TRST, torek 9. oktobra 1956
Leto XII. . Št. 227 (3465)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93-808, 37-338
*• 37D-338STV<2L UL- MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-83* — PoStnl predal 559 — UPRAVA: IJ L. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod i0, mertno 210din.
t:!int v ,~l ™Jruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, državna zal°ZDa /OZ. Trst
fc-	nl	1	stolpca:	trgovski	80,	finančno-upravn!	120,	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ	za	vsak	mm	širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaia založništvo tržaškega tiska .______________________________*
PREDSEDNIK REPUBLIKE GRONCHI 0 VLOGI TRSTA V OKVIRU EVROPSKE IH SVETOVNE SOLIDARNOSTI
Solidarnost in sodelovanje sta pokopala deri nacionalizem, jo ppndaril flronehi
V pozdravnem pismu izvoljenih slovenskih predstavnikov Gronchiju se poudarja želja, da bi čimprej postale zakon manjšinske pravice, ki jih jamči ustava in podrobno označuje posebni statut
Gronchi na svečani otvoritvi VI. kongresa italijanskega tiska
^tavif V nedeljo prisrčno r*i>ublilfP Prihod predsednika h na _ Mlovanniia Gronchi-
“	-^‘“»annija	Gronchi-
n^tavnišl0	najvišjega
*d<ii j,nt ka . države, temveč #ie8t>veca m°??’ kl K a zaradi #'8 ta v. ve^kega razumeva-9*hla	sodobna, zlasti so-
*■'' ki ii£ra8ania- spoštujejo ^	7e pri srcu sploš-
^lovans ’ Pomirjenje in I	med narodi.
Y Trst , republike je pri-■ n- ‘nvno po napove-Jutraj Programu ob 9. uri
S Dal^ takoj P°dal v Si Eeno r kier mu je Sara generalni komisar Pa-Predstavil najviišje S in p^Pravnega, politič-5	Podarskega življe-
,0b ta
.Priliki jR .. H_____________
Po „LU|?,an Dušan Lovri-
I0rani
je v svečani
: n»bre?i,f ,bodnem dogovoru „anotn	županom Du-
Snskij, anom, v imenu »■Pikov .*zvoljenih predli1n„ lzročil pozdravno J°8i nrnl13?0’ ki ga določa ?	^°1. t. j. preko
ga tajnika. Pi-
glasi;
JSbod
p e<*sednilc republike!
,*• in
Sišjej? v svoji sredi Vas,
"f, u M bredeta.,
Pordi
ročja iVsernu prebivalstvu dr»..„ J* v časi, da lahko
iit e«insj“ Predstavnika drža-s.il* Ser'l.ln duha demokra-11» »like. Čustvom ve-JosMe jj|,	prijateljstva,
'Peij v deležni, odkar ste
Srn?*8 V ti?H-ie kraje’ se pri" V^istv -V ?lovenski dei
t« kot t^Zato dovolite, da o,Sie V?ljeni predstavniki Pn^iPe fs 0Venske narodne Nta - Posebej toplo in siSon P°zdravimo. s; Vfsii( Predsednik, v tem >■ ^J^nutku Vas pro-
'tit <*°Van?re^me*e po oašem i.1 iti«.- lu Polee nozdrava
ytZ P/edsednik.
^ trenutku \
iJ.Nova^rojme*e pi ».j izra,“'*u Poleg pozdrava J°tlne * vdanosti slovenske ^anjšine, ki lojalno It 0|,skiin je> ustvarjeno z P«. Prilik. sporazumom. Ob J»v ariti JParamo še posebej S 2 liobrt P0,agamo to iz.
I V,VSW _
'“fli H>vnika Srtm“ '"ajvišjega dosl-rfa države, temveč vJ Psta\a"?*a
V f.^Okim zadoščenjem roke, ker vidimo
K klavnih*3 čuvarja in po-" > ,"lh načel. Nam Slo-Nšinstr« Pri srcu zlasti
Pn srcu ziasti lik a Rfn pravice, ki jih
itSfcblike in ki
Pqs.k omacuje in priti •* sdo, 1 statut london-Pt.eliC a:uma 'n o katerih r **kon bi Postale čim-
Ob' »mo Predsednik, prepri-itv. ' ki’ r bo tudi ta Vaš 8r», frsb j vsemu piebival-štih ’ Urn-- okolice posebno k> SBozS?0*«' k Popolnej-Nri!lclvoiji?vanJu in pospeše-
'1» in IIV| VSfb tuKajšnjih ■> °vensked njimi tudi že lio 0 Va snanjšine.
!v°lo h v* enkrat izreka-TrSt dol)rodošlico.
V’.dne 7- oktobra 1956.
C(na slovenskih izvo-^HLa edstavnik°v:
““čini 7, Dušan, župan n.- Devin-Nabrežina „^OJZ, župan ob-
GtlBS0nik
s|(i sv,( Marij, pokrajin-Ort,. VetOValer
S* l,,e
‘Ec
bdv.Srt*t°Va|ec
1°. 0hčiJOS1P agnei-et-5,'iito TSk' svetovalec za
Sk, franc, ob-
Trst etovalec za obči-
ORAGO, obrin-1 'Vin-\ahalec za obtino
Hz*!*;™"'
I
m
I
Predsednik republike govori v dvorani tržaškega občinskega sveta
jo korist mesta, za rešitev njegovih najvažnejših vprašanj.
Vi imate veliko odgovornost, ki vam jo, rekel bi, nalagata zgodovina s svojimi dogodki 111 zemljepis s svojo nespremenljivo ureditvijo. Obmejno mesto, ki ima skupno z obvezo ter duhovno in politično nujnostjo obrambe, tudi poslanstvo, da zbližuje in po možnosti zliva v ravnotežje pravičnosti težnje in tradicije različnih civilizacij. Kajti tudi v različni harmoniji struj napredka v raznih deželah, kakršna se kaže danes za vedno bolj potrebno, je nacionalizme prejšnjih časov pokopala ne samo bolj živa zavest človeške solidarnosti, temveč tudi sami interesi, ki zahtevajo razumevanje in sodelovanje, in torej solidarnost.
Prepričan sem, vsa Italija je prepričana, da se vi zavedate te svoje odgovornosti in zaradi tega niso te moje besede, kot sem dejal, samo priznanje za opravljeno delo, temveč za tisto, kar bo znal Trst storiti v lastni službi in v službi Italije, kakršna mo-
ra biti:	činitelj ravnotežja,
sloge in miru v Evropi in v svetu.n
V prostorih občinske palače se je nato predsednik republike nekaj časa zadržal z občinskimi svetovalci. Ob tej priliki se je pogovarjal tudi s slovenskim občinskim svetovalcem	dr. Jožetom Dekle-
vo, ki je izrazil obžalovanje nad protokolarnimi zaprekami, tako da mu slovenski predstavniki niso mogli tudi prečitati	izročenega pozdrav-
nega pisma. Istočasno je dr. Dekleva	kot podpredsednik
bivših političnih preganjancev še posebej pozdravil predsednik* Gronchija kot varuha ustave, ki je sad antifašistične borbe in odporniškega gibanja in je omenil željo, da bi se čimprej uzakonile manjšinske pravice, loi jih jamči ustava in posebni statut. Predsednik republike se
je tudi obrnil k slovenski sve- produkcijo beneškega leva.
tovalki Stanki Hrovatin, ki je povedala, da je slovenska u-
člteljica in tudi ona poudarila važnost uveljavitve londonske, ga sporazuma, ki ščiti slovenske šole in narodnostne pravice na splošno.
Se pred svečanostjo v občinski palači so ob prisotnosti predsednika republike v gledališču «Verdi» svečano 0-tvorili 6. kongres italijanskega tifka. Prvi pozdravni govor je imel župan Bartoli, nakar je spregovoril predsednik Združenja julijskega tiska dr. Rosolini in v imenu vlade minister Gonella. Daljši govor je nato imel tudi senator Bergamini, predsednik federacije italijanskega tiska. Ob zaključku svečanosti je beneški podžupan Armando Gavagnin v znak solidarnosti Benetk s Trstom izročil tržaškim novinarjem bronasto re-
Nato je župan Bartoli izročil petim novinarjem, ki so delovali več kot 35 let, reprodukcijo tržaškega pečata iz 13. stoletja.
Popoldne je predsednik republike prisostvoval otvoritvi doma za mater in otroka v Zavljah in si ogledal gradnjo novega naselja za ezule na Opčinah. V veliki dvorani tržaške univerze pa so ob njegovi prisotnosti in prisotnosti univerzitetnega zbora ter številnih študentov ustanovili pet štipendij za univerzitetne študente. Zvečer se je predsednik republike udeležil sprejema, ki mu ga je priredila občina v Miramaru.
Predsednik republike Gronchi je odpotoval v spremstvu ministra Gonelle, senatorja Bo in poslanca Rapellija s posebnim vlakom ob 20. uri iz Trsta.
Farzi in Šepilov zavračata
francosko-britansko resolucijo
l*redlog za imenovanje odbora osmili držav, ki naj pripravi novo konvencijo - Opustiti je treba politiko ultimatov, vojaških groženj in gospodarskega pritiska - Iran za sporazumno rešitev
NENNIJEVO PISMO V DANAŠNJEM AVANTI"
MM) It PHOVMIIE hi morala dnevno reševati
Danes bo na zasedanju vodstva PSDI poročal Matteotti Izvršni odbor CGIL razpravlja o sindikalni enotnosti
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — Dejstvo, da v ne. deljski številki «Avanti!» ni bilo običajnega Nennijevega članka, je še povečalo ugibanja v zvezi z razvojem socialistične združitve, ki je v zadnjem tednu zaznamoval določen padec krivulje. Toda Nen-ni je hotel sam pojasniti, zakaj ni napisal nedeljskega članka, v odprtem pismu, ki ga bo objavil jutrišnji «A-vanti.s.
V začetku pisma omenja Nenni, da je treba zaradi hrupa, ko ni bilo njegovega ne-de'jskega članka, dati pojasnilo, ki pa je namenjeno v prvi vrsti tovarišem.
(»Nikakor me ne motijo, piše Nenni, špekulacije odkritih nasprotnikov združitve in tu-
DELEGACIJA KPI na obisku v Skoplji!
V drugi polovici oktobra pride v Beograd delegacija KP Romunije - Poročilo o razgovorih s predstavniki KP Bolgarije
l°VR,‘uDrezino ^tne fA, DUŠAN, župan
.'“t Ren ■ zupan ob-t,sKomen,abor
finskic Karel, po-
dr ,“Vetovalec fi-Nki . 2E DEKLEVA, p Trsi ova,ec za ob’
vSA^svm KiljAN, ob jjJ ^Hje Valec *a obci-
&*ki°LyALENTIN, ob.
°°Rno»°Valec 2a obd'
se
i? predsednik
i,> Pleči* '.‘Kovor i > iz ?3r°duk r6DU
kraS sve-Iphi „ isotn? občini, kjer
4]1«1r.tovalciS,OhŽirkl °b'
Ib1	n lt*aški	š Ub te) P1'1'
*draVh-	2u-Pan Bartoli
Uh	l EOVfjj* j p
republike
S ŠV““"S. ”1
govoru )e 1 ihni'ltvi h republike in l^hlj. Pnpvj. besedami odgo-
v^»il*,VdJk,PriJa,e|J besed
lu kariuio ne lo dokazal lik1' dniru in 7atko politic-1» Hill olt»žatl” ,bocetn to še ^	danr^- Vendar,
*■ tako	- r*Jem vase-
li\S L PozdrPrisrcen in *a
iJ*. ih*l*Pegia\ ohtinslteg; ii| sin H Vi predstav
h.i"ete!p
neki so
l|ilf.tf<l(itl,dl be«b^Sed' Kl so $ 'U 1(1 ležkn n priznanja |.uPraVijk delo, ki te
ydadfl«'o tuH°’ ,er ielJ,b aUule 1 v prihod-Je v vedno več-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Delegacija KPI, ki jo vodi Luigi Longo, je prispela danes v Skoplje, kjer so jo na železniški postaji pozdravili člani izvršnega odbora CK Zveze komunistov Makedonije. Ob 10,30 so se pričeli razgovori med delegacijo KPI in CK Zveze komunistov Makedonije. Makedonsko delegacijo vodi pri razgovorih tajnik CK Lazar Kobševski. Popoldne so člani italijanske delegacije obiskali predsednika ljudskega odbora, s katerim so se razgovar-jali o komunalnih vprašanjih. Nocoj je CK Zveze komunistov Makedonije priredil večerjo na čast italijanski delegaciji, ki bo jutri obiskala tekstilno tovarno «Makedon-'ka» v Stipu.
Nocoj je bilo uradno objavljeno, da bo na vabilo predsednika republike maršala Tita, ki ga je izročil med bivanjem v Bukarešti junija letos, in na vabilo CK ZKJ v drugi polovici oktobra prišla v Jugoslavijo delegacija romunske vlade in romunske delavske stranke. V romunski delegaciji bodo tajnik CK romunske delavske stranke Georgeu Dej, predsednik ministrskega sveta Kivu Stoica in drugi člani CK romunske 'delavske stranke in romunske vlade
Jutri se bodo v Beogradu začela pogajanja med romunsko in jugoslovansko gospodarsko delegacijo za sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma in sporazuma o znanstveno - tehničnem sodelovanju. Jugoslovansko delegacijo vodi državni podtajnik in namestnik predsednika odbora za zunanjo trgovino Ivica Gretič, romunsko pa minister za zunanjo trgovino Novak. Vodji obeh delegacij sta imela danes prvi sestanek.
Včeraj je bilo v Beogradu ohiavljeno sporočilo o razgovorih med zastopniki centralnega komiteja ZKJ in centralnega komiteja bolgarske komunistične partije.
«Med obiskom bolgarske parlamentarne delegacije v Jugoslaviji je prišlo 6. in 7. oktobra do srečanja med zastopniki CK ZKJ in CK BKP» pravi poročilo in nato navaja udeležence razgovorov med delegacijama pod vodstvom Aleksandra Rankoviča in To-dera Živkova. Sporočilo ugotavlja. da so možnosti m obojestranska želja za nadaljevanje stikov med partijama z c-sebnimi stiki izmenjavo publikacij in na druge primerne načine Zveze bodo potekale ob medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zaaeve, s svobodno izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki zanimajo obe partiji.
Novi jugoslovanski veleposlanik v Bonnu Dušan Kveder je pred odhodom na novo službeno mesto izjavil «'lU-gopressu«, da je z rešitvijo vprašanja starih Jugoslovan skih terjatev ustvarjeno ugodno ozračje za utrditev in raz/-širitev splosnih, zlasti pa ^ gospodarskih odnosov z t hodno Nemčijo. «Praksa zadnjih let je pokazala, je po: udaril Kveder, da sta razvoj in utrditev teh odnosov z našima državama bila v obojestransko korist. K temu so posebno prispevali dobra volja in napori, da se v duhu medsebojnega razumevanja rešujejo vsa vprašanja, zlasti tista, ki so kot ostanek preteklosti negativno delovala.« Dušan Kveder je na koncu dostavil, da so realne možno sti za poglobitev medsebojne blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja.
B. B.
di ne razpihovanje polemike socialdemokratskega izvršnega komiteja in Saragata, Treba je res popolnega pomanjkanja objektivnosti, da se lahko smatra poročilo tajništva naše stranke in komunistične partije za nov sporazum o akcijski enotnosti, da se v njem vidi odstop, pa čeprav samo delni odstop od naše Svobode gibanja ali — kar je še slabše — če se v tem poročilu vidi namen obtežitve socialistične združitve s komu. nhtično hipoteko«.
Nenni potem poudarja različnost starih sporazumov med njegovo in komunistično stranko ter sedanjega sporazuma. Pravi, da so nasprotniki že ob zadnjih volitvah razlagali nekatere organizacijske strukture tako, kot da bi šlo za fuzijo. Toda namesto fuzije gre zgolj za posvetovanje med tajništvoma, pravi nadalje Nenni, kar je popolnoma naravno med strankama, katerih člani in vodstvo imajo vsak dan skupna vprašanja, ki jih je treba reševati v tovarnah, na vasi, v javni u-piavi, v sindikatih, v zadrugah. Res pa je pravi potem Nenni, da je poročilo od 6. oktobra nudilo nasprotnikom snov za polemike, ki so še zlasti učinkovite sedaj pred demokrščanskim kongresom v Ti identu. Te polemike bodo namreč služile omenjenemu krngresu kot ugodna priložnost, da se odtegne izbiri, pred katero je bil postavljen z razvojem socialistične združitve.
Toda to ni edini negativni element položaja, pravi Nenni, ki se pritožuje, da so že minili dragoceni tedni, ne da b' se kaj koristilo za rešitev važnih problemov in ne da bi se temeljito pretresel položaj v delavskem gibanju. Socialistična združitev se je začela vedno bolj smatrati za namen sami sebi in za sredstvo stika z milijoni delavcev in državljanov.
Nenni poudarja nato potre bo. da se zopet postavi problem v vsej Isvoji celoti in
NEW YORK, 8. — Ameriška laburistična stranka, ki je bila ustanovljena leta 1936 s podporo sindikatov, zato da podpira v državi New York ponovno izvolitev predsednika Roosevelta in senatorja Lehmana, je sklenila svojo razpustitev.
Prve obsodbe v Poznanju
POZNANJ, 8. — Danes po. poldne je bila izrečena raz sodba v procesu proti trem obtožencem, ki so obtoženi umora nekega policista. Jožef Foltinowicz je bil obsojen na štiri leta in 6' mesecev zapora, Kazivrtierez Zurek na leta zapora, Jerzy Sroka pa na 4 leta in 6 mesecev zapora Po mnenju mnogih opazovalcev se lahko reče, da je obsodba mila.
Na procesu proti skupini 9 obtožencev pa so danes govorili državni pravdniki.
Na tretjem procesu proti skupini 10 obtožencev je sodišče sklenilo na zantevo o brambe ločitev procesa proti enemu od teh obtožencev, ki bo sojen pozneje. Že prej je bil ločen primer enega od teh obtožencev, ki je Dolan, ta ko da Geje sedaj skupina 8 obtožencev. Obramba je v svo jem zagovoru napadla dva od treh državnih pravdnikov za radi načina, kako so izpraševali obtožence. Zagovornik je izjavil med drugim, da «ne kateri se niso se otresli nekaterih navad, ki so se jih na lezli v času, ko je bil še v časteh kult osebnosti«.
obsežnosti izven vsake dvoumnosti. To pri sedanjem stanju stvari lahko storita samo kongresa obeh str k. Kmalu bo sklican 32. kongres PSI, ki bo moral pojasniti, po 'kakšni politiki, po kakšnem neposrednem programu in po kakšnih perspektivah se lahko izvede združitev, in z dejanji bo moral in mogel preiti v izvršno obdobje v najbolj primernih oblikah.
Naravno je. piše Nenni, da se nasprotniki združitve vesele ob težavah, na katere združitev zadeva. Naravno, je, da demokščanski kongres v Tridentu ze računa na ugodnosti iz teh težav. Vsekakor pa bi se motil, če bi mislil, da teh težav ne bomo premagali. Do socialistične združitve bo prišlo in ze prihaja, saj je med našimi neodložljivimi političnimi in razrednimi dolžnostmi.« zaključuje spoje pismo Nenni.
