Leto VIII, Štev. 47 Lfubliaita, četrtek 24. februarja 1927 Poitntaa o»v§eftrana. Cers 2 9in o l»h»ja ob 4. «|«ltraj. aa Sune mesečno Din »5'—; t* ino-semstvo Din 40'— neebraao, Oglasi po tarifo. Uredniitvo 1 Ljubljana, Knaftova ulica Ste*. 5Л. Telefon štev. 7*, ponoči tudi itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OprmvnBtvo: Ljubljana, Preierr.ova ulica it. 54. — Telefon št. 36 Inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešel-nova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem če k. zavodu : Liud lana it. 11.84a - Praha čislo 7S.1S0 Witn, Nr. los.iii. Ljubljana, 23. iebruarja. Danes so se po vsej državi sestale oblastne skupščine. S tem je — pozno sicer, a vendar — pričelo veliko delo na decentralizaciji uprave in za provedbo prave ljudske avtonomije. Ne moremo reči, da so izgledi že v prvih početkih sijajni Navzlic temu, da od zakona o samoupravah poteka že peto leto, so nove samouprave zatekle državo in v mnogem oziru tudi narod nepripravljena. Do leta 1925. so državnopravne borbe vezale vse pozitivne sile naroda, ovirale so konsolidacijo gospodarskih ln socijalnih prilik, povzročale, da je vse delo za ozdravljenje prilik zastalo, kopičile so krizo za krizo in preprečile tudi, da bi se že davno oživotvorila zdrava, rešilna ideja zakona o samoupravah. Tragično je, da po zlomu separatistične politike leta 1925. vlada ni prav nič storila, da pripravi izvedbo zakona. Na višji pritisk je končno razpisala volitve, a karakteristično je, da z niti enim ukrepom v državnem proračunu in finančnem zakonu za 1. 1927.-28. ni mislila, da bodo nove samouprave morale živeti, da bodo prevzele velik del dosedanjega državnega delokroga, kar se ne da izvršiti brez prenosa odgovarjajočega dela državnih dohodkov. Vse, kar je vlada dosedaj ukrenila, je kredit 10 milijonov za one oblasti, ki dosedaj sploh niso imele nobenih samoupravnih organov. To je gotovo be-raški začetek. Toda začetek je. Delo se bo moglo nadaljevati, ako bodo možje, ki jih je narod poslal kot svoje zastopnike v nove oblastne skupščine, imeli razsodnosti, volje in energije dovolj. Le v skupnem naporu vseh zdravih sil naroda brez razlike se bo dala premagati opasna začetna situacija in bo mogoče ustvarjati realne vrednote. V tem duhu so nastopili danes poslanci SDS povsod, kjer je stranka v oblastnih skupščinah zastopana. Povsod so povzdignili svoj glas za trezno gospodarsko delo. kateremu preti uničevalni strup strankarskopoli-tične demagogije, v pristranosti in sebičnosti. Odločno so povdarili glavni problem, od katerega je odvisno koristno delo novih samouprav, a tudi njihov odnošaj do širokih mas naroda. O tem se ni treba varati, da ljudstvo spremlja začetke nove institucije s precejšnjo skepso. Ako mu prinese nova bremena, ako postane torišče politične eksploatacije, potem se bo ljudstvo lepo zahvalilo za «samoupravo», ki mu bo za drag denar «decentralizirala» iz Beograda le politični prepir in prazne besede! Kar se je v Zagrebu zgodilo, je mučen omen in svarilen vzgled. Tudi v Ljubljani in Mariboru bi si ga morali vzeti k srcu. SLS razpolaga v obeh oblastnih skupščinah z ogromno večino. Nikdo tega dejstva ne zanika in nihče ne odklanja konsekvenc, ki iz njega izhajajo. A nihče tudi ne more zanikati, da napredne manjšine v obeh skupščinah predstavljajo znaten in to po svoji duševni, gospodarski in socijalni kulturi in politični zavednosti najpomembnejši del naroda. Tega ne prikrije nobeno švadroniranje, da je SLS edina zastopnica slovenskega ljudstva! Tem bolj nespametno in škodljivo je, da se je SLS očividno odločila nadaljevati, kjer je v bivšem kranjskem deželnem zboru po sili okolnosti morala prenehati Mi in mi sami. Toda dočim so tam bile partizanskemu absolutizmu postavljene meje ter je opozicija sodelovala i v vodstvu deželnega zbora in v deželnem odboru, je nova demokratična svoboda zapeljala SLS v popolno izrabo večinske pozicije. Niti y Ljubljani, nid v Mariboru klerikalci niso dali opoziciji zastopstva v predsedništvu skupščine in v oblastnem odboru in še, ko je šlo za sestavo skupščinskih odsekov je pokazala SLS, da duha in smisel zakona in poslovnika manj ceni. nego domnevne strankarske interese. Opozicija je upravičeno tolmačila te geste kot izjave, da 51 SLS ne želi skladnega in lojalnega sodelovanja v oblastnih samoupravah ln je pravilno ugotovila, da je s tem prevzela SLS nase tudi izključno odgovornost To ni dober začetek. Tudi ni dobro in zdravo, da se je zasedanje obeh naših oblastnih skupščin pričelo z očividno neiskrenostjo. SLS je podala nekake deklaracije za združeno Slovenijo z zakonodajno avtonomijo. Ona naravno dobro ve, da v oblastnih skupščinah ni mesta za ustavne in državnopravne deklamacije. To so zadeve parlamenta. Ako bi bila SLS danes v Narodni skupščini v opoziciji, bi njeno deklaracijo še mogli razumeti. Toda SLS je danes bistven del vladne večine, ona je zastopana v kabinetu. Kraljevska vlada je vsak hip kompe-tentna predložiti Narodni skupščini spremembo ustave v smislu klerikalne deklaracije. Zakaj torej deklamacija v skromnih naših oblastnih skupščinah in ne dejanja v parlamentu? Z izjavami gg. dr. Breclja in dr. Vebleta SLS ne bo prikrila dejstva, da je ravno v tej svoji nekdanji bistveni prmrramatični točki na polnem nmlku in da ljubljanski te mariborski slavnostni topovski streli Otvoritev ljubljanske in mariborske oblastne skupščine Podrobna poročila glej na 3. in 4. strani. Obtožnica proti ministru Maktimoviču pred skupščino Danes se v Narodni skupščini vrši razprava o radHevskem predlogu, da se minister Maksimovié postavi pred sodišče. — Barantanje za glasove. — Klerikalci skušajo pri tej priliki izbiti nekaj strankarskih koncesij. Beograd, 23. februarja, p. Popolno | deva. nlUUnn nn^K.ï/, Ja éliyit rl O ПОО trlorlol/\ «r K'Io politično zatišje je tudi danes vladalo v Beogradu. Večina politikov se nahaja izven Beograda. Jutri se pa zopet sestane Narodna skupščina, ki bo razpravljala o obtožbi radičevcev proti Boži Maksimoviču. Današnja ah navedenih v čl. 7» 16.. 36. in 37., v katerih razveljavlja prevažne pravice oblastne skupščine ln samoupravnega gospodarstva ter postavlja vso finančno upravo oblasti popolnoma v odvisnost ministra financ. Zato predlagamo, da se sklene: Oblastna skupSčina ugotavlja, da je citirana uredba protipostavna in protizakonita in je odločena, da se bo v vsem držala striktno zakona o oblastnih samoupravah. Oblastnemu odboru pa se naroča, da v prvem slučaju, ko bi na podlagi te uredbe ministrstva financ izdalo kako odločbo, vloži tožbo na Državni S*«t, Slovenski ob astni samoupravi — . klerikalni pašaluk Geslo: SLS: «Mi in samo mil» — 65.000 neklerikahiili volilcev so* oropali pravice do zastopstva in kontrole v oblastnem odboru. — Kaj bi klerikalci počeli, če bi imeli «zakonodajno avtonomijo».— Memento za vse neklerikalne ljudi v Sloveniji. VCeraJSeji dogodki v ljubljanski ia mari- | nem nivoju gotovo ne reprewntiraJo »vseh borski oblastni skupščini lahko odprejo Slovencev. S tem. da se le SLS v obeh Svetozar Pribičevič o kooperaciji demokratskih skupin Karlovee, 23. februarja, r. Na včerajšnjem sestavu samostojnodemo-kratskih poslancev primorsko-krajiške oblasti radi določitve smernic in dela v tej oblasti, je Svetozar Pribičevič podal daljši ekspoze o političnem položaju in o oblastnih skupščinah. V svojem govoru je naglašal. da želi, naj bi se oblastna skupščina ne pretvorila v strankarsko ekspozituro. V oblastni skupščini иај se deluje realno In pozitivno za lokalne interese, v kar se priporoča sodelovanje vseh lokalnih energij, V tem smislu se je izjavil tudi glavni odbor samostojno-demokratske stranke, Qot spod Pribičevič smatra, da bi pomenilo smrtonosen udarec za oblastne skupščine. ako bi se vanjo zanesel strankam ski režim. Partijski režim je že postal neznosen v državni upravi. Zato zastopa g. Pribičevič stališče, naj se omogoči mesto in sodelovanje vsem stru-jam in skupinam v oblastnih odborih, odnosno v oblastni upravi, s čemer bodo samostojni demokrati dokazali, da ne vodijo partizanske politike, kakor jim brez podlage podtikajo nasprotniki. V svojem govoru se je g. Pribičevič dotaknil tudi znane Izjave %. Davidovi-ča pred slušatelji višje pedagoške šole v Beogradu. O. Pribičevič je dejal, da demokrati v Srbiji sedaj lahko ja*no vidijo, kdo noče sloge demokratskih vrst v državi. Krivdo, da demokrati v Srbiji morajo prenašati radikalni teror In da nimajo upania. da se tera terorja asvobode, nosi samo g. Davidovič. ki je s svojo politiko razbil demokratsko stranko Ip kl s svoilml Izjavami onemogoča zhllžanje demokratskih vrst. Absolutno lzkliačCAO Je, 4» H demo- kratska stranka v 5rbifl s sodelovanjem radičevcev 'ali klerikaleev mogla strmoglaviti radikale. Radikale lahko strmoglavi samo sodelovanje in blok vseh demokratskih elementov v državi, ne morda s kabinetno politiko, marveč z akcijo od spodaj, t. j. z borbo lz naroda. Samo skupna akcija celokupne demokracije lahko strmoglavi radikalni režim, ki ga je cela država sita. Jasno je tudi, da bi sporazum demokratskih skupin imel nopolno pravico, da reflek-tira na mandat za volitve v Narodno skupščino, ker je politično nemogoče, da vedno vodijo volitve radikali. G Davidovič pa noje hoditi po zemlji, nego blodi po oblakih, gradi gradove po zrezku ln sklepa sporazume, ki radikale učvrščajo. mesto da jih pobijajo. oči vsem neluerikalnim ljudem v Sloveniji, ko so Se kdaj ia tega ali onega vzroka sim-paOzirali za klerikalno avtonomijo. SLS n» včerajinll seji oblastnih skupščin radi kratkega dnevnesa ieda še ni imela prilike, da bi se docela razkrinkala, vendar pa so ie njena včerajšnja dejanja za presojo njene printipijelnosti ln njenih nakan tako važna, da ne more biti nobenega dvoma več, kal bi bilo v Sloveniji, ako bi Jo doletela nesreča klerikalne zakonodajne avtonomije. SLS ima v obeh slovenskih oblastnih skupščinah trdno večino tako. da njenih sklepov danes tudi vsi združeni opozicijo-nalni poslanci te m1 .rejo bistveno izprenii-njati. Klerikalci pa tudi Se s to večino niso zadovoljni: kajti klerikalizem hoče vladati absolutno in ne trpi pol es sebe nikogar. Zato smo videli, da Je SLS pohodila ljubljansk' in mariborski oblastni skupščini malone vse principe moderne demokracije s tem. da le odklonila volitev predsedstva ta oblastnega odbora po proporcu ter da le celo za volitev skupščinskih odborov uporabila način volitve, ki v najmanjši mer odgovirja načelu proporcljo-nalnega zastopstva. SLS pa s tem ni k pokazala, da Je njen maksimalnih materialističnih princip matematične maiorltete, marveč tudi dokumentirala, da v gospodarskih vprašanjih naše ožje domovine noče sodelovanja z drugimi tçr da se boji vsake, tudi najmanjše efektivne kontrole v oblastni samoupravi. Kler. načelo »Mi sami in samo mi« je pod predsedstvom gg. dr. Natlačena in dr. Leskovarja zopet postavljeno, « da bi Javnost ne videla, kako se bo to načelo v praksi izvajalo, je gospoda preskrbela, da ostane pod enim klobukom sama. Samnpašnost in krutost klerikalnega absolutizma je tem hiriša, ako se pomisli, da SLS pri oblastnih volitvah ni dobita aitf 50 odstotkov v onih občinah, ki lahko re-prezentiraio Slovence kot večja ali mani-ša gospodarska in kulturna centra in da je dobila Številčno nadmoč samo v onih oddaljenih in raztresenih krajih, ki sicer tudi tvorijo enakovreden del našega naroda. ki pa po svoji politični primitivnosti ta sodjalBO-ekanomskeon ter kvltur- „Zvesti Avstriici" zoper združitev z Nemčijo Berlin. 23. februarja, g. V Kasslu je tbe> rovala delovna skupnost nemških federali» stov, ki ji je poslal bivši tvstrijski gene» ralni polkovnik Danki pismo v imenu dr» žsvne zveze Avatrijeev. V te« pismu po» šiija Danki pozdrave Avstrijcev, izjavlja pa, da je sveža domovini zvestih Avstrif» eev, in to je pretežna veèina prebivalstva, proti «družitvi Avstrije z današnjo velepru» sko Nemčijo. Zanje Je nova ureditev fede» rativne Nemčije z izključitvijo prevladi« Prusijc pogoj za razpravljanje o priklepitvi Zakai Prusija je lete 1866. izrinila Avstrijo iz nemške zveze m je torej naravno, da se Avstriia ne more ogrevati za združitev tako Nemčiio. v kateri ima še vedno odlo. čilno besedo Prusija. Te Danktovo pismo je naravno izzvalo veliko рогогпов* v politlč» nih krogih ker dokazuje, da velik del Av. strijcev ni z« združitev * Nemčijo, «saj * «jeni ohlilfi oblastih polastila vseh <Л1м»Ш tabornikov, le v ostalem postavila princip najkrutejše krivice Kot predstaviteljica 95.000 volilcev je ignorirala 65.000 neklçri kalnih glasov v Sloveniji, kakor da bi iih ne bilo In kakor da bi oni ne bili bistveni del slovenskega naroda. Povdariti Je treba še to. da je SLS zadnja leta neprestano apelirala na vse Slovane« in na pristaše vseh strank, da naj Ji nekvarno svoii strankarski pripadnosu pomagajo pri volitvah, kajti, če bo dosežena zakonodajna avtonomiia, potem se Bo začel v Sloveniji raj, çedilo se bo mleko ln med In pravica bo večja kàkor v nebesih. Pred ob'istelmi volitvami Je dr. Korošec kot vodja SLS slovesno razglašal, da Je Sl-S naibolj demokratična, najbolj svobodoljubna, naibolj poštena in najboli nesebična na svetu, ki ničesar drugega noče, kot vsem Siavwcwi deliti pravico ta dobroto. Danes zopet vidimo, kako potrebea je bil ta Je boj proti klerikalizmu, ako nočemo, da s svojim absolutiamom ne «propasti Slovenije ta zadnjega a «klerikalnega Slovenca. Danes je ;udl za politično kra&o? vidne ljudi v'dno. karo bi nas dovede! klerikalizem. ako Di mu uspelo établira« v Sloveniji strahovlado ie z »zakonodajno avtonomijo« Vsako leto, če ne vsak mesec, bi dobivali nove volilne rede za avtonomijo in druge samouprav« _ doka« v bivšem deželnem zboru kranlskem —- tako dolgo, da bi proti klerikalcem sploh nihče več kandidirati ne mogel, Kar H pa ie ostalo opozicli«. oi Jo klerikalci zadušiti ie s pravilniki Tako bi bil ustvarjen klerikalni eldorado, v katerem bi se Iz ljubljanske škofije komandirala prosvet«. iz »Gospodarske zveze« slovenska trgovina, iz Rakovnika slovenska obrt Is reaktlvl-rane prisilne delavnice pa delavstvo. Režim, ki ga, po vseh znakih »odeč. pripravljalo kler.kalcl v oblastni samoupravi na srečo še daleko ni oni ideal, kakor «I ga predstavljalo v »zakonodajni avtonomiji.« Za neklerikalne Slovence pa le vendarle dovoH krepak memento, da se Je pravočasno spametujejo, da ne bodo klerikalna drevesa zrastla do nebes radi medsebojnega prepira naprednih ljudi. Politične Шће Akcija za ukinitev davka na poslovni promet Včerajšnji «Slovenec» poroča, da so se v zadnjem času vse gospodarske zbornice v državi izjavile proti davku na poslovni promet in pristavlja: «Lahko torej trdimo, da je zahteva po ukinitvi davka na poslovni promet našla enoten odziv pri vseh gospodarskih krogih naše države». In kljub temu. da so se vsi gospodarski krogi v državi izrekli zoper davek na poslovni promet, ki ga je uvedla Protič-Koroščeva vlada I. 1920., je klerikalna stranka sedaj v finančnem odboru odklonila predlog za njegovo ukinitev. S tem se je postavila SLS v nasprotje z vsemi gospodarskimi krogi v državi, zlasti pa gospodarskimi krogi v Sloveniji, V tem dejstvu je videti, koliko so vredne klerikalne obljube, ki jih je dajala SLS gospodarskim krogom zlasti pred volitvami v Trgovsko in obrtno zbornico. Garibaldi na Kubi London, 23. februarja, (be.) Ricclotti Ga» ribaldi, ki Je izgnan is Francije m se ga branijo sprejeti druge države, je dospel v Havanno na otoku Kubi, kjer se je izkrcat Demisija estonske vlade Riga, 23. februarja, (be.) Ministrski pred« sednik Teenunt je podal demisijo celokup» nçga kabineta. Vzrok je nesoglasje s par» lamentopi v vprašanju občinskih volitev. Poletni čas v zapadnih državah Parii, 23. februarja, (be.) Anglija, Franci» ja, Belgija in Holandija razpravljajo o isto» časni uvedbi letošnjega poletnega Casa. Nasilnosti pri volitvah v Chicagu London, 23. februarja. *. Iz Chieaga po» ročajo. da je prišlo pri prvi volitvi županov in občinskih zastopov do burnih nemirov. Dasi je 3000 stražnikov in detektivov stra» šilo volilne lokale in so avtomobili s stroj« nicami patruliiali po ulicah, so se vendar dogajala nasilja. Neki republikanski volilni sodnik in dva kontrolorja sta bila odve« dena. Dogodili so se še štirje slični slučaji. 'Trije možje so bili ranjeni z bodali. V glavnem stanu nekegi kandidata je bil vo» tilni kandidat odveden, dočim je polieij« aretirala 30 mož in zaplenila 6 revolverjev. Regulacijsko posojilo Beograd, 23. februarja, p. Hipotekama banka im« ie iz prejšnjega časa več ponudb i* inozemstva za posojilo, ki bi se pora. bilo za rcgulacije v krajih, ogroženih po po plavah. To vprašanje se je danes sprožilo v vladi ter se bedo sporazumno s poliedel. skim in finančnim ministrom potom držav» ne hipotekam« bank« začela pngsianja za posojilo 10 milijonov dolarjev odnosno V*l milHonnv dinariev. Damîmo m spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Poostritev odnošajev med Anglijo in Rusijo Med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo postajajo odnošaji vedno bolj na peti. Razmerje med njima je ie tako neprijazno, da se je le čuditi, kako da se še vedno niso prekinili diplomatski stiki, kakor zahteva velik del javnosti in kar želijo celo nekateri člani vlade. Razmerje med Londonom in Moskvo se noostruje toliko bolj. kolikor kočiji vejši postaja položaj na Kitajskem. Iz Anglije se je poročalo že dalje časa, da pripravljajo tamkaj ostro noto za sovjetsko vlado in najnovejše vesti so po, trdile, da se je taka nota celo že izročila. Po drugi strani je smatral Cičeri-nov začasni namestnik Litvinov za potrebno, da javno naslovi dovolj ostro Izjavo na naslov vellkobritanske vlade. Sedaj po izročitvi in objavi angleške note nam je pričakovati važnih diplomatskih aktov tudi z ruske strani. Vladi se obdolžujeta druga drugo sovražne propagande. Brezupno delo. če bi kdo poskusil, dognati, na kateri strani je glavna krivda, katera od vlad večjo upravičenostjo meče očitke na nasprotnika. Zakaj kadar gre dognati krivdo med dvema tako izrazitima nasprotnikoma. kakor sta angleška vlada pod režimom konservativne stranke in komunistična vlada sovjetske Rusije, je posel brez dvoma obsojen na neuspeh, Zakaj nasprotujeta si osnovni ideji obeh držav, ne morda samo taktika vodilnih državnikov; o tem znanem faktu je škoda tratiti besede. Litvinov je v svoji izjavi naglasil. da sovjetska vlada simpatizira s kitajskim nacionalističnim gibanjem in pri tem spretno pokazal, da se v tem stališče nekaterih velesil v bistvu ne razlikuje. Washingtonski sklepi so zares v načelu priznali Kitajski ono pravo, kakor ga danes tako energično zahtevajo kantonski nacijonalisti; razlika je le. da ga hočejo v Kini realizirati takoj, velesiie, ki stoje za washingtonskimi sklepi, pa želijo poprej realizirati še neke predpogoje. Razvoj časa dela za kitajske naci-jonalistične teze in bo uresničil prej ali slej program kantonske vlade; Anglija bo morala odnehati in ji more iti taktično samo še zato. da se umakne s sedanjih pozicij s kolikor mogoče majhnimi izgubami. Sovjetski Rusijj pa je seveda na tem. da eo angleške izgube čim večje. Orjaška borba med Londonom in Moskvo se bije z neenakimi sredstvi. Anglija dela največ s svojo ogromno finančno premočjo, s katero se ji je posrečilo izvesti blokado sovjetske Rusije v finančnem pogledu. Kakor bi rada dobila posojilo v inozemstvu in s njim restavrirala svoje gospodarstvo — ni se ji doslej posrečilo, in kljub tolikim trgovinskim pogodbam ie sovjetska Ru sija navezana v bistvu samo na lastno denarno moč. Po drugi strani se opira Rusija na probujajoče se azijske naro-de, ki Џ i$ dffiki oPvUdov»}* s svojo ogromno svetovnopolitično premočjo. Drugega orožja danes sovjeuka Rusija nima kakor tudi Anglija taktično ne more poseči po drugacnm sredstvih juper sovjetsko Rusijo. Niti prekinjenje diplomatskih odnošajev ne bi moiiio prinesti bistvene spremembe. Ker so bojna sredstva tako neenaka. je tudi razumljivo, da so medsebojne obdolžitve v tolikem protislovju. Sedaj je smatrala angleška vlada za potrebno, da dokazuje sovjetski vladi polno odgovornost tudi za vse. kar de.ajo izvršilni orgam komunistične stranke. Tu je nedvomno najslabša točka sovjetske diplomacije, zakaj teza, da je sovjetska vlada nekaj povsem različnega od ruske komunistične stranke, oziroma tretje internacijonale, je absurdna in nevzdržna. Angleška nota navaja konkretne primere, da je tako razlikovanje nemogoče. Sedaj je prav interesantno, kako bo sovjetska vlada na to odgovorila še bolj pa, kako bo na angleško diplomatsko ofenzivo odgovorila s slični-mi dokazi o sovražnosti angleške politike. Nemogoče je danes napovedovati kaj o nadaljnem razvoju angleško-ruskih odnošajev. Nasprotja so tako velika, mnogostranska in globokosegajoča. da jih