lili- kltFvpov t innTw»fitpiin^ ia|uvn| O ^plonjtiotfdrikovln am bula nt Imr psgecftce rcimunjtaripKjn^ia, „ drugih TdfavalvBrth ditio^ctni # VSTOP / 1 Ptu/, Ormož, Lenart • V Zdravstvenih domovih stavka v precej milejši obliki kot v bolnišnicah Stavka ne bo rešila sistemskih anomalij pacienti so vedno večje žrtve V ptujskem Zdravstvenem domu (ZD) sicer stavkajo, a v veliko milejši obliki kot v bolnišnici. Enako sta sporočila tudi direktorja zdravstvenih domov v Ormožu in Lenartu. „Tudi kar se tiče bolniških listov, doslej nimam niti ene pritožbe pacientov, dajih zdravniki ne bi želeli izdati," zatrjuje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. V ZD Ormož pa bolniških listov ne izdajajo. „Smo na prvi fronti. Že po zakonu ne smemo odsloviti nikogar, ki nujno potrebuje pomoč, in bi se brez pregleda njegovo zdravstveno stanje lahko poslabšalo. Stavko sicer podpiramo in jo izvajamo skladno z zakonom," pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Naročenih pacientov niso odpovedovali ali pre-naročali. Tudi zato ne pričakujejo finančnega izpada na račun stavke. „Princip dela pri nas praktično ni bistveno spremenjen, čeprav stavkamo," pravi Petek Uhanova. Zdravniki morajo namreč tudi med stavko opravljati zdravstvene storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Opravljati morajo nujno medicinsko pomoč, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov. ® ^■»inlhuhrnm. '"•»rventrimrMko,,,. O Zapiranja oddttk« m ambtilaril ko! posledice pomanjkanja zdravnike« m Jt dragih zdravstvenih delavce/ V času stavke je marsikje treba v ambulanto osebno, saj so elektronska pošta in telefoni nemi ... Nedopustno omejeuanje dostopnosti Ker so mnoge zdravstvene ustanove k stavki pristopile predvsem z »administrativnim bojkotom storitev«, torej jih ni mogoče naročiti po spletu ali telefonu niti se po teh kanalih posvetovati z zdravnikom, so zoper tak način protestirali na zdravstvenem ministrstvu. Po njihovem namreč omejevanje dostopnosti pacientov do nujnih zdravstvenih storitev v času stavke ni dopustno. »Izvajalci morajo poleg izdajanja bolniških listov omogočiti različne oblike naročanja, kar poleg osebnega dostopa do ambulante velja tudi za telefonsko in elektronsko naročanje, kot je določeno v zakonodaji.« Foto: S. Švigelj Metka Petek Uhan pravi, da v ZD Ptuj sicer stavkajo skladno z zakonom, a da pritožb s strani pacientov ni. V ZD Ormož so se pridružili stavki sindikata Fides, vendar so naročeni pacienti obravnavani nemoteno, za ne-naročene pa se zdravniki in zobozdravniki poslužujejo navodil sindikata o stavkovnem minimumu. Pritožbe pacientov o slabem obveščanju Čeprav v zdravstvenih ustanovah zatrjujejo, da paciente dobro informirajo o zagotavljanju zdravstvenih storitev med stavko, pa so vse glasnejše pritožbe o slabem obveščanju. »Naročena sem za pregled in sem hotela preveriti, ali bo opravljen ali je prestavljen. Najprej sem poklicala ambulanto, in to v ordinacijskem času, da ne bo pomote, a je telefon zvonil v prazno. Potem sem šla na splet in tudi tam nisem našla nobenega obvestila, da stavka sploh je in kaj to pomeni za paciente. Zato še zdaj ne vem, kako in kaj, torej mi ne bo preostalo nič drugega, kot da se na naročeni datum oglasim v ambulanti, potem pa bomo videli, ali pridem na vrsto ali pa sem hodila zastonj. Precej nepošteno in netransparentno,« seje hudovala gospa iz okolice Ormoža. Foto: A. Petelinšek Ormož: obravnav ■ • v • • za zdaj se ni manj Zdravniki in zobozdravniki v Zdravstvenem domu Ormož po besedah v. d. direktorja Aljaža Čibeja zaradi narave dela »stavkajo« v blažji obliki: »To v praksi pomeni, da so se sicer pridružili stavki sindikata Fides, vendar so naročeni pacienti obravnavani nemoteno, medtem ko se za vse nenaročene zdravniki in zobozdravniki poslužujejo navodil sindikata o stavkovnem minimumu. Ali gre za zagotavljanje zdravstvene storitve, ki jo v času stavke določa zakonodaja, pa je seveda včasih možno ugotoviti šele po posvetu ali pregledu. Sprememba, ki jo pacienti občutijo, je predvsem v omejevanju administrativnega dela in načinu naročanja receptov in napotnic, za katere je potreben fizični obisk ambulante.« Kot je zapisala ena od zdravnic na spletni strani svoje ambulante, tako do preklica vsa zdravstvena stanja obravnava izključno v ambulanti, torej svetovanje po elektronski pošti ali telefonu ni mogoče. Tudi za ureditev administrativnih stvari, kot so recepti, napotnice in spremstva, se morajo pacienti oglasiti osebno v ambulanti, potrdil o bolniškem staležu pa trenutno ne izdajajo. Čibej ugotavlja, da v ZD Ormož doslej še niso zaznali zmanjšanja števila obravnav. »Kot predstavnik zavoda seveda spoštujem odločitev zaposlenih pri ustavni pravici izvajanja stavke. Sem pa mnenja, da trenuten potek stavke ne rešuje sistemskih anomalij zdravstvenega sistema. Zavedati se moramo, da je delo na primarni ravni specifično, tako iz naslova dostopnosti do zdravstvenih storitev kot tudi njihovega izvajanja. Obravnave, ki bodo zaradi stavke prestavljene, bo treba v bližnji prihodnosti vseeno opraviti.« petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 7 Foto: Gov.si Zdravnikom bolniških listov oz. potrdil in spričeval po mnenju Fide-sa in Zdravniške zbornice v času stavke ni treba izdajati. Kako bodo težave z bolniško odsotnostjo reševali zaposleni pacienti in njihovi delodajalci, nikogar ne zanima ... Nekateri izdajajo bolniške liste, drugi jih ne ... Kar nekaj težav so imeli pacienti v zadnjih dneh zaradi (ne)izdajanja bolniških listov. Ministrstvo za zdravje je sicer zdravstvene ustanove pozvalo, da jih zdravniki morajo izpisati, saj je v nasprotnem primeru ogrožena socialna varnost pacientov. A nekateri vztrajajo pri svojem in navodilu pristojnega ministrstva ne sledijo. V sindikatu Fides vztrajajo, da navodilo ministrstva glede izdajanja bolniških listov nima pravne podlage in da so v času stavke dolžni zagotavljati le določene zdravstvene storitve (za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, nosečnice in kritično obolele), za te iste skupine pacientov pa morajo izdati tudi zdravniška potrdila in spričeval. Zakaj potrebuje ostareli človek (nad 65 let), ki ni več v delovnem razmerju, bolniški list, niso pojasnili... Tudi v Zdravniški zbornici trdijo, da izdajanje bolniških listov ne sodi v kategorijo nujnih storitev. Nekateri zdravniki tako bolnikom nudijo zgolj nujno medicinsko pomoč, ne izdajajo pa bolniških listov, spet drugi jih. Direktorica ptujskega ZD Metka Petek Uhan pravi, da doslej pritožb pacientov niso prejeli, niti glede bolniških listov: „Je pa tudi v tem primeru vse odvisno od ocene zdravnika, ki se odloči, ali bo bolniški list izdal ali ne, glede na to, v katero skupino pacient spada. Nikakor pa ne želimo, da bi bili bolniki prizadeti, zato smo zelo fleksibilni. Stališča ministrstva in zbornice glede tega so različna." Če se stavka ne bo končala, se bodo težave naslednji teden le še stopnjevale. Pacienti morajo namreč bolniške liste oddati najpozneje do konca meseca, torej do naslednje srede, ko so obračuni plač. Vsi, kijih še niso prejeli, bodo to morali urediti v začetku tedna. Zaposleni morajo namreč delodajalcu izkazati razlog odsotnosti, ki pa ga bodo nekateri očitno - ne po svoji krivdi - težko upravičili. Na ministrstvu za zdravje zato vztrajajo, daje ta poteza zdravnikov nesprejemljiva, saj poslabšuje socialni, posledično pa tudi zdravstveni položaj bolnikov. Čeprav torej vse strani poudarjajo, da pacienti ne smejo biti žrtve stavke, se dogaja prav to. Odvisni so od dobre volje sistema, pa tudi presoje posameznega zdravnika. Na ZZZS sicer zaposlenim, ki jim zdravnik zaradi stavke ni izdal bolniškega lista, svetujejo, da naj se najprej obrnejo na vodstvo zdravstvenega zavoda. Če pacient tam ne bi bil uspešen, pa se lahko obrne na zdravstveni inšpektorat ter ministrstvo za zdravje. Lenart: stavka le ena zobozdravnica V Lenartu, kjer po naših neuradnih podatkih večina zdravnikov ni članov Fidesa, stavko podpirajo, vendar, kot pravi direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, se ji je dejansko pridružila le ena od zobozdravnic. »Pokriva samo nujna stanja in otroke, vsi drugi pa delamo tako rekoč povsem normalno, morda so naše obravnave samo malenkost hitrejše kot običajno. A pacienti stavke ne čutijo, kar je tudi naš namen, saj smo prepričani, da oni niso krivi za to stanje. Z izjemo omenjene zobozdravnice, ki se je odločila, da bo tudi pacientom pokazala, da stavka je.« Kljub temu da v ZD Lenart delajo, pa to ne pomeni, da se ne strinjajo z zahtevami Fidesa, dodaja Kramberger. »Plačna razmerja v zdravstvu je treba rešiti, pa naj gre za zdravnike, medicinske sestre ali ostalo osebje, gre za resno stvar, in če vlada tega ne razume, celo norčuje se, ji je pač treba pokazati na tak način. Zdaj se govori, da hočemo le starim zdravnikom dvigniti plače, kar si ti seveda zaslužijo, si jo pa tudi sestre in drugo osebje. Sramota je, da plačni razredi nekaterih v zdravstvu ne dosegajo minimalne plače. Kar bi še moralo skrbeti vlado, je odliv kadra. V mariborskem kliničnem centru so zaradi pomanjkanja kadra že pri-morani združevati oddelke, tudi to težavo naslavljamo s stavko. Če vlada misli, da bo s takim odnosom obdržala zdravstvo, se hudičevo moti. Pri nas tega ne razumejo, le nekaj kilometrov severno od nas - v Avstriji - pa, zato odhajajo tja. Nočemo slabo pacientom in si ne želimo stavke zaostrovati, a če se ne bo nič spremenilo ... Kljub vsemu sem prepričan, da je v tej državi dovolj razuma, da tako daleč ne bo šlo.« Dženana Kmetec, Senka Dreu Podravje • Sistem razpada zaradi slabe organizacije, ne manjka denarja Družinski zdravniki koncesionarji ne morejo stavkati »Mi delamo kot običajno, a podpiramo stavko v srcu in duši,« je dejala Maja Pelcl Veršič, družinska zdravnica koncesionarka v Vidmu. A tudi koncesionarji pravijo 'Dovolj nam je', predvsem zaradi neurejenih razmer v slovenskem zdravstvu. Zahtevajo več časa, ki bi ga lahko namenili za pregled pacienta, zavzemajo se za krajše čakalne vrste na sekundarni in terciarni ravni. »Sedaj nam pacienti v čakalnih vrstah dobesedno umirajo,« pravi Pelcl Veršičeva in dodaja: »Zahtevamo reformo zdravstva, saj je veliko večji problem v sami organiziranosti slovenskega zdravstvenega sistema kot v denarju.« Foto: Mojca Vtič Maja Pelcl Veršič, družinska zdravnica koncesionarka v občini Videm Medtem ko je Fides na prvo mesto zahtev uvrstil plače in ureditev mehanizma za denarno nagrajevanje, v sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um zahtevajo zavezo, da politika ne bo mimo stroke enostransko dvigovala obremenitev, ki bi predstavljale nevarnost za kakovostno in zakonito oskrbo bolnikov. Pred petimi leti je takratno ministrstvo pod vodstvom Ptu-jčana Aleša Šabedra znižalo normativ opredeljenih pacientov družinskih zdravnikov, a kot opozarja Pelc Veršičeva, so družinski zdravniki še vedno preobremenjeni. »Ob podaljšanju življenjske dobe je med pacienti čedalje več starostnikov, ki imajo ob osnovni več pridruženih bolezni, vse to terja dodaten čas za pregled. Tudi številne nove preiskave in zdravljenja prav tako zahtevajo dodaten čas. Želimo si torej le dovolj časa za kakovostno obravnavo bolnikov.« Dodatno delo zaradi neresnih pacientov Za ureditev števila opredeljenih pacientov se zavzema tudi zdravnik Ranko Milakovič z zasebno ambulanto na Pra-gerskem, ki prav tako kot kolegi koncesionarji v času stavke ne opravi nič manj dela. »Sam ne stavkam, verjetno nihče od koncesionarjev, ker me bo delo počakalo. Ob tem se obseg dela ni zmanjšal, ker očitno niti pacienti, kaj šele vlada, ne jemljejo stavke resno. Osrednja težava slovenskega zdravstva pa so neurejeni normativi in neurejen obseg pravic. Nesprejemljivo je, da imam po 35 letih dela več kot 3.000 količnikov, mladi zdravnik pa 1.900. Nesprejemljivo je tudi, da družinski zdravnik ne more odkloniti pacienta, če si ta zaželi pregled ravno danes, številni specialisti in zobozdravniki pa že januarja naročajo za oktober ali celo drugo leto.« Ob preobilici dela pa je izpostavil še na dodatno delo, ki ga povzročajo nevestni pacienti. »Nesprejemljivo je, da pacienti trikrat v tednu naročajo po recept ali dva, ne da bi preverili, ali imajo obnovljivega. Nesprejemljivo je, da se izdajajo nove napotnice, ker se nekdo v treh tednih ni naročil na preiskavo. Nesprejemljivo je, da večkrat popravljamo dokumente za bolniško odsotost, ker si pacienti tako želijo, ter da - odkar je elektronski bolniški list - nihče več ne skrbi, ali ima urejen stalež in ali je pravočasno dostavil dokumentacijo za podaljšanje. Osebni zdravnik ne sme biti kurir pacientu ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje.« Rešitev? Najprej ureditev normativov, pa tudi uvedba obvezne participacije po vzoru tujih, bolj urejenih sistemov, pravi dolgoletni zdravnik. Sindikat družinskih zdravnikov z drugačnimi prioritetami Medtem ko je Fides plače postavil na prvo mesto, jih je sindikat družinskih zdravnikov na drugo, ob tem pa izpostavil zahtevo po zvišanju plač za srednje medicinske sestre in drugo najmanj plačano osebje v zdravstvu. »Po Sloveniji se zapirajo oddelki v bolnišnicah in domovih starejših občanov, kar ima tragične posledice za ljudi,« opozarjajo. Tudi Pelcl Veršičeva pravi, da plače zdravnikov niso najbolj pereč problem, še posebej ne pri koncesionarjih. »Mi imamo to srečo, da imamo več manevrskega prostora, tako pri oblikovanju plač kot izbiri osebja. Prihranke pa iščemo pri nabavah opreme na račun pogajalskih zmožnosti. Koncesionarji se med seboj namreč povežemo in lahko izpoga-jamo bistveno nižjo ceno, medtem ko so veliki javni zavodi vpeti v sistem javnega naročanja.« Sicer pa sindikat Praktik.um od vlade in ministrstva pričakuje še razbremenitve na administrativnem področju. Zadnja zahteva pa je izboljšanje delovnih pogojev za vse profile, ki delajo v zdravstvu. »V Praktik.umu ocenjujemo, da ob izpolnitvi zgornjih zahtev zdravniška stavka ne bi bila več potrebna,« so še navedli. Mojca Vtič Ormož • V PBO naročene preglede prestavili na februar Beležijo celo več hospitalizacij Zdravniško stavko podpirajo tudi v ormoški psihiatrični bolnišnici, dejansko pa jo občutijo samo pacienti, ki so imeli v teh dneh termin v kateri od ambulant. »V rednih ambulantah, kjer obravnavamo naročene paciente, mlajše kot 65 let, smo prerazporedili preglede na februar, ko smo že zagotovili dodatne termine za prenaročene paciente,« je pojasnila nova direktorica Ksenija Pirš. »Sicer pa zagotavljamo neprekinjeno obravnavo pacientov, kar pomeni, da nemoteno poteka delo v sprejemni ambulanti, bolnišničnih oddelkih in v dnevnih programih bolnišnice. Prav tako brez izpadov poteka delo v enotah za zdravljenje bolezni odvisnosti in psihoterapijo, V ormoški psihiatrični bolnišnici nemoteno obravnavajo nujna stanja v psihiatriji in težave starejših pacientov, prestavili pa so naročene ambulantne preglede. ki jo vodi klinična psihologinja--psihoterapevtka. Kar se hospi-talizacije tiče, pa ugotavljamo, da se je število sprejemov v tem času v povprečju celo povečalo, kajti nujna stanja v psihiatriji in obravnave starejših pacientov, kot že omenjeno, zagotavljamo nemoteno.« Zdravniki na ormoški psihiatriji so se pogovarjali tudi o možnosti odtegnitve pristanka za nadurno delo, vendar, tako Pirševa, se za to zaostritev stavke zaenkrat niso odločili. SD Foto: SD 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Podravje, Slovenija • Čebelarska zveza skoraj ostala brez predsednika Noč dolgo okleval, na koncu oddal kandidaturo Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) 17 let. Nekateri ga imenujejo tudi večni predsednik. Letos imajo na zvezi volilni občni zbor, Noč se k vnovični kandidaturi ni nagibal. Kot je povedal, je 17 let dolgo obdobje, ki gaje namenil Za lansko čebelarsko letino čebelarski organizaciji in njenim članom. Na koncu je vendarle pretehtala odločitev, da kandidaturo odda. najslabša, k- 1 i X v . ' vi \ • v. v o .1 J ; • ' !.] I |S V ) t mm '.j p t-l n\ t r H>í'-Í- ■ m L 1 TTTfr !" S S I -J -i i i tvTO V 1 i1 i L-~ Z vidika investicij Mestni občini Ptuj leto 2024 ne prinaša nič dobrega, tudi zaradi visoke zakreditiranosti za pretekle naložbe, ki nimajo dodane vrednosti. vse večja, predvsem zaradi višanja stroškov dela in energentov, višajo se obrestne mere, evropski razpisi zamujajo ... To nikakor ni dobra napoved,« opozarjajo na ptujski občini. V mestni občini Slovenj Gradec, ki je precej manjša po številu prebivalcev, a precej močnejša po velikosti proračuna, ki presega 54 milijonov evrov, so kljub podobnim težavam vseeno v precej boljši finančni kondiciji, saj so v primerjavi s Ptujem precej manj zakreditirani. Se pa strinjajo, da je vedno težje uravnavati tekočo porabo in naložbe: »Povprečnina ne pokriva vseh od države z zakonom prenesenih nalog. Občine morajo za njihovo izvajanje zagotavljati tudi lastna sredstva. Nujna je sprememba sistema, ker se že pojavlja problem sofinanciranja projektov. Če do sprememb ne bo prišlo, občine v prihodnje ne bodo mogle črpati evropskih sredstev, saj ne bodo mogle zagotavljati lastnih deležev.« Mestna občina Celje, ki ima enkrat več prebivalcev kot ptujska, ima več kot enkrat višji proračun: 84 milijonov evrov in predvidenih več naložb. Čeprav je njihov proračun razvojno naravnan, bodo v veliki meri odvisni od lastnega denarja, saj se črpanje kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2021-2027 zaradi zamud pri razpisih še ni začelo, težave so tudi spreminjajoči se pogoji pri teh razpisih. Enako kot na Ptuju, v Slovenj Gradcu in marsikje drugje tudi Celjani ugotavljajo, da pri pridobivanju evropskih sredstev vedno večji izziv predstavlja že zagotavljanje lastnega sofinancerskega deleža. »Izjemna težava, ki se neposredno odraža na občinah, je državni javni primanjkljaj. Občine ga skušamo 'kompenzirati' z racionalizacijami in prilagajanjem situaciji, a sredstva se nenehno krčijo in manevrskega prostora skoraj ni več. V državnem proračunu je nominalno denarja za občine vedno manj, hkrati pa je zakonskih nalog vedno več - zadnji tak primer je sprememba socialne zakonodaje na področju domske oskrbe. Ko k vsemu dodamo še inflacijo in nenehne podražitve, (tu velja še posebej izpostaviti šolske prevoze in vzdrževanje javne gospodarske infrastrukture na čelu s cestami in komunalno infrastrukturo), dobimo realno sliko razmer, ki so vse prej kot naklonjene proračunom lokalne samouprave,« opozarjajo v Celju. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Cirkulane • Park dediščine je lani obiskalo le 750 ljudi Žumbarjeva: »Za promocijo je bilo storjeno premalo« Pred dvema letoma so v Cirkulanah odprli Park dediščine, etnografski muzej na prostem, predvsem za prikaz tradicionalnega načina življenja in dela naših prednikov. Projekt je bil zahteven, saj so iz bližnjega naselja Gruškovec v celoti preselili še ohranjeno halo-ško cimprano hiško, ki predstavlja jedro muzeja. Za urejenost parka in vodenje po njem vzorno skrbijo člani Turističnega društva Cirkulane, za promocijo pa občina, ki pa se bo morala na tem področju še dodatno angažirati. Temu pritrjuje tudi županja Antonija Žumbar, ki je mnenja, da je bilo v preteklem letu premalo narejeno za promocijo Parka dediščine: »V tem letu bomo vsekakor bolj intenzivno promovirali naš muzej na prostem, saj si želimo čim večji obisk. Med drugim si bomo prizadevali, da bo čim več ljudi vedelo zanj.« Na obisk vabijo osnovnošolce, tudi iz domače šole ... Ker si v prvi vrsti želijo čim večji obisk šolskih skupin, so na osnovne šole naslovili dopis in jih povabili na ogled parka. Kontakt so vzpostavili tudi z Združenjem ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Prav tako pričakujejo, da bo OŠ Cirkulane-Zavrč na oglede pripeljala čim več učencev, vsi oddelki si namreč muzeja še niso ogledali. Za najmlajše obiskovalce nameravajo Spominek, ki prikazuje domačijo v Parku dediščine Turisti bodo lahko domov odnesli spominek haloške domačije Tudi Zvonko Bratušek, predsednik Turističnega društva Cirkulane, je izpostavil, da bi morali na področju promocije in programov za šolske skupine odločneje pristopati. V tem času so pridobili promocijski pano in ličen spominek, ki predstavlja Park dediščine oz. haloško domačijo. Izdelali so ga v sodelovanju s ptujskim društvom Sonček, vsak izmed njih pa je opremljen s katerim izmed haloških rekov in QR-kodo, preko katere lahko kupec dostopa do vseh podatkov o cirkulanskem muzeju na prostem. pripraviti poseben program v obliki delavnic. Park dediščine je lahko zanimiva turistična točka za razna lokalna društva ali manjše skupine, pa tudi družinske izlete. V prihodnje naj bi sicer tudi Park dediščine prešel pod upravljanje Javnega zavoda Belana. Lani četrtina manj obiskovalcev kot leta 2022 Med drugim bi bilo treba aktualizirati spletno stran in poenostaviti dodajanje novih vsebin. Občinski svetnik Ivan Hemetekje predlagal izdelavo kratkih promocijskih filmov, ki bi jih lahko predvajali tako na spletni strani kot na socialnih omrežjih. V ljudeh, predvsem od drugod, bi morebiti na tak način še dodatno spodbudili zanimanje za obisk. Glede na podatke Turističnega društva so imeli v letu 2023 28 odpiranj zaradi obiska skupin ali pa dogodkov domačih društev, 21 vodenj, 18 skupin pa je plačalo vstopnino. Za nekatere skupine so organizirali tudi degustacije pijač in pogostitve. Vseh obiskovalcev je bilo 754, kar je 25 odstotkov manj v primerjavi z letom prej. S temi številkami so občinski svetniki po večini zadovoljni, saj je Park dediščine odprt šele dve leti. Jernej Golc, občinski svetnik, je pohvalil dobro zastavljeno zgodbo Parka dediščine. Ob sobotah Park sameva Ker ob sobotah Parka dediščine naključno ni obiskal še prav nihče, Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane, je izpostavil, da bi morali na področju promocije in programov za šolske skupine odločneje pristopati. člani Turističnega društva predlagajo, da na ta dan ne bi imeli dežurstev. Zanje je namreč dežurstvo precejšnja obveza, po drugi strani pa ni nobenega učinka. Poleg tega vidijo kar nekaj težav v tem, kako naj družini, ki bi jih recimo naključno obiskala, za vodenje zaračunajo vstopnino in še dodatnih 25 evrov za vodenje po vseh treh objektih. S cirkulansko občino imajo sicer sklenjeno pogodbo za vodenje po parku, urejanje knjige gostov in eksponatov, poskrbijo pa tudi za manjša vzdrževalna dela ter čiščenje. Prihodnje leto bo morala občina financirati pleskanje fasade. Turistično društvo Cirkulane sicer naslednji petek svoje aktivnosti predstavlja na sejmu turizma Alpe-Adria v Ljubljani. Največji poudarek bo na promociji Parka dediščine. Obiskovalcem pa bodo predstavljali tudi druge znamenitosti in dogodke v občini. Pridružili bi se jim lahko tudi ponudniki, vendar večjega odziva ni bilo. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Promocijsko sporočilo Slovenja vas • Tradicionalni, že 22. Košicnbal Večer druženja in ljudske pesmi Društvo žena in deklet občine Hajdinaje sredi januarja vabilo na tradicionalno prireditev Košicnbal. Zbrani so luščili bučnice, prepevali ljudske pesmi, kramljali in se lepo imeli. Ko je bilo delo opravljeno, je sledila zakuska. „V tem letu naj zdravje in sreča spremlja vas, da z veseljem in dobro voljo večkrat bi prišli med nas. Bi radi kaj za svojo dušo naredili? Letos spet Košicnbal smo priredili," se je glasilo vabilo na prireditev, ki je bila letos že 22. Zbrani v gasilskem domu v Slovenji vasi so delo hitro končali, večer so jim popestrili tudi učenci iz Osnovne šole Hajdina. „Prire-ditev vedno pripravijo ženske iz Slovenje vasi, zbere se nas okoli sto, iz vseh krajev hajdinske občine," je povedala predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Zlatka Strmšek. Pojasnila je, da v okviru društva na njivo posadijo buče -tiste prave z lupino, ki jih je treba oluščiti. Ženske opravijo vse delo na njivi, buče okopljejo, poberejo z njive in otrebijo. S prodajo olja malo napolnijo blagajno Iz luščenih bučnic nato naredijo olje, ki ga prodajo, da malo napolnijo društveno blagajno. „Zadnji dve leti buč nismo sadile, saj smo imele bučnic dovolj, letos že gredo h kraju in jih bo treba ponovno posaditi. Sicer pa gojenje buč ni naše edino opravilo na polju. Vsako leto si zadamo kakšno nalogo, med drugim pulimo repo, trgamo in ličkamo koruzo. V društvu se veliko posvečamo rimski kuhinji, pred dvema letoma smo izdale priročnik z recepti rimskih jedi. Članice se družimo tudi ob izdelovanju ročnodelskih izdelkov, kartamo, igramo pikado, sploh zdaj pozimi. V toplejši polovici leta se odpravimo na kakšen izlet, organiziramo si piknike, vedno se nekaj dogaja," je dodala Strmškova. MZ Najugodnejše cene v največjem nakupovalnem središču na Ptuju Ulice največjega nakupovalnega centra na Ptuju, Qcentra v Puhovi ulici, v teh dneh kipijo od popustov in ugodnih ponudb, saj v številnih prodajalnah potekajo zimska sezonska znižanja. V prodajalnah Intersport in Sportsdirect boste našli športno opremo za vse zimske športne aktivnosti, v katerih boste uživali v prihodnjih dneh in tednih. Naj bodo športne aktivnosti prijetne, vaši športni koraki pa zanesljivi in varni. V Bags&More / Office&More so pripravili zimsko sezonsko znižanje preteklih kolekcij ženskih torbic in modnih nahrbtnikov. Sezonski popusti so naravnost odlični: -20 %, -30 % in tudi -50 % na izbrane izdelke. Akcija velja od 8.1. do 31.1. 2024 oziroma do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. V MANI so pripravili sezonske popuste, s pomočjo katerih boste lahko nakupili zimska oblačila in dodatke za vso družino po neverjetno nizkih cenah. Obiščite prodajalno Mana v Qcentru Ptuj! Akcija velja od 8.1. do 31. 1.2024. V prodajalni Kik vas čakajo prave zimske ugodnosti, veliko izdelkov po izredno ugodnih PO PUSTI DO 60% cenah. Pri njih najdete športna oblačila za aktiven začetek leta, oblačila za otroke, pa tudi pisane otroške pustne kostume. Pitarosso viša popuste! Sedaj že do 60 %. Vabljeni v njihovo poslovalnico v Qcenter Ptuj, kjer vas čakajo popusti kar do 60 % na vso zimsko kolekcijo obutve in modnih dodatkov. A to še ni vse! Vaša Pcard kartica ugodnosti vam tokrat prinaša dodatne popuste, in sicer 20 % dodatnega popusta ob nakupu dveh parov obutve ter 30 % dodatnega popusta ob nakupu treh ali več parov obutve. Če ste si v novem letu za cilj zadali dobro počutje in videz, se oglasite v Lifestyle studiu v Qcentru Ptuj. Zdaj je čas, da poskrbite za svoje dobro počutje. Privoščite si vadbe za hitrejše oblikovanje telesa, hitrejšo izgubo odvečne teže, pilates, razva-janje v spa kotičku in prehransko svetovanje. Obiščite Lifestyle studio v Qcentru in oblikujte svoj lepši in boljši jaz. Kaj boš pa ti letos za pusta? V Arbadakarba Party Shop so že 7. leto zapored za vas izbrali najatraktivnejše in kakovostne kostume! Ni skrivnost, daje večina kostumov že na policah, tako za najmlajše kot tudi za odrasle. Na Ptuju in v okolici v pustnem veselju uživajo vse generacije in cele družine, prav posebno veselje pa je izbirati pisane in nagajive kostume, v katerih se boste podali na pustna rajanja. Pridite in izberite kostum ali masko, s katero boste uživali na najbolj norih pustnih zabavah - da boste s svojo podobo osupnili, šokirali, očarali, prestrašili. Karkoli si zamislite, pridite v prodajalno Arbadakarba Party Shop v Qcenter Ptuj in izberite najbolj pisan, norčav in izviren pustni kostum. Obiščite Qcenter Ptuj v Puhovi ulici in nakupujte po izjemno ugodnih cenah! Foto: MZ 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Knjigarnica Mesečeva šapica Daleč na Arktiki je večni sneg in led. Tam domujejo severni medvedi. Nekega večera je velik bel medved racal po ledenih ploščah. Veljal je za pravega veseljaka, a tokrat je bil zelo resen. V snežnem brlogu ga je čakala medvedka. Njen trebuh je bil tako velik, da se je le s težavo premikala, bila pa je tudi lačna ... Dragi knjigoljubi, pravkar ste prebrali začetek slikaniške novitete, prvenke Marinke Gombač. Ob slikanici Mesečeva šapica (2022) najdemo avtorico še ob diplomski nalogi z naslovom Ambulantno predpisovanje zdravil za obstruktivne pljučne bolezni v Sloveniji (2015) v vzajemnem knjižničnem katalogu. Kot je zapisala zgodovinarka in knjižna recenzentka Jasna Mlakar, je pričujoča slikanica, torej pustolovščina malega medvedka, zapisana v toplem, mehkem jeziku, takšnem kot je medvedji kožušček. Sama dodajam, da je pripoved poetična in naravovarstvena, vabljiva širokemu krogu mladih bralcev. Mesečeva šapica, kakor je ime glavnemu literarnemu junaku, belemu medvedku, ki je tako poimenovan z razlogom, je vsakdanji mladiček. In hkrati je tudi poseben, kot je posebno vsako bitje. Mesečevo šapico namreč nenavadno navdušuje opazovanje nočnega neba. ... Podnevi so se drugi medvedki s trebuhom drsali po ledenih ploščah in skakali v vodo, on pa je raje spal. Šele zvečer je iz svojega brloga po zadnjici zdrsnil do morja. Tam je s hrbtom legel na eno do plošč in na njej ostal vse do jutra . Zgodbo spodbudi veter neke razpihane noči, ko odnese ledeno ploščo z medvedkom daleč na odprto morje. Mesečeva šapica na poti spozna prijatelje ter čisto drugačno življenjsko okolje, tople vode brez ledu, a še vedno je lahko opazoval nočno nebo. Toda luna je videti drugače, ozvezdji Malega in Velikega medveda ga spomnita na njegov ledeni, ljubi dom. Pripovedovanje Marinke Gombač je večplastno, kakor je večplastna tudi ilustracija Laure Ličer. Podobe mrzlih krajev, medvedje družine, želvic in zvezdnega neba delujejo hkrati ilustrativno, dekorativno in dajejo občutek starodavne ornamentike. Hkrati s človečenjem živalskih oči deluje prikupno sodobnim malim bralcem. V bistvu ilustracija odstopa od normativov klasično priljubljenih ilustrativnih pristopov v domačem, občutljivem likovnem prostoru. O tej likovni kritičnosti, občutljivosti govorim zaradi ne tako redke uredniške zaskrbljenosti ob nekaterih slikanicah in ilustriranih knjigah, ki so delo avtorjev severnih dežel. Založniki radi podvomijo o všečnosti teh ilustracij slovenskim bralcem. Laura Ličen je slikarka in ilustratorka s kar 43 zapisi avtorstva v vzajemnem knjižničnem katalogu. Ukvarja se tudi s stripom, z mačkami pa je poslikala tarok karte. Slikanica Mesečeva šapica je izšla v založništvu Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo Maribor, kot sedemnajsta knjiga v zbirki Drugačni. Tu je še odlomek iz pričujoče knjige, ki naj vas spodbudi k branju: Ali veš, da je del ozvezdja Malega medveda zvezda Se-vernica, ki že tisočletja usmerja mornarje pri plovbi?Če bi jo rad videl, v jasni noči poglej proti severu. Morda najdeš tudi malega medveda. Zvezda Severnica se nahaja na njegovem repu. Liljana Klemenčič Ps.: V prejšnji Knjigarnici (19. 1. 2024) je bil podatek o urednikovanju pesniške zbirke Mete Blagšič Ptice si pripenjam na prsi napačen. Uredila jo je Kristina Kočan in se opravičujem cenjeni pesnici za neljubo pomoto. MESEČEVA ŠAPICA Marink* Gomhač HlKtfira!a: t.aufJ I-i^cr Markovci • Plesna skupina je spet srce folklornega društva Foto: Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci Gostovanje v Stuttgartu, oktober 2023 Nika Ivančič Rožanc: »Za članstvo se je treba ves čas truditi« Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci je eno izmed redkih, kjer prevladujejo mlade članice in člani. V zadnjih štirih letih se je namreč plesni skupini pridružilo kar nekaj predstavnikov mlajše generacije. Slednja trenutno šteje okoli 25 plesalcev, starih med 17 in 30 let. Tako veliko plesnih parov že dolgo niso imeli, zato je skupina vnovič postala srce društva. »Mi rečemo, da smo se nekako med seboj začutili in ustvarili prijetno klimo. K povečanju števila članov so prav gotovo veliko doprinesli tudi ustrezni pogoji za delo. Hvaležni smo za lepo urejen prostor v občinski mansardi, ki je primeren za plesne ali pevske vaje ter druženje članov. Tam imamo shranjene folklorne kostume in druge rekvizite, ki jih uporabljamo na nastopih, društveni arhiv in še marsikaj,« je povedala Nika Ivančič Rožanc, predsednica društva, hkrati pa tudi vodja dveh sekcij društva: plesne skupine in pevk ljudskih pesmi Kitice. V okviru društva delujejo še Ljudske pevke, ki so lani obeležile 50 let delovanja, ter kopjaši, godci in pustni liki (vile). Nika Ivančič Rožanc je bogato plesno znanje pridobila v Akademski folklorni skupini Franceta Marolta v Ljubljani, kjer je plesala šest let, zadnji dve leti je tam tudi predsedovala. Funkcijo predsednice FD Markovci so ji zaupali pred štirimi leti. Svoj prvi mandat je torej začela v koronskem času, ko se je članstvo v številnih drugih društvih zdesetkalo, pri njih pa se je zgodilo ravno obratno. »Člane držijo skupaj predvsem prijetno druženje, tesne prijateljske vezi in veselje do ohranjanja kulturne dediščine. Sama se trudim vzdrževati spoštljivo klimo med vsemi člani in kakovost programa, je pa prijetna družba vsekakor primarni motivator. Koreografije je treba nadgrajevati, saj so plesalci vedno boljši in me na nekaterih področjih že presegajo,« je povedala sogovornica in dodala, da sta se lani obe pevski skupini uvrstili na državno srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila, kar je izjemen dosežek in v ponos vsem članom društva. Trenutno društvo šteje okoli 75 članov, vodstvo pa si bo tudi v prihodnje prizadevalo v čim večji meri ohranjati članstvo. V občini ni dovolj velikega odra za osem plesnih parov Preden je občina uredila man-sardo v občinski stavbi, niso imeli primernih prostorov za vadbo. Po besedah Nike Ivančič Rožanc bi za nastope nujno potrebovali primerne kulturi namenjene prostore ali Letos volilni občni zbor Člani Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela Markovci bodo v letu 2024 nekoliko lažje zadihali, saj računajo na mirnejše leto v primerjavi z lanskim, ko so praznovali kar dve pomembni obletnici v društvu. Konec meseca bo volilni občni zbor, na katerem bodo pregledali uspešno delo v letu 2023, hkrati pa bodo izvolili nove organe društva. 2. marca organizirajo že tradicionalno občinsko revijo glasbenih zasedb, katere organizacijaje letos v rokah FD Markovci, sicer pa kroži med kulturnimi društvi v občini. Z veseljem se bodo odzvali povabilom na nastope, prav tako načrtujejo udeležbe na območnih srečanjih v organizaciji JSKD OI Ptuj. ustanovo: »Trenutno v nobenem izmed gasilskih domov oz. dvoran v občini ni dovolj velikega odra, kjer bi lahko naenkrat plesalo osem parov. Večkrat zato nastopamo na tleh, kjer nas obiskovalci težje vidijo, ali pa si oder izposodimo, kar pa spet predstavlja precejšen organizacijski zalogaj. Poleg tega novi gasilski domovi ali dvorane velikokrat sploh nimajo več odra, kar je velika škoda. Koreografije naše plesne skupine so v večini pripravljene za osem parov, velikokrat jih je težko prirejati za manjše število, hkrati pa želiš, da se vsi člani predstavijo na nastopih.« Še posebej zato, ker je v mar-kovski občini zelo bogata kulturna dejavnost, saj aktivno delujejo gledališka skupina, številni pevski zbori in druge pevske skupine, folklorno društvo, godba na pi- hala, harmonikarski orkester ... »Vseh teh skupin ne moremo kar tlačiti v šolsko telovadnico, to pač ni isto, saj narava prireditve zahteva tudi primeren prostor,« je dodala predsednica društva, ki sicer pozdravlja idejo občine, da bi dvorano v Bukovcih prilagodili za kulturne prireditve. »Smiselno je, da preuredimo katero od obstoječih dvoran, predvsem z vidika ohranjanja podob vasi in gospodarnega ravnanja z okoljem, ki sem mu naklonjena - vendar sta tukaj zelo pomembna preudarno načrtovanje in izvedba. Tu ni pomemben samo videz, marveč predvsem funkcionalnost prostora, ki bi služil raznolikim dejavnostim - za to so potrebni primerno velik oder, zvočna in svetlobna oprema prostora, zaodrje, prostori za pripravo. Prav gotovo je nujno potreben resen širok razmislek in dialog, nemara tudi ustanovitev delovne skupine, v kateri bi sodelovali ljubiteljski kulturniki. Slednji najbolje poznamo svoje potrebe in bi lahko predlagali marsikaj, skupaj s strokovnjaki pa bi prišli do smiselnih rešitev. Da občina zares ne premore primerne dvorane za kulturne prireditve, se je po mnenju Nike Ivančič Rožanc pokazalo ob lanski, 50-letnici ljudskih pevk. Svečani dogodek so pripravili v dvorani v Sobetincih, ki se jim je izmed vseh v občini zdela najprimernejša za izvedbo, a je dvorana v primerjavi z drugimi majhna. Ker je bil obisk izjemno velik, so številni obiskovalci ostali brez sedeža. Na ta račun so nato prejeli kar nekaj kritik, a to jih je le še utrdilo v veri, da delajo dobro. Sicer pa je bilo lansko leto izjemno aktivno, predvsem pa jubilejno, saj je društvo praznovalo 85 let delovanja, ob čemer so pripravili celovečerni koncert. Poleg izdaje zbornika o nadvse bogati 50-letni zgodovini ljudskih pevk so veliko nastopali tako v domačih krajih kot tudi drugod. Plesna skupina je dosegla tudi najvišjo, državno raven na srečanjih odraslih folklornih skupin. Po kar nekaj letih premora so se odpravili na čezmejno gostovanje, tokrat v Stuttgart, kamor jih je povabilo SKUD Triglav. Letos pa bodo v sodelovanju s KUD Marko-vski zvon gostovali v Umagu. Estera Korošec petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Videm • Sejem korantove opreme je bil živ Korantije vsaj desetino dražje, a prodaja dobra Koranti s Pobrežja so tretji konec tedna v januarju tradicionalno priredili sejem korantove opreme, ki velja za enega večjih v Podravju. Kot se za sejem spodobi, je bila seveda v ospredju prodaja, a slednji na Pobrežju močno konkurira tudi družabni vidik. Glasba, jedača, pijača - oz. uvertura v dva tedna fašenka, veselja in odsotnosti z doma. Vodja prodaje na letošnjem sejmu je bil Marjan Zemljak, korant, ki ga tudi še po 30 letih nošenja korantije na pustni čas prevzame adrenalin. Števila prodanih korantij ni vedel na pamet, zagotovo pa so zgolj prvi dan uspešno našli nove lastnike za preko 20 kožuhov in kap. »Največ smo prodali otroških, najhitreje pa smo prodali odrasle, ki pa jih je bilo manj. S prodajo smo lahko zadovoljni, prav tako z obiskom.« Zemljak je prepričan, da sta obisk in prodaja plod dolgoletnega dela in poštenih razmerij med ceno in ponudbo. »Vsako robo najprej pogledam in se nato s prodajalcem pogovorim glede poštene cene.« Kljub temu da pobreški organizatorji ne dovolijo cenovnih ekstre-mov, pa opažajo, da so vsesplošni draginji in inflaciji sledile tudi cene korantij. »Korantije so se podražile za več kot 10 %, vendar se zanimanje zanje zato ni zmanjšalo,« opaža Zemljak. Kakšne so cene korantij Gibljejo se od 500 do 1.000 evrov in več. Na primer ohranjene otroške dosegajo ceno vsaj 500 evrov, k temu pa je treba dodati še nakup zvoncev, gamaš, ježevke, rutice ... Po otroške zvonce, ki imajo ceno od 100 evrov navzgor, so na Pobrežje prišli tudi Tadičevi s Hajdi-ne. »Zvonce potrebujemo za sina, ki se je odločil, da bo letos kurent. Ne vem, kakšne so sicer cene, saj nimamo izkušenj s tem, kajti nihče drug v družini ni kurent, sin pa je navdušen,« je dejala Helena Tadič. Ježevko in duha (okras iz krep papirja v obliki lampijona) pa so kupili Petrovičevi iz Trnič. »Mož in sin sta me pripeljala,« je dejala Mihaela Petrovič in v rokah držala pisanega duha. »Vsako leto nekaj potrebujemo na novo, kajti koranti so vsi trije fantje in mož.« In kako je biti žena koranta ter mama korantov? »Potrebuješ dobro mero potrpljenja,« je priznala v smehu in dodala, da njeni fantje za korantije skrbijo sami. Splošno strinjanje (malo v šali, malo zares) pa je bilo, da če tako vestno skrbijo za korantije, bi lahko še morda za kakšno drugo gospodinjsko opravilo. Sicer pa društvo T.D. Koranti Pobrežje šteje več kot 50 članov in vsi že s pregledanimi in pripravljenimi korantijami čakajo na korantov skok, ki ga Pobrežani pripravljajo v domači vasi. »Skupaj s pokači bomo z 2. na 3. februar v okviru društva pripravili Korantov skok, nato pa se bomo tradicionalno udeležili povork na Ptuju, v kraju Sračinec in mestu Čakovec, seveda bomo prisotni tudi na povorki v Vidmu in na Pobrežju, imamo namreč še lastno povorko. Najbolj pričakovan pa je obhod korantov po vasi,« je urnik dveh tednov fašenka povzel predsednik Damjan Vidovič. In najlepši ter najprijetnejši del fašenka je prav obhod po domači vasi, pravi. »Ljudje pričakujejo, da jih bomo obiskali, vedno nas prijazno sprejmejo. Obhod je za nas na prvem mestu, potem pa sledi vse drugo.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Kdor je zamudil sejem na Pobrežju, ima še zadnjo priložnost za nakup rabljene korantije u Spuhlji. Ptuj • Mednarodni festival Samba dance open 2024 Mesto bo gostilo velik plesni spektakel Več kot 500 plesalcev iz Slovenije in Hrvaške se bo jutri, v soboto, predstavilo na velikem plesnem festivalu Samba dance open. Gre za prvi tovrstni dogodek na Ptuju, ki bo izpeljan v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt. Foto: DK „Vse je pripravljeno za izvedbo celodnevnega festivala, na katerem bodo nastopili najboljši mladi plesalci iz različnih plesnih šol. Ta dogodek organiziramo prvič na Ptuju, zato smo toliko bolj veseli in ponosni, da bomo lahko širši javnosti predstavili različne plesne tehnike in zvrsti," pred jutrišnjim dogodkom pravi Natalija Banovic iz Plesne šole Samba. Sobota, 27. januarja, bo plesno obarvana ves dan. Na odru se bodo predstavili baletniki, latino plesalci, standardni plesi, hip-hop, break dance, show, urban, orient ... Začeli bodo ob 10. uri, končali pa okrog 18. ure. Med nastopajočimi bodo tudi številni plesalci iz regije, prijavljene so skupine iz Plesne šole Remix, pa Mambo, Moreno, baletne skupine Glasbene šole Karola Pahorja ter kar nekaj solo in duo ter skupin iz plesne šole Samba, ki tudi organizira tokratni dogodek. Plesalci so razdeljeni v starostne skupine, najmlajši so v skupini od štiri do pet let, seniorji so nad Obeta se vrhunski plesni dogodek. 31 let. Vsak plesalec bo prejel diplomo glede na doseženo število točk. Najboljšim bodo razdelili še nagrade in pokale. Znotraj vsake kategorije bodo razglasili zmagovalca. Organizator festivala bo podelil tudi posebno denarno nagrado za najboljši solo in duo/trio. Najbolje ocenjeni se bodo predstavili še na gala večeru, kjer se bodo potegovali za denarne nagrade, od sto evrov za tretje do 300 evrov za prvo mesto. Med skupine in formacije z najvišjim številom točk bodo prav tako razdelili tri nagrade, tretja v višini 250 evrov, drugo mesto bo vredno 400 evrov in prvo 800 evrov. „Naš cilj je letos festival približati plesalcem in občinstvu ter ga v prihodnje nadgrajevati in na Ptuj pripeljati še več plesalcev iz Slovenije in tujine," pravi Banoviceva, ki je za organizacijo festivala Ptuj izbrala tudi zaradi dobrih rezultatov, ki jih plesna šola Samba dosega, odkar so jo odprli v prostorih nakupovalnega središča Qcenter. Dženana Kmetec Ormož • Tradicionalna Vincekova rez Sonce na Vincekovo obeta dobro letino 22. januar, ko goduje sveti Vincenc, zaščitnik vinogradov in vinogradnikov v vinogradništvu, velja za čas nove vegetacije, saj sokovi ponovno zaokrožijo po vinski trti. Foto: SD Martin II. Ormoški je predstavil pravilno zimsko rez vinske trte; ta se opravi v suhem in sončnem vremenu, ko so rozge v celoti olesenele, saj se s tem zmanjša možnost okužb. Prvo rozgo je nato simbolično podaril županu Danijelu Vrbnjaku. Takrat je tudi čas za prvo in zelo pomembno zimsko opravilo v vinogradu - rez trte. V ormoškem mestnem vinogradu sta jo opravila Martin II. Ormoški oziroma aktualni mestni viničar Stanislav Ra-kuša in ormoški župan Danijel Vrbnjak. Kot je spomnil slednji, je bil prvi mestni vinograd zasajen leta 2018, a ga je pokončala zlata trsna rumenica. Niso se predali, zato so posadili nove trse, ki že lepo uspevajo. »Upam, da jih bolezen tokrat zaobide in mestni vinograd še naprej ostane eden od simbolov Ormoža. Letos bomo grozdje sicer samo še 'zobali', saj ga še ne bomo mogli prešati, v letu ali dveh, če bo vse po sreči, pa bomo iz njega že dobili vino, za katerega se bomo potrudili, da bo čim bolj kakovostno.« Rozge za velikonočni blagoslov Martin II. Ormoški se je nato lotil rezi in prvo rozgo za spomin podaril županu, nato pa še direktorici občinske uprave Mileni Debeljak in vsem, ki so si jo želeli odnesti domov. Povedal je, da so ljudje nekoč rozge hranili do velike noči, ko so jo nesli v cerkev na blagoslov, nato pa vrnili v vinograd. Vincekovo se, kot rečeno, obhaja 22. januarja, na dan, ko je leta 1850 umrl sveti Vincencij Pallotti. Leta 1795 se je rodil v rimski plemiški družini kot Vincenzo Luigi Francesso. Posvečen je bil v duhovnika; poleg tega da je prinašal srečo vinogradnikom, je bil znan po svoji dobrodelnosti. Zbiral je namreč denar za reveže ter ustanavljal zadruge za delavce, kmetijske šole, posojilnice, sirotišnice in domove za dekleta. Tako je leta 1836 odprl sirotišnico za dekleta, imenovano Hiša ljubezni, ki je kasneje postala prva hiša medicinskih sester palotink. Na ta dan naj bi šel vsak vinogradnik v svoj vinograd in obrezal vsaj tri trte. Ponekod še vedno velja star običaj, da v vinogradu na vinsko trto obesijo klobase, kar naj bi veljalo, da bo skozi vse leto dosti mesa in vina. Od vremena »na Vincenca« pa naj bi bilo tudi odvisno, kako bodo trte rodile tisto leto. Eden od pregovorov pravi: če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije. Glede na sicer hladen in zasnežen, a s soncem obsijan ponedeljek kaže, da se letos obeta dobra letina. Senka Dreu 21. Vincekov pohod Člani Turističnega društva Podgorci so minulo soboto organizirali že 21. Vincekov pohod po podgorskih gričih, med vinogradi in po gozdu. Medtem ko je bil lanski,jubilejni, 20. pohod odlično obiskan, udeležilo se gaje namreč kar 150 pohodnikov, letos ni bilo tako, saj jih je prišlo bistveno manj. Franc Cajnko, predsednik društva, ocenjuje, daje bilo pohodnikov med 60 in 70, razloge za slabšo udeležbo pa pripisuje vremenu. »Zanimanje za pohod je bilo veliko; klicali so nas od blizu in daleč ter se napovedali, a temperature so bile zjutraj res nizke, zato sije najbrž marsikdo premislil in ni prišel. Kar je škoda, saj je kasneje sonce prijetno ogrelo ozračje in poskrbelo za čudovito pohodniško kuliso.« Kot že vrsto let pa vreme ni odvrnilo skupine Korošcev, ki so se domačinom na tradicionalnem pohodu pridružili tudi letos, v Podgorce pa so se pripeljali z avtobusom. Na desetkilometrski poti so se večkrat ustavili pri vinogradnikih in se malce okrepčali, nato pa se vrnili do kulturne dvorane v Podgorcih, od koder so startali. V dvorani jih je čakala topla kislajuha, mnogi pa so se tudi zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe. 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Slovenija, Podravje • Še ena v nizu zgodb mizernega življenja z našega obrobja V ledeni sobi si je grela vodo in vanjo namakala noge in roke V okviru dobrodelne kampanje #projektVida Društvo Humanitarček pogosto objavi usode starejših. Tokrat je z javnostjo delilo še eno žalostno zgodbo upokojenke. Na pomoč so priskočili 87-letni Antoniji, kije ostala sama pri hiši. Kot je v uvodu zapisala Antonija, je vedno bila gospodinja. »V mojem času smo bile ženske bolj za štedilnik in za otroke čuvati,« je dodala. Pojasnila je, daje mož delala pri železnicah, tako ima pokojnino, ki znaša malo več kot 500 evrov, po njem, kar pa še vedno ni dovolj za vse stroške in hrano. Njena pokojnina bi sicer znašala le okoli 250 evrov. Pojasnila je, da se jima je rodilo šest otrok. »Dve hčeri sta pokojni, en sin je alkoholik, enega nisem že dolgo slišala. Dve hčerki se oglasita, ena je invalidka, ena pa sama s 3 otroki.« Antonija je do trenutka, ko so ji priskočili na pomoč, sama živela v hiši na domačiji, ki je bila, kot pravi, včasih lepa. »Okna bi mogli menjati že pred 20 leti, a je mož potem umrl, zdaj pa nimam koga in od kod. Vsepovsod mi piha noter. Zato sem zdaj samo v kuhinji, sem si tja zvlekla divan. Tri dni sem ga vlekla iz ene sobe do sem, ker je težek,« je zapisala. Dodala je, da je okna založila z odejami, da bi manj pihalo. Na šipe pa dala časopisni papir, da je manj mrzlo. Grela se je na električni radiator, a so bili stroški previsoki Kot pravi, se ji je že pred časom pokvaril tudi bojler, ki ga ne zna popraviti, zato se je pozimi umivala le z mokro krpo, vodo pa si pogrela na štedilniku. »Tuširam pa se samo poleti, ko se paše ohladit. Lahko bi na drva kurila, samo kdo mi jih bo nasekal?,« se sprašuje. Edina stvar, ki ji je še ostala, je bilo, kot pove, gledanje televizije in to, da je kdaj poklicala hčerki. Včasih je imela sicer še mucke, vendar je zmanjkalo denarja za njihovo hrano. Decembra pa še za položnice. Zmanjkalo denarja za položnice, elektriko so ji odklopili Za elektriko bi morala plačati 170 evrov, za komunalo 60 evrov, za vodo 35 evrov, za telefon in televizijo 30 evrov ... »Pa še novo bombo sem rabila za štedilnik, je s prevozom stala 150 evrov. Pa še najemnino za grob plačujem. Za jest mi ostane potem nekje 50 evrov.« Vendar ji zaradi drugih stroškov, kupila je hladilnik in električni radiator, ni uspela plačati zadnjih treh položnic za električno energijo. Prejela je opomin. »Sem jih klicala, pa mi je ženska tam rekla, plačajte ali pa boste za božič na mrzlem. Ni me poslušala, 22. decembra so mi jo izklopili.« Kot pravi, se je poskušala znajti, ampak plin ne greje dosti. Res se je ohladilo in dolg dan je bil .... Še telefon se ni več vklopil. Soseda poklicala pomoč Kot so pojasnili v društvu Huma-nitarček, so Antonijo sprejeli v njihov program #vida konec decembra 2023, ko je zanjo pisala soseda, da je v njeni hiši tema. »Gospa je praznike preživela v sobi, ki je bila ledena. Poskušala se je neuspešno ogrevati tako, da je imela prižgan plinski štedilnik in si je kuhala ogromno čaja. Da se je ogrela, si je na štedilniku grela vodo in vanjo namakala roke in noge,« so pojasnili. Glede na to, da je njena domačija dejansko za zimo neustrezna za življenje, so jo začasno čez zimo prestavili k še dvema #vidama, da živijo skupaj v urejeni hiši, kjer se jim je te dni pridružila tudi njena mucka Lola. Tako je vsaj Silvestrovo preživela na toplem. »Spomladi bomo napeli vse moči, da se vrne v svojo domačijo in poskusili izolirati vsaj kuhinjo in kopalnico, tam zamenjati okna, uredili ogrevanje s paneli in zamenjali bojler. Gospa namreč zeli na vsak način domov ...,« so napovedali. D. J. Foto: Pixabay V tednu dni prejeli 42 prijau V društvu so še omenili, daje Antonija le ena izmed novih #vid, ki so jih sprejeli v zadnjih mesecih, ko mraz sploh še ni pritisnil. V le sedmih dneh so prejeli 42 prijav, kijih poskušajo razrešiti. Dodali so, da si želijo, da bi mraz popustil. Pojasnili so tudi, zakaj takšni stroški in pozvali k strpnosti pri komentiranju objave. »Položnice se kopičijo in stiske so. Ta post pa vsekakor ni namenjen političnemu obračunavanju, ampak je realen opis. Tisti, ki poznajo stare domačije vedo, za kaj gre. Ostali morda malce strpnosti pri komentiranju. Pomagali ji bomo, kot to počnemo že leta. Upamo pa, da zgodba spodbudi koga izmed "kavč komentatorjev", da pomaga v svoji okolici. Vsaj do varstvenega dodatka, do izredne pomoči starejšim v svoji okolici." Foto: Pixabay Ljutomer • V102. letu umrl Stanko Kristl Poslovil se je častni občan Stanko Kristl, priznani arhitekturni ustvarjalec, je bil rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Kot diplomant Oddelka za arhitekturo Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani je sredi prejšnjega stoletja vodil projektantsko skupino za gradnjo ljubljanske bolnišnice, pozneje tudi Kliničnega centra. Leta 1981 je bil promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti. Poučeval je na več fakultetah, bil predavatelj na domačih in mednarodnih simpozijih Za rednega člana SAZU je bil izvoljen leta 2011. Z avtorskimi deli je sodeloval na okoli 30 razstavah doma in tujini. Stanko Kristl je dobitnik številnih priznanj in odlikovanj, leta 2006 Plečnikove nagrade za življenjsko delo, v letu 2018 je prejel srebrni red za zasluge za edinstven prispevek k razvoju slovenske arhitekture, ob svojem stotem rojstnem dnevu pa je postal častni občan občine Ljutomer. NŠ Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi, toliko po njem mrazi. Danes bo delno jasno, več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem do 14 °C. OBETI V soboto in nedeljo bo precej jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Napoved za Podravje Nedelja 23.1. I Ponedeljek 29.1. jasno jasno Vir: ARSO Atletika Na državnem prvenstvu štiri medalje za ptujske atlete Stran 14 Rokomet Slovenija v Nemčiji v boju za končno 5. mesto Stran 14 Namizni tenis Na ekipnem DP izjemen uspeli za NTK Cirkovce Stran 15 Hokej na ledu Ptujski hokejisti z novim imenom - Legionaiji Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Sarajevo v Umagu močnejše od Aluminija Nogometaši Aluminija so se sredi tedna odpravili na druge mini priprave Umag. Prijaznejša klima in igrišča z naravno travo vsako leto v hrvaško Istro privabljajo množice nogometnih ekip iz vse Evrope, zato je tudi brez težav mogoče najti primerne tekmece za igranje pripravl- jalnih srečanj. Šumarji so se v sredo pomerili z ekipo, ki sicer v prestolnici BiH domuje na legendarnem Koševu, z ekipo Sarajeva. Aluminij - Sarajevo 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Aničič (38.), 0:2 Andušič (48.), 0:3 Kyeremeh (68.) ALUMINIJ: Jovanovič (od 65. Petek), Koblar, Zeljkovic (od 46. Šubarič), Schabuach (od 46. Pečnik), Martič (od 65. Simonič), Pišek (od 46. Baskera), Jagič (od 46. Brkljača), Bilyi (od 65. Škoflek, od 85. Šaric), Susso (od 65. Škerget), Tanyi (od 46. Kosi). Trener: Robert Pevnik. Foto: NK Aluminij Nogometaši Aluminija so se v sredo v Umagu merili z ekipo Sarajeva, ki jo vodi slovenski trener Simon Rožman, športni direktor pa je Senijad lbričic. Atletika • AK Ptuj V Beogradu v dresu reprezentance tekmovala ptujska četverica Beograd je v sredo gostil atletski dvoranski troboj reprezentanc Srbije, Hrvaške in Slovenije. Poziv v našo reprezentanco so dobili kar štirje člani Atletskega kluba Ptuj Anej Čurin Prapotnik, Andraž Rajher, Maja Bedrač in Veronika Domjan. S temi vpoklici so dobili v ptujskem klubu novo dodatno potrditev, da opravljajo vrhunsko delo s svojimi atleti. V srbski prestolnici se je med njimi tokrat najbolj izkazal Anej Čurin Prapotnik, ki je zmagal v teku na 60 metrov. Mlad sprinter je odtekel svoj naj- boljši letošnji izid v dvorani 6,71 sekunde. S tem je potrdil, da je v dobri formi in bo v nadaljevanju dvoranskega dela sezone lovil svoj osebni rekord v najkrajši disciplini, ki ga je postavil lani v Celju in znaša 6,67 sekunde. Na isti, 60-metrski razdalji s preprekami je tekla Maja Bedrač. S časom 8.65 je zasedla sedmo mesto. Bolje ji je šlo v njeni paradni disciplini v skoku v daljino. V tej disciplini je najdlje pristala pri 609 centimetrih in je osvojila tretje mesto. Do šestega mesta je v suvanju krogle prišla Veronika Domjan, V Umag je pod vodstvom trenerja Roberta Pevnika odpotovalo 27 igralcev, proti Sarajevu pa jih je priložnost dobilo 22. Zaradi bolezni v kadru ni bilo Sandra Jovanoviča, Cal Corenak po krajši virozi še ni povsem nared, Loren Maružin, Tom Kljun in Samo Pridgar pa so v sredo še trenirali po posebnem programu. Razveseljiva vest za šumarje je ta, da se jim je znova priključil Marko Brkljača, ki se po rehabilitaciji poškodbe iz Zagreba ponovno vrača na posojo v Kidričevo. Proti Sarajevu je že dobil priložnost za igro. V prvem polčasu so imeli varovanci Simona Rožmana večino časa pobudo, nekaj krat je odlično posredoval mladinski vratar Lan Jovanovič. V 38. minuti pa vendarle ni mogel preprečiti vodstva Sarajevčanov, saj je iz bližine v polno zadel 34-letni Marin Aničič - 0:1. Rdeče-beli so v prvem delu najmočneje zapretili po pobegu Barnabasa Tanyjija in poskusu Tin Martiča z glavo. Drugi del so Sarajevčani - trenutno četrto uvrščena ekipa 1. lige BiH, zaostajajo za Borcem, Zrinjskim in O tem, da bo Janez Pišek spomladi nosil dres šumarjev, smo v Štajerskem tedniku že poročali. Tokrat dodajamo, da bo nosil rdeče-beli dres s številko 6, ob podpisu pogodbe pa je povedal: »V svoji karieri sem odigral že kar nekaj prvoligaških tekem, zato s sabo nedvomno prinašam bogate izkušnje. V tujini se mi zaradi poškodbe ni vse izšlo po mojih željah. Z Borcem sem sicer imel pogodbo še za pol leta, a sem jo v želji po tem, da čim več igram, prekinil. V Kidričevem sem videl idealno priložnost, da pomagam sebi in Aluminiju. Tukaj poznam trenerja, strokovni štab in ekipo, zato verjamem, da je bila odločitev o prihodu v Kidričevo prava. Želim dvigniti nivo svoje igre, z lidersko figuro na igrišču in z mirnostjo pa nedvomno pomagati ekipi do zastavljenih ciljev." Veležem - odprli na najboljši možni način in že v tretji minuti nadaljevanja povišali vodstvo. Z neubranljivim strelom pod prečko je Jovanovica ugnal 27-letni Nemanja Andušič -0:2. V 68. minuti so Sarajevčani z zadetkom 26-letnega Ganca Francisa Kyeremeha postavili končni rezultat 0:3. Do konca tekme so nekajkrat poskušali tudi rdeče-beli, najlepšo priložnost je po podaji Marka Brkl-jače zapravil Tin Matic. Naslednja pripravljalna preizkušnja varovance Roberta Pevnika čaka v soboto, ko se bodo pomerili z makedonskim prvoligašem Makedonija Gjorce Petrov. JM Rokomet • RKJeruzalem Ormož, NLB liga Zaradi poškodb odpovedana tekma s Čakovcem ki je imela le en veljaven poizkus, ki je meril 12,53 metra. Prav tako v suvanju krogle je v Beogradu tekmoval Andraž Rajher. Z dobrimi nastopi se je prebil v člansko reprezentanco in je tokrat z metom, dolgim 13,16 metra, osvojil sedmo mesto. Ptujska četverica je slovenski reprezentanci prinesla kar nekaj točk na troboju v Beogradu. Končni vrstni red je bil: prvo mesto Srbija z zbranimi 192 točkami, drugo mesto Slovenija z zbranimi 165,5 točke in tretje mesto Hrvaška z zbranimi 160,5 točke. DB V tem tednu so v RK Jeruzalem Ormož načrtovali pripravljalni tekmi v gosteh: v torek proti Čakovcu in v petek proti Varaždinu. Prav lahko se zgodi, da bodo igralci Jeruzalema ostali brez obeh tekem, saj imajo težave s poškodbami in boleznimi. „Na spisku poškodovanih sta se Davidu Bogadiju in Janu Mlaču Černetu pridružila še Tinček Hebar (poškodba zadnje lože) in Anže Blagotinšek (lažja poškodba kolena). Iz razloga, da se izognemo novim poškodbam, smo odpovedali torkovo tekmo proti Čakovcu, glede gostovanja v Varaždinu pa se bomo odločili po četrtkovem treningu. V tem trenutku ne vemo, ali bomo lahko v prvem krogu nadaljevanja državnega prvenstva proti Dobovi in na pokalnem srečanju proti Kopru računali na Hebarja in Blagotinška. Gre za pomembna moža za našo ekipo, zato upamo na najboljše. Zaradi težav s poškodbami in boleznimi so se nam v tem tednu na treningih priključili igralci Velike Nedelje. Le na tak način lahko ena in druga ekipa treniramo v normalnem ritmu," je o težavah v ormoškem taboru spregovoril trener Saša Prapotnik. Vse misli v klubu so že usmerjene proti domači tekmi 14. kroga Lige NLB. „Pustimo lestvico, kjer je Do- Foto: Črtomir Goznik Aljoša Munda je odlično izkoristil ponujeno priložnost. bova na zadnjem, 14. mestu, saj gre za ekipo, ki je za nas tradicionalno neugodna - prava 'črna mačka' ormoškega kluba. Našega naslednjega nasprotnika spoštujemo in ga niti najmanj ne podcenjujemo. Zmaga bi nas obdržala na visokih mestih in v borbi za uvrstitev v Evropo prihodnjo sezono. Najbolj od vsega si v drugem delu sezone želimo, da ostanemo zdravi. To je eden od glavnih faktorjev, ki mora biti izpolnjen, če želimo tudi v nadaljevanju sezone marljivo zbirati točke. V slačilnici si fantje želimo tudi v drugem delu prvenstva polni Hardek, ki bo tudi igral pomembno vlogo, predvsem pri izenačenih tekmah," je na kratko o pričakovanjih ormoškega moštva spregovoril otrok Jeruzalema Aljoša Munda, ki dobiva vse večje zaupanje in postaja eden ključnih igralcev moštva. Uroš Krstič 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Atletika • Zimsko prvenstvo Slovenije Trije naslovi za ptujske atlete Vsi rezultati predstavnikov AK Ptuj na Prvenstvu Slovenije v dvorani, mlajši mladinci / mladinke: - tek na 60 m: 5. Ana Čurin Prapotnik 7,88 s - tek na 200 m: 14. Ana Čurin Prapotnik 26,82 s, 57. Ula Meglič 28,73 s, 61. Zala Kramberger 29,94 s - tek na 800 m: 31. Maša Belic 2:48,62 - tek na 1500 m: 16. Maša Belič 5:48,76 - troskok: 1. Taja Pucko 11.82 m štafeta 4 x 200 m (ž): 11. AK Ptuj 1:51,55 - tek na 60 m: 32. Lan Žitnik Rogelj 7,76 s - tek na 200 m: 15. Nik Stajnko 24,18 s, 26. Paskal Rihtarič 24,82 s, 29. Lan Žitnik Rogelj 25,18 s - tek na 400 m: 14. Paskal Rihtarič 55,77 s - štafeta 4 x 200 m (m): 6. AK Ptuj 139,67 Mlajši člani / članice: - tek na 200 m: 3. Maja Kostanjevec 25,68 s, 11. Sara Šeruga 26,52 s - tek na 400 m: 14. Taja Štumberger 1:06,28 - skok v daljino: 7. Zoja Sluga 536 cm - tek na 60 m: 1. Anej Čurin Prapotnik 6,78 s - tek na 200 m: 12. Blaž Jurgec 23,59 s - tek na 400 m: 5. Marcel Mere 50,26 s - suvanje krogle: 1. Andraž Rajher 13,28 m Zasedba AK Ptuj na Prvenstvu Slovenije v Novem mestu Foto: arhiv Atletskega kluba Ptuj Olimpijski center Novo mesto je bil minulo soboto in nedeljo prizorišče dvojnega atletskega Prvenstva Slovenije v dvorani. V dolenjski prestolnici so se za naslove potegovali v mlajše mladinski in mlajše članski konkurenci. Na startni listi je bila velika večina najboljših mladih slovenskih atletov, med katerimi je bila tudi številčna zasedba Atletskega kluba Ptuj. V Novem mestu so ga v kategoriji mlajših članov zastopali Anej Čurin Prapotnik, Blaž Jurgec, Marcel Merc, Andraž Rajher, Maja Kostanjevec, Zoja Sluga, Sara Šeruga in Taja Štumberger, v konkurenci mlajših mladincev pa so tekmovali Paskal Rihtarič, Nik Stajnko, Aleks Žitnik Rogelj, Lan Žitnik Rogelj, Maša Belic, Ana Čurin Prapotnik, Ula Meglič in Taja Pučko. O množičnosti ptujske ekipe in nastopih je trener Gorazd Rajher dejal: „V obeh omenjenih kategorijah mlajših imamo na Ptuju lepo število nadarjenih atletov, ki se dobro razvijajo. Nekateri izmed tega podmladka so prikazali v Novem mestu dobre nastope, nekateri pa niso pokazali vsega, kar zmorejo. Generalno smo lahko zadovolji z doseženimi rezultati in osvojenimi štirimi medaljami." Zlate medalje za Čurina Prapotnika, Rajherja in Pučkovo Najboljši slovenski sprinter Anej Čurin Prapotnik je prišel do pričakovane zmage med mlajšimi člani v teku na 60 metrov. V predtekmo-vanju se je spustil do izida 6,79 s, pri tem pa v zadnjih metrih ni tekel „na polno". Po triurnem čakanju na finale se je temperatura v dvorani bistveno spustila in je vplivala na končni rezultat mladega atleta. Ta je prišel do prvega mesta z dobrim časom 6,78 s, a glede na Anejevo pripravljenost je bila želja še boljši rezultat. Čurin Praprotniku je uspel odličen start, saj je imel reakcijski čas 0,124, a v nadaljevanju teka je bil na meji krčev, tako da se je štoparica ustavila pri rezultatu 6,78 sekunde. Drugi naslov v mlajši članski konkurenci je iz Atletskega kluba Ptuj v suvanju krogle osvojil Andraž Rajher. Ta je 7,26 kg težko orodje vrgel do svojega novega osebnega rekorda 13,28 metra. Svojo najboljšo znamko je popravil skorajda za meter, saj je bil njegov lanski najdaljši sunek krogle v dvorani dolg 12,41 m. Gre za Andražev velik napredek v disciplini, ki jo trenira bolj za zabavo kot zares, le enkrat na teden. Veliko časa treningu atletike posveča Taja Pučko, ki si je prejšnji konec tedna na tekmovanju na mitingu v Novem mestu nekoliko „na- bila" udarno odrivno nogo. Tako je v prejšnjem tednu trenirala po prilagojenem programu in je na Prvenstvu Slovenije v kategoriji mlajših mladink zaradi bolečin v nogi zamenjala ritem troskoka. To pomeni, da je skočila po sistemu leva, leva in desna noga. Kljub tej spremembi, ki jo je privedla do štirih prestopov, je Taja pokazala, da je atletski fenomen, saj je ob tej spremembi in bolečini skočila do zlate medalje z dobrim rezultatom 11,82 metra. Ob treh zlatih medaljah so se v ptujskem atletskem taboru veselili še bronaste medalje. Do tretjega mesta je v kategoriji mlajših članic v teku na 200 metrov pritekla Maja Kostanjevec. Odlično je opravila s svojim nastopom in je za tretje mesto v Sloveniji odtekla svoj osebni rekord 25,68 sekunde. Prav tako je do osebnega rekorda in zelo dobrega 5. mesta med mlaj- šimi člani v teku na 400 metrov s časom 50,26 pritekel Marcel Merc. Prav tako peta je bila med mlajšimi mladinkami v teku na 60 metrov Ana Čurin Praprotnik, ki je dosegla čas 7,88 s. Med nastopi predstavnikov AK Ptuj velja izpostaviti še oba šta-fetna teka v kategoriji mlajših mladincev/mladink, saj sta v teku 4-krat 200 metrov tako moška štafeta (Lan Žitnik Rogelj, Aleks Žitnik Rogelj, Paskal Rihtarič, Nik Stajnko) s časom 1;39,67 min kot ženska štafeta (Ana Čurin Prapotnik, Taja Pučko, Ula Meglič, Zala Kramberger) s časom 1:51,55 min postavili nova klubska rekorda. David Breznik Rokomet • EP v Nemčiji Odlična uvrstitev Slovenije Počasi se bliža koncu šestnajsto evropsko prvenstvo v rokometu, ki ga zanimivo nasploh prvič organizira svetovna rokometna velesila Nemčija. Znani so štirje polfinalisti in polfinalna para sta Francija -Švedska (petek 26. 1. ob 17.45) in Danska - Nemčija (petek 26. 1. ob 20.30). Slovenijo po izjemnem uspehu in zmagi nad Dansko prav tako v petek 26. 1. ob 15.00 čaka tekma za končno 5. mesto. Nasprotnik bo Madžarska. V preteklosti se Slovenci na rokometnih EP lahko pohvalimo z 2. mestom leta 2004 in 4. mestom leta 2020. Za zdaj je le šest različnih držav zmagalo na prvenstvu Stare celine: Švedska (5x), Francija (3x), Danska (2x), Nemčija (2x), Španija (2x), Rusija (1x). Novega evropskega prvaka bo odločila nedeljska tekma (28. 1. ob 17.45). Zmagi nad Norveško in Dansko dokaz, da zmoremo Slovenska rokometna reprezentanca je na prvenstvu v Nemčiji dosegla dva izjemno velika skalpa. To sta zmagi nad Norveško in Dansko. Vemo, kaj v rokometnem svetu pomenita skandinavski reprezentanci. Ti zmagi sta dokaz, da se tudi rokometni »palček«, kot je Slovenija, lahko kosa z najboljšimi na svetu. Pred začetkom prvenstva je le ma- Slovenska izbrana vrsta se bo v petek ob 15.30 z Madžarsko merila za končno 5. mesto na evropskem prvenstvu v Nemčiji. lokdo verjel, da lahko posežemo po petem ali šestem mestu. Edini naš spodrsljaj, če lahko temu rečemo glede na kakovost nasprotnika spodrsljaj, je poraz proti Portugalski. Kar je najpomembnejše, smo si zagotovili kvalifikacije za olimpijado v Parizu in lahko se zgodi, da bomo prvič v zgodovini imeli moško in žensko rokometno reprezentanco na olimpijadi. To bi bil za slovenski rokomet neverjeten dosežek in dodatna motivacija za nadaljnje dobro delo v klubih. Odmevna dosežka bi tudi zagotovo vzpodbudila sponzorje pri večjem vložku v ta zanimiv, vendar zelo podcenjen šport. Dela na Rokometni zvezi Slovenije tokrat ne bomo komentirali, ker ima slednja z uspehi reprezentanc bore malo zaslug. Vedno se ustavi pri financah Rokomet je eden redkih ekipnih športov v Sloveniji, ki bi se lahko ob le malo večjem finančnem vložku kosal z najboljšimi na svetu. Tako na reprezentančni kot klubski sceni. V preteklosti je bila Slovenija rokometna meka za domače igralce in igralce z Balkana. Imeli smo močno državno ligo, v kateri so igrali kasneje tudi najboljši igralci na svetu. Tudi v evropskih tekmovanjih smo dosegali vidne rezultate. Talentiranih rokometašev nam v Sloveniji ne manjka, vendar slednji hitro zaradi boljših finančnih ponudb bežijo v tujino in s tem posledično je slabša in tudi manj zanimiva domača liga. Rokometni klub iz Ormoža je lahko lep model za RZS, kako se z nekoliko večjim finančnim vložkom, pred- vsem pa sistematičnim delom lahko dve desetletji enakovredno drži na površju z bistveno finančno močnejšimi klubi. Brez pomoči občine, brez pomoči sponzorjev, donatorjev ter že omenjenega trdega dela v klubu teh lepih rezultatov ne bi bilo moč doseči. Tudi RZS ima še veliko rezerv in manevrskega prostora za napredek na vseh področjih, predvsem po finančni in organizacijski plati. V prvi vrsti bo panožna zveza morala pomagati klubom, da sploh preživijo in ne da iz klubov sesa tudi tisti zadnji vir financ, potrebnih za golo preživetje. Navsezadnje imamo v članski konkurenci le 34 moških in 16 ženskih klubov. A kljub vsemu znova dosegamo fantastične dosežke na vseh športnih področjih. Obenem je šport največji ambasador ugleda naše države, v Ormožu je šport na primer veliki ugled Občine Ormož. Ne smemo pozabiti, da je šport tudi gospodarska panoga, posel. V šport in otroke se splača vlagati, tu ni zapravljenega denarja. Na enem izmed predavanj je bila predstavljena študija ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je pokazala, da vsakih 100 EUR, ki jih vložimo v šport, da rezultat 177 EUR, kar je zelo ogromno. Šport predstavlja kar 1,63 % BDP, v športu je zaposlenih okrog 2,5 % aktivnega prebivalstva, v državno blagajno šport prispeva kar 320 milijonov EUR davkov in prispevkov. In spet smo končali ter obtičali pri denarju. A denar ni vse, v prvi vrsti je pomembno, da smo zdravi. In vložek v šport je ogromen vložek v zdravje. Uroš Krstič Planinski kotiček Čez Tunjice v Kamnik Sobota, 3. februarja 2024 Vabimo vas na izlet čez Tunjice v Kamnik. Na pot se bomo podali z vlakom in uživali v prečudovitih razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe in velik del Gorenjske. Pogled pa seže tudi preko Ljubljane vse do Dolenjske in Notranjske. Popoldan se bomo sprehodili še po ulicah starodavnega Kamnika, kjer je bil rojen Rudolf Maister. Na pot se bomo tudi tokrat podali po taktih znane melodije Veselo v Kamnik in uživali v lepotah pokrajine. Zato vas vabimo, da se nam pridružite in v naši družbi doživite nekaj novega. Popoldan se bomo z vlakom vrnili v Ptuj. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 3. februarja, ob 6.45 na železniški postaji Ptuj. Z vlakom se bomo popeljali do Ljubljane in naprej skozi Domžale do Šmarce, od koder se bomo podali skozi vas Križ na Vinski vrh in v vas Tunjice, ki je izjemna razgledna točka. Ogledali si bomo poz-nobaročno cerkev sv. Ane, ki je prava umetnina, in bližnji Zdravilni gaj, s točkami bioenergije. Po daljšem počitku bo sledil pohod v bližnji Kamnik, kjer se bomo sprehodili po starodavnem mestu in si ogledali zaklade frančiškanskega samostana. Z vlakom se bomo nato skozi Ljubljano vrnili proti domu. Prihod vlaka na Ptuj je ob 20.04. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana in pijača iz nahrbtnika ter v Kamniku. Skupne zmerne hoje bo 4,5 ure. Strošek izleta znaša 7 EUR. Še vedno lahko koristite brezplačno vozovnico starejših od 65 let oz. upokojencev za vlak. Vsi drugi udeleženci si dnevno IJPP vozovnico Slovenija kupite sami. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 30. 1. 2024. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240203, namen Kamnik. Prosim upoštevajte rok prijav zaradi rezervacije sedežev na IC-vlaku. Vodil bo Uroš Vidovič. Štajerski 1 rEDNIK www.tednik.si Í3stajersk¡tedn¡k L Stajerskitednik petek • 26. januarja 2024 Šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Prua kadetska ekipa NTK Cirkouce (u sredini) je pod uodstuom Danila Piljaka zmagala na ekipnem Kadetska ekipa deklet NTK Cirkouce (desno) je na ekipnem DP stopila na tretjo stopničko zmagoual- državnem prvenstvu. nega odra. Namizni tenis • Ekipno DP za kadete in kadetinje Izjemen uspeh NTK Cirkovce na ekipnem državnem prvenstvu V Cirkovcah v tamkajšnjem namiznoteniškem klubu v zadnjih letih delajo velike korake v popularizaciji in dvigu kakovosti te zelo priljubljene športne panoge. Za trud so bili poplačani z odličnimi igrami in uvrstitvami na tokratnem kadetskem ekipnem državnem prvenstvu, kjer so se na zmagovalni oder prebili z obema selekcijama, fantov in deklet! O kakšnem uspehu govorimo, najbolje priča podatek, da to ni uspelo nobeni drugi ekipi v Sloveniji. Ekipno državno prvenstvo v kategoriji kadetov in kadetinj se je začelo pred tednom s kvalifikacijskimi turnirji. Pri fantih je na štirih turnirjih nastopilo 24, pri dekletih pa na dveh turnirjih devet ekip. Cirkovčani so nastopali s tremi ekipami, dvema fantovskima in eno dekliško. Udarna zasedba Cirkovc (Aleks Koren, Vitan in Jakob Plajnšek, Tai Širec) je na Ravnah na Koroškem zmagala v vseh petih dvobojih in se je brez težav prebila med najboljših osem ekip v tej starostni kategoriji v Sloveniji. Druga ekipa NTK Cirkovce (Urh Novak, Martin Kirbiš, Anže Safošnik, Lovro Gošnjak) je tekmovala v Zalogu in zasedla 4. mesto (ena zmaga in štirje porazi). Dekleta NTK Cirkovce (Sara Er-hatič, Pia Kundih, Alja Krajnc, Neli Koren) so prav tako nastopala v Zalogu in med štirimi ekipami osvojila 2. mesto (dve zmagi, en poraz). Prva je bila domača ekipa Vesna. Z odliko tudi v polfinalu Obe najboljši cirkovški ekipi sta v soboto v Lučah čakala polfinalna turnirja, v katerih sta v dveh skupinah s po štirimi ekipami po dve najboljši napredovali v finale od 1. do 4. mesta, drugi dve pa sta se borili za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Cirkovčanom se je v obeh kategorijah uspelo prebiti v elitni finale. Fantje so z dvema zmagama (Savinja, B2) in enim porazom (Mengeš) zasedli prvo, dekleta pa z istim izkupičkom drugo mesto. Fantje, polfinalna skupina 2: 1. Cirkovce 1, 2. Savinja Žalec ZIT, 3. Mengeš 1, 4. NTK B2. Dekleta, polfinalna skupina 1: 1. ŠD SU, 2. Cirkovce, 3. NTK B2, Arrigoni. Napeti in izenačeni finale Nedelja je bila v Lučah dan za finalne nastope. Ti so predvsem pri fantih minili v izjemno napetih in izenačenih dvobojih, prav v vseh primerih je o zmagovalcih odločala osma ali deveta partija (5:3, 5:4, oz. 3:5, 4:5). V tem vrtiljaku izjemnih predstav mladih igralcev in igralk so na koncu odločale malenkosti, dejansko je štel vsak dobljeni in izgubljeni dvoboj. Najboljše tri ekipe pri fantih so tako zbrale enako število točk (po 4), v seštevku dobljenih in izgubljenih dvobojev pa so najdaljšo potegnili igralci iz Cirkovc (zmagi s Savinjo 5:3 in Arrigonijem 5:4 ter poraz z Vrtojbo 4:5) in tako osvojili naslov državnih ekipnih prvakov! Vrstni red, fantje: 1. NTK CIRKOVCE 1 3 2 1 14:12 4 2. NTK SAVINJA ŽALEC ZIT 3 2 1 13:12 4 3. NTK VRTOJBA 3 2 1 13:13 4 4. NTK ARRIGONI 3 0 3 12:15 0 Dekleta NTK Cirkovce so se ob premoči ŠD SU enakovredno borila za končno 2. mesto. Tesen poraz proti Vesni (4:5) jih je od tega oddaljil, kljub temu pa so z zmago proti ekipi NTK Logatec uspela skočiti na zmagovalni oder. Tretje mesto v državi je za ekipo izjemna nagrada za dobro delo v preteklosti in obenem zagon za nadaljnje načrte. Vrstni red, dekleta: 1. ŠD SU 3 3 0 15:3 6 2. NTK VESNA 3 2 1 12:11 4 3. NTK CIRKOVCE 3 1 2 10:13 2 4. NTK LOGATEC 3 0 3 5:15 0 Vseh teh uspehov si ni mogoče niti zamisliti brez odličnega dela celotnega kluba, še posebej pa trenerjev. Igralce so na tekmovanju vodili trenerji Žan Napast in Jaša Lozinšek (ekipa kadetinj) ter Urban Ovčar in Danilo Piljak (ekipa kadetov). Aleks Koren: „Kljub bolezni, zaradi katere sem pred ekipnim tekmovanjem moral odpovedati udeležbo na mednarodnem tekmovanju WTT Youth Contender Linz v Avstriji, sem v kvalifikacijah za državno prvenstvo in na državnem prvenstvu prikazal zelo dobro igro in zabeležil 25 posamičnih zmag, brez poraza. Kot ekipa smo celotno državno prvenstvo odlično odigrali, v najpomembnejših dvobojih sta se izkazala Vitan in Jakob Plajnšek, ki sta k zmagam ekipe prispevala nekaj odločilnih posamičnih zmag." Sara Erhatič: „V kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo smo osvojili 2. mesto, kar je bila odlična popotnica za naskok na najvišja mesta na državnem prvenstvu. Na državnem prvenstvu sem izgubila le dva dvoboja, premagala pa kar 12 nasprotnic. Brez dobrih predstav in zmag soigralk Pie Kundih, Alje Krajnc in Neli Koren nam ne bi uspelo osvojiti 3. mesta." Trenerska ekipa: „Na ekipnem državnem prvenstvu so kadeti s štirimi ekipnimi zmagami prikazali najboljše igre proti najboljšim ekipam. Naslova državnih prvakov jim nista preprečila niti tesna poraza s 4:5 proti ekipi NTS Mengeš I v uvodnem dvoboju in proti tretjeuvrščeni ekipi NTK Vrtojba v zadnjem dvoboju. Najboljše igre je prikazal najboljši kadet v Sloveniji Aleks Koren. Aleks je kljub pomanjkanju treningov zaradi bolezni na ekipnem državnem prvenstvu suvereno premagal vse nasprotnike, v vseh dvobojih je izgubil le 2 niza. Posebej velja pohvaliti brata Vitana in Jakoba Plajnška. Vitan je na ekipnem državnem prvenstvu zabeležil sedem posamičnih zmag, ki so bile odločilne za dosežene ekipne zmage in tudi tesna poraza. Jakob, sicer še mlajši kadet, je navdušil s svojo borbenostjo, izpostavljamo izjemno igro za odločilno zmago proti ekipi NTK Arrigoni Izola. Tai Širec je proti starejšim tekmecem prikazal zelo zavzeto, kakovostno in raznovrstno igro. Z igro in tremi ekipnimi zmagami so navdušile tudi kadetinje. Največ, kar 12 posamičnih zmag je dosegla Sara Erhatič, zelo dobro igro je prikazala tudi mlajša kadetinja Pia Kundih, ki je s sedmimi posamičnimi zmagami pomagala ekipi do osvojene ekipne bronaste medalje. Alja Krajnc in Neli Koren kažeta izjemno nadarjenost in potencial za doseganje zmag v prihodnjih letih. Dosežen naslov državnih prvakov kadetov in tretje mesto kadetinj potrjujejo strokovno in sistematično delo v NTK Cirkovce in so zagotovo vzpodbuda številnim drugim (mlajšim) igralcem v NTK Cirkovce." Jože Mohorič Strelstvo • Mladinske državne lige Mladi spodnjepodravski strelci do novih odličij Četrti turnir Državne mladinske lige v streljanju z zračno puško in zračno pištolo, ki je potekal minulo soboto v športni dvorani na Hardeku, je med spodnjepodravskimi klubi prinesel največ veselja mladim juršinskim strelcem, ki so dosegli največ visokih uvrstitev. Juršinčan Valter Drašler skupno drugi, Nika Sitar s prvim bronom v sezoni Med mladinci s pištolo je prvo zmago v sezoni dosegel Klemen Grmek iz Olimpije in v skupnem seštevku kot vodilni prehitel juršin-skega strelca Valterja Drašlerja, ki je s 537 krogi osvojil šesto mesto, skupno je zdaj drugi. Ptujčan Lan Breznik je s 529 krogi osvojil sedmo mesto, skupno peti. Med mladinkami je prvo bronasto odličje v sezoni osvojila Ptujčanka Nika Sitar z najboljšim dosežkom v sezoni s 526 krogi in se tudi v skupnem seštevku mladink prebila na tretje mesto. Četrto zmago v sezoni je slavila nepremagljiva Manja Slak (557) iz Gorenje vasi. Zaradi odsotnosti Luke Rozmana so Ptujčani ostali brez ekipne uvrstitve in zdaj v skupnem seštevku zasedajo četrto mesto, vodijo Brežice pred Olimpijo in Železniki. Bron za Milana Kvasa, Juršinci tretjič v sezoni do ekipnega srebra Med kadeti s pištolo je še tretjič v sezoni zmagal Miha Fras iz Proarmisa s 360 krogi, odličen nastop pa je uspel tudi juršinskemu strelcu Milanu Kvasu, ki je s svojim najvišjim rezultatom v sezoni, s 351 krogi, osvojil tretje mesto in zdaj tudi v skupnem seštevku zaseda tretje mesto. Dobro so se odrezali tudi preostali juršinski strelci Mai Pak (343), Miha Močnik (343) in Jan Brmež Čeligo (338), ki so osvojili 7., 9. in 11. mesto. Med kade-tinjami je drugo zaporedno zmago dosegla rečiška strelka Zala Kajtna Poženel (359) pred klubsko kolegico in vodilno v skupnem seštevku Evo Vodopivec (358), s katero se borita za skupno zmago. Ptujčanka Maruša Antonič je s 307 krogi osvojila sedmo mesto. V ekipni tekmi so Juršinčani še tretjič v sezoni osvojili srebrno odličje, tokrat z najvišjim rezultatom 1037 krogov in le pet krogov za ne-poraženimi zmagovalci in vodilnimi v skupnem seštevku - Rečice pri Laškem. Najmlajši Juršinčani brez športne sreče ostali brez odličja, novinec Ljubec 4. V najmlajši kategoriji - starejših dečkov s pištolo - je bil med juršin-skimi strelci najboljši novinec Jayden Ljubec, ki se je s 159 krogi uvrstil na visoko četrto mesto, preostali juršinski strelci Nejc Repič (153), Anej Čuček (143) in Žan Gril (120) so osvojili šesto, deveto in dvanajsto mesto. Med starejšimi deklicami s pištolo je tretjič v sezoni zmagala Škofjeločanka Amalia Draksler (177). V ekipni tekmi so z novim državnim rekordom 481 krogov slavile mlade strelke Policista iz Maribora pred Gorenjo vasjo (462) in Rečico pri Laškem (455). Nekaj športne smole pa je imela juršinska ekipa, ki je z dosežkom bronaste ekipe osvojila nehvaležno četrto mesto in ostala brez odličja po seštevku notranjih desetič (0:1). Ormoški mladinec s puško - Benjamin Nino Kovačec 4., Jan Dogša 13. Med mladinci s puško se je nove najvišje uvrstitve v sezoni pred domačimi navijači veselil ormoški strelec Kovinarja Benjamin Nino Kovačec, ki je s svojim najboljšim dosežkom v sezoni osvojil visoko četrto mesto. Uspešen je bil tudi drugi Ormožan Jan Dogša (592,0), ki je osvojil trinajsto mesto, 28. Kidričan Bogdan Blaž (509,2). Tretjič v sezoni je zmagal Luka Lukic (622,1) iz Trzina. Med mladinkami je prvič v sezoni zmagala Grosupeljčanka Tjaša Kužnik (621,8) in prevzela vodstvo v skupnem seštevku pred Trbo-veljčanko Hano Strakušek (615,0), ki je po seriji uspešnih nastopov na mednarodnih tekmovanjih v Trzinu Foto: Strelski klub Ptuj V Ormožu se je med mladinkami s pištolo prvega bronastega odličja v sezoni veselila Ptujčanka Nika Sitar, zmagala je Manja Slak iz Gorenje vasi pred Brežičanko Saro Ščuri. in Rušah tokrat ostala brez odličja na šestem mestu. Aktualna mladinska ligaška prvakinja, domačinka Eva Petek, je s 611,4 kroga prav tako ostala brez odličja na osmem mestu. Ormožani so bili uspešni tudi v ekipni tekmi, kjer so dosegli 1807,4 kroga in osvojili visoko četrto mesto, zmagale so Rušanke s 1850,1 kroga. Med kadeti s puško je zmagal Marko Rašula (412,5) iz Olimpije, pred moštvenim kolegom in vodilnim v skupnem seštevku Maksimilijanom Žaričem (412,2). Ormoški strelci Kovinarja Anej Marin (380,2), Timotej Boj (372,6) in Jaka Horvat (334,6) so osvojili 23., 31. in 44. mesto. V ekipni tekmi so Ormožani (1087,4) osvojili 12. mesto, zmagala je Olimpija (1225,0). Med kadetinjami je četrtič v sezoni zmagala Kisovčanka Nika Skubic s 414,2 kroga. Kidričanka Bojana Marijanovič peta med starejšimi deklicami V najmlajši kategoriji starejših deklic s puško je v svojem drugem nastopu Kidričanka Bojana Marijanovič (193,3) osvojila peto mesto, do novega odličja sta ji zmanjkala dobra dva kroga. Tretjič v sezoni je zmagala Manca Felle iz Doliča (198,.5). Med starejšimi dečki s puško sta Ormoža-na Kovinarja Taj Bombišek Fermišek (180,0) in Niko Rakuša (171,3) osvojila 16. in 26. mesto. Drugo zmago v sezoni je slavil Cerkničan Jan Urbas (194,8). Simeon Cone 1G Štajerski Šport mladih, rekreacija petek m 26. januarja 2024 Hokej na ledu Ptujski hokejisti z novim imenom - Legionarji Inline hokej ali hokej na rolerjih je na Ptuju in v okolici „v modi" že okrog deset let. Zimsko nadgradnjo so ljubitelji hokeja naredili lansko zimo, ko so na drsališču ptujske mestne tržnice začeli igrati to atraktivno igro na pravem ledu. Hokejski zanesenjaki so se dobivali dvakrat na teden in so kot vrhunec sezone lani organizirali tudi odmeven turnir Winter Classic Ptuj 2023. Ta jim je dal dodatnega zagona za nadaljnje aktivno ukvarjanje s hokejem na ledu. Približno petnajst igralcev se to zimo vsak torek in četrtek ob 20. uri zbere na drsališču, kjer redno igrajo hokej na ledu. Napredek je pri večini viden in o njem je ptujski igralec ho- keja Jure Čuček dejal: „V sami kakovosti igre smo napredovali. Tudi število udeležencev, ki redno prihajajo na treninge hokeja, se je glede na prvo sezono povečalo. Tako lahko rečem, da se vidijo številni pozitivni učinki rednega igranja na Ptuju." Pri tem se je Čuček zahvalil tudi Javnim službam Ptuj, da lahko redno in nemoteno uporabljajo ledeno površino za igranje hokeja. S tem športom se ukvarja vedno več posameznikov, ki se občasno udeležujejo tudi kakšnega turnirja ali odigrajo kakšno prijateljsko tekmo. Ob koncu leta 2023 sta ekipi Ptuj 1 in Ptuj 2 zaigrali na turnirju v Ljutomeru, medtem ko so pred dnevi odigrali prija- teljsko tekmo z Varaždinom, ki so jo izgubili s 5:6. V načrtu imajo tudi povratno tekmo z ekipo iz Varaždi-na, ki naj bi jo odigrali 2. februarja ob 20. uri. Do takrat bodo Ptujčani še pridno vadili, domačim gledalcem pa se bodo predstavili z novim imenom -Inline hokej klub Ptuj Legionarji. O precej logični izbiri imena »Legionarji« Primož Potočnik pojasni: „Med nami se je najbolj prijelo ime Legi-onarji. Kot vemo, je Ptuj povezan z Rimom, kjer so imeli legionarji nekoč vlogo, da so širili rimski imperij, medtem ko imamo mi sedaj vlogo, da širimo promocijo igranja hokeja na Ptuju in v okolici." Promocija jim dobro uspeva, še vedno pa v svoje vrste še to zimo vabijo novince, da se jim pridružijo pri igranju enega izmed najbolj atraktivnih športov na svetu. David Breznik Kikboks m KBV Ptuj Ekipa Inline hokej klub Ptuj Legionarji Mali nogomet • Zimska liga občine Videm V obeh konkurencah na finale Zgornja Pristava, Selan in Majolka V Vidmu je bil zaključen redni del ranski konkurenci so se uvrstile na sezone v tamkajšnji zimski ligi. Po zaključni turnir, kjer bodo med seboj najboljše tri ekipe v članski in vete- odločile o zmagovalcih. V zadnjem Članska ekipa ŠD Selan je v rednem delu zasedla 2. mesto. B. SD VIDEM Taja Sibila osvojila zlato rokavico Ekipa Kluba borilnih veščin Ptuj je odlično začela sezono 2024. Prejšnji konec tedna se je šest tekmovalcev udeležilo mednarodnega turnirja Golden Glove v kickboxingu v mestu Mareno di Piave v Italiji. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, dve tekmovalki pa tudi v light kontaktu. Osvojili so pet medalj, najuspešnejša pa je bila Taja Šibila, ki je postala zmagovalka v svoji kategoriji. Rezultati: 1. mesto je osvojila: - Taja Šibila, st. kadetinje nad 65 kg v point fightingu 2. mesto sta osvojila: - Jaka Kozel, mlajši kadeti do 45 kg v point fightingu - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v light kontaktu 3. mesto sta osvojila: - Vito Goričan, starejši kadeti do 47 kg v point fightingu - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v point fightingu Maj Štrucl med starejšimi kadeti nad 69 kg in Pia Kozel med mlajšimi kadetinjami do 35 kg sta osvojila 5. mesti. Ekipo sta vodila trenerja Edvard Štegar in Filip Janžekovič, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Milan Breg, Aleš Skledar in Matej Šibila. Franc Slodnjak Ptujski tekmovalci v Italiji Foto: Franc Slodnjak Plavanje • 25. Boštjanov Dr. Fig 2024 V Kranju nove norme za ptujske plavalce Foto: Črtomir Goznik / David Breznik krogu je bilo pri članih odigranih kar nekaj napetih tekem, ki so neposredno odločale o uvrstitvi na zaključni turnir, najkrajšo pa so na koncu potegnili igralci ekipe ŠD As, ki jim je za finale zmanjkala ena točka. Člani 5. KROG: ŠD Selan - ŠD AS 2:2, ŠD Tržec - KMN Zg. Pristava 6:5, ŠD Selan - ŠD Lancova vas 7:4, ŠD Videm - ŠD Majolka 3:6, ŠD Majolka - ŠD Lancova vas 4:3. 1. ŠD ZG. PRISTAVA 7 6 0 1 38:18 18 2. ŠD SELAN 7 4 2 1 30:21 14 3. KMN MAJOLKA 7 4 1 2 19:20 13 4. ŠD AS 7 3 3 1 30:22 12 5. ŠD VIDEM 7 2 2 3 29:29 8 6. ŠD LANCOVA VAS 7 2 1 4 27:24 7 7. ŠD TRŽEC - R21 7 2 1 4 26:31 7 8. ŠD POBREŽJE 7 0 0 7 11:45 0 Veterani 4. KROG: ŠD Selan - ŠD Tržec 4:2, ŠD Videm - ŠD Pobrežje 7:2, ŠD Zg. Pristava - KMN Majolka 1:5. 1. KMN MAJOLKA 4 4 0 1 26:12 12 2. ŠD SELAN 4 4 0 1 22:11 12 3. ŠD ZG. PRISTAVA 4 4 0 1 22:10 12 4. ŠD TRŽEC 4 1 0 4 14:13 3 5. ŠD POBREŽJE 4 1 0 4 14:26 3 Plavalni klub Triglav Kranj je gostil mednarodni plavalni miting 25. Boštjanov Dr. Fig. V kranjskem bazenu se je v celodnevnem programu v vseh disciplinah zvrstilo blizu 650 plavalcev iz 28 klubov, ki so prišli iz Slovenije in tujine. Pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča so barve Plavalnega kluba Terme Ptuj tokrat zastopali Laura Božičko, Nuša Arnuš, Katarina Strelec, Sara Maček, Leon Zver, Teodor Murko in Tibor Žnidarič. Večina med njimi je dobro opravila svoje nastope v bazenu. Izstopala sta Laura Božičko in Leon Zver, ki sta si priplavala dve novi normi za nastop na zimskem državnem prvenstvu, ki bo potekalo od 9. do 11. februarja. Laura je na 50 metrov prsno dosegla čas 41,26 s in na 50 metrov prosto 32,68 s, Leon pa na 50 metrov prsno 49,13 s in na 100 metrov prsno 1:50,75. O nastopih teh dveh mladih plavalcev je trener Bernard Veršič povedal: „Vsi naši plavalci so odplavali odlično, še posebej Laura, ki si je v mlajšem letniku kategorije deklic priplavala normi na 50 metrov prsno in prosto. Odlično je odplaval tudi Leon, ki si je priplaval dodatni normi na 50 in 100 metrov prsno, tako da ima sedaj skupno pet norm za državno prvenstvo." David Breznik Foto: Bernard Veršič 4 1 O 4 17:32 S Ekipa ŠD As je osvojila nehvaležno 4. mesto, do uvrstitve na zaključni turnir ji je zmanjkala ena točka. Razpored končnice (27. 1.): ob 15.00: KMN Majolka - ŠD Zgornja Pristava (veterani) ob 15.40: ŠD Zgornja Pristava -KMN Majolka (člani) ob 16.20: ŠD Selan - ŠD Zgornja Pristava (veterani) ob 17.00: ŠD Selan - KMN Majolka )člani) ob 17.40: KMN Majolka - ŠD Selan (veterani) ob 18.20: ŠD Zgornja Pristava - ŠD Selan (člani) UR Mladi ptujski plavalci v Kranju Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (ž) 10. KROG: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož Mlinotest Ajdovščina (v soboto, 27. 1., ob 19.30 v Veliki Nedelji). 1. B SRL (m) ZAOSTALA TEKMA 14. KROGA: Butan Plin Izola -Velika Nedelja (v petek ob 19.00). 2. SRL (m) ZAOSTALA TEKMA 10. KROGA: Sevnica - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 12. KROG: ŽOK Mislinja - ŽOK Ptuj (v soboto ob 15.30). Kegljanje • 1. B SKL - vzhod (ž) 12. KROG: Slovenja Gradec - Drava (v soboto ob 16.00). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 6. KROG, V SOBOTO OB 10.00: Savinja KPM II - Ptuj, Savinja III - Cirkovce I; OB 13.00: Savinja III -Ptuj, Savinja KPM II - Cirkovce I. Futsal • 1. SFL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica - Oplast Kobarid, Dobovec - Bronx Škofije; ob 20.30: Meteorplast Šic Bar - THE Nutrition Extrem, Siliko Vrhnika - Dobrepolje. Mali nogomet • V Ljutomeru 4. turnir v futsalu za veterane Športna zveza Ljutomer in ŠIC bar caffe pripravljata 4. turnir v futsalu za veterane, igralce, starejše od 35 let. Turnir bo odigran v soboto, 27. 1., z začetkom ob 15. uri v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Prireditelj bo podelil pokale za tri najboljše ekipe kakor tudi za najboljšega igralca, vratarja in strelca. Jože Mohorič, NŠ petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK mesna lazanja, rdeča goveja juha z rezanci, jota, buhtlji z krompirjeva juha polpeti iz mletega testenine v kisla juha, pražen pesa svinjska pečenka marmelado z ajdovo kašo, mesa, pire krompir, paradižnikovo- krompir z zelenjavo, riž z gratinirane skutine solata smetanovi omaki, grahom, radič v solati palačinke, jabolčna čežana zelena solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Svinjska pečenka z zelenjavo poljubno svinjsko meso za pečenko (lahko tudi rebrca) 5-6 večjih korenčkov 2 veliki čebuli 1 večja zelena paprika 1 večja rdeča paprika sol po okusu Za marinado: 5-6 sušenih paradižnikov 2 žlici gorčice 1 žlica rdeče paprike v prahu rožmarina po okusu poper po okusu sol po okusu 2 žlici poljubnega kisa 2 žlici temne sojine omake Meso posolite z vseh strani in pustite na sobni temperaturi približno eno uro. Za marinado v dobro zmešajte vse sestavine, da nastane gosta tekoča zmes. Korenček olupite in narežite na debelejše kolobarje 1-1,5 cm, čebulo prerežite na pol in narežite tudi papriko narežite na trakce. Vso zelenjavo dajte v pekač, rahlo posolite in dobro premešajte. Na zelenjavo dajte meso in ga premažite z marinado. Pekač pokrijte s pokrovom ali z aluminijasto folijo in ga dajte v hladno pečico ter temperaturo nastavite na 160 °C. Pokrito pecite 2,5-3 ure, potem odkrijte, povišajte temperaturo na 200 °C in pecite še 30 minut, da se meso lepo zapeče. Če meso med peko spusti preveč tekočine, jo odlijte, sicer se meso ne bo lepo zapeklo, vendar je ne zavrzite. Ko je meso pečeno, ga vzemite iz pečice, pustite stati vsaj 15 minut, da se malo ohladi, nato pa narežite na poljubno debele rezine. Zelenjavo pre- mešalniku na trakce, 1 À Testenine v paradižnikovo-smetanovi omaki • poljubne testenine • 1 čebula • 2 stroka česna • 2 jedilni žlici paradižnikove mezge • sol po okusu • poper po okusu • origano po okusu • 100 ml mleka • 200 ml smetane za kuhanje • 200 g naribane mozzarelle Testenine skuhajte po navodilih na embalaži. Čebulo nasekljajte na drobne kocke in jo popražite na olivnem olju. Dodajte 2 stroka nasekljanega česna in popražite, da zadiši. Dodajte paradižnikovo mezgo, sol, poper in origano ter dobro premešajte. Prilijte mleko in smetano za kuhanje ter dodajte mozza-rello. Vse skupaj dobro premešajte, vendar pazite, da ne zavre, sicer se bo omaka sesirila. Dodajte kuhane testenine, dobro premešajte, da se vse testenine prekrijejo z omako in še kakšno minutko kuhajte. Podlehnik • Razstava dveh umetnikov Marko Vindiš: »Haloze so moje sanje« Po petih letih je domačin Marko Vindiš, ki obožuje jutra, sončne vzhode, razglede, meglice in je zaljubljen v Ha-loške griče, v Podlehniku pripravil fotografsko razstavo Haloze skozi objektiv umetnika. V10 letih ljubiteljskega fotografiranjaje haloški fotograf poleg enkratnih razgledov in kotičkov spoznal tudi izjemne ljudi. In med njimi je tudi slikarka Oxana Kravtsova, kije bila tokratna gostja Markove razstave. Prvo razstavo je Marko Vindiš naslovil Kako podravsko avtocesto vidijo ptice, sedaj je na ogled postavil podobe Haloz - zavite vrste vinske trte, griče, meglice, ki se ujamejo v haloške grape, cerkve in hiške posejane po slemenih ... »V objektiv so ujeti trenutki z malo umetniškega navdiha, saj menim, da me notranji občutki pripeljejo do tega, da sem ob pravem času na pravem mestu,« je dejal. Njego- Razstavo je s pesmijo dopolnil oktet Planika Foto: Mojca Vtič va dela so opažena - na natečajih, na platnicah knjig, na koledarjih, haloški razgledi krasijo tudi sme-tarska vozila, pa domove v obliki fototapet, največjo prepoznavnost pa pridobivajo na družbenem omrežju Facebook. A kot pravi, ne fotografira zaradi všečkov, čeprav so neke vrste kazalnik kakovosti in lepote fotografije, temveč zato, ker v fotografiranju uživa. In zakaj Haloze? »Menim in čutim, da imamo čudovito naravo, ki nam prinaša mir in pozitivno energijo. Haloze so tudi moje sanje, prostor, kjer najdem mir in svojo dušo,« je povedal Vindiš, ki sicer živi na Ptuju, vendar pa ima svoj kotiček tudi v Sedlašku. In v osrčju Haloz ustvarja tudi Oxana Kravtsova, ki se je pred leti z družino iz Rusije preselila v Slovenijo, pred tremi leti pa je postala občanka Podlehnika. »Zame je velika čast sodelovati na razstavi. Haloze so moj ljubi dom, vzljubila sem pokrajino in državo, Marko Vindiš, ljubiteljski fotograf zaradi narave, ki me je očarala na prvi pogled, predvsem pa ljudi.« Fotografije bodo v avli občinske stavbe na ogled vse do konca poletja s tem pa tudi možnost, da si vsak obiskovalec izbere svoj najljubši haloški utrinek. In kateri je Foto: Mojca Vtič Markov najljubši razgled? »Velika dilema. Že tako ali tako je bilo fotografije težko izbrati med vsemi najljubšimi, ki so se nabrale do sedaj. Potrudil pa sem se, da sem vključil vse haloške občine.« Mojca Vtič 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Videm • Gledališka skupina oživila Pesem klopotcev Prve sedeže zasedli že uro pred predstavo Uro pred uprizoritvijo drame Pesem klopotcev domačinke Marije Kolednik Črnila, kije zgodbo napisala pri vsega 17 letih, so se začeli zbirati igralci, kaj kmalu za njimi so prišli že prvi obiskovalci v želji po rezervaciji čim boljšega sedeža. Po treh letih premora in letu dni priprav je namreč gledališka skupina KD Franceta Forstneriča na odru videmske kulturne dvorane ponovno zaigrala. Tragično zgodbo haloške družine, ki sta jo revščina in težaško delo oropala veselja in življenja, je režisersko preoblikovala Metka Ostroško, Marija Kolednik Črnila pa je dodala: »Ganila me je nova preobleka drame.« Pesmi klopotcev bo mogoče prisluhniti le še 28. januarja. Kulturno društvo Franceta Forstneriča je lani zabeležilo 100 let delovanja in v lanskem jubilejnem letu je domača gledališka skupina začela priprave na igro, v začetku leta 2024 je bila zrela za uprizoritev. »Pesem klopotcev smo izbrali, ker smo želeli uprizoriti domačo igro, domačega avtorja, ki govori o naši zgodovini,« je pojasnila Metka Ostroško. Izvirno gre za izjemno žalostno dramo, saj so osrednji protagonisti zgodbe težaško delo, revščina, bolezen in posledično smrt. »V tokratni priredbi smo malce omilili to žalost, osrednje sporočilo igre pa je, da je naš haloški človek, ne glede na to, kako zatiran je bil, potlačen v ilovico in priklenjen na zemljo, vedno znova vstal, imel je v sebi žar življenja. Ljudje so nekdaj zaradi težaških okoliščin izjemno trpeli, vendar pa so se znali vedno znova tudi poveseliti - s Foto: KD Videm Med petimi osnovnošolci, ki so se pridružili gledališki skupini, sta tudi Iva Bezjak in Evelin Kolednik. Iva je povedala: »Gledališki skupini sem se priključila, ker meje mami vprašala, ali bi se pridružila. Ni mi žal, fajn mi je, spoznala sem tudi zelo dobro prijateljico.« Evelin Kolednik pa je z gledališko skupino sodelovala že pred priključitvijo: »Sedaj, ko sem članica, sem resnično spoznala veliko ljudi, ki nas druži veselje do nastopanja, gledališča. Vaje smo imeli dvakrat tedensko, sedaj še ob koncih tedna. Čeprav je igra žalostna, je vendarle polna zanimivih, napetih, dramskih dogodkov. Z dobro voljo med igro pa tudi popravimo sicer žalostno ozadje zgodbe.« Režiserka predstave je Metka Ostroško (levo). Foto: KD Videm Sodelujoči: Manj a Vinko, Euelin Kolednik, Luka Perger, Omen Vegan, Ema Krojne, Iva Bezjak, Janko Gabro-vec, Boris Vegan, Biserka Selak, Mateja Krojne, Alex Ferlič, Aleksandra Kukouič, Dejan Krojne, Srečko Bedrač, Jože Krsnik, Anica Kokol, Milena Gabrouec, Franc Habjanič, Mirko Riktarič, Marijan Furek, Jožef Hrga, Andrej Forstnerič, Ivan Lukačič, Roman Kociper, Miran Ostroško, režija Metka Ostroško in svetovalec režije Vojko Belšak. pesmijo.« Pri preoblikovanju drame je Metki Ostroško pomembno pomagal profesionalni filmski in gledališki igralec, ki se je preselil v videmsko občino, Vojko Belšak. Sicer pa je Metka Ostroško vse prej kot novinka pri režiranju iger. Prvič je to vlogo prevzela leta 2011, pred tem je bila vrsto let članica igralske zasedbe. In strast do igre in gledališča še ohranja, kar želi prenesti tudi na mlajše generacije. »Lani se nam je pridružilo pet osnovnošolcev in resnično sem vesela in ponosna, da so te mlade očke postale del naše zasedbe. Se- veda se želim, da se nam priključi še več članov, predvsem srednje generacije. Sicer pa, tako dolgo kot bodo imeli igralci in člani veselje do igranja, tako dolgo se bom trudila, da bom našla pravo igro zanje in jo ustrezno 'preštrikala'.« Mojca Vtič Kurentanc bodo ogreli Kingston, MI2 in David NYX Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju - prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev. Pustni čas je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ampaktudi za ogled številnih etnografskih in karnevalskih povork, spoznavanje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zabavo v maskah in še kaj. Obhodi kurentov so ena izmed mnogih etnografskih tradicij iz različnih koncev sveta, ki preko sebi lastnih zunanjih podob in obredov težijo k skupnemu cilju. Le-ta je v veliki večini različnih narodov in narodnosti usmerjen v zagotavljanje pogojev k boljši kakovosti vsega bivajočega. Nedelja, 11. februarja, je na Ptuju namenjena mednarodni karnevalski po-vorki. Gre za vrhunec Kurentovanja, ko ptujske ulice in trge preplavi sprevod na tisoče karnevalskih masktertradici-onalnih likov, ki pripovedujejo zgodbe o preteklosti, prihodnosti in današnjem času. Nepregledna množica kurentov/ korantov, med katerimi je najti vse generacije, ter vsi drugi tradicionalni liki se poda po karnevalski trasi in predstavlja običaje svojih krajev. Pridružijo se jim tudi številne karnevalske skupine, ki predstavljajo aktualno družbeno dogajanje, problematiko in zabavne vidike vsakdanjega življenja. Takrat pridejo do izraza vsa ustvarjalnost, domišljija, pa tudi številne ure skupinskega dela karnevalskih skupin. Še ena znamenitih pustnih mask širšega ptujskega območja sta tudi Jurek in Rabolj - zeleni Jurij premaga zimskega Foto: Črtomir Goznik demona. Haloški Jurek ali zeleni Jurij, rastlinska pomladna maska, v katero se našemi fant, je bila na našem območju znana do konca 19. stoletja, v Halozah pa še v prvi četrtini 20. stoletja. Skupino juračev, ki sedaj nastopajo ob pustu, sestavljajo: Jurek, Rabolj, od štiri do pet plesnih parov, muzikanti in po-birač. Na kmečkem dvorišču se Jurek in Rabolj spopadeta. Po hudem boju je zimski demon Rabolj premagan in pregnan pod Donačko goro. Tega se razveselijo pražnje oblečeni spremljevalci, fantje in dekleta začno plesti in prepevati terzbirati darove. Oder karnevalske dvorane Sava Campus Ptuj bosta v petek, 9. februarja, zasedli izjemni slovenski zasedbi - Kingston in MI2, pridružil sejima bo še David NYX. Skupina Kingston je ena najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih skupin, vsekakor pa tista, ki da poseben pečat vsaki pravi zabavi. Pozitivna energija, izjemna karizma na odru, kakovost izvedbe glasbe in nizanje uspešnic so glavne karakteristike skupine, ki velja za enega najbolj koncertno aktivnih glasbenih kolektivov. Glasbena skupina Mi2 je stalni gost študentskih žurov in festivalov. So edina ročk skupina v Sloveniji, ki je izdala svojo Biografijo in Pesmarico, njihovi koncerti pa so nabiti s pozitivno energijo. Tako bo tudi na Kurentancu v karnevalski dvorani na Ptuju. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV invtrafikah 3DVA. Organizatorji: Radio-TednikPtuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Podravje • Nadi Polajžer priznanje Zveze Sonček za dolgoletno prizadevno delo »Najlepše je, ko ima tvoje delo smisel tudi za druge« Nada Polajžer je bila vrsto let izjemno aktivna v Sončku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož (društvo Sonček). V teh letih je bila članica izvršnega odbora, vodila je zdravstveno-terapevtske kolonije in šole za starše, en mandat je bila tudi v funkciji predsednice ter dva mandata članica nadzornega odbora Zveze Sonček. To so vse prostovoljne dejavnosti. Med drugim je tudi avtorica knjige o vsakdanjem življenju in razmišljanjih matere, ki ima otroka z diagnozo cerebralna paraliza. Njeno uspešno delo in prizadevanja so opazili tudi drugi, saj je bila nagrajena s priznanjem Zveze Sonček »Ob prejemu nagrade mi je bilo zares toplo pri srcu, saj je lepo vedeti, da moje delo ni bilo smiselno samo zame, ampak tudi za druge. Največ mi pomeni, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagam staršem otrok s posebnimi potrebami, ki se velikokrat znajdejo pred črno luknjo ter potrebujejo pomoč in podporo,« je povedala Polajžerjeva, ki se je Sončku pridružila pred skoraj dvajsetimi leti. Takrat je rodila dvojčka in enemu izmed njiju, Katki, so diagnosticirali hudo poškodbo možganov, kar je skozi razvoj vodilo v četrto stopnjo cerebralne paralize. Za njihovo družino je to pomenilo, da so vstopili v čisto nov svet, ki ga Nada opiše z besedo paralelno vesolje. Po rojstvu dvojčkov se je Nada v celoti posvetila skrbi za družino. Starejša hčerka je bila takrat stara komaj dve leti, dodatno skrb pa je v začetku potreboval tudi Katkin brat dvojček. V Sonček jo je pripeljala hčerkica Katja Za društvo Sonček je prvič izvedela pri fizioterapevtki in se takrat navdušila nad njihovimi dejavnostmi. »Takrat sem čutila potrebo, da bi se povezala z ljudmi s podobno izkušnjo. Poleg tega je Sonček organiziral terapevtske kolonije za družine, ki smo se jih z veseljem udeleževali,« je dejala sogovornica, ki je nato leta 2005 vstopila v izvršni odbor društva Sonček. Kljub temu da je bila v vlogi mame, gospo- Priznanje ali zlati znak Zveze Sonček dobijo člani za dolgoletno izjemno delo in doslej so ga v ptujskem Sončku prejeli: Milan Klajnšek, dr. Tončka Potočnik Neubauer, Milenko Rosič, Vilibald Tomašič, Tonček Mahorič, Brigita Pulko, Sanja Prelog, Valerija Grobelšek in Nada Polajžer. dinje in terapevtke polno zaposlena, je del nje čutil tudi potrebo po delu v zunanjem svetu. Skoraj 10 let je uspešno vodila in organizirala zdravstveno-terapevtske kolonije, prav tako je bila vodja šole za starše, članica nadzornega odbora Zveze Sonček ter med letoma 2014 in 2018 še predsednica društva Sonček. Otroci so vmes odraščali in postajali vse bolj samostojni, zato je pred nekaj leti sprejela odločitev, da se vrne na delo. Odprla je svoje podjetje in začela delati kot psihoterapevtka, v vmesnem času je namreč uspešno zaključila študij Jungovske psihoanalize. Trenutno je tudi ena izmed pobudnikov Jungovske šole v Sloveniji. Kljub novim izzivom je ostala tesno povezana z društvom Sonček, saj še vedno predava na šolah za starše, prav tako je ostala članica nadzornega odbora. Njeno strokovnost in neprecenljive izkušnje so prepoznale tudi nekatere druge invalidske organizacije, zato jo večkrat kot predavateljico povabijo na razna srečanja in delavnice. Nada Polajžer je vrsto let vodila zdravstveno-terapevtske kolonije in šole za starše v ptujskem društvu Sonček. »Sonček je meni in moji družini dal izjemno veliko, od informacij, številnih srečanj z drugimi starši, ki so raztopila občutek izolacije, da smo edini, ki smo se znašli v takšni situaciji. Neprecenljiva so dolgoletna prijateljstva, ki so se stkala čez leta in ohranila vse do danes. S profesionalnega vidika mi je aktivno delovanje v društvu Sonček pomagalo premostiti tista leta, ko sem se zavestno odločila, da bom samo mama. Preko številnih izobraževanj sem se razvijala tako na osebnem kot strokovnem vidiku. Veliko dobrega in lepega smo pridobili tudi kot družina,« je povedala Nada Polajžer, psihoterapevtka in prejemnica priznanja Zveze Sonček, predvsem pa mama z velikim srcem. Foto: osebni arhiv Nada Polajžer in Valerija Grobelšek, prejemnici priznanj Zveze Sonček, skupaj s sedanjo predsednico ptujskega Sončka Lidijo Kovačec Odrasli se težje vključujejo v družbo in najdejo zaposlitev Pred 12 leti je izdala knjigo z naslovom Najtišje ure, v kateri opisuje svoja globoka čustva in doživljanja matere, ki se sooča s težko življenjsko situacijo. »Ko je Katka pri petih letih začela obiskovati vrtec, sem začutila, da je čas za inventuro, to je bila na nek način točka preloma. Vsa moja čustva, doživljanja, tudi življenjske bitke sem zlila na papir. Moja želja je, da bi bila ta knjiga v pomoč staršem, ki so se znašli v podobni situaciji, hkrati pa tudi strokovnim delavcem, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. Prepričana je, da je danes v primerjavi s časom pred 40 leti za otroke s posebnimi potrebami dobro poskrbljeno. Takrat ni bilo presejalnih testov, ne terapij, veliko staršev ni vedelo za svoje pravice, velikokrat so celo sami ugotavljali, da z njihovim otrokom zdravstveno nekaj ni v redu. »V vseh teh letih se je na tem področju marsikaj izboljšalo. Imamo centre za zgodnjo obravnavo, v katerih deluje veliko različnih strokovnjakov, staršem je na voljo tudi socialni delavec, ki jih lahko takoj seznani z vsemi pravicami, ki jim pripadajo. V Sloveniji je tudi kar nekaj staršev, ki smo na razpolago mladim staršem za dodatne informacije ali zgolj pogovor,« je izpostavila Polajžerjeva. . VI t V I I , • Starši nismo večni in otroci bodo morali živeti brez nas Trenutno največjo težavo vidi v vključevanju odraslih oseb s cerebralno paralizo v družbo in iskanju prilagojenih zaposlitev. »Starši nismo večni in nekoč bodo naši otroci morali živeti brez nas. Naša želja je, da bi družba zanje poskrbela, da bi se dobro počutili. Za našo Katko si prav gotovo ne želimo, da bi vse življenje bivala v zavodu, ki funkcionira kot internat. Tak način bivanja se mi zdi čisto v redu, dokler ima še nas - svojo matično družino, kamor prihaja vsak konec tedna in med počitnicami. Tako živi tudi njen zdrav brat dvojček, ki študira v Mariboru in se vrača vsak vikend in med počitnicami. Ko nas več ne bo, bi veliko raje videli, da bi živela v »nadomestni družini« oz. manjši stanovanjski skupnosti. Taka oblika je vsekakor bolj osebna in prijazna do ljudi s posebnimi potrebami, vendar na tem področju še vedno zelo šepamo.« Estera Korošec Foto: EK Polenšak • Zimski večer kot nekoč Pristno druženje ob delu Člani Turističnega društva (TD) Polenšak, ki ga vodi predsednik Franc Kukovec, so se na zasnežen januarski petek lotili starih, že skoraj pozabljenih zimskih opravil Večer, ki so ga izbrali za druženje ob nekdanjih kmečkih opravilih, je bil še po vremenu identičen zimam iz preteklosti, ko so sneg in zimske temperature vztrajali po več tednov skupaj. Slovenjegoriški griči so bili odeti v snežno belino, živo srebro na termometru pa globoko pod lediščem. Sneg je škripal pod nogami, kadila se je zima (megla), majhna osvetljena okenca turističnega doma na Polenšaku so bila kot lučke sredi temne zimske noči. Ko smo vstopili v turistični dom, so nas pozdravili prijazni obrazi gostoljubnih domačinov. Najbolj se je smejalo možakarjem, ki so bili zadolženi za pripravo krvavic. V enem loncu so pražili mast in ocvirke, v drugem kuhali kašo. „Krvavice bodo za večerjo, zato moramo pohiteti," je bilo slišati. In res so možje okoli mize, kjer so gnetli maso za krvavice ter z njo polnili čreva, bili naviti kot urica. Hiteli so z delom. Krvavi- ce je bilo treba še speči, da so jih gospodinje nato po opravljenem delu, skupaj z repo in krompirjem, postregle vsem sodelujočim. In kaj drugega so še počeli zbrani v turističnem domu na Polenšaku? Dejansko vsa zimska opravila, ki so spremljala življenje na podeželju pred 50 leti in več, ko so se sosedje in vaščani družili celo zimo, danes pri enem in jutri pri drugem opravilu, kar je bilo treba postoriti. Šlo je za ročno delo, in če se je pri hiši zbralo več rok, je bilo delo tudi hitreje opravljeno. Vsa ta stara kmečka opravila so letos na Polenšaku vnovič prikazali. Luščili so koruzo in orehe, skubili perje, izdelovali metle, ženske so prebirale kašo, predle volno in stepale maslo. Vsem, ki so sodelovali, bo večer zagotovo ostal v lepem spominu, druženje je bilo zelo prijetno in veselo. MZ siiSi ffiíDí Največ dela je bilo z orehi, prinesli so jih cele vreče. Foto: MZ 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Poleg pšenice je najpomembnejša prehrambna rastlina v Evropi. Najprimernejša temperatura za skladiščenje je med 4 in 6 °C, pod 4 °C začne postajati sladkast. Na srečo je proces tudi obraten, pri krompirju, ki je bil na premrzlem, se sladkorji po nekaj dneh na sobni temperaturi spet spremenijo v škrob. Za skladišče krompirja je idealna zračna vlaga nad 90 %, potrebuje pa tudi popolno temo, drugače pod kožico pozeleni. NAZIV KANDIDIAZA USTNE VOTLINE, SOOR OTROK CVETJA ELENA RIBAKINA IV0TR0ŠT PESEM HVALNICA VODNA PTICA Jedilni krompir, shranjen pri 4 °C, do novega leta ne kali, zato sredstev in načinov za preprečevanje kaljenja do takrat ne uporabljajte. Sodobni naravni pripravki za ta namen so narejeni iz kumine. Ko bi krompir utegnil kaliti, pa je priporočljivo v prostor poleg njega postaviti zabojček jabolk, pri zorenju katerih se sprošča plin etilen. Ta bo sicer pospešil tudi zorenje krompirjevega mesa, preprečil pa bo kaljenje. Ta proces lahko zadrži tudi nižja zračna vlaga, okrog 75 %, a se boste morali sprijazniti, da bo krompir začel veneti. V nasprotju z jedilnim se semenski krompir do takrat, ko ga nameravate nakaliti, shranjuje pri temperaturi okrog 3 °C. Tedenski horoskop j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Poiskali boste izzive in priložnosti. Daleč v ospredju bodo ljubezen, romantika in harmonija. Občutila se bo neka magnetična energija in zvedavost. Amorjeva puščica bo obiskala samske. Na delovnem mestu boste dajali občutek edinstvenosti. Finančno se obetajo cvetoči časi. _^ BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Iskali boste svojo srečo in romantična doživetja se bodo krepila. Imeli boste priložnost, da v tem tednu obiščete botanični vrt. To vam bo dalo inspiracijo, da naredite načrt, kako se boste lotili dela vrtu, ko bo čas za to. Napredovali boste v ljubezni in na delovnem mestu. co- TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Na delovnem mestu se bodo dogodili neki premiki. Osrečevale vas bodo majhne pozornosti in vse tisto, kar je na videz nepomembno. Ljudje, ki bodo vstopali v vaše življenje, vam bodo učitelji. V pomoč vam bo oseba nasprotnega spola. Prijatelji vas osrečujejo. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Pričarali si boste notranji mir in neko čarobno energijo. Po poteh življenja greste lahko zelo pogumno in natančno. Spoznali boste, da je analitika tista, ki prinese dobre rezultate. Veliko sreče boste doživeli v ljubezni in vendarle se varujte pretirane kritičnosti. Srečen dan: petek. j/fl f2VO5J-C2l0A6.) A Raziskovali boste tisto, kar odstopa in šli samostojno naprej po svoji poti. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na svet duhovnosti. V ljubezni vas označujejo strast in ugodne priložnosti. Tudi v poslovnosti se lahko odprejo nove poti in številne kreativne priložnosti. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Nedvomno vas čaka nekoliko nemiren in razburljiv teden. Življenje vas bo učilo, da morate zadeve narediti postopoma, korak za korakom. Prav gotovo ne boste smeli z ničimer odlašati in se odločiti, kaj vam je blizu. Površnost bo nekaj, kar vas lahko stane. Ostanite optimistični. CARRERE, Tia - ameriška filmska igralka, KIBO - najvišji vrh pogorja Kilimandžaro, TAEGU - mesto v Južni Koreji Rim • Z bazo DNK nad nevestne lastnike psov Pasji iztrebki pod lupo V italijanski pokrajini Bolzano se nameravajo proti lastnikom psov, ki za svojimi ljubljenčki ne počistijo iztrebkov, boriti tudi z znanostjo. Vzpostaviti nameravajo bazo podatkov DNK skoraj 40.000 psov v tej slikoviti gorati pokrajini. Na podlagi analize iztrebkov psov, ki bi jih našli na mestnih ulicah, bi nato kaznovali njihove lastnike. Kazen za pasje iztrebke na ulici bo znašala med 50 do 500 evrov. Lastnike, ki ne bodo dovolili genske registracije svojih štirinožnih ljubljenčkov, pa čaka globa od 292 do 1048 evrov. DNK psov ugotovijo na podlagi analize njihove krvi, za postopek pa morajo lastniki plačati od 65 do več kot sto evrov. Evidenca DNK psov naj bi postala obvezna od konca marca. Vodja pokrajinske veterinarske službe Paolo Zambotto je za Reuters povedal, da so doslej registrirali DNK skoraj 10.000 psov. Odločitev za ukrep je pojasnil z več sto pritožbami, ki jih na leto prejmejo od prebivalcev zaradi neustreznega upravljanja javnih površin. Od tega jih je več kot polovica v povezavi s psi. Kot je dejal, bi jih lahko ujeli le nekaj, in še to, če bi jih zasledovali. Zambotto je še povedal, da se za ukrep zanimajo tudi v drugih italijanskih mestih. Pojasnil je še, da bo veljal samo za prebivalce pokrajine. sta Ptuj • Spremenjen delovnik v času Kurentovanja Brezplačni ogled Kurentove hiše V času 64. Kurentovanja bo Kurentova hiša v Murkovi ulici prilagodila odpiralni čas. En dan bodo ponudili tudi možnost brezplačnega ogleda. Delovni čas Kurentove hiše se je v zadnjih mesecih večkrat spreminjal. Sprva je bilo zaprto le ob torkih, januarja letos pa delajo le ob koncih tedna, od četrtka do nedelje. V času pusta bo možnosti za ogled vendarle več. Primerno času in namenu tega prostora bodo v času 64. Kurentovanja, med 3. in 13. februarjem, odprti vse dni v tednu med 12. in 18. uro. Na kulturni praznik, 8. februarja, se bodo pridružili drugim kulturnim ustanovam po Sloveniji, organizirajo dan odprtih vrat. Takrat bodo na voljo brezplačni ogledi, in sicer vsako uro. Predhodne prijave niso nujne. Po koncu pustnega časa in do konca februarja 2024 bo Kurentova hiša odprta od četrtka do nedelje popoldan, druge dni v tednu bo zaprta. Kakšen bo delovni čas spomladi in poleti, za zdaj še ne vedo. Kot so pojasnili na ptujski občini, so po dogovoru za večje skupine možni ogledi tudi izven delovnega časa. Vstopnice so na voljo preko spletnega sistema za nakup vstopnic, kjer so razvidni tudi prosti termini. Ogledi potekajo vsako polno uro in po dogovoru. Sočasno je ogled možen za do 15 oseb. DK 8. februarja se pridružujejo številnim kulturnim ustanovam in organizirajo dan odprtih vrat. (21. 6. - 22. 7.) RAK Odločili se boste in ozavestili neke spremembe in novosti. Šli boste pogumno naprej in v poslovnem svetu napredovali. Čas sprememb in novosti vas čaka v poslovnem svetu. Finančno boste napredovali. Po mnenju planetov naj junijski predstavniki igrajo igre na srečo. (f^ V) r LEV (23. 7. - 22. 8.) Pojem resnice boste raziskovali do popolnosti. Zanjo ste se pripravljeni boriti. Notranje občutke si zapisujte in lažje vam bo. Postali boste zelo pridni in pravi deloholik. Pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na dejavnosti, ki so vam blizu. Sprostil vas bo sprehod v naravo. DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Pričakovati je premike na bolje. Končno se boste lahko tudi sami odločili, kaj vas osreči in vam pričara notranji mir. Premik planetov na nebu vam podari dodatno energijo. Pomembno je, da spoznate tudi sami, da ste ljubljeno bitje in da se počasi daleč pride. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Mirno obdobje, ki je pred vami, vas pomirja. Na delovnem mestu bo čas zaključkov in novih priložnosti. Seveda morate biti previdni in ne smete prehitevati stvari. Zavedati se bo veljalo, da se dobro z dobrim vrne. Nakazana je poslovna pot, ki bo polna prijetnih dogodivščin. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Verjeli boste vase in se prelevili v čutno bitje. Čeprav še vedno stvari pometate pod preprogo, je čas, da se odločite in spustite svež vetrič v svoje življenje. Nakazani sta dve poti in številne priložnosti. Energija vam bo nihala in tako ne smete odlašati, ampak bodite v vsem odločni. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Življenje vas bo zanašalo in privlačile vas bodo skrajnosti. V sebi boste našli veliko moči za osvoboditev. V ljubezni se ne boste nič odločili in se boste prepustili času. Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred dejstvo in v morju užaljenosti se boste naučili plavati. Foto: CG petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Gorišnica • 5. sejem korantove opreme v Forminu uspel Rabljene korantije so šle za med Veliko ljudi se v teh dneh že pripravlja na pustni čas, zato je trgovanje s korantovo opremo v polnem teku. Nekateri bi radi zamenjali svoje korantije, drugi iščejo ostalo opremo, kot so ježevke, gamaši, zvonci. Veliko ljubiteljev pustne tradicije se zato odpravi na sejem rabljene korantove opreme. Foto: Društvo korantov Forum Letošnji sejem v Forminu je privabil ljubitelje korantove maske od blizu in daleč. Eden izmed njih je bil minulo soboto v gasilsko-va-škem domu v Forminu. Že peto leto zapored ga je organiziralo tamkajšnje društvo Koranti Forum. Po besedah predsednika Ervina Bratuše so z letošnjim obiskom zelo zadovoljni, saj se je čez dan v dvorani zvrstilo veliko prodajalcev in kupcev. Letos je bilo naprodaj nekoliko manj korantij kot v prejšnjih letih. Razlog za to je najverjetneje krajši pust, ki letos traja samo slabih deset dni. Prav zato se je več posameznikov odločilo, da svoje stare kožuhe še obdržijo. Povpraševanje po rabljenih korantijah je bilo veliko, zato so šle za med. Tisti, ki so jih prinesli na sejem, so jih prodali prej kot v pol ure, tudi barantanje za ceno tokrat ni prišlo v poštev. Cene so bile v primerjavi z novimi korantijami še vedno precej ugodne, saj so se gibale med 600 in 700 evri, za otroško korantijo pa je bilo treba odšteti od 200 do 300 evrov. Med drugim so postregli tudi z velikim številom pripomočkov in opreme za korante, kot so ježevke, gamaše ... Zelo iskani so bili tudi otroški kompleti, saj jih otroci hitro prerastejo. Izmenjava je bila precejšnja, sejma pa se niso udeležili samo domačini, ampak tudi ljudje iz okoliških vasi Ptu-jsko-Dravskega polja. Organizatorji napovedujejo, da bodo sejem organizirali tudi prihodnje leto, saj so prejeli same pozitivne odzive tistih, ki so sejem obiskali. Njihov namen pa ni zgolj prodaja rabljene korantove opreme, ki jo lahko posamezniki najdejo na enem kupu, ampak predvsem veselo druženje. Ob sejemskem delu so pripravili še zanimivo razstavo, povezano s pustnim časom. Tokrat so na ogled postavili tri pustne maske, ki so značilne za njihovo vas, in sicer koranta, cigane in ruso. Estera Korošec Ptuj • Učenci OŠ Ljudski vrt radi nastopajo za dedke in babice Ko se ob nastopu orosi marsikatero oko Na ptujski OŠ Ljudski vrt so pred več kot 20 leti pripravili prvo prireditev za dedke in babice. To je bil takrat unikati projekt, ki si gaje zamislila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič in z velikim odobravanjem vseh postal stalnica vsa ta leta. V letošnjem šolskem letu so tako učenci kot vsi mentorji in ostali sodelavci šole ponovno zavihali rokave ter pripravili še eno nepozabno prireditev. Ravnateljica je v uvodnem nagovoru izpostavila požrtvovalno delo vseh zaposlenih, ki so zaslužni za brezhibno izvedbo. Marsikdo od obiskovalcev se je vprašal, kako je sploh mogoče 400 učencev, starih od 6 do 10 leta, povezati v tako odličen nastop brez napak v vsebinskem in tehničnem pogledu. Za vsem tem po besedah Vaupotič Zemljičeve stoji veliko ustvarjalnosti, strpnosti, prizadevnosti in logistike. Učenci se začnejo na nastope pripravljati že v začetku šolskega leta. Letošnja prireditev, ki so jo poimenovali Vnučki imajo talent, je temeljila na konceptu priljubljene slovenske oddaje Slovenija ima talent, vendar so bili na Ptuju zmagovalci prav vsi. Nastopili so vsi učenci od prvega do četrtega razreda in prikazali izjemne plesne, pevske in druge točke. Vse nastope so obogatili s sce- no, kostumi in rekviziti. » Prireditev je bila vrhunska in profesionalna, zato sem res ponosna, da nam je s skupnimi močmi uspelo. Obiskovalci so bili navdušeni in hvaležni,« je povedala Vaupotič Zemljičeva. Telovadnica je tako kot vsako leto pokala po šivih, število obiskovalcev pa so morali omejiti. Ob nastopih otrok se je marsikomu orosilo oko, od ponosa in zadovoljstva, malo tudi od spominov. Stari starši se vsako leto zelo radi udeležijo te prireditve, med njimi je tudi veliko takih, ki se pripeljejo od drugod. »Dedki in babice so za vnuke pomemben steber opore in sreče, so njihovi zaupniki in varuhi. In prav gotovo ni lepšega kot videti stare starše, kako žarijo od ponosa, ko njihov vnuk ali vnukinja nastopa zanje,« je še zaključila ravnateljica največje ptujske šole. Prireditev za dedke in babice sicer vsako leto izvedejo tako na matični kot na podružnični šoli v Grajeni. Estera Korošec Na tradicionalni prireditvi za dedke in babice je nastopilo okoli 400 učencev od prvega do četrtega razreda. CAMPUS SAVA PTUJ SAVA Me DIR 24 (CCRADIoPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA - -> VSTOPNICE: ENTRfO lil M www.entrio.si OMV SOBOTA 10. 2. 2024 Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 SAVA me dir 24 (RrADIoPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA • ^V«,^ J VSTOPNICE: ENTRfO www.entrlo.si OMV DNEVNA SMUKA NA MARIBORSKEM POHORJU ZA 23€ ob torkih in sredah samo za gospodinjske odjemalce Energije plus To je tržno sporočilo Energije plus d PVC okna, vrata, senčila 2000 Maribor KOLOFON ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com DO KONCA JANUARJA ZIMSKA AKCIJA DO 20% GOTOVINSKI POPUST Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. PROGRAMSKI NA POVEDNI K kmetijska zadruga ...za pJwe betov... VELIKA IZBIRA SEMENSKIH VREČK VRTNIN PETEK. 26. januar BENCINSKA ZAGA PRIME VGS 460 MOTOR: BENCINSKI; TIP MOTORJA: VILLAGER, DVOTAKTNI, ZRAČNO HLAJEN; MOČ MOTORIA: 1,8 kW (11000 rpm) 2,45 KM DOLŽINA MEČA: 440 MM; PROSTORNINA MOTORJA: 45,8 Cm3 ST. ZOB VERIGE: 36; PROSTORNINA REZERVOARJA: GORIVO: 550 ML, OUE: 260 ML; MASA 5,5 KG; SISTEM PROTI VIBRACIJAM; ČRPALKA GO; Smo pooblaščeni trgovec STIHL - " - ^ SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. 02 741 58 26 '.'.A- *■ * .1* ' & , V. . -■ ¡'¡«■V 1 . 'I mm 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mre Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Meddržavni koncert ljudskih viž 11:15 Koncert Godbe Podlehnik 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 25 let OGZ Ptuj 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Katrejino na Dominkovi domačiji 20:30 Koncert skupine Yesterdey banda 21:50 Astro-v živo 23:00 Video strani SOBOTA. 27. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 50. let Ljudskih pevk Markovci 10:00 Utrip Ormoža 10:50 Ptujska kronika 11:20 Orfejčkova parada, 2014 14:00 Starpoint prodajno okno 15:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 25 let OGZ Ptuj 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert ob 100 letnem jubileju društva 22:00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani mm NEDELJA, 28. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Božično-novoletni koncert v Skorbi 11:00 Okrogla miza in predstavitev knjige 12:30 Ptujska kronika 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Katrejino na Dominkovi domačiji 15:30 Poletni koncert Rotary kluba 17:30 Orfejčkova parada, 2014 20:00 Božično-novoletni koncert KUD Franc Ilec 21:40 Video strani PONEDELJEK, 29. ianuar I Video strani t Jutranja telovadba I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Novoletni koncert OŠ Videm i Ptujska kronika 1 Utrip Ormoža i Poletni koncert Rotarv kluba I Starpoint prodajno okno 1 Video strani t Italijanska trgovina - v živo 1 Okrogla miza in predstavitev knjige i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Koncert ob 100 letnem jubileju društva I Kronika iz občine Markovci l Starpoint prodajno okno I Video strani GAJA FILAC NOČE PREHITEVATI ŽIVLJENJA Za pravo ljubezen bo še čas SABINA KOGOVŠEK UŽIVA S HČERAMA Tri rokerice po srcu ŽAN SERČIČ SE PRIVAJA NA LJUBEZEN Je našel svojo muzo? RAIVEN IMA VELIKO ŽELJA Najprej glasba, potem otroci Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. petek • 26. januarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 23 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do s. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 8. ure ■n|da tel. 02 749 34 16 radlo-tadnlk.sl, wQrndhri k.if. tal. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve. (T. Kuntner) SPOMIN Pred tremi leti v tem času sta se za vedno poslovila od nas naša Lizika Starčič Gustek Starčič S POLENSAKA 50 Hvala vsem, ki prižgete svečo ali z lepo mislijo počastite spomin nanju. Vsi vajini Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Roza Greif IZ MEDVEDC 11 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 26. januarja 2024, ob 15. uri na pokopališču v Majšperku. Žara bo položena v vežico danes ob 12.30. Žalujoči: sin Jože in hčerka Marta z družinama amnosek Boštjan ZEMLJAK s.p. Rjbrege 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA - LANCOVA VAS 2 B e-mail: kamnosestvo.zemljak@gmail.com www.kamnosestvo-zemljak.si spomeniki police ■ stopnice Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o, Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a. Tel. 031 733 1 12. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM slamo v okroglih balah. Tel. 051 220 023, Destrnik. SLAMO v kroglih balah in tritikal prodam. Tel. 041 521 863. PRODAM prašiča od 190 do 200 kg domače reje. Tel. 041 462 171. KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 597 984. KUPIM 4 odojke, z možnostjo dostave, okolica Ormoža. Tel. 041 582 796. PRODAM prašiče, težke od 100 do 120 kg. Tel. 031 410 209. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAZNO PRODAM usnjeno kotno sedežno v sivi barvi, 270 x 220 cm, cena 550 €, staro 3 leta. Tel. 051 36 82 82. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NAPRODAJ manjša stanovanjska hiša v Orešju, v izmeri 153 m2, letnik 1970, z 1390 m2 pripadajočega zemljišča. Cena: 165.000,00 € Kontakt: 051/455 010 ali RE/MAX POETO VIO 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. Tel. 041 226 204. nova Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. V Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka in pradedka Ivana Cvilaka IZ NOVE VASI 14B PRI MARKOVCIH Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornici, godbeniku za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat HVALA. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Le daleč, daleč je ... (T. Pavček) ZAHVALA V 79. letu se je poslovil Anton Kovačec IZ ŽAMENCEV 5 (nazadnje stanujoč v Preradu 33) Zadnje slovo je bilo v sredo, 24. 1. 2024, na pokopališču na Polenšaku. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa sožalja, sveče in za vse podarjeno. Hvala govornikoma ge. Martini Horvat in g. Francu Šuenu za sočutne besede slovesa. Iskrena hvala duhovniku g. Dušanu Todoroviču za pogrebni obred in ganljive besede v slovo. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, pevcem Ptujskega kvarteta, trobentarju za odigrano Tišino, prostovoljnemu gasilskemu društvu Žamenci, njihovemu praporščaku in zastavonoši. Hvala za vse besede tolažbe in lepe misli. Ohranjajte ga v lepem spominu. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... SPOMIN ñ 27. januarja bosta minili dve žalostni leti, odkar si se poslovila od nas, naša draga žena, mamica in zlata babica Sonja Mlakar IZ ULICE 25. MAJA 3 PTUJ Neizmerno te pogrešamo. Tvoji najdražji 24 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. januarja 2024 Ptuj • Breška šola gostila regijsko lego tekmovanje Navdušenje mladih za STEM poklice Lenart • 31. pustno rajanje po mestnih ulicah Vsako leto več kot tisoč maškar Na ptujski OŠ Breg so minulo soboto izvedli drugo slovensko kvalifikacijo - regijski turnir Lenarški fašank sicer ne slovi daleč naokrog tako kot ptujski, pa vendar je preganjanje zime, skupine B First Lego Lige (FLL). Gre za dogodek, ki ga organizira in izvaja zavod Super Glavce. ko znorijo pametni in se spametujejo norci, tudi tam zelo zabavno. Letos pripravljajo že 31. pusto-vanje, ki ne bo na pustni torek, pač pa na pustno soboto, 10. februarja. »Že zdaj sprejemamo prijave za udeležbo v povorki, v katero vabimo tako skupine kot posameznike, otroke in odrasle. Maškare se bodo zbrale ob 10.30 nasproti blokov na Jurovski cesti, nato pa bodo v povorki krenile skozi mesto: po llauni-govi ulici, mimo Centra za socialno delo, po Maistrovi, mimo avtobusne postaje, po Gubčevi in Goriški ulici, mimo doma starejših do parkirišča pri vrtcu, kjer bo zabava, na kateri bomo med drugim nagradili najizvirnejše maske,« je povedala Darja Ornik, na občini Lenart zadolžena za kulturo. V času povorke bodo ulice in ceste, po katerih se bodo sprehodile maškare, zaprte za promet. Pustovanja v Lenartu se vsako leto udeleži več kot tisoč maškar. Lanskega lenarškega fašanka so se udeležile številne izvirne maškare. Na OŠ Breg so uspešno izvedli regijsko tekmovanje First Lego Lige. V tekmovanju se je pomerilo 16 ekip iz vse Slovenije, od tega se jih je pet najboljših že uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo marca v Puconcih. V čakalnici sta ostali dve ekipi, med njimi tudi OŠ Breg, ki pa morata počakati na rezultate do konca vseh regijskih turnirjev. Zmagovalci bodo svoje znanje pokazali še v odprtem evropskem in svetovnem prvenstvu na Norveškem in v Združenih državah Amerike. Letos so se mladi tekmovalci preizkusili v povezovanju tehnologije z umetnostjo, svoje robotsko znanje pa so predstavili s pomočjo posebnega programa Lego Education. Kot so poudarili v zavodu Super Glavce, je FLL lahko za učitelje učinkovito orodje, s katerim učencem približajo poklice s področij naravoslovja, tehnike, inženirstva in matematike (STEM). Med drugim jih lahko učijo prepoznavanje in reševanje problemov, podjetnosti in kritičnega mišljenja. »FLL je veliko več kot tekmovanje iz robotike. Kombinacija nalog učence spodbuja, da kompleksne naloge rešujejo na ustvarjalen način. Orodja so zasnovana tako, da omogočajo relativno enostaven prenos ideje v končni izdelek, čeprav morajo mladi pri tem izdelati tako strojno kot tudi programsko opremo, torej sestaviti in sprogramirati robota,« so pojasnili na zavodu Super Glavce. Celoten program in tekmovanja so zastavljeni tako, da imajo udeleženci priložnost izkusiti in spoznati vse korake resničnega procesa razvoja izdelka, skupina strokovnjakov pa vsako leto izbere novo temo. V sezoni 2023/24 je izziv, kako si lahko pomagamo s tehnologijo in umetnostjo, da bi pritegnili druge ali še povečali njihovo zanimanje za tisto, kar radi počnemo. Prijavljene ekipe se po večmesečnem delu lahko udeležijo regijskih tekmovanj, kjer predstavijo svoje delo, sebe, šolo in dobijo koristne povratne informacije. Na tekmovanju predstavijo inovacijski projekt, zasnovo robota, ki svojo učinkovitost pokaže na tekmi robotov, in temeljne vrednote. Estera Korošec OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA www.naitors.si NAIiORS„ Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica 1. Gorišnica v • -o ostalo le še kamnito srce. AfORBWWWB» O <>^^ Nagradno turistično vprašanje sejem kurentove oprem dJ 1L Pustna tradicija na Ptujskem je ena najbogatejših in največjih v Sloveniji in v tem delu Evrope oz. celo v svetovnem merilu. Kurent ali korant pa je njen osrednji lik, ki je tudi najbolj zastopan na etnografski in veliki nedeljski povorki. Zveza društev kurentov Ptuj si skupaj z vsemi člani prizadeva ohranjati to tradicijo in jo prenašati na mlajše rodove. K obisku pa vabijo tudi v galerijah in razstaviščih ter nekateri drugi dogodki, ki so že tudi pustno obarvani. Če drugega ne, se v teh dneh lahko lotimo tudi izdelovanja pustnih okraskov, s katerimi bomo krasili okna, balkone in pročelja hiš, da bo pustno vzdušje še bolj pisano, razigrano in imenitno kot sicer. Na temo zime in pusta 2024 je ubrana tudi jutrišnja izmenjava oblačil in modnih dodatkov, pričakujejo pa tudi pustna oblačila. Začela se bo ob 13. uri v Stari steklarski. Jutri in v nedeljo pa vabi tudi sejem in razstava koran-tove opreme v večnamenski dvorani v Spuhlji, ki bo že 30. po vrsti v organizaciji Kulturnega društva folklornih dejavnosti Koranti Spuh-lja. V prostorih Stare steklarske ob torkih pričakujejo vse, ki si želijo pridobiti cirkuško znanje. Cirkuško druženje z Matjažem Kekcem in Tino Vrdjuka Kekec je brezplačno in odprto za vse. V Stari steklarski pa se pripravljajo tudi že na odprtje tradicionalne memorialne razstave Gregorja Samasturja z naslovom Tukaj in tam. Predstavil se bo z 22 novimi likovnimi deli, ki so nastala v zadnjem obdobju in bodo prvič predstavljena javnosti. V Spuhlji bo potekal že 30. sejem kurentove opreme. Slovenija se ponaša z enim „najmočnejših" potnih listov. S Slovaško in Latvijo si deli 9. mesto. Slovenski potni list prebivalcem omogoča brezvi-zumsko potovanje v 186 držav sveta. V 194 od 227 držav sveta pa lahko brezvizumsko potujejo prebivalci Francije, Nemčije, Italije in Španije. Tudi v novem letu bodo zadnjo sredo v mesecu v MuziKafeju na Ptuju potekale Hude pokušnje. Prva v letu 2024 bo 31. januarja v družbi pisatelja Dušana Čaterja, ki bo predstavil svojo knjigo Ekstradeviško, ter voditeljev Jožeta Rozmana in Kristine Kočan. Gre za razburljivo zgodbo, ki se dogaja na enem od jadranskih otokov. Z izbranimi vini in vinskimi zgodbami pa bo obiskovalce nagovorila Špela Bernhard Kobal iz Kobal Wines. Letošnje leto je tudi leto tematskih poti. Ob 50-letnici gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s fotografskim društvom Grča in Zavodom za gozdove Slovenije ob okrogli obletnici išče najboljše fotografije poti ali motivov ob poti in njeni bližini (ljudje, kraji, živalski in rastlinski svet, zanimivosti). Fotografije lahko poklicni in amaterski fotografi posnamejo ob ali na katerikoli učni ali tematski gozdni poti v Sloveniji. Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je Pošta Slovenije v okviru teme Europa - mostovi na eni izmed dveh znamk upodobila Puhov most na Ptuju, da je bilo to leta 2018, 25. maja, bo nagrado prejela Alenka Polajžar, Nadole (Žetale). Danes sprašujemo o tem, kako se imenuje najpomembnejše delo Matija Murka, slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, slavista in urednika, po katerem je Slovensko etnografsko društvo poimenovalo svoja najvišja stanovska odličja. Za izjemne dosežke v etnologiji letno podeljuje etnologom Murkove nagrade, Murkova priznanja in Murkove listine. Na velikega jezikoslovca in etnologa spominja bronasta portretna glava, ki so jo v Sončnem parku na Ptuju postavili leta 1956. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (Termalni park). Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se imenuje najpomembnejše delo Matija Murka, slovenskega zgodovinarja, etnologa, slavista in urednika? „ Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.