Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Leto III.
V Ljubljani, dne 22. junija 1921.
Štev. 25.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5-K; posamezna številka K r40. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Policaj demokrati
so zopet izdelali novo obznano: načrt o redu in radu. Njih časopisje se strašno veseli tega, ker upa, da bo vlada s tem zamašila usta ysem, da bo navadila ljudstvo zopet na tlako in da ga bo pri prihodnjih volitvah lahko z bičem prisilila, da bo metalo svoje krogljice samd v policajdemokratske skrinjice. Čuvarje drugih skrinjic bo pa kar zaprla.
Vendar ji v tem oziru lahko povemo že danes, da pri prihodnjih volitvah na Slovenskem niti toliko demokratov ne bo izvoljenih, kakor jih je bilo pri zadnjih, čeprav so bili samo trije. Kajti tudi če bodo čuvarji skrinjic 2aPrti, ljudstvo danes misli in gleda, poznalo bo svoje skrinjice 1 Misli in prepričanja ne morete zapreti, volilnega reda pa tudi ne ooste mogli več poslabšati. Odzvonilo vam je 1 Odzvonilo je pa tudi vsem vašim bratcem od leve in desne. Tudi tistim vašim bratcem, ki so v naši stranki hoteli delati z vašimi metodami, ki so hoteli tudi proletarske organizacije izrabljati v osebne namene bodisi iz dobičkaželjnosti, bodisi iz častihlepnosti.
Ni še vse tako popolnoma v redu, kakor bi imelo biti. Še se slišijo pritožbe proti temu ali ommu bogu ali polbogu v stranki tudi proti posameznim organizacijam rohne jtekateri, češ, tam ste sami lenuhi itd. — toda v celoti so naši zaupniki danes popol-noma mirni, ne boje se več, da bi mogel kdo našo stranko prodati, ker se prodati ne da.
Zgodil se je sicer te dni nezaslišan slučaj,
.a je neki polbog zagrozil uslužbencu: takoj jutri te spodim iz službe, če ne boš politično teko nastopal kakor hočem — toda tako vse-^teansko so sodrugi obsodili ta nastop, da 8e ne bo nikdar več ponovil.
To je dokaz, da smo imeli prej bo-vh6 .in polbogove, ker se člani niso za-edali svojih pravic. Bogov smo se otresli ate>, ker so se člani izboljšali, ne zato, Ker so bogovi umrli.
Sodrugi 1 Tudi policajdemokratov se bomo resli na ta način. Mi jih moramo izpreobrniti, 8atei se „e bodo! 1
k! Na delo za skupni blagor, ki bo tudi ,agor za vse posameznike: za socializem!
Socialistična občina.
Občinski proračun.
tav vprašanja, ali je mogoče občinske pro-borUne’ J'*1 i.e 8klenil prejšnji občinski od-sl ’ £azveljaviti ali spremeniti, odgovarjamo občinal-	proračun, ki ga je prejšnji
0bčinSu odbor pravilno sklenil po predpisih ve? c ske£a .re^a» je pravomočen in se ne da loča	utede sestave proračuna do-
Proraf, lnski red za Prejšnjo Kranjsko sledeče: dni m-iu1 lma 8estaviti župan in ga mora 14 bor« v ni ?redno 8a predloži občinskemu od-da ga vcLu 2’J3™0 razPoiožiti pri županstvu, ima Dravi!. °k-n tebko pregleda. Vsak občan teisleke m« ,zraz'b v tem času svoje po-Per proračun pismeno ali pa pri
županstvu na zapisnik. Po preteku teh 14 dni predloži župan proračun in vse podane pomisleke na občinski seji občinskemu odboru v razpravo. Občinski odbor pregleda proračun, če je treba tudi popravlja in pnpol-njuje in na zadnje sklepa o njem. jCe je občinski odbor sklenil, da se v svrho pokritja primanjkljaja pobirajo občinske doklade na davke in morebiti tudi na užitnino, je ta sklep razglasiti javno na v občini običajen način z opombo, da ima vsakdo, ki misli, da bi bil prehudo zadet z občinskimi dokladami, pravico, da tekom 14 dni po razglasitvi predloži županstvu ugovor zoper sklenjene doklade. Te ugovore in proračun je predložiti deželni vladi. Ta sklepa potem o ugovorih in o višini doklad. Šele z odobritvijo deželne vlade postane proračun pravomočen. Župan je dolžan, da se drži pravomočnega proračuna. Ako se pa kasneje izkaže potreba, da se napravi izdatek, za katerega ni preskrbljeno v proračunu, mora župan dobiti za ta izdatek dovoljenje od občinskega odbora. Le v n.;jnih slučajih je župan sam opravičen napraviti izdatek, mora pa v tem slučaju brž ko mogoče dobiti naknadno dovoljenje od občinskega odbora.
Z Ježice.
Soc,-demokratični občinski odborniki so sprožili v naši občini gibanje za podaljšanje električne železnice po Dunajski cesti do Save. Kako velikega pomena bi bila taka železnica ni treba dokazovati. Vsako jutro hodi iz okolice čez štiristo delavcev v Ljubljano na delo, poleg tega pa tudi mnogo šolarjev in dijakov. Socialisti imamo na Ježici šest odbornikov, kakor klerikalci. V Zgornji Šiški pa imamo relativno večino, skupno s komunisti pa tudi v Mostah in na Viču. Potrebno bo, da se bodo vršili kaki sestanki občinskih odbonnkov iz teh občin. Skleniti moramo trden obroč okoli Ljubljane, da ne bo več tako zaspana.
Zelo važen predlog.
Klub občinskih odbornikov JSDS in KDZ v Gorjah pri Bledu je vložil pri občinski seji 6. t. m. sledeči predlog:
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, se naproša, da takoj preuredi obrtni red za trgovine z mešanim blagom (posebno „grajzlarije*) tako, da bo v trgovinah z mešanim blagom prodaja opojnih pijač v zaprtih steklenicah čim najbolj omejena. Ta prodaja se izkorišča v taki meri, da se vzdržujejo kar popolne zakotne pivnice. Če pojde tako naprej, bodo vtonili slovenski kmetje in delavci in sploh vse slovensko ljudstvo v najkrajšem času v alkoholu. N. pr. vas Dobrava na Gorenjskem ima dve javni gostilni in štiri trgovine z mešanim blagom, v katerih se prodajajo tudi opojne pijače. Kakšne so tiste trgovine, to ve samo tisti, ki jih vidi, vse njih za razprodajo razpoloženo blago bi nabasal lahko vsak hribolazec v nahrbtnik in odnesel na vrh Triglava — izvzemši dve do tri pletene steklenice! Vas Dobrava ima okoli 25 kmetov, 15 kajžarjev in 120 tovarniških delavcev Torej je mešana trgovina samo pretveza, da se vzdržujejo zakotne piv-
nice in da se tisti trgovci živijo z odiranjem in ubijanjem delavskega in kmetskega ljudstva s svojo smrdljivo pijačo.
