129. številka. Izdanja (t Trata, ▼ soboto zjutraj dne 26 oktobru 1895.) Tečaj XX. „IDIMOIT" uhaja po trikrat na teden t farnih tadanjih ob torkih, AatFtklh in MbotMh. /jutranjo i«lnnje 11-hajn ob tt. uri zjutraj, vetrno pa oh 7. uri verer. - Obojno iidanjp )Mnn: l% Jeden nn-sec . f. — .W>, iiven Av»tiije f. !.*■ ta tri wes(i<; . . . 2.A0 , . . 4,— is pol leta . . » 5.— ... ___ ta m leto . . » 10,— ... 1«.-Na naročbe hr«x priložen« naročnine »e na jemlje oiir, Posamično iteTilke »p dobiTajo t pro-dajalnicah tobaka v lrntit po 9 uri,. iiven 1'riU po S nrč. Sobotno »ećerno iadanj« v 1r*tu • ni., iittn Trsta S nfc. Oli EDINOST v Otflaii »o računu po tarifu ▼ petitu; la imiliiT x debelimi črkami se plačun« prostor, kolikor obsipa ■'»»«.inih trstih t'n»UiiA i' niirin ci' iti j ivn>>zahvali>, do-naii oni itd. »e r h-it naj o po pogodbi. Vsi lopi«i naj so poiiljajo uredni »t t u : u licu Casorma it. 13. V-"»k i pi nin in ira <>iti frank otano, k.tr not* t:i(i'iiMn s« Df tpr««imimjo. [(i>kopbi> .n no fri,' ijo. Naročnin«. reklamacije ;u oglasu «pr« joiaa upravnlHvo ulica Molino pic-eolo hit. 8, II. nadit. Odprte reklamacije so proste poMnino. »Mo «lc venvketfa političnega društva za Primovako. r f,Uno»H J* mor*'. 0 programu nove vlade. H Rekli smo, da je oni odstavek v izjavi ] Badenijevi, ki proslavlja nemško kulturo, j pristno nemškoliberalne barve. Na zatrdilo j visokorodnega gospoda grofa, da je ta kultura blesteča luč, ki razsvetlja pota vsem drugim narodom, da so torej vsi ti narodi nekako dolžniki nasproti Nemcem, ne vemo res boljega odgovora, nego ga je dal .Slovenec" od minolega četrtka v svojem uvodnem članku. Ko je dokazal, da ni res, da bi bili vsi umotvori izišli na nemškem jeziku v minolih časih, le plod nemškega uma, ampak da so na kulturnem polju delovali tudi slovanski možje, poslužujć se pri tein nemškega }ezika, ker je bil ta jezik vsled zgodovinskih dogodkov res jedina vez med izobraženci, pravi „Slovenec" : „Tem splošnim opazkam dodajemo še svoje posebno utemeljene misli gledć na „nemško kulturo", v kolikor je res plod nemškega naroda. Nikomur ne maramo delati krivice, tudi Nemcem ne. In zato radi priznavamo, da je vsled ugodnih javnih razmer, nemški narod lepo napredoval od Karola Velikega časov in čudimo se njegovi marljivosti, njegovi skrbi za napredek umeteljnosti in znanosti. Neneinški, zlasti slovanski narodi smo često jemali na posodo pri njem, toda ta kulturna posoda se ne sme plačevati s politično ati sploh družabno odvisnostjo marveč le s kulturnim delom. In s tem smo vračevali svoj dolg in ga še vraćamo. Tudi od Slovanov so se Nemci in n o g o naučili; će bi hoteli zasledovati zgodovino razvoja evropske kulture, če bi n. pr. razmotravali, koliko so poživili polabski SLovani nemški živelj, koliko so drugi naši rodovi s svojo organizacijo, s svojim izgledom, s svojimi talenti, s svojim vstrajnim delom, s svojimi boji proti najhujšemu sovražniku te kulture, pomagali tudi tisti kulturi, ki se prišteva izključno nemškemu narodu, bi imeli tudi mi dovolj tirjati od Nemcev. Toda naša sodba v tem o z i r u se glasi: Vsi narodi so v kultu T« nem o z i r u dolžniki, a n o b e d e u ni upnik. U p n i k 11 j i h o v, kateremu s e mora po pravici in dolžnosti vračati napravljeni dolg, je jedino krščanstvo". „Slovenec" je napisal veliko resnico: vsi narodi na svetu, ne izvzemši nemškega, so se morali v prvih dobah svojega razvoja učiti od družili, starejših in razvitiših narodov. In ako že govorimo o dolgu nasproti kulturi drugih narodov, lahko rečemo, da so Nemci morda veči dolžniki Francozom, nego pa mi Slovani Nemcem. Kultura je last vsega človeštva in ne le last Nemcev. Res je sicer, da so v raznih dobah nekateri narodi izdatneje, drugi zopet mlačneje sodelovali na polju PODLISTEK. Klarica iz farovža. 