Katoliški I Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 | I Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečna L 110 I Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo: Mesečno L 190 i m Leto V. - Štev. 21 Gorica - 21. maja 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek TOKRAT IMA Trst, 19. V. 1953 Zakaj? Ali zato, ker je komunist in, je odvzel jugoslovanskim narodom versko, politično in vsako o-sebno svobodo? Zato gotovo nima prav. Toda preteklo nedeljo 17. maja je v Slavoniji izrekel nekaj be-sed, }i0f hi mu jih bili položili na jezik tržaški Slovenci. Izjavil je, da ne bo odstopil De Gasperiju niti centimetra tržaškega ozemlja. Malo prej je povedal De Gasperi, da je odvisno od Tita, kdaj pride Trst pod Italijo. Tito pa mu je odgovoril: Kolikor je od njega odvisno, ne bo De Gasperi nikoli dobil Trsta. Med Titovim mišljenjem in našim je oddaljenost večja kot med.poedi-nitni planeti našega sončnega sistema. Toda v tej točki smo si enih misli. Trst ne sme priti pod Italijo. V sak dan nas bolj utrjuje v tem prepričanju. Za danes bomo navedli samo dva primera iz naše slovenske šole v Trstu, kako usodo nam pripravljajo italijanski državni možje za tisti čas, ko bi nas morebiti zadela največja nesreča, da pridemo končno in popolnoma pod njih oblast. Vsako leto se ob koncu šolskega leta sestavijo posebne komisije, ki proučujejo prošnje kandidatov za nestalna učna mesta na šolah. Razumljivo bi bilo samo ob sebi, da bi sedeli v teh komisijah za slovenske šole slovenski ugledni šolniki, za i-f ali jonske pa italijanski. Kaj bi rekli Italijani, če bi Vojaška uprava imenovala v komisijo za italijanske šole kakega Slovenca. Saj ne hi niti mogli najti Slovenca, ki hi si drznil tako mesto sprejeti. Kar pa ni mogoče za komisijo italijanskih šol, to je mogoče pri komisiji za podelitev mest na slovenski srednji šoli. Komisija ima tri člane, toda eden izmed teh treh je Italijan. — Pa še en bolj spodbuden primer. Vsako leto se sestavi v Trstu tudi posebna komisija za odobritev učnih knjig na slovenskih šolah. S precej veliko zamudo se je sestavila tudi letos. Ima štiri člane. Dva izmed njih sta Italijana. Vprašamo pa se, kaj bosta ta dva prav za prav delala. Ali bosta nosila rokopise na svoj dom, si doma najela vsak svojo gospodično, ki bo za silo znala slovenščino, da jim bo ta prevajala besedilo v italijanščino in jih opozarjala na mesta, ki bodo morda v nasprotju z zakoni, ki veljajo na tem ozemlju. Ali pa je morebiti v knjigah ki jih je doslej izdala Vojaška oblast za slovenske šole. in to brez predhodne cenzure kakih italijanskih šolnikov, ena sama beseda, ki bi kršila kak božji ali človeški zakon? Res, herojev italijanske politične zgodovine, Garibaldija, D'Annunzia in podobnih nismo proslavljali zato, ker Trst ni Italija. Tudi Palutanom, Bartolijem in sličnim sodobnikom nismo peli slave, ker tiiso kazali nikake izredne ljubezni do tržaških Slovencev. Toda tega tudi v bodoče ne bomo delali. Učne knjige na naših šolah morajo pač vcepiti učencem v srca spoštovanje do vseh narodov na zemlji, ljubezen pa do slovenske zemlje in do slovenskega jezika, ker imamo za to ljubezen vso pravico. Ali pa se zavedajo upravniki na V išji šolski upravi in na Prosvetnem uradu, da je nastavitev tistih treh italijanskih šolnikov v slovenskih komisijah velika nadutost? Zakaj tisto dejanje pomeni, da se smatrajo Italijani sami sebe za narod višje stopnje, Slovence pa imajo za nekaj takega, kot so recimo neki bajeslovni avstralski primitivni rodovi. Prav v nedeljo je De Gasperi dal nekaj človeških stanovanj v južni Italiji ubogim ljudem, ki so doslej prebivali v »grobi ju« (»sassi«). Tega pojava ni več med Slovenci, da bi tako »groblje« tvorilo kako našo vas ali celo naš trg. Italija ima za seboj tako nesrečno zgodovino, da so začeli šele sedaj odpravljati take gorostasne pojave človeške zaostalosti in bede. Vsa čast De Gasperiju, ki se je sredi najliujše volilne dobe utegnil spraviti na ta žgoč problem. Toda sedaj vprašamo, ali iz tega sledi, da so Slovenci res tako zaostal narod in Italijani res tako neskončno vzvišeni nad njim, da je treba naslavljati Slovencem varuhe celo pri nastavitvi šolnikov na slovenskih šolah in pisanju slovenskih učnih knjig. Povedati želimo tudi, da nočemo nič očitati tistim trem Italijanom, ki so tisto mesto sprejeli. V Trstu vladajo razmere, ki v nekaterih stvareh sličijo onim pod fašizmom. Tisti trije ugledni italijanski profesorji bi gotovo ponujano mesto odklonili, če bi bilo to mogoče. Zalo opozarjamo na ta novi kričeči primer plemenske diskrijni-nacije gospoda gen. Wintertona, ita se v zadevi posvetuje s svojo londonsko vlado čim prej, vsaj takoj, ko se gospodu zunanjemu ministru povrne ljubo zdravje. Ob tej priliki pa pozivamo vse slovenske starše, da se strnejo okrog naše slovenske šole, ker s pogumom in odločnostjo se nam kljub nakanam italijanskega šovinizma ni čisto nič bati. Zadnja beseda pa velja spet Titu. Veseli smo odločne besede, da je edina rešitev našega vprašanja le v Svobodnem tržaškem ozemlju. Pozivamo predsednika sosednje države, da izrabi vsako zunanjo politično situacijo, da pride čim prej do izvedbe mirovne pogodbe in do imenovanja guvernerja naše nove države. V Svobodnem tržaškem ozemlju je naša rešitev, dočim pa bi izvedba zloglasne in verolomne tristranske izjave ali pa razdelitev tega ozemlja pomenila naš pogin. Churchillova izvajanja Tito za samostojnost Trsta Pred množico 300 tisoč ljudi je predsednik Jugoslavije tov. Tito i-mel ob proslavitvi desetletnice ustanovitve VI. armadnega korpusa v Slavonskem Brodu zelo važen govor, v katerem je razpravljal o tržaškem vprašanju. Najprej je omenil zadnji Churchillov govor ter ga označil za najbolj značilnega zadnjih let. Vendar je obžaloval, da ni bil Churchill bolj jasen, ko je govoril o »velikih«, ki naj bi se udeležili predlaganega sestanka. Izrazil se je tudi, da ne odobruje kakih tajnih sestankov, češ da so iineli Jugoslovani z njimi le slabe izkušnje. Poleg tega ki bilo skrajno nesrečno, če bi pri-a® ‘in sporazuma med velesilami na račun malih držav. Kljub tej svoji ritiki Churchillovega govora, je zatrdil, da so bile sprejete Churchillove besede slabo le od tistih, ki ne želijo miru. Tito je prešel nato na tržaško vprašanje, o katerem je rekel, da njegova rešitev ni nujna. Dejal je namreč: »Pustimo ob strani tržaško vprašanje ter se sporazumimo o gospodarskih vprašanjih in o vprašanju miru in vojne!« Govoreč o volilni kampaniji v Italiji in o tržaškem vprašanju, o katerem se pri tem razpravlja, je rekel Tito, da bi se dala najti po njegovem mnenju rešitev tega vprašanja z imenovanjem guvernerja, kot ga predvideva mirovna pogodba, ali še bolje z ustvaritvijo tako zvanega »kondominija«. O etnični (jezikovno-narodni) rešitvi tega vprašanja je rekel, da odobruje to načelo, toda le pod pogojem, da se vzamejo obenem v poštev tudi gospodarski činitelji. Jugoslovanski predsednik je zavrnil tričlansko izjavo Amerike, Anglije in Francije iz 1. 1948, ter poudaril, da bi morebitni pristanek Sovjetske zveze na to izjavo ne povečal njene veljavnosti. O De Gasperijevih obtožbah, da ima Jugoslavija do Albanije zahrbtne namene, je dejal Tito, da niso te obtožbe drugega kot pretveza italijanskega imperialističnega apetita. Ob koncu je izrekel Tito glede Trsta sledeče besede: »Izjavljam, da ne odstopimo niti enega centimetra cone B.« In kmalu nato je še dodal: »Da bom še bolj jasen, moram poudariti, da bi bil vsak poskus od zunaj, ki bi hotel rešiti to vprašanje v naso škodo, brezuspešen, kajti mi ostanemo trdni kakor skala.« De Gasperi je rekel v enem svojih govorov, da vprašanje Trsta ne za-visi od italijanskih volitev, ampak od mene. Na to odgovarjam, da De Gasperi ne bo imel, v kolikor se mene tiče, nikoli Trsta.