Spričo navedenega Nennijevega pisma ze niso več toliko važni razni komentarji domačega in tujega tiska, v katerih niti ni vedno prikrito zadovoljstvo zaradi velikega zaviralnega momenta, ki ga vsaj na videz predstavlja sporazum med PSI in KPI. Še tem manj kaže ozirati se na take komentarje zato, ker se bo jutri dopoldne sestalo vodstvo PSDI, Matteo Matteotti bo imel poročilo o zadnjih političnih dogodkih in seveda zlasti o sporazumu med PSI in KPI, nakar se bo pričela diskusija, ki bo, kot se predvideva, zelo obširna. Ni pa izključeno, da bo do končnih sklepov prišlo šele v sredo zvečer, ko bo znano, kaj bo govoril Nenni na zasedanju vodstva PSI, ki je sklicano za sredo.
Danes je začel zasedati izvršni odbor Italijanske splošne zveze dela (CGIL), ki je bil sklican, da razpravlja o perspektivah sindikalne enotnosti in o nalogah zveze. Daljše poročilo je imel generalni tajnik Di Vittorio, ki je v začetku poudaril, da ne gre za ugotovitev, ali je zveza za sindikalno enotnost ali proti njej, kajti Italijanska splošna zveza dela je bila večno že načeloma za enotnost. Pač pa gre za odločitev, kakšne ukrepe in kakšne pobude je treba sprejeti in kako usmeriti napore za enotnost. Organsko sindikalno e-notnost bomo pospešili, je dejal Di Vittorio. z reformiranjem in obnovitvijo Italijanske splošne zveze dela Ne moremo se predstaviti delavcem drugih organizacij s trditvijo. da CGIL doslej, ni nikoli pogrešila in da CISL ter UIL nikoli nista imela prav. Povedati moramo odkrito svoje pomanjkljivosti, kritizirati vrzeli našega dela brez oklevanja, pa tudi brez nekoristnega obžalovanja. Naj boljša pot za spodbudo k av-tokritiki v drugih organizacijah je v vzgledu, ki ga bomo mi dali o evoji sposobnosti, da se izboljšamo in obnovimo.
Di Vittorio je zaključil, ko je dal izvršnemu odboru v razpravljanje sledeče točke, ki bi lahko bile po njegovem mnenju elementi za politiko enotnosti med raznimi sindikalnimi organizacijami; 1. po-zit vna rešitev spora pri poljedelskih delavcih; 2. zadovo. lj'va rešitev spora pri želez-mčarjih in uslužbencih pošte, telegrafa in telefona; 3. izva-
bo rezultat pogajanj, še preden se ta začnejo; na drugi strani pa pustiti organizem, ki naj bj vodil pogajanja, po-: polnoma v temi in brez slehernega vodstva.
Favzi je izjavil zatem, da nacionalizacija prekopa ne mo re veljati za ogrožanje miru in mednarodne varnosti, ter je dodal, .da egiptovska vlada ni nikoli odklonila pogajanj, pač pa se ni hotela podvreči ultimatu. Obtožil je Veliko Britanijo in Francijo sabotaže proti delovanju prekopa in je s tem v zvezi omenil odklanjanje plačila tranzitnih pristojbin ter hujskanje neegiptovskih pilotov, naj zapustijo svoja mesta.
Kar se tiče franeosko-bri-tanske resolucije, je izjavil, da je ta navadno ponavljanje tez, ki so jih zagovarjale na londonski konferenci Velika Britanija in Francija ter nekatere druge države. Pripomnil je, da ne bi bilo niti pametno niti koristno znova postavljati pred OZN predloge, ki jih je Egipt že zavrnil.
Za Favzijem je govoril i'0-vjetski zunanji minister Se-pilov, ki je poudaril, ča je angleško-francoska pritožba na OZN neutemeljena in da resolucija teh dveh držav lah-,ko manj kakor katera koli druga privede do pozitivne rešitve vprašanja, ker ima namene, ki so zelo daleč od načel OZN.
Predlagal je, naj bi OZN imenovala odbor držav, ki bi imel nalogo voditi pogajanja. V tem očboru naj bi bile predvsem Egipt, ZDA, Francija, Velika Britanija, Indija in Sovjetska zveza. Dodal je. da ta izbira držav ni dokončna in da bi lahko sestavili širši odbor, v katerem naj bi poleg omenjenih držav bile še Jugoslavija in Iran ali pa Indonezija in jai.je Vanonijevega načrta kot Švedska, zato da se zagotovi sredstva protimonopolske bor- ravnotežje stališč. Ta odbor
NEW YGRK. 8. — Prvi je danes na seji Varnostnega sveta govoril egiptovski zunanji minister Favzi, ki je zavrnil francosko-britansko resolucijo ter je predlagal imenovanje organa za pogajanja, ki naj bi skušal najti mirno rešitev spora. Dodal je, da bi moral biti ta organ obširen in pri njegovem delu bi ga morala voditi določena načela, katerih bi se moral držati. Med temi načeli naj bi bilo najvažnejše zajamčiti vsem in vsak čas svobodo plovbe po Sueškem prekopu. Najvažnejši cilji, ki bi jih morali čoseči, pa naj bi bili: 1. določiti sistem sodelovanja med egiptovsko družbo za Sueški prekop in koristniki, upoštevajoč suverene pravice Egipta; 2. pripraviti sistem, ki naj določi tranzitne pristojbine in bremena in ki naj zajamči koristnikom prekopa pravično ravnanje brez slehernega izkoriščanja; ■ 3. skrbeti. da se določen odstotek dohodkov prekopa pridrži za izbol.iševalna dela.
Zatem je Favzi poudaril, ča ne bi smeli zaiti v dva ekstrema: določiti že prej in v podrobnostih, kakšen naj
MED SIRNIMA skupna vprašanja
be, borbe proti brezposelnosti in za politiko produktivnih investicij; 4. izvajanje reforme agrarnih sporazumov; 5. plačila in normativna izboljšanja pri obnovitvi državnih pegodb za nekatere kategori-6. obramba enotnosti notranje komisije; 7. bistveno izboljšanje življenjskih pogojev.
Po poročilu Di Vittoria se je začela diskusija, ki se bo nadaljevala .jutri.
Danes je poslal minister De Caro ravnateljema listov «Pae-se Sera« in «Avanti» pismo zaradi nekega članka v sobotni številki «Paese Sera« naslovom «Gospa Feola je posodila 50 milijonov italijanski liberalni stranki«. Minister De Caro to trditev odločno demantira.
Na svojem povratku iz Trsta se je predsednik Gronchi včeraj zvečer ustavil v Benetkah, danes dopoldne pa je skupaj z ministrom Angeli-nijem odšel na kratek sprehod. Iz Benetk se je odpeljal danes ob 11.30, pozneje pa se* je ustavil tudi v Bologni, kjer si je ogledal neko razstavo. Potem je nadaljeval pot proti Rimu
A. P.
MrDDBLBERG, 8- — Zara-ci eksplozije, ki je nastala v nekem premogovniku v bližini Middelberga, je ostalo v rovih 19 rudarjev. Od teh so jih 8 rešili .ostalih 11 pa je verjetno zgubilo življenje.
PORTLAND, 'J.	— Pastor
Dovald Harrington, voditelj protestantovske sekte »United World Federalisty» je predlagal, naj ameriška vlada zaupa vodstvo Panamskega prekopa Združenim narodom.
naj bi imel nalogo pripraviti načrt nove konvencije, ki bi zajamčila svobodo plovbe po prekopu in nadomestila konvencijo iz leta 1888 ob upoštevanju duha naše dobe, pra-vičniji interesov Egipta ter interesov koristnikov prekopa. Odbor naj bi organiziral mednarodno konferenco vseh koristnikov, na kateri naj bi proučili in odobrili novo konvencije.
Šepilov je predvsem poudaril, da je nacionalizacija prekopa zakonita ter da so Angleži in Francozi namenoma napravili zmedo glede lastnine in upravljanja prekopa.
Ko je odgovarjal francoskemu in butanskemu 'zunanjemu ministru, je Šepilov dejal, da ne more sprejeti argumenta, da svobodna plovba po prekopu terja mednarodno upravo, 111 je glede tega navedel primer Panamskega prekopa. Dodal je, da je nacionalizacija Sueza za Egipt povsem notranje vprašanje. O stari družbi za Sueški prekop je Šepilov izjavil, da je ena ((najvažnejših postojank« kolonializma srednjega veka in dodal, da hočeta Francija in Anglija pod geslom internacionalizacije vzpostaviti v E-giptu stari kolonialistični režim, zato da bi dali lekcijo drugim vzhodnim naiodom, k: se borijo za svojo svobodo in neodvisnost.
((Nacionalizacija Sueškega prekopa in vprašanje svobodne plovbe, je nadaljeval Se-pilov, sta dve različni vprašanji: prvo spada v okvir suverenosti Egipta, drugo pa je zajamčeno po mednarodni konvenciji, ki se ne more spremeniti brez sklicanja mednarodne konference. Zato ni no-
benega vzroka za obtoževanje Egipta, da je kršil kako mednarodno pogodbo.«
Zatem je Šepilov obsodil vojaške in gospodarske ukrepe Anglije in Francije proti Egiptu ter je izjavil, da so tisti, ki so računali na vojno na področju prekopa, že izolirani pred svetovnim javnim mnenjem. Obtožil .je dalje amer.ske petrolejske monopole, da skušajo spodriniti Anglijo in Francijo z njunih položajev, da uvedejo dejansko nadzorstvo nad upravo prekopa, zato da d; razveljavili nacionalizacijo, šepilov je poudaril, da bodo vsi ti ukrepi proti Egiptu doživeli neuspeh. Duilesov načrt ki ga je v Kairu predložil Menzies. pa je imel namen odvzeti za vedno Egiptu upravljanje prekopa (medtem ko je koncesija stan družbi bila omejena za točno določen cas) ln likvidirati egiptovsko suverenost nad tem področjem. Šepilov je tudi dejal, da Duilesov načrt ni v skladu z listino Združenih narodov. Združenje koristnikov prekopa bi kršilo e-giptovsko suverenost in bi spravilo V nevarnost svobodno plovbo, ki jo jamči carigrajska konvencija.
Ko je predlagal imenovanje odbora Varnostnega sveta, ki naj bi vodil pogajanja za Suez. kakor že omenjeno, je Šepilov poudaril:	»pozitivna
rešitev sueškega vprašanja v OZN bi okrepila mir in varnost na Srednjem vzhodu ter bi zadovoljila temeljne interese vseh držav vštevši Veliko Britanijo in Francijo. Mi priznavamo namreč, da je Sueški prekop življenjske važnosti za številne države in se posebej za Francijo in za Veliko Britanijo.« Poudaril je, da ne more biti pretežko doseči učinkovit mednarodni sporazum o Suezu, in je navedel sledeča štiri načela: 1. svobodna plovba za trgovske in vojne ladje vseh držav na podlagi popolne enakopravnosti, 2. Egipt, ki upravlja prekop, naj jamči, da bo zagotovil svobodno plovbo. varnost vzdrževanje in izboljšanje prekopa. 3. vse pogodbene stranke se bodo obvezale, da ne bodo izvršile dejanj, ki bi kršila nedotakljivost prekopa, ki ne bo mogel nikoli postati pozorišče operacij in tudi ne bo mogel biti podvržen blokadi, 4. najdejo naj se primerne oblike za sodelovanje med Egiptom in koristniki prekopa.
Nato je Šepilov poudaril, da je treba predvsem opustiti politiko ultimatov, vojaških groženj in gospodarskega pritiska. ki so jo uvedli proti Egiptu, ter je s tem v zvezi pripomnil, da Varnostni svet nikakor ne more odobriti fran-cosko-britanske resolucije, ki obsoja Egipt.
Potem ko je navedel načela, ki bi morala biti za podlago sporazuma o Suezu, je minister omenil indijske predloge na prvi londonski konferenci za ustanovitev posvetovalnega odbora, ki naj bi zastopal interese koristnikov, ter predloge, ki jih je na tej konferenci stavila Sovjetska zvza glede delovanja tega odbora. Ta odbor bi lahko imel posvetovalne funkcije pri e-giptovski upravi prekopa, pomagal bi Egiptu, da vzdržuje prekop v dobrem stanju, držal bi potrebne stike z OZN in mednarodnimi organizacijami, ki so zainteresirane za svetovno plovbo, ter bi po potrebi sprejemal ukrepe za reševanje sporov in bi jih e ventualno predložil OZN.
Šepilov je pri tem poudarjal, da so to le njegova pred-
hodna priporočila in da bi lahko pozneje bolj konkretno določili mehanizem delovanja prekopa v okviru OZN.
V svojem govoru je sovjetski minister tudi poudarjal neutemeljenost francosko-bri-tanskih obtožb in dejal, da sta ti dve državi kršili konvencijo iz leta 1888. Po njegovem mnenju izjave francoskega in britanskega zunanjega ministra v Varnostnem svetu kakor tudi predložena resolucija ne kažejo želje po mirni ureditvi spora, pač pa pomenijo za Egipt nov ultimat. Na koncu je Šepilov izjavil: Ta resolucija, ki ne vsebuje nobenega pozitivnega elementa za rešitev sueškega spora in teži samo za tem. da bi Egipt obsodili, se ne more odobriti v Varnostnem svetu.
Na večerni seji so govorili perujski delegat Belaunde ter predstavnik Irana, Avstralije in Kube.
Ferujski delegat je podal juridično analizo carigrajske konvencije ir. je izjavil, da bo pozneje izrekel stališče glede francosko-britanske resolucije. Izrekel je nato upanje. da bodo pogajanja pri zaprtih vratih imela uspeh.
Iranski delegat Abdoh je iz-reKel prepričanje, da bi neposredna pogajanja privedla do rešitve. Po njegovem mnenju b; se morali v sedanjem stanju izogniti sleherni debati o a' gleško-francoski resoluciji. C.c bi uspeli najti načelen sporazum o glavnih obrisih morebitnega sporazuma, ne bi b,lo potem treba sprejeti nobenega sklepa v zvezi z omenjeno resolucijo.
Iranski delegat je izjavil tudi, da bi sleherno poslabšanje sedanje krize škodovale gospodarstvu Irana, in je podal sledeče glavne obrise iranskega stališča: 1, iranska vlada priznava pravico narodov do nacionalizacije njih naravnih virov in zato tudi pravico Egipta do nacionalizacije družbe za Sueški prekop. 2. Ta pravica pa ne sme iti mimo pravic koristnikov, ki jih določa carigrajska konvencija. Morali bi u-vesti sistem, ki bi bil v skladu s pravicami Egipta in li hkrati postavil na trdno podlago pravice koristnikov, 3. Potrebno je rešiti sueško vprašanje na miren način in Iran po udarja, da je pripravljen sodelovati pri pogajanjih, ki naj bi jih imel Varnostni svet pri 'zaprtih vratih, na podlagi izjave 18 držav na londonski konferenci.
Belgijski zunanji minister Spaak je zatrjeval, da predlog o mednarodni upravi Sueškega prekopa ni v nasprotju s suverenostjo in dostojanstvom Egipta, in je pozval Egipt, naj sprejme zahodne predloge.
Kubanski delegat Nunez Por-tuondo je izjavil, da načelno podpira francosko-angleško resolucijo kot podlago za pogajanja s pridržkom nekaterih spreminjevalnih predlogov, ki jih misli staviti.
Kuomintanški delegat pa je trdil, da Egipt ni imel pravice nacionalizirati Sueškega prekopa, in je dodal, da je mnenja, da je mogoče najti praktično rešitev. Na jutrišnji seji, ki bo ob 15.30 po srednjeevropskem času. bosta govorila jugoslovanski in ameriški delegat. Zvečer ob 21. uri pa bo Varnostni svet začel vrsto tajnih sej. Egiptovski zunanji minister Favzi si je pridržal pravico odgovoriti na govore drugih delegatov.
Neuradni stiki v Weimaru
med liberalci obeh delov Nemčije
Razgovarjaii so se «o praktičnih poteh za združitev Nemčije* - Negodovanje v bonnskih krogih - Vzhodnonemška vlada graja sporazum o Posarju
BONN, 8. — Predstavniki liberalcev Vzhodne in Zahodne Nemčije so navezali neuradne stike in v Weimaru (Vzh. Nemčija) tri dni obravnavali nemško vprašanje-To je prvi primer po preobrazbi bivših con v dve državi, da sta c ve politični stranki navezali neposredne stike.
Doering, vodja skupine za-hodnonemških liberalcev, ki se je udeležila razgovorov, je izjavil, da je njegova stranka začela razgovore «v zavesti, da je moč združitev dežele doseči samo s sodelovanjem nemškega naroda«. Poudaril je beseče iz poročila, objavljenega po sestanku, da so se «vzlic močnim trenjem v vprašanju duhovnih ip političnih temeljev strank pokazala tudi skupna gledišča o praktičnih poteh v korist združitve dežele«. Poudaril je tudi, da je eno takšnih vprašanj zmanjšanje oboroženih sil v obeh delih Nemčije.
V imenu zahodnonemških liberalcev so se udeležili razgovorov Doering. poslanec Scheel in namestnik predsed-
nika stranke dr. Mende. Vsi trije pripadajo pokrajinski organizaciji Severno Porenje-Westfalija, ki je na glasu »najbolj dinamičnega« krila v stranki in ki je imela važno besedo pri sklepu o izstopu iz vlade v začetku letošnjega leta. V imenu vzhodnonemških liberalcev so se udeležili razgovorov predsednik skupine v ljudski skupščini Ag-sten, generalni tajnik Ger-lach in član strankinega vodstva Wersthmann.
V bonnskih vladnih krogih so sprejeli vest o sestanku v Weimaru z izrazitim negodovanjem, ker upostavitev stikov z oblastmi ali političnimi strankami v Vzhodni Nemčiji nasprotuje Adenauerjev: politiki. Predsednik zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora in Adenauerjev poslanec Kiesinger je izjavil da je sestanek »mučen uspeh za propagando Vzhoda« in pripomnil. da upa, da bodo tudi liberalci sami «doživeli razočaranje«. V Bonnu so hkrati sporočili, da je predsednik vzhodnonemškega parlamenta Wickmann naslovil na pred-
sednika zveznega zbora poziv, naj bi upostavil neposredne stike med parlamentoma obeh delov dežele. Dickmann v pismu predlaga, naj bi storili to med zasedanjem zveznega zbora, ki bo prihodnji teden v Berlinu.
Zaradi sobotne ostavke štirih liberalnih ministrov je kancler Adenauer sprejel danes finančnega ministra Schaefferja. Znano je. da zahteva bavarska demokristjan-ska stranka, naj bi za novega podkanclerja bil imenovan Schaeffer. Do sedaj ni Adenauer uradno sprejel ostavke štirih ministrov.
Tiskovni urad predsednika Vzhodne Nemčije je objavil novoj izjavo, ki graja fran-cosko-nemški sporazum o Posarju. Izjava poudarja, da je ta sporazum izdal posarsko prebivalstvo in je bil sklenjen brez sodelovanja Vzhodne Nemčije. Izjava ■ dodaja, da je imela Vzhodna Nemčija kot naslednica bivšega Rajha pravico biti udeležena pri pogajanjih, ter predlaga načrt za nov sporazum, ki naj bi se sklenil ob sodelovanju Vzhodne Nemčije.
Krišna Menon včeraj v Londonu
LONDON. 8. — Indijski minister Krišna Menon, ki je včeraj prišel iz Kaira v London, se je danes razgovarjal z lordom Salisburyjem, z vojnim ministrom Moncktonom ter z državnim ministrom Nuttingom. Zvečer je Menon odpotoval z letalom v New York.