Poverjeništvo za notranje zadeve naj obrtni red takoj popravi tako, da se v trgovinah z mešanim blagom prodaja opojnih pijač v nadalje ne bo dovoljevala, že izdana dovoljenja pa naj se odvzamejo. V vsaki občini naj bi dovoljenje ostalo le eni ali kvečjemu dvema prodajalnama, ki naj jih določi občinski odbor. Našemu pozivu naj se pridružijo vsi novi občinski odbori od Triglava do Sotle, kakor tudi vse javne korporacije in društva, ki jim je na tem, da se zakotne pivnice v Sloveniji za vedno odpravijo, ker so največja rakrana za slovensko delavno ljudstvo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo pa naprošamo, da ta naš zadosti utemeljen poziv najenergičneje podpira!
Dasi je naših odbornikov samo 9, nasprotnikov pa* 15 (12 klerikalcev in 3 samo-stojneži), vendar je bil predlog po ostri debati sprejet, ker se nasprotniki niso upali glasovati proti, temveč^ so že med debato večinoma odšli.
Na podoben način naj delajo naši odborniki tudi po drugih občinah v ljudski blagor. Nasprotniki bodo morali glasovati ž njimi, ali pa se odstraniti, ker drugače bo ljudstvo še hitrejše spoznavalo njih mačje kremplje v volčji dlaki!
Avtonomistu.
„Vodilna ideja socializma je nravni ideal."
Avtonomist št. 11.
Kakor zanalašč prinašamo danes podlistek, ki bo odprl oči tudi tistim, ki so Prepeiuhovci radi Prepeluhovih „nravnih idealov-.
Ko je šlo za prepoved političnega hujskanja na prižnicah, je bil g. Prepeluh proti tej prepovedi, češ, naše ljudstvo je verno, vere mu ne smemo jemati. To je bila bodisi demagogija, ker je mislil z vero tudi tako trgovati kakor klerikalci, bodisi laž, kakor tista Mojzesova, o kateri govori danes naš podlistkar. Ali je.to „nravni ideal"?
Proti komunistom je g. Prepeluh prav dobro vedel, da svoboda ne pomeni anarhije, kjer bi vsak delal, kar bi hotel, kjer bi šel vsak na delo takrat, kadar bi se njemu zdelo, temveč da je svoboda mogoča le, če vlada popoten red, kjer mora vsak delati tisto, za kar je postavljen, in takrat, kadar je postavljen. Proti klerikalcem ima pa drugo mero: postavljeni in plačani so zato, da uče Kristov nauk in da ga izvršujejo, svobodo naj pa imajo prav anarhistično: kadarkoli in kjerkoli naj smejo trgovati in politizirati, čeprav v popolnem nasprotju s Kristovim naukom. Za vse naj velja, da morajo biti v svoji službi nepristranski, samo duhovniki smejo delati kar hočejo, to pa menda zato, ker svojo službo najlažje zlorabljajo, ker imajo z vero največji vpliv na ljudstvo. Prav zadnji čas je, da >e jim to prepove! Kot ljudje naj hodijo na shode, not duhovniki naj puste po-
litiko pri miru. Na shodih naj politizirajo, v cerkvi naj pa skrbe za tisto kraljestvo, o katerem je rekel Krist, da ni od tega sveta.
Pa g. Prepeluh tega zopet ne bo razumel, kakor ni razumel našega jasnega stališča o samoupravi. Ker ne mara razumeti! Zdaj nam zopet očita, da je naš „Naprej" pisal o upravi bolniške blagajne avtonomistično! Če bi ga ne poznali, bi se jezili, tako se pa smejimo. Priprosti kmetiči so nas razumeli, da se hočemo sami upravljati, on pa nas hoče po sili napraviti za centraliste. Ne bo se mu posrečilo. Prej bo moral naučiti se biti stvaren! Naši delegati KDZ na celjskem zboru se še spominjajo, kako lepe načrte jim je slikal — danes vedo, da je odstopil takoj po volitvah samo zato, ker ni bil izvoljen. Mnogi vedo tudi to, da ni bil izvoljen zato, ker mu je manjkalo 31 glasov, ki bi jih bil lahko pridobil na enem samem shodu, na katerega je bil povabljen, pa iz komodnosti ni šel. Sicer je pa „Ljudskemu glasu" že tudi dolžan odgovora: ker je zahteval dokazov, je „Ljudski glas" izjavil, da so dokazi na razpolago! Urednik „Ljudskega glasu" ja pri tem postranska stvar. Kadar bo pa g. Prepeluh proti temu imel kaj podobnega očitati, se bo ta priglasil in zahteval dokazov! Naš urednik namreč ni — pobeljen grob.
Kako k cilju?
Socialna demokracija organizira ljudstvo v štiri vrste organizacij:
1.	) Strokovno. Za zboljšanje gmotnega položaja potom solidarnosti delavstva ene in iste skupine.
2.	) Gospodarsko. Konzumne organizacije družijo delavno ljudstvo kot kupovalca živ-Ijenskih potrebščin, da jih kapitalistična trgovina ne odira in da ostane dobiček v rokah organiziranega delavnega ljudstva.
Produktivne zadruge vseh strok pa družijo delavce iste stroke, da imajo zadosti moči za uspešno proizvajanje. Sem spadajo tudi kmetijske zadruge. Žalibog je na Slovenskem zadružništvo te vrste še v povojih.
3.	) Kulturno. Izobraževalne organizacije skrbe za samostojno, svobodno mišljenje delavstva, sploh za boljšo njegovo izobrazbo. Kajti, dokler ostane človek samo tlačan, ki gara od zore do mraka, v nedeljo ga pa po-neumnjuje cerkev in pijača — tako dolgo bo ostal delavni človek samo kapitalistova vprežna živina. Pomagati si more le tisti, ki kaj zna.