23 (Dalje). „D&, da se baje Zeinecki dela velikega gospoda ; da od dnć do dnć več izgublja, da se ne spominja, koliko se je njegov oče trudil, dn bi ohranil vsaj nekaj". „Takošen moj mož ni, stric!" „N11, želel bi si od srci, da bi vsa ta pripovedovanja bile le izmišljotine in obrekovanja nevoščljivcev. V ostalem nočem, da bi se Zeinecki trudil, njemu tega ni treba; takošno posestvo zamore mu že zagotoviti življenje. Gospodi, grofu iu pogospoščenemu človeku bi seveda ne zadostovalo". „Jaz o ničemur ne vćm, stric". „VidiŠ, jaz sem dalje od vas, pa slišim to od vseh strani". kulture, a tega ni smeti šteti ni jednim v zaslugo, niti drugim v greh, kajti to delovanje je navadno zavisno od važnih dogodkov v isti dobi, politiškili, gospodarskih in vojnih. Ali so mar Jugoslovani krivi, da so morali stoletja prolivati svojo kri v bojih proti dednemu sovražniku krščanstva in evropske civiliaacije ? Ali so oni krivi, da se kultura ne more razvijati, kjer divja bojna futija ? ! Ali smo mi Hrvatje in Slovenci sami krivi, da se nismo razvijali vitricno z Nemci, ko smo se svojimi hrbti branili ostalo Evropo pred barbarstvom ?! Ali smo radi teh zgodovinskih činov na dolgu nemški kulturi ? ! Ali zaslužimo, da se nam ob vsaki priliki podtika pod nos viša nemška kultura, ker smo zaostali v onih dobah, ko smo se svojo krvjo ščitili isto nemško kulturo ?! Ne v knjigi dolžnikov, ampak v knjigi dobrotnikov imeti bi morala nemška kultura nas Slovane. Kajti ne le oni, ki je s peresom v roki in v šolski dvorani širil vedo in umetnost, ampak tudi oni je zaščitnik kulture, ki je z mečem v roki omogočil, da so se mogli razvijati drugi za njegovimi ledji. Zato pa smemo reči po vsej pravici, da je evropska kultura last nas vseh in da smo tudi mi Slovani kulturen živelj v Evropi. Le slepa strast, narodna srditost in puhla ošabnost more si tolmačiti drugače — bitstvo kulture. In stoječi na tem, gotovo pravilnem stališču moramo obžalovati iskreno, da je tudi novi ministerski predsednik v svoji izjavi napravil nepotreben poklon pred — nemškim šovinizmom. Ali ta poklon je bil tudi v očitnem protislovju z onim odstavkom v izjavi Badenijevi, ki je sledil neposredno -za besedami o nemški kulturi in o t r a d i c i j o -11 al nem stališču Nemcev v drŽavi avstrijski Gosp. grof je priznal brez ovinkov, da obstoji češko vprašanje, koje treba rešiti, in je nenavadno toplimi besedami proslavljal sijajno dokazani patrijotizem naroda češkega. Tu je visokorodni gospod grof spravil v do tiko — dve skrajnosti, in s tem, da je postavil tako blizo jedno drugi dve toli nasprotujoči si točki, kaljeno je soglasje in harmonija v njegovi izjavi. Pravijo sicer, da se gosp. grof do sedaj ni mnogo bavil s splošnimi avstrijskimi zadevami — celd to pravijo, da je bila njegova sedanja izjava prvi veči nemški govor pred javnostjo, iz česar bi morali sklepati, da se je njegova proslavljena bistrovidnost skazovala do sedajle v strogo galiških zadevah, vendar pa bi moral vedeti tudi on, da absolutno 11 i mogoče rešiti češkega vprašanja, kojega bistveni del je jednakopravnog, ter zajedno zagovarjati staro k r i vji c o n e in š k i h p r e d-pravic. Gosp. grofje sicer naglašal, da so te predpravice tradicijonalne, torej stare, „Tega ne razumem". „Morda ni sama o temu u veš?" „Morda". „Ti povešaš plavo, Klarica? Zdi se mi, da se jočeš?' „Ne, stric; spomnila sem se le na Cirila". „Na Cirila? Ali se ga često spominjaš?" „Danes prvokrat! De? je prenehal, polu-110Č je že proč, čas je, da mislim na vrnitev. Kaj neki počneta moja otroka ?" „Počakaj še!