boj z notami ne more niti likvidirati, niti omiliti, da, morda niti poostriti. Tu se more odločitev doseči i vse drugačnimi sredstvL GRAFIKA «Kazina 26.febru». Neraško-poljski spor Berlin, 2 . februarje, (be.) Z merodajne struni demontirajo vest iz Varšave, da je nemški poslanik Rauecher priporočal mini» s trsk emu predsedniku PiUud^kcmu, naj obe diiavi skleneta trgovinsko pogodbo po vzorcu nemško«švicarske. Slejsoprej stoje vladni krogi na stališču, da je sporazum g'edo trgovinske pogodbe mogoč le, ako se poprej uredi vprašanje izgonov nemških dr« iavljanov U Poljske. Princ Karol potuje v Bukarešto? Pariz, 2 . februarja, s. «iMatin» objavlja vest, da bo bivši rumunski presolonasled» pik Kerol v kratkem rea odpotoval v Bu. karešto, da poseti svojega bolnega očeta. Njegovo potovanje pa ie samo privatno in ee politično. Princ ne bo preklical izje» ve, d» se je odrekel prestolu. V Bukarešto ? r*lje ni izrecno željo svojega očeta. Te» mu navnTOti pa naelaiajo. da se bo Karol erudil 1« nekaj dni v Rapallu, da se sesta. ne s svojim sinom, sedanjim prestolona» «lednikom Mihajlom, nakar se zopet po» «TBO t Paris. Mussolinijev odgovor Coolidgeu Rim, 2 . februarje, o. Kakor poroča ve» čemi «Giornaie d'Italie», je bil danes iz« ročen veleooslaniKu odgovor vlade na spo» menico predsednika Goolidgea glede ome» jitve oboroževanja n« morju. Besedilo od» govor«, ki ga je sestavil Mussolini, objavi Agenzia Štefani ponoči «li pa jutri dopo.1» dne. Kralj Gustav v Vatikanu Rim, 2 februar'a. a Dopoldne se j« (vedski kralj Gustav, ki se ie par dni mu» di v Rimu, odpeljal v Vatikan, kjer ga je papež sprejel v daljši avdijenci. Razgovar« jal« st« se približno pol ure. Po avdijcnci j« posetil krap državnega tajnik« kardinala Gasparrija. Zastrupljenje s plinom med vožnjo Berlin, 2 . februarja, (be.) Po daljši voï« *ji po Rçnu je pristal v Bieberichu večji motorni čoln. V pristanišču je ugotovil vodja ladje, da je v kajuti med vožnjo umrlo pet potnikov, ker so se xastrupiii * plinom, sedem p« jih je smrtRonevarno zbo Iclo. Preiskava je dognala, da je čoln za» del ob plitvino, da pa je kmalu zopet na» daljeval vožnjo. Vendar se je pri tem pxs> kvarila odvajalna eev za pline. Vsled trga so se strupeni plini razširili po ladji in povzročili nesrečo. Kitajci in Angleži Angleži so postavili po končani svetovni vojni v Hankavu ob reki Janetse spomenik, ki naj bi simboliziral njihovo zmago v svetovni vojni. Kitajce ie spomenik zelo bodel v oči in pred nekaj tedni so ga oblepili z žaljivimi plakati. Ti plakati so izzvali pri Angležih divjo jezo. Seveda so se Kitajci revanžirali Angležem samo radi tega. ker je stvar sedaj aktualna in ker Angleži umetno podpihujejo sovraštvo proti Kitajcem v vrtovih, klubih in javnih parkih, kjer vidiš n. pr. tablice z napisi: «Kitajcem in psom je vstop prepovedan!» Znto pa dajejo Kitajci v izražanju svojih čustev prednost Rusom in razobešajo javno ne samo sovjetske ambleme. marveč tudi slike Sitnjatsena Marxa in Lienina. Na ulicah današnie Kitajske vidiš slike na katerih si podaiata roke Rusija in Nova Kitajska ter sliko, ki predstavlja Angleža zvezanega na tleh, Kitajec pa mn t sulico prabada srce. --—■ «JUTRO» št 47 ..........— S '.......■■ ................" - Četrtek 24. П. 1927 , n ■ Otvoritev ljubljanske in mariborske oblastne skupščine Klerikalna večina v obeh slovenskih oblastnih skupščinah odklonila sodelovanje opozicije v predsedstvu in oblastnem odboru in onemogoči- la kontrolo opozicije. - Izjave posameznih strank - Miren razvoj obeh sej. Ljubljana, 23. februarja. Skoro neopaženo se je vršila danes prva seja oblastne skupščine za ljubljansko oblast, ki je našla svojo gostoljubno streho v zborovalnici občinskega sveta. So pač že dolga leta, odkar je zadnjič zboroval stari deželni zbor in zato ni čuda, da je občinstvo izgubilo smisel in zanimanje za delovanje te važne korporacije. Le državna, slovenska in mestna zastava so tiho pozdravljale poslance naše prve oblastne skupščine pri njihovem vhodu v starodavno poslopje, sicer pa je šlo življenje Ljubljančanov čisto normalno pot. Na mesto je lahno rosilo. Zborovalna dvorana se je pričela le polagoma polniti. Prvi so zasedli svoje skromno odmerjene prostore novinarji in skupščinski stenografi, nakar so kmalu za njimi prišli posamezni poslanci, med njimi starostni predsednik g. Josip Gostinčar, ki je živahno pozdravljal svoje tovariše. Poslanci SLS so zasedli centrum in desnico, levico pa so okupirali člani Naprednega bloka pod vodstvom dr. Kra-merja ter radičevci, med njimi Ivan Šrrola-Brnac iz Kastva; edini nemški poslanec župnik Eppich se je umaknil na skromen zasilen sedež v prvi vrsti na levi. Galerija je bila le slabo zasedena. razpoloženje navzočih vse prej kot svečano. Skoro nekam dušljivo ozračje je vladlo v dvorani. Klerikalci so porogljivo povpraševali po velikem županu dr. Baltiču, čeprav jim je bilo dobro znano, zakaj je moral v Beograd. Sploh so precej briskirali vlado in odšli, še predno je prišel zastopnik velikega župana, vladni svetnik dr. Andrej-ka, v stolnico k maši, odkoder so se vrnili potem z belimi n&geljčki v gumb-nicah. Ob 9. dopoldne je starostni predsednik g. Josip Gostinčar otvoril prvo sejo oblastne skupščine s kratkim nagovorom, v katerem je apoeajal na zgodovinski pomen tega dne, ki tvori nekak mejnik med preteklostjo ln prihodnostjo. Čeprav oblastne skupščine niso urejene tako, kakor bi morale biti, vendar pa sem trdno prepričan, da bodo Slani oblastne skupščine z vztrajnim in pridnim delom nadomestili vse pomanjkljivosti. Pozdravil je iskreno vse člane skupščine in jih pozval k složnemu delu v prid celokupnega slovenskega naroda in države. (Ploskanje.) Za zapisnikarja je imenoval predsednik gg. Hinka Lebingerja tn Ivana To-malina. Verifikacija članov skupščine Na dnevnem redu dopoldanske seje je bila verifikacija mandatov, volitev predsedni-štva oblastne skupščine in oblastnega odbora. Člani skupščine so takoj predložili svoje poverilnice. Dr. Anton B r e c e 1 j je odložil svoj mandat za mesto Ljubljano in obdržal mandat za ljubljansko okolico. Evgen J a r c je odložil mandat za Kočevje in obdržal črnomaljski mandat, dr. Josip B a a a j je odstopil iz zdravstvenih otsirov, Josip Z m a v c pa je odložil svoj mandat za laški okraj. Mesto njih so bili poklicani v oblastno skupščino: dr. Juro A d 1 e i i č, Alojzij Peterlin. Fran UršU in Filip Križnik, rudar v Trbovljah. V skupščini je 39 pristašev SLS, eden Nemec, ki je gost kluba SLS, 6 članov Naprednega kluba (SDS in NSS). S članov kluba SES m 1 ra-dičevec iz Kastva. Po verifikaciji je dr. Albert K r a m e r pripomniL da po njegovem mnenju starostni predsednik ni bil upravičen, da kliče mesto odstopivših članov skupščine njihove namestnike, ker to ne odgovarja poslovniku. Sicer pa Narotoi klub glede verifikacije mandatov ne misli delati nobenih težkoč. Starostni predsednik Gostinčar je odgovoril, da je v smislu § 49 pravilnika za oblastne skupščine po njegovem mnenju bilo to popolnoma dopustno. Prisega Po overovljenju mandatov so člani oblastne skupščine stoje položili sledečo prisego: »Prisegam na edinega Boga in na vse, kar mi je po zakonu najsvetejše in na svetu najljubše, da bom zvest kralju Aleksandru L, zvesto čuval ustavo in državne zakone in da bom vestno zastopal interese oblasti, katere poslanik sem. Da bom vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, kakor mi Bog pomagaj U Volitev predsedstva skupščine Dr. Natlačen predsednik oblastne skupščine Skupščina je prešla nato k volitvi predsednika oblastne skupščine. Ker je večina odklonila zastopstvo opozicije v predsedni-štvu oblastne skupščine, je opozicija pri volitvah oddala prazne glasovnice. Oddanih je bilo skupno 52 glasov, med njimi 13 praznih. Za predsednika je bil izvoljen dr. Marko Natlaéen, ki je dobil 39 glasov. Njegovo izvolitev eo pozdravili klerikalci z živahnimi vzkliki: Živio! Na poziv starostnega predsednika je izvoljeni predsednik dr. Marko Natlačen takoj zavzel svoje mesto in odredil volitev podpredsednika in treh tajnikov. Podpredsednik Josip Gostinčar Za vse te štiri funkcijonarje je bilo skupno glasovanje. Oddanih je bilo zopet 52 gla- Dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani in poslanec za Ljubljano. Ivan Mohorič tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. poslanec za Ljubljano. Otvoritev skupščine po zastopniku velikega župana Kakor smo že včeraj poročali, je bil na željo klerikalcev veliki župan dr. B a 11 i č brzojavno poklican v Beograd ad referendum. Mesto njega je zato otvoril oblastno skupščino vladni svetnik g. dr. Rudolf A n-d r e j k a s sledečim ekspozejem o stanju ljanske oblasti, njenih poelLh in napravah: Visoka skupščina! V zakonitem zastopstvu velikega župana, ki je zadržan po službenem potovanju, otvarjam v imenu Nj. Vel. kralja zasedanje prve oblastne skupščine za ljubljansko oblast. Dovolite mi, da v smislu 51. 53. zakona o oblastni in srezki samoupravi odnosno čl. 7. poslovnega reda za oblastno skupščino preberem sledeči kraljevi Citanje so poslušali člani skupščine stoje in z vzkliki: Živel kralj! Uka/. se glasi: >Mi Aleksander I., po milosti božji in narodovi volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejamo na predlog našega ministra Zastopnik velikega župana, vlad. svet dr. Rudoiï Andreika Je otvoril oblastno skupščino z ekspozejem o stanju v ljubljanski oblasti. Na desni strani predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen in Jože Gostinčar. Lovro Petovar veleposestnik v Ivanjkovcih in poslanec za ptujski srez. za notranje posle in na podstavi 2. točke I prehodnih odredb iz člena 53. zakona o ob- ! lastni in srezki samoupravi: volitve članov oblastnih skupščin naj se izvrže v vsej kraljevini dne 23. januarja 1927; vse oblastne skupščine naj se skliče jo na prvo zasedanje, vsaka v glavnem kraju oblasti na dan 23. februarja 1927. Naš minister za notranje posle naj izvrši ; ta ukaz.« Dr. Andrejka je uato nadaljeval: Stanje obče uprave v ljubljanski oblasti je plod historičnega razvoja, ki nas vodi preko bivše revolucionarne narodne vlade SHS, pozneje deželne vlade za Slovenijo, preko Pokrajinske uprave za Slovenijo do dosedanjega predstavnika obče uprave velikega župana ljubljanske oblasti. Ob viharnih eep-temberskih in ok t obe rekih dnevih 1. 1913, ki so prinesli našemu narodu z zlomom bivše avstro-ogrske monarhije toli zaželjeno svobodo, ni bilo časa misliti na drugo kot na ohranitev te svobode na zunaj in znotraj. Vse drugo je moralo stopiti pred temi prvotnimi nalogami države v ozad je. V naslednjem vidimo, kako se prvotna šibka in bolj zunanja vez vedno bolj utrjuje, kako je prišlo dne 1. decembra 1918 do formalnega ujedi-njenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo in kako je dobilo to ujedinjenje z Vidovdansko ustavo in posebno z zakonodajo iz leta 1922 vedno odločnejše in krepkej-še oblike. Dovolite mi, da podam poročilo o stanju orlih poslov iu naprav, ki bodo v doglednem času prešli iz pristojnosti velikega župana v področje oblastne skupščine odnosno oblastnega odbora ljubljanskega, ukaz o sklicanju skupščine. vzemanju agend iz dosedanje obče uprave, na drugi strani pa bo morala biti zelo agilna v iskanju dohodkov uprav, bodisi izrednih v državnem budžetu, bodisi iz drugih državnih obveznosti ali fondov, kajti zakon o samo-stalnih oblastnih davkih in taksah je sicer predviden, a dneva, ko bo uveljavljen, js težko napovedati. Tudi oblastna doklada na državni davek po čl. 75. je prepuščena le na tako zvani edinstveni državni pribitek k direktnim avtonomnim dokladam podvojenim davkom. Ako pa izračunamo za 1. 1926 znesek bivših deželnih doklad, ki bi se pobiral po čistem predpisu državnih davkov 1. 1826, pridemo do razmeroma nizke vsote 8,307.811.33 Din. Iskati bo in iskalo se bo novih virov za oblastne dohodke in morda se bo kdo nehote spomnil imovine nekdanje samouprave in tudi samoustavne dežele kranjske. imovine prepuščen državi v upravljanje, t> da nekvamo vprašanju lastninske pravice. ki je bila v v=->l;eiri rvrimrru pridržana imovini bivše dežele kranjske. Oblastne finance 1. Eno najvažnejših, a tudi najtežjih vprašanj, ki čaka to visoko skupščino, bo vprašanje ureditve oblastnih financ, določenje oblastnega proračuna in razpolaganje z oblastnimi davščinami, ki se utegnejo skleniti na podlagi zakona. Ogromne naloge čakajo oblastno skupščino in izdatna bodo morala biti denarna sredsktva, s katerimi naj bi razpolagala oblastna skupščina, ako hoče le del najnujnejših nalog izvršiti. Rešitev tega vprašanja je tem bolj težavna, ker je klic o davčni preobremenitvi naših krajev splošen in mogočen, in ker se zdi, da smo vsled obče gospodarske stagnacije na meji davčne moči. Cisti predpis državnih davkov ter državnih prebitkov s tem. ki so podvrženi avtonomnim dokladam, znaša za davčno leto 1928. v ljubljanski oblasti 28 milijonov 98.256.96 dinarjev. Cisti predpis avtonomnih doklad pa je sledeči: Občinske dj-klade 13,197.825.04 Din, okrajne cestne d-> klade 6,085.043.51 Din, zdravstvene doklade no 1,414.184.33 Din in okrajne blagajne no 11,4114.184.33 Din in okrajne blagajne (okrajni zaetopi bivše Štajerske) 25S2.931.14 Din, skupaj 23,9S8.692.90 Din Od državne trošarine na vino, vinski mošt in petijot jo bilo 1. 1926 vplačano ljubljanski oblasti 6,700.000 Din, od občinskih doklad nanjo pa 16.900.000 Din. Oblastna skupščina bo morala biti zelo rezervirana pri sestavljanju proračuna in pre- sov in je bil izvoljen za podpredsednika oblastne skupščine Josip G o 6 t i n č a r, za tajnike pa gg. Alojzij Peterlin, Hinko Lebinger in Ivan M a j e r š i č, ki so prejeli po 40 glasov SLS. Za dr. Dinka P u c a kot podpredsednika je bilo oddanih 6 glasov Naprednega kluba, 6 glasov (SKS in 90c. Sitar) pa je bilo praznih. Takoj po izvolitvi so tudi novoizvoljeni podpredsedniki in tajniki zasedli svoja mesta. Dr. Albert Kramer direktor «Jutra» in poslanec za kranjski srez. Ivan Tavčar uradnik Delavske zbornice in poslanec za Ljubljano. Josip Finžgar posestnik pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in poslanec sreza Maribor, desn* breg. • Fran Zebal trgovec na Rudniku in poslanec za ljubljansko okolico. Dr. Ivo Baričevič notar v Prelogu in posfanec istega sreza v Medžimurju. Dr. Ivo Novak notar v Cakovcu in poslanec istega sreza v Medžimurju. Stanje bivše imovine dežele Kranjske Po zlomu je preivzela Narodna vlada SHS z naredbo z dne 4. novembra 1918 vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti in naprav. Deželni odbor vojvodine kranjske je bil razpuščen. začasno vodstvo in likvidacija deželne vlade pa poverjeno Komisiji za likvidacijo kranjske deželne uprave ter končno velikemu županu ljubljanske oblasti, M so mu kot najvišjemu upravnemu organu v oblasti glede deželue imovine izročene kompetence bivšega deželnega odbora in deželnega zbora. Imovina bivše deželne kranjske ni bila dosedaj nikdar odsvojena in je bivša dežela kranjska tudi v zemljiški knjigi še vedno vknjižena na svojih nekdanjih nepremičninah. Po sklepih Narodne deželne vlade je bil en del deželne Štefan G odi na evangeljski župnik v Gornjih Petrov-cih in poslanec za srez murskosoboški v Prekmurju. • Sliko Antona Perkovlča, posestnika in župana na Selu pri Sv. Florijanu pri Rogatcu in poslanca šmarskega sreza m sliko Valentina Poljanska, posestnika na Dobračevi pri Žireh in poslanca za lo-iraški srez objavimo prihodnje dni V državni upravi ao sedaj: L Posestvo aa Robežu, graščina na Mali Loki in v Češnji-cah ter Grmska šola. 2. Deželni dobrodelni zavodi L j. deželna bolnica v Ljubljani in umobolnica na Studencu. 3. Deželni muzej. 4. Deželno gledališče. 5. Prisilna delavnica. 7. Deželni dvorec. 8. Mostovi čez Savo v Krškem in Radečah, most pri Sv. Jakobu, most pri Podnartu. V oskrbi odseka za likvidacijo deželne imovine pa so ostale deželne elektrarne na Završnici in v Bohinju in nekaj zemljišč ob Savi nad Medvodami, ki so bila svoj čas kupljena v svrho električnih naprav, končno razni fondi, od katerih naj omenim melioracijski zaklad v znesku 982.776.60 Din, garancijski zaklad za nakup krav v Švici v znesku 234.610 Din, rezervni zaklad za povzdigo živinoreje v znesku 270.472 Din, garancijski zaklad dolenjskih železnic v znesku 457.335.85 Din, eanačni zaklad za pridobitne in gospodarske zadruge v znesku 134.350 Din. zaklad za reorganizacijo muzeja v znesku 37.727 Din, skupno znaša vrednost teh fondov okrog 2,300.000 Din. Dežela kranjska pa ima tudi dolgove, ki prekašajo po vsej priliki vrednost te imovine, razen tega je treba upoštevati tadi še težko-Ce, ki ee porajajo vsled razdelitve deželne imovine nekdanje dežele kranjske med našo državo in Italijo. Slabo stanje cest v ljubljanski oblasti Država je do leta 1922. pobirala cestne doklade za deželne ceste ter ie bila zato upravičena, ker je dve tretjini prispevka ttidi plačevala. Od leta 1922 pa je ta prispevek izostal vzlic vsem urgencam in predstavkam gradbene direkcije. Cestni odbori zato niso mogli več zmagovati rastočih stroškov ter so se morali znatno zadolžiti, na drogi strani pa povišati cestne doklade mestoma do 500 odstotkov. Ponekod so se morale celo uvesti pred vojno povsod že odpravljene mitnice. Tudi tako-zvani izredni prispevki za posebno porabo cest so poskočili tako, da je mnogokrat prišlo do ostrih sporov med udeleženci in cestnimi odbori. Državni prispevek, ki ga dolguje država za deželne in železniške dovozne ceste, znaša samo za triletje od 1922 do 1925 nič mani kot 6,192.115 Din, torej čez 2 milijona na leto, tako da je predvidoma koncem leta 1926 narastel na 8 milijonov dinarjev. V državnem proračunu za i. 1926-27 pa ni za to postavljenega nobenega kredita. Država pobira na račun nekdanjih deželnih doklad takozvani edinstveni drž. pribitek od vseh davkov, ki so podvrženi avtonomnim dokladam, kar znaša samo za leto 1926. 1Ц5Т9516 Din. Slabo stanje cest se je v mnogih krajih Slovenije vsled vremenskih katastrof zadnjih let še poslabšalo, posebno velja to za Selško in Poljansko dolino, za dolino Gra-dašce, za Zirovsko dolino itd. Mnogo truda in denarnih sredstev bo stalo, da se spravijo deželne ceste zopet v staro stanje, razbremeniti bo treba tudi prezadolžene krajne cestne zastope. Sredstvo za to bi bilo zasiguranje državnih cestnih prispevkov, ki jih dolguje država, ureditev cestne nadzorovaine in izvrševalnc službe. Regulacija rek in potokov zanemarjena Sedanje stanje regulacij rek je sledeče: Sava, ki je bila regulirana od Tacna do Črnuč in nižje dol pri Kresnicah pri Litiji, je vsled nezadostnih kreditov in vremenskih katastrof v letih 1923, 1925 in 1926 od Tacna nizdoli do Črnuč v dolžini kakih 10 km strahovito razdrta. Vse delovanje se je moralo osredotočiti na popravilo in vzdrževanje regulacijskih zgradb, skušalo se je pač v okviru nezadostnih kreditov njih razpad zadržati. Kamniška Bistrica se je pričela uravnavati že 1. 1913. ter so se regulačna dela med vojno m po vojni v malem obsegu nadaljevala. Smernice za nadaljevanje te regulacije, ki je sedaj povsem prenehala, so odvisne od ustanovitve vodne zadruge, do katere dosedaj še ni prišlo. Poglobitvena dela v Ljubljanici, ki so se pričela 1. 