4.	) Politično. Če bi bili delavni ljudje dovolj poučeni o politiki, o javnem življenju sploh, bi jim ne mogli več vladati kapitalisti. Na 99 delavcev pride komaj 1 kapitalist. Pri volitvah že imamo svobodo (čeprav še ne popolne), toda volili smo svoje krvosese, iz-
ročili smo jim zopet za nekaj časa bič v roke, s katerim nas tepejo. Ta bič pa moramo povrhu še sami plesti — z davki, ki jih plačujemo 1
Prvi dve organizaciji se bojujeta za naš današnji kruh, zadnji dve pa za jutrišnjega in pojutrišnjega.
Kjer ni naših strokovnih organizacij, tam so zaslužki najnižji in delavni Čas najdaljši, tam delajo z delavnim človekom slabejše nego z živino, češ živina je draga, delavci zastonj.
Kjer ni naših konzumov, tam je draginja največja, blago pa najslabše. Svoje male za-, služke znosi delavec vse h kapitalistu nazaj, * svojim otrokom pa ne more dati niti suhega kruha do sitega, kaj še, da bi skrbel za njih izobrazbo, za njih bodočnost. . .
Kjer ni naših izobraževalnih in političnih organizacij, tam bo tudi tako ostalo ali pa se še poslabšalo. Kajti nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti še hujše! Delajmo o pravem času, da nas ne bodo preklinjali naši otroci, češ, da smo svoj čas prespali 1
(Za kmetsko ljudstvo je KDZ politična, strokovna in gospodarska organizacija obenem. Vendar je tudi na kmetih za tovarniške delavce in za druge, ki delajo stalno za mezdo, potrebno, da se organizirajo tudi strokovno vsak pri svoji skupini.)
Ne čakaj pa, da bodo drugi delali zate! Ne samo, da bi bilo grdo čakati na sadove tujega dela, ampak tudi — zastonj bi čakal! Res je, tvoja vas in tvoja tovarna sama ne bo izbojevala socializma — res je pa tudi, da socializem ne bo zmagal, če ne bo tudi tvoja vas in tvoja tovarna pripravljena pomagati.
Pomagaj pa predvsem tudi ti sam, ti, ki to čitaš! Ne boj se, da ti hočemo vzeti vero. Veruj, kar hočeš, samo živi tudi tako, kakor veruješ. Ne boj se, da ti jemljemo tvojo narodnost ! Kakršnakoli mati te je rodila, spoštuj jo! Če si služiš svoj kruh z delom, potem veš, kako trd in grenak je ta kruh — glej, prav tak kruh jedo vsi, ki delajo, brez ozira na njih vero in materin jezik. Tisti pa, ki jedo potice in jih zalivajo s šampanjcem, tisti ne delajo ničesar, le tebe trgajo od tvojega brata, eni z vero, drugi z narodnostjo. Tebi obljubljajo raj po smrti, sami ga imajo tukaj. Tebe silijo, da daješ svoje delo in trpljenje za narodnost, da umiraš za vero, dom, cesarja — oni pa so si na vseh teh narodnih svetinjah lepo in mehko postlali.
Pijejo tvojo kri, trgujejo s tvojo dušo. Obrni jim hrbet, podaj roko svojemu bratu, delaj za skupni cilj vsega delavnega ljudstva: kdor ne dela, naj ne je! Organiziraj se!
Iz Kmetsko delavske zveze.
Poljane nad Škofjo loko. Krajevna organizacija KDZ v Poljanah nad Škofjo loko vabi
vae člane na občni zbor, ki se bo vršil dne 29. juni a ob 8. uri zjutraj pri sodr. M. Demšarju. Točna udeležba dolžnost!	Odbor.
Rogatec. Vse člane krajevne organizacije KDZ poživljamo, da poravnajo čimprej zaostale prispevke. Dokler kak član ne odpove lista, je dolžan plačati naročnino !	Odbor.
Boh. Bistrica. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani dne 16. t. m. naš vrli sodr. Josip Stare. Marljivega pokojnika smo izgubili v najlepši življenski dobi. Njegovih delavnih rok bomo zelo pogrešali. Že zadnji ča» je težko opravljal svoje delo, vendar ga ni opustil. Do zadnjega se je žrtvoval delu in trudu, pomagati revnemu ljudstvu. Blag bodi spomin marljivemu pokojniku.
Žreče pri Konjicah. Krajevna organizacija KDZ priredi v nedeljo dne 26. junija t. 1. ob 13. uri (1 popoldne) v gostilni g. Grunder-jeve v Žrečah shod Kmetsko-delavske zveze. Člani naj prinesejo izkaznice a seboj, ker se bodo obenem pobirali tudi prispevki. Odbor. -
Ji:
Iz centralnega tajništva JSDS in KDZ
v Ljubljani, poštni predal 168.
Zbiralni listki BO tiskani. Začeli smo jih že razpošiljati vsem organizacijam. Če bi jih katera ne prejela, naj se priglasi zanje. Za vsakih 10 članov ima vsaka organizacija pravico na 1 izvod na mesec brezplačno.
Iz mnogih občin še nimamo imen naših novoizvoljenih odbornikov. Zaupnike prosimo, da nam jih čimprej pošljejo!
Obračuna za maj še nismo prejeli od vseh organizacij, ki so obračunale za april v pravem času. Morebiti mislijo, da je dovolj, če napravijo red samo enkrat. Jasno je, daje treba tudi za naprej obračunavati vsak mesec pravočasno. Ne izgovarjajte se na tiste, ki še niti za april niso obračunale — tiste so za stranko mrtve in bodo morebiti že avgusta obžalovale svojo zaspanost. Pazite, da zaradi junijske zaspanosti ne zaidete tudi mčdnje. Rednih je dovolj ; pa samo te bodo odločevale na zboru. Lahko si mislite, da bodo svojo pravico proti nerednim precej strogo izvajale. Prav gotovo jim te pravice ne bo mogel vzeti nihče, najmanj pa neredni kričači.