* „Pa bi vam bila čudna žena, čudna mati t44 , „Saj bod« skrbel za nju Zemecki". „Mater imata najrajši". „Počakaj, pride ti morda nasproti". „On ne vć". „Pa mu to družina pove 1* čemur pa moramo pripomniti, da krivica tudi po tisočletjih ne more postati pravica. Zahte-vanje, tla bi bilo kateremu si bodi narodu dovoliti posebnih predpravic, zbok katerih bi se dotični narod povzdignil nad druge narode, je v strogem nasprotju z načinom, kakor je nastala ta država ; nadvladje jed-nega naroda nad drugim nasprotuje torej zgodovinekemu duhu postanka te države. In kdor hoče iz avstrijske zgodovine izvajati Nemcem pravico do nadvladja, ta — pači to zgodovino. Poljski listi opravičujejo baje ono izjavo grofa Badenija o nemški kulturi s tem, da je hotel posebno naglasiti nasproti nemškim liberalcem, da sedaj nikakor ni nastopila doba poljskega nadvladja. Mogoče, ali nam ' se dozdeva veliko bolj, da je s to izjavo hotel pridobiti mnogoštevilno nemško levico za svoje načrte. A pri svojem vasovanju pod nemško-liberalniin oknom ni pomislil g. grof Badeni, da je v isti hip po njegovem pripo-znanju češkega vprašanja nastalo nesoglasje ; med njim in nemškimi liberalci, kojih politiki je bila vedno vodilna misel, da Češkega vprašanja ni!!! Ali ni pomislil g. grof, da v isti hip, ko nastopijo na Češkem normalni 1 odnošaji — kar želi tudi grof Badeni — ,je | zlezla za večno v grob misel nadvladja Nemcev ? ! Mar res meni g. Badeni, da bodo nemški liberalci hoteli sodelovati pri takih okolnostih za uvedenje zares normalnih od-nošajev na Češkem ?! Ako se res nadeja temu, ako res meni, da nemški liberalci zlezejo kar čez noč iz svoj^ staro grešne kože, potem pa že moramo zavidati g. grofa na njega deviško-nedolžitem optimizmu. Da je res, kar trdimo mi — da je namreč grof Badeni napravil pogreško se svojim naglašanjem o blešču nemške kulture, ki naj bi bila nekak regulator pri — kratenju pra- ( vic drtizib narodov —, o tem so g. ministra-predsednika lahko uverili dosedanji glasovi, j Že iz dosedanjih glasov v novinah nemških se je lahko uveril g. ininisterski predsednik, ' da mu utegne postati jako nevarno tisto na- | glašanje nadvladanja nemške kulture. Po- ! nudil je nemškemu šovinizmu mazinec in se- ! daj že hočejo imeti - celo roko. Na desni ' in na levi zahtevajo namreč, da grof B a-d e n i mora uvesti nemški državni, jezik, ako hoče ostati dosleden, ako hoče izvesti v praksi, kar je zatrdil akademiški. Sedaj pa naj blagohotno pomisli, do kakih groznih bojev mora priti, ako bi hotel res ustreči tej protiustavni zahtevi, kajti , vsi 11 e 11 e m š k i narodi bi vodili t a b o j z ono srditostjo, ki more j izvirati jedino le i z s t. r a h u z a lastno življenje, za lastni ob- I s t a n e k. Ali mu ostane potem le iskrica -nado, da bi mogel izvesti, kar je obljubil 1111 drugem mestu svoje izjave : d a b i d o v e 1 do miru med narodi! I „Kaj ko bi pozabili ?" „Pa te naj vsaj Marjeta pospremi !* „Morala bi potem iti sama nazaj". Saj tja do cerkve pojdem s teboj, Kla-i rica!" „Ne, mati — predno bi se oblekli, bom j žo v dolini in skoro doma. Lahko noč ! — i Z Bogom, stric !" In kakor bi se ravno minula burja uno-i vič vračala, hitela je Klarica v vežo, skozi 1 vas, mimo pokopališča in k Toužetinu..... „Kaj sodiš, Marjeta !" „O čem ?• „O Klarici, o Zeineckem, — o teli go-! voricah „Kaj pak ti?" „Jaz mislim, da tam 111 vse v redu, da i j se je Klarica prišla danes le pritoževat". [ i .. * Politiške vesti. V Trstu, .No 25. oktobra 1895. Razprava o programu nove vlade pričela se je torej včeraj v poslanski zbornici. Prvi je prišel k besedi zastopnik nemške levice, posl. Kuenburg, Umevno je ob sebi, da se je izjavil posebno zadovoljnega z izjavo grofa Badenija o vrednosti nemške kulture in tradicionalnem stališču Nemcev v državi. Tudi proti temu ni imel ničesar, da obeča vlada, gojiti verski čut, vendar pa je hitro predčrtal mejo, do katere tneje sme segati to gojenje, namreč : v kolikor dopuščajo to temeljni zakoni države. Zadovoljen je tudi, da vlada sama odbija od sebe reakcijanarne namene. Kako se gospoda radi sklicujejo na državne temeljne zakone, kadar to prija njih strankarskim namenom!! A poleg vsega tega navdušenja za državne temeljne