1912, so ob izbruhu vojne prenehala. Po prevratu so ee dela ob obrežnih zidovih ob prispevku države in občine nadaljevala, vendar v zadnjem letu zopet ustavila. Z uravnavo Sore se je pričelo spomladi leta 1914, a se je moralo vsled vojne prekiniti ter počiva šc sedaj. Vsled zadnjih poplav pa je selška Sora odtrgala in odnesla mnogo rodovitnega sveat posebno na Bukovškem polju. Od manjših vodotokov omenjam uravnavo Glinšice in Tržanca, nadalje Gradaščice nad Kolezijo, Škofeljce v občini Šmarje, Radovne v Sp. Gorjah, potoka Račica v Zg. Gorjah. Izvršil se je tudi poizkus odvajanja voda na Cerkniškem jezeru. Uspeh teh del se bo dal presoditi šele po večletnem točnem opazovanju. Glede vodne preskrbe so se izvršila po prevrata sledeča dela: reservoir na Velikem Osolniku, občina Turjak, obnovil se je vodovod za vas Studor v Bohinju in zajetje studencev za vasi Zlebej, Čurilo in Rakovec, občina Božjakovo pri Metliki. Zgradil se je vodovod za vas Slatno, občina Begunje na Gorenjskem, napajališče za Ranjdol pri Kočevju In kapnjica na Tre-beljnem. Sedaj se gradijo vodovodi za Rateče in za Boh. Srednjo vas, za Velike Lašče, reservoir za Osredek, občina Rob, popravlja se črnomeljski vodovod. Na svoje stroške so zgradile občine Trbovlje in Zagorje obsežne vodovode, v Tržiču se je vodovod na stroške predilnice temeljito obnovil. Konečno so si zgradili vaičanl v Grahovem, občina Cerknica na svoje stroške vodovod. Zgradba hudournikov Strahovite povodnji in uime v letih 1922 v Selški dolini, 1934 v Polhovem Oradcu, Ločnici in okolici, leta 1925 v Žlreh In leta Ï936 zopet y Polhovem Gradcu, Žlreh, v dolini poljanske Sore, v Kokrski dolini, v Gornji Savski dolini so napravile potrebne zgradbe hudournikov. Škodo, ki so jo povzročile te povodnji, se ceni na 100 milijonov dinarjev Radi nezadostnih kreditov se do sedaj ni moglo izvršiti nobeno obsežnejše delo. Kolikor pa se je izvršilo, je dokazalo, da je ravno zgradba hudournikov odvrnila velik del opustošenja. Malo napredka v kmetijstvu. — Kriza vinogradništva V naši oblasti imamo po zadnji kmetijski statistiki 145-500 njiv, 152.200 travnikov in 136.000 pašnikov. V teh glavnih kmetijskih panogah od prevrata naprej ni opažati kakega posebnega napredka. Potrebno bi bflo, da se uredijo zopet vzorna posestva, kakor obstojajo sedaj v Mali Loki in na Robežn, da se osnujejo semenogojske postaje in še ena preizkusna postaja za krompirjeve vrste na Gorenjskem. Posebno pažnjo pa bi bilo treba posvetiti razsuše-vanju in kulturi obširnega ljubljanskega barja, ki bi sčasom lahko postalo prava žitntai, oziroma senik za eelo ljubljansko oblast Kar se tiče konjereje, se je tudi ta kakor v Avstriji pretežno od države pospeševala z Ilcenciranjem žrebcev, premovanjem konj, upravo žrebčarn. Govedoreja, ki je bila poprej zadeva deželnih zborov, odnosno odborov, se je v okviru kredita pospeševala od kmetijskega oddelka z licencovanjem plemenskih bikov in preskrbo posameznih krajev s takimi bl-ki-plcmenjaki potom državnih podpor, nadalje s premovanjem goveje živine itd. V zvezi z živinorejo se je podpiralo tudi mlekarstvo s strokovnimi navodili v posameznih mlekarnah in sirarnah ter s podporami za posamezne mlekarske zadruge. Slično se je pospeševala tudi ovčereja in prašič-jereja. Enea najvažnejših kmetijskih panog je vinogradništvo, žal, da pada letni pridelek od leta do leta. Leta 1914 je znašal še 300.000 hektolitrov, med vojno pa je znatno padel in od tedaj .nu je ostala padajoča tendenca. Tako se je pridelalo: leta 1918. 230.000 hI, leta 1924 128.000 hI. leta 1926 95.000 hI. Vzrok za ta žalostni pojav Je v močnem pojavu trtnih bolezni, še več pa v opešanju vinogradov vsled ostarelosti. Obnavljanje starih vinogradov se le redko kje vrši. ne da bi manjkalo morda pouka ali trtnic, pač pa nimajo vinogradniki potrebnega denarja. Od trtnic obstoje še 3. namreč državna v Novem mestu, Arnovih selih In v Kostanjevici, snuje se pa trtnica v Mali Loki. Kriza našega vinogradništva je v tem, da lastniki ne morejo izvoziti svojih pridelkov v inozemstvo. Domači trg je pre-r.aslčen cenejših dalmatinskih in banatskih vin, pietarstvo je zaostalo, eksportna trgovina pa ni organizirana. Kar se.n omenil o vinogradništvu, velja tudi za sadjarstvo. Pokrajina, ki šteje nad 8200 ha sadovnjakov in ki raste na njih 980.000 jablan, 500.000 hrušk, 640.000 češpelj, ! 40.000 češenj, 150.00 orehov, bi morala mnogo več izvoziti kakor 1300 vagonov jabolk. 400 vagonov češpelj. 300 vag. češenj in 60 vagonov orehov. Na kakovost dobrih sadik se ne polaga nikake važnosti, manjka v oblasti tudi dobrih drevesnic. Sedaj obstojata samo dve, državna v Kostanjevici in ona y LJubljani, ki je last Kmetijske družbe. Trgovina in eksport nista organizirana, umna predelava za izvoz, način konservi-ranja se vrši le v tovarni na Vrhniki. Sadjarska in vrtnarska družba za Slovenijo skuša po privatni inicljativl te razmere izboljšati. Lep napredek v čebelarstvu Končam pa z veselejšo sliko našega čebelarstva. Ta napreduje pod razumnim vodstvom Čebelarskega društva za Slovenijo prav lepo. Po zadnjih statističnih podatkih imamo v ljubljanski oblasti 32.000 panjev čebel, od teh je 17.000 s premakljivim delom. Tudi zdravstveno stanje čebel je prav ugodno, kar je važno, ker se-kranjska čebela vsled svoje marljivosti in krotkosti vedno bolj izvaža v inozemstvo, posebno na Švedsko in Holandijo. Slovensko Čebelarsko duštvo je dobivalo podporo iz izkupička Razredne loterije, toda izrecno le za prirejanje tečajev po deželi. V ljubljanski oblasti šteje to društvo 48 podružnic z 950 člani. Slednjič o.nenim še razveseljivo dejstvo, da se je koncem ieta 1927 ustanovila v Št. Vidu ob južni železnici Prva čebelarska šola v Sloveniji, ki se otvori letos v jeseni. Zdravstvene razmere V bistvo je ostala zdravstvena služba centralizirana pri ministrstvu narodnega zdravja, ki je leta 1924 ustanovilo po različnih pokrajinah posebne Inšpektorate, od katerih je eden v Ljubljani za celo Slovenijo. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje je od velikega župana popolnoma neodvisen. Njemu so neposredno podrejeni prejšnja Deželna bolnica v Ljubljani in vsi državni zdravstveni instituti. Država plača danes samo plačo zdravniškemu in uradniškemu osobju, tudi samoupravnim zdravnikom okrožnim in občinskim in vrača bolnišnicam oskrbne stroške za siromašne bolnike. V ostalem pa se je že v finančnem zakonu leta 1926-27 ustanovilo načelo, da se morajo vse bolnišnice v Sloveniji vzdrževati iz lastnih sredstev. Ker so deželni dobrodelni zavodi Izvzeti iz kompetence velikega župana, so mu podrejene samo sledeče lavne bolnišnice: Samoupravna bolnišnica v Brežicah. Občinska bolnišnica v Krškem, Ženska bolnišnica zdravstvenega zastopa v Novem mestu ia Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji. Od novih zdravstvenih naprav, ki so se ustanovile po prevratu, je omeniti predvsem ustanovitev Državne ženske bolnice v poslopju bivšega azila Kranjske hranil- nice v Ljubljani. Nadalje se je vsled velikega navala umobolnih za silo priredila bivša prisilna delavnica za blaznike-hiralce. V ljubljanski bolnišnici je na novo ustanovljen Državni higljenski zavod z bakteri-joloSko postajo, Zavod za socijalno zaščito dece, Posvetovalnica za matere. Zavetišče za matere. Brezplačni ambulatorlj za spolne bolezni in Državna centralna lekarna. Poleg tega so se ustanovile Brezplačne šolske poliklinike. V zadnjem času se je pričelo z vzorno asanacijo krajev, ki so trpeli po epidemijah. Taka asanacija se je izvršila v letu 1926 v Lukovicl, kjer se je tudi zgradil zdravstveni dom. Omeniti je tudi Zdravilišče za jetične na Golniku, ki bo, kadar bo popolnoma dograjeno, ne samo za Slovenijo, temveč tudi za vso državo. Socijalne naloge oblastne skupščine V zvezi z zdravstvom je tudi skrb za socialne naloge v oblasti. Te vodi Oddelek za socialno politiko, ki je podrejen deloma velikemu županu, deloma pa neposredno ministrstvu za socialno politiko. V njegovo področje spada zaščita invalidov, dece in mladine, in skrb za iavno pomoč. Od prejšnje kompetence so se odkazale vse uboš-tvene zadeve, repatriacije, potem refundacije stroškov za oskrbo v bolnišnicah, iz-seljeniške zadeve oddelku za notranje zadeve. Zavodi in naprave, ki so še podrejene oddelku za socijalno politiko, so: Invalidski dom v Ljubljani, Invalidski dom v Toplicah na Dolenjskem, Državna protezna delavnica v Ljubljani, Državni zavod za slepe v Kočevju. dva Državna Dečja domova. Državno vzgajal išče in Državna gluho-nemnica v Ljubljani ter Sola za alepo deco v Kočevju. Poleg uprave teh zavodov ln njegovega nadzorstva spadajo v področje Oddelka za socialno politiko še izvrševanje zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in zakona o rudarskem pokojninskem skadu za Slovenijo. Za zaščito delavcev obstoje v ljubljanski oblasti še sledeča oblastva m zavodi, ki so pa podrejeni neposredno ministrstvu za sociialno politiko: Inšpekcija dela v LJubljani. Borza dela v Ljubljani in Nadzorniš-tvo parnih kotlov v Ljubljani. Zelo važne pa so tudi še sledeče naprave: Okrožni urad za zavarovanje delavcev kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in Delavska zbornica v Ljubljani. Industrija in obrt premalo razvita Glede pospeševanja obrti, industrije in zadružništva naj pripomnim sledeče: V ljubljanski oblasti so sledeče strokovne šole: Trgovska akademija, Srednja tehniška šola z enajstimi oddelki. Dvorazredna trgovska šola. Osrednji zavod za ženski domači obrt, vsi v Ljubljani, dalje Puškar-ska šola v Kranju, Pletarska šola v Radovljici, Šola za obrtno risanje in Ženska obrtna šola s pravico javnosti na Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Sledniič še meščan-sko-gospodinjske šole v Ljubljani, v Šiški, v Trbovljah Ln na Jesenicah. Za pospeševanje obrta obstoji v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti, ki ga je ustanovil deželni odbor kranjski in katerega je prevzela država. Vsled nezadostnih kreditov pa ta zavod ne more vršiti onih nalog, za katere je bil ustanovljen. Domača industrija je v oblasti precej razvita, toda še premalo. Najbolje je razvito čipkarstvo s sorodnimi strokami. Na čelu te panoge stoji Osrednji zavod za žensko do.načo obrt, dalje so čipkarske šole v Železnikih, v Polhovem gradcu, v Žireh, Zagorju, Banjaloki in na Jesenicah. Vrše se tudi potovalni čipkarski poučni tečaji, ki so zelo dobro obiskani. Pri člpkar-stvu je zaposlenih in udeleženih okrog 20.000 ženskih moči. Druge panoge domače industrije so ko-šarstvo, odn. pietarstvo In lončarstvo. Za prvo panogo imamo šoli v Ljubljani In v Radovljici, za lončarstvo pa izborno keramično šolo na Srednji tehnični šoli. Želeti bi bilo, da bi se tudi moderni način lončarstva, ki ga goji ta šola, udomačil na deželi, da bo domače prebivalstvo kos tudi tovarniški konkurenci. Veliko nazadovanje je opažati pri domači Industriji za lesno obrt, suho robo, sita, sode in zobotrebce, tudi domača industrija za izdelovanje glavnikov, krtač in žebljarska industrija je zelo nazadovala, ker ne more več konkurirati s tovarniškimi Izdelki. Domača ir-dustrija slamnikov in čevljev pa se je naslonila na tovarne in veletrgovce ter dobro uspeva. Tujski promet Važna gospodarska panoga za naSo oblast je tudi pospeševanje tujskega prometa, ki ga goji Zveza za tujski promet v Sloveniji, ob sodelovanju Zi.nsko-sportne zveze m Slovenskega planinskega društva, in sicer brez državne subvencije. Slednjič naj omenim tudi kot važne gospodarske ustanove za povzdigo našega obrta in industrije Ljubljanski veleeejem. Velik napredek na prosvetnem polju Kar se tiče osnovnega šolstva, znaša število vseh osnovnih šol v ljubljanski oblasti 664, med temi 653 javnih in 11 zasebnih. Zasilnih Sol Je 15. otroških vrtcev 10 in dnevnih zavetišč 6. Po prevratu ie bilo na novo ustanovljenih 8 osnovnih šol, razširjenih na 1S8. Na osnovnih,šolah je nameščenih 1878 učnih oseb in 48 otroških vrtnarlc In učiteljic ženskih ročnih del. Samo za to osobje plaie država na osebnih prejemkih aktivnega učiteljstva 40,800.000 Din na leto. na pokojninah pa 30,278.600 Din. fz teh suhoparnih številk se razvidi lep in velik razvoj našega osnovnega in meščanskega šolstva izza prevrata. 47 šestrazrednic, 15 osem- razrednic, 19 meščanskih šol, to so številke, o katerih se nam posebno na Kranjskem niti sanjalo ni. Država le poleg vsesa tega še posebej podpirala podjetne in zaslužne šolske občine e Izdatnimi podporami. V letih 1921 do 1426 so znašale podpore skupaj 600.000 Din. a samo v letu 1926-27 385.000 Din. Leta 1924 se je poleg tega Izplačalo za šole v Sloveniji Iz amerlikega Blairovega posojila 300.000 Din. V ljubljanski oblasti je 12 Javnih meščanskih šol, na katerih poučuje 105 učiteljev. Razen tega je 7 zasebnih meščanskih šol z 52 učitelji, ki so skoro vse redovnice. Meščanske šole so se ustanovile po pretežni večini vse po preobratu, oziroma so se razvile iz 8-razrednih osnovnih šol. Osobje meščanskih šol plačuje država. Letni prejemki tega učiteljstva znašajo 2ДОО.ООО dinarjev. Meščanske šole je obiskovalo v preteklem letu 3009 učencev in učenk. V ljubljanski oblasti je sedaj troje učiteljišč, dvoje v LJubljani in eno v Kastvu. Razen državnih sta Še dve zasebni učiteljišči v Ljubljani in Skofji Loki. Od srednjih šol imamo v LJubljani 7 državnih in 2 zasebni in sicer 2 humanistični gimnaziji v Ljubljani in št Vidu, 6 realnih gimnazij, 2 v Ljubljani, licej v Ljubljani, Kranj, Novo mesto in Kočevje. V državne srednje šole hodi 3317 učencev, v zasebne pa 775, skupaj 4492. Nekdanji Deželni muzej je prevzela država v svojo opravo, vendar ne uspeva zaradi redukcije osobja ln zaradi prikrajšanih prejemkov. Poleg Narodnega muzeja se je ustanovil tudi Etnografski muzej, kar je bila nujna poleba. Državna licealna knjižnica Je najstarejša javna knjižnica naše držav«, ustanovljena I. 1774 Slevilo knjig doseza 120.000. Prostori so nedostatni. krediti preplčll, vzlic temu se razvija knjižnica vsled prejetih dolžnih Izvodov iz vse kraljevine in vsled nakupov lx inozemstva v pravo univerzitetno biblioteko. Krediti .so za bodoče budgetno leto tako skrčeni, da bodo novi nakupi skoro nemogoči. Ker knjižnica kljub temu naglo narašča, bo treba misliti na novo poslopje. Spomeniški urad skrbi v LJobllani iti mariborski oblasti za varstvo spominskih in umetniških spomenikov. Vse posle vrši en kenservator, krediti so nezadostni. Od sveje ustanovitve do danes ie izdala Drž. zaloga 77. Šolskih knjig, izmed katerih so nekatere izSIe že v petem tzdanju. Pins nčno stanje tega zavoda je ugodno. Z budžetom za leto 1936-27 te Je komer-' vatorlj sprejel v državni proračun. Država Je prevzela materijalne izdatke, učno osobje pa le deloma, namreč ravnatelja 1л 3 učitelje. Gojencev Šteje konservatorU 130. Narodno gledališče Je bilo v Jeseni leta 1919 proglašeno za Državno centralno gledališče Od tedaj nosi vsa bremena država, ki pobira tudi dohodke. Visoka skupščina! Iz pričujočih zelo «ploš nih obrazložb ste morda razvidell. kako velike naloge Vas čakajo v bližnji bodočnosti na vseh poljih domačega gospodarstva ptosvete In prometa, na polju humanitarnega In socljalnega delovanja ln na potjo pov-zdige občega blagostanja v oblasti. Le s stvarnim in z združenim delom vas vseh jih bo mogoče uresničiti. Slovenskemu naroda lasten smisel za organizacijo, red in za stvarno delo, so porok, da boste v sporazumnem delovanju z občo upravo In njenimi predstavniki dosegli svoj plemeniti cilj, za katerega ste bili poslani v to ugledno zbornico. Kadar se oklenete pri svojem delu s posebno ljubeznijo svojega ožjega kraja ali okotISa, ne pozabite pri tem, uvaievati in zastopati tudi obče In širše koristi In potrebe ljubljanske oblasti, a ne izgubite iz vidika tudi ozire na ono vez, ki pridobljena s krvavimi žrtvami naših junakov, neraz-družljivo veže narod Srbov, Hrvatov in Slo vencev na veke. Tako bo postalo vaše delovanje, na videz omejeno le na ljubljansko oblast in njene kraje, mogočen steber na zunaj nepremagljive, na znotraj pa vzorno urejene in zato cvetoče uzadovôljene in ne-ra zrušene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brzojavni pozdrav kralju Po govoru zastopnika velikega župana je bila na predlog predsednika skupščine odposlana sledeča vdanostna brzojavka: »Skupščina oblasti ljubljanske, zbrana na prvi svoji seji, pošilja Vašemu Veličanstvu iskrene izraze svoje popolno «danosti in največjega spoštovanja.« (Viharno odobravanje in vzklikanje kralju.) Nagovor predsednika oblastne skupščine Predsednik oblastne skupščine je imel nato na skupščino nagovor, v katerem je med drugim rekel: To skupščino smatramo upravičeno za naravno in pravno naslednico bivšega deželnega zbora kranjskega. Odlikuje se pa od njega pred vsem po svoji demokratični sestavi, kajti padli so vsi privilegiji stanovske razlike, izvoljena Je naša skupščina na temelju splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. Prevzeli bomo nase velik del onih nalog, ki jih je morala doslej vršiti država sama. Naloge, ki nam jih odkazuje zakon, pa bomo mogli izpolnjevati le, ako nam bodo na razpolago za to potrebna sredstva.. V sresti |« smo si sedanjega težkega gospodarskega položaja slovenskega ljudstva, ki ne dopušča 5e novih obremenitev. Iskreno želimo in zastavili bomo v to vse svoje moči, da se sedanji težki gospodarski in socialni položaj čim bolj olajša in izboljša. Kljub naši najboljši volji pa Čudežev seveda ne bomo mogli delati. Leta 1918. se Je udejstvil tako zvani maksimalni program našega naroda, čeprav uresničenje tega programa ni popolno, ker je velik del našega naroda ostal izven državnih meja. A mi hočemo, da se v okviru uresničenja maksimalnega programa odej- j etvuje tudi minimalni program, ki je bil oo nekdaj izražen v besedah: Zjedinjena SI» venija a široko zakonodajno samoupravo. Povsod pa nam bo ozir na državno korist napredek, ugled in moč države naje skupne domovine odločilno pred očmi. (Odobravanje.) Izjave skupščinskih strank K besedi se je oglasil nato dr. Brecelj in prečital v imenu kluba SLS izjavo, ki pravi: »Klub Slovenske ljudske stranke, ki je edina pravomočna zastopnica slovenskega naroda, izjavlja: Sedanja samouprava r.e ustreza življenskim potrebam slovenskega naroda. Ideal SLS je bil vedno, je in ostane zakonodajna samouprava zjedinjene Slovenije. (Odobravanje klerikalcev.) Čeprav ne odgovarja sedanja oblika oblastnih skupščin našim zahtevam, vendar pa imamo nekak prvi začetek. V kolikor nam ustava in zakoni dovoljujejo, bomo zastavili vse svoje moči, da bo oblastna skupščina kar največ povečala svoj tesni delokrog za izboljšanje težavnega položaja našega ljud stva. Da se omogoči delovanje oblasti, zahtevamo: Da ostane delokrog oblastne skupščine neokrnjen, da se prepustijo oblastni samoupravi potrebna finančna sredstva in s tem omogoči delovanje za gospodarski, so-cijalni in kulturni razmah našega ljudstva Gospodarski položaj našega ljudstva je pa sedaj tako težak, da ne prenese več novih davčnih bremen. Stališče Naprednega kluba Po tej besedi se je priglasil k besedi načelnik Naprednega kluba dr. Albert Kramar. ki je izvajal: Mi smo prišli V to skupščino z najresnej-šo voljo za stvarno udejetvovanje in za lojalno sodelovanje pri reševanju nalog, ki м določene oblastnim samoupravam. Smatramo, da je naše delo gospodarskega značaja in da ne more ta skupščina, ako bo hotela doseči uspehe ln koristi za ljudstvo, postavljati na dnevni red velepolitičnih vprašanj. Ta vprašanja spadajo pred drug forum. Računati moramo z realnimi činjenicami in z delokrogom, ki ga nam odkazuje zakon. Razne želie. ki ee tičejo preosnove sedanjega zakonitega in ustavnega stanja, spadajo pred kumpetentni forum države, t j. pred Narodno skupščino, kjer se edino morejo uveljaviti in rešiti. Poslanci Naprednega kluba smo voljni, da stvarno in lojalno sodelujemo za povzdigo gospodarskega, eocijalnega in kulturnega nivôja naše oblasti. Smatram da eo naloge, ki jih prevzema oblastna skupščina, tako velike in težavne, da bo lo v skupnem delu mogoče doseči uspehe. Ogromni delokrog, ki ga nam izroča zakon, zahteva sredstva, s katerimi samouprava še ne razpolaga; na drugi strani pa nam gospodarsko stanje naroda onemogoča, ia bi si iskali teh sredstev z novimi obremenitvami. Mi smo mnenja, da bo dolžnost oblastnega odbora, ki mu je poverjena sestava oblastnega proračuna, ds bo iskal ravnotežja v tem proračunu na način, pri katerem bo izključena vsaka nova obremenitev našega ljudstva. Naša oblastna 6kupščina se ne more in ne sme poelužiti pooblastila po členu 75. zakona o oblastnih in «rezkih samoupravah. (Pritrjevanje.) Našo uovo oblastno samoupravo smatramo, če ne za pravno, pa vsaj za dejansko dedinjo bivše dežele Kranjske. Voljni eno podpirati vsako akcijo, ki bi Sla za tem, da prepusti državna uprava oblasti vse premoženje, ki je bilo po tragični pogreški prve prevratne dobe izročeno državni upravi brez garancij za vrnitev. Oblastna skupščina mora zahtevati, da se ji prepusti zopet v upravo in v last vse one predmete bivše deželne imovine, katerih eksploatacija. odnosno uporaba je zvezana z delokrogom, ki ga ima oblastna samouprava. Dalje smatramo za nujno, da pozove oblastna skupščina kraljevsko vlado, da tako; potom potrebnih amandementov v finančnem zakonu zasigura možnost, da ee vrnejo oblasini samoupravi oni dohodki, ki »o svoj čas tvorili vir dohodkov deželnega gospodarstva; to so deželne doklade, ki so bile z državnim budgetom za 1. 