Nekemu gospodu iz severne Slovenije
smo morali povedati, da ni član stranke. Zdaj nam je pa ves razburjen odgovoril, da je, da plačuje redno svoje prispevke itd. Tem potom ga poživljamo, naj nam pošlje svojo izkaznico, sicer ne verujemo. Ne verujemo niti, da njegova organizacija živi, kajti centrali se ni prijavila, centrala o njej sploh ničesar ne ve. Če res plačuje — Bog ve, kam dajo tisti blagajnik ta denar I ? Morebiti ga pridržuje ves odbor z namenom ustanoviti zopet kako novo stranko)' Prepeluhovci? Ali kaj drugega?
Zob:
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
(4. nadaljevanje.)
Morebiti se bo komu zdela beseda o Mojzesovi laži pretrda. Pa ni! Mojzes je v resnici lagaL Seveda ta laž ni tako grda, kakor če se laže gostilničar, ki prodaja ponarejeno vino, pa trdi, da je pristno in ti na tvoje očitke zatrjuje, da ni primešal niti kapljice vode. Ta Mojzesova laž je podobna tvoji, kadar se otrokom lažeš, da si govoril s sv. Miklavžem. Ne zavedaš se, da lažeš, nasprotno, zdi se ti morebiti, da delaš dobro delo, v resnici pa je greh tudi ta laž. Kajti, ko bodo otroci dorasli, bodo vedeli, da si jih vlekel za nos, da si govoril neresnico. Drugič ti ne bodo več tako nedolžno verjeli, kakor otroci. Ker nc bodo verjeli tebi, ne bodo verjeli nikomur. Mislili bodo, da lažeje vsi ljudje, zato se jim laž ne bo zdela več greh. Najprej si bodo dovolili malo, nedolžno laž, kakor je bila tvoja o sv. Miklav/u, potem si bodo dovolili tudi večje laži, končno bodo lagali prav tako umazano, kakor lažejo gostilničarji.
Star izrek imamo: Mundus vult decipi, ergo decipiatur! (Svet hoče, da ga goljufamo, torej goljufajmo ga!) Po njem se ravnaš ti, Ito govoriš otrokom o sv. Miklavžu, po njem
se ravnajo voditelji ljudstva, ko pripovedujejo pravljice, kakor da bi bile resnične zgodbe, po njem se je ravnal Mojzes, ko je pripovedoval ljudstvu, da je govoril z Bogom samim. Ti si hotel pripraviti otrokom posebno lep in svečan Miklavžev večer, voditelji hočejo ljudstvo vzgojiti k poštenemu življenju, Mojzes je hotel odvrniti Jude od grdega in neumnega malikovanja. Same na sebi te laži niso bile tako strašno grde, ker je bil namen dober, tudi uspeh so imele, toda le za toliko časa, dokler niso prišle na dan.
Mojzes je dal svojemu ljudstvu razen 10 božjih zapovedi tudi 5 knjig Svetega pisma. Krasne knjige so to, kdor jih ni čital, naj jih prečita kmalu. Sveto pismo je ena izmed najlepših knjig svetovne literature. Seveda jo mora čitati kot pesniško delo, ne kot zgodovino! Krasne pravljice so to! Če jih ne boš čital, boš okraden za najlepše prav tako, kakor tisti nesrečni otroci brez dobrih starišev, ki bi jim pripravljali lepe Miklavževe večere.
Žalibog naše ljudstvo ne mara čitati Sv. pisma. Vsak pravi, da je že v šoli in v cerkvi dovolj slišal o tem. Po navadi še pristavi, da je že odrasel za take čenče. S tem je prav jasno povedal, da Sv. pismu ne veruje. Če ga pa primeš za besedo, se izgovarja, da nima časa, da mora delati, da je dovolj, če hodi ob nedeljah k maši in o Vel. noči k spovedi. Ne veruje ne, toda, ker se
boji smrti in pekla, hodi k maši in k izpovedi. To ga nič ne velja, to lahko naredi: če je Bog, mi bo plačal, če ga pa ni, ne bo nič škode. Tako si misli v svoji neumnosti, tega pa ne pomisli, daBoganemore ogoljufati! Da gleda Bog v srca, ne pa na paragrafe. Da Bog ne šteje, koliko oče-našev si izmolil, temveč če si imel v srcu čisto misel! Da mu Bog ne odpušča grehov zaradi odveze pri izpovedi, temveč le zaradi resničnega obžalovanja in prave pokore, ki mora biti v srcu, ne pa le na jeziku. Gostil' ničar pride od izpovedi, pa toči zopet P°n£’ rejeno vino, kakor prej. Strašno se moti) misli, da gre to zdaj na nov račun, ker s dobil odvezo. Bog sploh ne piše doll*0*^ kredo kak®r on, odpustil mu bo le prl r nični pokori: če izprevidi, da je greh P ^ dajati vodo za vino, če se kesa, da Je delal, če pove ogoljufanim ljudem, Če jim P vrne škodo in če od zdaj naprej res n® več goljufal. Če pa vse to stori, mu m . . sploh nikake govorjene odveze v •zP:pve rJ niti mu ni treba prositi pri pivcih, če 1 marajo odpustiti. Bog gleda samo v nJ nj srce, če mu ne marajo odpustiti ogo j . pivci, bodo dajali za svojo trdosrčnost sa odgovor, izpokorjeni gostilničar zinje n
8°VBoga ne bo nihče ogoljufal. Će torej ne veruje Svetemu pismu, hodi pa naj k izpovedi, ker to ne more škodovati,
Dopisi.
Vrhnika. V nedeljo dne 19. junija je priredila vrhniška „Svobodau krasno veselico, ki je uspela izvrstno, čeprav je dež preprečil uporabo vrta. Odbor se je moral res požrtvovalno truditi, da je uspelo vse tako lepo, da je bilo vse tako stvarno urejeno, pa tako domače.
Prava proUtarska veselica je bila to, čeprav smo imeli med seboj tudi delavnega človeka, bi bil lahko nasprotnik delavnega ljudstva, ®e bi ne spoštoval dela. Okoličanov je bilo malo zaradi dežja, Ljubljančanov je pa prišlo zelo veliko. Čudili so se, da ima naša „Svobodau čitalnico, oni pa ne, ker ne morejo dobiti prostora. Stanovanjski urad skrbi samo za kavarne 'n gostilne . . . (Za kavarne in gostilne skrbi *udi ljubljansko delavstvo! Op. ur.)
Po svetu.
Češkoslovaška.
Delo za češkoslovaške nezaposlence. Češkoslovaška vlada je sklenila, da nemudoma prične z delom za izboljšanje zemljišč in ureditev rek, da na ta način odpomore rastoči nezaposlenosti.
Ukrajina.
Obsodba Golubowicza. Ukrajinski tiskovni urad javlja: Bivši ministrski predsednik ukrajinske republike Golubowicz, ki je bil tudi Član ''krajinske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Drest-Listovsku, je bil po enoletnem preventiv-n®m zaporu od revolucijonarnega sodišča v Harkovu zaradi veleizdaje in soudeležbe pri proti-koljševiškem gibanju v Ukrajini obsojen v petletno ječo.
Italija.
Koliko so socialisti v Italiji trpeli. Itali-jnnska socialistična stranka objavlja statistiko oecialističnih izgub v borbi proti fašistom. Od januarja do 1. marca t. 1. sta bila po fašistih umorjena 302 socialista in ranjenih je bilo 1444. Bazen tega je špiceljstvo pri „postavljanju re-d*u ubilo 44 socialistov in ranilo 258. Delav-* 'h domov so fašisti zapalili 120, ostalih de-avskih zgradb pa 243. Ujetih je bilo končno socialističnih delavcev.
Rusija.
Rusija militarizira. Sovjetska vlada je na-vučila pri neki angleški tvrdki 400 vojnih letal uajnovejšega tipa, ker se je v zadnji rusko-Puljski vojni izkazalo, kako nezanesljiv je bil dosedanji boljševiški letalski material.
^adivostok še ni zavzet. Iz Moskve poro-**1°, da trajajo boji med delavstvom in belimi gardisti v Vladivostoku še dalje, torej ni res-"ica, da je Semnjenov kar tako postal tamošnji Poveljnik. Japonci izjavljajo, da se v boje niso vmešavali, kar pa ni resnično.
Prepričan, ne bo. ^rez kruha, kruh
da taka izpoved tudi poma-Vera brez vere je kakor kruh Govori ves dan: kruh, kruh, „	• •želodec ne bo imel od teh besed
Prav nič!
, Zato se moraš odločiti! Ali veruješ Sve-pismu ali ne? Srednje poti tukaj ni! : . ^daj boš pa izprevidel, kako velik greh ke • *'-ta Mojzesova laž, ki se ti ni zdela greh, lj. [ je bila storjena iz dobrega namena. Prav-Ti'3?1 ?vetega pisma ne veruješ, ker ne moreš, k veŠ, da svet ni bil tako ustvarjen,
tam pisano, znanost je danes nego je bila za Mojzesovih
^as dru8a^na>
gače! -Pant*ancs bi pisal Mojzes precej dru-
tem \Toc*a Mojzes trdi, da ni pisal iz sebe, ni Ve^ ie govoril z Bogom 1 Bog se od takrat da n‘c . jzpremenil, Bog je že takrat vedet o znanosti, kajpak da tudi o vseh bo-Piati- znan°stih 1 Saj smo proti Bogu veliko HflJ’. nego nanjmanjši črviček! Kako bi VdiL' bst0 izpreminjati, kar je Mojzesu na-pn,l sam Bog?
jeti	veruješ v Boga, ne smeš ver-
Veruie5 Mesu’ da ,e S°voril z Bogom 1 Če pa ne srn Mojzesu in njegovemu Svetemu pismu, na Marjeti tistega, kar veš. Spomni se Veš jp °, Prodane neveste. Tisto, kar ruje g1 ^ekai. drugega, nego tisto, kar ve-Pokriia	ko.s premoga v rokol Ko je
niso m pri vsojih prevratih gozdove, ie iz lL °g\niti zg°reti. "ib strohneti, se milijonih let naredil premog. Po-
Nemška Avstrija.
Prva ženska odvetnica v Avstriji. Dunajsko višje deželno sodišče je priznalo neko gospo dr. Mafijano Beth za odvetnico. To je prva ženska odvetnica v Avstriji. Doslej so ženskam ta naslov odrekali.
Angleška.
Majhen dobiček. O povišani izvozni carini na nemško blago so mislili zavezniki, da jim bo donašala mastnih dobičkov. Tem večje je bilo te dni v Londonu presenečenje, ko je vlada v spodnji zbornici izjavila, da je dobička komaj za 30.000 funtov šterlingov.
Poljska.
Najbolj militaristična država na svetu. „Vossiscbe Zeitungu javlja iz Varšave, da zahteva poljski državni proračun skoro tri četrtine vseh izdatkov za armado. Ves dolg, ki ga mora Poljska vrniti tujim državam in ki ga je uporabila za preživljanje in oborožitev armade, znaša krog 250 milijonov zlatih nemških mark. -- Torej vendar eden pred nami.
Švedska.
Pobijanje nezaposlenosti na Švedskem. Švedski parlament je te dni dovolil za pobijanje nezaposlenosti 11 milijonov. Celokupna vsota, ki jo bo paidament v to svrho dovolil, znaša 5G milijonov. Socialni čut je na Švedskem, kakor razvidno, razvitejši nogo pri nas.
Švica.
Majhno zboljšanje. Švicarski delovni urad sporoča, da je od maja do 6. junija padlo število delnih nezaposlencev od približno 95.000 na 84.000; število popolnih nezaposlencev se drži skoro konstantno na isti višini.
Madžarska.
Madžarski finančni minister je v parlamentu izjavil, da pripravlja zakonski predlog, po katerem bodo vsi vojni dobički preko enega milijona se enkrat znatno obdavčeni. — Še na Madžarskem so v tem oziru pred nami, čeravno niti tam ne izvršujejo takih stvari preveč idealno. Kaj šele, če bi zahtevali pri nas, naj se obdavčijo tudi — predvojni dobički!
Tedenske vesti.
V Radovljici je končno razpisana služba okrajnega živinozdravnika. Bil je že skrajni čas. Rdečica je nam pobrala že nešteto prašičev, za cepljenje proti tej bolezni pa sedanji živino-zdravnik ni zadoščal, ker je komaj cepil živino premožnejših kmetov. Upamo, da bo sedaj boljše.
Drobiž po 25 par. Ker je v Zagrebu izdelana zadostna količina novčanic po 25 par, ki se lahko izdajo v promet, je finančni minister
misli na razloček med rjavim in črnim premogom 1 Zdaj pa čitaj Mojzesovo poročilo o stvarjenju sveta in primerjaj 1 Mojzesu veruješ, premog pa vidiš, za premog veš, da je veliko starejši, nego zemlja po Mojzesovi knjigi. Mojzes seveda na premog ni mogel misliti, ker ga še poznal ni, premog je za človeški rod silno mlada stvar. Sele pred par stoletji so ga prvič našli. Mojzesu radi odpustimo to zmoto, toda ne moremo mu odpustiti laži. Zakaj je trdil, da je govoril z Bogom?
Če si to pazno čital, si se že odločil. Sveto pismo je lepa knjiga, krasna je, toda sveta ni. Od Boga ni navdihnjena, kajti če bi bila, ne bi bilo v nji toliko takih in podobnih napak. Pa naj se gotovi ljudje nikar ne izgovarjajo, da je Bog premalo časa govoril z Mojzesom, da bi mu mogel vse povedati. Nedostojno je misliti tako o Bogul Bog je neskončen, ena sama beseda bi bila zadoščala iz njegovih ust, pa bi bil napolnjen Mojzes z vso učenostjo vseh časov! Če bi hotel Bog svojega preroka navdahniti, bi znal to prav gotovo z enim samim dihom tako dobro narediti, da se prerok niti v sanjah ne bi mogel zmotiti. Kdor tega ne veruje, preklinja Boga, ki je vsegamogočen.
Marička ni hotela z Jankotom sploh nič več govoriti. Niti pogledati ga ni marala. Ko je pa spoznala svojo zmoto, ni bila več trmasta, takoj se je izpremenila.
Drugače katoličani 1 Ko so izprevideli, da je med Bogom in Mojzesom spor, se niso
naročil državnim blagajnam, da morajo sprejemati te novčanice pri plačevanju do 25 dinarjev. Te novčanice veljajo od danes na ozemlju naše države kot obvezno in zakonito priznano plačilno sredstvo.
Nesreče v rudnikih Trboveljske pre-mogokopne družbe. Zadnji čas so zelo številne nesreče in nezgode v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. Uprava te kapitalistične družbe pa silno zanemarja ponesrečence tako z humanitarnega, kakor tudi z zdravstvenega stališča. — Znanih je nam že več slučajev! Tako so še le včeraj dopoldne pripeljali v ljubljansko javno bolnico po enem tednu 18 letno rudniško delavko Matildo Smodič iz Retja pri Trbovljah, ki jo je podsula težka plast zemlje in ji zlomila hrbtenico.
Brezposelnost poljedelskih delavcev V Vojvodini. Ministrstvo za socialno politiko v Beogradu je dalo vojvodinskim županijskim in ■rezkim načelnikom ta-le navodila, kako preprečiti veliko brezposelnost poljedelskih delavcev v Vojvodini: Zemljiški posestniki si morajo najeti poljedelske delavce le iz svojih krajev, ne pa od drugod. Ženske moči za košenje se ne smejo najemati; poljedelskim delavcem se mora določiti minimum zaslužka, ki odgovarja krajevnim razmeram. Za vse tiste poljedelske delavce, ki bi brez svoje krivde ostali brezposelni, morajo občine že tekom poletja skrbeti, da se jim za zimo zasigura hrana. — Da je ministrstvo za socialno politiko izdalo taka navodila, je pripisovati zaslugi soc. demokratske stranke v Vojvodini, ki je zoper brezposelnost poljedelskih delavcev v Vojvodini priredila nebroj shodov in vložila več tozadevnih spomenic na ministrstvo v Beogradu.
Razpisanje tobačne trafike. V „Uradnem listuu št. 64 so razpisane do dne 1. julija tobačne trafike za nastopne kraje na bivšem Štajerskem: Dravograd št. 21; Gomilsko št. 10 in 55 v davčnem okraju Celje (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); Buče št. 72 in Sv. Peter pod Sv. gorami št. 76 v davčnem okraju Kozje; Pristava št. 2 v davčnem okraju Ljutomer; Maribor, Meljska cesta št. 41; Bistrica pri Rušah št. 5; Žitečka vas št. 65 in Rance št. 52 v davčnem okraju Maribor; Plešivec st. 30 v davčnem okraju Šoštanj; Rošinja št. 1, Spodnji Velovlak št. 25 in Naraplje št. 5 v davčnem okraju Ptuj ; Male Rodne št. 8 v davčnem okraju Rogatec; Žiče št. 7 in 17 v davčnem okraju Konjice (obe trafiki se združita v eno trafiko).
Za krojaško delavnico v invalidskem domu V Ljubljani se išče invalid-delovodja, ki je ob enem prikrojevalec. Reflektira se na prvovrstno moč z večletno skušnjo. Zadevne prošnje, opremljene z izpričevali, je poslati do 1. julija k invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani (Št Peterska vojašnica.)
izpremenili, temveč sosešenaprejdržali mrtvih črk Mojzesovih knjig, namesto da bi se vrnili k Bogu, da bi spoznano resnico javno priznali in preklicali Mojzesovo trditev, da je govoril s samim Bogom. Ustavljajo se spoznani resnici in to je največji greh, greh proti Duhu vsake vere! O takih grehih govori sv. Matevž: „Pravim vam! Vsi grehi se lahko odpuste, grehi proti Duhu pa ne bodo odpuščeni!"
Izgovarjajo se: Če priznamo, da Mojzes ni govoril z Bogom, se podre vsa vera, ki temelji baš na Svetem pismu. Zaradi vere ne smemo tega storiti!
Poglej človek, kako je grešil Mojzes s svojo nedolžno lažjo! Še dandanes se nadaljuje ta greh, postaja vedno večji in večji, celi narodi greše kar naprej proti Duhu, vsa vera je že izginila iz ljudstva, samo prazne besede so še ostale in zaradi teh praznih besed se baje ne smemo otresti Mojzesove laži! Kakor da bi bila beseda več nego Duh.
Voditelji ljudstva! Ne bojte se nikdar povedati ljudstvu vse tako kakor je — golo resnico. Ne mislite, da je ljudstvo neumno samo po sebi! Neumno je zato, ker ga voditelji z lažmi pitajo, hočeš ga rešiti iz suž-nosti ali pa, da ga še bolj zasužnijo. Laž pomaga na trenutek, potem se pa maščuje. Mojzesova laž naj vam služi za zgled, da namen ne posvečuje sredstev.
Usoda U-čolnov. Kakor poroča „Potit Parisienu iz Toulona, bo od 30 nekdaj nemških U-čolnov, ki so se nahajali tam, potopili 6, 11 jih je prevzela franco«ka mornarica. Nadaljnih 13 bodo uničili.
V probudo mrtvega patriotizma. Na
Dunaju se je ustanovila „Liga cesarske Avstrije“, ki ji je namen, da zdrži v živem spominu slavna dela bivše Avstrije in da deluje na to, kako bi se zopet vzbudil patriotiČni duh. — Kakor vidite, si je društvo že takoj od začetka postavilo coklo na pot svojega življenja, da ni več vredno govoriti o njem.
Politične beležke.
Naredba o delavskem zavarovanju.
' V ministrstvu za socialno politiko je definitivno izdelana naredba o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Prispevke za zavarovalni fond za slučaje bolezn? in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. V fond za rente v slučajih trajne nesposobnosti bodo vplačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci izpostavljeni v njihovih podjetjih. Naredba bo podpisana te dni.
Angleška koalicija propada — socializem zmaguje! Angleška vladna koalicija je pri dodatnih volitvah dosedaj izgubila že 17 mandatov v krajih, kjer je imela v prejšnjih časih večino pristašev. Te mandate je dobila Delavska stranka (Labour party). Zadnji izid je iz Haywooda. Leta 1918. je takratni socialistični kandidat propadel za 2500 glasov, sedaj pa je število delavskih glasov za 900 glasov višje nego ono združenih meščanskih strank; sodr. Halls je bil izvoljen s 13.430 glasovi.
Socialistična stranka v Italiji in vlada.
O sestavi nove vlade v Rimu krožijo najrazličnejše kombinacije. Goriško socialistično glasilo „Proletarec14 pa piše o tem: „Socialistična stranka je izšla iz volilnega boja še bolj utrjena kakor je bila leta 1919. in pred livornskim kongresom; zategadelj ni čuda, da se Giolitti še sedaj praska za ušesi, ne vedoč, na katero stran bi jo ubral, ker nikjer ne vidi toliko zaželjene večine, s katero bi mogel vladati. Meščansko časopisje mu je že začelo pripravljati podlago s tem, da se laska okoli socialistične stranke, češ, da mora ta opustiti svoje dosedanje nepopustljivo stališče ter se pripraviti, da zasede kakšen ministrski stolček, da na ta način spravi iz zadrege vlado in njeno krono, katera nima niti pri fašistih več zaupanja. Da iz te moke ne bo kruha, je centralno vodstvo stranke že dovolj jasno povedalo, ker se drži neomajno sklepov livornskega kongresa. Na drugi strani pa ima soc. stranka mnogo obračunati z Gio-littijem. Prvi boji, ki jih bo stranka napovedala v državni zbornici, bodo razveljavljenje volitev v vseh tistih okrajih, kjer so se izvršile volitve z nasilstvom in terorjem, v katerih bi naša stranka izvojevala, ako bi se izvlršile volitve mirno in pravično, gotovo še par desetin mandatov več; zakon o sindikalnem nadzorstvu industrije, povračilo po fašistih povzročene škode in družinam umorjenih in preganjanih sodrugov itd. Meščansko časopisje se naj za sedaj nto-laži, ker socialistična ptranka ne bo šla po kostanj v kapitalistično žcrjavco.u
Novi konflikti na orijentu. Zadnji čas so se razmere v orijentu, zlasti v Mali Aziji znatno izpremenile. Odstop ministra zunanjih zadev turške angorske vlade, Bekir Sami Beja, je v zvezi z dejstvom, da je prevladala v Angori struja, ki dela v sporazumu z Moskvo. Vsled tega so bili tudi kompromisni predlogi zadnje londonske orijentalske konference kakor tudi predlogi francosko-turškega dogovora v Ciliciji od angorskega parlamenta odklonjeni. Toda tisto, kar je Angleško dovedlo do tega, da je Grčiji pomagala v b®ju proti Turkom, je bila nevarnost s strani neke Zveze na orijentu, ki je bila angleški indijski politiki nenaklonjena. V pogajanjih z Afganistanom, državo, ki geografično zapira pot iz Indije v Evropo, je Angleška doživela fiasko. Afganistan si je zasigural politično in gospodarsko svobodo in v bodoče bo sam upostavljal svoja diplomatska zastopstva v inozemstvu, kar je doslej opravljala Angleška. Afganistan je stopil v ozko vez s sovjetsko Rusijo in s turškimi nacionalisti. Mnogobrojni turški častniki prihajajo v Afganistan in or-
ganizirajo armado; Rusija pa pošilja tehnično osobje. Ta rusko turška afganistanska zveza gre pod parolo za osvobojenje vzhodnih narodov odločno pot do Indije. To je za Angleško hud poper. Zato tudi pomaga z vzemi sredstvi Grkom v boju proti Turkom. Obljuba, ki jo je dala sovjetska Rusija v trgovinski pogodbi z angleško, češ, da se bo vzdržala vsake agitacije na vzhodu, je dvolična. Ker pa Angleška več da na svojo Indijo, kakor na vse evropsko vprašanje, ni izključeno, da pride morda med Rusijo in Angleško do prekinjenja trgovske pogodbe.
Na Slovaškem je zastavkalo okrog 10.000 poljedelskih delavcev. Ker se je zgodilo ob času žetve, je pričakovati, da prodrejo s svojimi zahtevami.
Gospodarstvo.
— Hidroelektrična centrala na Savi —Krško—Čatež. Mesto Zagreb pogreša električne centrale prav tako kakor Ljubljana. Nedavno je .pa bil po naročilu zagrebške občine izdelan od inženerjev Riesnerja in Payerja natančen načrt za zgradbo hidroelektrične centrale na Savi na Krškem, tam kjer se Sava zadnjikrat vije preko pečin, predno pride tok vode v korito in se vije na desnem bregu do Čateža mala ravnina. Tu bodo zgradili kanal, da dobe potreben padec vode. Kanal se bo iztekal potem v Krko. Dolg bo 12 in pol kilometra. Naravna lega, geološki pogoji in stabilnost vode »o za zgradbo električno centrale na tem mestu zelo povoljni. Kanal bo obzidan z betonskimi pločami, na dnu bo 19 metrov širok, globok pa bo štiri metre. Preko kanala bodo zgradili osem mostov. Pripraven bo kanal tudi za plovbo s splavi, ki prihajajo iz Kranjske in Štajerske. Centrala bo imela štiri dvojnate turbine. Najmanjši padec vode bo 12 metrov. V električni centrali proizvajana mehaničaa energija bo imela 35.000 voltov napetosti; v Zagrebu se bo pa ta ■apetost transformirala na 5000 voltov napetosti. Skupni stroški za zgradbo te hidroelektrične centrale so proračunjeni na 281,300.000 kron, dohodki od nje pa na letnih 71,050.000 kron. —; če bodo res zgradili to centralo, bo to velikega gospodarskega pomena ne le za Zagreb in njegovo okolico, temveč tudi za del slovenskega ozemlja.