zakone zahtevajo vendar, da bi se uvel nemški državni jezik, dasi vedo, da naši državni temeljni zakoni ne poznajo nikakega državnega jezika v državi avstrijski. V tolažbo grofu Badeniju je povedal grof Kuenburg, da med vlado in liberalci ni nasprotja. Govornik je pritrdil izjavi vlade o potrebi sporazuniljenja z Ogersko, želel bi pa, da bi vlada bolj na-glašala koristi srednjih stanov. Pravi, da v izjavi vlade ni ničesar, kar bi bilo agresivno, pač pa da je v istej mnogo simpatičnega. Njegova stranka si obdrži svobodne roko nasproti vladi. — (Kdo ne bi se smejal temu zatrdilu grofa Kiienburga, ko je vendar jasno, da se nemška levica uprav — sili novi vladi P?!) CeŠki poslani c. Herold je naglašal, da češko vprašanje je bilo vedno slaba stran avstrijske politike. Odprava izjemnega stanja bila je na korist vlade same. Do takih razmer je prišlo na Češkem, ker niso hoteli uveljaviti jednako p ravnosti obeh jezikov in ker je proti zakonu, ako bi hoteli zagotoviti nemškemu ■ jeziku kako posebno priveligovano stališče. Istotako prigovarja govornik načelu, da je treba Nemcem v Avstriji privoliti posebne predpravice. Razlika v namenih vlade iti naroda Češkega sili češke poslance, da vztrajajo v opoziciji. Vlada nima vzroka do nikakih rekriminacij, pač pa ima narod češki povodov dovolj, o-glašati se s pritožbami. Narodu Češkemu ni do tega, da bi si pridobil zaupanje vlade, pač pa naj gleda vlada, da si pridobi zaupanje narodov. Ako hoče vlada, da zastopniki naroda češkega odstopijo od opozicije, mora popred odpravili sedanje nasprotstvo do istega. Programu, kakor ga je razvila vladu, ne more slediti narod češki. „Slovenski" zastopnik grof Hohemvait pozdravlja izjavo vlade kot program močne vlad e, kakoršne potrebujemo sedaj bolj kakor kedaj poprej, in kakoršne si je živo želelo vse prebivalstvo. Vlada, ki drži v roki le avstrijsko zastavo je vsikdar gotov«, da najde potrebno večino, ki mu bode sledila Druzega due odslužil je kameniški gospod župnik sveto mašo dosti raztresal. Ko je šel k oltaiju, bil bi skoraj pozabil štolo, ko je po maši odhajal iz zakristije, bil bi šel skoraj v cerkveni opravi. Sreča, da ga je cerkovnik opomnil. Prišedši v farovž, je zajutrkoval, oblekel se, ter vzel klobuk iu palico. „Toraj hočeš vendar iti v Toižetin ?" povprašala je Marjet«. „Da, prvokrat, odkar je Klarica ouio-žena". „Saj te je Zeinecki povabil dostikrat !" „Povabil! Veseli me skoraj, da sem se mu vsikdar izgovoril; reklo bi se nemara celo, da je zaradi meue zabredel v dolgove. V ostalem bi ga bil človek malokedaj našel doma. Danes pa pojdem tjekaj nepovabljen". (Daljo prili.) drage volje. Govornik opaža, da v izjavi ni ničesar, radi česar bi se njegova stranka morala odpovedati katerikoli zahtevi v političnem, finančnem in gospodarskem pogledu. Izjava vlade je v svoji ukupnosti ugodna in zadovoljiva. Razumno je ob sebi, da je grof Hohenwart izjavil, da njegova stranka zaupljivo pričakuje delovanja vlade. Govornik Poljakov, Zaleski, je seveda v navdušenih besedah proslavljal program nove vlade, rekSi, da isti odgovarja zaupanju cesarjevemu, udanosti do cerkve, položenju države, temeljni misli države, združeni z avtonomijo dežel, ter dobrohotnosti vseh narodov. Tudi pri obnovljenju pogodbe z Ogersko hočejo Poljaki pomagati vladi, ker to odgovarja poljskim tradicijam. In ker Poljaki prav dobro poznajo javno delovanje mi-nisterskega predsednika, prihajajo mu nasproti z najvećim zaupanjem. Posl. Ferjančič v imenu slovensko-hrvatskega kluba, P a 11 a i v imenu antiae-mitov in Bar vinski v imenu Malorusov so izjavili, da postopanje njih strank se bode ravnalo po dejanjih vlade. Na to se je pretrgala seja. Dosedanje izjave govornikov posamičnih strank so napravile na nas utis, kakor da se tam na parlamentarnem obzorju kažejo obrisi — stare koalicije. Nemški liberalci se ponujajo novi vladi, Poljaki