1920./21, inkameri-rane. Naravno je tudi, da bo državna uprava, kadar in kolikor bo izročila del svojega delokroga oblastni samoupravi, morah oblastni samoupravi prepustiti seveda ne-le posle, ampak tudi sredstva za financiranje teh poelov. * Velik del sedanjih državnih davkov, ki je nekdaj tvoril del državnih dohodkov v stari državi, je pozneje prešel na našo nove državo, pa ni bil proširjen na celokupni državni teritorij in je torej do danes nekake očuval 6voj teritorijakii značaj. Naše stališče je, da imajo oblasti, iz katerih območja se stekajo ti državni dohodki v državno blagajno (mislim predvsem na trošarino na pivo in žganje), pravico zahtevati, da se jim te davščine izročijo v samostojno uporabo po členu 75 3. (Odobravanje.) Kar se tiče deklaracij, ki smo jih danei slišali, naj opozorim na mnogo praktičnejšo stvar. Člen 88. zakona o erezkih in oblastnih samoupravah je dal tudi naši oblastni skupščini važno in silno pomembno pravico. Mei našo ljubljansko in mariborsko oblastjo obstoja nesporno cela vrsta skupnih velikih gospodarekih in kulturnih vprašanj. Mi mislimo, da bi oblastne skupščine dejansko najbolj služile celokupnim interesom slovenskega dela našega naroda, ako bi v vseh onih zadevah, ki se enako tičejo ljubljanske in mariborske oblasti, skušale ustanoviti in gprovesti dogovorno med Mariborom in Ljubljano velike akcije, ki bodo ustrezale dejstvu in zavesti, da sta ti dve oblasti druga na drugo navezani v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Vsako taki akcijo bomo lojalno in z vnemo podpiralL Odkrito moram reči, da smo se pri konstituiranju zbornice nadejali, da bo večina kazala več razumevanja za velike skupne naloge, ki stoje pred nami vsemi. Pričakovali smo, da nam boste dali primerno n-stopstvo v vodstvu skupščine. To (e ni «godilo. Mi jemljemo to na znanje kot vašo gesto, da ne želite našega sodelovanja ia da Mite sami nositi vso odgovornost Prav. Iii ne bomo prestali nikdar dvigati svojega i glasu, da je treba izločiti iz te zbornice strankarsko politiko, ustavna in državno-pravna vprašanja in vse sile posvetiti za do-bobit ljudstva, za socijalni napredek in za gospodarsko povzdigo slovenskega dela našega naroda. (Odobravanje na levici.) V imenu kluba SKS je nato prečital njegov načelnik inž. Zupančič izjavo, ki pravi: № zborujemo v sejni dvorani, ki je namenjena občinskemu svetu ljubljanskemu. Na Kongresnem trgu pa stoji ponosno deželni dvorec, nad edini slovenski parlament Tamkaj je pravo meeto za dobro slovensko gospodarsko delo. Ne mislimo a tem preganjati našega kulturnega zavoda, slovensko univerzo. Žigosati pa moramo pogrošne metode. Slovenska kmetska stranka odkritosrčno pozdravlja dejstvo, da se je danes začelo z vzpostavitvijo oblastne ali deželne samouprave. Veliko dela čaka to zbornico. Gospodarsko nazadovanje je objelo vse panoge našega gospodarstva. To nazadovanje ps ima svoje korenine v kmetijski krizi. Zalo sa mora pomagati najprej tam, kjer je potreba največja. Trgovina, obrt in industrija ne morejo najti razmaha, ako kmetijski narod nima sredstev za odjem blaga. Dvigniti poljedelsko produkcijo in Jo vzpoeobiti za težak konkurenčni boj na svetovnih tržiščih bodi prva naloga te zbornice. Važno vlogo pri tem vprašanju zavzemajo prometna sredstva. Reéitev cestnega vprašanja je ena najnujnejših potreb. Zato pričakujemo, da bomo vsi solidarno, brez izjeme, napeli vse sile, da se vrnejo deželne doklade nazaj v našo deželno blagajno Vrniti se mora ravnotako tudi vse ostalo deželno premoženje. Izjavljamo, da bomo vsako stvarno smo-treno. nestrankarsko gospodarsko delo te zbornice lojalno podpirali. Govoril je še posl. Sitar, ki je v imenu socialistične stranke izrazil svoje dvorne, ali bo mogla nova oblastna samouprava interesom ljudstva sploh kaj koristiti. Udeleževal se bo sej skupščine, da vrši kontrolo nad delom meščanskih strank. Posl. župnik Ecupich je povdarjal potrebe kočevskih Nemcev. Volitve v oblastni odbor Predsednik: Preidemo k volitvl oblastnega odbora. Dr. Albert Kramer: V smislu člena 89. zakona o samoupravah ln točke 4. prehodne odredbe z dne 22. julija 1922 je pred- pisan postopek o volitvah v oblastne odbore. Tik pred sestankom oblastne skupščine je bila izdana nova uredba, ki ne odgovarja zakonu in je črtala izrecni predpis, da se mora volitev vršiti po proporcu. Ko je vsled te uredbe nastala javna polemika, je izjavila SLS. da ne odobrava izločitve proporca in da ona ni sodelovala pri tem. Ta Izjava Vam omogoča, da se ipak poelužimo proporca, ki ga tudi nova uredba ne izključuje. Ali ste v o ljoi, gospod predsednik, odrediti, da se volitve vrše po proporcu? Predsednik: Smatram, da je bilo ministrstvo za notranje zadeve upravičeno, da spremeni poslovnik. Moram pa tudi Izjaviti, da vodstvo SLS ni nikdar in nikjer laja vilo, da smatra kot nekoristno ali kot neumestno odpravo proporca, temveč vodstvo je samo negiralo, da bi sodelovalo pri tej izpremembi. Dr. Dlnko Pue: V «Slovencu» je bilo tako in «Slovenec» vendar ne laže. Predsednik: Vodstvo ne ve o tem ničesar. Dr. Anton Brecelj predlaga: Oblastna skupščina izvoli pet odbornikov in deset namestnikov, za vsakega odbornika po dva. (Sprejeto.) Predsednik: Volili bodemo torej 5 odbornikov in 10 namestnikov. Dr. Kramer: Po katerem principu bomo tedaj volili? Predsednik: Po absolutnem. Novela o •zakonu nam zabranjuje proporc. (Ni res!) Mi volimo po absolutnem sistemu. Dr. Dinko Puc: To se pravi, vi hočete svojo večino izrabljati. Predsednik: Kakor bi jo tudi vi, če bi lo imeli. (Smeh.) Dr. Kramer: Ne, mi bi bili bolj brihtni, mi bi delili odgovornost z vami. Nato se Je všilo glasovanje. Izvoljeni so bili s 40 glasovi: za odbornike dr. Marko Natlačen, dr. A Brecelj, dr Jure Adlešič, dr. Anton Milavec in Peter Hauptman. za njihove namestnike pa: dr. Ivo Cesnik, Gabrijel Oblak, Josip Oostin-čar, Josip Tratnik. Jakob Jan, Alojzij Pe-teriim, Josip Stmad, Ivan Mazovec, Ivan Avsenek ln Matevž Deželak. Po 6 glasov so dobiti kandidat Naprednega kluba dr. Kramer ter kot namestnika Mohorič In Iv. Tavčar; člani kluba SKS in socijalisti so oddali prazne glasovnice. S tem je bit dnevni red dopoldanske šele tečrpan ln Je sklical predsednik dr. Natlačen prihodnjo selo za ob 4. popoldne z dnevnim redom: Izvolitev skupščinskih odborov. Volitev skupščinskih odborov Potek popoldanske seje oblastne skupščine. Popoldanska seja se je pričela ob 16.15. Zapisnik je bil po kratki debati, katere so se udeležili predsednik ter posl. dir. Brecelj in dr. Kramer, odobren. Skupščinski klubi Predsednik sporoča, da so se prijavili trije klubi: klub SLS, ki šteje 40 rednih Članov ln enega gosta (župnika Bppicba); za načelnika je klub izvolil dr. Breclja, za podnačetalka posl. Gosttnčarja ln Jana, za tajnika pa dr. Milavca; Napredni klub, ki gteJe 6 članov. Njegov predsednik je dr. Albert Kramer, podpredsednik Ivan Tavčar ia tajnik Fraajo Zebal: klub Slovenske toietske stranke (4 člani), ld je izvolil za svojega načelnika ing. Zupančiča, za pod-načelnika Ureka in za tajnika Janka Bukovca. Jg Konstituiranje oblastnega odbora Konstituiral se je tudi oblastni odbor, ki ie za predsednika izvolil dr. M. Natlačena. Posamezni referati se bodo kasneje razdelili. Vloge in predlogi Predsednlštvu oblastne skupščine je do-ilo več vlog in predlogov, ki so bili prestani ter odkaizani odborom. Med njimi so trije predlogi Naprednega kluba, ki jih navajamo na drugem mestu, ter predlog oblastnega odbora o novem poslovniku. Volitev skupščinskih stalnih odborov Predsednik: Prehajamo k volltvi odborov za proračun ia vse finančne predmete, za uredbe in predloge ter za prošnje ln pritožbe. Dr. Brecelj: Predlaga, da se voli v vsak odsek po pet članov. (Sprejeto.) Predsednik: V smislu poslovnika se volijo člani teh odborov po proporcu. Dr. Ктатег: 2elel bi vedeti, kakšen Je ta proporc? Predsednik Natlačen: Poslovnik ni v tem pogledu Jasen. Možna Je dvojna interpretacija, ali popoln količnik ali pa zadošča tudi ostanek. Prosim v tem pogledu predlogov. Dr. Kramer: Člen 9. poslovnika določa za te volitve proporc s tajnim glasovanjem. Ni dvoma, da je mišljen edinole matematični ali proporc Narodne skupščine. Ta člen je namreč dobesedno prepisan lz člena 15. Narodne skupščine. V parlamentu se vrše volitve v odseke, ako se niso grupe prej med seboj sporazumele, na ta način, da se vzame natančni količnik in so najprej izvoljeni kandidati list, ki so dobili popolni količnik, potem pa po redu oni, ki-imajo največji ostanek. Zato predlagam. da se volitve v odseke vrše po ikzv. skupščinskem poslovniku, ker Je to edino pravilno. Dr. Brecelj: Klub SLS je mnenja, da se vrše volitve v odseke na podlagi popotnega količnika. aH pa vsaj po proporcu, ki velja za volitve za oblastno skupščino. Dr. Puc: 2eteli bi. da nam večina pove. ali želi sodelovanje z manjšinskimi skupinami ali nel Glasovi na desnld: »Hočemo!« Ing. Zupančič: Hočemo, naj nam veOna natoG čistega vina. №l t pred- sednik pove. po kakšnem proporcu se bo tukaj volilo. Prof. Jarc: Po mojem mnenju Je edino motno da ie za proporc merodajen isti sistem, kakor je merodajen za volitve v oblastno skupščino, torej dvetretjinskl količnik za Izvolitev. To predlagam. Predsednik: Ker se je pokazala možnost skupne tiste, prosim, da se sporazumejo načelniki klubov Prekinjam sejo za pet minut (Seja se prekinja.) Načelniki klubov se niso mogli sporazumeti ln po zopetni otvoritvi seje objavlja predsednik, da bo doloflje glede volitev odborov interpretiral tako. da pridejo pri razdelitvi mandatov v poštev liste, ki dosežejo dvotretjinski količnik. Naznanil je, da sta bili vloteni dve Usti, in sicer prva od kluba SLS. druga pa od opozicije. Oddanih Je bl'o 53 glasov, In sicer za tisto opozicije 12 glasov, ki dobi v odborih po 1 zastopnika, za listo SLS pa 41 glasov ter dobi 4 zastopnike. Izvoljeni so v odsek za proračun ln fin. predmete: dr. Albert Kramer (SDS), Hin-ko Lebinger, Jože Breučič. Jože Nemanič. Franc Pod vinski (SLS); v odsek za oblastne uredbe ln ostale predmete dr. Dinko Puc (SDS), dr. Jure Adlešič, dr. Ivo Cesnik, prof. Evgen Jarc. prof Ivan Mazovec (SLS); v odsek za prošnje ln pritožbe: Janko Bukovec (SKS). Jakob Jan, Matej Tomazin, Jože Tratnik, Peter Arnež (SLS). Predsednik dr. Napačen je nato prekinil sejo. da so se odseki konstituirali. Po zopetni otvoritvi je predsednik naznanil, da bo imel odsek za uredbe in predloge svojo prvo sejo v petek 25. t m. ob 2. popoldne Na tej seji bo razpravljal o novem poslovniku. Končno je predsednik predlagal, naj se seja skupščine do pondeljka odgodi, teT Je napovedal prihodnjo sejo za ponedeljek ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Iapre-memfoa poslovnika. Seja Je bila zaključena ob 17.45. Otvoritev skupščine v Karlovcu — Karlovec, 23. februarja. Prlmor-sko-krajiška oblastna skupščina, v kateri ima SDS večino, se je danes ob prisotnosti vseh 62 poslancev konstituirala. Seja je potekla popolnoma mirno. Posamezni klubi štejejo: SDS 30. radičevci 28. radikali 3 in davidovičevci 1 mandat. Po običajnih formalnostih se je prešlo na volitev predsedstva in odbora. Radičevci so prvotno predlagali, naj bi se vršila volitev en bloc, kar pa je večina odklonila ter osvojila proporcionalne volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Pero Zec. zdravnik v Go-spiču (SDS), za podpredsednika pa Jo-vo Solič. Seja je bila opoldne zaključena ter se popoldne nadaljnje. Na popoldanski seji bo Izvoljen oblastni odbor hi posamezni skupščinski odbori. Darnimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Mariborska oblastna skupščina Maribor, 23, februarja Danes so bili že pred osmo uro v porotni dvorani okrožnega sodišča zbrani skoro vsi poslanci. Pripravljene so tudi za prvo silo sobe za poslanske klube, ena v sobi porotnikov, ena v sobi pravnikov, tretja v sobi za zdravnike, dalje soba za skupščinsko predsedstvo (v sobi sodnikov). za predsedstveno pisarno (v sobi za obtožence), za velikega župana (v sobi za odvetnike). Ker so samo trije klubski prostori, bosta menda radikala gostovala pri SLS. Negotovo je, kam se bodo djali trije socijalisti Otvoritev oblastne skupščine Točno ob 8. je najstarejši poslanec skupščine g. Miloš Levstik, učitelj v pokoju, zasedel predsedniško mesto ter imenoval za začasna tajnika poslanca Franca Hrastelja (SLS) in dr. Odiča (HSS). Po predloženih Spisih upravnih sodišč v Celgju in Zagrebu se je konsta tiralo, da so overovljeni vsi mandati razen mandata Fr. Hodoščeka v srezu Murska Scbota, o katerem upravno sodišče še ni prišlo do odločitve. Navzoči so vsi izvoljeni poslanci razen dr. Schaubacha (SLS), ki je bolan. Sprememba v mandatih Mandate so odložili: dr. Leskovar (SLS) svoj mandat v srezu Maribor, levi breg, ln je obdržal mandat v Mariboru. Namesto njega je overovljen za Maribor, levi breg, Ivan Serbinek. Dr Kovačec (SLS) ie odložil mandat v srezu Ptuj, mesto njega ie vstopil Napast. Vlado Pušenjak je odložil mandat v srezu Skvenjgradec, vstopil Je Ovčar. Vsi to so že navzoči. Volitev predsedništva Po Izvršeni zaprisegi je prešla skupščina k izvolitvi predsedstva. Volitev se Je izvršila posebej za predsednika, posebej za podpredsednika ln posebej skupno za tri tajnike. Pri vojitvi predsednika je bilo oddanih 43 glasovnic za dr. Josipa Lesko-varja (SLS). 18 je biho praznih, ena neveljavna. Dr. Leskovar je torej izvoljen. Pri volltvi podpredsednika je bilo oddanih za Jakoba Rajha (SLS) iz Ljutomera 42 glasov, 20 glasovnic je bilo praznih. Rajh je izvoljen. Pri volltvi treh tajnikov so bili s 43 glasovi (19 glasovnic praznih) izvoljeni Fr. Hrasteli, dr. Ivo Kečkeš in Alojzij Neu-dauer, vsi člani SLS. Predsednik dr. Leskovar se Je nato zahvalit za izvolitev, povdarjajoč, da Je danes zgodovinski dan v razvoju naše notranje politične zgodovine. Ne več od vlade Imenovani uradniki, ampak od ljudstva izvoljeni zastopnffld bodo skrbeli za napredek naroda. Delokrog oblastne skupščine nI tako velik In nima tistih pravic, katerih si mi želimo. Vendar borno sitremell za tem, da bo skupščina Iničijativma когрота-clja, ki ima nalogo, da skrbi za kulturni, gospodarski In socilakii napredek naroda. Nato ie pozval vçe poslance, da se udeleže maše v frančiškanski cerkvi In je prekinil selo do četrt na 11.. Svečana otvoritev zasedanja in pozdrav kralju Po maši se je seja nadaljevala. Predsednik je pozdravil zastopnika službeno odsotnega velikega župana dvornega svetnika dr. Stareta, ki v imenu Nij. Vel. kralja otvarja prvo zasedanje oblastne skupščine mariborske ter prečita kraljevi ukaz. Predsednik predlaga, da pošlje skupščina sledečo udanostno brzojavko: Nj. Vel. Aleksandru I., kralju Srbov. Hrvatov in Slovencev, Izraža oblastna skupščina mariborska ob otvoritvi svojo g'o'boko udanost In spoštovanje. Skupščina predlog soglasno sprejme z živio klici kralju. Poročilo o stanju v oblasti Namestnik velikega župana dr. Stare H-ta nato temeljito in velezanimivo sestavljeno poročilo o stanju v oblasti, ki ga je sestavil vel. župan dr. Pirkmajer. Poročilo velikega župana so poslanci s prltrievanlem vzeli na znanje. Predsednik se zahvali za temeljito poročilo, o katerem je prepričan, da bo Izvrstno služilo pri reševanju njihovih nalog Naznani prehod k volltvi oblastnega odbora. Izjave skupščinskih klubov K besedi se javi poslanec dr. Veble (Sli?), ki poda v imenu kluba SLS izjavo enako oni, ki so Jo podali klerikalni poslanci v ljubljanski skupščini. Poslanec dr. Ivo Kečkeš (HPS) se pridružuje Izjavi kluba SLS In jo dopolni z zahtevo po zakonodajni avtonomiji Hrvatske s središčem v Zagrebu. Poslanec Lovro P e tov ar SDS Je podal naslednio izjavo: Poslanci SDS smo prišli v to zbornico z najresnejšo voljo za pozitivno delo in lojalno sodelovanje Zato tem bolj obžalujemo, da je večina prešla preko demokratskih in parlamentarnih načel ter ni dala opoziciji mesta v vodstvu skupščine. Odklanja to, kakor čuiemo. tudi za oblastni odbor. Mi to razumemo kot odklonitev našega sodelovanja in kot Izjavo, da si večina nikakor ne želi pozitivnega sodelovanja odnosno kontrole. Večina se seveda zaveda, da je s tem svojim postopanjem prevzela nase izključno odgovornost za vse delo skupščine In oblastnega odbora, kar treba še posebej podčrtati, da pozne-ie ne bo rekriminacij. Toda gospodje, nova deželna samouprava bi moela uspešno ln koristno delo dovršiti le. ako se vst. vsak po načelih svojega programa, z vso vnemo posvetimo gospodarskim in socljal-nim nalogam našega zakonitega delokroga. Prepustimo predvsem vtst»R0 pmitiko pristojnemu zastopstvu. Narodni skupšc.ni. Za ustavo- In državnopravna vprašanja tu nI mesta. S tem. da se postavimo na osnovo realnih činjenic ln posvetimo vse svoj« sile realnim vprašanjem našega zakonitega delokroga, bomo najbolje služili Interesom našega ljudstva in zanj več koristnega napravili, nego s katerokoli čustveno ali strankarsko demagoško deklamacijo. Narod gieda na pričetek dela novih deželnih samouprav z mešanimi občutki. Izkušnja ga ie naučila dvomov in navdaja ga strah, da mu bodo oblastne skupščine naprtile predvsem nova bremena. Tu treba, da takoj razpršimo dvome. Poznavajoč voljo naroda in zavedajoč se katastrofalnih posledic uovih obremenitev odklanja naš klub vsak nov davek ter smatra, da se naša oblastna skupščina v danih razmerah pod nobenim pogojem ne sme po-služiti pooblastila člena 75 za nove doklade. V finančnem oziru stoji naš klub na stališču, da treba predvsem popraviti zgodovinsko pogreško ljubljanske naTodne vlade, Ici je novembra 1918 Izročila deželno imetje in deželne dohodke državni upravi, ne da bi bila zasigurala pravno nasledstvo nove samouprave. Mi smo pripravljeni lojalno podpirati vsako akcijo, ki gre za teim, da se oni del deželnega premoženja, ki služi nalogam oblastne samouprave, vrne in da se takrat inkamerirani deželni davki odnosno doklade zopet izročijo avtonomnim financam. Cblastne samouprave prevzemajo velik del dosedanjega državnega upravnega delokroga in pričakujejo zato upravičeno, da jim bo država preod-kazala odgovarjajoči del svojih dohodkov. Sem spadajo predvsem realni davki, a za našo oblast pridejo v poštev v prvi vrsti oni davki, ki so očuvali svoj pokrajinski značaj, ker so ostali teritorijalno omejeni, Opozarjamo tudi na člen 73, s katerim so dobile nove samouprave pravico do dela dohodkov iz državnih šum in rudnikov. Izjava nato našteva glavne probleme, ki stopajo pred novo oblastno samoupravo ter zahtevajo nujne rešitve. lajava zaključuje, da bo klub SDS lojalno podpiral vsako ini-cijativo za zboljšanje gospodarskega stanja v oblasti, naj pride od koderkoli. Radičevci in SLS Poslanec dr. Odič HSS izjavlja, da smatra njegova stranka SLS kot politično predstavnico slovenskega naroda in da je sklenilo jo podpirati v vseh stvareh, v katerih bi se zedinili. HSS pa ni našla lojalnosti v postopanju SLS. Ne namerava pokreniti vprašanja odcepitve Medjimurja od mariborske oblasti, кет uvidi, da to trenotno ni mogoče. Pričakuje za bodočnost lojalnosti s strani SLS. Poslanec dr. Ravnik NRS poda izaavo v svojem in v imenu dr. Goričana, da bosta sodelovala z večino skupščine. Volitev oblastnega odbora Preide se k volitvi oblastnega odbora. Poslanec Grčar, socijalist kritizira ne-dostatni upravni sistem in uradniško hierarhijo. Zeli, da večina skupščine ne bi izvajala egoističnega majoritetinega principa. Predlaga volitev oblastnega odbora po proporcu. Poslanec dr. Ogrizek (SLS) je mnenja, da o načinu volitve nima sklepati skupščina. Predlaga, naj šteje oblastni odbor pet članov. Posl. Lovro P e t o v a r (SDS) smatra, da nova uredba o poslovniku hi ukinila proporca za volitev oblastnega odbora. Ako primerjamo čl. 6. in čl. 9. poslovnika, je jasno, da se mora oblastni odbor voliti tako, kakor vsi drugi odbori, člen 15. se je sicer ukinil, toda brez dvoma iz razloga, ker je nepotreben. Ukinil se je tudi radi tega. ker se volijo člani oblastnega odbora prej nego drugi skupščinski odbori. Ako bi bil zakonodavec hotel določiti za volitve oblastnega odbora drugi način in ne proporc, bi bil to določno navedel tako, kako je navedel v členu 6, odstavek 3 glede volitve podpredsednika in tajnikov- Predsednik prvotno noče dati na glasovanje predloga poslanca Grčarja. Šele na odločno zahtevo poslanca dr Baričeviča SDS, ki poziva večinsko stranko, naj čuva demokracijo in naj prizna skupščini pravico, da o tem sklepa, se predsednik uda in odredi glasovanje. Seveda klerikalna večina odkiom predlog. V tajnem glasovanju so bili nato s 43 glasovi v oblasuii odbor ' izvoljeni kandidati SLS: dr Josip Leskovar (namestnika Alojzij Sagaj in Davorin Kranjc). Alojzij Supanič (namestnika Fran Pirnat in Ivan Serbinek). Marko Kranjc (namestnika Franc Hrastelj in Peter Osterc). Dr. Andrej Veble (namestnika dr. Ivo Hečkeš in Jože Stabej). Jurij Kogovnik (namestnika dr. Antoa Ogrizek in Miloš Levstik) 19 glasovnic je bilo oddanih praznih (10 HSS, 6 SDS. 3 soc.). S tem je bil dnevni red dopoldanske seje izčrpan. seja Popoldanska seja se je pričala ob 16. Tajnik posl. Hrastelj je prečital zapisnik dopoldanske seje, ki je bi! soglasno overovljen. Poslanec Môderndorfer želi, da se vzame na zapisnik tiiîgov protest, ker veliki župan ni sam osebno navzoč. Posl. dr. Ravnik napravi »duhovito« opazko češ, naj se vpraša za to SDS, zakaj veliki župan ni navzoč. Posl. Lovro Petovar smatra, da debata o tej stvari tu ni namestu ter se zavaruje proti tepadom dr. Ravnika. Predsednik soglaša ter napoti posl. M&derndor-ferja, naj vloži Interpelacijo, ako želi. 64. poslanec Medtem je prispelo poročilo, da je upr. sodišče overovilo mandat Franca Hodo-ščka iz Zenkovec št. 12., ki je nato položil prisego. Volitve v skupščinske odbore Na dnevnem redu so volitve skupščinskih odborov. Posl. dr. Ogrizek SLS predlaga za vsak odbor 4 člane tako, da se na vsak list napišejo pcleg prvih štirih še nadaljna imena. Prva štiri naj veljajo kot izvoljeni odborniki, daljni pa kot njihovi namestniki. Odbornika naj dobi samo lista, ki doseže količnik. Glede zadnjih dveh predlogov ugotove posl. dr. Odič HSS, dr. Baričevič in dr. Novak SDS. da bi se s tem kršil poslovnik ter pozivajo predsednika, da ščiti zakon. Predsednik izjavlja, da smatra predloge za pravilne Za volitve v posamezne odbore ste bili predloženi po dve listi ter so izvoljeni: v odbor za proračun In vse finančne zadeve: dr. Andrej Veble SLS. Franc Hrastelj SLS. Lovro Petovar SDS. dr. Alojzij Goričan NRS. v odbor za uredbe in predloge: dr. Rudolf Ravnik NRS. dr. Anton Ogrizek SLS, dr. Matija Šebastja HSS. Jože Stabej SLS v odbor za prošnje in pritožbe: Davorin Kranjc SLS. Peter Rozman SLS, Josip Neubauer HSS, A'oizij Janžekovič SLS. Posl. dr. Ogrizek SLS predlaga, da se takoj izvoli tudi odbnr za poslovnik, obstoječ iz štirih članov, ki naj se. voli na isti način kakor prejšnji odbori Načrt novega poslovnika je že predložen. Skupščina sklene izvolitev odbora za spremembo poslovnika ter so izvoljeni v odbor: dr. An t Ogrizek. SLS, Marko Kranjc SLS. dr. Amton Odič HSS. dr. Andrej Veble SLS. Predsednik sporoča, da ie vloženih že več predlogov, ki jih bc predal pristojnim odsekom. Predlaga, da se izvrši jutri konstituiranje v sejah izvolienih odborov Plenarna seja рз mj se vrši v petek. Po daljši debati se spreime predlog predsednika ter se določ' prih idnia plenarna seja za petek, dne 25 t m. ob 10.15. S tem ie bi' dnevni red popoldanske seje izčrpan Predsednik zaključi sejo ob 17.30. V Zagrebu so se na otvoritveni seji stepti Radičevci opoziciji ne puste govoriti. — Stepan Radič ekspedi-ra federalista dr. Hanžeka lastnoročno iz dvorane. — Seja se mora radi pretepa prekiniti__V oblastnem odboru sami radičevci. Zagreb, 23. februarja, r. Za prvo sejo oblastne skupščine v Zagrebu je vladaio v meščanstvu tako velrko zanimanje, da so bile vse galerije v bivši hrvatski sabornici še pred 8. zasedene. Okrog osmih so v sku» pinah vstopili člani oblastne skupščine. Ra» dičevci so pod vodstvom St. Radiča zasedli centrum in desnico, opozicija levo stran. Opozicija je zbrana polnoštevilna: 4 federa» listi, 3 samostojni demokrati (gg. Pero Te» slid, dr. Ljubomir Tomašič in Juraj Gašpa» rac), 2 komunista in frankovec dr. Pavelič. V smislu predpisov začasnega poslovnika za oblastne skupščine pievzame predsed» stvo najstarejši poslanec, 741etni Imbro Dumbovič (HSS). seljak iz zlatarskega sre. za, tajniški mesti pa dr. Juraj Krnjevič in dr. Milan Grmek. Ob 8.10 otvori starostni predsednik skupščino s kratkim pozdrav, nim govorom, nakar mu izroče poslanci, 77 po številu, svoje poverilnice in položijo predpisano prisego. Predsednik prekine na« to sejo in radičevski poslanci odidejo v cer. kev sv. Marka k slovesni maši. Po zopetni otvoritvi seje odredi starost» ni predsednik volitve skupščinskega preži» dija. Oddanih je bilo 77 glasov. Dr. Vladko Maček je dobil 66 glasov kot predsednik, Andrija Pankretič 67 glasov kot podpred» sednik, Zlatko Fabijanec, Josip Halič iu Andrija Pavlič po 67 glasov kot tajniki Opozicija je oddala prazne glasovnice. Raz» glas o izvolitvi predsedništva spreime veči» na z burnim odobravanfem. Dr. Maček se zahvali za izvolitev in prosi velikega župa« na Kramariča, naj prečita kraljev ukaz o otvoritvi oMastne skupščine. Čitanje uka» s* so poehiéali šteje vsi poslanci, razen dr. Paveliča in komunistov Krndelja in Horva» tina, ki so obsedeli. Horvatin vzklikne: «2i» vela republika!», neznanec na galeriji pa dostavi: «Živela svobodna hrvatska republi» ka!» Dr. Maček prečita nato obširni brzojav« ni pozdrav kralju. Po prečitanju ustane fe. deralist dr. L. Hanžek in zahteva besedo o tem predlogu. Dr. Maček: «Ne dam besede». Federalisti in komunisti prično razsajati in zahtevajo, da se dr. Hanžeku podeli be» seda. Stepan Radič: «Ako se dr. Hanžek ne po» miri, ga vržemo ven!» Opozicija: «Sramota, sramota, to ste se naučifi v Beogradu! Maksimovičeve sluge!» Radičevci pre te s pestmi proti dr. Han« žeku. Dr. Hanžek prične med splošnim vpitjem in prepirom čitati deklaracijo hrvatske fe» deralistične stranke, v kateri opredeljuje stališče stranke napram obstoječemu ustav, nemu stanju in napram delu oblastne skup. ščine. Načelno soglaša s tem. da se odpošlje brzojavni pozdrav kralju, želi pa da se v brzojavki povdari potreba, da prevzame in i» cijativo za revizijo ustave Ko dr. Hanžek čita izjavo, prično radičevci razgrajati. Ste. pan Radič pa se zapraši v dr Hanžeka in mu poskuša iztrgati iz rok deklaracijo. Dr. Hanžek: «Vi, fakin, kakšno je to ob» našanje!» Stepan Radič: «Vrzite ga ven!» ' Pri teh besedah planejo radičevski po» si-r.ci s svoiih sedežev ir vržejo na dr. Hanžeka. Radič s ir ga prime za suknjič in ga potiska s pomočjo svojih pristaiev proti vratom. Hanžek se brcni b otep« okrog sebe; a močjo sune Radič* v trebuh. Ka pomoč mu priskočijo drugi federalisti in raavije se pravi važki pretep. Med glu* iečim truščem sporoči predsednik dr. Ma» ček. da je dr. Hanzek izključen ia seje, ln sejo ï rekine. V pavzi se pretep nadaljuje, dokler dr. Hanžek« na potisnjejo it dvorane. Galerija deloma »pUvdir« in vzklika radičevcem. deloma protestira in Jvižg«. Ko se je raz« burjenja poleglo, otvori predsednik zopet sejo ln veliki lupin prečita svoj obširni despote o oblastnih samoupravah in o sta» •ju zagrebške oblasti. Nato odredi dr. Ma» Sek volitev oblastnega odbora. Stepan Radič govori o nalogah oblastne skupščine in «Mastnega odbora. Predlaga za oblastni od» bor oeera članov. Med njegovim govorom padajo neprestano medklici in to tudi » ga» lerije. Dr. Predevoe «koči pokonci in iak.fi« <1 proti galeriji: «Nekdo na galeriji je ia» И večino! Naj gre veni To ni krčma!» Krčelič mo odgovarja: «To so batinaJfke metode!» Dr. Pavelič govori v daljšem pro« gramatičnem govoru o oblastih, ki jih srna» tre za mrtvorojeno dete. Komandiral jih bo minister policije. Dr. Pavelič hoče Citati Izjavo. predsednik pa gs prekine in Stepen Radié predlaga konec debate, kar večina tndi sprejme in preide k volitvam, lzvoije» ni so bili v oblastni odbor sami ožji prista» ii Stepena Radiča m sicer Radič sam. Josip Predavee. dr. Krnjevtč. Avgust Košutič. dr. Êrnst Spiess, dr. Ivan Krajač, dr. Stepa Ko« lutič in dr. Drago Klepac. Dopoldanska seja j« bila nato prekinjena. Popoldanska šefa Zagreb, 25. februarja, n. Seja oblastne skupščine se je nadaljevala popoldne ob 15.30. Prečital se je najprej zapisnik dopol. danske seje, na kar ja prišlo do novega spopada med frankovcem dr. Paveličem in Stepanom Radičem. Federalist dr. Belobrk se je pritoževal da v zapisniku ni zaheleže» no. da mu je dopoldne bila odvzeta beseda. Na sejo je prišel tudi izključeni posl dr. Haniek, kl je »«klical: «Prosim v»s. tudi nI konstatirano, da so mene zjutraj vrgli s seje.» Posl. SDS dr. Tomešič je podal kratico hjaro. v kateri pravi med drugim: «Mi bo «no spoštovali večino, ki znaša sedem osmin, ter jO bomo cenili po rezultatu njenega de» la. Mnenja smo. d« ta skupščin» nI mesto ■e politična spore, temveč za delo v dobro« bit naroda naše oblasti. Dela ki čeke skup« Kino. je zelo važno in veliko. Žeto se obre» Samo na predsednik», da se ne bi dogajalo «no, ker se je zgodilo dopoldne, ko eo bili v odbore voljeni аахво zastopniki ene stran» ke.» Po kratkem odmora so se vršile volitve v proračunski odbor, v odbor se uredbe, v od bor ze prošnje in pritožbe in v odbor sa skupščinski poslovnik. Izvoljeni eo bili v vee odbore samo redičevcl Ker bodo jutri po» slovali odbori, je predsednik prihodnjo se« jo sklical za petek ob S. dopoldne z dnev» nim redom: poročilo odbora za sestavo po» «krvnik«. Beograjska oblastna « »VI skupscina — Beograd. 23. februarja. Pozornost vseh političnih krogov je danes posvečena konstituiranju oblastnih skupščin. Beograd-ska oblastna skupščina se ie »oslala danes ob S. v prostorih bivše okrožne skupščine. Sejo le otvoril veliki župan s prečitanlefti kraljevega ukaza ter le nato poda! poročilo o stanju beogradske občine, kl le vseskozi zadovoljivo. Za tem le starostni predsednik Manojlovič odredil volitve predsedstva In oblastnega odbora: Za predsednika le Izvoljen Nikola Besklč. toženier iz Velikega Bečkereka. za podpredsednika Stojan Pavlovič. za tainike dr. Ludajič In dr.Kira!. V oblastni odbor so Izvoljeni Ste-van Cankovič. Milan 2ivančevid. Vasa Kr-stič in Cri uro Petkovič. Vs' so člani radl-kalno-madžarskega kluba. Po Izvolitvi finančnega odbora, odbora za uredbe in odbora za prošnje in pritožbe le bila Sêja zaključena ln se popoldne nadaljuje. Konstituiranje drugih oblastnih skupščin Osljek, 23. februarja, n. Za predsednika oblastne skupščine je bil izvoljen radiče» vee prof. Tomislav Pavelič iz Broda ne Sa» vt Enako so bili izvoljeni tudi v vse odbo« re sami radičevci. Ze liato je glasovalo 57 radičevcev. 3 federalisti In I klerikalec. 13 glasovnic je bilo praznih, in sicer II od samostojnih demokratov, 1 radikalne m 1 zemlioradniška. V oblastni odbor je bilo iz» voljenih 8 poslancev, tudi sami radičevci. Split, 23. februarje, n. Z« predsednika oblastne skupščine je bil izvoljen Miča No» vakovič. Veliki župan Pernvié je imel eks» poze, nato se je poslala brzojavka kralju, potem pa so bil irvoljeni odbori. Sarajevo. 23. februarje, n. Za predsednik« oblastne skupščine ie izvoljen St. Grgin, za podpredsednika dr. Štej. Od tajnikov je po» iovica od demokratske zajednice. polovica radičevcev. V Mostaru je bil izvoljen za predsednika radičevec Marko Dragojevid. Zborovanje Centrale industrijskih korporacii v Beogradu Stališče slovenske industrije in njene pritožbe. Dne 20. In 31. je bilo v Beograda zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Prisostvoval Je skoro vsem razpravam gospod feneral Nedič Slovenijo je zastopal dr. Pr. Wlndlscher In Inž. M. Suklie. Po temeljitih referatih tajnikov cemrale gg. Čurčlna, Gre-goriča, Blaškoviča te Miličevlča o raznih gospodarskih vprašanjih, se Je razvila razprava, v katero sta posegla prav posebno naša zastopnika. V naslednjem objavljamo kratek izvleček Iz njunih jako zanimivih izvajanj. O. dr. Wtedischer Je Izvajal: Septembra meseca prošlega leta smo govoreč o položaju naše industrije smatrali za potrebno opozoriti merodalne kroge in našo Javnost na prekartii položaj Industrije v Sloveniji. Na žalost se niti prilike naše industrije, niti prilike vsega našega gospodarstva od tedaj niso obrnile na bolje. Gospodarska kriza se je perpetulrala. Kupo-valna sila meščanskih in agrarnih slojev je močno opešala. Cene so ob slabem konsu-mu In ostri konkurenci neugodne. Plačilni pogoji so se močno poslabšali. Mnogo Je izgub všled konkurzov in nstavitve plačil. Sodno postopanje je drago in počasno. Promet s trgovskimi menicami, v kolikor še sploh obstojajo. je zbog nekoliko okornega sistema pri Narodni banki s trdno odrejenimi krediti jako oviran. Položaj industrije, ki dela za eksport, se je poslabšal, ker je vsled krize r.a evropskih trgih konkurenca silno ostra ter se Je Jedva mogoče obdržati na starih tržiSčIh. Naša industrija Ima neugodnejše proizvajalne pogoje nego tuja. Naše sirovl-ne gredo neovirano iz zemlje nakup na ttijem pa je zvezan s velikimi uvoznimi stroški. Naša industrija trpi pod dumpin-gom ter pod favoriziranjem, ki ga uživa drugod eksportna trgovina. Davčna bremena so pretežka osobito pri družbah, zvezanih Javni računodail kajti že to, kar vzame država, presega 50% dobička. Razen tega je treba plačati avtonomne dajatve, koje navzlic slabi konjunkturi kažejo po večini rastočo tendenco. Industrijo v Sloveniji in Dalmaciji pa zadene še posebno breme vsled penzijskega zavarovanja privatnih uradnikov. Da bodo bremena še težja se je prispevek za nezgodno zavarovanje s 1. Jan. t I. povišal od 5 na 7%. Ta fsklep nprave za zarovanie delavcev Se ni odobren od ministra, ker so prišli proti njemu protesti. Prinosi za bc . ko in nezgodno xavarovanle pri Okrožnem uradu so znašali po mojih Informacijah leta 1925. za vse zavarovance skoro 40 mlliionov dinarjev. Za peazijsko zavarovanle znašajo prispevki v Sloveniji okoli 10 milijonov letno. Industrija ni nasprotna socijalnlm napravam ali baš v skrb! za ohranitev socllalnih naprav moramo stremeti na eni strani za tem. da so bremena zmaglilva. Sredi izrazito slabe konjunkture mora naša indostrila v Sloveniji bridko potožiti. da obstoja danes v naših osrednjih uradih ttrula. katera zahteva démonta io obstolečlh podjetij Ia dela ovire eovlm podjetjem v krallh. koH morajo živeti zaradi «tram« pasWnostl samo od trto fcoeereUateega deta, Čujemo često zastopati mneje — glede Inozemskega kapitala. Na eni strani se povdarja potreba po inozemskih kreditih, na drugi strani pa se slišijo izjave glede Inozemskega kapitala, koje ne morejo baš ugodno vplivati na inozemski kapitalni trg. V tem pogledu je treba enkrat priti do jasnosti in iz-vestne konsekvence. Notorično dejstvo Je. da je na zapadu kredit neprimerno cenejši in naši industriji je glasom samih oficijelnih Izjav absolutno potreben. G. dr. Windischer je zaključil svoj govor s ponovno grozitvljo, da b! nas jako bolelo, ako bi dobili utis, da je v naši državi in v gotovih vprašanjih izvestna nera > položenost, kadar gre za prečanske kraje in osobito za Slovenijo. G. inž. M. Suklje je v glavnih potezah izvajal sledeče: Naša železna industrija se pritožuje zaradi občutne konkurence državnih podjetij v Varešu in Zenici. Naše največje podjetje železne stroke Kranjska Ind, družba na Jesenicah trpi pod konkurenco privilegirane družbe Zenica, kt tiživa davč no prostost. Mi smo ves čas zahtevali, da da se naj državna pridobitna podjetja ob davčijo kakor privatniki. Zaščita po carini na finalne produkte je v znatni meri paralizirana po carinskih postavkah na sirovine in tudi vse ostale potrebščine ki se morajo uvažati. Naše usnjarr.e morejo zadostiti vsem domačim potrebam. Nujno je. da se jim s trgovskimi pogodbami omogoči izvoz zlasti v vzhodne države. Industrija obutve trpi pod uvozom manjvredne Inozemske robe. Bombažna-tekstllna Industrija se v Sloveniii naglo razvija, tako da bomo v kratkem neodvisni od inozemstva. Sedanja carinska tarifa Je v občutni meri zapostavila domačo indostrllo papirja In lepenke. Naša slamnlkarska Industrija se težko bori za obstanek. Izgubila Je svoje neposredne trgovske zveze na sever. Izvoz lesa Je otežkočen. ker nžlva avstrijska In češka konkurenca po direktnih Jadranskih tarifih znatne nenrfnosti. Tukaj zopet mora- mo naglasi« trajnost zaiteve po taki direktni ttrlfL Industrija lesnik Izdelkov (pohištvo, parkete) je v eksportn ovirana po visoki uvozni cariai sosednih držav. Nikakor ne gre. da država na račua reparadl v Inozemstva naroča blage, ki »e v dobri kakovo sti izdeluje doma. Končno apeliramo na Dr-iavnl svet te prosimo za hitrejše reševanje vloženih prltoib. •шаааиааааМ Gospodarstvo Tržna poročUa NsvMsdaka blegoms borsa (28. t ».) Pšenica: baška, 75 kg, 8®. Turlči-ea: baška, 1 vagon 162.50; baška, euSena, 1 vagon 1«; balka, do 10. aprila, ladjo lisa, 15 vagonov 172.50; baška, za maj, 1 vagon 175; aremska, 3 vagoni 165. Moka: baška. «6», 1 vagon 330; baška. <8». 1 vagon 175. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski «ejem (23. t. m.) Sejem malo slabši. Svinje zaklane so se podražile za 60 par do 1 Din. Cene zs kg žive teže: voli domači I. 9 - 10, П. 7 - 8. bosanski I. 6 — 7.50 (izjemno 8.501. П. 5 —J», krave I. 6 - 7, II. 5-6. junci I. в - 7 50, IL 4—5, junlee L 7—8, II. 6 — 7, teleta 8 _ 12, svinje pitane domaČe 12 — 14 (»remake zaklane 16 — 17.50) Din. Krma: detelja domača ln lueerna 125 — 150. e*no I. 100 - 120, TI. 85 — 110. otara 125 - 150, slama SO - 00 Din za 100 k*. Dsnajake b«rs» ra kmetijske prodnkte (22. t. m.) Stapwija v kupčiji je danes Halje trajala. Ameriški teč.»jI eo bili malo slab-Bt, budimpešlanslti pa nespremenjeni Uradne notice nespremenjene-Dnnaiskl a»lnj«ki »ejem (22. t. m.) Doçon II.531S komwlov; Od teh 4515 Iz Jugoslavije. Debele »vinje eo se podražile za 5- mesne pa pocenile za okras? 10 grošev pri kg. Za kg žive teie notirajo: debele evlnje I. 2.15 _ 2.25. angleško križane 2.10 - 2.25 (2.30). stare 1.95 - 2.05. kmetske 150—2.20, mesne 1.80 _ 2.25 (2.80) Šilinga. Borze 23. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponndbe In v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko M — 0, Vojna Ikoda 880 — a zastavni m komunalne Kranjske 20-22. Cellska рл*>?1-nica 195-107. Ljubljanska kreditna 150-0, MerVantilna 98 - t00, PrašteHiona 930 — 0, Kreditni zavod 170 - 180. Strojne 85—0, Trbovlje 0 - 420. Vevče 130 — 0. Splil cement 725 — 0. Stavbna 55 — 65. Seštr 104 —0. — Blago: Zaključeno 50 vagonov lesa. Tendenca za les ln deželne pridelke nespremenjena. ZAOREB. Zasebne vrednote bres večjih sprememb. Večje zanimanje Je bilo za inve-irtlrijsko, kl se je zaključevalo po 86.25 de 88.5. Affrarne » se tudi trgovale po ovr-etejšem tečaju 57. Tendenca za Vojn« Skalo nespremenjena : promptna se je trgovala po S39. kasa po 839.5. — Italija je malo popustila in končala na 2#9.5. Tudi Dunaj Je elab-gi ob zaključen 802. Drnffo nespremenjeno. Skupni promet v devizah 8.2 milijona dinarjev. Nolirale eo devize: Amsterdam lz-plflîWo 2280 _ 2286. Dun.ii izplačilo 800.5 do 803.5. Berlin Izplačilo 134S.5 - 1351.5. Budimpešta iw>lačilo 995.5 _ 998.5, Italija izplačilo 248.64 — 250.64, London izplačilo 276 — 276.8. New York izplačilo 56.75—56.95 Prasra izplačilo 168.3 — 109.1. Švica Izplačilo 1094 — 1097: efekti: bančni: Eskonrctna 104 5 — 105. Hipo 64 5 — 65 Juro 103 -lo 103 5. PraStediona 980 — 935. Ljubi lanska kreditna 150 — 153: industrijski: Ptibro-vafka 400 — 410. Gutmann 285 — 290, Sla-vonils 32 — 33. Trbavlf» 412 — 413.5. Vevče 132.5 — 150. Drava 490 — 495: lriiavtif: investicijsko 88.25 — 88 5. asrrflme 56.3—^7. Voira škoda promptni 839 — 350, kasa 339 5 do 840. za ffbniar S39 — 339.5, ma-rc 340 do 342 5. anril 843 — S44. BKOGRAP. Devize: Dunaj 800.5—803 5 Berlin 1348.3 — 1351.3. Budimpešta 096 5 do 999 5. BuWe5ia 32.66 — 33.16, Lomlon 275 m — 276.75. New York 53.773 — 56 933. Pariz 2?* 59 — 224.59, Prasrn 168.3 - 169.1, Bvica 1094 — 1097. CTRIH. Beograd 9.135. Berlin 123.23. New York 519 in petnaist šertnaistink. London 25 22 in ena šestnajstinka. ?» riz 20.35. Milan 22.80, Praga 15 40. Budlmnešla 90.90. Bukarešta 3.20, Sofija 3.75, Varšava 57.50, Dunaj 73.25. TRST. Devize: Beoor-d 40 — 40.50. Dunaj 318 — 328. Ргаот 67.50 — 68, Pariz 89 do ^.50, Tandon 110.50 _ 111. New York 22.65 — 22.85. Curih 437 — 445. Budimpešta 398 — 406. B-iVareSta 13.75 — 14.75: valute: dinarji 39.50 — 40.25. dolarji 22.10 do 22.70. DUNAJ. Devize: Bec*rrnd 12.45-12.19. Berlin 168.04 — 16S.54. Budimpešta 123.06 do 124.26. Bukarešta 4.35 — 4.37. LonHon 34.3850 — 34.4850. Milan ЗП.98 — 31.08. New York 708.75 - 711 25. Pariz 27.75 — 27.R5, Prasa 20.99 — 21.07. Sofiji 5.10 in r>et osmink do 5.14 in pef osmink. Varšava 78.82 do 79.32. Curih 13*31 — 186.81: valnte-dinarji 12.42 — 12.48. dolarn 705 90—7П9 90. Deriia Beograd na nMalih bonah: v Pragi 59.15. v Berlinu 7.399. Po vsej Sloveniji gre glas, Iz Celja U ÏV ti •Л rrf» »»•» opawnala » ■■ 4« J sr» i > škrop 05 10 .1 rt 10 ikrop 10 "fcala 10 dež 6 0 4 0 2 10 mmrjt mn. 0 _ . Izreden občni zbor podružnice Rdečega križa v Celju. Za včeraj ob 14. url je bil sklican v mestno dvorano izreden občni zbor mestne organizacije Rdečega križa i edino točko dnevnega reda, da se izvoli novi podružnični odbor, kjer je po zadnjem rednem občnem zboru izvoljeni mestni odbor celokupno demisijoniral Občne» zbora se Je adeležilo tudi to pot Izredno častno število članov, ki je s tem pokazalo, da Jim Je na srcu edino le lepi razvoj dobrodelnega društva. Brez vsakega ugovora se Je Izvolila nato sporazumna lista, ki obsega sledeče odbornike: g. notar Avgust Druker kot predsednik, koi odborniki pa gg. župan dr. Juro Hrašovec, mestni opat Peter Jurak, ga Eia dr. Kalanova, lekarnar Voikô Arko. zdravnik dr. Jakob Rebernik, magistrata! svetnik Ivo Šubic, gimn. direktor Anton Zupan, hranilnični ravnatelj Miha Korošec, pra voslavnl svečenik M. Cudid In gdč. ирта-viteljicâ Ivanka Zupančičeva. V nadzorstvu so gg. drogerist Kramer, ravnatelj Kralj in veletrgovec Stermecki. S tem je bil dnevni red občnega zbora izčrpan in gosp. vladni svetnik dr. Žužek Je zaključil z zahvalo za lepo udeležbo. t— Narodna čitalnica y Celja bo Imela v četrtek, dne 3- marca ob 8. zvečer v knjižničnih prostorih v Narodnem domu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. e— Sokolska maskerada v CeUu se bo vršila to nedeljo, dne 27. t. m. v vseh prostorih Celjskega doma. Kakor še vsako leto, bo združila tudi letos vse prijatelje In znance Iz širne Slovenije, da se v prijetni družbi za par uric pozabavajo. Ta prireditev bo vsekakor ena najlepših izmed letošnjih pustnih plesnih prireditev. Vstopnina ln cene bodo primerne. e— Pomladansko zasedanje porotnega sedišča v Celju odpade radi pomanjkanja porotnih slučajev. To Je lep napredek v ir-boljšanju razmer. Kakor je videti, so se v zadnjem času težka hudodelstva precej odpravila, precej je pa še slučajev, s katerimi se peča senat. e— Skloptlčao predavanje »T. K. Skale« ki bi se imelo vršiti danes, dne 34. t m. v mestnem kinu, |e preloženo na četrtek dne 3. marca. e— V CeUn je umrl dne ?2. t. m. g- podpolkovnik Peter N. Bogdanovlč v 42 leta starosti. Dne 23. t m. so spremili zemeljske ostanke pokojnika njegovi stanovski tovariši In ožji krog njegovih znancev na celjski kolodvor, od koder so ga prepeljali v njegov rojstni kraj Belo Cerkev v Banatu, kjer ga položijo k večnemu počitku. N. v m. p.l e— Osebna vest. Popolni diplomski Izpit na modroslovn! fakulteti v Ljubljani Je lo segel s tem da je položil te dni še Izpite iz stranskih predmetov g. Valentin Stante. profesor na drž. realni gimtasiii v Celju. Čestitamo! Iz Novega mesta n— Okrajni odbor SKS za Novo mesto je v popolnem razsulu. T» organizacija, ki je po svojih pravilih izvrševalni organ glav« rega odbora in izvršuje v svojem okolišu vse ukaze strankinega vodstva, ustanavlja in nadzoruje krajevne odbore, je bila usta» r.ovljena, 1. 1922. Od takrat do danes se še ni vršil niti en občni zbor, dasi bi se mora! všiti v smislu pravil vsako leto. Več oseb je tudi že izstopilo iz načelstva. Kakor ka« 1 žejo dogodki, izgublja SKS rapidno na te» i rtnu, o čemer dokazujejo najbolj volitve ! v oblastno skupščino. Tudi na Dolenjskem postaja vedno bolj očitno, da se bo bil po» j Ltični boj v glavnem med klerikalno in : demokratsko stranko, vse druge stranke pa so obsojene ca smrt, ker tudi niso fundira» re v naši tradiciji. n— Občni zbor CiriUMetodove podruznb cc v Novem mestu se bo vršil 5. marca. n— Število zadrug v novomeškem okra» ju. Vseh kmetijskih in gospodarskih zadrug po zakonu iz 1. 1873. je v novomeškem okra ju 40. Med temi so večinoma seme hranil» r.ice in posojilnice, ki so v rokah SLS Ra» di tega je tudi razumljivo visoko število glasov za klerikalce. Od aadrug niso de» lovale: Klemenčičeva «Vzajemnost» v No» \cin mestu. Elektrarna «Dvor» v Toplicah, Prva gradbena zadruga v Gornji Straži in Kmetijsko društvo v Selih pri Sumberku. n— Apetit po novomeški Mestni hranil niči. Med opozicijonalnimi strankami v no» vomeškem občinskem zastopu se je vršilo več zaupnih sestankov, na katerih so skic. pali, kako bi se polastili Mestne hranil« niče. Mnenja so zaenkrat še deljena, ker se po zakoniti poti ne da priti blizu, za raz» pust občinskega sveta pa ni nobene ladost» ne podlage. Vsekakor se nam obetajo le k« pe in poskočne stvari. n— Cestni okrajni odbor zo I. 1927. Se« stavljen je bil nov cestni okrajni odbor za l 1927. Veliki župan ljubljanske oblasti je imenoval kot zastopnike velikega župan» stva sledeče tri člane: dolgoletnega načel» r.ika cestnega okrajnega odbora in bivše« ga župana Zurca, župana Kiinca v Gore» njem polju in župana Drenika iz Bršlina. Ostalih 11 članov so dirigirale v odbor po« »amezne občine. Tako so v cestnem odbo« ru za občino Novo mesto hotelir Koklič, za Smihel'Stopiče župan Brulc in posestni, ka Avsec in Kulovic, za Brusnice bivši ïu» pan Gun'oda. za Orehovico župan Zagorc, za Toplice član oblastne skupščine Pe*dire, za Prečno posestnik Sali, z« Mirno peč biv» 5i župan Novljan, za Belo cerkev posestnik Jordan in za Čermošnjice župan The! i in. Na pnri konstituira joči seii je bil izvoljen za načelnika cestnega odbora C- Zurc iz Kandije to za podnačelnika g. Avsec iz Cïotne »asi. Ker ne dobiva cestni okrajni odbor zakonite dve tretjinske državne pod» pore. Je njegovo delovanje precej «težko» črno. Proračun za 1. 1927 ie idaj potrjen, čeprav ie ni doepel iz liubliane in bo mo« goče ie v kratkem pričeti » popravljalnimi deli. Zal, da so ceitarii. katerih ie v po« dročiu okretnega glavarstva 14. zelo «labo plačani. Njihov« plača znata pri samcih 280 Dm na mesec, pri poročenih pa do 570 Din. Z« letos ie v proračunu okoli 600.000 Din. Izmed okrajnih ee*t ie naibnli potrrb. na popravila cesta od Straže preko Toplic do Podturna. ker gre po cebti doevao do 300 voz. naloženih z lesom. Iz Kranja t— M imen. Včeraj se je poročil v Smart» nem pri Kranju g. Franc Sušnik, posestnik na Gornji Savi in član kranjskega občin« skega odbora, z gdč. Krtovo, poeeatnikovo hčerko istota». Vrlime novoporočencem« cbilo sreče! _ „ , r— Davčni Brad rta cesti? Kakor doma» varno, je odpovedal gostilničar Peter Ma» fer tukajšnjemu davčnemu uradu lokale, »i so nastanjeni v njegovi hiš: oa Glavnem ttgu. ker baje državna oblast še ni odobrila povišanja najemnine. Odpoved se glasi s L majem. Če se bo zadeva dejanski tako rešil«, bo vprašanje nastanitve davčnih ura» dov postalo zelo občutr.o. ker jih tudi »rez» ko poglavarstvo ne bo moglo sprejeti pod svoje okrilje. r_ Pričetek delovanja čitalniikeea pev skega zbora. Pretekli torek ie sklical pevski odsek kranjske Narodne čitalnice sestanek pevcev in pevk, da se skupno izvršijo raz» ne priprave za takojšn začetek vaj pev. skega zbora, ki je skoro pol leta »p«J »p«» nje pravičnega. Odsekov predsednik g. upre vitelj Sepaher je poročal o korakih ia po» živitev zbora in o glavnem uspehu, ki se je posrečil s pridobitvijo strokovnega učitelja g Svikaršiča za pevovodjo. Dosedaj se je prijavilo za mešan zbor nad 40 članov in članic. Sedaj Je tudi ugodna prilika za pri» glasitev vseh. ki imajo veselje do petja, ker se na poznejše prijave ne bo mogoče ozira« ti V četrtek 3. marca ob 20. bo prva skup« r.a pevska vaja, na kateri ho novi pevo» vodja podal svoj glasbeni program, ki »e bo pričel takoj študirati radi prvega javnega nastopa. r— pevskemu odseku Narodne čitalnice je daroval g. Skoporee 200 Din. Posnemajte! Za sobotno veliko maskerado. ki jo priredi kranjski Sokol v vseh prosrorih Na» rodnega doma vlada po dosedanjih prija» vah iz raznih večjih krajev Gorenjske veliko zanimanje. Za godbo in ple« je preskrb« Ijeno: jazz»bard Negodé, «Sloga» iz Ljub» ljane ter harmonika. Vsi v soboto v Kranj! Ugodne železniške rveze n» vse strani Iz Trbovelj t— Prijet vlomilec v barake. Pretekla tedne so r»zburj»li občinstvo vedno češci viomi v barake branjevcev. Tako je bilo ne davno vlomljeno v barako branjevke Jere Hočevarjeve in pokradenega manufaktur» eega in špecerijskega biapa za okoli 6500 Din. Iz »ledov je bilo sklepati, da je vlomi« lec pozna! domače razmere in je bil kmalu aietiran. Pri zaslišanju je aretiranec priznal da je vlomil v omenjeno barako in da ima del ukradenega blaga »kritega na Zreblje« vem hribu pod neko pečino, drugi del pa pri kolodvoru v Trbovljah. Bil je v delu pri rudniku v Hrastniku, kjer je bil odpu« jt en 28. januarja. Ker Je vedel, da bo od» ouščen, se je delj časa pripravljal na vlom. V koliko je aretirani Ivan Kramar, rojen L 1903. v Kapeli pri Brežicah, vpleten v ostale vlome, »e še ne da dognati. t— Umrl je v Hrastniku 60 let stari vrt» nar Peter Hadolin, uslužben pri kemični to» varni. Pokojnik je uredil vse večje vrtove v Hrastniku in je bil daleč ne okoli znan po »voji ljubezni do roi in cvetja. Počivaj V mirul . . IT VI t— Občinski proračun odobren. Veliko županstvo v Ljubljani je potrdilo občinski proračun za L 1927. in ga dostavilo občini Vendar je občina prikrajšana za 64.000 Din. ker se ne sklada davčna podlaga s faktič» mm predpisom. Ker se je izplačalo na lan» skih dokladah 130000 premalo, ima občina rt sedaj okoli 200 000 Din primanjkljaj«, ki jih mora vstaviti kot primankljaj v prora. čun za 1. 1928. t_ Na naslov Inšpekcije dela Od vseh strani nam prihajajo pritožbe o velikem pritisku, ki ga izvajajo na revirjih proti ru« darakemu delavstvu, češ da ni dovolj storitve, in o neznosnih šikanah. ki so na dnev nem redu. Opozarjamo inšpekcijo dela, raj se vendar enkrat zgane in napravi red, predno ne bo prepozno. t_ Občni zbor krajevnega društva Rde> čega krita v Trbovljah, se bo vršil v nede. 1 jo, dne 27. t. m. ob 3. popoldne v III. raz» redu deške šole v Trbovljah. Na dnevnem redu je tudi predavanje: Postanek, naloge in dekrranie Rdečega križ«. Poroča pred» eidnik g. K. Omerza. Sport SK Krakovo poziva igralce L moštva, naj se ud-lešijo sestanka, ki »e vrši dane» ob 20. v i tavraciji «Mr^k», Рг-šernova so« ba, in sicer: Cezarcc, MaJič. Marjetič, Carl, Marinka Grabrijan L, Novak L, lienedetič, Jeršek, Si1 ic. Kraljevič, Koser L, Grilc, Bon čar, Novak LL — Načelnik nogometne sek» cije. SK Krakovo. Seja poslovnega odbor» se vrši danes ob 20.30 v restavraciji Mrak. Prešernova soba. Poziv se sledeči odbor« niki: Grabr-an, Stante, Czemv. Koser, Ku« kovica in Demšar. Udeležba obvezna. — Tajnik II. Sankaške tekme za prvenstvo Bohinja v l. 1927. Tourist.Office v Bohinju razpisu« je z« nedeljo 27. t. m. sledeče, vsem našim drž«v|jsr.om dostopne sankaške tekme: 1. Tekma seniorjev; dvakrat po 1000 m. Start ofc 10. m 11.30: 2. tekma juniorjev na 1000 m. Start ob 10.15; S. damska tekma na 1000 m Start ob 10.30; tekma moškega in žen» skega naraščaja na 1000 m. Start oh 10.45. 5. dvosedežna tekma na 1000 m. Start ob 11.15. Tekmuje se na naravnem za tekmo nalašč prirejenem sankaliSču ob vbrtno zadrugo», ki je bila namenjena gospodarski osamosvojitvi slov. srednjega in malega trgovca. Ta zavod se je preosno» val v «Trgovskosobrtno banko» in se po» zneje združil z Jadransko banko v Trstu ter postal njena podružnica v Ljubljani. Leta 1920. je bil med ustanovitelji «Zve. ze trgovskih gremijev in zadrug», za kate« ro je tudi sestavil pravila. Izdatno je sodeloval pri ustanovitvi «Cen trale industrijskih korporacij» v Beogradu, ki ji je tudi ves čas obstoja podpredsednik. Dr. Windischer je član ljubljanske borze in ves čas član uprave ljubljanskega vele» sejma, dalje podpredsednik «Trgovske aka» demije» in društva -a zgradbo poslopja za ljubljansko trgovsko akademijo. Glavno delo in zasluge pa ima jubilant v trgovskem društvu «Merkur*. Ustanov« Ijeno leta 1901. je postalo to društvo mati« ca vsega nacionalno»gospodarskega dela slovenskih trgovcev. Njegovo delo pa po» sega tudi v socialna strani, ker združuje v skupnem delu samostojne trgovce-in trgov« ske sotrudnike. skrbi pa tudi za trgovski naraščaj. Temu društvu je bil dr. Windi« scher odbornik od leta 1903. do 1912., pod» predsednik od 1913. do 1923. in njegov pred sednik od 1924. do danes. Obenem je tudi častni član društva. Nemogoče je opisati dela dr. Windischer» ja v tem društvu. Bil je ves čas agilen duh, ki je duševno in dejansko vodil vse akcije v prospeh slovenskega trgovstva ter slov. narodnega gospodarstva sploh. Pred Mer» kurjem nismo imeli ničesar: ne strokovnih knjig, vse gospodarsko življenje v povojih, slovenski jezik za strokovne stvari neokre» t en brez pTavih izrazov. Merkur je pričel orati ledino na gospodarskem polju. Izdajal je slovenske strokovne knjige, ki so se po ustanovitvi trgovskih šol (1. 1907. v Ljubljani, po prevratu pa v Mariboru, Celju in Novem mestu ter trgovska akade» mija v Ljubljani) uspešno porabljale, ker bi sicer bili sploh brez njih. Treba je bilo iskati sredstva, pisatelje, predavatelje, pri« rejati tečaje, shode itd. Leta 1907. se je vr« šil prvi vseslovenski trgovski shod, na ka» terem je imel dr. Windischer važen refe« rat o obrtni zakonodaji. 1920. se je vršil IL vseslov. trgovski shod, ki mu je bil dr. Windischer predsednik. V društvu se je skrbelo tudi za podpiranje onemoglih čl a. nov z ustanovitvijo podpornega fonda, ki mu je dr. WindischeT sestavil statut. Da« , Ije se je poleg izobrazbe in omike skrbelo za razvedrilo tako vseh članov, kakor tu« i'i vajencev. Dr. Windischer se je mnogo udejstvoval tudi na nacionalnoikulturnem polju. Bil je tajnik ljubljanskega Sokola ob času, ko se je vršil prvi vsesokolski zlet, sodeloval je pri ustanovitvi Sokolske zveze, bil podsta« rosta Ljubljanskega Sokola, podstarosta Ljubljanske Sokolske župe, je predsednik društva za zgradbo Sokolskega doma Ljub» Ijanskemu Sokolu. Danes stoji dr. Windischer kot glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in indu, stri jo in kot j aka gospodarska osebnost v žarišču gospodarskih potreb Slovenije. V svojem uradu je oživljajoč duh, nagle kon. cepcije in vedno prave direktive. Z gospo, darsko javnostjo države je vedno v živem stiku, zlasti pa z gospodarskimi centri v Zagrebu in Beogradu. Pazno zasleduje go» spodarske potrebe in v zadnjem času, ko se izvaja gospodarski pritisk na Slovenijo, najde v odpornosti naših gospodarskih kro» gov vedno gotovo rezultanto in smernice. V zasebnem življenju je izredno skro» men, vsakomur na razpolago in vedno naj» boljših rok v podpiranju potrebnih, zlasti naših dijakov. Zlata duSa in požrtvovalen je kot prijatelj in priljubljen v vsaki dru ž» bi ,ker je visoko naobražen in vsestransko inteligenten. Je izboren govornik in njego« vi govori se ne odlikujejo samo po Iogič. nem razvijanju, ampak tudi po novih lepih izrazih in konstrukcijah. Tudi mi se pridružujemo priznanju, ki mu ga dolguje vsa slovenska javnost teT mu iskreno čestitamo k petdesetletnici z odkrito željo, da nam bodi v še boljSem zdravju ohranjen dolgo vrsto let kajti v današnjem času nam je — skrajno potre» ben. Prihod in sprejem „Obilica" v Ljubljani Beograisko akad. pevsko društvo »Obiti 6« prispe v Ljubljano danes, dne 34. L m. ob 13.53 z osebnim vlakom iz Zagreba. Na kolodvoru pozdravijo gosu zastopniki ljubljanskih akademskih in pevskih društev. Zvečer, ipo 18., bo pozdrav ljubljanske aka-daimsde »mladine »О&Шба« pred univerzo, odkoder odkorakajo gostje z ljubljanskimi akademiki ta z godbo društva »Sloga« v povorki skozi mesto do »Ljubljanskega dvora t; ш se bo vršil na čast dragim gostom prijateljski pozdravni večer. Jutri, dne 25. t. m si ogledajo Beograjčani mesto in počaste Prešerna pred spomenikom, zvečer pa je ob 20. uri koncert v Unionu. Vabimo narodno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na kolodvoru kakor tudi koncerta »Obilida«, ki zasluži tudi z umetniškega stališča vso našo pozornost. Danes nepreklicno zadnji danil Požar na Ljubljanskem velesejmu Včeraj, malo pred 13.30- je opozoril grajski čuvaj Ljubljančane z dvakratnim topovskim strelom, da je nastal večji požar. Ljudi na ulici se je polotila radovednost, nastalo je živahno vrvenje setnintja ter povpraševanje, kje in kaj gori. Požar se je vnel na velesejmskem prostoru in sicer je bil v ognju paviljon L, kier je stalna higiienska razstava. Novica je šla kot biisk od ust do ust in v hipu je bila okrog g-orečega paviljona zibrana velika množica ljudi, ki so jo mogli številni stražniki komaj zadrževati v primerni oddaljenosti gorečega paviljona. Že prej, okTog četrt na 14 uro, so prihiteli na kraj nesreče mestni gasilci z avtomobilom, ki so naglo napeljali cevi do hidranta na Gosposvetski cesti. Kmalu za njimi so prispeli na kraj nesreče tudi prostovoljni gasilci. Precej so zavrli spočetka napredovanje ognia, ki ie nastal zunaj zapadne stene paviljona, a se brao raizširil v notranjost barake in pod streho že takoj po opazitvi požara, vele-sejmski uslužbenci pod vodstvom, g. ravnatelja z gasilnimi aparati Požar so gasilci popolnoma u-dušili šele okrog po! 15 ure. Zgorela je popolnoma zadnja stena paviljona, velik del strehe in nekaj lesenih nosilcev. Škode je nekaj tudi na preparatih, ki so jih ljudje z največjo naglico znosili na prosto. Skupna škoda, ki jo je napravil požar, zr.aša po dosedanji precenitvi okrog 20.000 Din. Kdo je požar zanetil, še ni točno ugotovljeno. Za pavfflonom so se baje radi igrali otroci, ki so morebiti iz reklamnih kioskov potrgali papir in ga zažgali poleg barake ter je ogenj prešel nato na les, mogoče pa je tudi. da je ogenj podtaknila Norma Tairaadge Honald Colman Pride v kino Dvor' Sveta Gora ■ tevilke govore! s»44 lju» di je videlo ta velefilm naravnih lepot in krasot. Samo še danes! Predstave ob: 4., *Л 6„ tf 8. in И 10. KINO «DVOR» Telefon 397. zlobna roka. Prava sreča je, da ni bilo včeraj vetrovnega vremena, kakor pretekle dni. kajti potem bi bilo v nevarnosti celo velesejmišče. Sokol Sokolsko društvo v Šoštanju bo priredilo na pustno soboto 26. t m. v Sokolskem domu veliko maskerado, h kateri vljudno vabimo. Sviral bo priznani jazz-band g. Nerata iz Maribora. Na pustno nedeljo ob S. popoldne bo pustno rajanje dece г rajalnimi in šaljivimi nastopi. Pridite! Porote Ljubljana, 33. februarja Uboj v silobranu Danes je prištorktial pired porourike v težkih škornjih hlapec Joža Lebeničnik. Fant, ki je star 36 let je bil obtožen, da je lani 26. decembra Franceta Hribarja dvakrat udaril s trikljem, da je leta vsled otrpnjenja možganov umrl. Obtoženec in rajnki'France sta služila skupnega gospodarja Toneta Burkeljco v Lazah. Joža je bil vedno precej oblasten, a sicer štedljiv in priden delavec. Obtožnica je navajala, da je bil na Franceta jezen, ker ga je gospodar vzel za poslovodjo svoje lesne trgovine. Kritičnega dne bi bil moral obtoženi aaj»istiti službo pri Burkeljcl; čeprav ga je gospodar pregovarjal, naj ostane, je vendar sklenil oditi. Novega hlapca Janeza, ki je ta dan nastopil službo, pa vendar ni mogel pustiti v miru; kar na lepem ga je v hlevu obrcal. da Je leta pobral svoje S stvari ln takoj odšel. Usodni večer ie bil v Burkeljčevi gostilni tudi France Hribar v družbi svojega brata Antona in Viktorja Remšaka ter Fr. Baloha iz Tuhinja. Ko se je družba vrača-| la domov, je pri Burkeijčevi ograji naletela na Lebeničnika, kl je skušal s suknjičem obraz zakriti, pod suknjičem pa je dr-! žal trikelj. Pokojni France mu je ukazal, ; naj gre spat, кат pa ni hotel storiti. Ko ' se mu je Hribar približal s svojim brat »in Antonom, ga je Lebeničnik udaril s trikljem enkrat po rami, a drugič po glavi, da se je ta zgrudil in 31. decembra umrL Dobil je na glavi veliko razpoko in lobanja je bila vdrta. Obtoženec se je zagovarjal s silobra-nom. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: prvo glavno glede hudodelstva uboja, a drugo eventualno, aH ie obtoženi prekoračil meje silebrana. Po kratkem posvetovanju so porotniki soglasno potrdili glavno vprašanje o krivdi. nakar je bil Joža Lebeničnik oibsojen na 15 mesecev težke ječe. Publika, ki je z obtožencem dokaj sim-patiziTala. se ie globoko oddahnila in zapustila dvorano. « Danes se vrši zanimiva porotna razprava proti znanemu vlomilcu Francetu Kle-, menu, ki ima na svoji vesti nad 20 vlomov i in tatvin. Beograjsko akademsko pevsko društvo «0bili6> prispe danes, ob 13.53 v Ljubljano. kolodvor k sprejemu! Vsi na Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Četrtek, 24.: «Božji človek». Premijera. Proslava 251etnice književnega delova» nja M. Begoviča. C. Petek, 25.: «Pahljača lady Windermere». D. Sobota, 26.: Zaprto. Nedelja, 27.: «Danes bomo tiči». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera: četrtek. 24.: Zaprto. Fetek. 