Medtem javljajo, da se bo glavni odbor združenja koristnikov prekopa sestal jutri zjutraj. Meč vprašanji, o katerih bodo govorili, so: 1. imenovanje upravnika, 2. začasni in stalni proračun združenja. 3. izbira sedeža, 4. vprašanje plačevanja tranzitnih pristojbin.
Po nepotrjenih vesteh je vodstvo egiptovske družbe za Sueški prekop izročilo Favzi-ju dokumente, ki pričajo o itngleško-f rancoskih poskusih prekinitve plovbe po Sueškem prekopu. Zaradi budnosti egiptovskih oblasti pa ta plovba deluje normalno. Včeraj je po prekopu plulo 48 ladij, od katerih 13 angleških in 4 francoske. Danes pa je plulo po prekopu kar 58 ladij, in sicer 32 proti jugu, 26 pa proti severu. To je rekord. očkar obstaja Sueški prekop.
WASHINGTON. t/. — Prvi-krSt v ameriški zgodovini je število volivcev preseglo sto milijonov. Statistični urad j* namreč sporočil, da bo za prihodnje predsedniške volitve vpisanih 102,743.000 volivcev. Pri volitvah leta 1952 je bilo vpinanih 98,133.00Q volivcev.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 13,2, nai-nižja 9,9. oto 17. url 12,5, zračni tlak 1017,2 raste. veter 33 km. vla*a 46 odet., nebo 2 desetini pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 17,8,
Jf
Dan«, TOREK, J- »“obr*
Dionizij. Sk„ Svetina Sonce vzide ob 6.13 in a 17.30. Dolžina dneva U R-vzide ob 11.46 in zatone
jutri, SREDA, 10. oktob« Frančišek J.. Str«^------------
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SV El A
Predsednik sveta poudaril nujnost gradnje avtoceste Benetke-Trst-Trbiž
S sprejema na vladnem komisariatu
Komunistični svetovalec Lucchesi predložil resolucijo o nezadostnih pokojninah 1NPS • Razpravljanje o pravilniku in sprejetje 50 členov
Sinoči je bila redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti je sporočil svetovalcem, da je bil sprejet pri predsedniku republike Gron-cbiju in da mu je izročil pozdrave celotnega pokrajinskega sveta. Nato je pred sednik z zadovoljstvom ugotovil, da je vladni komisariat odobril pokrajinski upravi 300 milijonov lir za gradnjo štirih novih paviljonov za zdrav, ljenje tuberkuloze v bolnišnici pri Sv. Ivanu in za nekatera cestna dela. Hkrati pa je prof. Gregoretti izjavil, da bo osebno posredoval pri piedsedniku vlade Segniju in pri ministru za javna dela Ro-n.iti za čimprejšnjo gradnjo avtoceste Benetke - Trst . Trbiž. Kot smo že pisali, je bilo v poslednjih tednih nekaj sestankov med predstavniki tržaške, goriške, videmske in beneške pokrajine glede gradnje omenjene avtoceste, ki bi morala povezati Padsko nižino in tržaško pristanišče z Avstrijo. Pred nedavnim so bila zagotovljena sredstva za gradnjo te avtoceste do Benetk. Avstrijci pa so sporočili, da končujejo načrt za avtocesto Dunaj - Trbiž. Sedaj pa ostane še vprašanje avtoceste Trbiž - Videm . Palmanova - Benetke in Videm -Trst. Tržaški predstavniki so že povedali svoje mnenje, da je predvsem avtocesta Trbiž -Videm - Trst zelo nujna, ker bo omogočila večji cestni blagovni in turistični promet med Avstrijo in tržaškim pristaniščem.
Na nedavnem kongresu o prometu pa minister za javna dela Romita ni niti omenil avtoceste Benetke . Trst in Benetke Palmanova - Videm Trbiž. Ignoriranje gradnje te tako važne avtoceste je dalo povod za protest pokrajinskega predsednika pri ministru Romiti
Komunistični svetovalec lucchesi je predložil pokrajinskemu svetu resolucijo o nezadostnih pokojninah upokojencev INPS. Resolucija u gitavlja, da je večina upokojencev INPS v hudem gmotnem položaju zaradi zelo nizkih pokojnin in da je mnogo starih delavcev in vdov, ki sploh ne dobivajo podpore. Zato predlaga resolucija, naj se pokrajinski svet pridruži zahtevam teh upokojencev in naj jim izrazi solidarnost v njihovi borb' Hkrati pa poudarja, naj pokrajinski svet podpre zahtevo pri vladi in poslanski zbornici za povišanje pokojnin, za pokojnine vsem tistim starim delavcem, ki jih še ne dobivajo in za po-komine vdovam.
Svetovalec Lucchesi je predlagal tudi posredovanje pokrajinskega sveta glede sprejema v bolnišnico upokojencev INPS. Kot je znano, pravi svetovalec Lucchesi v svojem vprašaniu, določa zakon, da mora INAM skrbeti za zdravniške usluge in za sprejem v bolnišnico upokojencev INPS, Dogaja pa se, da INAM v Trstu ne priznava stroškov zs vzdrževanje teh upokojencev v bolnišnicah. Tako noče INAM priznat’ vzdrževalnin v pokrajinski umobolnici. Zato j* svetovalec predlagal, da mora pokrajinska uprava za-
htevati od INAM plačevanje teh vzdrževalnin. Prof. Gre-gcretti je zagotovil, da se bodo zanimali za obe predloženi vprašanji.
Nato so začeli z rednim dr.evnim redom. Na vrsto je prišla razprava in odobritev pravilnika pokrajinskega sveta. Do konca seje je pokrajinski svet sprejel 50 od 86 čienov pravilnika. V glavnem je bila večina členov sprejeta brez razprave ali pa sann s kakšnim pojasnilom. Najbolj obširna pa je bila razprava o resoluciji o dnevnem redu, ki jo lahko predlaga svetovalec, če se mu zdi da določena razprava ali ka-
ki 5na koli druga točka seje r,i v skladu s pravilnikom pokrajinskega sveta. Značilno Pa je, da svetovalci skrajne desnice (MSI in PNMJ vedno glasujejo z večino in se nikoli ne pridružijo levi opoziciji (komunistom) tudi če je o-čitno, da so njihovi predlogi v kerist opozicije na splošno. Na včerajšnji seji pa se je zgodilo, da so bila sprejeta nekatera dopolnila pravilniku, k' so jih predlagali komunisti in katerim so se pridružili nekateri demokristjani. Sicer pa je razprava o pravilniku bolj formalnega značaja in se bo gotovo zaključila na prihodnji seji.
Med sprejemom na prefekturi se je predstavil predsedniku republike Gronchiju tudi tov, dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze
DELO 6. KONGRESA FEDERACIJE ITALIJANSKEGA TISKA
IZČRPNO OBRAVNAVANJE SINDIKALNIH IN STROKOVNIH VPRAŠANJ NOVINARJEV
Številni sprejemi in zakuske, obiski v ladjedelnicah in Tovarni strojev CRDA - Minister za pravosodje je orisal novinarjem zakonski načrt o ustanovitvi stalnega novinarskega spiska ■ Razstava tržaškega tiska
Včeraj dopoldne ob 9. uri je 6. kongres italijanskega tiska pričei s praktičnim delom po svečani otvoritvi, ki je bila v nedeljo v gledališču «Ver-di» ob prisotnosti predsednika republike Gronchija in u kateri podrobneje poročamo na prvi strani. Škorc vše dopoldansko zasedanje je zavzelo čitanje poročila pooblaščenega svetnika Leonarda Azzarite, ki je poudaril, da predstavlja ta kongre' enotnost vseli novinarjev, do česar je prišlo po številnih sporih in često zelo živahnih diskusijah. V nadaljevanju je podrobno govoril o statutu federacije in obrazložil sporazum, do katerega je prišlo v februarju med vsemi enajstimi združenji.
Osrednje vprašanje, o katerem bo razpravljal kongres, pa je vprašanje ureditve profesionalnega seznama novinarjev in enotne komisije, ki naj urejuje ta seznam. To vprašanje je predmet zakonskega načrta. katerega bo vlada predložila v odobritev parlamentu. Prav tako so tudi pomembna sindikalna pogajanja med novinarji in založniki V zvezi s povečanjem cene časopisov in zahtevami, da se ustrezno dvignejo prejemki novinarjev, kar so založnik: do sedaj odbili. V zvezi s sindikalnimi vprašanji novinarjev je tudi pomembno vprašanje odnosov med posameznimi združenji. Svetnik je nato govoril o nacionalnem odboru razsodnikov, katerega ustanovitev zahteva združenje založnikov in ki naj bi reše val sporna vprašanja o delovnih pogodbah, prejemkih in podobno.
Zanimiv je načrt novinai-ske federacije za sklicanje svetovnega kongresa tiska, ki naj bi bil v Italiji v prihodnjih dveh letih in za kar je federacija ze stopila v stik s UNESCO.
Svoj obširni referat pa je svetnik zaključil s podrobnim poročilom o dosedanjem delu in programu, ki vsebuje med drugim gradnjo počitniškega doma za novinarje, sporazum z založniki in gradnjo palače tiska v Rimu.
Med dopoldanskim zasedanjem je pozdravil kongres tudi minister za pravosodje Moro, ki ie predvsem opisal zakonski načrt za ustanovitev stalnega novinarskega spiska. Ta načrt predvideva, da bo? do vsa vprašanja reševali novinarji sami v sodelovanju s
novitev posebnega skupnega fonda za socialno pomoč potrebnim novinarjem.
Popoldne so si kongresisti ogledali naprave CRDA. Najprej so se ustavili v tovarni strojev Sv. Andreja, nato v ladjedelnici Sv. Marka in končno so si ogledali Tržaški arzenal, kjer je vzbudila posebno zanimanje gradnja novega velikega doka. Zvečer pa je v prostorih hotela «Ex-celsior» priredil «11 Piccolo« zakusko, kasneje pa Tržaška hranilnica v gledališču «Ver-
di» simfonični koncert prizivnimi sodišči. Poleg tega , y 0kv;ru kongresa italijan-je minister tudi omenil zakon- skega tiska je prišlo do raz-
ski načrt, katerega je ze odo- I	vzporednih zanimivih ma- ______________.
bril ministrski svet in ki se j njfestacij. Med njimi je zla- ženski, da bi ža*>la njeno hčer. nanaša na kazensko odgovor-1	zanimivo mednarodno za-
nost odgovornih urednikov. | secjanje, posvečeno zgodovini
IZPRED SODIŠČA
ZMZAVA KAZEN vročekrvni ženski
Druga ženska, ki je pred leti povzročila poškodbe svoji sostanovalki, pa je bila oproščena na podlagi amnestije
Maja letos se je morala 43-letna Marija Krka por. Mačehi iz Ul. Volta predstaviti sodnemu zboru, pred katerega je bila poklicana, da se zagovarja zaradi treh obtožb: vdora v tuje stanovanje, povzročitve telesnih poškodb 43-letni Anni Fabris por. Gi-rardi in povzročitve materialne škode
Obtožbe je sprožil majhen prepir, ki je nastal marca meseca 1954. leta zjutraj, ko se je hči Macchijeve Kruno-glava vrnila domov. Nekaj trenutkov kasneje je bila že na hodniku Fabrisova, ki se je začela c'reti, češ da Mac-chijevi puščajo stalno priprta vrata, zaradi česar je neznosen prepih. Seveda je padlo tudi nekaj žalivk in ker Macchijeva ni hotela dovoliti
Načrt predvideva osebno odgovornost. to se pravi odgovornost za lastna dejanja, kjer pa vključuje tudi vse tiste prekrške, do katerih lahko pride v listih zaradi kršitve nadzorovalnih dolžnosti odgovornega urednika.
Na popoldanskem zasedanju je poslanec Rubinacci prečital pozdravno pismo grških novinarjev, ki so pozdravili kongresiste, ko se je lacja «Vulcania», s katero so se kongresisti peljali v Trst, ustavila v Patrasu. V pozdravnem pismu se med drugim omenja tudi ciprsko vprašanje. Nato je odv. Sini-baldo Tino počastil spomin umrle novinarke Matilde Se-rao, čemur se je v imenu neapeljskega tiska pridružil predsednik tamkajšnjega združenja Falvo.
Zelo živahna in zanimiva diskusija se je vnela med predstavniki raznih pokrajinskih združenj med diskusijo o poročilu Azzarite. Zlasti so bila zanimiva izvajanja rimskega predstavnika Enrica Matteija. ki je govoril o potrebi večje sindikalne solidarnosti in ki je predlagal usta-
OB PRIČETKU DOLGIH JESENSKIH ZIMSKIH VEČEROV
Napredek	kmetijskega
terja	ustanovitev	s
Za »o morata poskrbeti predvsem Kmetijsko nadzorni-sivo in Pokrajinski konzorcij za sfrokovno izobrazbo
O potrebi strokovne izobrazbe kmetov, zlasti pa kmečke mladine smo že večkrat pisali; zdi se pa nam potrebno, da se spet povrnemo k vprašanju, ker se je šolsko leto že začelo in bo odslej najprimernejši čas za take strokovne tečaje. Ko bo v kratkem konec trgatve in bodo kmetje spravili pod štreno vse pridelke, bodo imeli v dolgih jesenskih in zimskih večerih precej časa na razpolago. Spričo tega je skrajni čas. da pristojne oblasti in z^dune ustanove poskrbijo za kmetijske strokovne tečaje, ki na; bi bili po vseh večjih vaseh našega področja v prihodnjih mesecih.
Kakor smo že večkrat poudarili, je prirejanje kmetijskih strokovnih ttčajev predvsem naloga Kmetijskega nadzorn-štva ter Pokrajinskega konzorcija za tehnično in strokovno izobrazbo. 2al pa sta omenjeni ustanovi do seda) pc kazali prav malo razumevanja za io važno vprašanje; Ni nam treba ponovno poudarjati, kako velike važnosti
je strokovna izobrazba km c
tov na našem področju glede nc sedanje stanje tukajšnjega
kmetijskega gospodarstva m nujnost preusmeritve našega
kmetijstva. Prav tako bi bilo odveč spet razlagati, kako si kmetje želijo pridobit) nu
vega znanja, da bi napredo-ap in izboljšali svoje zna-
nj«. Kako je nujno potrebna
atrokovna izobrazba kmečke mladine, pa se dobro zaveda v«ak, kdor se le nekohteo zanima za vprašanje kmetijskega gospodarstva na našem področju. Kljub temu pa, po-
navljamo, nista omenjeni u-stanovi do sedaj napravili kdo ve kaj v korist strokovnega napredka tukajšnjih kmetov in kmečke mladine.
Ob koncu maja je bila redna letna seja Pokrajinskega konzorcija za tehnično in strokovno izobrazbo. Takrat se je pokrajinski svetovalec Marij Crbec pritožil, da v proračunu konzorcija sploh ni omenjeno kmetijstvo in je predlagal, naj konzorcij odslej prireja strokovne tečaje tudi za kme-t-. zlasti za kmečko mladino. Piedsednik konzorcija je tedaj obljubil, da bodo v prihodnjem šolskem letu preskrbeli tudi za strokovne kme-ti*ske tečaje in je predlagal, naj bi do začetka šolskega leta pripravili predloge in učni načrt. No, šolsko leto se je že začelo in kakor smo že omenil, bo zdaj najbolj primeren čas za razne tečaje. Ni nam p? še znano, če je načrt že pripravljen in odobren, če je konzorcij že pripravil vse potrebno za začetek * tečajev in poskrbel za predavatelje, u-Ciia itd. Ce iz enega ali drugega vzroka to vprašanje ni bilo še rešeno, se nam zdi, da bi lahko vsaj zdaj malo pohitel; in pravočasno orga-n »irali strokovne tečaje. Mimogrede naj omenimo, da Pokrajinski konzorcij za tehnično in strokovno izobrazbo prireja že nekaj let vrsto raz-n h strokovnih tečajev za mla-d no v mestu. Njegova dolžnost pa je, da končno poskrbi tudi za kmečko mladino. Pričakujemo, da bomo v kratkem dobili sporočilo o ustanovitvi strokovnih kmetijskih
tečajev v raznih vaseh na podeželju ter v bližnji okolic' mesta.
Prav tako pričakujemo, da bo Kmetijsko nadzorniitvo priredilo letos čimveč večernih tečajev za naše kmete. V mnogih vaseh posebno v dolinski' in nabrežinski občini se kmetje pritožujejo, da Kmetijsko nadzorništvo ni že leta in leta priredilo sploh nobenega kmetijskega tečaja Poudarjamo, da je osnovna naloga Kmetijskega nadzorništva skrbeti za strokovno izobrazbo kmetov. Tako trdi tudi lanskoletno poročilo o delovanju Kmetijskega nadzorništva, o katerem smo pred meseci podrobno poročali.
Povsem umevno je, da morajo biti omenjeni tečaji v slovenskih vaseh in za sl > venske kmete v slovenšč.n; Froti tej upravičeni zahtivi n..ših kmetov ne drži nobeno Opravičilo. Vsako podkupov.i-ali vaba z raznimi da-
rili, škarjami rezili itd., da bi privabili slovenske kmete na italijanska predavanja, pa je obsodbe viedno.
tiska, katerega so svečano o-tvorili ob 15.30 v veliki dvorani tržaške univerze. Na zasedanju, katerega organizira Združenje julijskega tiska v sodelovanju z univerzo, je i-mel krajši pozdravni govor rektor univerze prof. Rodol-fo Ambrosino, nato sta še pozdravila predsednik federacije italijanskega tiska sen. Bergamini in predsednik Združenja julijskega tiska dr. Rosolini. V imenu vseh tujih delegatov pa je govoril prof. Hans Braun, redni profesor zgodovine tiska na univerzi v Muenchenu.
V nedeljo dopoldne pa so v občinski dvorani odprli zanimivo razstavo o zgodovinskem razvoju tržaškega tiska, kjer so razstavljeni nekateri listi od prvih iz leta 1774 pa do leta 1918. Razstava ne odraža točnega razvoja tržaškega tiska, ker sta razstavljena samo dva slovenska časopisa in so bolj poudarili celo nemški tisk, medtem ko Skoro večino prostora zavzema izključno italijanski tisk. Tudi skupni statistični podatki niso točni, saj navaja posebna tabela, da je v tem razdobju izhajalo le 44 slovenskih časopisov in torej ne upošteva najmanj 16 slovenskih listov.
Sporazum težakov s podjetjem SAIMA
Pokrajinski sindikat težakov Nove delavske zbornice CGIL je sklenil s podjetjem «Sai-ma» sporazum, po katerem bo podjetje izplačalo delavcem, ki so dodeljeni odseku za vkrcavanje 42-tonskih vagonov. 1000 lir nagrade za pol dneva dela (4 vagona), 1500 lir za 1 dan dela in 1300 lir za darj in pol. Za vkrcanje več kot 8 vagonov se bo podjetje sproti pogajalo s sindikatom.
Pogreb Ivana Pičeka
Danes ob 14.30 bo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ul. Pieta pogreb Ivana Pičeka, člana glavnega odbora pokrajinskega sindikata gradbenih delavcev Nove delavske zbornice CGIL. Gradbeni delavci, med katerimi je pokojnik užival velik uglec, so vabljeni, da se udeležijo pogreba. Tajništvo Nove DZ in glavni odbor sindikata gradbenih delavcev izražata diužini iskreno sožalje.
Podlegla poškodbam dotrjenim pit padcu
Sestanek tiskarjev
Drevi ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek tiskarjev. Tajnik Italijanske zveze tiskarjev CGIL Giovanni Val-darchi. ki predstavlja vse tiskarje na novinarskem kongresu v Trstu, bo brisal zahteve delavcev glede sklenitve nove delovne pogodbe za tiskarje trgovskih tiskarn ter vprašanje izvolitve upravnega sveta tiskarske vzajemne blagajne-
Preteklo sredo so sprejeli
v bolnišnico 74-letno Edvige Rivo iz Ul. Romagna ter so
vi zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo. Zenska je namreč tistega dne odšla z doma in ko je hotela prekoračiti cesto, se je spotaknila ob tramvajske tračnice ter nerodno padla na tla.
Kljub poškodbam je Riva odšla, čeprav z muko, domov, kjer pa so ji prišli na pomoč sosedje, ki so o zadevi obvestili osebje Rdečega križa. Včeraj ponoči pa je ženska. ki je imela poleg poškodb na kolenih tudi mozga' ski pretres, podlegla poškodbam.
se je vmešala tudi ona, pri čemer je vrgla proti Fabriso-vi železen podstavek likalnika.
Fabrieova se je na srečo pravočasno umaknila in ker je uvidela, da se nad njo zbira nevihta, se je umaknila v svojo sobo in se zaprla vanjo. Macchijeve pa niso niti vrata ustavila in ko je imela Fabrisovo pred seboj, jo je pošteno udarila-
Razprava, ki je bila maja, se je končala z oprostitvijo Macchijeve glede obtožbe povzročitve materialnih poškodb ter z obrodbo zaradi vdora v stanovanje in povzročitve telesnih poškodb na 4 mesece in 20 dni zapora z vsemi o-lajšavami. ki jih predvideva zakon, to je pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list.
Proti razsodbi pa se je Macchijeva pritožila in prizivno sodišče ji je delno u-godilo: oprostilo jo je obtožbe vdora v stanovanje zarači pomanjkanja dokazov, obsodilo pa jo je zaradi povzročenih telesnih poškodb na 1 mesec in 10 dni zapora, seveda vedno z zakonskimi olajšavami.
Preds. Arbanassi: lotti, zap. Dandri, odv. Bologna.
tož. Co-obramba
Pred kazenskim sodiščem pa se je morala zagovarjati 31-letna Marija Giacca por. Seppi iz Ul- Vespucci, ki je bila obtožena, ča je povzročila 23. septembra 1952. leta 55-letni Jolandi Peraro iz i-ste hiše hude poškodbe, zaradi katerih se je nato zdravila nad 60 dni.
Proces je bil večkrat odložen. predvsem ker so zdravniški izvedenci ugotavljali, a-li so bile poškodbe res hude; spočetka se je namreč mislilo, ca gre za kostne poškodbe in živčne poškodbe.
Končno so ugotovili, da so bile le lažje, zaradi česar je sodišče na podlagi amnestije prekinilo postopek.
Preds. Gnezda, tož. Amo-deo, zap. Urbani, obramba odv. Antonini.
Razgrajanje spravilo zakrknjenega pijanca v zapor
Ce bi 46-letni Guido Rossit iz Ul. Crosada vedel, kaj ga čaka po pijančevanju, bi se verjetno, kljub ljubezni do Bakha, odpovedal vinski kapljici in se utešil žejo z brezalkoholnimi pijačami. Sicer pa mož zelo rad pogleda pregloboko v kozarec, a v soboto je dosežel višek.
Pijan kakor je bil, je okoli 23. ure stopil na ulico, kjer je razgrajal, se drl na vse grlo in .vrhu vsega se motil in nadlegoval mimoidoče. Njegovo vedenje je bilo res nesramno, zaradi česar sta dva agenta javne varnosti hotela spraviti moza v zapor, kjer bi se v teku noči gotovo iz-treznil. Seveda to ni ugajalo pijanemu mozu, ki se je uprl aretaciji tudi kasneje, ko so prišli na kraj drugi agenti s policijskim avtom. Ker pa je ugotovil, da ni druge rešitve, se je vlegel na tla in se delal... mrtvega.
Ali je hotel s tem agente pre-strašili, ni znano; dejstvo pa je, da je tako olajšal delo možem postave, ki so ga z lahkoto spravili v vozilo in z njim odbrzeli v bolnišnico. Tu pa možu niso našli druge bolezni kot... nagnusno vinjenost.
Iz bolnišnice pelje pot za pijance naravnost na komisariat in to je Rossit dobro vedel. Zato se je zopet uprl, trdno odločen, da ne popusti. Pri tem pa je agente večkrat nesramno žalil, a nič mu ni pomagalo, kajti policaji so ga z združenimi silami ponovno spravili, v avto in ga odpeljali na poveljstvo, kjer ga je že čakala prazna in mrzla celica.
Ko se je prebudil, pa je spoznal, kam je zašel: pomagalo pa ni nič, kajti nad njegovo bolečo glavo je viselo več obtožb. Iz policijske celice so ga preselili v koronej-ske zapore, kjer bo sedel do sodne razprave, na kateri se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti. kaljenja nočnega miru, žalitve, odpora in groženj javnim funkcionarjem.
Drevi ob 20. uri bo Carlo Uleigrai na sedežu Unita Po-polare predaval o temi »Španija 1956 - Paberki s potovanja«. Na predavanje so vabljeni vsi, ki jih predmet zanima.
Krvna banka je zašla v teikoče zaradi pomanjkanja zalog krvi. Zadnje dni se je namreč povečalo število o-seb, ki so bile potrebne pomoči zlasti zaradi nezgod na delu in prometnih nesreč. Dolžnost vsakega meščana, moškega ali ženske od 18 do 60 let je, da vsaj enkrat daruje svojo kri. Pomagajte krvni banki!
RESOLUCIJE PRISTANIŠKIH DELAVCEV
ZA IZBOLJŠAN JE ODNOSOV med delavci in
Trg Sv, Jakoba 1: Morvtorsino 9 (Roian).
Trg Valmaura 1».	’	„	wr.
Borzni trg 12: Ha'rsto?£e<jI|ju
kovllah in Nicoli v Sked
Tajniku sindikatu »e mora izdati dovoljenje za vstop v pristanišče
7. oktobra so se pristaniški delavci, včlanjeni v Zvezi pri. staniških delavcev CGIL, sestali na skupščini in razprav-Ua-li o raznih vprašanjih, ki se tičejo njihove stroke in o katerih jim je podal poročilo tajnik zveze
Po izčrpni diskusiji so sprejeli resolucijo, v kateri najprej zahtevajo, da jim morajo poveriti vse delo v pristanišču. ki ga opravljajo zasebno podjetja in k’ jim je vedno pripadalo. Nadalje zahtevajo, da se dovoli tajniku njihove zveze vstop v pristanišče vsa-k;krat, ko je potrebno za redno opravljanje njegove sindikalne dejavnosti, ter da se odnosi med njimi in pristaniškimi oblastmi demokratizirajo.
Končno pooblaščajo sindikat, da uporabi vse oblike borbe, ki bi postale nujne za uresničenje omenjenih zahtev, če ne pride ta teden do neposrednih stikov med sindikatom ip pristaniškimi oblastmi z namenom, da se rešijo vprašanja, ki jih nakazuje re. solucija.
Med pristaniškimi delavci že dalj časa narašča nezadovoljstvo, ker pristaniško poveljstvo sploh ne upošteva niihovih zahtev in želja ter je v odnosih z njimi zelo togo in do njihovih sindikalnih predstavnikov celo sovražno. Tako so pred kratkim delavci družbe za prekladanje bla. ga na kopnem prosili za posojilo, ker so preživljali zaradi pomanjkanja dela hudo krize. Toda pristaniško poveljstvo sploh ni hotelo nič slišati o tem posojilu. Tudi vprašanje dovoljenja za vstop v pristanišče tajniku sindikata se že dolgo vleče, tako da ne more redno opravljati svojih dolžnosti. Končno je razumljivo in popolnoma upravičeno, da si lastijo pristaniški delavci tista dela, ki so j h vedno opravljali in ki jim jih zdaj prevzemajo zasebna podjetja.
dneh v Rimu predsednik sindikata teh uslužbencev dr. Verza, ki se je razgovarjal
Za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVIJ
Bivši uslužbenci ZVU m člani bivše civilne policije vo sporočili državnemu podtajniku Russu, da bodo stbpili v stavko, če ne bo vlada v najkrajšem času konkretno rešila njihovega vprašanja. Kot je znano, vlada še vedno ni rešila položaja teh u-službencev. Se pred prihodom italijanske uprave v Trst so pripravili zakonski načrt, ki pa ni zadovoljil nikogar. Na konkretne predloge sindikalnih predstavnikov omenjenih uslužbencev je vladni komisariat poslal v Rim poseben načrt za ureditev službenega staleža in položaja teh uslužbencev, ki so sedaj začasno v službi vladnega komisariata in javne varnosti. Po nekaterih indiskrecijah sodeč, pa tudi ta načrt ne zadovoljuje bivših uslužbencev ZVU in članov bivše civilne, policije.
Zato je bil v preteklih
Smrtna nezgoda zidarja zaradi prelomitve tramu
Padel je 18 metrov globoko m obležal mrtev na tlaku ■ Drug delavec pa se je hudo poškodoval
Zlom trama, ki je bil vzidan v steno stavbe v gradnji v Ul. delle Docce, je včeraj popoldne zakrivil hudo nesrečo na delu, pri kateri je en celavec izgubil življenje, drugi pa se je hudo ranil, zaradi česar sedaj leži v bolnišnici v zelo resnem stanju,
V višini petega nadstropja stavbe je bil postavljen zidarski oder, to je debele deske, ki so slonele na treh tramovih. Okoli 16.20 pa se je eden izmed treh tramov zlomil, pri čemer se je zidarski oder nagnil. To. je presenetilo 20-letnega Giuseppa Zot-ticha iz begunskega taborišča v Padričah in 52-letnega Lui-gija Cancianija iz Ul. Bran-cesia, ki sta stala na odru in ker nista imela nobene opore, sta padla po 18-metrskem letu na trdi tlak.
Canclani je obležal mrtev, medtem ko so Zotticha naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno »prejeli na prvi kir. oddelek. Zdravniki so mu namreč ugotovili globoko rano na čelu, zlom nosnih kosti, verjetne kostne poškodbe na spodnjem delu hrbtenice, rano na bradi ter tudi verjetne notranje poškodbe. Seveča so si zdravniki pridržali prognozo.
Medtem ko so Zotticha pripeljali v bolnišnico, so na gradbišče, kjer se je pripetila nesreča, prišli policijski organi z zdravnikom, ki je izdal potrdilo o nastopu Cancianijcve smrti. Po ureditvi zakonskih predpisov so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo do zaključka preiskave na razpolago sodnim oblastem.
Nezgoda na delu
43-letni Pietro Dezzoni iz Ul. Rigutti je bil včeraj dopoldne zaposlen pri razkladanju bombaža z nekega tovornika, ko se je izpod stropa pristaniškega skladišča št.
62 odtrgal velik kos om*ta, ki je priletel prav delavcu na glavo.
Dezzoni se je takoj prijel za glavo in ker je ugotovil, da krvavi, je sklenil oditi po pomoč v bolnišnico- kamor se je odpravil z rešilnim avtom.
Tu pa so mu izprali približno 3 cm ddlgo rano in ker poškodba ni bila taka, da bi zahtevala njegov sprejem v bolnišnico, so ga zdravniki odslovili, vendar pa bo moral Dezzoni vseeno izoetati oč dela in se sam zdraviti kakih 8 dni.
Katran ga je opekel
S prognozo okrevanja v 10 dneh, razen seveda če ne bodo nastopile komplikacije, so včeraj dopoldne sprejeli na dermatološkem oddelku 31-letnega Ferdinanda Carlinija od Sv. M.M. Sp., ki se je ponesrečil med delom.
Do nezgode je prišlo, ko je Carlini nadzoroval pri podjetju Brussi v Ratto della Pi-leria pri Sv. Soboti gretje katrana. Nepričakovano pa je tekočina brizgnila v zrak in nekaj kapljic vrelega katrana je padlo možu prav na obraz, pri čemer ga je pošteno o-peklo.
Kamen delavcu na glavo
Med delom pri gradnji nove stavbe na vogalu Ul. sv. Marka in Ul. A. Emo je 30-letnemu Antoniju Miloseiju iz Ul. Parini včeraj zgodaj popoldne priletel na glavo precejšen kamen, ki je padel z zidarskega odra.
Ker je delavec krvavel, se je kmalu po nezgodi odpravil z rešilnim avtom v bolnišnico ,od koder pa so ga odslovili. Dežurni zdravnik na sprejemnem oddelku mu je samo izpral precejšnjo rano na glavi in mu nato priporočil kak teden dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi.
raznimi ministrskimi pred stavniki. Podtajnik pri predsedstvu vlade Rubso mu je zagotovil, da bo predsedstvo vlade še ta mesec proučilo načrt za rešitev tega vprašanja. ki ga je predlagala Delavska zbornica in ki dopolnjuje nekatere pomanjkljivosti načrta vladnega komisariata. Nato bodo ta načrt preučila tudi druga ministrstva. Sele potem bo p’-šel v raz-piavo v poslanski zbcrmci.
Hkrati pa »porogajo, da so tudi nekatera ministrstva, ki morajo odločati o položaju o-menjenih uslužbencev, pripravila svoje načrte, ki v. glavnem določajo priznanje dodatnih staležev, doklado «ad personamii, priznanje starostne službene dobe, za člane civilne policije pa priznanje doseženih činov.
Kot vidimo torej, v Rimu zagotavljajo, da bodo končno začeli reševati vprašanje službenega položaja uslužbencev bivše 7.VU in članov bivše civilne policije. Sicer pa je po gornjih vesteh tudi sedaj preveč načrtov v proučevanju, kar utegne povzročiti, da se bo »proučevanje« vseh teh načrtov lahko zavleklo v nedogled. Zato je nujno, da se sindikalne organizacije in vladni komisariat zanimajo za čimprejšnjo rešitev službenega položaja teh u-službencev, ki že dve leti čakajo, kje in pod kakšnimi pogoji jih bodo zaposlili. .
Skupščina uslužbencev ACEGAT
Včeraj je bila na sedežu Delavske zbornice CISL v Ul. Duca D Aosta enotna skupščina uslužbencev ACEGAT. Sindikalni . predstavniki so poročali uslužbencem o sporazumu, ki so ga dosegli preteklo soboto na županstvu z županom Bartolijem in nekaterimi občinskimi odborniki. Nato so spregovorili nekateri uslužbenci, ki so poudarili nujnost, da se pogajanja za sklenitev nove normativne pogodbe res pričnejo jutri, kakor se je obvezal župan, ter da ne pride,zopet do..odlašanja. Prav tako so poudarili, da se morajo pogajanja za-, ključiti'še ta mesec, kakor se mora tudi do konca meseca urediti vprašanje, doklade za menzo; za katero je bi! podpisan sporazum že meseca avgusta.
Delavci pomožnih podjelij . na inšpekloralu za delo
ŠOLSKE VESTtl
Na Višji realni	]
Na V is Ji reaun •	. s
klasičnimi v.zpM ;eljkom v slovenskim učnim J jtt0 Trstu se začne novo »oU )5 1956-1957 v ponedeljek i#
oktobra ob 10- url 1 starega-v cerkvi sv. Antona
Prosvetno dru*tvo
riw,,»,wJ  ------------- neV^4'
perle« obvešča, j<*am (
vaja do	*
Priporoč pevkam udeležbo
perle« obvešča, o« - jO.JD vaja danes 9- h	i-1
Priporočamo vsem P no*ei'i7* pevkam točno in P
ieležbo.	Tfltj	t«
Glasbena Matica ▼ oOČj1
imela svoj deveti r**0^ jo.
i,,tri	10. oktotora
 	ueyr»‘	-r.
zbor jutri. 10- ° jLji. s Š*" ur; v Ul. R..ManraJjf
un v ui. n.	.
dečim dnevnim redom.	-
1 Otvoritev. 2- P<?roč„^od"
,Tlr-3-
ciortariev. 3. Poiw»* nm',i ga odbora _ 4. Volitve
odbora. 5
Ibora. 5 Razno.	,	„i
Ako ne bo ob napo v ^ ačni zbor sklepčen sdnJjtvd'j2 « smislu člepa 23 pravil čez pol, številu prisotnih čtaw>.
PD .Ivan Cankar«. Pjjjrfi#
20.15 bo v društvenih potne pevska vaja. Priporoča številna udeležba.
vzgoi**
V spomin prem“-u" jold£ telja Ludvika ketern«ia»
telja Ludvika reieur d#“£, ga upravitelja v
ta družini J. i»
lir za Dijaško Matico.
Exceisior. 15.30:
Hoiden, K. Novak^ .^,. !• Fenice. 15.30:	«Zavojey*^
VVa.vne, Š. Havvvarc1	pd-
NazionaJe. 16.00: ‘9*<'k3šV, ,
dne«, G. Cooper G. jgotitO’’
Filodrammatico. 16.30-
V. Mayo, G.	s	,lV
Supercinema. 15.00. <Tj0nt«.
obleko«.' G. Pečk- gOpS^tj Arcobaleno. 16.00: Normandija«, R,	.,
VVinters.
Astra Rojan. 16.00: *5*°o. ^
je v Buenos Airesu«’ barrv, R. Escalade. ijt„, Capitol. 15.30:	«P;t*tV
Bacall, R. Widtnark. je Criataik). 16.00: ‘biMm vA
lo.mi.	varivO
bratovi), B. Hope. ■* j s Grattacielo. 15.30; »M02,, *
obleko«. G. Pec*c nrei - jz Alabarda. 16.00: »Rot JJjJoii. v lie kakor prej«. R-	,.a,
Sanders.	  polit'1
Aristou. 16.00: «Pozor.
V. Mav o, B. Benjett.	w r
Armonia. 15.00: osvojilo Zapadli. D.
AurOTa.lngj6.00: «KralA*V|«**)i strelec«. R. Taylor^,wi. aribaldi. 16.00:	^
Ideale. 16.00: itAvtomobrj^j^,,
vi«. W. Campbell. »*' j, r Impero. 16 00: «Skr»”u .
riarčnk 1, CeJikoV*»-T
darčuk. L.
Italia. 15.30:
ca«. B. Lancaster. (J-Lt r S. Marco. 16.00: lji». M. Renmne.
Kino ob morju.	gjv>
s\t rzvb,,	A Qr»ndi. NI- >«lj r
otrok«, A. Sordi.
Moderno. 16.00: tVel,^d»Kr sarji«, F. U>vejoV. i? Savona. 16.00: (<Ve g iVjJjji-
Delegacija priložnostnih delavcev pomožnega podjetja «Assistenza» je šla včeraj r,a inšpektorat za delo, kjer jo je sprejel načelnik utada c r. Di Lucia. Delavci so mu predočili vprašanje pomožnih podjetij, ki »prejemajo dela za razna podjetja v pristanišču. Pozvali so ga, naj intervenira v tem vprašanju. Delavci se bodo v prihodnjih dneh obrnili tudi ■ na razne predstavnike oblasti.
* * #
Občinski svetovalec in član notranje komsiije ladjedelnice Sv. Marka Giuseppe Burjo je v imenu pokrajinske FlOM izročil predsedniku republike Gronchiju .»'pomenico o podjetjih IRI v Trstu.
Sindikata uslužbencev Ace-gat sta izročila poveljstvu u-jrravrie policije 73.175 lir, ki so jih uslužbenci zbrali za družino pokojnega mestnega redarja Franca Cergola, ki je zgubil življenje pri opravljanju službe.
Nov disciplinski ukrep
proti delavcu Marcosimju
Lastnik ladjedelnice «S. Giusto« nadaljuje represalije proti delavcu Liberu Marco-siniju, ki je tudi član notranje komisije struje Delavske zbornic* CISL. Najprej je lastnik delavca suspendiral tri dni, kar je najhujša kazen pred odpustom, sedaj pa ga je premestil na delo v drug oddelek. Sindikati menijo, da je disciplinski ukrep vsekakor pretiran, ker je bila vsa »krivda« delavca v tem, da je odšel z dela na pogajanja na sedež Zveze industnjcev, ne da bi obvestil o tem lastnika
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. in 8, oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 14 oseb.
POROČILI SO SE:	delavec
Bruno Prandi in prodajalka Lucia Possa, delavec FulVio Crč-cich in šivilja Licia Taissini. mizar Guido Bisiacchi in gospodinja Renata Senatoor.. električar Giuseppe Sarki in šivilja Liljana Langenvvaller, prodajalec Renato Jerman in gospodinja Anna Co-ciancich.
UMRLI SO: 70-letnl Giuseppe Vatta, 47-letna Bruna Verbano-vich por. Makale. 57-letni Carlo Martini, 42-letna Silvana Pilaoco 77-letru Ermenegildo Chiaruttini. Rosa Reggente stara 2 uri, 74-letna Aliče Diemand por. Riva, 73-letni Carlo Škerl, 55-letni Gio. van-nii Picech. 75-letna Emilia C.ottardis vd. Kovačič. 89-letna Cristtna Zwiter vd. Steinkegler, 58-letoi Eugenio Steidler. 81-let-na Jožefa Bogateč vd Stefančič. 54-letni Francesco Ceresola.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Catnmello. Drevored XX. septembra 4; Godina,
n,je«, V. De Sica ‘>■1 *v' Viale. 16.00: »Pojoč *2U. -i mi«. L. Tajoli. N-Vittorio Veneto. 15 4°
' pa«. H. Bogart, f ■ r,t«K Belvedere. 16.00: «P°'	p
Camilla«.	.	-^niitk*8,	Ji-
Marconi. 16.00: činska tolpa«, B. L	aj-
Maxwell.	,	. v r
Massimo. 15.30: vi«, R. Conte. M.
Novo cine. 16 00: «Ksrjje P5ji, mi«. A Togliaru. iepč(IV Odeon. 16.00: «Rf®ŠLji.
S. Pampanini. A. r", jin^ Radio. 16 00: «Ohika»%'	j.
A. Lane, D.
Venezia. 15.30: «J«We,w Fossev. F. Toezi.
Skedenj. 18.00: «08-15»
TOREK, 9. oktoM* ^ THST POSTAJA jjiV
11.30 Orkester Predavanje:	12	1®	*LU
n i ■ i ■> 45 V	..	j«)
nekaj; 12.45 V 5 fllIr)Ov: 12.55 Melodije . 'z, ,7.30 Jht
Glasba po željah:.
Ir. 1
glasba; 18.00 ElgfU ,
violino in orkester. raznih narodo-v; 19“” ovi solisti:	J®1
njegovi solisti; -	ku’'
vedež; 19.30 Pestra fharlie,V
Šport; 20.05 Pianist jfi.fl -|> 20.30 Slovenski ,°^1 p»l^:
pin: . Les S.vlphid«.	č
Albert Husson: »A0*, jem
nja«, veseloigra ■L odm* 23.00 Južno-ameriški	.
TRST *•	|«$t
14.30 Tržaška ^ ka; 18.45 Spored za ^ Ciganski orkester. ^ fsm nični koncert, ol,rIK ■
Rlspoli,	p	E	H . „ ,**
Poročila v 13 30 m 19.00.	,	-«jpl:
Poročila v hailj13	.irf;
12.30. 17.45 lit 22	IK.l1
5.00-6.15 Spored '	7.<%s»
6.15 Jutranja 8^ 7.2*^
Spored iz Ljubljane. } KfJV' za dobro jutro:
/.*» uvuiu 1 w	|
8.00-12.00 Spored 13.45 Tisoč in
spored solistične^	i).
_______
anske "»rodi^un«^
Spored IZ . 17.2®., irjf
goslova
17.00 S,~___________ .	,	,
Ritmi in. popevk«- d , f arije: U-O^9;30, jS: ’Sr»L
J j a n e: 19.30 F.. ^
Je
svet:" 20.00-234
Ljubljane: 23.10	!
5 L O V E N 1
J A.
jlJ, l4
327,1 m, 2«M *• 6.<>V:
Poročila ob «•”"(j.dO. * |pč 13.00. 15.00, 17.00- .yorl r*!.
10
30 Jezikovni Sflj* tev). t(i45 Meij^L W rr.
priredbi E. Adam'r'^
Deva; 12.40 J°ha?3 |5 L > Madžarski plesi:	jje
glasba: 13.30 00 ^ K,i 14.35 Zeleh ste .-rfodf 16.10 Popoldanski » JVjj.rt cert:	17.10 Zabavj tedOT^,
glasba: 18.00 Spor1'!,
Iz solistične	pV
ib 1 n.il si 11I iou ’	90. JU	»T -A ' .tl1
skladateljev; 20.10* p. ’rešeren iz Kra^i|sK»,T5 Jparia: 20.30	Ji-1
l,, l«,l |d. lu.Jw
scher: Večno bred> fl.
veliki zabavni or
TELEV^VjV
-JO « [418° fl'
18.00 Za žene:
Prliatell živali, ranto in Tina 1* ona in drugi«.
A
5-SAMBRAILO:
Italijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu
(Nadaljevanje in konec) Prav tako so določene ome-m°či motorjev rito	»	*ad'^ *n	g'et*e nj;hove
0	•	Najmanjši	motorji mo-
jo imeti 100 HP, najmočnej-" ,pa 150 HF, ali 175 HP za
ton V** m°l°rje- Medtem ko naza ne sme presegati 35 grških ton
rih''t*e on-'ei)tve zadevajo ri ' ,e naprave:	italijanski
Vu1Cl ne	smejo	imeti na kro-
t_	ladij	drugačne na-
jjj■	*	0(1	onih,	ki služijo iz-
Ucn° za vrsto ribolova, ki j , sP°razum predvideva v , Menih conah. Tako je ribo-
lov z lj«r,
vlačenjem mreže dovo-od V omenjenih conah le 1. septembra do 30. apri-Tjv me(Rem ko je globinski v °ov dovoljen le od 1. no-rM ra d° aPrl'a- Ribolov vjb • zar°da za razmnože-t Je dovoljen v zadevnih le od 1. marca do 31. r*u»ta (7. člen), lov * '‘anskc ribiške ladje, ki j'?.0 v 1*1* conah, ne morejo kot * drug*^ ribiških naprav. 80 °ne. ki služijo izkljue-način ribolova, ki je jt ai-.Vl<*en za zadevne cone. r.	ribiči, ki lovijo v
Vij:	ko ie ribolov do-
r‘*dlSit Se, rr0ra'° drŽati V
j»» 1	morske milje od
ioin* °vansk'h oznak, ki kanit t narnest'tev mrež in 300 rov od oznak, ki kažejo
ij . - za globinski ribolov, j, r °l°v s pritrjenimi mre-Pol 'n 7 vrečami. (8. člen), lii ag teSa morajo biti ita-Ijtn r'biške ladje oprem-* m 7 Daslednjimi lastinami: knir*'^n0 knjižico, sanitarno nim 'j0, kakor ,udi s poseb-
^tična°
Je ; dri;
dovoljenjem za ribolov Je ?Cja knii*ica je dokaz, da , adevna ladja italijanskega
ti» V ^va' da je vpisa-Italijanski ladijski re-ti,ije ln da ima svoje prista-0i,, na sektorju italijanske ®anitarna knjižica je
. dobr
so vsi člani posad-
vi. "“fega zdravja. Ti pre pr a*tni ukrepi imajo za cilj li.i>;v ec'^ev razširjanja nalez-
b°,a
'leiije
rjanj;
Posebno dovo-zs ribolov pooblašča t» |Vn° Ttbiško ladjo, da mo-W„v“i na nekem točno do-t»ko e,n P°dročju neko prav d(Yo]. določeno vrsto rib. Ta itjiij	izdajajo	pristojne
fO|,i?nske oblasti in sicer na m0(jtlne.m obrazcu, katerega Jug ie Priložen sporazumu. ,Voj s °vanske oblasti potrdijo jtt Postanek s tem. da da-iiCll-^0j vizum na to dovolj ’ s čimer potrdijo nje-Ha ^'javnost (5. člen).
»•, s°'°v italijanskih ribičev 'JJttli* i'*1 za katere niso ]>gVj Voljenja, je večkrat s9 °čil izpodbijanja za ča-tiUj**r*j-^Pjega sporazuma o dto SVU. 'z leta 1949. Dejanih ° italijanski ribiči sma-r'fcoi0 da j'm dovoljenje za frčje V za katero koli pod-v,,h ?ad°šča za ribolov v je dovoljenih conah, kar ’ jt 0 v očitnem nasprotju
*) recnimi določili zadevne-
,crazuma
liijjj , . sPorazum priznava ita. Dr^vi lm ribiškim ladjan ^Viht 2atočišča
Ghn. .
»Sr
je ta pravica
** ,^na
primeru
na majhen sektor
tj„ 0 dejstva, da so sektorji, loviti 'n°rp3° ita!ijan,ki ribiči Piavjp *°^no določeni, jim je •tip . Zatočišča priznana sa-JUgOjl^de tistih pristanišč na Mi}j9°',anski obali, ki so naj-
tlf,Rled ■ ,ektoriem- Gre za **šl« jnja Pristanišča: Komiža, šfiij 'd118- Rogoznica in Novi. <>:„ 'j, "'hiške ladje, ki zapro-9:=«iha Zatočišče v teh prista-Hirjv’ Se morajo obrniti na •tojfi;0 Pristanišča, ali na pri-
či
■*«ov
“H).
Med
ljudski
kraj
odbor ,ali na evni organ (7.
Vse ribolovom se morajo Jt aj.a!'ianske ribiške lad-Pravilnikov pristoj-
tl,Kdr*ati '
l-e-t, )Ug°slovanskih oblast
l? ^ So -•
)Urtt<ij. - i>i priarzaie pravico ‘talji. ?'.ie ’n nadzorstva nad ‘Otti, y sk‘mi ladjami med ča-'*e l°vijo v jugoslo.
tej, 1,1 vodah
Y izvrševanju a^Z0lR^va mora obalna Hi s Predvsem z gotovostjo dtpf.,, P°močjc navigacijskih
ste področje lova. (2. člen, 3. odstavek).
V sistem nadzorstva spada tudi pregled italijanskih ribiških ladij, to je kontrola dokumentov in pregled tovora, brez česar je nemogoče ugotoviti prekršek pravilnikov glede prepovedane uporabe ribiških naprav, ki so izrecno omenjene v 4. členu sporazuma. Po določilih 9. člena je to pravico pregleda moč vedno izvrševati v času, ko se italijanske ribiške ladje naha. jajc na področjih predvidenih v sporazumu, t. j. tudi če ni bi! izvršen nikakršen prekršek ,samo zaradi redne kontrole. Po drugi, plati, na dru-g-h sektorjih ribolova, ki niso omenjeni v sporazumu, morejo jugoslovanske obalne s*raže tudi vršiti to kontrolo, če domnevajo, da je neka italijanska ribiška ladja napravila prekršek, t. j. da je lovila v jugoslovanskih- teritorialnih vodah, ali na področju odprtega morja.
Pri tem bi mogli postaviti vprašanje, če italijanske ribiške ladje morejo imeti pra-vco mirnega in nenapadalne-nega prehoda preko jugoslovanskih teritorialnih voda in jugoslovanskega področja odprtega morja, kakor vsaka druga trgovska ladja. Mnenja smo, da splošnega kriterija, ki je v veljavi za miren in nenapadalen prehod trgovskih ladij po teritorialnih vodah neke obalne države, ni mogoče uporabiti pri ribiških ladjah kajti vsako ribiško ladjo, k se nahaja v tujih teritorialnih vodah, je dejansko moč vedno sumiti, da je tja prišla. da bi nedovoljeno lovila rbe, če pri tem ne gre celo za hujša dejanja, kakor tihotapstvo in vohunstvo. Izjeme bi mogli naplaviti izključno v primeru ko je prehod neke ribiške ladje neogibno petreben, da more po tej poti priti v neko določeno in pooblaščeno cono ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah in v jugoslovanski coni odprtega morja, ali da se po najkrajši poti poda na mednarodni sektor ribolova. V vsakem primeru pa bi bilo treba izvršiti pregled te ladje, da bi ugotovili točnost teh dejstev.
Istega mnenja je bila argentinska vlada ob priliki svojega spora z Združenimi drža. vsmi Amerike ko so ameriške ladje šle skozi argentinske teritorialne vode, baje na mirnem in nenapadalnem prehodu na tej poti pa so hkrati lovile ribe. Argentinska vla-
da je dovolila tak prehod, toda pod pogojem, da se s pregledom ladij ugotovi, ali so vse nj,ihove ribiške naprave praviloma zapakirane v svojih skladiščih in da ugotovi, če so ladje usmerjene proti določenemu sektorju ribolova in če je njiheva smer dejansko tista, ki vodi tja.
Poleg koncesij italijanskim ribičem, vsebuje italijansko, jugoslovanski sporazum tudi dogovor med obema deželama glede demarkacije con za ribolov v Tržaškem zalivu (4. člen). Do tega dogovora je prišlo, ker je širina Tržaškega zaliva med jugoslovansko in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pogled na Mont Blanc in na žičnico, ki te pripelje na Aiguille du Midi (3843 metrov)
8. KONGRES KPK IN «KITAJSKA POT* V SOCIALIZEM
Kaj je «množična linija
»
Kitajski komunisti polagajo veliko pozornost pogojem, ki jim jih nudi njihova dežela, hkrati pa analizirajo tuje izkušnje in jih primerjajo s svojimi
Zadnji kongres komunistič- mu in tuji nadvladi, dočim ne partije je že mimo, kljub | se je prej že več stoletij bo-
temu se bomo ob njem ponovno ustavili in to vprav v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti. na kongresu in s problemi, ki so bili tu obravnavani.
Kitajska je za Azijo zelo za. riimiva in privlačna, privlačna je celo za ves svet in to zaradi tega, ker je izredno velika zato, ker se zelo naglo razvija in tudi zato, ker v svojem razvoju ubira precej svojstveno pot, ki temelji na njenih lastnih izkušnjah. Zavedati se namreč moramo, da :ma Kitajska sto let staro tradicijo borbe proti kolonializ-
Z IZVAJANJEM POVSEM KONKRETNIH ZAKONOV PRIDEMO TUDI DO - ABSURDA
Bodoča raketa na atomski pogon ki j o bodo pogan j ali «fotoni»
Sedanja najhitrejša letala z nadzvočno brzino so pravi počasneži - V atomski znanosti smo šele v predzgodovinski dobi - Toda tudi bodoče generacije ne bodo uresničile načrta, ki temelji le na teoriji
O morebitnem poletu človeka izven atmosfere Zemlje govore in pišejo na veliko in na dolgo. O tem vprašanju so se mnogi ukvarjali pred časom tudi na kongresu «astro-navtova v Rimu. Tedaj smo o raznih načrtih in predlogih že pisali in v drugem članku tudi na kratko omenili mnenje in domneve znanega nemškega strokovnV a Eugena Saen-gerja. Ker je bil njegov referat o tem najbolj drzen, najbolj fantastičen, se bomo ob njem ponovno zadržali in ga skušali čimbolj preprosto in razumljivo prikazati.
Predvsem nekaj besed o samem Saengerju: Rodil se je 1. 1905 v Presnicu na Češkem. Visoko šolo je dokončal v (Iradcu in na Dunaju 1. 1933 pa mu je ministrstvo za letalstvo v Berlinu, kamor se je bil preselili poverilo nalogo, naj ustanovi in organizira, zavod za rakete. Tedaj se je lotil načrtov, da bi izdelal raketo, s katero bi lahko bombardiral tudi Avstralijo. To je bil prvi resen študij za grad-
njo
radiovodenih izstrelkov.
Jasno je, da je bil Saenger med prvimi graditelji znanih nemških rušilnih raket, s katerimi so nacisti bombardirali Anglijo. Po vojni je Saenger delal v Franciji, nato se je pred dvema letoma vrnil v Nemčijo, kjer se v ((zasebnemu zavodu ukvarja z gradnjo medplanetarnih raket. Pri tem moramo še omeniti, da je njegov najtesnejši sodelavec njegova zena Irena Brcdt, ki je prav tako visokvalifici-rana strokovna sila na tem področju in je že za časa vojne delala izključno na tem področju — seveda za vojsko.
Preden preidemo na opis Saengerjeve zamisli, moramo takoj pribiti, da temelji vsa njegova zamisel na strogo znanstvenih osnovah, da pa je hkrati vse to le teorija, ki je j ne naša doba, ampak še niti marsikatera generacija ža nami ne bo skušala uresničiti v dokončnem obsegu, ker že meji le na fantazijo, ki je naše dojemanje v današnjih tehničnih možnostih sploh še
ne more niti pravilno dojeti. . tem gre njegov drzen načrt Za,kaj gre? Ko bo človeku | še tako daleč, da bi raketa
možno ustvariti letalo ali raketo ,ki bo razvila brzino svet. lobe bo mogel človek prodreti ne le na Mars ali na Luno, ampak tudi tja daleč v vse-mirje meij zvezde-stalnice, ali celo med meglice, ki so od nas oddaljene tudi na tisoče svetlobnih let. Ta polet bo še lažji, če si bo človek zgradil v vsemirju posebne »postojan ’:e», pristajaPšča, pomožna letališča in druge baze.
Za to pa so potrebna letala ali rakete z ne\4erjetno brzino, ki pa je, teoretično vsaj, vendarle možna. Znano reakcijsko letalo vrste «Bell X2», ki je letelo z brzino 3.000 km na uro, je letelo z brzino 833 m na sekundo. Ta brzina je za naše sedanje pojme nekaj velikega, za polet v vse-mirje pa je to še zdaleč pre-■.malo, ali bolje povedano je to kvečjemu polževa brzina. ali niti to ne.
Moderne rakete pa razvijejo že mnogo večjo brzino: 5000 do 7000 metrov na sekundo. Toda tudi to še zdaleč ne ustreza zahtevam, ki jih postavlja kot pogoj Eugen Saenger. Tudi v primeru, če bi zgradili raketo, ki ti razvijala brzino od 10 do 20.000 metrov na sekundo, bi bili še vedno za najmanj 15 do 30 tisoč krat izpod brzine, ki jo predvideva v svojem načrtu Eugen Saenger. Eugen Saenger namreč predvideva gradnjo rakete, ki bi imela svetlobno brzino, to se pravi 300 km na sekundo.
Za izvedbo načrta, ki ga predvideva Saenger, je edino pogonsko sredstvo atomska e-nergija, toda tudi pri tem so postavljeni določeni pogoji. Gre namreč za sledeče: pri sedanjem izkoriščanju atomske energije se surovina izkorišča le delno in po samem Saen-gerjevem mnenju smo v a-temski znanosti še tako daleč, kot je bil predzgodovinski človek v odnosu do nas. Za izvedbo njegovega načrta pa je potrebno pogonsko surovino izkoristiti stoodstotno. Teoretično je to vsekakor možno
V teh naših časih, ko se človeštvo pripravlja na medplanetarne polete, se sla po neznanem polašča tudi živali... Tako tudi mlada žaba išče nova obzorja, če se Ji ni le zahotelo na sprehod z neobičajnim vozilom
izkoriščala kar sam zrak, ki bi ga na eni strani vsrkavala in ki bi nato po določenem procesu poganjal raketo po vsemirju. Kot primer, kako bi to praktično prikazali, bomo navedli ladjo, ki bi namesto nafte uporabljala kot pogonsko sredstvo morsko vodo.
Poleg te prednosti —■ nam-reg zraku kot pogonske surovine, — pa je še nova prednost stoodstotnega izkoriščanja atomske pogonske surovine ta, da se najosnovnejši delci tvarine — fotoni — gibajo z brzino svetlobe, saj so fotoni dejansko atomi svetlobe. Zatrjujejo sicer, da je svetloba neotipljiva, da je brez teže, da je to le vibracija tvarine. Toda to — po Saengerjevem mnenju — ni točno. Svetloba je čudna oblika energije, ki ima svojo težo, svojo pogonsko moč, ki jo lahko usmerjamo kamor hočemo, ki se odbija od telesa ali od magnetnih polj ali jo telo in magnetno polje privlači. Sicer ne vemo točno, kako bi jo opredelili, — pravi Saenger — vendar je gotovo, da ni nekaj neotipljivega, nekaj, kar bi se ne dalo stehtati. Saenger celo zatrjuje, da m nujno, da bi svetloba; za katero se danes računa, da ima največjo brzino, ne imela kakega drugega elementa, ki bi imel še večjo brzino. Gre nato še za tem, da se odkrije in izkoristi možnosti za usmerjanje fotonov v obliki brizga, k’ bi poganjal raketo. In v tem primeru bi se brzina rakete približala brzini evetld-be.
S tem pa bi hkrati prešli iz sedanjega pojma brzine v povsem drugi pojem. Naš sedanji pojem o brzini bi lahko vzporejali s sedanjimi pojmi o optičnih pojavih.
Jasno je, da bi v tem pri meru sedanji zakoni mehanike bili povsem preživeli in neuporabni. Fizični zakoni, ki danes urejajo vsemirje, bi bili zastareli in človek bi se znašel v povsem novem svetu z novimi zakoni, ki bi pa vse-
n šele ko se atomska suro- kakor temeljili na zakonih, vina izkoristi stoodstotno in ki jih je postavil veliki zpan-spremeni v pogonsko silo, do- stvenik Einstein. Ko bi se bimo ustrezen sunek, ki bi brzina «rakete na fotone« pri-nam dal potrebno brzino. Pri I bližala svetlobni brzini, bi se
tako njena masa, kot njena
vsebina — ljudje, naprave, in instrumenti — pretrpela popolno spremembo. Vsa zunanja masa bi postala bolj velika. Toda izkušnje uče, da potnik, ki se giblje s stalno brzino, ne opaža sprememb, ki jih zunanje gibanje narekuje prometnemu sredstvu, v katerem potuje. Zato bi ljud je, ki bi bili zaprti v tej raketi, ne opazili zunanjih pojavov, o katerih smo govorili in za takega potnika bi s? pojem časa povsem spremenil. Človeški organi bi prenehali delati s sedanjim ritmom in čeprav bi ne prišlo do bioloških sprememb, bi človeški organi delali tako počasi, da bi človek sploh ne ostarel. Medtem ko bi nekdo z Zemlje niti ne mogel slediti raketi, ker bi se ta, zaradi svoje neverjetne brzine, tako zmanjšala ali bolje skrajšala, bi potnik v raketi živel skrajno počasi, na vsak način mnogo delj kot tisti, ki ga od zunaj rakete .opazuje.
Ce bi hoteli ta pojem po Einsteinovih zakonih o mehaniki dosledno izvajati do skrajnosti, potem pridemo do zaključka, da postane masa neskončna, in s tem tudi vse zakone, ki so z njimi povezani, Seveda je to možno le v zamisli, v fantaziji. V tem primeru bi se za potnika v raketi čas ustavil, človek-pot-nik bi sploh ne starel, ampak bi postal nesmrten.
Tega pa bi človek v raketi sploh ne opazil. Potnik v raketi bi vedel le, da potujejo z neverjetno brzino 300 tisoč km na sekundo.
In tako bi mogel človek s tako napravo poleteti tudi do zvezd-stalnic, do skrajnih meglic, ki jih vidijo le zve-zdoslovci na dobrih teleskopih.
To je seveda le »teoretičen načrt« Eugena Saengerja, ki se sploh ni ukvarjal sproble-mom človeka, z njegovimi možnostmi, z njegovimi zmogljivostmi, ampak le nizal zakon k zakonu in na temelju teh prišel do fantastičnih zaključkov, ki pa ne bodo nikoli uresničeni, kajti človeku bo menda že to dovolj, da se bo z mnogo bolj skromnimi raketami povzpel kvečjemu na luno ali na Mars.
k,
dv ln drugih pripomoč-
5il»	tnesto.	kjer je
a*'janrka ladja zasa-V,$fio Pr£kršku. Izredno .
?	ugotoviti	te	podatke	!
JVečjo	Pker v J-a
STARE IN NOVE ZANIMIVOSTI IN PREDSODKI
Najstarejša mati, ki je kdaj pod noge namesto pod glavo rodila, je sigurno Poljakinja
*°5nostjo
sPore med jugoslo-rstitij 1 'n italijanskimi ob-r je	točnega	mesta
v«lja bil prekršek izvršen. !tlh Ug°to\itev jugoslovan-l>l*lji nra^.n‘b organov, ki te-
'c °zhač	••)	risbah,	ki
cbaltlj|i cehi na posebnih in •h jn,, Zem’ievidih. prilože-baij	(9.	člen).
f*io nJaa/lske ribiške ladie mo. !v» tiairavit‘ te prekrške na /''en ln®: bodisi da lovijo ^ltWenih con v Ju-1°*’ in * teritorialnih vo-fa«i,i . n.a odprtem morju. 'Sv * 'rna.'o dovoljenje za /5je ■ Za teko določeno pod. t*r>i, Ja lov’jo v neki drugi ,f!a a. .e,° nimajo ustrez. vS
,alne	JORoslovanske o-
Morgareta Krasiowna iz Komna. Kot 94-letna starka se omožila s 105-letnim Kas-rjem Racyolom in mu je v štirinajstih letih trajajočem zakonu rodila dva otroka, deč. ka in deklico. Otroka sta bi la takoj po lojstvu starikava: lasje so bili sivi in zobje so pričeli, čim so zrastli, takoj; svetlih, saj lahko zdržijo izpadati. Margareta je umrla dvojno težo. Poskusi so poka-leta 1763 v 108. letu starosti
Smatrajo, da ljudje s krat-k:mi nogami lahko računajo us daljšo življenjsko dobo in da so tudi bolj zdravi, kot pa ljudje z dolgimi nogami. Prvi imajo baje boljši krvni obtok, kot pa drugi
• * »
Crni lasje so močnejši od
.	nimajo
°voljenja.
bi
■enp. straž< 'Mi\ klb,
tu.‘brati	mogle bolje o-
i.	morajo	italijanske
'mi- *"ie imeti na svojem
°0ru
i •». M majhno rdečo in pla.
l>4VnaV°
katere model ie Od *Pur*zumu in jo mo-raniti šele ko zapu-
r.jen enajst let starejši mož, ji je sledil čez nekaj mesecev.
» * •
I.,eta 1829 se je v Angliji redil popolnoma normalnim staršem otrok Charles Char-ltsworth. S štirimi leti je bil popolnoma odrastel, majhne postave, toda skladno grajen.
Njegova močna brada in gosti lasje so v petem letu starosti popolnoma esiveli. Umrl je, ko je bil sedem let star.
• » •
Do konca XIX. stoletja so mislili kmetje v raznih evropskih državah, da je zdra vo ležati v spanju z nogami navzgor, češ da so noge bolj j	stari	odmirajo,
utrujene kot pa glava. Zaradi i	***
U-ga so dajali podvzglavnik I	Desetletnemu otroku zaraste
zali, da lahko obesimo na en sim črn las 114 gramov težki utež. Svetli lasje vzdržijo mnogo manj, vendar pa je od-v.sna jakost lasu od njegove svetlejše ali temnejše barve. Svetlo rumen las vzdrži le 56 gramov temno kostanjev pa 98 gramov. Vse to je v zvezi z «žilavostjo«, da ja plešavost bolj pogosta p liudeh s svetlimi lasmi kot pa pri črnolascih. Zdrav človek izgubi dnevno okrog šest. deset las, ne da bi zaradi tega nastopila plešavost. Posamezni lasje na glavi dosegajo povprečno starost šestih let. Iz lasnih korenin rastejo vedno novi lasje, medtem ko
rana v velikosti 10 cm v enem tednu, dvajsetletniku v desetih dneh, tridesetletnemu bolniku v dveh tednih, šestdesetletnemu pa šele v tridesetih dneh.
• ♦ »
Vzdihljaj je hoten izraz pri polni zavesti, medtem ko je stokanje podzavesten izraz bo. lečine, ki ga opažamo tudi pri živalih.
« * »
Človek je nagnjen k hoji v krogu in ne naravnost, kot bi morda mislili. V puščavah, zasneženih pokrajinah ali v mečni megli, kjer je preglednost zaradi pomanjkanja o-rientacije otežkočena, je postala'mnogim ta človeška last. nost usodna. Znanstveniki razlagajo ta pojav z ustrojem človeškega telesa, ki je navidez skladno toda pravzaprav asimetrično. Meritve na preizkusnih osebah so pokazale, da so v 98 odst. roke neenako dolge, razlika dolžin nog pa znaša 3 do 10 mm. Na tisti strani telesa, kjer je daljna noga, jc.tudi telesna moč boli razvita.
• * •
Zdravljenje z masažo je
poznal že star grški zdravnik Hipokrates. Uporabljal je celo elektriko, seveda v najbolj preprosti obliki. Pri dolgotrajnem glavobolu je dal na glavo električnega skata, ki je povzročil na tistem mestu otopelost za bolečino. « » •
Minilo je že nad petdeset let, odkar je bil narejen v fizikalnem inštitutu univerze v Wuerzburgu prvi rentgenski posnetek. Posnetek je predstavljal moško roko, katere o-kostje je bilo vidljivo. Slika je vzbudila po vsem svetu ogromno pozornost in odkritje X-žarkov, kot jih je imenoval profesor Roentgen, je dalo povod najblaznejšim domnevam. Resno so verjeli, da bo lahko vsakdo nosil s seboj aparat z X-žarki, s katerim bo lahko vsakogar ((pregledal do kosti«. V Ameriki je pričel izdelovati neki špekulant daljnoglede z X-žarki, s čimer je spodbudil konkurenta k izdelovanju perila, ki naj bi bilo, »varno pred X-žarki». Starejše dame, ki bi jim tako pregledovanju utegnilo postati neprijetno, so pridno kupovale takšno perilo
• • »
Izračunali so, da poje človek, če doseže semdeset let, več kot dvanajst vagonov hrane, kar je toliko kot cel tovorni transport. Dnevna količina hrane znaša 3200 gramov, povprečna nosilnost vagona je 4 tone. Ce pomnožimo 25.530 dni sedemdesetletnega življenja, s 3200 grami dnevnega obroka. dobimo lepo vsoto 81.760 kg.
* * »
Z mikroskopom lahko ugotovimo, kaj so jedli in pili ljudje v antičnem času. Preiskave mumij so na primer pokazale da So že v davnini poznali neke vrste pivo, ki je vsebovalo 8 odst alkohola.
» * »
Zenski glas je višji od moškega. Razliko povzročajo glasilke različnih dolžin. Moške glasilke so dolge približno 15 mm, dočim dolžina ženskih o-krog 10 mm, število nihlja-jev je torej pri ženskih glasilkah večje kakor pri moških. Od števila nihljajev je odvisna tudi višina zvoka. Več nihljajev je, višji je glas. torej; krajše glasilke, višji glas.
rila proti fevdalnim družbenim odnosom. Vsa ta borba pa je ostala vselej brez haska vse do tedaj, ko je prevzela vodstvo v tej borbi komunistična partija in jo dejansko z uspehom zaključila. Storila je pač v tridesetih letih to, kar se ni prej storilo v stoletjih. Nič čudnega torej, da je komunistična par. lija Kitajske dobila tako velik ugled ne le na Kitajskem ampak v vsej Aziji in tudi j v svetu nasploh.
Od predzadnjega kongresa partije, ki je bil pred 11 leti, do pred ta kongres, je Kitajska v gradnji nove družbe, ne ureditve ubrala svojo pot. Za to pot bi mogli reči, da je bila počasna, postopna, pri. lagojena pač domačim razmeram. Delavski razred, ki je maloštevilen, si je našel zaveznike ne le v drobnem kmetu in obrtniku, ampak cele med domačimi industrial. ci in trgovci. Sredi lanskega leta pa je prišlo do sprememb, ker je bila ta pot sicer nujna vendar preveč počasna. Zato se je začela velika preosnova na podeželju, kjer je bilo kolektiviziranih kar 92 odst. zemlje, od katerih kar 75 v zadruge najvišjega tipa. Hkrati s kolektivizacijo zemlje je bil podržavljen tudi velik del tiste industrije, ki je bil prej v rokah domačih kitajskih industrialcev. Kitajci sami zatrjujejo, da je bil lani dokežen največji uspeh v družbeni pre-osnovi dežele.
In v tem ozračju je bil sklican tudi osmi kongres komunistične partije, o katerem smo že pisali. Vse gospodarstvo je bilo praktično že ped državnim nadzorstvom, izvedena je bila skrajna koncentracija vodstva, buržoazi-ja pa je kot razred izginila. Vse življenje	na	Kitajskem
pr. je usmerjeno v smeri nadaljnjih naporov za industrializacijo dežele.
Potemtakem se od kongresa niso mogli pričakovati neki sklepi, ki ne bi bili povezani s proizvodnjo in z onimi vprašanji,	ki	se postav-
ljajo pred vsako zaostalo deželo, ki teži	k	hitrejšemu
razvoju in napredku.
In kongres je povsem izpolnil pričakovanja, ki so bile postavljena s tem v zvezi Največjo pozornost je kon. gres posvetil vprašanjem nadaljnje zgradnje dežele. Odo-bcii je dosedanjo smer indu-sti ializacije, pri čemer je poudarjena težnja po kapitalni izgradnji in gradnji težke industrije. Pred- dnevi smo v zvezi s tem brali, da Kitajska že izdeluje svoje težke tovornike, letala na reakcijski pogon in celo opremo za električne centrale. Prihodnje leto bo Kitajska izdelala v svojih tovarnah in z last. mmi sredstvi že okoli 00 odstotkov vseh strojev in naprav, ki so potrebne za njeno izgradnjo. Zato je 8. kongres sprejel predlog drugega petletnega načrta, ki predvideva dvakrat več investicij za kapitalno izgradnjo kot prejšnji petletni načrt. Od 4 milijonov ton jekla, kot ga p-edvideva načrt za leto 1957, bo do leta 1962 ta proizvodnja skočila na 10 do 12 milijonov ton jekla, dočim bodo p-emoga nakopali leta 1962 že okoli 200 milijonov ton, medtem ko ga bodo letos nakopali komaj 113 milijonov ton.
8. kongres komunistične partije je odobril tudi nekatera reva dojemanja o gospodar-sk' problematiki dežele, o katerih je bilo prvič govora že na zasedanju parlamenta letos poleti. Na Kitajskem so
namreč prišli do zaključka, da se v nagltm napredku dežele ne bodo smeli prenagliti, dokler se r.e popravi stanje v potrošnji, ali z drugimi besi dami v življenjskem standardu ljudstva. Znano je namreč, da so pogoji, v katerih delajo Kitajci, zelo težki, zato se bo razvoju lahke industrije in poljedelstva posvečala večja pozornost. S tem v zvezi je tudi sklep o decentralizaciji, kar naj odraža večjo skrb za življenjsko raven in za materialno skrb neposrednih proizvajalcev. Po. samezne gospodarske panoge bodo zato prešle pod upravo krajevnih oblasti, ki bodo delovanje teh panog tudi načrtovale. Razen za osnovne artikle, ki bodo pod državno kontrolo, se bo za vrsto pridelkov obdelovalnih zadrug dovolilo svobodno tržišče.
Tem novim pojmom v gospodarstvu se je pridružilo tudi novo dojemanje politične oblike. Prevelika koncentracija in centralizacija vodstva je že privedla do že klasične bolezni — do birokracije. In na kongresu so se še posebej ukvarjali s tako imenovano «uradniško vodilno kasto, k' ne razume potreb in ki duši mnenje podrejenih in tudi množic ter pesveča malo pozornosti življenju množic«. Zato so si zadali važno nalogo — razširiti demokracijo in boriti se proti birokraciji.
Smatra se da je kontrola in kritika, ki prihaja od spodaj, močno orožje za demokratizacijo. Prav tako je važna tudi decentralizacija uprav, nega aparata. Najbolj zanimivo in važno orožje 8. kongresa v borbi za demokratizacijo je vsekakor tako imenovana »množična linija«. Vsak funkcionar je dolžan razpravljati z množico o katerem koli vprašanju. Dolžan je nadalje učiti se od množice in preizkusiti pravilnost vsakega sklepa v odnosu na razpoloženje množic. Sicer pa to ni nič novega, ker je kitajska komunistična partija že v času revolucije uporabljala to pot in se že tedaj prepričala v njeno učinkovitost.
Vendar se tako imenovana «množična linija« nanaša pred. vrem na komuniste. Komunistični partiji se sicer prizna, va vodilna vloga na vseh področjih državnega in javnega življenja, vendar je bilo na kongresu jasno povedane. da partija nima pravice pr vzpeti se nad množico in kar z dekreti vsiljevati svo-ju voljo,. Iz tega izhaja tudi zahteva po sodelovanju z ne-č'ani partije, zahteva po kre-puvi enotne fronte in zahteva, da smejo delovati tudi buržoazne stranke. Nadalje je še dovoljeno izražanje različnih ideoloških pogledov tako v znanosti kot v kulturi. V tem smislu je bil popravljen in izpolnjen tudi statut same partije. V vsem dstalem pa je Kitajska partija, ki šteje 10 milijonov članov, o-stala na svojih starih temeljih.
O ideolo.škjn vprašanjih par. lije je bilo ne 8. kongresu ze-in malo govora. Razpravljali 'so predvsem o ideološki vzgo. ji članov Dartije. kar je izredno važno zaradi tega, ker se je število članov od zadnjega kongresa do danes povečalo za 800-krat. Iz tega„ da je bilo n i kongresu tolikokrat poudarjeno, kako važno ie učiti se na vsakdanjem življenju, bi mogli zaključiti, da je to osnovno ideološko geslo vse kitajske komunistič. ne partije. Eden izmed vodilnih ljudi kitajske partije je celo postavi' sledeči zaključek:	«Ker nam je uvajanje
marksizma-leninizma v kitajske pogoje prineslo toliko u-snehov in zmago že v bur-ž oazno-demokratski revoluciji, zakaj nam bi ta način uvaja-nja te znanosti v današnjih kitajski pogojih, v pogojih so. e:3listične revolucije, ne mogli prinesti še večjih uspehov?«
Iz teh nekaj na kratko navedenih dojemanj in pogledov, ki so prišli do izraza na 8. kongresu komunistične partije Kitajske bi bilo odveč sklepati, da gredo Kitajci po neki povsem novi in drugačni poti v socializem. Sicer pa niti sami si kaj takega ne prilaščajo. Oni celo poudarjajo, da moraio iti po isti poti, po kateri so šli že drugi pred njimi. Tudi metode, ki jih uvajajo, so precej podobne že znanim metodam. Kljub temu pa je 8. kongres komunistične partije Kitajske pokazal, da oni polagajo veliko pozornost pogojem, ki jih nudi njihova dežela, hkrgti pa analizirajo tuje izkušnje in jih primerjajo s svojimi ir' iz vsega tega delajo ustrezne zaključke.
Na sliki vidimo 19-letno Laponko Ingrid Tulean, ki je ab-solvirala švedsko dramsko solo in ki namerava snemati žilm o življenju Laponcev
Prejeli smo
MBDJUNARODNA POLITI. KA — Letnik VII, štev. 155 — Izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije; uredništvo; Beograd Makedonska ul. 31; uprava: Beograd Terezije; 31.
	aMBUi	tfl HIB		m	
POJASNILO	MINISTRSTVA ZA		POLJEDELSTVO IN		GOZDARSTVO
Nadiški dolini s ki jih je pokrajin«		o odvzeli sa prejela po z		mo 1 akon	[iste fonde u štev. 647
Na podlaqi zakona o izboljšanju gorskega predela Predalp bodo v Nadiški dolini napravili več namakalnih kanalov
Med prebivalstvom Nadiške doline je prišlo do zaskrbljenosti zaradi govoric, da je vlada sklenila odpovedati finančno pomoč, ki pritiče tem krajem, ker so jih spoznali za gospodarsko pasivne kraje. Nekateri parlamentarci so zato vprašali ministra za poljedelstvo in gozdarstvo za pojasnila glede ministrovega odgovora na interpelacijo nekega poslanca o stanju pasivnega področja Nadiške doline.
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je poslancu odgovorilo na sledeči način:
«Ko je ministrstvo odgovorilo na interpelacijo nekega parlamentarca, ki je hotel izvedeti, zaraci katerih razlogov so bila gorskemu predelu, ki ga predstavlja Nadiška dolina, odvzeti fondi na podlagi zakona št. 647 od 10. avgusta 1050, ki govori o ureditvi gorskih bazenov, je med drugim povedalo tuci sledeče: »Gorski bazen Nadiške doline ni bil deležen fondov, ki i-o se vsako leto dajali videmski pokrajini na podlagi zakona št. 647 od 10. avgusta 1950, ker ga pooblaščeni ministrski odbor ni proglasil za pasivno področje.#
Čeprav je imel ministrski odgovor omejen značaj, se je vendarle dalo temu postopka širši značaj in se je skušalo prikazati, da yo bile Nadiški dolini odvzete vse ugodnosti, ki so ji bile priznane s tem, da so jo proglasili za gospodarsko pasivno področje, To Pa ne drži, ker se odgovor ministrstva točno nanaša na zakon št. 647 od 1Q. avgusta 1950, ki ni edini zakon v korist pasivnih področij.
Obenem so tuc'i pojasnili, zakaj niso Nadiški dolini nakazali že odobrenih fondov na podlagi zakona od 10. avgusta 1950 za ureditev gorskega vodovja in gozdov; fondov niso nakazali zato, ker so ugotovili, da so v hidro-geološkem pogledu črugi kraji veliko bolj potrebni finančne pomoči in so se v tem primeru držali pravila, da re priskoči na pomoč najprej najbolj potrebnim.
Ministrstvo pravi dalje, da se tej izključitvi ne more pripisovati velik pomen, ker je ministrstvo za javna dela z zakonom št. 589 od 3 avgusta 1949 priznalo vse občine videmske pokrajine, in zaradi tega tudi ozemlje Nadiške doline, za gospodarsko pasivno področje, zaradi tega se mu dajejo olajšave pri javnih delih javnih ustanov. Zaradi tega je ministrstvo odobrilo strošek, ki je bil na podlagi zakona od 10. avgusta 1950 porabljen zd gradnjo ceste v Črni vrh.
Ministrstvo je obljubilo svojo pomoč pri nadaljnjih ureditvah hudournikov in pogozdovanju v Nadiški colini, pri čemer bi se poslužili zakona št. 991 od 25. julija 1952, ki je bn odobren z lanskim dekretom predsednika republike in ki govori o izboljšanju gorskega predela Predalp. Za pdspešitev gradenj na podlagi tega zakona ministrstvo ne namerava ustanavlja-
ti konzorcijev med lastniki, ampak bi prepustilo izvajanje teh funkcij Ustanovi za gorsko gospoc arstvo v Furlaniji s sedežem v Vidmu.
Tej ustanovi so zaupali izdelavo splošnega načrta za melioracije. Za Nadiško dolino posebej so zahtevali od videmskega inšpektorata za gozdarstvo, naj hitro nudi prvi obrok sredstev za izvedbo nekaterih del, ki jih predvideva načrt, tako da bi lahko za ta javna dela izkoristili fonde letošnjega finančnega leta.
Poleg tega je ministrstvo nakazalo videmski pokrajini 310 milijonov lir za izboljšavo zemljišča na podlagi zakona št. 991 od 25. julija 1952; od omenjene vsote naj bi bilo potrošenih za področje okoli Nadiže 132 milijonov lir, cd katerih je bilo 63 milijonov lir uporabljenih za zasebne pobuč e. Kmetom naj bi bile izdane podpore v znesku 7 milijonov lir od predvidenih 10 milijonov za melioracije.
Ministrstvo je ob koncu izrazilo prepričanje, da bodo
poleg dosedanjih pod vzeti še drugi koraki, da se zajamči razvoj gospodarstva in izboljša življenjski nivo prebivalstva Nadiške doline.
Naknadno smo zvedeli, da je Ustanova za gorsko gospodarstvo za melioracijo julijskih Predalp, v katero so vključili celo Humin (Gemo-no), že pripravila splošen na črt, katerega izvedba bo stala dve milijardi 571 milijonov lir. Na terenu je večje število tehnikov, ki proučujejo možnosti za izvedbo načrta.
Med drugim predvideva gradnjo večjega cisterna namakalnih kanalov, kakor na primer v občini Podbonesec, St. Peter (Ažla in Klenje) ter Sovodnje. Z gradnjo teh naprav bi bilo mogoče odpraviti nesreče, ki jih suša povzroča prebivalstvu.
Prebivalstvo z zadovoljstvom spremlja vse ukrepe, ki težijo k izboljšanju njihovega gospodarskega življenja, vendar pa želi, da se z izvedbo načrtov ne bi, preveč odlašalo, kot se pri nar prepogosto dogaja.
HiiP - - 11 n 11
ISsiB:
;.-:7
'
		itHJpp.' j	
m		iSfi ;	r.-> ■*'
	li.	Isjf 'jT	
Sl li			li;
ITALIJANKO NOGOHETKO PRVENSTVO
KOLESARSTVO V ITALIJI IN FRANCIJI
ZASLUŽENA ZMAGA TRIESTINE	PS
in nepričakovan poraz Milana MUVET’"" " P,R0-«
S pomlajeno enajstorico je Triestina zaigrala s poletom in borbenostjo - Iliadi so prav dobro položili izpit, predvsem Petris
70 mil lir za javna dela vgoriški
Del vsote pojde za razširitev vodovoda v Doberdobu
Minister za javna dela Ro-1 ček je pri igri s sošolci padel
mita je poslal goriški sekcij PSDI brzojavko, v kateri sporoča. da je ministrstvo nakazalo 70.000.001j lir za nekatera javna dela v goriški pokrajini. O teh delih je bilo že dosti pisanja in končno se zdi, da bomo v kratkem doživeli začetek teh del, ki’ so nujno j potrebna. Od navedene vso-:e bo pokrajina porabila .3 milijonov 900.000 lir za razši-litev doberdobskega vodovoda. Kot je znano so mnoge vasi doberdobske občine brez tekoče vode, zato je nujno, ca odgovorni ljudje čimprej izkoristijo odobrene vsote denarja in omogočijo pričetek del 40 milijonov lir pa je mi-irstrstvo za javna dela nakazalo za razširitev greznice in nekatera obsežnejša cestna rlela v Ul. Brigata Pavia in Ul. Colombo. V Gradiški pa bodo kot navaja Romitova brzojavka lahko končno zgradil: novo klavnico, ki bo stala 11.500.000 lir.
Včeraj v Gorici 7,4 stopinje nad ničlo
Na goriškem letališču so včeraj zabeležili najnižjo temperaturo ob 5 zjutraj, ko ie bilo samo 7,4 stopinje nad ničlo, najvišjo temperaturo 14.4 stopinje pa so zabeležili ob 16. uri.
Nesreča pri igri
Včeraj ob 11 uri je avtomobil Zelenega križa odpeljal v goriško bolnišnico Brigata Pavia 7-letnega Luciana Ca-glia iz Ul. Municipio 17. De-
na dvorišču šolskega poslopja in se udaril \ levo sence. U-darec ni bil močan in deček bo v nekaj dneh okreval.
Gasilci na delu
V Villanovi zgorelo mnogo sena in koruze
V soboto ponoči so moral gciiški gasilci v V.illanovo. kjer je začel goreti senik Giu-seppa Pizzamiglie. Imeli so precej dela. preden jim je skupno z vioemskimi gasilci uspelo pogasiti ogenj, ki je zajel vse gornje prostore pro-ftrrnega senika. Zgorelo je 500 Stotov sena in 50 stotov koruze, Skoda znaša pribl iž-m 2 milijona lir.
Huda nesreča mladeniča iz Števerjana
V nedeljo zvečer se je v .Giojni ponesrečil 21-letni Anton Makuc iz Števerjana 10 Mladenič je vozil po Grojni proti mestu na motorju, na nekem ovinku pa je nenadoma padel z vozila na tla in se hudo potolkel. Na srečo so ga kmalu zapazili neki sovaščani in telefonirali po avtomobil Zelenega križa, .ti ,e Makuca takoj pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu mu je službujoči zdravnik ’1-gjtovil verjeten zlom lobanje ter se zato m hotel izreči o njegovem stanju. Včeraj pa smo izvedeli, da se je zdravstveno stanje mladeniča iz S'everjana precej izboljšalo in je upati na okrevanje
SLOVENSKO N A HODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA uprizori v nedeljo 14. oktobra v prosvetni dvorani na Korzu otroško igro
JANKO	IN
po Grimmu dramatiziral Saša Škufca
Predstav, ob 15.30 in 18.30. Vstopnice po 200 in 150 lir. za otroke pod 14. letom 100 lir. Prodaja na ZSPD in v kavarni Bratuž.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ul.
Rabatta 16 - tel. 21-24,
— KINO —
CORSO. 16.30: «Skr!atna ura».
VERDI. 16.00; »Vzdolž pločnika«.
VITTORIA. 17.00: »Zvesti prijatelji«, Vera Carmi.
MODERNO. 17.00: «Sovraštvo umori dvakrat«.
CENTRALE. 17.00: «Možje v senci«.
Za favorite četrto kolo italijanskega nogometnega prvenstva prav gotovo ni bilo najbolj ugodno. Milan je na pr. doživel na lastnem igrišču pravo katastrofo proti Napoliju. Juventus se je moral proti Sampdorii zadovoljiti z remijem, prav tako Genoa proti Udinese ter Roma proti Padovi, Torinu pa je moral pustiti kar celo kožo v Trstu, kjer ga je domača Triestina zasluženo premagala s tesnim rezultatom 1:0. Ostali rezultati so več ali manj normalni, *ako zmaga Fiorentine nad Spalorn (2:0), Bologne nad Laziom (3:1). Lanerossija nad Atalan-to (2:0), kakor tudi polovičen uspeh Intcrja v Palermu (1:1).
Po tem kolu je še vedno na čelu lestvice Sampdoria, kot spremljevalec z istim številom točk pa se ji je namesto Milana pridružil Napoli. Triestina se je z zmago pomaknila kar za pet mest naprej in dela s 3 točkami družbo se šestim drugim enajstoricam. Prav na dno pa je zdrknil Spal z dvema točkama in slabšo goi-diferenco od Padove in Atalahte.
Torino je prišel v Trst s svojo najboljšo postavo v kateri so imena, ki vzbujajo zaskrbljenost vsake še tako čvrste obrambe: Ricagni, Arce, Ar-mano. T&cchi, da ne omenjamo srednjega krilca Grossa, beka Gravo ter vratarja Ri-gamontija. Z isto postavo je uklonil Fiorentino in to r.e morda po naključju, temveč povsem zasluženo, z boljšo taktiko, boljšo tehniko in večjo borbenostjo. V Trst je torej prišel z odločenostjo, da ponovi uspeh zadnje nedelje, kar se je spričo težav, ki jih je imel Pasinati pri sestavi tržaške enajstorice, zdelo tudi možno
Toda morda je prav okoliščina, da je bil trener prisiljen postavo pomladiti, bila odločilna za uspeh Triestine. Novi in kar je glavno, mladi igralci Brunazzi, Tulissi in predvsem Petris so vnesli poleg nekaterih starih stebrov v igro novega poleta.
Vse te tri nove igralce Triestine odlikuje borbenost in predvsem vzdržljivost s katero nadomeščajo tehnične pomanjkljivosti in neizkušenost. Ce k tem trem prištejemo se Olivierija, sicer prav tako mladega toda že bolj izkušenega in- tudi tehnično popolnejšega igralca, potem lahko po dosedanjih izkušnjah sodeč ugotavljamo, da je bila letošnja kampanja nakupov uspešna. Dejstvo je namreč, da je ravno včeraj večino svojih napadov izvedla Triestina ravno po levi strani, to je po strani kjer so igrali branilec Brunazzi, half Tulissi ter krilo in zveza Olivieri in Petris.
S tem pa seveda ni rečeno, da niso imeli za zmago zasluge tudi vsi ostali igralci tržaške enajstorice. ki so pod vplivom ostalih zaigrali z velikim poletom. To velja predvsem za srednjega krilca Ferrari«. ki je bil praktično ne-premagljA in ki je popolnoma nevtraliziral Ricagnija in Arcea, to velja za odličnega Belolnija, zanesljivega Bandi-nija, za požrtvovalnega Peta-gno, za garača Renosta in tudi za Brighentija in Szokeja, čeprav znata ta dva igrati tudi boljše kot sta igrala včeraj.
Menimo, da bi včerajšnja enajsterica lahko bila standardna. v kolikor bi razne po-
škodbe in bolezni ne narekovale sprememb. Na vsak način pa mora poslej imeti stalno mesto v njej Petris, ki je pravi tip napadalca, kakršnega potrebuje Triestina. fizično močnega, z dobro kondicijo in prodornim strelom.
Kronika 90 minut je polna razburljivih dogodkov. Ne b mogli reči, da je bila to kdove kako lepa igra v tehničnem smislu, čeprav ni manjkalo tudi tovrstnih fines toda bila je to velika borba dveh nasprotnikov, ki šla dala vse iz sebe za zmago. Igra je bila ves čas cdprta brez najmanjših obstrukcionizmov in verižnih zapor. Žoga je z lahkoto prehajala od vrat k vratom in oba vratarja, predvsem pa Rigamom.i, sta bila polno zaposlena. In če so pri tem gostje mnogo priložnosti zapravili z banalnimi streli, pa so
4. KOLO
A - LIGA
REZULTATI
»Bologua-nazio	3-1
'Fioreiitina-Spat	2-0
»Genoa-Udinese	1-1
♦Juventus-Sampdoria	1-1
•Lanerossi-Aialanta	2-0
Napoli-*M«lan	5-3
*Paiermo-Inter	1-1
»Homa-Padova	2-2
•Trrestina-Toriuo	1-0
LESTVICA
Sampdoria	4	3	1	U	U	3	7
Napoli	4	3	1	0	10	5	7
Juventus	4	2	2	0	7	2	b
Milan	4	3	0	1	8	7	b
Ficrentina	4	2	1	1	8	4	5
Genoa	4	1	3	0	4	3	5
Roma	4	1	3	0	7	6	5
lwer	4»	1	2	1	4	3	4
Palermo	4	1	1	2	5	5	3
Bologna	4	1	1	2	7	7	3
Triestina	4	1	1	2	4	5	3
Torino	4	1	1	2	3	4	3
Lauercssi	4	1	1	2	4	6	3
Udinese	4	0	3	1	6	9	3
Lazio	4	1	1	2	3	6	3
Padova	4	0	2	2	9	11	2
Atalanta	4	1	0	3	3	7	2
Spri	4	1	0	3	1	7	2
domači napadalci poslali na vrata mnogo zelo nevarnih žog, ki pa so vedno postale plen odlično razpoloženega Rigamontija, ki ima največje zasluge, da niso gostje že v prvem polčasu prejeli vsaj dva gola.
Dež, ki je že v prvem polčasu temeljito namočil travnato igrišče, ga je v drugem polčasu spremenil v pravo drsališče in igralci so le s težavo obvladovali ravnotežje in žogo. Bodreni od dokaj številnega občinstva, ki se je stiskalo pod dežnike, so tudi poslej imeli domači več od igre in svoj pritisk realizirali v 23’. žoga se je naprej odbila do nekega branilca, drugič od droga, tretjič pa je prišla na noge demarkiranemu Petrisu. ki jo je z ostrim prizemnim strelom z daljave kakih 8 m poslal neubranljivo v mrežo mimo pokritega vratarja.
Proti navadi, je igra tudi po tem golu ostala odprta. Gostje so iskali pod do izenačenja in si pri tem dovolili tudi kakšno nekorektnost, domači pa so se čvrsto in inteligentno branili, istočasno pa izkoristili vsako priložnost za napad.
borbene tekme v Trstu že dalj časa ni bilo in upati je, da tudi ne bo ostala osamljena.
j. k.
deleča mama» zapusHla atletiko
AMSTERDAM, 8. — vanny Blankers Koen, imenovana tudi holandska «leteča mama* se je po 22 letih aktivnega udejstvovanja poslovila od atletike. Blunkersova se je rodila l. 1918. Prvi državni rekord je dosegla l. ’35 v teku na 800 m. Najboljše rezultate je dosegala v sprintih ter v skokih v višino in daljino. Z e poročena in mati dveh otrok je dosegla senzacionalne re-zultate; na olimpiadi v Londonu, kjer je osvojila 4 zlate kolajne in sicer v tekih na 100 in 200 m, 80 m z zaprekami in v štafeti 4x400 m. Blankersova je bila 60-krat prva na državnih prvenstvih in neštetokrat na raznih tekmovanjih mednarodnega značaja, na evropskih prvenstvih in olimpiadah.
Na svojem zadnjem nastopu, ki je bil včeraj je Blankers bila tretja v skoku v
Slabi plasmaji favoritov Romagnolija, Psmbiance, Mahne ler Anguetila, Walkowiaka in dru9'
Skratka, tako živahne in daljino z rezultatom 5,365 m.
MILAN, 8. — Na 217 km dolgi progi po lombardskih cestah so včeraj dirkali domala vsi najboljši evropski ko-lesarji-diletanti za cestne vožnje. Dirka je velja'a kot končna za podelitev 8. velike nagrade Pirelli. Proti pričakovanju je zmagal član italijanske reprezentance v Kopen-hagnu Ronchini, ki je progo prevozil v času 5.50’31" s povprečno Irtrostjo 37.213 km na uro.
Vzdolž vse proge do Ghi-salla so dirko karakterizirali številni pobegi od katerih pa noben ni bil odličen. Zadnja in glavna borba se je začela šele po Ghisalle na vzpetinah, kjer so prišli do besede gorski vozači. Ronchini, ki je doslej le pripravljal svoj napad in nadzoroval ostale nekje iz sredine glavne skupine, je potegnil, se preril v ospredje, privozil kot drugi na dirkališče Vigorelli v Milanu in nato v zadnjem krogu prehitel ostale ter zmagal v sprintu. Glavni kandidat kot Roma-gnoli, Panbianco, so bili stalno v defenzivi, popolnoma pa je razočaral svetovni prvak Mahn, ki je že na prvih vzpetinah padel v krizo in prišel na cilj med zadnjimi.
Vrstni red na cilju: 1. Ronchini, 5.50’31”, 2. Miserocchi isti čas, 3. Galea isti čas, 4.
Bruni 5.52’25”, 5. VerouS^ te (Belg.), 6. NorvertJU^ 7. Barale, 8. Sbadia
TOURS, 8.
(Fr.), itd’
Na kolesarski
dirki Pariz - Tours, na
katen
je nastopila elite» vozačev, je zmagai * Bouvet, ki je prevozil P v času 6,08-43”. Vrstn' ,,), ostalih: 2. Scheppens (B 3. L. Bobet, 4. De Vrvj (Belg.)..5. Dolhats. 6. Gauthier. nato glavnina z ItalijanL Po tej dirki je vrstni ^
posameznikov za r-~ j„n: sgrange - Colombo^ , jj,
1. De Bruyne (Bel.) t._
2. Forestier (Fr.) 58. 3-
(It.) 51, 4. De Rycke ^ g,
(Bel.)
49.
5. Gaul (Luks.) 46-Vtn Vlaeven (Bel.) 45,	•	^
Steenbergen (Bel.) in kart (Bel.). 9. WalkoWia* Bauvin (Bel.).
70-letni a tlel
ATLANTIC CITY, 8.
rvenstvo
V
tekmovanju za prvensu” ^.. žave Nev/ Jersey je v j na 15 km, v kateri je ztt> v času novega ^mer\sWSa ^ korda 1.12’40” Henry Duls nastopil tudi 70-ietni L° . ki je prišel od 22 tekm^oj.. cev na cilj zadnji v da/U ^ci* Lohman nastopa v tej . plini redno vsako leto ae nih 50 let.
PRED 60.000 GLEDALCI NA STADIONU COLOMBES V PARIZU
Madžar ska-Franci j a 2:1
(Nadaljevanje s 3.
strani)
PRIHODNJO NEDELJO:
Inter-Juventus, Lazio-Roma, Napoli-Bologna, Palermo-Genoa, Sam-pdoria-Fiorenitina, Pa-dova-Milan, Spal-Atalanta, To. rino-Lanerossi, Udinese - Triestina.
B - LIGA
REZULTATI
"CagliaruVenezia	2-D
♦Catania-Legoano	3-0
»Messina-Alessandria 1-1 "Modena-Bari	1-1
•Novara-Verona	0-0
»Parma-Taranto	1-1
♦Pro Patria-Brescia 2-2 •Sambenedett-Marzotto 3-1 •Simmentha! M.-Como 0-0
LESTVICA
Verona Messina Ale&saudria Simmenthai Ccmo Catania C at tiari Ven«zia Brescia Pro Patria Bari Novara Sambened.
Taranto Modena Parma Marzotto Legnano
3 1 U 3 1 0 2 2 0 2 1 1
1 3 0
2 1 1 2 1 1 2 0 2 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 1 2
4	0	2 2
4	0	2 2
4	0	13
4	0	13
10 0 5 2 8 0 5 1
3 2 9 6
4 3 7 4
5 5 5 7 3 5 1 2
3 4
4 7 3 5 1	6	2
3	9	1
0	5	1
ZMAGOVITI STOLPEC:
1 1 X, X 1 2, X X 1, X X X 1
Zmagovalci s 13 točkami prejmejo 30,590.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 907.000 lir. 13 točk je v Trstu dosegel pripadnik finančnih straž iz Bazovice Vettori Anton ino, 12 točk pa 8 oseb.
Italijanski sodnik Jonni razveljavil gol, ki so ga Francozi dosegli istočasno, ko je dal znak za konec tekme
PARIZ, 8	—	Na	stadionu	|	ti	praznim	viatom.	v	20’,	23'
»Golombes« se je včeraj zbra !o nad 60.000 gledalcev k «tek mi leta«, kot so označili Francozi srečanje nogometnih reprezentanc Francije in Madžarske. Prisostvovali so lepi in napeti tekmi dveh močnih enajstoric, ki se je končala s tesno zmago Madžarov 2:1 (0:0). Gole so dosegli Machos (M) V 48’, Cisowsky (F) v 51’ ter Kocsis (M) v 87’.
Madžarska reprezentanca je l.astopila skoraj v isti postavi kot proti Jugoslaviji in Sovjetski zvez:. Kljub temu, da so imeli v prvem polčasu ves čas lahno premoč, niso prišli do gola, čeprav ni manjkalo tudi skoraj stoodstotnih priložnosti. Tako je n. pr. v 15’ half Scotti odvrnil s same gol črte nevaren Boszikov strel, v 17’ pa korektno zaustavil proder Puskasa pro-
in 36’ so imeli ugodne priložnosti za dosego gola tudi Francozi, posebno ko je madžarski centerhalf Borzsei na sami kazenski črti zrušil napadalca Fontaina in je italijanski sodn;k Jonni dosodil prosti strel, ki pa je ostal neizkoriščen. Zadnjo lepo priložnost v prvem polčasu so imeli Madžar, v 42’, ko je Kocsis prosto prodiral proti vratom, a se mu je vrafar Remetter pogumno vrgel pod noge in rešil svoje svetišče.
V drugem polčasu so Madžari že po treh minutah pn-ŠU v vodstvo po zaslugi napa. dr le a Machos« ki je pred zaključkom prvega polčasa zamenjal Hidegkutija. Toda že 3 minute kasneje so Francozi izenačili, ko je Cisowsky pri sebno izkoristil nesporazum med branilci gostov.
LAHKOATLETIKA
Kačič: kladivo K2.SO Radojevič: disk 53.04
BEOGRAD, 8. — Jugoslovanska lahkoatleta Radojevič in Račič sta včeraj dosegla odlična rezultata v metu diska in Inadiva, s katerima st« izboljšala jugoslovanska rekorda in presegla olimpijsko normo. Radqševič je v odmoru med nogometno tekmo v Sarajevu vrgel disk 53,04 m daleč, Račič pa na mitingu v Karlovcu kladivo 62,80 m kar je sedmi najboljši letošnji rezultat na svetu. Pred rekordnim metom je dvakrat vrgel orodje čez 60 m in sicer prvič 61.22 m, drugič pa 61,23 m. Račič si jej s tem metom zagotovil potovanje v Melbourne, j» postal negotov odhod Be
zjaka, ki zadnje čase tudi stalno meče kladivo čez 60 metrov.
TOKIO, 8 — Japonski atlet Hogake, je izboljšal svetovni rekord v troskoku z rezultatom 16.48 m Službeni rekord pripada Rusu Sčerbakovu >16,23), medtem ko daljši skok Brazilca Silve še čaka potrdila.
RIM, 8.	— Na stadionu
Terme v Rimu je Chiesa izboljšal italijanski rekord v čimer 1 saoku s palico. Dosegel je višino 4,35 m.
Igra je poslej postala zelo živahna in Fiancozi so igrali na zmago. Madžari so pr, hm lepše kombinirali, Francozi pa so bili hitrejši. V 20’ je branilec Kaelbel rešil z gol-črte poleg nemočnega Re-metterja. Madžari so še po-’ očali svoj pritisk in y, 30’, ?2’ in 35’ nevarno zaposlili domačega vratarja. V 36’ je Csibor banalne zgrešil prazna vrata. Francoz' so potegnili v obrambo tudi obe zvezi, kar pa ni preprečilo Madžarom, da ne bi v 42’ dosegli zmagoviti gol. ki ga je z glavo zabil Kocsis.
V istem trenutku ko je Jon-ni dal znak za konec tekme, je Cisowsky zatresel mrežo z neubranljivim strelom, toda sodnik upravičeno gola ni priznal, kljub ugovarjanju Francozov.
Francija; Remetter; Kaelbel, March, Scotti, Jonquet, Marcel; Cisowsky, Piantoni, Gril-let Fontaine, Cincent.
Madžarska: Grosics; Karpa-’ *i, Kotasz; Boszik, Borzsei, j Berendi; Kockis, Puskas, San-I dor, Hidegkuti (Machos), Csibor.
VARŠAVA. 8. — Po deževnem in hladnem vremenu se je meddržavna tekma Francija B — Poljska B končala neodločeno 1:1.
italijansko obalo na veC jih manjša od 12 milj, t, j. manjša od dvavoda,
teritorialne
doloi®
orne01
.re širine teritorialnih ->ako da se teritorialne ' cd. eh dežel med seboj 111	■■■-
Zato je bilo potrebno dclaI„a središčno črto med oba obeh držav.
.S stališča- koncesij P°n ti ta sporazum veliko ^rte^0(j8 jugoslovanske narode. . če je bil kljub temu po^P^j. se je to zgodilo, da bi ^ zah čemu smo se vse trn ^
odreči, da b' vzpostavili "M
nre, miroljubne odnosaje ^ obema sosedr ima jadram
vzp°s; nle
ItalU0
ined Jugoslavijo m glede tega, kar zadeva ^ ščito in racionalno iz*0 ,ra. r-je ribolova na vsem a n>„ na, da bi iz tega moUa pravili hranitelja na*e®ajoV-bodočih rodov naših nar°K0i) (Iz »Medjunarodne P0'1
deželama. Mi želimo v;ti čim tesnejše sodelo'
Odgovorni urednik STANISLAV	fr*
Tiska Tiskarski zavod Z3 1
KINO SKEDENJ
predvaja danes 9 *•
ob 19. uri satiričen
fiim-
08/15
JHite im Cncinah
predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri
fiin>:
«HeIlgate - veliki pekel»
Igrajo:
STERI.ING HAYDEN, JOAN LFSLlE in
WARD
bond
OOOOOOOOOOOOOGOGOOCUGOOOOOOOaGGOlJOOOOOCOOOOOJOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOCJGOOIiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOO000000
r---------
IVAN BRATKO
33.
TELESKOP
Vse naokoli so bile skale, kamenje in visoke smreke. Slekla je kopalno obleko in se sončila gola. Bela polt je| zablestela na pesku in na kamenju, poraslem z mahom.j Ležala je na hrbtu, s telesom proti soncu, z dlanmi je podprla glavo. Njene prsi, trde in težke kakor grozda iz teh sončnih' krajev, so bile v tej legi najlepše. Podložil ji je glavo še sl svojimi dlanmi in se zagledal v to močno in lepo telo... «Du me ne bi kdo opazil,« je nenadno rekla, se ozrla naokrog int se oblekla, — Ko pa sta odhajala in se je sonce naglo skrilo za, vršički smrek in za skalnimi stenami, je vzdihnila; »Zdaj; si se navadil na ljubezen. To bo usodno za naju. Predaleč) narazen živiva!« — «Ne! Ne! Ne!» ji je zatrjeval ves nesrečen ob sami taki misli...
In zdaj čuti Nadjo tu pod šotorom, takšno kakor je bila, v njunih najlepših dneh. Kakšna je zdaj? Kje je? V ilegali?!
Z mamo skupaj? Morda bom obe objel čez nekaj dni —
* * *
Kamiona ni bilo od nikoder. Kak dan so rekli, da pride I »domani«,* a »domani« so rekli «dopodomani»,** Majcen je nekje iztaknil veliko, lepo knjigo, ki jo je prinesel Milošu.
* Jutri.
** Pojutrišnjem.
Odkar se je pričela vojna, ni Miloš prebral niti ene knjige. Majcnova je bila nekak izbor esejev italijanskih mislecev o etiki in estetiki. Dolgi, lepi stavki in zanimive misli, ki so v Milošu izzvale- roj novih, podobnih in nasprotnih. Skušal si je nekatere oblikovati in jih zapisati, a mu ni šlo.
»Majcen, ne znam se več izrazati. Kaj bo z nami, ko bo konec vojne?«
Hrust nasproti njemu pa se je smehljal kakor otrok: »Se boste ze spet navadili!« * Na kresni večer so v sosednjem sektorju zakurili ogromen kres. Veg kampo se je zbral ob njem, v ozadju pa so stali vojaki. Najboljši recitator kampa, Tiran, je povzdignil svoj doneči glas: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi — — —>
Recitatorjeve besede so prihajale do samotnega uklenjenca, [ki so ga zaradi njegovega položaja podžigale se bolj kakor druge. «Kaj mi je pokret?« se je vprašal, kakor da bi hotel prav ta hip obseči svojo preteklost in prihodnost: «Zanos, privlačnost in prizadevanje. Res je: kdaj pa kdaj trpi moje izpopolnjevanje, ki mi je bilo nekdaj glavni cilj, toda brez pokreta bi mi bilo življenje brez pomembnega smisla in brez
srčne spodbude za delo--------------»	Občutil je prepad, ki ga loči
od pravkar prebiranih italijanskih mislecev: hladni so in smehljajo se kakršnemu koli poletu; tega pa je poln ta boj.
Recitator je obmolknil, kres dogoreval, množice pa so se razšle. Milošu se je vedno bolj vsiljevala dilema prihodnjih ur, ko bo prišel kamion: smrt ali življenje. Vzgoja, ki si jo je bil sam pridobil pri knjigah, je bila v vzvišenem pojmovanju človeka, o katerem je čutil, da je neprecenljiv. Na začetku okupacije pa mu je rekel Igor: «Zdaj je človeško (življenje brez posebne vrednosti!« Kmalu nato mu je naročil IŠtefan: »Sežigajte tovarne! doreti mora! Ce ne boste ničesar napravili, bom šel sam!« Težko so ga prizadele vesti, ki so se kopičile vedno pogosteje: «V tej in tej ulici so ustrelili tega in tega — :--------v	tem in tem boju je padel ta in ta — rz —
tribunal je obsodil na smrt te in te---------------»
Mukoma se je navadil na to zastrašujoče decimiranje sošolcev in sodelavcev, toda ta navajenost še ni bila prezir lastne smrti, kakršnega je občudoval pri Črtu in Štefanu. Včasih je mislil, da bo tudi to dosegel, včasih pa se mu je zazdelo, da samo hlepi po dočakanju konca in da bi bil dal ne vem kaj, samo da bi videl, kako bo potem. «Zdaj je človeško življenje brez posebne vrednosti!« si je spet dopovedoval, misleč na beg.------------«A vendar je več vredno kakor
pred vojno. Poprej je bil Taras navaden fant, kakršnih nikjer ne primanjkuje, zadnji čas pa je postajal drug človek — —
Misli so se mu začele zapletati in se vsiljevati brez konca |n kraja. Zaželel si je, da bi ga prišel kdo obiskat.
# ♦ #
Neko popoldne, ko ni nihče pričakoval, je prišel kamion. Cez kako uro so ga že pričeli razkladati. Majcen in Miloš sta spet zlagala pakete na tla. Nadžiral jih je zopet Molinaro. Majcen je večkrat smuknil k šoferju in mu ponudil steklenico z vinom: «Na, pij!« Seveda so se ga razkladale! nacukali že poprej. Tako veselo še ni bilo nikdar pri razkladanju paketov. Tista dva, ki sta jih podajala Milošu in Majcnu, sta se jima priklanjala kakor belo oblečena slaščičarja s tortami. Odnašalca v skladišče pa sta si žvižgala in poskakovala, da so jima paketi nekajkrat padli na tla. Zvečer v kampu ni nihče zvedel, kdo je dobil paket, ker so razkladalci vse pozabili, kolikor so sploh kaj videli.
Ko so bili paketi na tleh, je stopil Majcen k Molinaru in mu začel kazati neki paket, ki ga je bil namenoma odprl, češ kaj naj napravijo z njim. Počasi sta odšla proti skladišču. Razkladalci pa so se v mraku motovilili okrog kamiona, si mežikali in spraševali: «Kje je vino?« Nazadnje so ga iztaknili v kabini pri šoferju, ki ga je skrival pred Mollnarom. Moli-naro se je vračal iz skladišča m začel zaklepati vrata. S hrbtom je bil obrnjen proti kamionu, razkladalci pa so se hihitali okrog kabine. V tistem trenutku je Miloš od zadaj zlezel pod voz in se potegnil v tesno gnezdece med diferencialom in šasijo, šel je z glavo naprej proti sredi voza, noge
,	tdof
pa so mu se vedno visele navzdol in bi jih lahko opazm ej. bi se samo malo sklonil pod avto. Potegnil se je še 5e tako da so končno tudi noge izginile v gnezdecu. Ucla-FJ* je ob robato železo in ob leseni okovani strop. Karnork je segel s prsti in česarkoli se je dotaknil z golo kožo " 'e je bilo strahotno prašno in mastno od olja Nazadnje Pa čvrsto utaboril na svojem skritem ležišču.
Takrat se je Molinaro obrnil in stopil h kamionu. w0ii-Pri kamionu so bili vsi: štirje razkladalci, Majcen 111 naro, samo šofer se je držal v kabini.	,	gd0
Molinaro je pogledal v kabino in na kamion, ce zgoraj, potem pa je dal znak za odhod.	.	ffa je
Šofer je hotel prižgati avto, a ga ni mogel. Prižigal s p in prižigal, toda brez uspeha. Pričel je preklinjati t>enC 'jc»j da ga mešajo z vodo. Potem je odprl motor in na njem jati-popravljal. Majcen mu je pomagal. Predolgo ne sme to <r a|i je premišljal Majcen, naj se nekdo spomni, kje je naj Molinaro opazi, da eden manjka, pa gre vse k vrasT1-
porinimo §a •' * zakliče Majcen.	-u	vSe
Razkladalci se upro v kamion, saj bi nocoj napraV Za hrusta, ki je od nekod pričaral vino.	.	-pod11'
lakrat je motor vžgal in kamion se je zagnal proti /^jod Stražar je pogledal v kabino in odprl taboriščna vrata. ^ jpc® je izginil. Majcen pa je počasi odšel v kuhinjo. Ko ga ni pU1 v.del, se je začel tolči po kolenih in se smejal, da s° solze zalile oči.	je
Miloš se je krčevito držal svoje posteljice. Metalo S .t0, sem ter tja in butalo od vseh strani. Ko so zavili na, ačel0 ^P11 J.e prah udaril v oči, v nos in v usta, da ga Je ^jra1' dusuL Nenadno ga je vrglo naprej: kamion je močno gr«' Miloš je slišal govorico, kletvice in klice vprežni živi m-čanje, je pomislil. Pričel se je plaziti nazaj. Najprej Je . jf
™™wn°ge: s prsti spf,t ril P° cestnem prahu. AVb,ei vnovič zaviral. Skušal se je s silo čimprej izviti iz .lit#
bodil noge; s prsti je spet ril po cestnem prahu. vnovič zaviral. Skušal se je s silo čimprej izviti iz ‘Lgpil zeleza in okovanega lesa. Nenadno se je zataknil v ra1	j.
Obšel ga je strah, da sploh ne bo mogel izlesti. P°l je začel osvobajati počasi, trzaj za trzajem.	,.$)
(nadaljevanje s