so navdušeni zanjo, grof Ho-hemvart jej izreka popolno zaupanje. Na drugi strani jej Cehi napovedujejo opozicijo, antisemitje in bivši slovenski in hrvatski ne-koaliram-.i pa se drže v hladni rezervi. Ako se bode prihodnje parlamentarno življenje razvijalo v tej smćri, kakor so jo označili včerajšnji govorniki, potem si skoro res ne moremo misliti drugačnega razvrščen j a, nego je bilo ono pod bivšo — koalicijo. Naši čitatelji pa vedo, kako smo sodili mi o koaliciji. Državni zbor. (Poslanska zbornica) Po pretrganju razprave o programu vlade inter-pelovali so poslanec V i c h o d i 1 in tovariši radi trpinčenja vojakov po nekem nadpo-ročniku Kollerju. Isti da postopa z vojaki na uprav brutalen način. Dne 27. tega m je dal tako pretepati nekega vojaka, izidsega malo dni popred iz bolnice, da je siromak obležal v nezavest!. Tako nezavestnega pustili so ga ležati več ur, dokler ni prišel vojaški zdravnik, ki je še le po dolgem prizadevanja mogel vzbuditi vojaka k zavesti. Ta dogodek daje vzbudil občo nevoljo med ljudstvom. Iulerpe-lanti zahtevajo od ministra deželne brAinbe, da isti uvede strogo preiskavo. Poslanec Ebenhoch in tovariši pa bo interpelovali naučnega ministra radi včerajšnjih dogodkov povodom umeščenja novega rektorja na vseučilišču dunajskem. Nemško-liberalni in nacijonalni dijaki so namreč napali akademike katoliških društev „Norica* in • Austria"; izlirali so poslednje iz dvorane ter pretepali palicami, da je načelnik „Norice" obležal v nezavesti. Interpelantje povprašujejo g. naučnega ministra, kaj in kako misli ukreniti, da zadene krivce zaslužena kazen. Na kratko bodi povedano naše menenje o tem dogodku. Tako postopanje nemških tuladih srditežev mora se pristuditi vsakemu dostojnemu človeku. In ne mori mo si kaj, da ne bi vprašali, ali moramo tudi ta pretep smatrati kot pojav tiste imenitne kulture, ki naj bi blestela vsem narodom in pred katero naj bi nenemški narodi snemali ponižno svoje klobuke, kakor so se klanjali nekdaj dobri Švicarji pred Gesslerjevim klobukom. Ne le češki in antisemitski radikalizem, ampak tudi nemški šovinizem treba brzdati. Proručuii za leto 1890. V včerajšnji seji poslanske zbornice je finančni minister H i 1 i n s k i predložil proračun za 1896 leto. Proračun izkazuje prebitka 211.226 glil. Med drugimi postavkami so tudi sledeče: prvi obrok v znesku 30.000 gkl. za novo sodno poslopje v Ljubljani, 6000 gld. za u t r a k-v i stični gimnazij v Celju, 2500 gld. za izredne potrebe gimnazija v Kranju, 10.000 gld. za napravo kopelji za delavce tobačne tovarne ljubljanske, za zgradbo novega vladnega poslopja v Ljubljani pa 98.557 gld. Za Zagrebom — Varaždin. Občinski zastop Varaždinski imenoval je v svoji seji dne 24. t. m. častnima občana ogerskega mi-nisterskega predsednika barona Banffyja in pa bana Khuena-Hedervaryja. — Svoje menenje o tem Madjarom prijaznem toku, ki se pojavlja po poslednjih zagrebških demonstra- cijah med izvestnimi krogi Hrvatske, izjavili smo že zadnjič, ko je bil mestni zastop zagrebški imenoval ista dva dostojanstvenika častnima občanoma. Ta tok mora privesti naravnost — do reakcije! Zagrebška vseučiliftčna mladež objavila je v „Obzoru1* izjavo, s katero zatrjuje svojo solidarnost z onimi vseuči-lisčniki, ki so v preiskovalnem zaporu zaradi znanih izgredov. Vsled te izjave zaprli so zopet dva vseučiliščnika, katera smatra preiskovalni sodnik mor&lnima provzročiteljema te izjave solidarnosti. Različne vesti. Ottbna vatt. Predsednik višega deželnega sodišča v Trstu, ekscelenca Edmund P e c k odpotoval je na Dunaj. Avstrijski romarji pred paptiem. Dne 24. t. m. vsprejel je sv. Oče okolo 200 romarjev iz Avstro-Ogerske, ki so se mu poklonili pod vodstvom kneza Clarjrjain msgr. grofa L i p p e • a. Knez Clary čital je latinsko adreso, v kateri je izraženo visoko spoštovanje romarjev do sv. Btolice. Papež je