« To bi bila na kratko vsebina Titovega govora, ki je bil izredno bojevit in morda ravno zaradi tega nedosleden. Važno pri tem govoru je le to, da je pristal na samostojno tržaško ozemlje, ki naj bi ga vodil guverner, imenovan od štirih znanih velesil. w tanski ministrski predsednik U inston Churchill je imel 11. maja V. *P°^nji zbornici važen zunanjepolitični govor, ki je žel doma mnogo odobravanja, a ki je dvignil drugod, posebno pa v Egiptu in Združenih državah, mnogo kritike in očitnega nesoglašanja. V tem govoru je izpovedal Churchill stališče Velike Britanije do vseli važnejših zunanjepolitičnih vprašanj. To stališče se pa nikakor ne krije s stališčem Združenih držav, ki ga je 16. aprila predsednik Eisenhovver razložil v svojem epo- ,Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I Že takoj v začetku svojega govora je Churchill omenil korejsko vprašanje ter poudaril, da je treba delati na to, da pride predvsem na Koreji do premirja. Ostala' vprašanja glede Koreje, posebno združitev obeh Korej, po njegovem mnenju niso nujna. On bi se zadovoljil tudi s tem, če bi ostala Koreja razdeljena na dvoje. Glavno je, da nehajo sovražnosti. O Združenih državah je priznal, da nosijo na Koreji največje breme, saj nosijo 95% vseh denarnih in poleg južnih Korejcev največ krvnih žrtev. Kljub temu, je trdil Churchill, ni prav, da Amerika sama odločuje. Naša dolžnost je, da povemo Američanom jasno in odkritosrčno svoje mnenje. O Indokini je rekel Churchill, da je tamošnji položaj manj nevaren, kot je bil pred nekaj dnevi, in da bo zaradi deževne dobe in francoskih ojačanj nastopila daljša doba miru. Angleški ministrski predsednik je prešel nato na vprašanje sueškega prekopa ter poudaril, da Anglija nikakor ne želi braniti sama koristi svobodnega sveta na Bližnjem Vzhodu ter vzdrževati ob Sueškem prekopu 80 tisoč mož, ki jo stanejo 50 milijonov funtov šterlingov na leto. Enostranska odpoved anglo-egiptov-ske pogodbe s strani egiptovske vlade nasprotuje mednarodnemu pravu. Gen. Naguib se je dal postaviti & ilšTViSic' za diktatorja Egipta brez vsake demokratične potrditve s strani volil-cev. Znano je, da je ena izmed šibkosti diktatur, da morajo diktatorji delati to, kar drugi hočejo, in da lahko zadene tudi nje ista usoda, ki so jo drugim pripravili. Če bi se pa divji in grozilni govori spremenili v dejstvo, to je, če bi poslale angleške čete ob Sueškem prekop« cilj saboterjev in napadov s strani egiptovskih čet in če bi pri tem angleški vojaki izgubili življenje, ne bomo imeli druge izbire, kot da se postavimo v bran. In izvedenci mi zagotavljajo, da smo v stanu to storiti brez ameriške ali kake druge pomoči. Toda jaz upam še vedno, da je mogoče obnoviti kairska pogajanja. Govoreč o nemškem vprašanju je Churchill pohvalil kanclerja Adenauerja ter ga označil za največjega nemškega državnika za Bismarckom. O nemškem vprašanju je rekel, da je najbolj pereče evropsko vprašanje. Če bi bili svoječasno mene poslušali, je pristavil, hi sc zavezniške armade ne bile umaknile in pustile Nemčije v sovjetskih rokah. Sicer pa Vel. Britanija ni pristala na sedanje nemško-poljske meje. Zapadna Nemčija se je izkazala kot varen činitelj miru in ko pride Adenauer, je zagotovil Churchill, čez nekaj dni v London, mu hočem obnoviti obljubo, da Nemčija ne bo žrtvovana na račun kakega sporazuma z Vzhodom. Konferenca ..visoke ravni<( ir Glede Sovjetske zveze je Churchill naglasil, da je nastopila s smrtjo Stalina velika sprememba in zato da se je treba izogniti vsemu, kar bi utegnilo ovirati ta razvojni proces. Moti se, kdor misli, da je mogoče rešiti vzhodno-zahodna vprašanja globalno, to je vsa vprašanja ali nobenega. Nastopati je treba postopoma. Sklenitev premirja na Koreji in pogodba z Avstrijo bi bila na pr. dva zelo zadovoljiva uspeha. Ne smemo zavirati zdravega razvoja v Sovjetski zvezi, pač pa se moramo vzdržati vsega, kar bi dalo lahko ruskemu narodu vtis zunanjega o-grožanja. Rusijo je treba prepričati, da ji ne grozi noben napad. Zato mislim, je dejal Churchill, da je potrebno, da pride brez dolgega odlašanja do konference »visoke ravni« med velesilami, do konference, ki naj bi se je udeležilo čim manjše število oseb, brez vsakih naprej pripravljenih načrtov, brez vsakih formalnosti, med štirimi stenami in v veliki tajnosti. Odmev Churchillovega govora Važen Churchillov govor halnem govoru in ki ga niso Angleži že takrat povsem odobravali. Ako-ravno so cilji angleške in ameriške zunanje politike vsaj v glavnem isti, se v podrobnostih in metodah precej razlikujejo. Angleži imajo namreč glede Sovjetske zveze in rdeče Kitajske vse bolj spravljivo gledanje. Njim je zelo ležeče na tem, da bi se odnosi zapadnega sveta do teh dveh držav čim prej uredile, čeravno bi bilo treba pri tem žrtvovati kake principe. Angleška politika je bolj realna', pa tudi bolj sebična od ameriške. Amerika se v resnici bori dosledno zoper komunizem ter žrtvuje v ta namen ogromne svote denarja, ne da bi imela od tega kako neposredno korist. Toda vrnimo se k Churchillovemu govoru! Na Churchillov govor so mednarodni politični krogi različno reagirali. Razumljivo je, da so ga Angleži soglasno odobravali, saj izraža ta govor gledanje angleškega naroda na sedanja politična vprašanja. Tudi zapadni nemški tisk ga je na splošno z veseljem pozdravil. Manj ugodno so Francozi sprejeli ta Churchillov govor. Francozi so takoj razumeli, da bi bili po Churchillovi zamisli skoraj gotovo izključeni od te konference in da bi o njihovih interesih, ki jih imajo v Evropi in v Indokini, odločali tuji ljudje. Na vse hujši odpor pa je zadel Churchillov govor pri Egipčanih. Gen. Naguib je na neki konferenci napadel britanskega premiera ter se izrazil, da bi Churchill napravil bolje, če bi bil obvladal svoje živce, ko je govoril o novi egiptovski vladi. Posebno hud pa je bil odgovor a-meriškega tiska in mnogih ameriških politikov na Churchillov govor, zlasti pa na besede, ki jih je bil spregovoril vodja angleške laburistične (socialistične) stranke Attlee v spodnji zbornici. Attlee je dejal med drugim, da ameriška vlada ni gospodar v lastni hiši in da ji to, kar ona sklene, kongres (parlament) zavrne. V kongresu pa da so ljudje, ki zastopajo koristi gotovih slojev. Ameriška ustava da je bila ustvarjena po vzorcu izolacionistič-ne (vase zaprte) države, ki naj bi ne imela ničesar skupnega z Evropo. Nočem kritizirati Ameriko in tudi'ne njeno ustavo, je rekel Attlee, ampak želim le dejstva poudariti. Res je, da ameriški predsednik noče vojne, toda v Združenih državah je mnogo ljudi, ki nočejo miru in ki se hočejo do skrajnosti boriti zoper Kitajsko in zoper komunizem. Te Attleejeve besede so izzvale v amer. kongresu in v vsej javnosti srdit odpor. Senator Mac Cartliy je poiskal neko staro sliko iz španske civilne vojne, sliko, ki predstavlja Attleeja, kako pri svojem obisku na španski fronti dviga po komunistično svojo pest v pozdrav. Neki drugi senator, Knowland, pa je rekel, da pomenijo londonski predlogi nekako »azijsko Monako-vo« in da je potrebno, da napravijo Združene države same red na Daljnem Vzhodu. Tako in podobno so odgovorili Američani na Attleejev govor. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - štev. 21 BINKOŠTNA NEDELJA Berilo iz Apostolskih del. (Apel 2, 1-11) Ko je prišel binkoštni dan. so bil; vsi učenci skupaj na istem kraju. In nastal je nanagloma z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Sveti Duh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili, govoreč: Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Golilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili. Slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika dela božja. SBinkoštna cerkvena himna Pridi, pridi, Sveti Duli, iz nebes na nas razlij svoje luči svetli sij! Pridi, oče revežem, ki deliš darove vsem, pridi, srcem svetla luč! Ti olajšaš nam bridkost, ti si dušam sladki gost, ti jih sladko poživiš. V hudem trudu si nam mir, v vročem dnevu hladen vir in tolažba v žalosti. 0, ti luč preblažena, daj, razsvetli srca vsa zvestih svojih vernikov. Saj brez tvoje milosti človek poln je bednosti, k sreči nič ne pr id uje. Duši madeže izmij, kar je suho, spet zalij in ozdravi rane vse! Upogni, kar upira se, vse ogrej, kar mrzlo je, vodi vse, ki so zašli. In sedmero vlij darov v duše svojih vernikov, ki v te zaupajo. Za krepost plačilo daj, srečno smrt in sveti raj, v njem veselje vekomaj! Novi načrt zakona o verskih skupnostih y>Slov. poročevalec« z dne 6. maja objavlja: »Novi načrt zakona o pravem položaju verskih skupnosti«., s katerim je delno spremenjen prvotni osnutek zakona o verstvih, in sicer na temelju razprav v verskih organizacijah ter razgovorov posebne komisije Zveznega izvršnega sveta z zastopniki srbske pravoslavne cerkve in islamske skupnosti. Tudi ta načrt ni še končen, ker se še vedno proučuje. Pred časom smo javili, da so se razbili razgovori med državno komisijo in zastopniki jugoslovanskih katoliških škofov, ker niso imeli ti poslednji nikakih višjih pooblastil. Zato novi načrt verskega zakona sploh ne omenja kut. Cerkve. Katoliška hierarhija ni sodelovala pri novem zakonskem osnutku. Iz navedbe o »razpravah v verskih organizacijah« bi se pa dalo sklepati, da je kakšna pobuda le izšla s strani znanih »duhovniških stanovskih organizacij«. Predpostavi jamo, da novi načrt zakona o verskih skupnostih ni nikak Tekma iz krščanskega nauka v Gorici Dne 18. maja so se zbrali v prostorih Katoliške tiskarne odličnjaki petega razreda naših ljudskih šol, da bi pokazali svojo pridnost pri učenju Katekizma in Zgodb. ; Po tem, ko so se merili s svojimi sošolci v svojem razredu in so odnesli lovor odličnjaka, so prišli polni poguma in upanja v zmago na skupno tekmo vseh slovenskih ljudskih petih razredov. Prišli so iz vseh župnij od Jamelj do Števerjana. Tekma je pričela s pismeno nalogo iz sv. pisma. Deklica je izžrebala nalogo z naslovom »Zadnja večerja«. Z zadovoljnostjo so kar začeli pisati. V pol ure časa so vsi končali. Komisija je takoj prijela za delo in izbrala tri najboljše. Te so bile: iz Štandreža, iz Dola in iz Sovodenj. Po kratkem odmoru je prišlo na vrsto spraševanje. Kar po vrsti je šlo. Kdor ni znal je moral sesti. Tako se je število tekmovalcev postopno manjšalo. Ostalo jih je pet, ki so zmagali pri tekmi in to so zastopniki iz Štandreža, iz Sovodenj, iz Dola, iz Vrha in iz Jamelj. Štandrežec je t^dnesel prvo odliko, ker je pisal dobro in tudi odgovarjal. Po malem prigrizku so gledali zanimiv film »Ples slonov«. Vsem zmagalcem v tej tekmi naše čestitke ! niso znali sestavljavci tega zakona dvigniti nad odurni materialistični svetovni nazor, ki vnaprej zanika nadnaravni pomen vere in' božji značaj kat. Cerkve. Z usodno nujnostjo sledi, da kol ne bodo slepci rešili problemu barv ali gluhci problema zvokov, ne bodo niti bogo-tajci rešili problema božjih pravic in brezverci problema vere (ili verske svobode. Ne zanikamo, da bi sodobna Jugoslavija ne hotela na nek način rešiti versko-politični problem. A če ga hoče rešiti, naj ga reši iskreno m na pravi način. Slovenci in Hrvatje so v pretežni večini verni katoličani. Kot taki imajo pravico, da se spoštuje njihovo versko prepričanje in da se ceni to, kar jim je za Bogom najdražje: kat. Cerkev. Državna oblast bo morala biti tako stvarna in realistična, če resnično želi pomirjen ja katoliških državljanov, da bo priznala Cerkev ter v sporazumu s pristojnim cerkvenim vodstvom uredila verske zadeve. Taka rešitev bi utrdila državno zgradbo od znotraj in njen prestiž na zunaj: zacelila bi eno najholestnejših ran, ki razdvajajo državljane doma in ki stavijo Jugoslavijo v tako čudno luč v svetu. Je pa današnja Jugoslavija dovolj realistična in dorastla tako modri državniški potezi? Premisli naj Platonovo ugotovitev: »Vera je temelj državi. Kdor hoče vero uničiti, u-ničuje sam temelj človeške družbe!« ZA KATOLIŠKI DOM Darovi za Katoliški dom KSriftsfCit ----------- \$rana, Fr. P. Curk, John Jelenich, Coff, Marija Dobrsek, F. Stanovnik, Ivan Buh, Frank Zupan, organist, Andrew Bavetz, Edv. F. Kompare, M. Pečarič, M. Gorjanec, Joseph Pucel St., Marija Peterlin, Vali Kurent, Peter Kure, Anton Kulcman, M. Tur-sich, Mr. A. Densa, Jerry Pirc, John Kržišnik, John Fabecan, John Jerich, Tone Gaber, Otmar Tasner, Metod Koncha«, Frank Podlogar, Martin Kroschel, Mrs. J. Merlak, Justina Holezan, Peter Zeli, J. Sladich, Karolina Pichman, Marg. Lončar, Fannie Muha, Anna Muha, Lina Machek, Mrs. Val. Kurent, John Gottlieb, Margaret Stanich, Francka Prah, Bore Erman, J. Rezek, Jelenc L., Frank Karner, Cicero, L. Yelenc, Chicago. 50c. iz Chicago: Jos. Fajfar, Wau potiš st., Ana Velb, M. Lavne, M. Željko, M. Koder, L. Korenchan, Marj-Dolenc, Louis Zokal, John Koporoch, St. Mavec, Mihaela Arko. 25c: G. Lagonder, A. Lustick, A. Arko. sporazum ali konkordat s pristojnimi cerkvenimi oblastmi ali uradno Cerkvijo, ampak le običajen notranji državni zakon, ki ga država poljubno spremeni ali ukine. Zato pa novi osnutek ne govori o Cerkvi, ampak zgolj o veroizpovedih, o verskih skupnostih. S tem pa smo že ugotovili usodno napako in neozdravljivo zgrešeno stališče novega verskega zakona: jugoslovanska zakonodajna oblast zanika kat. Cerkvi značaj pravno popolne družbe, katoliški verski skupnosti priznava zgolj značaj navadne javne organizacije, ki deluje v mejah države in ki je zato podvržena državnim zakonom. Pred državo so katoličani, in enako ostale verske skupnosti, posebna oblika priznanih udruženj ali društev ali organizacij, ki obstojajo v državi, in katerih delovanje je treba urediti in disciplinirati s posebnimi zakonskimi predpisi. Kat. Cerkev se ne bo s takim pojmovanjem nikoli sprijaznila. Katoličani, ki žive v Jugoslaviji, ne tvorijo nikakega zaključenega krajevnega udruženja, odvisnega edinole od državne oblasti, ampak st* del celokupne kat. Cerkve, katere poglavar stoluje v Rimu in je v vodstvu Cerkve od vseh posvetnih vladarjev docela neodvisen. Katoliška Cerkev je od Boga ustanovljena pravno popolna družba, najvišja v svojem redu in torej v svojem območju samostojna. Država ni upravičena, da bi urejevala versko življenje; duhovno področje, ki obsega bogoslužje in vse, kar se nanaša na blagor duš in kar je po svoji naravi s tem v neposredni zvezi,spada pod izključno cerkveno pristojnost. Država bi smela kvečjemu izdajati predpise, ki ščitijo zunanji red, ne pa določevati, kdaj se iime deliti zakrament sv. krsta ali vršiti zakrament zakona. Jugoslovanska vlada' bo skušala prikazati svetovni javnosti novi zakon o verskih skupnostih kot nekako sprostitev verske svobode in kot dokaz, da vlada v državi širokogrudna zakonodaja, ki ne dopušča niti suma o, kakem verskem preganjanju. Novi zakonski osnutek, če ga primerjamo s prvotnim, znači dejansko, korak naprej k prostejšemu verskemu dihanju. Ta dobra volja in to prizadevanje za ostvaritev znosnejšega verskega stanja ter pomiritev duhov je pa žal v veliki meri udušeno in ohromljeno, ker se Kante Karol - Šempolaj Lir 1.000.— Tomini Elza - Rim - » 3.000.— G.B.S. - Rim - mesečni pri- spevek za marec - » 500.- G.R.R. - Rim - mesečni pri- spevek za marec - » 500.— G.B.S. - Rim - mesečni pri- spevek za april ... » 500.— G.R.R. - Rim - mesečni pri- spevek za april » 500.— T.N. - Gorica - » 1.000.— Delavec za anesec april - » 6.00,— Čisti dobiček pri proslavi materinega dne » 6.000,— Poverjenik iz Chicago Mr. Mirko Geratic nam je poslal sledeče prispev ke: Po 1 dolar: Vsi darovalci so iz Chicago in sicer: Fr. Bilban, A. Fortuna, F. Cer- nivec, L. Mladic, A. Škamperle, Julka La- gonder, Steve Pestevsek, Tone Guštin, Stefi Bovha, Jennie Maček, A. Zupančič, Soukal, Iz življenja Cerkve Dosedanji napis na starih nizozemskih kovancih: »Bog z nami!« je na novih izginil. Finančni minister pravi, da vsled tehničnih težav, v resnici pa na ljubo socialistom, ki bežijo pred Bogom kot hudič. Diplomatski škandal je povzročil ob svojem nastopu jugoslovanski poslanik v Panama (Srednja Amerika), Karlo Mrazovič. Na dan, ko je položil svoje poverilnice, je namreč izjavil, da je \atikan agent italijanskega iredentizma, kardinal Stepinac pa vojni zločinec. — Katoliške organizacije in časopisi so takoj povzele proti poslaniku odklonilno stališče, z zahtevo, da se poslanik označi kot nezaželena oseba. Tednik »El labaro« je n. pr. pisal, da je »besedičenje diplomatovo sramotno. V katoliški Cerkvi imamo edino odporno moč in obrambo miru.« Radijski poročevalec pa je pripomnil, »Začeti diplomatsko službo s tako izjavo, se pravi, imeti lep koš domišljavosti.« Panamska vlada je izjavila apostolski nunciaturi globoko obžalovanje .zaradi tega dogodka. Še vedno je nad petdeset nemških misijonarjev v ujetništvu v severni Koreji od leta 1949. Zaenkrat ni upanja, da bi ti civilni ujetniki bili izpuščeni. Mau-Mau je vedno bolj nasilna proti katoličanom domačinom (v Keniji, Afrika). V misijonski pokrajini Nairobi so se zato združili katoličani v obrambo; organizirali so tudi mesec molitve za vernike, ki so v nevarnosti in za spreobrnjenje poganskih sobratov. Središče propagande Mau-Maua so tako imenovane svobodne šole. Angleži so jih bili sezidali, da bi dvignili izobrazbo zamorcev. Dosedaj so oblasti zaprle stoosem-deset takih Sol. V čast fatimski M. B. je posvetil škof Franc Ivonig cerkev v Dro-su pri Kremesu. To je prva cerkev fatim-ske Marije v Avstriji. Zaradi molitvenikov so obsodili komunisti v ruski coni nemškega duhovnika Franca Hillehrandta na 4 leta in 6 mesecev zapora, ker je naredil silno velik »zločiia«, seveda po komunističnem katekizmu. Kaj je naredil? Kazdelil je 50 molitvenikov. Molitveniki so za one komuniste nevarni kot atomska bomba. To je huda reč, kajne ? Štirideseti socialni teden bodo imeli francoski katoličani od 20. do 26. julija. Razpravljali bodo o sožitju narodov v mednarodaai skupnosti. Povabljene so številne katoliške osebnosti. Brez božje pomoči na svetu ne bo iniru. K prvemu sv. obhajilu je šel neki mlad ameriški vojak, ko je prišel iz severnokorejskega ujetništva v južni Koreji. V katoliško vero je stopil pred korejsko vojno; za sv. obhajilo tedaj ni imel več časa. — Povedal je, da komu-nisti niso pustili duhovnikom nikakega duhovniškega delovanja v taboriščih. Prvih šest mesecev ujetništva so smeli ujetniki imeti sami skupne molitve. To kar so molili, molitvice namreč, so morali dati v cenzuro! Pozneje so komunisti vsako skupino, tudi če je molila rožnivenec, razgaaa-<-'e bi pri sedanjih volitvah v Italiji zmagali komunisti, kar upamo, da ne bodo, bi se verska svoboda vedno bolj maličila, dokler ne bi ugasnila. Kljub temu komunisti lažejo, da niso proti veri. Do zasebne lastnine ima vsak pravico po naravnem pravu. Tako je zapisal v pismu 20. 6. 1952 poljski škof Choromenski. Za komuniste je pa tak nauk glavni greh. Zato silovito napadajo škofa, da je zagrešil najhujsi zločin proti poljskemu narodu in da zvesto posnema vatikansko mnenje o socialnih vprašanjih. — Kdor ima kaj, pa je komunist, svetujemo, naj kar hitro razdeli drugim, da ne bo imel zasebne lastnine, sicer ni komunist. Vso last smejo imeti le veliki komunisti, ki jim pravite diktatorji, za' njimi pridejo pa funkcionarji. Ponoči krščujejo na Madžarskem duhovniki otroke, ki jih jim prinašajo matere, katere so prisiljeno podpisale izjavo, da svojih otrok ne bodo dale krstiti... So smešni komunisti. Kaj? Ker ne morejo zboljšati gospodarstva, kot so slepili ljudi, se znašajo aaad vero iai dojenčki kot Herod... Pa na Kitajskem je Ogromna večina poganov, ki ne krščujejo svojih otrok in kljub temu ne gre dobro, kljub temu niso bile razmere dobre. Ravno zato, ker ni krščanstva pri komunistih, zato je toliko jetnikov iu umorjenih in zatiranih in oropanih in ogoljufanih, ravno zato se soeialno vpiašanje po komunističnih deželah stalno slabša. Ali veste, da komunisti sami sebi ne verjamejo, saj vedno popravljajo svoj sistem v različne Nepe... IZ SLOVENIJE BORIS KRAIGHER PRETI Notranjega ministra zvezne republike Slovenije so v Beogradu pooblastili, da je vodil razgovore z zastopniki jugoslovanskih škofov zaradi novega verskega zakona v Jugoslaviji. Ker so se ti razgovori razbili iz razlogov, ki smo jih v našem listu že navedli drugje, je bilo pri jugoslovanskih komunistih precej nevolje, čeprav tega niso pokazali prav javno. Njih nevolja se vidi posebno iz Kraigherjevih izjav dopisniku Tanjuga, ki se končajo s prikrito grožnjo katol. Cerkvi v Jugoslaviji, češ da bo za-ladi neuspelih razgovorov »trpela vse posledice.« Kraigher noče razumeti, da je katol. Cerkev rajši svobodna v sponah kakor sužnja v svili. _ Kraigher posebna, grozi skopljanskemu škofu dr. Čekadi. PIONIRSKA ŽELEZNICA je v likvida-eiji kot poročajo časopisi. Zanjo so leta 1916 in 194, porabili milijone diaiarjev. Zgradili so jo z udarniškim delom. Sedaj je opuščena že dalj časa. Ljudje so pokradli že skoro vse, kar se je dalo pokrasti. Škode je bilo pri tem 50 milijonov din. Zato je sedaj mestni svet ljubljanski sklenil, da jo likvidira. — Nedeljsko delo torej tudi tu ni imelo blagoslova. V LJUBLJANI so razpisali 300 milijonov din posojila za gradnjo novih stanovanj in šol. VODOVOD V BRDIH je bil za Brice vedno velik sen. Imeti pitno vodo na pretek tudi ob susi je bila njih vroča želja. Sedaj se jim ta želja izpolnjuje. Na Vrliov-Iju so zgradili vodni rezervator za vsa Brda. Polnijo ga z vodo iz Soče, katero dvigajo s posebnimi črpalkami. K amen i-majo speljati vodo po vseh vaseh jugoslovanskih Brd. V LJUBLJANI PRIMANJKUJE SOL Velika stanovanjska stiska, ki vlada v Ljubljani, se morda še najbolj občuti na šolskem polju. Ljubljanske šole so prenatrpane tako, da nekatere ne morejo več sprejemati otrok. Najhuje je na ljudskih šolah. Tu imajo pouk povsod vsaj v dveh izmenah, dopoldne iai popoldne, ponekod celo v treh. S prihodnjim šolskim letom pričakujejo še večji naval v prvi razred ljudske šole. Zato je sedaj mestni ljtttisKi odbor sklenil, da hoče sezidati štiri nova poslopja za ljudske šole in dve za sred aije šole. Toda tudi to bo še vedno premalo, da se razbremenijo dosedanje šole. versko uro na radio Trst II. vsako nedeljo ob 9,30! Zelo veliko delo v prid delavcev so napravili severnokorejski komuaiisti, ki so zaprli francoske misijonarje in sicer enoinosemdeset let starega duhovnika Viel* lemonta, petinsedemdesetletnega duhovaiika Antona Gomberta in njegovega triinsedem-desetletnega brata Julijana, duhovnika, in dvainsedemdesetletnega diaho^nika p. Ca- darsa in enaiapetdesetletnega patra Bulte-au-ja. Zdaj je dobila francoska vlada služ-beaao obvestilo preko ruske, da so imenovani umrli v ujetništvu. Domneva se, da so umrli vsled izčrpanosti na 225 km dolgi poti. ka so jo morali hoditi peš, namreč od kraja Monpojin <10 mandžurske meje. Celo cerkvene orgije hočejo komunisti na Češkem ugrabiti cerkvam. Dobili so namreč ljudski in k raje v ai i odbori tajno pooblastilo, da smejo to storiti iaa orgije dati aaa razpolago, organizacijam, ki skrbijo za zabavo delavcev. Pravi vzrok je pa • PrePrečiti slovesnost božje službe... Nisaaao prota zabavi delavcev. Toda kdor jo hoče imeti, naj SJ j0 preskrbi na pošten način. Glejte, verniki, ki še radi pojete v cerkvi, poslušate raali orgije, kam pclje rdečkarstvo. Niso proti veri, nazadnje pa še orgelj ne puste pri aniru. Najbrže se jim toži p0 srepnilt Jneh, ko so še hodila v cerkev. Počasi za modo capljajo komunisti na Poljskem. Tam je komunistična vlada ustanovila na univerzi v Varšavi stolico za marksistično filozofijo. Tečaj vsebuje: študij dialektičnega zgodovinskega materializma, politične ekonomije, zgodovino filozofije in socialnega razvoja, logiko, psihologijo in zgodovino političnih stvaritev marksistov in leninistov. Tečaja se morejo udeleževati samo člani komunistične stranke. Materializem je znanstveno premagan... Ali ni tako, da na deželo pride moda, ko je v mestu že v zatonu ?... Pri znanstvenikih je bil moda nekaj časa materializem. Zdaj ni več. To staro šaro so vzeli v zakup brezbožni komunisti. Seveda, komur se Bog posmehuje, tega oslepi« Slovenski šolniki v borbi za pravice slov. šolstva v Trstu Slovenske šole obstajajo in delujejo na Tržaškem, že osem let. U-pravljanje slovenskih šol in njihovo uradovanje je usmerjal pri Višji šolski upravi okrožni inšpektor za slovenske šole, pri Prosvetnem uradu ZVU pa slovenski svetovalec. Kljub normalnemu poslovanju slovenskih šol so imeli šolniki vedno težave pri reševanju šolske problematike. Zato si tudi niso s prihodom novega načelnika Prosvetnega urada ZVU prof. Fadde nič dobrega obetali. Šolsko leto 1952-53 se je navidez pričelo normalno. Toda kmalu smo izvedeli za prvo slabo novico. Komisija za slovenske knjige ni bila imenovana, tako kot je bila to navada v začetku vsakega šolskega leta. Tako se tekom 8 mesecev ni tiskal noben učbenik, razen enega, ki pa bi bil moral iziti že jeseni 1952, pa se je tisk tega zavlekel iz nam neznanih vzrokov. Kasnejše poslovanje slovenskih šol in šušljanje, da se je pri Višji šolski upravi nekaj spremenilo, je opozorilo slovenske šolnike na drugo slabo novico. Predstavnika slovenskih strokovnih organizacij sla namreč pri razgovoru z načelnikom Prosvetnega urada dne 24. marca 1953 izvedela, da je slovenski okrožni inšpektorat ukinjen in da je bil prof. Mizerit imenovan le za svetovalca pri Višji šolski upravi in ne za okrožnega inšpektorja, kot je bil 7 let. Tem novicam je sledila tretja. Uredba za nastavitve. Ta je izšla prvič samo v italijanščini in je na eni strani slabo prikrojena za slovensko šolstvo, na drugi strani pa ne daje slovenskim šolam enakih pravic kot italijanskim. Te in podobne spremembe, usodne za slovensko šolstvo, so prisilile slovenske šolnike na skupno obrambo pravic slovenskega šolstva. Zato «o se prvič sestali dne 12. maja. Na tem sestanku so šolniki pripravili spomenico, ki so jo predložili šefu Prosvetnega urada dne 15. maja. Spomenica se glasi: Načelniku Prosvetnega urada ZVU v Trstu Med spremembami, ki so nastale v škodo slovenskih šol v letu 1952-1953 sta v prvi vrsti dve: a) Ukinitev inšpektorata h) Neupoštevanje slovenskih kon-sulentov Posledice tega so že vidne: slaba uredba za ponovne nastavitve, ne-imenovanje komisije za izdajo šolskih knjig in zakasnelo izplačevanje mesečnih prejemkov poverjenim uslužbencem slovenskih šol itd. Kot predstavniki strokovnih organizacij imamo nalogo, da v imenu članstva in v imenu vseh ostalih slovenskih šolnikov sporočimo načelniku PrSsvetnega urada ogor-čenje, ki vlada med vsemi slovenskimi šolniki zaradi omenjenih sprememb, s pripombo, da se bodo so niki za zadovoljivo ureditev tega borih skupno do kraja. Zato prosimo načelnika Prosvetnega urada, da za šolsko leto 1959 1953: 1. Takoj imenuje odgovornega slovenskega funkcionarja za slovensko šolstvo pri Višji šolski upravi v funkciji, ki jo je imel okrožni inšpektor celih 7 let. 2. Da se na Prosvetnem uradu v vsaki zadevi, ki zadeva slovensko šolstvo, konsultira slovenski svetovalec. 3. Da se imenuje komisija za šolske učne knjige. 4. Da se izplačujejo mesečni prejemki slovenskim šolnikom do vštetega 1. v mesecu, kot je bilo to v praksi do oktobra 1952. 5. Da se takoj popravi uredba za prednostne lestvice in namestitve za slovenske šole za šolsko leto 1953-1954 in to še preden začne delovati komisija. 6. Da se pri komisiji za gradua-tori je imenuje kot zastopnik Višje šolske uprave slovenski funkcionar Višje šolske uprave. Spomenica zahteva nadalje, da se popravijo odn. vstavijo nekatere točke uredbe, ki so bile bodisi v škodo slovenskemu šolstvu, bodisi izpuščene. Spomenica zaključuje: Normalno poslovanje slovenske šole in zavarovanje gmotnih koristi dosedanjih uslužbencev slovenskih šol nujno zahtevala čimprejšnjo rešitev navedenih problemov. Zato vljudno prosimo, da nam načelnik Prosvetnega urada da tozadevni odgovor čimprej. Na vsak način pa prosimo za ta odgovor najkasneje do 21. maja 1953 t. j. do datuma, ko moramo poročati o načinu in uspehu naložene naloge na sestanku vseh slovenskih šolnikov, sicer ne odgovarjamo za posledice, ki bi zaradi tega nastale. Uspeh te spomenice je bil po razgovoru predstavnikov slovenskih šolnikov z načelnikom Prosvetnega urada ZVU, razen v dosegi pravočasnega izplačevanja mesečnih prejemkov, negativen. Komisija za knjige je bila sicer po 6 mesecih čakanja imenovana, toda niso bili i-menovani samo slovenski šolniki kot doslej, ampak sta od 4 članov 2 italijanska šolnika. Prav tako sestav- ljajo komisijo za prednostne lestvice srednjih šol 3 člani, od teh eden Italijan, kljub temu, da so lestvice namenjene samo za slovenske šole in bi zalo morale bili sestavljene izključno iz predstavnikov slovenskih šol. Tako je bilo vsaj doslej. Tudi pripomba, da je na slovenskih šolah učni jezik slovenski in da so omenjene in vse ostale izpitne komisije delovale doslej izključno v slovenskem jeziku, ni pripomoglo k spremembi. Prav tako ni bil načelnik Prosvetnega urada za ponovno imenovanje okrožnega inšpektorja. Bi pa bil pripravljen imenovati nekakega funkcionarja, ki bi pri Višji šolski upravi vršil določene uradniške posle. Naj bi bil torej navaden uradnik najvišji predstavnik slovenskih šol? Zaradi vztrajanja slovenskih šolnikov za ponovno imenovanje okrožnega inšpektorja, je načelnik Prosvetnega urada le končno izrazil zeljo, da mu šolniki predložijo točno določene funkcije, ki naj bi jih imel bodoči okrožni inšpektor. Te predloge so šolniki v dveh dneh načelniku tudi predložili. Medtem pa čas hiti in se na Višjem šolskem nadzorništvu posebno v tein roku vsak dan odločajo važne zadeve o šolah, pri katerih bi moral soodločati odgovorni predstavnik slovenskega šolstva, ki ga ni. DOSTAVEK UREDNIŠTVA! Slovenska javnost pozna vso borbo, ki jo je vodil in jo še vodi slovenski narod za dosego svojih pravic. Prav tako ji je znana vsa borba na šolskem področju, toda ni pa poznala vse do danes dejanskega položaja edinega predstavnika slovenskega šolstva pri Višji šolski upravi, ki ga je v oktobru 1952 načelnik Prosvetnega urada zamenjal s svetovalcem. Po razlagi načelnika Prosvetnega urada bi imel ta svetovalec. pač dosti dela, saj lahko obvešča Višjega šolskega nadzornika o vseh potrebah in problemih slovenske šole. Po naši razlagi pa nam beseda svetovalec dovolj jasno pove, da se samo svetovati pač ne pravi upravljati slovenskega šolstva. Beseda svetovati ima še svoj pomen, kadar se tisti, ki nasvet posluša, tudi po njem ravna. Izgubi pa vsako vrednost, kadar beseda svetovati sploh ne pride do izraza. Torej to bodi delež, ki ga je načelnik Prosvetnega urada odločil slovenskemu narodu no Tržaškem. Naš odgovor »Primorskemu dnevniku" V »Pr. dnevniku« z dne 15. maja se je zopet oglasila neka »srednješolka«, katera Je menda ista, ki je napisala že neki drug članek v istem listu na račun »Kat. glasa« Prt <1 mesecem dni. Prej se nam ni zdelo 'redno odgovarjati, toda ker se zdi, da se z" >,sre^ajes°lko« skriva kdo izmed ured-m °'» je prav, če povemo tudi mi svojo. Karjr naP>sali na račun narodnega dela DFh na Goriškem v uvodniku »Naši frontasi in narodno delo«, vidimo, da drži vse. Odgovor »goriške srednješolke« v »Pr. dnevniku« pove samo to, da bi se mi mo. rali zgražati še bolj kot nad Fronto nad onimi slovenskimi dijakinjami, ki zahajajo na italijanske plese. Kako gledamo mi na plese,- je vsakomur znano. Vzame naj v roko kateri koli priročnik katoliške moralke in bo videl, kajti mi nimamo v tem oziru kakega svojega osebnega presojanja v nasprotju s katoliškimi moralisti. Držimo se preizkušenega nauka Cerkve. Eno pa lahko povemo »Pr. dnevniku« in vsem drugim, ki prirejajo »narodne plese«: Reševati slovensko stvar s plesi je kakor potapljajočemu se metati slamo, da se reši. Glede kulturnih prireditev pa »Katoliški glas« dela propagando: 1. Če ga prireditelji za to naprosijo. 2. Če prireditve nimajo, po mnenju uredništva, nič zoper vero in moralo, ker mi smo katoliški list. 3. Če niso zoper koristi našega naroda, ker smo list za slovensko manjšino. Uredništvo »Pr. dnevnika« pa vprašamo : 1. Kdaj so prireditelji zadnjega nastopa Glasbene Matice v Gorici naprosili naš list, naj prinese obvestilo za njih prireditev? 2. DFS, ki je nje del tudi Glasbena Matica v Gorici, je komunistična organizacija, v vsem odvisna od Zveze komunistov v Sloveniji. Zato so po našem mnenju DFS in vse od nje odvisne organizacije in ustanove v službi jugoslovanskega brezbožnega komunizma, pa naj se se tako odevajo v narodne barve in v verski indiferentižem. Bi bilo zato v skladu z načeli, ki jih izpovedujemo, če bi delali propagando za prireditve, ki jih imajo take organizacije? 3. V časnikarskem svetu velja tudi načelo: Ti o meni jaz o tebi. Katoliški Slovenci smo imeli po vojni nekaj zelo uspelih nastopov, n. pr. tabor cerkvenih pevskih zborov v Števerjanu in zlasti lansko leto evharistični kongres v Štandrežu. Koliko vrstic sta prinesla o teh prireditvah »Primorski dnevnik« in »Soča«? V Gorici je umrl msgr. dr. Mirko Brumat, kanonik sholastik goriškega stolnega kapitlja in kot tak po časti najodličnejši slovenski duhovnik v naši nadškofiji. Tisoči in tisoči so ga spremljali v pogrebu, med njimi je bilo tudi veliko frontašev; Kdaj je »Primorski dnevnik« poročal, da je ta gospod umrlf Vsaj toliko smo pričakovali od slovenskega dnevnika za Trst in Gorico. Nesramno je zato po vsem tem pričakovati, da bi mi priporočali frontaške prireditve. GIOISIPIOIDIAIRISTIVIO Vino v toplih mesecih Upamo, da so redki čitatelji, ki imajo še danes kaj vina na prodaj. Večina bo imela še kakšno malo količino za lastno uporabo. Eni in drugi pa morajo v toplih mesecih skrbno paziti, da se jim vina ne •pokvarijo. Dve sta bolezni, ki v vročini najčešče nastopajo in kvarijo ter žal tudi pokvarijo vino: cik in zavrelica. Obe bolezni lahko preprečimo, ozdraviti jih pa ne moremo s sredstvi, ki so na razpolago našemu malemu kletarju. CIKANJE VIN Cikanje vina je povzročeno po neki glivici, bakteriji, ki razjeda alkohol in ga spreminja v ocetno kislino. Ta glivica je zelo razširjena in se nahaja v zraku v vsakem kletnem prostoru, pa tudi v prostorih, kjer vino pijemo. Če pride ta glivica v vino, začne svoje razkrojevalno delo. Največkrat se našim ljudem skisajo vina, ker pridejo ta v dotiko z nakisano posodo. »Sod je bil malo močan«, to je redni izgovor. Često se vino skisa tudi v dobrem sodu, če ta ni poln in lahko pride prosti, nerazkuženi zrak do vina. Kdor noče, da bi se mu vino skisalo, naj skrbno pazi, da ne pride vino v dotiko * okisano jiosodo in da so posode polne. Ker pa slednje ni vedno mogoče, moramo zažveplati prazni prostor nad vinom. Najbolje bi bilo da bi imeli sodčke opremljene s tako imenovano »točilno veho«, ki razkuži ves zrak, ki mora v sod, če smo iz njega vzeli kaj vina. Pri teh vehah mora namreč zrak skozi vodo, v kateri sta raztopljena vinska kislina in nekaj meta* bisulfita. V ti raztopini ostanejo vse škodljive bakterije in v sod gre zrak, ki je bil razkužen. Kdor ima na svojem sodčku tako veho, se mu ne bo pokvarila niti kapljica vina, seveda, če je nadel točilno veho na poln sod zdravega vina. Skisanega vina ne znamo popraviti! Z apnenim karbonatom, kalijevim karbonatom in drugimi podobnimi razkisali zmanjšamo nekoliko kislino, a če takega vina ne porabimo v kratkem času, postane čez kakšen mesec slabše, bolj kislo kot prej. ZAVRELICA - Zavrelica ni tisto vino, ki začne kipeti v toplih mesecih, ker ni v jeseni dobro povi-elo in je ostalo še sladko. Kipenje sladkih vin je naraven in navadho zaželen dogodek. Zavrelica je motno vino ogabnega okusa ih zato nepitno —• tudi zdravju škodljivo —, ki se v kozarcu nekam nenaravno vrti in meša. Tako postane, če začnejo vreti gnile drožje ali preobilni vinski kamen — grampa — na dogah. To vrenje povzroča neka bolezenska glivica, ki je tudi močno razširjena. S tem pa je tudi povedano, kako zavreli preprečimo: pretakati moramo raje pre- je kot pozneje, da vino čim prej ločimo od tega, kar je izločilo, od drožij; ne smemo puščati na dogah sodov — ne velikih ne majhnih — debelih plasti vinskega kamna, grampe. To moramo ostrgati vsako leto, najbolje čim smo sod izpraznili: ta krat bi ga morali oprati z raztopino vrele vode in navadne sode (3°/o), potem izplaknili z navadno čisto vodo, nato osušiti in končno Zažveplati in zabiti. Ti dve bolezni sta v poletnih mesecih najbolj razširjeni in uničita največ vina. Obe sta neozdravljivi, zato pa jih moramo preprečiti. Pojavlja se že češnjeva muha, ki bo v zelene plodove odložila svoja jajčka. Iz tega se bo razvil črviček — ličinka in češnja bo črviva. Če bi to hoteli preprečiti, bi morali sedaj poškropiti vsa drevesa poznih sort z »gesarol 50«, ki bi zamoril vse muhe pred-no bi odložile svoja jajčka. Z 1 kg »gesarol 50« napravimo 5 lil škropiva. Svinčeni in drugi arzenati niso primerni za škropljenje proti češnjevi muhi. Arze. nat učinkuje namreč potom prebave, kar se pravi, da mora škodljivec pojesti nekaj, kjer je kapljica arzenala. Češnjeva muha pa ničesar ne zaužije na češnjevem drevesu, temveč samo odloži jajčka. »Gesarol« pa deluje tudi udušljivo. Kdaj kosiš deteljo? Prva letošnja detelja gotovo ne bo ostarela na deteljišču, ker je bilo do nedavna skoraj vsako posestvo v stiski za krmo. Zato je bila izvedena prva košnja najbrže celo prezgodaj. Kdaj naj kosimo? Deteljo kosimo ko začne cvesti večina stebel. S takratno košnjo spravimo največ redilnih snovi. Če bi s košnjo odlaašli, bi sicer nakosili večjo množino, a krma bi bila slabša in ne tako lahko prebavljiva, tečna. Prezgodaj pa zopet ne smemo detelje kositi. Če jo prezgodaj kosimo, dobimo sicer zelo dobro krmo, posebno bogato na beljakovinah, a s takimi košnjami uničujemo deteljišče. Vsaka detcljiea za sebe je namreč celotna rastlina: če ima močne ko-1 renine, če je močna pod zemljo, bo rodila mnogo tudi nad zemljo, in narobe. Če deteljo zgodaj kosiš, se korenine ne morejo razviti, ker v listih se tvori hrana tudi za korenine. Zato; pa s prezgodnjimi košnjami šibimo deteljišča. Torej ne kosili prezgodaj, a tudi ne prepozno! Elektrizirano seme Od elektriziranja semen si je kmetijstvo mnogo obetalo, a nad 15-letni poskusi v Piacenzi (družba CITES) so dokazali, da se na ta način ne doseže višjih hektarskih donosov. VILHELM HONERMANN: 18 ©če (Damijan Zdaj je flamski kmečki fant z zvijačo in čudovito voljo šel na delo. Z najnedolžnejšim obrazom je v oddihu vprašal brata Pamfilija za to ali ono latinsko besedo, ki jo je slišal v cerkvi, in brat mu je rade volje dal pojasnilo. Tudi slovnico si je Damijan znal priskrbeti. Naslednje tedne so v loevenskem samostanu lahko često slišali brata laika, ki je pri delu v hiši in na polju mrmral latin-, ske besede in slovnična pravila. Po nočni molitvi ni več legel na slamnjačo, temveč je sedel pri slabi svetilki pred sliko nekega svetnika z latinsko slovnico na kolenih. Kmalu so tudi samostanski učenci doživeli nekaj nenavadnega. Nekega dne je brat Damijan na vrtu sadil fižol. Dva prvošolčka sta prišla mimo , po vrtni stezi v častitljivem pogovoru. Ker sta se hotela pred bratom postaviti s svojo mlado modrostjo, sta se začela latinsko pogovarjati. »Frater Damianus agricola est,« je začel prvi. To je latinščina v prvi šoli in se pravi: »Brat Damijan je kmet.« Do sem je se šlo. Zdaj pa je dostavil drugi v manj klasični latinščini: »Agricolae stultae sunt.« To naj hi pomenilo: »Kmetje so neum-ni.« Tedaj pa je zaklical kmet z grede, na kateri je sadil fižol: »Reci vsaj stulti! Sicer si ti sam butec, ako delaš tako debele napake.ee \ ril latinec je močno zardel in jo je hitreje pobrisal proč, kot je bilo to pri-merno dostojanstvu bodočega učenjaka. V prvem razredu samostanske šole pa se je bliskovito razširila novica, da brat Damijan govori latinščino gladko kot bi voda tekla. Slava je segla celo do ušes višjih razredov. Kmalu je bilo nekaj vsakdanjega, če se je kak tretješolec ali celo četrtošolec skrivaj splazil na vrt k- bratu Damijanu in rekel: »Ti, brat, pomagaj mi, prosim!« — Brat Damijan, poglej, če imam še kako napako! Brat Damijan, pomagaj mi vendar pri Corneliju Neposu. Spaka ne znam prestaviti.« Tedaj je brat zasadil lopato v zemljo, nagubal čelo in res, šlo je. Latinščino je prevedel v dostojno flamščino. Nekega dne je predstojnik presenetil brata pri taki pomoči. Damijan je ravno nekemu lenemu tretješoleu prestavil celo poglavje iz Neposa, ko se je pred njim nenadoma pojavil pater. Oba grešnika sta se zelo prestrašila. A pater Vincke se je samo nasmehnil in rekel: »Za vaju je najbolje, da zamenjata vlogi! Brat pojde v šolo in ti, zanikrnež, boš okopaval vrt.« Fant je takoj z veseljem pograbil lopato. »Imenitno,« je vriskal. »Rajši okopljem ves vrt kot da oborjeni eno samo latinsko poglavje.« Tretješolec je kasneje poslal priden in sposoben redovni brat. Brata Damijana pa je predstojnik vzel s seboj v svojo sobo. Tu se je moral podvreči strogi preskušnji in uspeh je bil tako presenetljivo dober, da mu je predstojnik zdaj res dovolil, da se posneti študiju. Po sestih mesecih je bil brat Damijan že sprejet med kleriške novince. Flamski kmečki ponos je premagal vse ovire. Zdaj je bil slednjič na poti, ki je morala držati naravnost do cilja. Nepopisno je bilo veselje novinca. Tako resno kot on ni nihče vzel leto noviciata. To je bil čas, ko je v duši tiho delovala milost in je v njem rasla moč, ki naj bi ga nekoč usposobila za najvišje, za največje žrtve in najveejo ljubezen. In vendar v Loevenu ni bilo bolj veselega novinca. Zdaj, ko so bile premagane vse ovire, ko so se razjasnili vsi dvomi in je dušo napolnjevala jasnost in gotovost poklica, je srečno sree prekipevalo v pristni flamski veselosti, da je brat Pamfilij često skrivaj poklical svojega brata v stran in mu rekel: »Verjemi mi, Jožef, preveč se smejimo!« Novinec se je po takem opominu zamislil, kajti leto milostne božje setve je hotel zares dobro izkoristiti. Spet mu je prišlo na misel, kar jim je pater Verhaege dejal zadnji večer v govoru : »Predvsem tri stvari napravijo dobrega novinca: molčanje, zbranost, molitev.« Te besede so vse jutro odmevale v duši mladega novinca, a v oddihu je spet pozabil nanje in je delal tako objestne skoke kakor Pavliha v lutkovem gledališču na semanji dan. »Hvala, Avgust!« je rekel Damijan, ko ga je brat posvaril. Nato je šel na svoj prostor v učilnico, vzel iz žepa nož in zarezal na ves pisalnik besede: »Molčanje, zbranost, molitev!« Tako, zdaj ne bo mogel več pozabiti. 'Kaj zato, da ga je pater potem pošteno okregal zaradi okvare samostanske lastnine, če je pa les z napisom pripomogel k dobremu noviciatu. Vendar si je Damijan pristno flamsko veselost ohranil tudi v samostanu in to mu je pozneje na Molokaju zelo dobro služilo. Razen tega pa je voditelj novincev hotel vse prej kot to, da bi novinci povešali glave. »Bodite raje preveč veseli, kakor pa žalostni!« je često pridigoval bratom. Tako je minilo sveto leto v loevenskem samostanu. Sveti Duh si je oblikoval posodo, v katero je hotel izliti žareč tok svoje milosti. Ko pa je jesen leta osemnajstošesldcse-tega pusto v Brabantu rdeče pobarvala, je Z GORIŠKEGA Komunisti snubijo slov. volivce V Gorici in po vaseh so se pojavili dvojezični lepaki italijanske kominformistiene stranke. Po vaseh so bili tudi razni govorniki, ki so v italijanskem in slovenskem jeziku snubili slovenske volivce, naj na prihodnjih volitvah oddajo svoj glas za kom. partijo. Pri tem so poleg svojih običajnih gesel trkali tudi na narodni čut slov. volivce ter govorili o veliki ljubezni partije do slovenske manjšine. Kaj se za takimi besedami skriva, vemo vsi. Dovolj so nam poročila iz komunističnih držav samih. Stotisoči beguncev iz vseh slojev, ki so pribežali iz kominfor-mističnih držav, nam pričajo, da tam ni svobode, zakaj iz svobode v bedno begunstvo nihče ne beži; pričajo nam, da pod komunizmom ni gospodarskega blagostanja, zakaj od belega kruha vstran nihče ne sili; tam ni socialne pravice, kajti med begunci so tudi mnogi delavci, ki so z begom zavrgli socialistični red sedaj, ko so ga spoznali v praksi in videli, da je le nova, še brezobzirnejša oblika izkoriščanja človeka po človeku. Zato kominformistič-nim obljubam, kdor misli s svojo glavo, ne bo veroval. Niso lažnive samo socialne in gospodarske obljube kominformistov, prav tako so lažnive tudi njih narodne obljube. Res je, da so se edino oni spomnili slovenskih volivcev in šli med nje delat propagando. To pa ne pomeni, da so boljši nego drugi, temveč le, da so bolj brezobzirni nego vsi ostali. Ker vedo, da si slovenski volivec želi narodne enakopravnosti in zaščite svojih manjšinskih pravic, se mu laskajo v tem smislu in dajejo tisoč obljub, saj to nič ne stane. V resnici so pa kominfor-misti pokazali kot vse ostale ital. stranke, da so jim narodni interesi slovenske manjšine le deveta briga. Oni nosijo ljubezen do Slovencev le na jeziku, v srcu so pa internacionalni, to je italijanski. Zato jim slovenski volivec ne bo nasedel in bo vse prej volil nego kominformiste. Teh torej ne bo volil noben zaveden Slovenec, še manj pa kak katoličan, zakaj kaj takega mu prepoveduje ne samo njegova pamet in narodna zavest, temveč še bolj glas njegove vesti. Katoličan ne bo nikoli volil za one ki izpovedujejo brezboštvo kot svojo vero, katero hočejo vsiliti vsem, posebno otrokom, ko pridejo enkrat na oblast. To ni bil za kristjana smrten greh! Izmed ostalih strank, ki so vložile kandidatne liste v naši deželi, se do sedaj ni še nobena oglasila in naslovila na slovenske volivce kako besedo. Razstava v škofijski palači Na praznik Kristusovega Vnebohoda so otvorili v škofijski palači v Gorici zanimivo razstavo cerkvene umetnosti. Posebno lepe so slike, ki so jih v ta namen prinesli iz raznih cerkva goriške nadškofije. Med njimi je več slik slovenskega slikarja Tominca, vendar so najbolj doživete slike nemških slikarjev. Nič manj zanimiva ni razstava cerkvenega oblačila in drugih cerkvenih dragocenosti, izmed katerih je mnogo umetnin, ki jih je oglejska bazilika darovala goriški stolnici. Tu opazimo male sarkofage iz IV. in V. stoletja. Izredne vrednosti so plašči, ki jih je Marija Terezija darovala goriski škofiji. Veliko zanimanja vzbuja tudi razstava cerkvenih knjig, rokopisov in drugih dokumentarnih listin. Razstavo, ki je otvorjena v okviru slovesnosti dvestoletnice goriške nadškofije, vsem toplo priporočamo, da si jo ogledajo. Romanje v Barnas Kdor se želi udeležiti romanja v Barnas zadnjo nedeljo majnika, naj se priglasi pri fotografu Kleindienstu na Travniku. Železniški popust za volilce Volivci, ki bodo morali ob prihodnjih volitvah potovati na svoja volišča, bodo imeli pravico do 70% popusta na povratnih voznih listkih. Popust velja tudi za osebe, ki bodo morale spremljati volivce, ki niso v stanu sami potovati! Izseljenci, ki se bodo za volitve vrnili domov, imajo pravico do brezplačne vožnje čim prestopijo mejo. Listke bodo morali dvigniti na postajah na meji. Veljavnost traja od pet do deset dni v zvezi z dolgostjo poti. Opozorilo volivcem! Na volilnem uradu v ul. Garibaldi 20 se nahaja še okrog 100 volilnic, ki jih razna-šalci niso mogli oddati, ker so bile osebe nepoznane. Vsi tisti, ki so vpisani na volilnem seznamu, pa niso do sedaj še dobili volilniee, naj se zglasijo na omenjenem uradu, ki je odprt vse dni tudi ob nedeljah brez opoldanskega odmora od 8.30 do 19. ure. Seja občinsk. upravnega odbora Na zadnji seji upravnega odbora so poleg vprašanj navadnega upravnega značaja razpravljali tudi o vsebini protestnega pisma, ki so ga poslali nekateri goriški trgovci županstvu s pritožbo zaradi uvedbe potrošniškega davka. Občinska uprava je zagotovila, da bo odstranjevala vse ovire, na katere bi naleteli trgovci in da jim bo v ta namen nudila potrebno pomoč. Knjižnica KPD Knjižnica Katol. prosvetnega društva v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in vsako nedeljo od 10. do 11.30. Knjižnico lahko poseča vsakdo. V njej dobite najlepše slovenske knjige. Odprta bo tudi čez počitnice. Prvo sv. obhajilo v Gorici Na vnebohod smo zopet doživeli slavje prvega sv. obhajila v Gorici. Čeprav je bilo dopoldne slabo vreme, je bilo kljub temu veliko srčnega in božjega veselja pri prvoobhajancih in pri odraslih, ki so kakor vedno v velikem številu prihiteli, da prisostvujejo ganljivemu obredu. Da je bila sreča naših malih še večja, so pripomogli tudi razni dobrotniki. Ti so s svojimi darovi pomagali, da so vsi prvoobha-janci bili lepo pogoščeni, revnejši med njimi pa so dobili še drugo izdatnejšo pomoč. Popoldne so v čast prvoobhajancem priredili otroci iz Sirotišča in Marijinega vrtca okusno akademijo v Marijinem domu na Plaču ti. Pogumno so mali igralci deklamirali, rajali in peli. Najlepsi pa sta bili obe igrici, dečkov in deklic iz Sirotišča. Take nastope si vsi želimo videti se ob kaki drugi priliki. Sv. birma v Gorici Goriški nadškof bo delil zakrament sv. birme na binkošti ob 9.30 v stolnici in ob 12h na Travniku. Vsi birmanci naj bodo pravočasno v cerkvi, vsaj deset minut pred začetkom. Po sv. birmi v stolnici bo pon-tifikalna sv. maša. Zvečer ob 6.30 pa bodo istotam pontifikalne večernice z blagoslovom. ŠOLSKA PRIREDITEV Goriški srednješolci priredijo v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri na dvorišču Šolskega doma v ul. Croce 3 dramo v treh dejanjih VERA IN NEVERA Vstop samo z vabilom, ki se dobi v tajništvu srednjih šol, v kavarni Bratuž, v trgovini Kosič, v urarni Šuligoj ter pred prireditvijo ob vhodu. Nov conski podpredsednik Za conskega podpredsednika je bil imenovan z zakonom, ki je stopil v veljavo dne 13. maja, odvetnik dr. Lucijan Per-solja, doma iz Pevme v goriški okolici. Dr. Persolja je pristaš demokratske stranke. f Jožef Valentinčič V Gorici je v ponedeljek 18. 5. umrl v starosti 78 let znani goriški obrtnik Jožef Valentinčič. Pokojni je bil doma iz Kanala ter je dolgo let vodil znano pekarno v Raštelu. V življenju je bil vedno zaveden krščanski mož. Duhovne vaje v Gorici bodo tudi letos kot pretekla leta v drugi polovici meseca avgusta, in sicer za dekleta ter za može in fante. Vodil jih bo p. Arhangel Drolc, kapucin. Isti pater bo imel duhovne vaje tudi za slovenske duhovnike goriške in tržaške škofije. Natančnejše datume objavimo pozneje. Štandrež Na obletnico evharističnega kongresa smo imeli tudi prvo sv. obhajilo. V lepo okin-čani cerkvi so mladi prvoobhajanci pristopili k mizi Gospodovi. Med sveto mašo jim je prav lepo prepeval otroški zbor. Ob 11. dopoldne je imel Marijin vrtec prav lepo uspelo kratko akademijo. Otrokom bo ta veliki dan gotovo ostal v lepem spo- Števerjan Na vnebohod so nam cerkveni pevci iz Jamelj, Pevme in domači pevci pripravili v dvorani v Dvoru prav lep pevski nastop. Kljub slabemu vremenu so predvsem domačini napolnili veliko dvorano. Nikomur ni bilo žal, saj je tako v zadovoljstvu preživel popoldan. Od pevskih točk je najbolj ugajala: »Oj planine«, katero so zapeli pevci iz Pevme. In tudi druge pesmi posameznih zborov so bile lepo podane. Osrednja točka nastopa je bila spevoigra : »Za srce in denar«, katero so peves iz Jamelj prav prisrčno predvajali — zlasti šegav Cene in zvonko pojoča Minka. Po končani prireditvi pa je po Dvoru odmevala pesem za pesmijo, ko so si pevci privoščili urico vesele medsebojne zabave pri kapljici dobrega brica. Žabnice V nedeljo 3. maja se je vršila v Žabnicah predstava naših otrok. Mlade deklice so nam pod vodstvom čč. sester priredile zabaven večer. Nastopile so z več igrami, deklamacijami in petjem. Vse vloge so lepo izvedle, dasiravno so zelo mlade. Kakor pravljične vile so nastopale. Za trud in napredek zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Čestitamo in le pogumno naprej, da nam boste lahko kmalu zopet kaj lepega pokazale! Istega dne popoldne se je vršil pogreb mladega 38-letnega družinskega očeta Karla Hrasta, ki je v teku osmih dni umrl na posledicah meningitisa. Pokojni je bil veren mož in dober, skrben družinski oče. Z marljivim in pridnim delom si je priboril dom in nekaj imetja. Bil je oče, priljubljen in spoštovan, to je pokazala zlasti ogromna udeležba mož in fantov pri pogrebu. Žalujoči družini izrekamo našo iskreno sožalje! Štandrež Preteklo nedeljo smo praznovali prvo obletnico dekanijskega evharističnega kongresa. V štandreški prostorni cerkvi se je zbralo lepo število vernikov tudi iz okoliških vasi in iz Gorice z nekaterimi dušnimi pastirji. Njim so se pridružili pevci, ki so zavzeli mesto na koru. Priložnostno pridigo je imel župnik iz Doberdoba č. g. Ivan Kretič, evharistični blagoslov pa dekan msgr. Novak. Mogočen pevski zbor je po pridigi zapel štiri znane evhar. in Marijine- pesmi pod vodstvom prof. Fileja, ki so dvignile naša. srca in duh. — Zadovoljni smo bili tudi za to jubilejno evharistično pobožnost, ki nam je zopet osvežila spomin na lansko zmagoslavje evharističnega Jezusa. S TRŽAŠKEGA SLOVENSKI ODER V NABREŽINI V petek 22. maja ob 20.30 uri gostuje v kino dvorani v Nabrežini Slovenski oder iz Trsta. Po uspelem gostovanju po Tržaškem bregu, bodo tudi Nabre-žinci lahko prisostvovali lepi Timmer-mansovi igri: »Župnik iz cvetočega vinograda«. Romanje Romanje v Loreto in Assisi, ki ga Prl' redi pater Alfonz iz Trsta, sc prenese na 8.-11. junija. Pohitite s prijavo. Prijavite se pri patru Alfonzu, Convento Cappuccini, Montuzza - Trst. Marijin praznik na Kontovelu Kogar jc zadnjo nedeljo popoldne zanesla pot preko Kontovela, se je nehote pridružil množicam, ki so po bregovih čakale procesijo. Udeležencem v procesiji kakor številnim resnim gledalcem se je nudila edinstvena slika, ki jo doživimo ma-lokje ob podobnih prilikah. Sredi najlepše amijan de Veuster odpotoval k slovesnim d juham v materinsko hišo v Parizu. SENZACIJA V PARIZU Časnikar Henrv Crayon jc stal tresoč se led vsemogočnim glavnim urednikom avnega časopisa »Pariš Nuit«. Gospod šef s besno žvečil črno cigaro in zdaj pa zdaj bogemu mlademu možu puhnil oblak di-la v obraz. »Torej poslednjič, gospod Crayon,« je ričal vsemogočni šef. »Če mi danes ne pn-esete kake senzacije, senzacije, rečem ain, ob kateri Pariz pozabi dihati, sen-jcije, ki nam je potrebna kakor vsakda-ji kruh, vam pokažem vrata in potem oritc najbolje, da vzamete strihnina.« »Potrudil se bom kar najbolj mogoče!« 5 jecljal oštevani urednik, »kar najbolj logoče!« »Potrudi se! Potrudi se!« se mu je rogal ef. »To j« ravno tisto. Tudi stara škro-ilniea mi prav tako lahko pripoveduje, a se hoče potruditi. Vendar pa priteče z nje vedno, le voda in ne šampanjec. ;lovek pri tem lahko zgubi glavo.« je zmerjal dalje in s težkimi koraki meril pisarno. »Nič se ne zgodi novega na svetu! Garibaldi lenari in sedi na lavorikah, odkar je vkorakal v Neapelj. Bismarck krmi vrabce in se stara. Če bi vsaj sultan dal pobiti nekaj tisoč kristjanov, kakor to poletje v Damasu, tako prav počasi in čimbolj grozno, potem bi Pariz dobil potrebno senzacijo. A na to idiot niti ne misli. Človeku se kar vzdiguje! Vzdiguje!« »Da, gospod šef!« je pokorno pritrdil časnikarski poročevalec. »Kaj, vi ste še tu?« je zapihal lastnik časopisnega podjetja. »Glejte, da čimprej zginete!« »Da, gospod šef,« je jecljal časnikar in se obrnil k vratom. A šef ga je nahrulil: »Čakajte! Kam vendar hočete? Kaj je prav za prav danes novega v Parizu?« Z važnim obrazom je Crayon privlekel iz žepa beležnico. »Danes zvečer pleše Rusinja Aleksandra Aleksandrovna v 'Thčatre fransais,« je jecljal. »To vendar ni nobena senzacija! Vsekakor pa nekoliko popoprajte! Pišite: To ni bil ples, to je bila orgijska vrtoglavica, tornado dionizijskega življenjskega žara, tajfun strasti, opojni plamen nad prepadom vulkana. Frenetično ploskanje se je kakor gotska stolnica vzpenjalo ob kakor kača vitkem telesu umetnice, ki je šele polagoma prišla iz ekstaze čarobnega od-maknjenja v resničnost in se z božanskim smehljajem umaknila v svojo garderobo.’ Tako se piše! To je šampanjec! A pri vas je le pljuskanje iz škropilnice!« Henry Crayon si je drznil dvigniti kazalec desnice do višine ust. A sef mu ni pustil do besede. »Kaj je še novega v Parizu?« »Nemški cirkus v Eliseju.« »Potem lahko spet enkrat prisluškujete opicam. Drugega nič?« »Moja postrežniea me je nato opozorila...« je obotavljaje se pričel novinar. »Kaj je rekla postrežniea?« je nepotrpežljivo silil šef. »Kar rečejo postrežnice, je vedno važno. Postrežniea je tako rekoč glasilo široke množice. V pogovoru z njimi imate uho na srcu naroda. Torej kaj je 9 postrežnico ?« (Nadaljevanje) pomladi se vije po obronkih kontovelskih njiv izredno dolga marijanska procesija. Po mnogih letih so zopet dvignili starodavni kip Marije Kraljice in ga v skupnem veselju novih zvonov, pevcev in godcev ponesli v procesiji. Tako velike paradne procesije še v naših vaseh po vojni nismo videli. Bilo je zelo veliko belooblečenih deklic in tudi narodnih noš. Človek se nehote vpraša, le odkod so prišli ti mnogi ljudje, kaj jih je pritegnilo k Marijini procesiji? Saj je bil v teh dneh na Kontovelu sveti misijon in cerkev ni bila premajhna. Kakor povsod po svetu tako se je zgodilo tudi v tej župniji: kjer še tako vneti misijonarji ne morejo pritegniti k Bogu vseh ljudi, tam naredi to Marija. Le Marija sama si more pripraviti tako zmagoslavje. Dan kot ga je doživel v nedeljo Kontovel nam je poroštvo, da bo končno tudi v tej naši ribiški vasi zrna galo Marijino brezmadežno Srce! O svetem misijonu, ki se je vršil \ tej • n Se dobro župniji, moremo zapisati, na je uspel. Ali ni sploh čudno, da se je sp o i mogel vršiti, ko ga že <12 let ni bilo! Trdo delo je zopet prevzel znani misijonar c. g. Jože Vidmar; Kontovelčani so mu hvaležni za vse dobro, ki ga je razsejal v teh dnevih v njihovi župniji. Bodočnost bo pokazala, da je ledino orati tudi veliko in uspešno delo. Vsak misijon je za dobre poživitev verskega življenja, za mlačne pa močan klic in opomin na pravo pot. Samo ŠIRITE NAŠ LIST ! Bog, ki presoja misli naših src. ve. kako je bilo in bo na Kontovelu. Eno pa je gotovo: Župnija, ki tako pobožno časti Mater božjo, bo ostala vdana veri svojih pradedov! Opčine Vsa naša vas (če še smemo tako imenovati Opčine) je še vedno pod vtisom težke nesreče, ki je zadela Benčinovo družino, katere mati in gospodinja je najprej ne-znanokam izginila, potem pa tako žalostno pretrgala nit svojega življenja. Mislimo, da je cerkvena oblast prav ravnala, ko je dovolila cerkveni pogreb. Saj smo vsi prepričani, da ni mogla sicer verna in krščanska žena priti do takega dejanja, če ne pod vplivom težke neozdravljive in živčne bolezni, na kateri jo bolehala že več let. Zato sočustvujemo s hudo prizadeto družino in prosimo Boga življenja, da bi zacelil tudi to veliko rano. Sicer naši novi zvonovi oznanjajo vedno nove vrzeli v župniji in naš grobar ima polne roke dela kakor malokdaj. Zadnji se je od nas poslovil splošno priljubljeni zdravnik dr. De Fecondo, ki se je k nam naselil v težkih povojnih letih in se, kakor na svojem prejšnjem službenem mestu v Ilirski Bistrici, z vso silo žrtvovali in pomagal zlasti bolj revnim ljudem. O njem lahko rečemo, da ni v poklicu iskal svojega in mu je zdravje bolnikov bila glavna skrb. Mogoče ga je prav naporno delo spravilo ob njegovo lastno zdravje in mu je zavratna bolezen skopala prerani grob. Pokopali so ga v nedeljo v družinsko grobnico v Barkovljah. Sedaj pa nekaj veselega. Binkoštna nedelja bo prinesla tudi k nam veselega razpoloženja. Saj bo skoraj 40 otrok pristopilo prvič k mizi Gospodovi. Z vseh krajev se bodo vzeli: iz Konkonela, Banov, Ferne-tičev in celo Briščkov, ki sicer spadajo pod proseško župnijo. Jasno, da bo največ naših pristnih Opencev, ki se štejejo nekako za meščane, čeprav bivajo še vedno • kje pri »Dulencih ali Gurencih«. Na ta svoj praznik se vsi otroci lepo pripravljajo; še posebno radi pa prihajajo k šmarnicam. da jih je res lepo videti in slisati. Bolj pridni upajo, da bodo prihodnji mesec šli kam na izlet in zato že sedaj spravljajo svoje prihranke kakor tudi podobice. — Običajni zajtrk bodo prvoob- i hujanci imeli letos v Marijanišeu. ki ga bomo v kratkem, tako upamo, lahko * novali Z' drugim imenom. S tem v zvezi j naj še omenimo, da nam je majnik prinesel res nekaj novega. Na Kras so se j vrnile naše šolske sestre in prevzele gospodinjstvo v zavodu. Do Tomaja, odkoder so bile izgnane, je sicer še daleč. Vendar naj bodo dobrodošle v nasi sredi in Bog daj, da bi pri. nas dolgo dolgo ostale. Vsi pošteni Openci smo jih veseli in si želimo le, da bi njih prihod ne bil začasnega značaja. Nabrežina Na binkoštni ponedeljek, t. j. 25. t. m. popoldan bomo v Nabrežini blagoslovili dva nova zvonova. V našo prijazno vas pride sam prevzvišeni nadškof iz Gorice, da posveti nova dva zvonova in nato bo okrog 40. otrokom podelil zakrament sv. birme. Vse, tako iz Gorice kot iz Trsta in naše okolice prijazno vabimo, da nas pridete obiskati ob <1. uri pop. 25. t. m. DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZlJEVTsCE N. N. ob obletnici smrti svoje sestre Jožefe 1000; N. N. i* Vidma 5000 lir. Bog povrni obilo! Zobozdravnik Dr. STANISLAV PAVLICA TRST via Conunerciale 10/H. . Tel. 31-8-13 sprejema od 9 - 13 Jn 0(j . jp Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin ▼ Gorici POZOR ! POZOR! P O I o R ! DARILNE POŠILJKE Ali ste že naročili darilno pošiljko pri tvrdki IMPORT C I T R U S EXPORT Lastnik Aleksander Goljevšček TRST - TORjREBIANCA {27 - TELEFON 24467 Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.