25.: Zaprto. Sobota, 26.: «Prodana nevesta». E. Mariborsko gledališče: Četrtek, 24.: «Cigan baron». A. Kuponi. Premijera Begoriceve izvirne drame «Božji Лотек». Danes, v četrtek, dne 24. t. m. je v ljublianski drami premijera Bego-vičeve drame cBožji človek», ki se uprizori v Puiljevi režiji z gg. Levarjem, Rogozom, Šaričevo in Juvanovo v glavnih ulogah. Opp-zarjamc na to predstavo vse naše občinstvo, saj bo pomembna tudi v tem pogledu, da i slovenska drama proslavi 251e'nico književnega delovanja hrvatskega dramatika Milana Begoviča, kojega dola uprizarjajo razaI I slovanski pa tudi nemški in angleški odri. Begovičeve drame so poznane tudi v Ameriki. Predstava bo za red C. «Prodana nevesta? v ljubljanski operi. V soboto, dne 26. t. m. se poje na našem odru zopet izredno priljubljena Smetanova «Prodana nevesta>, ena najpopularnejših oper svetovnesa repertoarja. Sobotna predstava bo za našo opero tem zanimivejša, ker pojo tri najvažnejše, v vsakem pogledu težke ulo-ge trije mladi, nadarjeni in že priznani si» venski pevci: ga. Ribičeva Маттко, gosp. Banovec ulogo Janka in gosp. Zupan idealno ulogo vseh basistov, slavnega Kecala. Predstava bo za abonente reda E. Mariborsko gledališče študira v drami Cankarjev «Z?. narodov blagor» v režiji gosp. Kovica in čisto moderno dramo, Langerje-vo «Periferijo. Onera pa pripravlja prekrasno Puccinijevo «Madame Butterfly» ter študira nanovo lani jako uspelo Leharjevo operejo «Vesela vdova». Stoletnica Goveve smrti. Dne 15. aprila 1928 bo 100 let, odkar je umrl veliki španski slikar in bakropiser Goya. V proslavo te obletnice bo v madridskem muzeju El Prado velika razstava mojstrovih del. na katero pride tudi mnogo Gr-yovih slik iz inozemstva, zlasti iz monnkovske Pinako-teke. Sevilski brivec z gostom Vesel-Pola Po daljšem presledku smo včeraj slišali zopet na našem odru priljubljenega gos»a gospo Vesel - Pola v Sevilskem brivcu kot Rosino. Vesel - Pola je sijajna koloraturka, ki obvladuje vse neizmerne težkoče kolo-raturnega petja igraje. Spretnost, katero sega s svojim prožnim in čisto zvenečim glasom v 9redino tričrtne oktave, kar osupne. Po pravici slovi kot najboljša jugoslovenska koloraturna peivka. Naslovno ulogo poje g. Janko. Dorasel ji je v igri, no, nikakor ne pevski. Zal. v našem solističnem ansamblu za Figara nimamo druge moči. Gosp. Banovec je v vsakem oziru prav ljubeznjiv Alma-viva, centra opere pa sta ivedosežna g03p. Betetto in gosp. Zupan. Gosta go. Vesel-Pola je publika sprejela prav simpatično, v splošnem, pa smo se Sevil skega brivca že nekoliko naveličali. Morda bi novi gosp. intendant vzdignil interes za to opero, če bi se pçbrigal za nove kulise in morda celo poskušal vplesti v dejanje kakšen baletni intermezzo? Na vsak način bi ta ponošena stvar bila potem zanimivejša. —č. Max Reinhardt bo v začetku marca na povratku iz Amerike gostoval v Parizu. Kakor poročajo, namerava m. dr. uprizoriti «Čudež^ («Das Mirakel>). Robert Fnch«. znani dunajski skladatelj, ki je šele minuli torek slavil svoj 80. rojstni Љт. je dne 19. t m. umrl za kapjo. BU je zastopnik starejše dunajske šole. Večina novejših avstrijskih glasbenikov, m. dr. Hugo Wolf, Aleksander Zemljineky in nekaj časa tudi Gu3tav Mahler, so bili njegovi učenci. Masereelov «Ulenspiegel». Znani flam-ski mojster Frans MaSereel je napravil ciklus 150 lesorezov k Costersoveu romanu «Til Ulenspiegel», ki ga imenujejo «flam-sko biblijo. Nemška izdaja romana z Ma-sereelovimi ilustracijami je pravkar izšla pri Wolffu v Berlinu. Smetanova «Prodana nevesta, v lipski operi. Nemški listi poročajo, da je lipska opera zopet postavila Smetanovo «Prodano nevesto» na repertoar. Uprizoritev, ki je bila v vsakem oziru vzorna, je dosegla velik uspeh. Zdi se, da ueaja Smetanova večno-mladostna glasba «Prodane neveste, tudi hladnokrvnim Saksoncem. Neva sokolska društva se ustanavljajo danes večinoma v Bosni, Črni gori, Bački in Banatu, kjer je še mnogo večjih krajev, kjer ui sokolskih funkciionariev ali pa drugih predpogojev za uspešno delo. Vendar polagoma, ampak vedno bolj in bolj napredujemo. Ustvarjajo se telovadnice. _ naroča 6e orodje, prirejajo se prednjački tečaji. V zadnjem času imamo nova društva v Boki. Bez-danu. Dardi itd. Vcr'ijev «Ples v maskah» v beograjski operi. Te' dni uprizori beograjska opera pre-mijero Verdijeve opere -rPIes v maskah». Opero pripravlja dirigent Brezovšek. Paža bo pela kot gost ga. Lovšetova. članica ljubljanske opere. Dopisi RUŠE. Mladinski odsek kmetskega bralnega društva v Rušah, ki se je ustanovil šele pred enim letom, kaj pridno deluje. Vprizori! je že več lepo uspelih Iger, dne 19. t. tn. pa Je priredi! maskerado. S to (prireditvijo nas Je v pravem pomenu besede iznenadil. NajokusneJše oklnčana dvorana, jazz-band temperamentnih muzikov, primerni šaljivi prizori in nadvse — lepo število najrazličnejših krasnih mask, da jih je bilo užitek gledati! Čestitamo mladini na lepi prireditvi. Le tako naprej, da bo mogla naša ljudska knjižnica še v večii meri delovati! Najboljša med najboljšimi IN DIAN PASTA za čevlje en sam poiskus stalna uooraba W 1 or ic : Christian foîti et) We ner d d Auerbammer b- Auc. Zastopstvo: Alfred Kraiiser. Subotica. Domače vesti * Izpremembe v srednješolski službi. V srednješolski službi sta napredovala: Anton Lovše, profesor I. državne gimnazije v Ljubljani, v 4. skupino |. kategorije ter Ivan Mravljak, profesor realke v Mariboru, v 5. sikupino I. kategorije. Za direktorja srednje kmetijske šole v Mariboru je imenovan Ven ceslav Valenta, doslej direktor nižje kmetijske šole v Banjaluki. * Izpremembe v gerentstvlh. Veliki župan mariborske oblasti je razrešil dosedanjega gerenta občine Križevci, srez murskosoboč-ki, g. Jurija Očeka gerentskih dolžnosti ln imenoval za novega gerenta te občine g. Josipa Džubana, šolskega upravitelja v Kri-ževcih. — V občini Dolina, srez murskoso-bočki, je razrešen gerentskih dolžnosti Ka-rol Čerpnjak ter imenovan za novega gerenta te občine g. Josip Vukan, posestnik v Dolini hšt. 10. * Iz državljanskega statusa. Za Izpust iz našega državljanstva so zaprosili: Henrik Abrešek, delavec v Chlu.nu, ČSR pristojen v Sv. Vid. nad Valdekom. srez slovenjgra-ški; Marija Koprivnik, izdelovateljica perila v Šumperku na Moravske.n ČSR ln Marjeta Koprivnik, zasebnica v Sumperku na Mo-ravskem ČSR., obe pristojni v Sv. Kunigun do, srez konjiški. — Za podelitev našega državljanstva je zaprosi! Tomaž Bûcher, mesar v Ribnici na Pohorju, pristojen v Trg (Feldkirchen) pri Celovcu. Izstop iz našega državljanstva je ministrstvo notranjih del odobrilo Vinku Dobrišeku, posestniku v Kleinchôflarn, Avstrija pristojen dosedaj v Braslovče, srez celjski ter Jožefu Perkiču v Witmannsdorfu, pristojnemu dosedaj v Dolnji Slaveči srez murskosobočki — obema radi sprejema avstrijskega državljanstva. * Ženitev diplomata. Bivši češkoslovaški poslanik v Sofiji Bogdan Pavlu, ki je bil pravkar imenovan za poslanika na danskem dvoru v Kopenhagnu, se je včeraj poročil v Pragi z gdč. Feodore Krnovo, hčerko pokojnega organizatorja Slovakov v Bački dr. Miloša Krna. Bilo srečno! 4 Petlndvajsetletnica smrti afriškega raziskovalca dr. Holuba. Dne 21. t. m. je poteklo 25 lei, odkar je na Dunaju umrl znameniti raziskovalec Afrike dr. E.nil Holub, češki rojak iz Hotic pri Pardubicah. Kot 28 letni zdravnik je odšel 1.1875. v Afriko. Iz Kapstadta se je opetovano napotil proti severu in prispel do reke Zambesi. V Afriki se je mudil 7 let. L. 1879 se je vrnil z bogatimi narodopisnimi zbirkami v Prago. Tu je priredil razstavo svojih zbirk potem pa je vse predmete te razstave podaril raznim češkim šolam. Svoja potovanja po Afriki je opisal v knjigi »Sedem let v Južni Airiki«, ki je vzbudila veliko pozornost v vsem kulturnem svetu. L. 1883. se je zopet napotil, v Afriko in je imel namen iz Kapstadta prepotovati vso Afriko do Egipta. Prodrl je zopet do reke Zambesi, kjer so ga napadli divjaki Mašukulumbi. Jedva se Je rešil z ženo in se je .noral vrniti v Kapstadt. Ker je obolel na malariji, je zapustil Afriko in se vrnil v domovino 1. 1887. Prinesel je sabo bogate narodopisne zbirke, ki jih je na to razstavil na Dunaju in Pragi. Svoje doživljaje na tem naučnem potovanju je opisal v dveh knjigah »Druga pot po Južni Afriki« Tudi to delo je vzbudilo v vsi javnosti največje zanimanje. Pripravljal se je na tretje potovanje v Afriko, toda tega načrta ni mogel izvesti, ker je med tem težko obolel. Umrl je na malariji dne 21. februarja 1902. dva meseca potem, ko mu je avstrijska vlada dovolila dosmrtno pokojnino. Holub je bil član skoraj vseh evropskih znanstvenih društev, imel je odlikovanja skoraj vseh evropskih držav In veljal poleg Stanleya in Livingstona za naizasluženejšega raziskovalca Airike. * Sirojna podčastniška šola vojne mornarice v Kumbonj v Boki Kotorski sprejme 200 gojencev v starosti od 16 do 19 let. Šola se bo pričela 1. oktobra 1927. in bo trajala dve leti. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija, oonosno do 31. avgusta 1927. Natančnejši pogoji se zvedo pri vojaških okrož nih ko.nandah. proti gripi - astmi - kataru se inhslira Smrekovo olje „Trolist Razpošilia vsaki dan po pov/et|u D 15 Trolisf Logatec * Poročil se je dne 21. t. m. v ž »pni cerkvi v Moravčah g. davčni upravnik, Rudolf Pritnec iz Ljubljane z gdč. Pavlo Benda, trgovko v Ljubljani. Čestitamo! * Zdravniška vest. S 1. marcem se na-stani v Litiji aospod dr. Polde Ukmar, ki bo erdiniral v Koblerjevi hiši vsak dan od 9. do 12. ure doma, popoldne pa bo na razpolago za posete zunanjih bolnikov. * Nepravilno poslovanje s čekovnimi položnicami brez številke in imena Imetnika računa. Ljubljanska podružnica poštne hranilnice se pritožuje, da dobiva vedno več položnic, na katerih ni napisan na drugi strani položnice naslov imetnika računa kakor je predpisano. Ker mora poštna hranilnica take položnice poštam vračati, povzroča to njej sami In tud) poštam veliko nepotrebnega dela, strankam, na katerih račun so bili zneski vplačani, pa škodo, ker ne pridejo ob pravem času do svojega denarja. * »Dobrota« obsmrtno In podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, je imeia dne 6. februarja 1927 svoj V. redni občni zbor. Po odborovem poročilu Je članstvo društva od lani poskočilo od 1480 na 2073. Od teh ie bilo 1857 odraslih ln 216 otrok oziroma 99® moških In 1078 ženskih Smov, Umrlo je v preteki«« leta 17 thr a nov in je društvo rodbinam izplačalo 47.000 Din podpor. Dohodkov Je Imelo društvo 114-565.13 Din, izdatkov 36.065.70 Din prebitka torej 58.489.43 Din, s čemer se Je lanski rezervni sklad zvišal od 63.977.23 Din na 122.466.66 Din. Sprejemajo se v društvo samo osebe, ki niso še prekoračie 45 leta starosti. Izjemoma se sprejemajo starejše, a ne nad 55 let stare osebe, a to tedaj, če jim doslej nikakor ni bila dana možnost, da bi pristopili k društvu. Aktivnim poštni.n in drugim državnim nameščencem ter njih rodbinskim članom, ki so že prekoračili 45 leto, ne pa še 55 leta starosti se navzlic temu, da so do lanskega leta Imeli priložnost vstopiti v društvo, letos izjemoma še dovoli pristop, a to samo do dne 30. Junija 1927. Takim osebam morata dve prKi, ki sta člana »Dobrote« na pristopni Izjavi potrditi, da so zdrave. Če pa takih prič ni, Je treba pristojni Izjavi priložiti ugodno zdravniško izpričevalo. Dobrota plačuje od dne 6. februarja 1927 obsmrtne podpore v tej-le višin!: Za osebe, ki so že sedaj v društvu aH ki pristopijo najdalje do dne 30. junija 1927: a) če niso še eno leto v društvu : za odrasle po 1000 Din. za otroke po 500 Din: b) če so že eno leto v društvu: za odrasle 3000 Din za otroke po 1500. Pristopnina za otroke v starosti od 2 do 21. let znaša 10 Din. za odraslo osebo pa od 20 do 60 Din. Pristopnina za izjemni sprejem oseb od 45 do 55 let starosti znaša 200 do 400 Din. - KflP&PS MAPnnnV - velika maskerada Sokola I. na Taboru 26. februarja :: * Razpis natečaja. Razpisuje se služba upravnika pri pošti Bled 1 (110. služba starešine pri poštah Podčetrtek (П-2), Rajhen-burg (IV) in 2iri (IV). Prošnje nai se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do dne 5. .71 ar ca 1927. * Znižane vozne cene za obiskovalce našega Jadrana. Kakor doznavamo. bo tudi za letošnje leto ostale v veljavi 50% popust na naših državnih železnicah za obiskovalce našega Jadrana ter 25% popust za obi-skovalce naših zdravilišč. Tozadevna na-redba prometnega ministrstva je že odobrena in se bo v bližnjih dneh uradno razglasila. * Proti uniformiranju učenk so se izjavi)! roditelji dijakinj in učitelji višje dekliške šole v Zagrebu. Te dni se bodo vršila posvetovanja starlšev in učiteljskih zhorov tudi na ostalih zagrebških srednjih šolah, da se priključijo gornjemu sklepu ali pa ga zavrnejo- KIKI Nora« faimadee Rana 4 (Mman "ride v kina Pvor' * Turistične avtobus-proge, Po jnieijetivi italijanske vlade se je te dni v Meranu vršila mednarodna konferenca za določitev vodnega reda na turističnih avtobus-progah Na konferenci so bile zastopane Prancija, Švica, Avstrija. Monaco ln naša država, ka« tero je zastopal g, Ciril Žižek, bivši šel odseka v ministrstvu za trgovino In industrijo, Dočim imajo omenjene države približno 150 avtobus-prog, ki so velike važnosti za turistični promet, nima naša država doslej še nobene. Italija predlaga progo Po-stojna-Ljubljana. naš delegat pa je predlaga! vsaj v proučevanje še naslednje turistične avtobus-proge: Kranj- Jezersko-2e-lezna Kaplja, Idrija-Ljubljana, Postojna-Ra-kek-Cirkniško jezero-Opatlja-Sušak-Crikve-nica-Senj. Delegati zainteresiranih držav so v principu sprejeli ta predlog. * Lastniki vozil In avtomobilov v Ljubljani ln Mariboru, ki «o podvrženi letni taksi po tar. poet. 100 taks. zakona se opozarjajo, da poteče rok za plačilo takse dne 28. t. m. Kdor ne bo do tega dne Izpolnil svoje obveznosti, bo mora!, tudi če en dan prepozno plača, plačat! poleg redne kazni še trikratno kazensko takso. * Španska v Sarajevo polenta. Mestni fizikat sarajevski je prejel od prlčetka razširjanja gripe do preteklega torka 1142 prijav obolenj. Nedvomno pa je bilo približno isto število neprijavljenih slučajev obolenja na španski epidemiji. Velika večina obolenj pa je bila lahkega značaja. Le v dveh slučajih so nastopile ko.nplikaclje In smrt. Tre-notno je v Sarajevu prijavljenih še 334 oseb obolelih na španski. * O hudih snežnih zametih poročajo zadnje dni iz Hercegovine. Posebno silno burjo imajo v Qaçkem, Nevesinju, Prenju ta Izgoru. Med Nevçsinjem in Gackem le promet popolnoma ustavljen. * Odkrit umor čez 17 let. V Subotici se je vršila pretekli torek pred sodiščem razprava proti Ivanu čehovu in Čiri češko, vdovi po pokojnem Stjepanu. Pred 17 let! je bil namreč umorjen Stjepan češko, kar se je šele sedaj odkrilo. Ivan Čehov, uslužben pri Stjepanu češko, le pr! razpravi na licu mesta natančno orisal, kako je bil izvršen umor. Čehov je prejel od Stjepanove žene puško ln ustrelil svojega gospodarja. Čira Češko pa še vedno taji dejanje, trdeč, da je bila kritično nod Izven doma, ker ie bil njen mol na stanovanju vinjen In Je nI pustil ostati v hiši. V svrho zaslišanja prič Je bila razprava preložena- Cvetno slavje v Vourtiomi. Naivečja in na lrpg« predr>ujtna prireditev bo meçkirada Li'b lanskega Sot-ola na pustpi tortk die I. тцса t L v vseh ptestorib Nmcdeega doma. * Pod vlak radi nesrečne ljubezni. 16 letna Rozalija Paor Iz Baimoka blizu So/nbora v Vojvodini Je pred dnevi zapustila «voJ dom, ne da bi sporočila »vojcem. kam Je namenjena. Še isti dan so jo našli rojaki nt železniškem tiru mrtvo s zmečkano glavo. Vaški zdravnik, ki le obdociral truplo deklice, je ugotovil lz najdenega pisma, da le storila mladenka samomor radi nesrečne ljubezni. * Roparski umor bogate vdove. Preteklo soboto je Javil neki prostovoljec na občini v Vukovaru, da je našel na potu proti Bogdanovcem mrtvo truplo neznane ženske. Oblastvena komisija Je še isti dan ugotovila, da je bila u.norjena ženska bogata vdova Magda Buslnger, ki se Je vračala fe v četrtek od svoje hčerke Iz Vukovara proti domu z neznanim moškim. Ootovo Je ta neznanec umoril Busingerjevo In lo oropal za 400 Din. Smrt ji je prizadejal z udarcem krepelca. 2e v soboto so prijeli morilca v osebi Stjepana Vurma. 26 J>rt'inls'M Prirciitev fenmaria" goSbe »Vrhnika* * Odmevi lovskega plesa. Vsi posetnikl letošnjega lovskega plesa soglašajo v tem, da tako dobrega vina. kakor na lovskem plesu, že dolgo ni bilo dobiti na sllčnih prireditvah. Z več strani nas sprašujejo, čigavo vino smo točili. Nas to priznanje le veseli in drage volje zaupamo radovednežem, da so bila vsa vina označena z lovskimi etiketami »Zajčja kri«, »Lisičja solza« !n »Jele-nja žeja« iz sloveče kleti veletrgovca Petra Stepiča iz Sp Šiške- — Odbor SLD. * Ribiške priprave, orožje in streljlvo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana. 256 «ITO» zobna pasta najboljša. * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Calderara milo za britje je v kakovosti ueprekosliivo. 60 * Želodčne bolečine, tiščanje v želodcu, telesno zaprtje, prepočasno delovanje črevesa. slaba prehrana, glavobol, belota na jeziku, bleda polt se odstranijo z rabo pri-rodne grenčice »Franz-Jožef«, poln kozarec malo predno gremo spat. Specijalni zdravniki za bolezni prebavil izjavljajo, da je vodo Franz Josef toplo priporočati za uspešno domače zdravilo. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 14-L Iz Ljubljane n— Im kulis SLS. Včerajšnji »Slovenec« objavlja poročilo o ustanovnem občnem zboru Obrtne banke v Beogradu. Zanimivo je, da v tem poročilu prav nič ne omenja, da je bil v upravni odbor Obrtne banke izvoljen kot zastopnik slovenskih obrtnikov g Franchetti. To ima svoj globlji vzrok. Ka kor smo zvedeli iz klerikalnih krogov se je za to mesto potegoval g- Anton Rojina, ki je bil nedavno z deputacilo slovenskih obrt» nlkov radi dobav pohištva za Nerodno skup šdino ter je ob tej priliki obiskal klerikalne ministre ln poslance. Klerikalni klub je »kleni!. da stori vse za njegovo Izvolitev v upravni svet Obrtne banke. Toda človek obrača, bog pa obrne. Beograjska obrtna komora se je obrnila v Ljubljano za pojasnilo, koga smatra za voditelja obrtništva, ki bi bil primeren za člana upravnega sveta Obrtne banke. In ie dospel odgovor, da le to g. Franchetti, ki je bil tudi nato Izvoljen. Q. Rojina se je vrnil Iz Beograda razočaran ter je bilo tisti večer hudo zabavljanje pri »Kaplanu«, tam za vodo. Dolžill so g. Ogrl-na, klerikalnega komisarja v trgovski zbornici. češ da je on zfntriglral Izvolitev g. Franchettija Iz osebne maščevalnosti, ker ga Je g. Rojina Izpodrinil s predsedniškega mesta klerikalne Jugoslovenske obrtne zveze In .nu odjedel tudi ljubljanski mandat v oblastni skupščini. O. Ogrln pa se sedaj Izgovarja. da je bil g. Rojina Izvotlen v Industrijski odsek trgovske zbornice, da sploh ni obrtnik In da zato tudi nima pravice nastopati v Imenu obrtništva. Na drugI strani se seveda g Rojina jezi. da le samo dober takrat. kadar le treba plačevati za pllado klerikalnim agitatorjem, da ga »politika« samo veliko velja, kadar pa je treba za »človeka kaj dobrega storiti«, pa mo stopi na pot kak »fušar« strankine discipline. Kakor se vidi. je v klerikalni stranki »načelni« boj zelo hud. n— Podpredsednik Narodne skvpščlne v Ljubljani. Včeraj in predvčerajšnjim se Je -nudil po zasebnih poslih v Ljubljani podpredsednik Narodne skupščine g. dr. Niko Subotič. Snoči ob 17.15 se le z brzovlakom povrnil v Beograd. u— Prijateljski sestanek bo nocoj po pre-mijeri Begovičeve drame »Božji človek« v Unionski restavraciji. Uprava vabi literarne kroge ln prijatelje slovenskega gledališča k temu sestanku. o— Opozarjamo na vokalni koncert enega najznamenitejših srbskih pevskih zborov akademskega pevskega zbora »Obilld« I z Beograda, ki nastopi v Liubliani v petek, dne 2S. t. m. ob 20. zvečer v Unionsk! dvorani pod vodstvom svojega dirigenta, opernega kapelnika Lovro Matačlča. »Obiličev« zbor šteje 100 mladih svežih, za glasbeno umetnost navdušenih glasov. Zbor se odlikuje po svoji disciplini, veliki rutini ln vfor- Harry Lledta pusta CUTKI KINO MATICA KazKošnost — ljubezen — prevaro — luksut — lepe žene — dooto igro imate v fitmu LJUBHVI1H KLETKH Se spominjate LEE ARRY iz illma .Fedora' — torej o«lejte si še ta tam. Predstavo ob 4., pol 6. pol & in 9. uri KINO IDEAL. nem prednašanju. Zato mu domači skladatelji kaj radi prepuščajo svoja dela v prvo izvajanje. Zbor se pripelje dane* popoldne v Ljubljano in je to prva njegova pot v Slovenijo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 3018 u— Umrl je v Štepanji vasi pri Ljubljani g. Franc Zore, soboslikarski mojster Pokojnika, ki je bil ustanovni ter dolgoletni podporni član štepanjskega Sokola, je pobrala dolga zavratna bolezen, katero si le nakopal v vojni, ko je dopolnil komaj 45 let. Pogreb bo danes ob 4. popoldne na štepanj-sko pokopališče- Bodi blagemu pokojniku svetal soo.Ttin! n— Ciril-Metodova podružnica v Šiški priredi danes v prostorih gostilne »Dalmacija« ob 20. uri predavanje g. prof. R. Pav-liča o praznoverju. Napovedano predavanje g dr- Rapeta o zrakoplovstvu se je moralo radi nastalih ovir preložiti na prihodnji teden. Vabimo vse prijatelje k mnogoštevilni udeležbi. 0— Dragocena spominska darila. V izložbi tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici so razstavljena tri krasna spominska darila, ki jib prisodi v soboto 26. t m. na maskeradl Sokola I. na Taboru razsodišče umetnikov trem najlepšim maskam. Prvo darilo — moška toaletna kaseta v vrednosti 2200 Din — se podeli najlepši, drugo darilo — ženska toaletna kaseta v vrednosti 1800 Din — se podeli najorlginalnejšl — !n tretje je umetniška vaza v vrednosti 700 Din— Iti se podeli idejno najbolj prismuknjeni maski. Zares dragoceni spomini. Tekmovalne maske na noge, še je čas! u— Društveni sestanek »Svete Vojske« In dramatičnega odseka se vrši danes ob 8. zvečer v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: 1.) Ugovori zoper treznost — Predava g- LindK. 2.) M. K-: Odlomki Iz za vrženega dnevnika. — Recitira M. Kundid. 3.) M. K.: Brezdomci. — Deklamlra c- Marlo 4.) Quy de Maupasant: Pijanec. — Recitira g. Mario. Vabljeni vs! člani-lce »Svete Vojske«, dramatičnega odseka, zastopniki raznih društev ter prijatelji in prijateljice trez-nostnega pokreta. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 prestopek streljanja s karbidom na cesti, 1 prestopek neprevidnega ravnanja z ognjem, 1 prestopek prekoračenja policijske ure In 3 prestopki cestnega policijskega reda- Aretaciji sta bili izvršen! 2 In sicer: 1 radi tatvine in I radi vlačugarstva. [ Nedoeegl i • 3 Eau Co'ogna Uhypr« So rielx'aM 1 U— Mladi neprevldnežl. Predsnočnjim okrog 20. ure je stražnik na Dolenjski cesti začul močno detonacijo- Eksplozij« se Je morala Izvršit! nekje v bližini. Stražnik je takoj hitel v smer, odkoder le Cul detonacijo In naletel na cesti v Hradeckega vasi na pet mladih diiačkov, ki so se ravno hoteli razbežati na vse strani. Neprevidni dečki so namreč napolnili prazno pločevinasto konzervo z karbidom jo zaprli ter položil! v drugo večjo škatljo. ki so lo napolnili z vodo nato pa karbid zažgali. Sledila ie seveda dokaj močna eksplozija, združena z detonacijo, kar le povzročilo ljudem na cesti m v stanovanjih precej strahu. Neprevldnežl se bodo morali zagovarjati aa policiji. u_ Dve tatvini. V pisarno kina »Dvor« se je vtihotapil neznan uzmovič ter ukradel na obešalniku visečo suknjo kapelnlku Alfredu Kurzu, vredno 1000 Din In črn listrast suknjič vreden 500 Din. V noči na sredo je bil Izvršen v pisarno zvonolivarne na Kar-lovski cesti predrzen vlom. Neznani storilci so odnesli 12 kg cina. vrednega I0S0 Din. Obenem pa so skušali odnesti tudi blagajno, vendar se Jim poskus ni posrečil. v— Mlsterljozna dežela vzhajajočega soin ca — Japonska slavi vsako eto na bajesloven način svoje pomladansko cvetno slavje. Kdor se za ta prastari za nas vsekakor Izredno zanimiv japonski običaj zanima, bo ime! priliko občudovati ga v vsej krasoti in originalni izvedbi na Sokolski maskeradi v Narodnem domu na pustni torek 1. marca, ko se vrši »Cvetno slavje v Yokohami«. 311 a— Športni klub »Svoboda« LJubljana vabi na svojo prvo maskerado »Rdeča noč« ki se vrši v soboto 26. februarja v hotelu »Tivoli« (Svicarija). Svira »Jazz-band«. Vstopnina tO Din. Začetek ob 8- 909 u— Valčkov ples prirede na pustni torek dne I. marca mesarski pomočniki Zadruge mesarjev In prekaJevalcev na Taboru. Dostojne maske dobrodošle. Začetek ob 8- url. Vstopnina 15 Din. K obilni udeležbi vabi — Odbor. 306 Namočena polenovka pri Fr. Khan. 18 ■--r Kongres narodov. Prijave udeležencev za kongres narodov se množe vsak dan Svoj prihod javljajo zastopniki naroda bodočnosti po Čapkov! RUR- Posebno dobro bodo zastopani na kongresu Francozi. Ker se običajno pojavijo pri svetovnih prireditvah poleg elitne družbe tudi temni elementi je oblastni odbor Izorganiziral kader mednarodnih detektivov in rediteljev, vodstvo pa je prevzel v tem poslu Itkušenl šef mednarodne policije Prancoz Nokabel. 3 tem ie osebna varnost zajamčena pa tudi pred žeparji in drugimi podobnimi elementi so ndeleženci kongresa na varnem. -, Oblastni odbor ponovno Javlja, da za vstop ва maskerado nI potrebno vabilo, ker fa; vsakdo pristop na kongres. Maske se legitimirajo samo pri oziroma članici pri- reditvenega odseka pri vstopu v garderobo za maske, ki se nahaja v suterenu. — Garderobe za nemaskirane udeležnlke so dokler se ne napolnijo v prvem nadstropju, pozneje pa tudi v suterenu. — Vozovi električne železnice bodo v soboto zvečer od pol 20. dalje postajali na križišču št. Peter-ske in Škofje ulice. u— Ljubljanski Sokol sklicuje za danes ob 8. zvečer v društveni odborovi sobi sestanek vseh na veliki društveni maškeradi dne 1. marca v paviljonih sodelujočih članov ln prijateljev. Prosimo polnošteviine in točne udeležbe. Zdravo! Gospodarski odsek. 30$ u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes, v četrtek zvečer pevska vaja moškega zbora. u— Strokovna zadruga zidarskih mojstrov (n studenčarjev ljubljanske oblasti v Ljubljani Ima redni občni zbor v nedeljo dne 6. marca ob 9. dopoldne y Trgovski zbornici v Liubliani. 307 Na svečanost ali predavanja ne bodite brez ANACOT-PAST1L, ki Vas čuvajo таглт boie lakte«« plaže ia • sliko aa M«lanija iTkorl«. tfori Sad, Donavska alic» 4711 Dobro prodajalko •tarejto imolBO samostojnega vodstva trgovine t» koj sprejmem aa želelo -» Pogoji: izučena nora hiti m (mine stroke л polotiti 6— Iftooe Din kavcije — Prednost ima tista, ii zna voditi gospodinjstvu Isto. tam se »prejme zdrav učenec poltenih »tarSev. ki je do-vriil nekaj razredov me-Ičanske iole Poandbe pod značko «Gorenjsko 62» na Oflaeai oddelek «Jntra». 52« Fanta s harmoniko k| im» veselje do potov». ■K «prejmem. — Zasluiek dober Ponndbe do 1. marca na ogl oddelek cjntrz» pod «Harmonika». 5847 Brivskega vajenca ■prejme gospod Jurmann v Ljubijaai, hotel «Slon». 5348 Izurjeno šiviljo za otroške obleke (dečke) №n a* na dom N*slov v oglaenem oddelka «Jntra». 5S2Ž Točilskega vajenca ae n*d !5 let starega — zdravega hi krepkega, ima veselje na točaja laja sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši Plaia po dogovora. ali brez plače in •skrha z obleko Učna doba t leti. — Prednost ima tisti, ki se ie nekoliko razume v kletarstvn Nastop takoj Pismene ponndbe oa aaelov: Cirij Majcen, restavracija, Zidani most. 533? Učenko sprejmem v trgovino z me-laaim blagom - Prednost Imajo hierko ieleznlčarj» Ponndbe na ogl*» oddelek «Jatra. pod «Pomlad, 6S» Sobarico in dekle za vs* hiioa dela. ki sna tudi kuhati. iiče za takoj Dr. A. Puljo. Zenrnn. Magistrat ski trg 2. 5961 Natakarico Ivvežbane ia z dobrimi spričevali, sprejme D s e n i k. Borštnikov trg. 5S7! Prvega goslača ali obligata. po možnosti tudi z znanjem kakega drugega instrumenta, sprejme tat koj Velika kavarna v Vari bora 6880 Vesten arhivar in špediter. veS8 strojepisja In drugih pisarniških poslov ilïe slulbe Naslov v ogla« oddelko «Jntra» 4964 Bivši poštni uslužbenec j*ko pripraven in zmožen » pisarniških poslih. veSč italijanskega nemlkega ter seveda tudi slovenskega jezik*. leti primerne 'lufhe kot skladiščnik ati «Ing» « kakem zavodu Ponndbe aa otrlasni oddelek .Jutra« ped «Vsem dobrodošel. 6088 Za oskrbnika ilie slnXho 81 let star samce. izarjen vseh kmetijskih muer Cenj. panadhe n* oglasni oddelek «Jutra» ped «natte «Oekiha» SI» Pletilja za nogavice i*e službo proti primerni pWi Saslov pave oglasni oddelek «Jutra* BM8 Kontoristinja ve«* vseh hlaaajniskih ia pisarniških poslov teli nro-men:ti sini bo Gre tudi » okolico Ljuhljane Cenjene ponndbe aa o*l*s oddelek «Jutra» pod Hfro «Pridnost ia poïtsaost» 884» Šoler-mehanik iMe «lnf.to v Ljubljani -Gepjene onnndbe ne oglat. •44eUk «Jut»*» nd Ktre Mladenii z dežele U£e slutbo v sklxlUên *U kot sluga Naelov v ogla« oddelka «Jatra». Ш Sobarica Шч ztaibo v bolj« hffi Naelov v oaUaaoai oddelka •Jntra» S1M Starejša kuharica iSČ« lahko sluibe. - Ultea Stae pravde S, f»itliiji. 58SS Krojaški pomočnik sa veliko in boljie dela. teli premeniti slutbo — najraje bi prilel v mesto Ponudbe na ogl*s. oddelek «Jutr*» pod zn*fika «Zanesljiv* moiS ae» sr V nemškem jeziku iiiem konverzaeije ia pouka Pismene ponudbe aa oglasni oddelek «Jutr*» pod «Nemseina 50». 5350 •i« «Expressa stroj popolnoma nov, ie ne rab-liea u kuhanja kav« in faja. takoj proda delika-tea* Mrak. Dunajeka cesta 0 524« Neveste in ženini! Perje z* psteljniuo dobite aajeeneje pri iv Osolniku v Ep Domžalah itev SS. 4851 Polenovko namočeno dobite vsaki pe tek pri I Butsoljni delika tesna trgovina In sajtrko valaiea StrUar-lnageriev» uiiea St Drva iriitoti odpadke 'odfttdke od iage) do«tavlja 04 parketov un mehka drva po nizki cen< na dom parna iaga V Seaenetti Ljubija na za gorenjskim koledvo rom — Pri odvezmu veèj» mnoi'ne snaten popu.t M Sodna dražba Kolinske vode ter parfumov konkurznegs sklada B Mslhapp se vrSi dri? 24. februarja ob 2 on popoldne v lokalu v Subiievi ullei It 8 'polec policije). Prodaja se na drobno ter tadi v celoti Naprodaj so tudi razne steklenice, omare. stelaže itd 5095 Rabljeno garnituro zoto in 4 fotele (barok) — Zgornja Šiška, pri «Kamniti mizi». "" 6345 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. — Poizve se pri vratarju dramskega gledališča 5S57 Pisalni stroj poceni prodam Naslov v oglaenem oddelku «Jutra» 5358 Lep japonski kostum prodam N**)ov v oglasnem oddelka «Jutra». 6333 Spalnico nopolnoei* novo. iz trdega les*, masivno, poceni prodam Naslov pove ogla.ni oddelek «Jutra» 5339 Japonski klobuk ip&rten, za masko, prodam Naslov v ogiaanem oddelka «Jutra». 5870 Lahek brek lesteedeini, tadi kot dvosed etni lapravljitfek uporaben skoro nov. z oljna-tirni psmi — kakor tudi dva lahka sedla (Pritsehe) proda Josip Rud-man, trgovin*. Krika v*s. Brefioe 5258 Mizarsko orodje kompletno, deloma novo in deloma rabljeno, za polovično ceno skupuo naprodaj v bližini LJubljane — Zr*ven se nahaja precej rezervnih predmetov Naslov pove oglasni oddelek «Jutra.. 532« Veliko kredeneo s črnim marmorjem ln da-keracijsLi divan predam. Naslov t oglasnem oddelka «Jatra». 6361 Otroška maska pravljični princ, naprodaj. N*»lov v oglasnem oddelku «Jntra» »374 Komisijsko prodajno podjetje «EZO» LjeMjani. Velosejem T M« I m» џ nalogi ter prodaj* rabljene avtomobile sledečih znamk: Aaftre-Daimlar. Benz Pneh. Ford. Binaire. Gret « Sti (t, motorno kolo Indlan itd Vozila so ob-Mastv» aa ogled « vele. snjmskem paviljona «J» — Ittotam naprodaj razno pohištvo kampletn« jedilnica starinska ■»*. Offledalo Itd. — Vsakovrstne rabljene pred. mete prevzemam v komi-lj. «ko predajo' — tnformaelfe vedo« raéevelje brezplačno Gumbe kanite najbolj t, ia zaje» Oejle v tovarni t Maribora Sloveask* alic« Itev 8 -En groz - en detani 41 Bezardovo busolo (Miiitar - Orieotierangahasao-I«) kupim Ponudbe spreje-a*. iag Jug, Mera vas pri Rakeka 5021 Več divjih kostanjev za presaditi kupi Ivan Rahne. Selo-Uoet«. 6104 Vsakovrstno zlato ZUtiaJe oo n*|Viitlh senat' Cerne — juvelir LjahUaa*. Wollov. aliea t K Kupim les orehov tagan, okrogel Ia lipov okrogel, v vsaki mno-fini, 20 vagonov smrekovih desk. IS—te mm. Ш. Zamenjam tudi «Hat» avtomobile tovarniško nove. vseh tip za smrekov in hrastov tagan les ter za hrastove !e-iezniike prage. Ponadbe na eglasni oddelek «Jatra» ped «Avto — les». 5329 Hmelovk kupim nekaj tisoč Ponndbe c navedbo cene franko nakladalna postaja na ogl oddelek «Jutra» pod lliro «Hmelovke» 5330 Motorno kolo »—14 HP. s prikolico, le novejli model, dobro ohranjeno. knpffre Prodam pa lahki motor 1Ц BP. « brzine, ekere nov. ki zajamčeno vozi vsaki breg. Josip Radman. t»f., Krik* vsa, Breiice 535« Vrtno otavo sladko, proda A. Remec v Zgornji lilki. 6377 Lep lokal ob Alekaaartrovi cesti edda ukoj po zniiaai najemnini Pokojalntki ljaoi zavod t Lj Lep poslovni lokal v eentra Ljabljaae. poleg glavne poêla v I nadstv. aa alic« obstoječ iz t zli 1 sob ■ «entraîne kurjav« Ia električno razsvetljav«, telefon takoj e 4 d a m — tadi posamezno — Na-lov v oglasnem oddelka .Jut», ali vprUati o* Aleksandro v) cesti it. tli 11*4 Gostilno v Gor. Radgoni 8p Oris. tik ob aodiiču. davkariji, carinarnici, ob-mejnem komisarijaln. fin kontroli itd., snonadstrop ao. ti «ob. t kuhinji, kleti, ledeaiea. skladišča fhl-v) vrt. batoniraao dvorišče, električna razsvetljav*, prodam Deseuk polovični. Po-Jfsnil* d*je Hinko Poiua. notar v вог R*>lgonl. 582T Reven dijak iiče sobo z vso oskrbo — Ponudbe a* ogla«, oddelek «Jam» pod In «Dijak. 6352 Stanovanje " 4 «ob, sobice, kuhinje, kopalnic« i* v«eh pritiklin oddam takoj celo ali deljeno. Naalov oddelka «Jutra» Sobo • «eaporahe kuhinje oddam zakoncema bres otrok Na. slo» pove oglaeni oddelek «Jutr*». 6363 Trgovski lokal manjSi. $ prostora, v centru odd* «Posredov*tar», Sv. Petra cest» 18. 6348 Brivnlco dobre Močo na prometnem kraje v Ljubljani prodam Nasl lov v oglasaem oddelka «Jatra». £841 Lokal v sredini Celja v najprometnejSi ulici, pripraven за delikateso ali .lično, oddam Ponudbe na laaal oddeiek «Jatra» ped 68S1 t Mesnico na prometni točki oddam na račun Dopiee o* ogla», oddelek «Jutra» pod Šifro «Mesntoe 72». 5372 Hiša v Ptuju dvonadstropna, e 4 stanovanji po 3 sobe, kuhinjo in pritiklinami, 1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo, poslovnimi prostori, primer-nimi za obrtnika, velikim dvoriščem in majhnim vr-fbm takoj ugodno naprodaj za 115.000 Din. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila daje Ivan Donaj, Ptuj, Krempljev» ulica 8Д1. 6019 Parcelo 1060 m> pri Sv Jolefu proda «Posredovalec», 8» Petra 006ta lil. 6216 Vilo tristanovanjsko, Miriaobno prosto, vrt. tik tramvaja proda ta 280 000 Din «Posredovalec» Sv. Petra e. Ct 18 6215 Hišo v Zagrebu v sredini mest*. Stiriaadstr zamenjam z velikim posestvom V Sloveniji let» je zelo rentabilna Pogoji po dogovora Ponndbe poslati na agencijo «Posrednik, v Zagreba, Diea 54 47M Kupim hišo najraje v mestu, eventaefoo tudi v okolici Ljubljane, v ceni «d 200.000—800.0110 Din Ponudb« aa oglas, oddelek «Jatr*» pod «kurim hilo». 6838 Hišo v Ptuju *e«ezid*ne, tik za postaje 24, s 8 sobami. 2 kletmi, drvarnico, svinjskimi hlevi in vrtom proda Manj» Kuhar, Ptuj, za postajo it 84 4SS4 Trgovska hiša Monadstropoa. oa Jeieli. v kateri se nahaja trgovina melaneg* blag*, gostilna ia pekarn». aaproAaJ. — Hila Ima ikupno s tgov-«klm In gostilniškim lokalom 10 sob. 8 kuhinje In 2 kleti, gospodarsko poslopje in hlev. Poleg hile 4 oraie prvovrstna zemlja. VpraS*_ aja na ogl oddelek «Jutra» pa« aaačke «Ekaiateaea 6». 0811 Hiša z velikim vrtom, v aovl rasi prt II ari bora. Uv»dn» aL It. 6, ugodno аарго^г^ Brivnica brez keakareace. primetaa aa početnik*. naprodaj — Cenjene ponadbe аа oglas oddelek «Jutra* pod Hfro «Večji trg» PriloHte znam ko U edgeeer. 4«9t Trgovino manjlo. dobro idočo Ia ie v«4 let obstoječa, z meSan blacom. v lepem industrij kraju oddam » najem za več let Trgovina je pri pravue za s*mr» ter se odda vsled izselitve Stanovanje v hiii Prevzeti se mora vsa. ne velik» za'o?» troti takojšnjemu plačilu Ponudbe n» Offlas oddelek «Jatra» pe« zaačke «I ae Stanovanje 8—4 sob e kuhinjo in pritiklinami. v pritličju ali I. nadstropja, najraje n» predaleč od gl poŠte iSčei in dobro p a&tm. na željo tudi pol leta naprej Sem nezaščiten trgovski zakonec z enim otrokom ter bi eno sobo rabil kot poslovni lokal S 1. junijem prosu stanovanja prijavite oa ogl. oddelek «Jutra» pod iilro «V novi ali stari hiii». 4784 Stanovanje v novi ali stari hiSi obstoječe iz t—S sob s pritiklinami i£če za takoj ali pozneje, najkasneje do 1. maj* maloštevilna trgovska druiina Kdor bi take stanovanje oddaj»! aji vedel za njega, naj Javi to Ra orlasni oddelek «Jutra» pod Silro «Dobrodošla nagrada» 5006-* Priprosto sobico če mogoče t vso oskrbo iSče miren gospod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trezen «4». 6964 Sobo oddam gospodu Naslov i oglasnem oddelka «Jutr*» 5195 Brezplačno prijavite oddajo «uoovaaja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, del»vuiee itd. Рокге. ilovanje z* nddajalca popolnoma brezplačno. «Posredovalec», 8v. Petra It. 18. 1688-a Opremljeno stanovanje I «ob a pritiklinami. lepo. aezaSčiteao. oddam v aai-lepčem dela ma»t* Prednost ima Usti. ki odkupi skoraj nov« pohištvo Ponudbe o» ogl»sni oddelek «Jetra» pod «Pohištvo» 6302 Opremljeno sobo lopo, v novem staoovnnju v biiiinl dramskega gledališč». t električno rnzavet-Ijavo in uporabo kopalnice takoj oddam solidnemu samca Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». RS4 Sobico čedno opremljeno, v mesta takoj odd»m gospodični -Naslov r oglasnem oddelku «Jutr». 5277/* Opremljeno sobo lepo. takoj oddam Naslov v oglaenem oddelku Jutra. 5339 Brezplačno stanovanje lepo. dobi takoj tisti, ki odkupi pohiltvo Naslov « oglasnem oddelku «Jutra» Opremljene sobe s posebnim vhodom oddam s hrano *li brez s*kon»ks-me para gospodu *H gospodični a« IliUaltčevi e U 18/m №) Opremljeno sobo lepo. odd*m gospoda. Naslov pav« oglaaai oddelek «Jutra». 637« Majhno sobico In veliko sobo v l. nadstropju, z elektr razsvetljavo oddam s t. marcem same gospodičnam. Naslov v oglaaaem oddelka «Jatra». Шв Opremljeno sobo lepo. z električno ruavet-lj»vo ia dobro h r » a o z oskrbo odd»m ta 700 Din Naslov v ogiaanem oddelku «Jutra». 6376 Majhno sobo • posteljo, iiie v mesta ali okolioi za «—Skraten odpo-iitek v темса. Ponudbe pod «Triglava na oglasni oddelek «Jatr*». 5379 Sobo opremljeno ali prazao oddam na Rimski cesti 10/11. £881 Gospodično pridno in poâteno, ki bi sa udeleiil» t 20.000 Din pri prometni gostilni, sprejmem Za natakarico Pooudbe na egluai oddelek «Jutra» pod «T*kojien nastop». 630« Gospodična a stalno službo, prosi nujno 16.0(30 Din posojila proti dobrim obrestim in sigurnemu mesttčnemn odplačfhi po И100 Din Ponudbe pod «Leila» na oglasni oddelek «Jatr*». 6276 •7000 Din posojila ilčem nujno za 8 mesece proti sigurni garanciji in povr»čil« 8500 Din - Ponudbe n* oglasni oddelek «Jutr*. pod iiiro «Sigurna vrnitev 85». 6346 «Gitanitta Carmen» Čakam metuljevega dopisa, -epu» S}t|*l«4 inj ej gf nje! 6360 Tiha prijateljica se strinja s predlogom. 6888 Resnega znanja ieii gospod z mladenko v starosti do 20 let. — Reen« dopise s sliko na og'asni oddelek «Jutra» pod Šifro «Strokovnjak 65». 5866 Gramofon brez lijaka, s ploičami počeši prodam. N*slov pove oglasni oddelek «Jutr*». 6340 VI joli no loti k « p i t i reven dijak. Ponadbe s eeno na oglasni oddelek «Jatr*» pod Silro «Vijolin*». £864 iildiiL Istrijanski brak bel. t rujavimi tisami, dolgodlak, se je neznano kam tatekel Kdor kaj ve. naj proti odškodnini sporoči na naslov: Uihael Cerne, Bled. hotel Petran. 6048 Pslca hrtove pasme temnorjav*. « prirezanimi nSeei ia repom, ze je zatekla prolb teden k Ivanu Ogrtnu, Laverca pri Ljubljani, kjer j« lastnik dobi 5343 Črn doberman z znamko it. 1010 se je zatekel 20 t m Prosi se. da se ga odda v pisarni gosp Kovač* v Gajevi ulici It. t Sivorujav pes meSani ovčar, ki ima Številko 11124. se je iaguhil. — Kdor kaj ve, naj proti nagradi »poroči Damski salon Fettib Frankheim. ве-lenburgov» ulica 5373 Avtotakso išče večja tvrdka za stalno potovanje po Sloveniji V poštev pridejo le isti, ki imajo trpežen voz, sposoben u daljie vožnje v ponudbe j« navesti «»htevek od km Pismene ponudbe n* oglasni oddelek «Jutra» pod «Avtotaksa» 4973 Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4994 Vata za odeje 10—40 Din kg odeje oo 158 Din oaprej Rožna al it 19 45 Najdebelejša dama postane vitka — če noče, uspeh viden ie v par dneh Го dosežete t uporabo an gleSkega radioaktivnega pre-parata «SA M 0S> - čudo ki daje moderno ravno ti-nijol Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena ca-vojčku iranko 85 Din — Uporab» zunanja, navodil« priložen« — Naročila na na-slov: «Sanitaria». Crikve. niča, Primorje 4148 Večji vrt takoj ugodno oddam. — Cesta na Rožnik itev 19 4775 Velik zaslužek nudi večja zagrebška banka prodajalcem vrednostnih papirjev na meeečne obroke Ponudbe na Publicités d. d, Zagreb, Gunduličeva al. 11, pod «Z» H.lOe». 6301 Otroka stareg* nad eno leto vzamem v popolno oskrbo in vaatne vzgojo. Naslov pove ogUaai oddelek «Jatra». 88(10 Dvokolesa pravlj» najbolje, najhitreje in najceneje Klorjaačii. "unska ulica 8. Dober zaslužek 10 % provizije in mesečno plačo dobijo potniki v Sloveniji, če poiljejo 4 Din odgovor Ivan Osolnik, Ш SPp. llgovor. I Domtale 68. 5311 Več mask z* nedeljo in torek posodim. Zidoveka alma 3/П. 5337 STROJI za тш is utopite naorodal. 1 s'.roj za tezanie mesa voli.) na mo'. ro^on, i st.oj za mečkanje mesa (Kwetsch) na motorni in io. ni rogon, 1 siroi za tlačen e m. s« (Spr tzc) na ročni pogon, 1 > ovf.na mulda za mršan e mesa. nož> za režime mesa s 5 Kllnami vWiegenmesser) 1 stroj za rezanj*, oapiija, I stroj za mltnje kosti, I zaga >a žagan t kosti na motorni pogon. Vsi st oji iz svetovno znanih tovarn. Poizve se v oglasnem oddelku .Jutra*. 2647 «00000«« Spoznati hočemo Človeka ali ne po kajen.ul Vsakdo se lahko odvadi kajenja v teku 14 dni i uporabljanjem dr. Ra-echerjevih Putschtablet, katere dobi v vseh lekarnah in drogerijah za ceno 30 in 42 Din za omot. Glavno zastopstvo Aurora k. d. Kamenica 185 Srem. čuvajte se potvorb- »«»«o»«»»««»«»«»» Krompirja ogerskega, več vagonov га mese« marc imam ie za oddati. Ponudbe pod .Ogrski krompir* na ogl oJd. „Jutra". ^ паввавнвшвввввммввннаааа OGLAS. „Zgraditev mostne tehtnic«* Direkcije državnega rudnika Zabu-kovca štev. 704 od 15. februarja do nadalfole odredbe ue velja. Dan licitacije bo objavila Direk« drž. rudnika Zabukovca naknadno. Pomlad ob soInCnem Jadranu PENSfON „DANICA" Sv. Jelena ob CrikvenJcJ. Tik ob morju — lzvrstn* kuhinja — Zmttne cene — Vodi Slovenka. Zdravje je prava sreča družine, ako pa hočete da Do stalna je treba misliti kako boste nadomestili Vaše sile. koncentriram produki hranilnih snovi mleka, iajec in kakava je pravi blagoi za vse za očeta, katerega krepi in jači pri delu in v pisarni, za matei kater množi sile; potrebno je za hišo za dete, kateremu iagotovi najboljši raz-vitek in ga ojači № ca innt oresMa&ia 6Г(d nmnmmimiiiimiiiiii | pismo Broširano Du 16--. platno Dir 26-— 'EXOC. K p. ritimi ntm v Ljabijam, гТеч^гвог» ollca ■> шшншшшшшннп' GAS DROGERIST strokovnjak, z večletno -raksi v inozemstvi, Slovenec srednjh :e. nekaj kapitalom, išče clružat»nU