odgovoril na adreso v latinščini, pozivljaje k složnosti in delovanja, da ne otrpne napredovanje katoliškega duha. Za druibo »v. Cirila In Metoda. V „Slovencu" čitamo nastopni jako umestni nasvet in želimo, da bi ga izvajali poverjeniki družbe sv, Mobora po vsem Slovenskem: „Mej 72.096 udov vzorne družbe sv. Mohora bo romalo te dni 432.576 krasnih slovenskih knjig. Ker so vse te knjige že plačane, prihajajo prejemuiki po nje tako veseli, kakor da bi se jim razdeljevala lepa darila. Kadar je pa človek vesel in kaj lepega prejme, takrat tudi najrajši sam kaj daruje. Nikomur se ne zdi škoda onih 4 do 5 kr., ki jih plača ob prejemu Mohorjevih knjig za poštnino in marsikdo bi ob tej priliki, opozoijen, rad Se nekoliko daroval v kak dober namen. Družbi sv. Mohora je med Slovenci po številu udov in po blagem namenu n^bliža družba sv. Cirila in Metoda. Nekateri gospodje poverjeniki Mohorjeve družbe ao že v prejšnjih letih ob priliki vpisovanja v to druibo pobirali tudi prostovoljne doneske za družbo sv. Cirila in Metoda. Podpisani bi z ozirom na zgoraj navedeni razlog nasvetoval, d a bi letos isto storili, kadar bodo razdeljevali Mohorjeve knjige. Ako dart^je povprečno vsak ud Mohorjeve družbe le 1 kr., dobi družba sv. Cirila in Metoda 720 gld. 96 kr. Ako bi se pa povprek za vsako knjigo privrgel 1 kr , dobila bi družba lepo svoto 4325 gld 76 kr., in ta svota bi romala večinoma naz^j na Koroško, od koder dobivamo knjige. (Dvonadstropna slovenska šola v Velikovcu je že pod streho, a stala bo družbo sv. Cirila in Metoda še mnogo denarja, predno bodo mogle začeti v njej čč. šolske sestre svoje plodonosno delovanje). Poskusite torej, velečastni gospodje poverjeniki družbe sv. Mohora, kdo bode po razdelitvi družbinih knjig poslal nf^večo svoto blagajništvu družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljano. Dr, Ivan Svetina. Iz Sežane nam pišejo : Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda so darovali za knjige g. Lamurskega: Ga. Franja Gulič 2 kroni, g. Dukič, g. Kante, ga. Gabršček vsak po 1 krono; g. pl. Sušaski, ga. Skri-njarjeva in Narodnjak po 40 stot. V pušici Dolenčevi se je nabralo 2 f. 84 nvč. V pušici kavarne Konratove 1 f. 16 nvč. Za stroške podružnične darovali Maša in gospa Skrinjarjeva po 1 krono. — Župan Nakelski, g. Aleks. Mahorčič, daroval je mesto venca pok. nepozabnemu podžupanu K. Kanoblju, 5 kron. Na lutrftnjl „Jour fixe" v čitalnici opozarjamo še jedenkrat vse gosp. Člane tega društva. Slovanski gostje bodo tudi dobro došli. Začetek ob 9. uri. Dobava materljalij za c. In kr. pomorski arzenal v Pulju. V namen zagotovitve potrebnih materijalij za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju za I. 1896. vršila se bode dne 4. novembra oziroma 2. decembra 1.1. ravno tam ponudbena obravnava. Materijalije, katere je dobaviti, so: Deske in plohi iz jelo-vega in inecesnovega lesa, laško olje, laneno olje, goveji loj, sivo milo, lojeve sveče in stearin sveče, metlje in odeje iz trstevja, krtače in čopiči, razni izdelki iz barovine, muncovine in medi (mesinga), vrvarski izdelki, koci (odeje). Pogoji in vse natančno je poizvedeti v pisarnah trgovskih in obrtniških zbornic. Lokalni vlak za Gorenjeko. Dne 6. novembra t. I. vršilo se bode — kakor smo že omenili — jesensko zborovanje uprav, sveta državnih železnic in na dnevnem redu je mej drugim tudi predlog člana Krarola Luckmanna, da se uvede za poletno sezono lokalni vlak za progo Ljubljana - Jesenice na Rudolfovi železnici. -- Ker so se tudi notranjske občine z ljubljansko mestno vred obrnile do generalne direkcije južne železnice za uvedenje tacega vlaka, se je nadejati od obeh želez-ničnih uprav ugodne reSitve, kar bi bilo le želeti! Na posebno prošnjo naglašamo še enkrat to željo Gorenjcev in Notranjcev. Odbor .Kluba elovenakih tehnikov na Dunaju" se je sestavil pri prvi redni zborovi