— Nove rude. V djakovskem okraju je rudarski nadzornik Vojnikovič izsledil zelo bogata ležišča premoga, železa, bakra, medenine in kaolina.
— Vojna odškodnina Srbiji. Posebni vladni odposlanci dr. Kumanudi, dr. Velizar Jankovič in Dragan Protič so v petek poselili francoskega ministrskega predsednika Bmnda in mu naznanili stališče naše vlade v vprašanju odškodnine. V obveščenih krogih se trdi, da naša vlada upa, da se vprašanje naših reparacij ugodno reši. Naše reparacijske zahteve se podkrepljujejo s tem, ker ministrski predsednik Briand ve, kako je naša država trpela za vojno in da je samo Srbija izgubila Četrtino svojega prebivalstva. Naši odposlanci se vrnejo v Beograd koncem tega tedna. V parlamentarnih krogih s« govori, da bodo odposlanci pred svojim povratkom še poizkusil? sondirati teren pri francoskih, angleških in amerikanskih finančnikih v Parizu, da bi bilo mogoče deseči večje inozemsko posojilo.
— Italijani in železnice, železniško progo Gorica—Sv. Lucija bodo Italijani podaljšali preko ’ Tolmina do nove velike železniške proge, ki bo Italijo vezala s Trbižom v Avstriji. — Italija tiplje, tiplje, da bi si pridobila klientov za tržaško luko. Češkoslovaška je popolnoma odrekla, ker trguje raje preko Hamburga kot cenejši progi; pa je veliko vprašanje, če bo Italija sploh še kaj dosegla s Trstom.
— Nove takse. Izmed novih taks, ki se imajo uvesti z novim finančnim zakonom, bodo na reklamo uvedeni v osmi postavki sledeče takse: Za vsako objavo, ki se lepi na okna, zide, vrata itd. za vsak komad 5 para. Za vse napisane ali naslikane stalne reklame, ki se iz-obešajo na raznih mestih ali so izdelane na zidovju, plotih, ograjah in tramvajih itd., v kakršnemkoli namenu, kakor tudi svetlobne reklame, ki se delajo s pomočjo projekcije ali kombinacije osvetljenih točk, ki tvorijo posa mezne črke itd. do enega kvadratnega metra velikosti mesečno 15 dinarjev; preko kvadrat-
nega metra pa mesečno 20 dinarjev. Za oglase, inserate v časopisju, koledarjih, revijah, knjigah in pod. za vsaki oglas 0'50 dinarjev. Za naslikane reklame se plača taksa vnaprej v gotovini. Mali oznaki posameznih zavarovalnic na zavarovanih objektih in napisi tvrdk o predmetih, ki se v dotični prodajalni prodajajo, niso podvrženi plačevanju te takse. Za posmrtne objave in politične plakate kakor tudi za objave državnih in pooblaščenih gledališč o svojih prireditvah se ne plača, gornjih taks. — Nadalje bodo z novim finančnim zakonom znatno zvišane tudi kolkovne lestvice za razne trgovske in menične papirje, pogodbe itd. — Eno pa je gotovo kot nujna posledica tega, da bodo cene vsem življenskim potrebščinam še večje, česar pa ne bo mogol nihče preprečiti.
— Angleška trgovinska zbornica pošlje v Rusijo svojega tajnika, da se udeleži trgovinske konference v Moskvi 15. julija tega leta.
— Nova tovarna, v Dalmaciji bo zgradila neka češka, firma veliko in moderno tovarno za olje.
— Produkcija ameriškega sladkorja
še ni bila nikdar tako velika kakor letos. Končno letno poročilo pravi, da so pridelali skupaj 1,266.148 ton, 12% več kot rekordnega leta 1916, in 49% več kot leta 1919.
— Belgijski bidže za leto 1921. določa 90 milijonov frankov kot podporo za nezaposlene deiavce.
— Svinjska rdečica razsaja po Dravskem polju. Na tej bolezni je poginilo več sto prašičev.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas“. Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Viničar
pošten in marljiv, z mnogimi delavnimi močmi, se sprejme /. dobrimi pogoji za vinograd Stnrm-berg. Ponudbe sprejema g. Rihard Ogriseg. Stnrmberg, p. Pesnica pri Mariboru.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vs*k delavnik od 8. do 13. ure in i'!1 obrestuje po čistih
PRT 4°/.
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti sc k.ipltaliziraj® polletno. Večje in stalne vloge sc obrestujejo po ilogovn.r'"; Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, ua o»c°" kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Mem<-se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.'
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljafe najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredsi kot: proti poljskim mišim K 12■—, za poc,8an%a mi4i k 19-—; za ščurke, a posebno močna vr»
" * “J*
miši K 12-
stane K 20-—; posebno močna tinktura za »‘„g ; uničevalec moljev K 10;—i
proti ušem pri perutnini ^.^5
niče K 15-
za uši v obleki in perilu K lO’— in 20' mravljam K IO1—; proti ušem pri perutnini prašek proti mrčesom K 10 — fn 20—. J; or| ušem pri ljudeh K 5'— in 12'—; mazilo za % n® živini K 5 — In I2'—; tinktura proti sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) ^
Pošilja po povzetju Zavod za eksp°rf
M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjsk^J^J—-
COSULICH-LlNE_ = TRST —AMERIKA-"
Mew-York- Bueno*-Aire»^
Rio di Janeiro — Santo* Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja vozmh|,8,oV potnike za Slovenijo edinole pn-
SIMON KMETEC, Ljubija
Kolodvorska ulica 26.
za