seji dne 21. t. m. za leto 1895./6. tako-le : stud. mech. Ignacij Šega, predsednik; stud. chem. Jakob Turk, podpredsednik ; stud. ing. Alojzij Kajzel, tajnik: knižnjičar; stud. mech. Karol Kotnik, blagajnik. Kranjeke novice. Slovenske predstave v deželnem gledališču se letos vrše dobro in tudi — pridno obiskujejo. Danes, 24. t. m. nastopi v »Pariškem potepuhu' kot gost bivša igralka „Dram. društva' gčna. Pollakova z Dunaja, v soboto pa v „Mamzell Nitouche". Gčna. Pollakova je vrla gledališka moč in izvestno privabi mnogo občinstva ta dva večera v gledališče. — Pomanjkanje stanovanj bo za tiovemberski termin zelo čutno. — V Ljubljani je sedaj draginja na dnevnem redu. Hišni gospodarji zvišujejo in dražć stanovanja brezobzirno. Takim ljudem naj bi stopila brezobzirno tudi davčna kraj. komisija na prste. — Veči del poškodovanega mesta ponovi sć s cerkvami vred stoprav prihodnje leto in pozneje. — 23. t. m, zvečer priredila je tGl. Matica" deželnemu predsedniku bar. Heinu podoknico in pela 3 zbore v zahvalo za prejeto državno podporo. .Glasb. Matica" je glasben zavod, na katerega smemo Slovenci biti ponosni! — Vreme imamo tu večinoma deževno. Ponarejalec denarja. Kakor smo omenili že v poslednji številki našega lista, sklepala je tukajšnja ces. kr. policija iz Semrajčevih izjav, da mora isti imeti sokrivcev. Iu res so predvčerajšnjem žaprli mizarja Vaclava L i e-g e r t a iz Ajdovsftine, katerega ima redarstvo na sumu, da je bil v zvezi s Semrajcem pri ponarejanju, odnosno razpečavauju ponarejenega denarja. Pogorel parni mlin. Iz Peterburga javljajo dne 22. t. m.: Požar je popolnoma uničil parni mlin tvrdke J. E. Weber, naj-veči mlin ob Volgi. Pogorela so tudi skladišča in škeduji. Škode je okolo 2 milijona rub-Ijev. Sodnijeko. 54ietni kmet Andrej Zlobec iz Podgrajskega okraja živi v večnem sovraštvu s svojim bratrancem Antonom Zlobcem in to radi nekega kosa zemljifiča, ki pripada po vsej pravici Antonu, katero pa hoče po vsej sili imeti Andrej. Da d& duška svojemu sovraštvu, napravil je bil proti Antonu Zlobcu že celo vrsto tožeb, katere pa so bile seveda ostale brezvspešne. Še bolj razjarjeu vsled tega, delal je Antonu škodo, kjer je le mogel in zaradi tega je bil tudi parkrat obsojen. Toda kazni nikakor niso spametovale trmastega Andreja Zlobca in minolega poletja se je v prisotnosti raznih svedokov grozil Autonu Zlobcu, da ga umori. Zaradi te grožnje obsodilo je predvčerajšnjem tukajšnje sodišče Audreja Zlobca na leto dnij težke ječe. Policijeko. Predvčerajšnjem zjutraj ustavil se je mlekar Ivan Bascbiera s svojim konjem in vozičkom pred hišo št. 2 v ulici delle Poste ter ponesel mleko stranki, stanujoči v isti hiši. Ko se je vrnil, ni bilo več ne konja ne voza. Drzen tat je uporabil ugodno priliko ter se jednostavno odpeljal. — Težaka Josipa Živica, čegar ime je prišlo v javnost povodom razprave o izgredih na predvečer XX. septembra, ker je Živic bil zaslišan kot svedok, zaprli so, ker se je nevarno pretil soprogi dninarja Frate, kojo je Živic zasledoval s svojo ljubeznijo. Žena ni hotela uslišati vročekrvnega Živica, zato se ji je zagrozil, dajo ubije. — V poslednji številki smo priobčili, da so zaprli iztirjevalca Avgusta Perpicha, ker je b a j e poneveril Levijevi tiskarni 36 gld. Tiskar Levi pa je izjavil, da njemu ni nihče poneveril ničesar. — Soproga Jakoba Arcona, stamijočega v ulici Cologna hit. 18, prijavila je komisarjatu v ulici Scus- sa, da je prišel nepoznan človek pod nek* pretvezo v nje stanovanje ter ji odnesel 9 zlata prstana, par zlatih uhanov, zlat medaljon, srebrn prstan, in 12 gl. v gotovini.— Drzen tat je iztrgal na Corsu zasebnici Mariji Borri zlato verižico in uro, vredno 45 gld. ter ubežal, dasi je teklo več oseb za njim. — Na kampanji Romano, ulica Bellosguardo hšt. 5, ukradli so nepoznani tatovi 19 kokoši, vrednih 25 gld. Tatovi skrbijo za pečenko za Vse svete. Koledar. Danes (26.): Evarist, papež, muč.; Lucijan in Marcel. — Jutri (27.): XXI. pobink. nedelja. Sabina, mučenica. — — V pondeljek (28.): Simon in Juda, apostola. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6 uri 34 min.; zatoni ob 4. uri 53 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 17-5 stop., ob 2 pop. 21-5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 25. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo mestnega zastopa tržaškega v zadevi spominske plošče. Utemeljenje pravi, da je nakana, razobesiti ono ploščo, prekoračila pravico do svobodnega izraženja svojega me-nenja. Državno sodišče je razpravljalo tudi o pritožbi dr. Gustava Gregorina radi kršenja volilnega prava v deželni zbor goriški. Razsodba se proglasi jutri. Dunaj 25. Posl. Bnrgstaller je naglašal v razpravi o programu vlade potrebo, da se takoj ukrene potrebno za varovanje narodnih interesov italijanskega prebivalstva v južnih pokrajinah ter je zajedno zahteval toli potrebne železniške zveze. BvatJ« Sokoli! Naznanja se onim bratom .Sokolom", ki niso poravnali udnine do konca t. m., da ne bodo imeli pravice do ustopa k plesnim vajam, ki se pričn6 prihodnjo nedeljo, kakor člani, nego bodo morali plačevati 40 kr. ustopnine kakor nečlani. Kdor želi plačati zaostalo udnino, to lahko stori danes zvečer ali pa jutri v nedeljo od 3-4 ure pop. v telovadnici. ODBOR. Tv((ovliitkP brsojMvko. Bvdlnptitft. Planicu u je>en «.60 0.62 PSoiiIcb «n »pomlad 189« «,93 uu ta oktober 5.95- 6__maj-juni 1806 4.56-4.57 pionir* nova od 78 kil. T. 6 70 - ti80' ml 79 Idi. f.5-6.85., o,1 «0 kit. f. 6.85-0'90 od 81. kil. f. 8.BS 7 —, o.l 88 kil. fof 71.0 —7.15. od 80 lečnioti 5*60-8 ,J5-proso 580—BttO rinova «{•—6.20. Pšenicu: Slabe ponudbe, omejeno povpra&evanje. Prodaja 19000 met. st. po »talnih centih Vreme: lepo. Praga. N«raliniri»ni sladkor /.» november f. 19.47 nova letina 18 55. brei carine, raztoče. Praga. Oontrlfuiral novi, poplavljen. ▼ Trii In carino vred odpoiiljatev precej f, 31- . Con casri 83---- Četvorni 88---V glavah (Hodih) 32.50 HftT«. Kht« Santo« gooil nv<«nt^e oktober B2-25 m februvar 90.25. Hamburg. Snnto* good aver»*e s* ok'ober 74 75 decembor 74.85 maTO 72-— mirno._ Dun^Jak« bora« U. oktobra a sob Driavni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta r zlatu „ „ v kronali Kreditne akcije . . , London 10 Lst. , . . Napoleoni ..... 20 mark ..... 100 italj. Ur I vier^j »00.05 100 48 121.80 100 85 397.— 120 25 9.54 11.75 4B.20 dar*« 100.10 lOO.BO 121.85 100.95 888.— 120 25 954 11.75 45-40 Kamenoloma v najem. Podpisani naznanja, da želi oddati v najem ali pa prodati svoja dva kamenoloma v bližini postaje Prosek. Velika sta 10000 Q metrov in imata najlepši kamen, ki se ga more dobiti na Krasu. Natančno sa poizve pri lastniku g. Ivanu Briščeku, BtiŠčiki št. 11, z. p. Opčine nad Prošekom. Kranjske klobase se prodajajo v zganjali ji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco. Krčmarjem in dragim prodajalcem daje se navadili »konto. J JAKOB ŠTRUKELJ - TRST * 4 via Caserma it. 16 uhod plazza della Caaerma. p M fmj«jiroti veliki mjulnici), ^ 2 prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsako- f ^ vr»tua angleška p i kolesa (bioykle) I tf Zastopstvu kolon „Ralel^h* iz tovarno S g „ltiiloiuh Cvcl« C.L.t-1. Nottingham Angleško" Z ™ in koles .AdleF" iz tovarne H. Klcjor w : ^ Frnnkfurt. ) ' m Kolesa „Raleigh* in Adler no svetovno * I ™ znana, poaleilnja rubijo so v nemški rojaki. v ^ KoIiihb pošilja ne na dežolo in na vse ^ m krnje brez vneh »tro&kov. ^ ™ SprojomaHcpopruva v»nko vrstnih P ^ norih in starih k o le h in šivalnih strojev. ^ m V znlogi nahajajo so vsaknvrntna orodja ^ ™ in priprave zti kolesa. 9 Zahtevajo nuj a« oealkl t | Lastnik politično druStvo.Edinosti". — Izdavateljin odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu