I \ I \ I s I \ I X I X I s > X k T * A SADAT BO OBISKAL SZ KAIRO. 22. aprila (APP) — Prihodnji teden bo egiptovski predsednik An-var el Sadat obiskal Sovjetsko zvezo. Kakor piše »Al Gumhuria«, se bo s sovjetskimi voditelji pogovarjal o najnovejšem razvoju položaja na Bližnjem vzhodu ter o okrepitvi političnih, gospodarskih tn vojaških stikov med Egiptom in Sovjetsko zvezo. JORDANIJA V CENTO KAIRO, 22. aprila (Tanjug) — Kairski tednik Akber El Jam piše danes, da se bo Jordanija kmalu priključila k paktu CENTO, v katerem so Turčija. Iran in Pakistan. Časopis se sklicuje na dobro poučene kroge v Amanu. Prvi korak v tej smeri je Jordanija storila z zgraditvijo letalskega oporišča in nakupom ameriških letal vrste Pbantom. PROTEST PROTI VOJNI NEW YORK, 22. aprila (Reuter) — Med včerajšnjimi protesti študentov v ZDA poroti vojni v Vietnamu in stopnjevanju bombnih napadov na Se verni Vietnam je policija aretirala več kot 300 študentov. Približno 1000 študentov z univerze Columbia je korakalo po ulicah New Yorka in vzklikalo: »Zahtevamo konec rasistične vojne«. SPREJEM V PEKINGU HONGKONG, 22. apnila (Hsdnhua) — Kitajski premier Cu En Laj je sinoči sprejel Jugoslovansko gospodarsko delegacijo, ki jo vodi sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič. Delegacija je prispela v Peking včeraj zjutraj iz LDR Koreje. Na sprejemu pri Cu En Laju je bil tudi kitajski minl-' s ter za zunanjo trgovino Pad Hsiang Kuo. LIMBURG ODPOKLICAN BONN, 22. aprila (Reuter) — Vlada v Bonnu je sporočila, da je ugodila zahtevi grške vlade in odpoklicala svojega veleposlanika Llmburga lz Aten. Spor med Grčijo in Zahodno Nemčijo Je nastal, ker je znani grški politik z letalom Bundeswehra odpotoval iz Aten v ZR Nemčijo. TITOV TRflKOŠCflNU Razgovor s predstavniki občine ZAGREB, 22. aprila (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je z ženo Jovanko danes obiskal Hrvatsko Zagorje. Spremljali so ga predsednik sabora SRH Jakov Blaževič, predsednica CK ZKH Milka Planinc, sekretar IK CK ZKH Josip I Vrhovec in članica CK ZKH Jelica Radojčevič. ! Najprej je obiskal Trakoščan, potem pa še Gornjo Stubico in Stgbičke Toplice. Povsod so ga sprejeli nadvse toplo in prisrčno. .ABDERITI" VOLIJO str. 3 VZAJEMNOST DELAVCEV SVETA str. 4 • Ljubljana, nedelja, 23. aprila 1972 Leto XIV., štev. 111 — Cena 1 din GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC SPORAZUM 0 [, SLEGflTSKEM SISTEMU Koordinacijska komisija o ustavnih spremembah Pred hotelom »Trakoščan« so ga pozdravili predsednik občinske skupščini e . Ivan ec, Josip Bogažalec in predstavniki družbenih organizacij in več sto izletnikov. Po krajšem pogovoru je Tito nadaljeval pot po zagorski magistrali, v naseljih ob poti prisrčno pozdravljen. Posebno prisrčno je bilo srečanje s prebivalci Gornje Stubice. Pod j lipo, kjer je Gubec pozval ■ kmečke puntarje v boj za staro pravdo, se Je Tito celo uro pogovarjal z domačini in se zanimal za spomenik, ki ga bodo Gubcu postavili ob štiristoletnici puntov. Pomnik je delo kiparja Antuna Avgu-stančiča. Stubičani so si zaželeli, da bi jih Tito večkrat obiskal, zlasti pa, da bi se udeležil proslave prihodnje leto. Nazadnje se je kolona avtomobilov ustavila še v Stubič-kih Toplicah, kjer si je Tito ogledal gradbišče »Astrinega« kompleksa za čez 10 tisoč izletnikov, kjer bo med drugim 15 bazenov, hotel in ogromna restavracija. Navdušeno pozdravljen od izletnikov in domačinov se je Tito pod večer vrnil v Zagreb v vilo »Zagorje«. Vzdolž Iliče so ga iskreno pozdravljali tisoči Zagrebčanov. PET MNENJ 0 5 ODSTOTKIH str. 6 NAŠI ZA MEJO str. 7 ŠAHISTI 0 DVOBOJU ZA SP str. 8 MmraMnmmwa OD NAŠEGA POROČEVALCA BRIONI. 22. aprila — Pod predsedstvom Edvarda Kardelja koordinacijska komisija ustavne komisije zvezne skupščine že tretji dan razpravlja o ustavnih spremefnbah SFRJ v drugi fazi odnosno o tistem delu političnega sistema, ki se predvsem nanaša na delegatsko načelo v vseh skupščinah. V komisiji široko — konkretno in tudi teoretično razpravljajo tudi o tistih vprašanjih skupščinskega sistema, ki jih bodo urejale republiške ustave, pokrajinski ustavni zakoni in občinski statuti, ker je potrebno celovito obravnavati vprašanja skupščirokega sistema, ki so pomembna za enotne osnove političnega sistema, saj bodo ti elementi prišli v ustavo SFRJ V dosedanji razpravi o koordinacijski komisiji so opozorili, da so spremembe v skupščinskem sistemu nujne predvsem zato, da bi prebrodili sedanje stanje v skupščinah, v katerih je združeno delo predstavljeno po klasičnih predstavnikih, a ne po delegacijah združenega dela. Ustavne spremembe v drugi lazi izhajajo, razen iz potrebe po nadaljnjem razvoju samoupravljanja, iz dejstva, da smo z ustavnimi amandmaji iz 1971 leta vsebinsko reformirali našo federacijo, s čemer so bile najdene najboljše rešitve za življenje večnacionalne skupnosti. O kandidacijskem postopku Koordinacijska komisija se je dokončno strinjala, da je delegatski sistem osnovna organizacijska oblika v vseh skupščinah tn da je v dele galskem sistemu novo predvsem to. da so delegacije podaljšek dela skupščin v sa moupravni bazi. Zaradi zagotovitve vodilne vloge delavskega razreda in samouprav nih pravic delovnih ljudi, se občani v občini samoupravno organizirajo na način, ki zagotavlja, da lahko čimbolj ne. posredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev tn pri usklajevanju interesov. V ta namen imajo deiovni ljudje in občani pravico, in dolžnost, da neposredno volijo svoje delegacije, ki so osnova skupščinskega sistema v občini, pokrajini, republiki in federaciji. Delegacije se volijo neposredno in s tajnim glasovanjem v temeljnih organizacijah združenega dela, krajev, nih skupnostih, samouprav, nih interesnih skupnostih in oblikah samoorganiziranja m združevanja individualnih proizvajalcev, ki delajo s svojimi sredstvi v kmetijskih, obrtnih m drugih dejavnostih. Na seji komisije so dali velik pomen kandidacijskemu postopku za izvolitev delegacij. Poudarili so, da kandidacijski postopek nikjer ne ŠTAFETA NA JUGU DRŽAVE Sinoči je prispela v Titov Veles more biti prepuščen stihiji, ampak da ga morajo nositi zavestne socialistične sile — socialistična zveza in politič. ne organizacije, ki so njen del. Demokratična pravica vsakega delovnega človeka Je, da se izrazi v kandidacijskem postopku, vključujoč tudi možnost, da se upre vsiljeva- KAIRSKI TISK 0 OBISKU Obširno o pogovorih M. Tepavca GEVGELIJA. 22. aprila (Tanjug) — Približno ob 14 Je prispela štafeta mladosti v najjužnejši kraj naše države — Gevgelijo Mladinci so jo prinesli iz Delčeva preko Peh-čeva, Berova, Radoviša, Stru-mice, valandova m Bogdan cev. Desettisoči tamkajšnjih prebivalcev, mladina m voja ki so jo prisrčno pozdravljali. V vseh krajih so pripravili ljudska zborovanja, na katerih so predstavniki družbeno političnih organizacij govorili o življenjski poti maršala Tita. Z zborovanj so mu poslali pozdravna pisma za rojstni dan. štafeta zdaj potuje proti Demir Kaplji, nato pa bo nadaljevala pot proti Negotinu. Kavadaru in Titovem Velesu, kjer se bo ustavila čez noč. KAIRO, 22. aprila »Tanjug) — Ves današnji kairski tisk obširno poroča o jugo-slovansko-egiptovskem skupnem sporočilu. Časopisi podčrtujejo tisti del sporočila, v katerem je rečeno, da je umik izraelskih enot z vseh okupiranih ozemelj podlaga za pravično m trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in da Jugoslavija in Egipt podpirata posredovalca OZN Gunnarja Jarringa nju posameznih kandidatov. V delovni organizaciji bo kandidacijski postopek pied-vsem vodil sindikat kot del socialistične zveze. Poudarili so tudi, da bodo delegacije volili za določen mandatni rok, da morajo Imeti pooblastila in biti odgovorne. Koordinacijska komisija bo nadaljevala delo prihodnji teden. V delu komisije razen predsednikov republiških in pokrajinskih skupščin sodelujejo predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, podpredsednik predsedstva SFRJ Krste Crvenkovskl, predsednik zvezne konference SZDL Veljko Milatovič in drugi. Z. ILIČ »KRUPP« BO GRADIL V SZ ESSEN, 22. aprila (Tanjug) — Zahodnonemški koncem »Krupp« Je dobil od Sovjetske zveze naročilo za zgraditev kemične tovarne v Mo-gilevu v Belorusiji. Gre za kupčijo v vrednosti 60 milijonov mark. Tovarna naj bi začela obratovati leta 1975. biTedična ZAGREBŠKEM VELESEJMU ZAGREB. 22. aprila (Tanjug) — Predsednik ZIS Džemal Bijedič je danes do poldne obiskal pomladanski zagrebški velesejem in si je dlje časa ogledava' razstavne paviljone Bijediča so spremljali podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič. predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Ivo Perišin. člana ZIS Emil Ludviger in Momčilo Cemovič, zvezni sekretar za gospodarstvo Boško Dimitri-jevič in direktor zvezne u-prave carin dr. Kerna! Tara bar. GROZEČA MURA — Zaradi močnega deževja v Avstriji je Mura čez noč narasla in ponekod v Pomurju prestopila bregove. Se nadalje raste 7 do 8 centimetrov na uro; njen pretok pri Radgoni je presegel osemsto kubičnih metrov na sekundo medtem ko struga »prenese« brez posledic le sedemsto kubičnih metrov pretoka. Poročila o poplavah objavljamo na 1. In 9. strani. Na sliki: poplave v Petanjcih pri Radencih, kjer so uredili nasipe samo na levem ob- Foto: B. Borovlč VIETNAM: HUDI BOJI ZA MESTA Osvobodilne sile zasedle mesto Hiep Duk Pretežno oblačno bo, občasno še krajevne padavine, predvsem kot popoldanske plohe in nevihte. Najnižje nočne temperature bodo med 5 in 10. aajvišje dnevne med 12 in 16 stopinjami C. ATOMI OB NILU? I KAIRO, 22. aprila (Reuter) — Po novem desetletnem načrtu bodo v Egiptu zgradili dve atomski centrali po 400 megavatov. Prva naj bi začela delati leta 1979, druga pa leta 1981. Prvo bo gradila Sovjetska zveza In Jo bosta skupaj izkoriščala Egipt in Libija, ki si bosta tudi razdelila gradbene stroške (o-krog 70 milijonov dolarjev). Kdo bo gradil drugo centralo, še ni sklenjeno, prav tako se tudi še niso dogovorili, kje bosta stali obe centrali in s kakšnimi reaktorji bosta opremljeni. GALEB — SCHUMANN KAIRO, 22. aprila (MENA) - -Egiptovski zunanji minister Murad Galeb bo v drugi polovici prihodnjega meseca i prispel v Pariz, kjer se bo srečal s francoskim zunanjim ministrom Mauriceom Schumannom Današnji »Al Ah ram« piše, da bo Murad prišel v Pariz 14 maja m bo tam ostal do 22. maja, to pa Je dan. ko naj bi predsednik Richard Nlzon prispel v I Moskvo. NOBEN NOV BOLNIK Doslej ozdravili 37 ljudi BEOGRAD, 22. aprila (Tanjug) — Štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred črnimi kozami sporoča: »V zadnjih štirih dneh ni bU prijavljen noben primer obolenja za črnimi kozami. Do danes Je bilo ozravlje-nlh 36 za črnimi kozami obolelih ljudi v karantenski bolnišnici v Djakovici in en bolnik v karantenski bolnišnici klinike za infekcijske bolezni v Beogradu. Vseh 37 ozdravljenih sc odpustili iz bolnišnic.« SAIGON, 22. aprila (AFP) — Južnovietnamske osvobodilne enote so, kot se je zvedelo v vojaških krogih v Saigonu, po hudih bojih zasedle mesto Hiep Duk. Po padcu Lok Nina in Hoaja je Hiep Duk že tretje večje mesto, ki so ga borci FNO zasedli, odkar so pred dobrimi tremi tedni začeli ofenzivo. ZDRAVILO PROTI RAKU? Odkritje ministra dr, Mahfuza KAIRO, 22. aprila »Tanjug) — List »Al Gumhuria« trdi, da Je egiptovski minister za zdravstvo dr. Mah mud Mahfuz, kf je sicer znan medicinski strokovnjak, odkril substanco, ki zdravi kožnega raka. Dr. Mahfuz se je dogovoril z neko mednarodno farmacevtsko družbo, ki bo preizkusila novo zdravilo. List trdi, da so z njim že doslej »dosegli izredne rezuita te,« vendar m česar ne pove o sestavi zdravila In o doseda njih poskusih z njim niti ne navaja, s katero družbo je dr. Mahfuz sklenil dogovor. Poročajo tudi, da so saigon-ske enote zaradi močnega pritiska osvobodilnih sil zapustile topniško oporišče »Delta«, kakšnih 15 kilometrov jugozahodno od Dak Tna na osrednji planoti. Saigonski padalci pa so morali zapustiti oporišče, ki je 28 kilometrov stran od mesta Kontuma. POZIV GOLDI MEIR Romunija obvestila Egipt KAIRO, 22. aprila (UPI) — Romunija je vnaprej obvestila Egipt o tem, da je uradno povabila izraelsko ministrsko predsednico Goldo Meir, naj obišče Bukarešto. Kakor piše kairski »Al Ahram«, je Romunija sporočila egiptovskim oblastem, da je obisk Golde Meir v načrtu za začetek maja in da se bodo pogovarjali z njo o »dvostranskih odnosih«. Romunija je edina socialistična država, ki ima diplomatske stike z Izraelom. To je že četrto oporišče, ki je padlo v roke osvobodilnim silam. Ponoči so borci FNO s topovi obstreljevali leta'sko oporišče Bien Hoa blizu Sai-gona. Hudi boji potekajo jugovzhodno in vzhodno od An Loka. Ameriške leteče trdnjave B-52 so ponoči odvrgle na sovražnikove položaje kakšnih 500 ton bomb. Saigonski časopis Dok Lap piše, da je saigonski rdeči križ prosil za 24 urno premir. je, da bi evakuirali ranjene civiliste. Danes je 200 ameriških letal sodelovalo v napadih na ozemlje Severnega Vietnama. Agencija AP zatrjuje, da je bil to najmočnejši ameriški napad na Severni Vietnam, odkar so pred šestimi dnevi obnovili bombardiranje tega ozemlja. Američani so bombardirali skladišča goriva pomembna cestna križišča, mostove in avtomobilske ceste,, protiletalske položaje in letališča. Iz Pnom Phena pa poroča jo, da postaja vojaški položaj za Lon Nolovo vojsko vse bolj resen, ker so kamboške osvobodilne sile zasedle se dem utrdb ob cesti, ki je bistvena za Lon Nolove enote. APOllO: LAVA NA LUNI Zanimivo odkritje astronavtov HOUSTON, 22. apr. (AP, UPI, AFP, Reuter, Tanjug) — Ameriška astronavta »Apol-la 16«, John Young in Charles Duke, ki sta že med prvim vesoljskim sprehodom naletela na dva znanstveno zanimiva bela kamna, sta se danes odpravila na drugi vesoljski sprehod z enourno zamudo ob 17.44. Čeprav je že skorajda očitno, da sta v petek odkrila na Luni kamnine, ki so sestavljala vulkansko lavo, sta se tokrat odpravila proti planinam predvsem z namenom, da se dokopljeta do vulkanskih usedlin in prastarih Luninih kamnin. Kontrolni center v Houstonu je najprej sporočil Johnu Youngu in Charlesu Dukeu, naj odložita svoj drugi sprehod po Luninem površju za več kot eno uro, ker sta odšla v petek spat šele zelo pozno. Ko sta se zbudila, sta bila oba izredno dobre volje. Oba sta spala približno sedem ur. »Zares dobro se počutim, prav sijajno,« je sporočil v Houstonu Charles Duke. »Spal sem kot dojenček in John prav tako. Enkrat pa sem se zbudil, ker me je zazeblo in sem si moral nadeti spalno vrečo.« John Young in Charles Duke sta se danes napotila na daljši sprehod k kamnitemu gorovju, ki je oddaljeno približno 5 kilometrov od pristajalne točke, na katero se je spustil »Orion« Podrobnosti o drugem vesoljskem spre-| hodu berite na zadnji strani. MURA JE PODIVJALA Iz Avstrije pa poročajo, da najvišji val šele pride GORNJA RADGONA. 22. aprila — Reka Mura, ki je v letošnjem sušnem obdobju dosegla večkrat najnižjo raven po vojni, je čez noč podivjala. Voda je dosegla v prvih popoldanskih urah v Radgoni že višino 425 centimetrov, pretok pa znaša nad osemsto kubičnih metrov v sekundi. Kalno vodovje, ki nosi s sabo debla in celo izruvana drevesa, se je na več mestih že razlilo po travnikih in poljih. Najhuje je v radgonski občim, kjer je voda ogrozila In delno že zalila kraje Šegov-ci, Lutverci in Podgrad, ne prizanaša pa tudi Gornji Radgoni. Tu Je kljub neprekinjenemu črpanju . vode iz mestne kanalizacije zalila del skladišča podjetja Elrad, voda je vdrla v več kletnih prostorov in grozi stanovanjskim hišam v nižjih predelih mesta. Ker prihajajo Iz Avstrije še nadalje vznemirljiva poročila, po katerih glavni val na naši strani šele pričakujejno, se ljudje v strahu sprašujejo, ali se ne bo ponovilo leto 1965, ko je voda dosegla v Radgoni najvtšjo raven v zadnjih petdesetih letih — 472 centimetrov. Takrat je Mura preplavila vse obrežne kraje in se razlila daleč na polja - ter travnike. V zadnjih letih so vzdolž Mure sicer uredili veliko obrambnih nasipov, vendar voda tudi zdaj ne prizanaša premalo zavarovanim obrežnim krajem Razlila se Je že v Petanjcih, kjer so morali ustaviti delo v pol nilnici slatine zdravilišča Ra- NOVA ŽRTEV BELFAST, 22. aprila (UPI) — V Belfastu Je danes spet tekla kri. Nekdo Je bil ubit. To Je že 314. žrtev, odkar so se pred tremi leti začeli nemiri v Severni Irski. V mestu Newryju na meji med Irskima' deželama pa sta bila AlrtuAlra rani An a denska, o poplavljanju goz dav In polj pa poročajo tudi iz Veržeja, iz vseh treh Bi-stric ter od drugod. Štabi za preprečevanje elementarnih nesreč v vseh štirih pomurskih občinah so že stopili v akcijo. Posebni opa zovalcj nadzorujejo narašča nje vode in nasipe na celot nem območju, v pripravlje- nosti pa so tudi prebivalci obrežnih krajev. Podobno kot v Avstriji tudi na naši strani naglo naraščajo pritoki Mure. Najhitrejše narašča Ščavnica, ki je na več mestih prestopila bregove in delno zalila vasi Grab« ter Lokavce. Več o poplavah na 9. strani. B. BOROVIC „NA ISTEM VALU Dobri odnosi med Londonom in Bonnom OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON. 22. aprila — Davi je zahodnonemški kancler Willy Brandt po dvodnevnem obisku v Londonu odpotoval domov v zavesti, da sta »London in Bonn na isti valovni dolžini«, kakor je zapisal neki komentator. U OBISK„DELA" V VOJVODINI Dvostranski odnosi med Veliko Britanijo in ZR Nemčijo so baje tako dobri — kakor je rekel včeraj na slovesnem kosilu britanski premier Heatb — da o njih sploh nista govorila z Brandtom. Dodal je. da v tem pogledu ni nobenih problemov. Problemi so očitno drugje. Prvega dne obiska — v četrtek — sta se moža pogovarjala o Brandtovi vzhodni poti tiki in o pripravah na sklicanje konference o evropski varnosti. Obe sta soglašala, da bo konferenco mogoče sklicati, ko bodo ratificirani berlinski sporazum in pogod bi z Moskvo in Varšavo. Britanska vlada v celoti podpira Brandtova prizadevanja v tej smeri. Kancler Brandt je obiskal London kmalu po obisku francoskega predsednika Pompidouja. Naravno je, da politični krogi primerjajo ta dva obiska. Pcaidarjajo, da se je premiera Heathu kot FILM 0 TITU ZA TUJINO odločnemu »Evropejcu« posrečilo navezati dobre osebne stike z obema evropskima državnikoma, kar pa ne pomeni, da ne bi bilo mogoče zaznati določenih razlik v stališčih Londona in Bonna z ene strani in Pariza z drage strani, kar zadeva razvoj EGS. Brandt in Heath se - zavzemata za večjo koordinacijo v zunanji politiki med članicami EGS in za ustanovitev političnega sekretariata, ki bi bil logična posledica te koordinacije, in bi zanjo skrbel. To bi bila hkrati z gospodarsko integracijo politična integracija. Brandt in Heath tudi mislita. da bi moral biti sedež političnega sekretariata v Brus-lju, da bi bil v tesnem stiku in povezavi z ustanovami EGS. Prav tako menita, da bi bilo treba evropskemu parlamentu dodeliti pomembnejšo vlogo v okvira EGS in Heath upa, da bodo oktobra POSVET 0 OBNOVI CEST Več zanimivih filmov FN BEOGRAD, 22. aprila (Tanjug) — Pri »Filmskih novostih« dokončujejo dokumen ta mi film pod delovnim naslovom »Tito«, ki ga priprav ljajo ob jubileju predsednika republike, njegovem 80. rojstnem dnevu. Film. ki ga bodo poslali v tujino, na kratko prikazuje boj za svobodo in neodvisnost Jugoslavije ter njeno posebno pot v socializem. Režiser je Boško Bra-tinkovič. Ta režiser hkrati snema tudi barvni film »Dan mladosti«. ki bo nekoliko drugačen kot dosedanji filmi na to temo. Poudarek ne bo toliko na manifestacijah, na potovanju štafete in sprejemu mladih, ki prinašajo predsedniku Titu pozdrave za rojstni dan, temveč si bodo avtorji prizadevali pokazati, kako mladi rod in vse ljudstvo v vsakdanjem življenju sprejema in uresničuje Titove misli in besede. Pri »Filmskih novostih« končujejo tudi serijo iilmov o gradnji termoelektrarne Obrenovac. Z Romunijo so se dogovorili o koprodukcijskem snemanju črno-belega in barvnega dokumentarnega filma, ki bo prikazal gradnjo hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap. V kratkem bo končana tudi prva serija filmov o železmško-transportmh podjetjih oziroma o sedanjem stanju naših železnic ter o njihovi modernizaciji. H koncu gre tudi snemanje serije dokumen tar- Samo vzdrževanje ni zadosti GORNJA RODGONA, 22. aprila — Svet pomurskih občin je na včerajšnji seji sprejela vse predloge republiškega cestnega sklada in Je soglašal tudi s predlogam zakona o dolgoročnem programi.- graditve, obnove in vzdrževanja magistralnih ter republiških cest v naši republiki v letih 1972 —1965. Čla- ne sveta Je z obširno tehnič- na vrhunskem sestanku EGS sprožili pobudo za izdelavo študije, kako povečati ugled in vlogo evropskega parlamenta. London ln Bonn ni-k.ikor ne podcenjujeta sveta ministrov EGS, kot glavne ustanove, ki Je odgovorna za politične odločitve, vendar želita, da bi evropska komis L ja ohranila ln še povečala svoj vpliv. Ta stališča se ne skladajo zmeraj s stališči Pariza. Francija želi, da bi bil sedež političnega sekretariata v Parizu. Do evropskega parlamenta ne goji posebno velike ljubezni in prizadeva si čim bolj pristriči peruti bruseljski komisiji EGS. Willy Brandt je davi pred odhodom domov, kjer ga jutri čakajo odločilne, morda usodne volitve v pokrajini Baden-WUrttemberg, zajtrkoval z laburističnim upornikom Royem Jenkinsom, ki je pred nekaj dnevi odstopil s položaja voditelja laburistične stranke prav zaradi članstva Britanije v EGS. Brandt visoko ceni Jankinsa, kot prepričanega »Evropejca«. Laburističnega voditelja Harolda Wilsona po naključju (ali pa tudi ne povsem po naključju) zdaj ni v Londonu. BOŽIDAR PAHOR SLAVJE V VELENJU VELENJE, 22. aprila — V domu kulture v Velenju je pripravil sinoči občinski odbor rezervnih vojaških starešin Velenje slovesnost ob 80-letnici rojstva vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ Josipa Broza Tita in oh 20-letnici zveze rezervnih vojaških starešin. Na slovesnosti je govoril predsednik OO ZRVS Velenje Ciril Gre-benšek, 16 rezervnim vojaškim starešinam pa so podelili odlikovanja. Najvišje odlikovanje — red republike s srebrnim vencem je prejel predsednik velenjske občinske skupščine. Nesti 2gank. V avli občinske skupščine Velenje pa so odprli razstavo umetniških fotografij o liku vrhovnega komandanta tovariša Tita, o organizaciji in izvedbi splošnega ljudskega IZČRPNI POGOVORI — Skupina novinarjev Dela, v kateri so bili glavni urednik Mitja Gorjup, odgovorni urednik Jak Koprivc, Vlado Jarc, Peter Breščak In Rajko Ocepek je pretekli teden obiskala socialistično pokrajino Vojvodino. Sodelavci Dela so se pogovarjali s predstavniki kmetijskih delovnih kolektivov, obiskali so več pokrajinskih gospodarskih in kulturnih inštitucij, imeli pa so tudi večurna pogovora pri predsedniku pokrajinskega komiteja zveze komunistov Mirku Canadanoviču in predsedniku pokrajinskega izvršnega sveta Franju Nagyu. Na sliki: Mirko Canadanovič (na desni) v pogovoru s predstavniki Dela Mitjo Gorjupom, Jakom Koprivcem ln Vladom Jarcem (od leve proti desni). Foto: B. Vojnovič ZAKLJUČEN KRO SKGZ zaključila krog posvetovanj s strankami OD DOPISNIKA RTV TRST, 22. apr. — Slovenska kulturno gospodarska zveza j'e danes s sestankom z liberalci zaključila krog posvetovanj s strankami na Tržaškem, ki se sklicujejo na ustavo in ki na ta ali oni način vključujejo v svoje predvolilne programe tudi stališča do odprtih vprašanj slovenske manjšine. | lu v JLA. Razstavo sta pri-\ | pravila skupščina občine Velenje ln dom JLA Ljubljana. Odprta bo do 30. aprila. M. L. no dokumentacijo seznanil član uprayneg^ odbora republiškega cestnega sklada Ivan \ odpora ter o življenju in de- Ros. Opozoril je na celovitost predloga ter na glavne elemente zakona, kj poleg graditve slovenskega cestnega križa (gre za projekt magistralnih cest I lirika in Sloveni-ka) napoveduje tudi ureditev republiških cest v severovzhodni Sloveniji. Zaradi hudega zanemarjanja republiških cest po besedah Ivana Rosa namreč tudi z rednim vzdrževanjem ne bi mogli ohraniti teh prometnih poti niti x sedanjem stanju. Torej marsikje tudi z obnovami ne bi mogli uresničit} napovedanega načrta, za to bo treba po oceni republiškega cestnega sklada zgraditi veliko novih cest. Več somišljenikov ima izhodišče, da bi do leta 1965 od 486,6 milijarde dinarjev namenili za obnovo republiških cest kar 70 odstotkov. Gre namreč za načrt o obnovi okoli 2.700 kilometrov cest. Člane sveta pomurskih občin je seveda najbolj zanimal tisti del programa (tudi letošnjega in srednjeročnega), ki obravnava obnovo in graditev cest v severovzhodni n ih filmov o obnovi in gradnji I Sloveniji, zlasti še v Pomurju. Beograda. ° B. BOROVIC SPODBUDA BLAGOVNI MENJAVI ' SUBOTICA. 22. aprila (Tanjug) — Danes so odprli prvi mednarodni sejem blaga za široko porabo »Panonija sejem«. Njegov namen je spodbuditi že dokaj razvito blagovno menjavo med Jugoslavijo in Madžarsko. Na prvem sejmu razstavlja svoje blago več kot 60 podjetij iz obeh držav. RAJTER ZNOVA IZVOLJEN BEOGRAD, 22. aprila — Samoupravni organi beograjskega sejma so dosedanjega generalnega direktorja Jaša Raj terja soglasno znova izvolili za generalnega direktorja v prihodnjih štirih letih. Srečanja s pokrajinskimi vodstvi KPI, socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), socialistične, socialnodemokratske, krščan-skodemokratske, republikanske in liberalne stranke ter Slovenske skupnosti so razkrila, da še noben politični organizem v Furlaniji-Julijski krajini v današnjem trenutku ne more izogniti soočenju z zahtevami Slovencev, ki po daljšem obdobju bolj ali manj raznarodovalne politike in hladnega odnosa ne le, da niso podlegli asimilaciji, ampak so okrepili svoje kulturne, politične, gospodarske in drage ustanove. Nadaljnji razvoj sožitja med večinsko in manjšinsko narodnostno skupnostjo torej zahteva začetek in nadaljevanje enakopravnega dialoga, ki naj v naslednjem obdobju pripelje do učinkovitih ukrepov v korist Slovencev. Vrsta izgovorov predstavnikov najbolj množične slovenske izvenstrankarske organizacije z vodstvi tržaških političnih strank je podkrepila spoznanje, da se za reševanje manjšinske problematike zavzemajo vse demokratične sile — tiste, kj so bile v preteklem obdobju levosredinske koalicije na vladi in one iz opozicije. Razlike so v načinu-, kako zaščito Slovencev izvajati. Za enoten splošni zakon, ki vodi k ureditvi manjšinskih zadev po najkrajši poti, se zavzemajo komunisti, socialisti, socialistična stranka pro-li \ rske enotnosti in Slovenska skupnost. Krščanski demokrati in so- j cialdemokrati so se izrekli za postopnost, medtem ko republikanci in liberalci — slednjj | so za ustanovitev posebne ko- j misije, ki se ukvarja z vprašanji 'Slovencev v Italiji — svoje stališče po zakonskih rešitvah šele pripravljajo. Pobuda SKGZ nikakor ni pomenila zgolj likvidacijo obljub v predvolilnem času. Lahko trdimo, da so stališča posameznih strank, ki so se izgrajevala v zadnjih nekaj DELEGACIJA GREENVVICHA NA VTŠ MARIBOR, 22. aprila — Danes so člani delegacije angleškega mesta Greenwich pod vodstvom županje M. I. Kingwell obiskali višjo tehniško šolo. S predstavniki šole ln združenja mariborskih Visokošolskih zavodov so se pogovarjali o problemih visokošolskih zavodov v Maribora. Iz Maribora so odpotovali v Ptuj, kjer so si ogledali muzej. Proti večeru so se vrnili v Maribor in bili zvečer gostje višje agronomske šole. Jutri bo angleška delegacija obiskala Celje, Logarsko dolino, Velenje in Dobrno. M. K. DOPOLNILI ČIMPREJ URESNIČEVATI ZAGORJE, 22. aprila — Na posvetu predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarjev ZK iz zagorskih podjetij so govorili o 21. in 22. ustavne mdopolnilu. Zavzeli so se, da morajo organizacije sindikata in ZK takoj pristopiti, da se ustavna dopolnila uveljavijo v praksi. PAVLE BURKELJC letih, ko je postal prostor za ustvarjalno sožitje vse širši, prvič postala javna in med seboj primerljiva. Ce vemo, da so se komunisti in socialisti prvi postavili v obrambo ustavnih pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupine v tržaški, goriški in videmski pokrajini, veljajo ugotovitve o odpiranju še posebej za ostale. Ne glede na izhod predčasnih volitev, ki bo znan 9. maja zvečer, pomenijo stališča tržaških strank, ki smo jih slišali te dni, obveznost, da z začetkom pospešenega reše- vanja manjšinskih pravic ni več mogoče odlašati v nedogled. IVO VAJGL AKTIV MLADIH V VSAKO KS Zdaj so le v dobri polovici LJUBLJANA, 22. aprila — Oblike in možnosti občanov za neposredno odločanje v krajevni skupnosti morarno v prihodnje še bolj razmahniti. Pri tem je nadvse važna tudi aktivna udeležba mladih, saj tako ustvarjajo boljše okoliščine za uspešnejše delo in prodornejše uveljavljanje Zveze mladine v teh »srčikah« samoupravne demokracije. Gornje misli smo »ukradli« iz uvodnega govora člana predsedstva RK ZMS Igorja Žitnika, ki so ga dopoldne poslušali udeleženci seje republiške konference ZMS. Med gosti je bil tudi član predsedstva skupščine SR Slovenije Zdravko Krvina. Potem ko je Igor Žitnik nanizal vrsto problemov, ki se jih lahko odločno lotimo zlasti zdaj, ko smo se intenzivno oprijeli nadaljnjega spreminjanja ustave, je poudaril, da je treba tu posebno vlogo pripisati predvsem družbenopolitičnim organizacijam. Le-te so navadno najbolj zanesljivi kazalci dela krajevne skupnosti oziroma odvijanja samouprave znotraj nje. Čeprav ima posebno mesto SZDL, pa seveda preceišen del »odgovornosti« odpade tudi na ostale, se pravi, tudi na ZM. Mladi še prevečkrat dokaj enostransko kritizirajo kra-jervno samoupravo, saj pozabljajo, da imajo dosti mož. nos ti, da se tudi sami tvorno vključijo vanjo in se »na licu mesta« seznanijo s »pomanjkljivostmi«. Pozabiti pa kajpak ne gre še druge plati resnice, ki se skriva v — ponekod — pretirani zaprtosti organov krajevnih skupnosti do mladih. Eden najpomembnejših zaključkov današnje seje je gotovo ta, da je treba mladinske aktive v krajevnih skupnostih bolj razživeti, tam, kjer jih še ni, pa čimprej ustanoviti. Od prek 1000 krajevnih skupnosti, kolikor jih je na Slovenskem, jih ima (po lanskih podatkih) le okrog 600 tudi mladinske aktive. Zato so si mladinci med drugimi naprtili nalogo —■ »1000 krajevnih skupnosti — 1000 mladinskih aktivov«. B. D. 0T00LE: „T0 JE VOJNA!" SREČANJE MLADINE POKLICNIH ŠOL ZAGORJE, 22. aprila — V Kisovcu se je danes prvič srečala maldina iz zasavskih poklicnih šol in s tem počastila dan osvobodilne fronte in praznik dela. V domu kulture so vajenci pripravili kulturni program, spregovoril pa jim je član pedsedstva republiške konference ZMS Boris Kralj. Vajenci so se pomenil še v štirih disciplinah. PAVLE BURKELJC DC-8, SREČNO! Prvi poskusni let z Brnika SAMOPRISPEVEK BI REŠIL ZADREGE SLOVENJ GRADEC, 22. aprila — Izvršni odbor občinske konference SZDL Slovenj Gradec je na zadnji seji sklenil, da je treba v občini takoj začeti s pripravami na referendum za uvedbo samoprispevka. Predsednik občinske skupščine Ivo Cerče je poročal o potrebah v občini na področju šolstva, otroš- Sestanek s tremi člani IRA RIM, 22. aprila (AP) — Znani filmski igralec Peter OToole se je v Rimu sešel s tremi irskimi aktivisti, pred-dstavniki Irske republikanske armade, ki potujejo p! evro-pi, da bi seznanili mednarodno javnost s stališči irskega . . . . , . gibanja. Peter OToole je kega varstva ul komunalnih j trenutno v Italiji, kjer snema zadev. Ce bi se občani odločili za samoprispevek, bi lahko začeli graditi osnovno šolo Šmartno že letošnjo jesen, ekonomski šolski center Slovenj Gradec pa zgodaj spomladi prihodnje leto. Mnogo hitreje bi lahko rešili tudi zadrege na drugih področjih. Po mnenju izvršnega odbora Socialistične zveze bo treba referendum izvesti še pred koncem letošnjega šolskega leta. M. V. LJUBLJANA, 22. aprila — Bil je zoprn poznoapril-ski deževni dan. A iz Amerike so prišli, kot da bi na prvomajskem sprehodu naredili ovinek preko Rožnika z rdečimi nageljni v rokah: pilota Zupančič in Popov, navigator Leben, letalski inženir Krstič in stevardesi Metka in Nataša. Z njimi je družno priletel tudi zastopnik ameriške letalske družbe kapetan Robinson. -Ljudje pod nebom ne poznajo meja. Novo letalo podjetja Inex — Adria DC 8 za 183 potnikov je potrebovalo za pot z Toda strah je treba premagati. Tudi sam sem ga večkrat občutil, zlasti kadar sem letališča J. Kennedy v New j imel občutek, da letim, če-Yorku do Brnika 7 ur in 50 prav ne bi bilo treba leteti. KAKŠNA BO ABSTINENCA? Medla kampanja za referendum v Franciji OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 22. aprila — Danes objavljena anketa francoskega inštituta za proučevanje javnega mnenja kaže, da namerava na referendumu glasovati le 63 odstotkov vpisanih volivcev. Število tistih, ki se bodo glasovanja vzdržali, bodisi zato, ker gredo raje na izlet ali lovit ribe, bodisi zato. ker $e jim zdi referendum nepotreben, se je torej v zadnjih nekaj dnevih spet povečalo za 2 odstotka. Ce bo abstinenca res tako visoka, kot napovedujejo, bo to rekord. Doslej je bilo v peti republiki pet referendumov, vendar se ni nikdar vzdržalo več kot 24,4 odstotka volivcev (to je bilo aprila 1962 na reterendu mu o evianskih sporazumih, s katerimi je Alžirija dobila neodvisnost). Povprečna abstinenca je znašala doslej 21 odstotkov Francois Mitterrand, šef socialistične stranke, ki se je med kampanjo zavzemala za to. da se ljudje vzdržijo gla- sovanja, je te dni izjavil, da bo zadovoljen, če bo abstinenca dosegla 33 odstotkov. Georgea Pompidou je rial v začetku kampanje vedeti, da bo zadovoljen, če bo 65 odstotkov tistih, ki bodo glasovali, glasovalo »da«. Komu nisti, ki vodijo kampanjo za 1 »ne«, pa bodo najbiž zadovoljni, čke bodo zbrali okrog 20 odstotkov vsen glasov — to je namreč njihova »norma«. No, sedanji računi kažejo, da bo abstinenca višja od 33 odstotkov, da bo relativna večina večja od 65 od stotkov in da bo število negativnih glasov zelo blizu 30 odstotkom. Mar bodo torej vsi zadovoljni? Ali pa morda vsi in nihče? Počakajmo s temi ocenami do jutrišnjega večera, ko bodo znani rezultati. Zdaj lahko z gotovostjo rečemo eno: da bo -maga izgubila precej sijaja, če število pozitivnih glasov ne bo doseglo absolutne večine kar je zdaj že zelo verjetno, saj bo po zadnjih napove Jih glasovalo »da« le približno 45 odstotkov vseh vpisanih volivcev. Pompidou vabi h glasovanju Georgea Pompidou, ki je sinoči s kratkim nagovorom po televiziji slovesno zaključil avdo-vizuelno kampanjo za referendum, je vnovič pozval Francoze, naj glasujejo množično ln naj glasujejo »da«, češ Francija je vselej v zgodovini drago plačala, kadar se je zaprla vase. Predsednik republike je poskušal prikazati tudi nekoliko bolj uravnovešeno podobo prihodnosti EGS kot večina drugih, ki so nastopili v kampanji; opozarjal je namreč tudi na težave, medtem ko so praktično vsi, ki so po radiu ln televiziji zagovarjali »da«, prikazovali združeno Evropo kot čarobno palico, s katero bo mogoče malone čez noč rešiti vse francoske in evropske težave. Kampanja je imela še eno slabost: bila je odločno premalo konkretna. Zelo malo ali nič je bilo slišati o nastajanju gospodarske in denarne zveze, o političnem povezovanju, o institucijah EGS, o odnosu do tretjih držav, o konkretnih posledicah izstopa Velike Britanije itd. Na eni strani se govorniki najbrž niso hoteli spuščati v podrobnosti, kjer bi se lahko zaplet- li v spore tudi pristaši EGS iz raznih strank, ki sicer vse priporočajo »da«. Na drugi strani se jim Je morda zdelo, da bodo gledalci zehali, če jim bodo govorili o stvareh, ki so razmeroma zapletene in razmeroma slabo znane širši javnosti. Vendar pa se je pokazalo, da tudi mlačno dobrikanje volivcem ni najbolj učinkovito volilno poživilo. ANDREJ NOVAK - PODROČNA ŠTAFETA MLADOSTI SLOVENJ GRADEC, 22. aprila — Predstavniki občinskih konferenc Zveze mladine iz Dravograda, Raven na Koroškem in Slovenj ega Gradca so se dogovorili, da bodo pripravili področno štafeto mladosti, ki se bo 16. maja v Velenju priključila zvezni. K. V. minut. Popoldne smo se z njim podali tudi na prvi domači krstni polet. Okrog 200 povabljenih gostov se je nagnetlo v udobnem, prostornem letalu, ki se je strmo odlepilo z mokre steze, skoraj podcenjevalno glede kratke poti izpeljalo pol urno pentljo v si-vino, nekje nad Jadranom c d daleč približalo skozi oblake večerno sonce, nakar se je spet mimo položilo na letališče svoje nove brniške baze. Na Brniku je vladal pravi živ-žav z množico radovednežev ter prihajajočih in odhajajočih potnikov raznih linij, kot že dolgo ne. »Ne hodite po mizah«, so opozarjali najbolj radovedne na terasi po zvočnikih. Nekateri so z željo po letalu pripeljali s seboj tudi otroke. Se bomo leteli. Po zvočniku so oglaševali: v kratkem bo novi velikan DC 8 skočil v Kenijo v Afriki, nato v Rim, v Pariz, London, Moskvo in še kaih, znova tudi nazaj čez Atlantik v Ameriko. Ni še dolgo tega, ko smo romali na loj trških vozovih; hodili s culico kot izseljenci v svet. Zdaj se odpravljamo na izlete z letali. Ggledal sam ljudi na poizkusni vožnji. Za marsikoga je bila to res prva poizkusna vožnja. Ali jih je bilo strah? Mogoče v prvem trenutku. oglaŠLijte v dnevniku DELO Kot alpinist v steni. Toda šele, če se otresamo vseh spon prirojene bojazni v boju z naravo in s samim seboj, šele takrat lahko polno zaživimo in razmahnemo vse svoje sile za vse svoje cilje. Tako sodobno veleletalo res stane celo premoženje. Več kot kaka tovarna. A za toliko postanemo tudi bogatejši. Cim višje smo v oblakih, tem trdnejše smo na zemlji. Ne suša pod palcem, ne dež pod oblaki, ne pekoča -bolečina šamsana nas ne bodo ustavili. Na naših novih krilih rdijo rdeči nageljni. Srečno, DC 8! BOGDAN POGAČNIK USTANOVILI MLADINSKI AKTIV SLOVENJ GRADEC, 22. aprila — Na pobudo osnovne organizacije sindikata trgov skega podjetja Mera v Slovenjem Gradcu so pred dnevi ustanovili mladinski aktiv. V trgovinah podjetja je zaposlenih 27 mladih ljudi. Na ustanovnem sestanku so bili vodja poslovne enote Primož Kemperle, predsednik osnovne organizacije sindikata in predsednik občinske konference ZMS Slovenj Gradec Albin Kac. Mladi so izvolili sekretariat, aktiva, za predsednico pa Eriko Kemperle. M. V. filmsko verzijo musicala »človek iz La Manche«. Ta znameniti igralec, ki je tudi sam Irec, je potem v pogovoru z novinarji poudaril, da je v načelu zoper masilje, toda nasilje v Severni Irski je »postalo dejstvo, ker tam divja vojna«. »To je vojna, ki traja že veliko let, ki pa se bo končala in se lahko konča šele potem, ko bodo Angleži odšli iz Irske.« po njegovem mnenju IRA ponuja zdravo politično rešitev Severne Irske — združeno Irsko z decentraliziranimi pokrajinskimi upravami. MOST SO PRESTAVILI TREBINJE, 22. aprila (Tar njug) — Po dveh in pol letih so delavci podjetja »Partizanski put« iz Beograda premestili stari kamniti Arslanagi-čev most na Trebišnjici, ki so ga porušili ob gradnji akumulacijskega jezera Tre-binje. Most so premestili 5 kilometrov niže. Ta most je, kot pravi zročilo, zgradil pred 400 leti Mehmed paša Soko-lovič. Pravijo, da je najlepši v Jugoslaviji, lepši od mostarskega in od mosta na Drini pri Višegradu. zi: Misiiiii HUM z im:UTI l:\COKH.UM) .I.l.ll.HC.l KUM I \I \u \ m»i ABADŽIC PREDSEDNIK ZM BIH ' SARAJEVO, 22. aprila (Tanjug) — Na sedmi programski konferenci Zveze mladine Bosne in Hercegovine, ki je bila danes v Sarajevu, so izrekli vso podporo dejavnosti predsedstva ZMJ, pri čemer so menih, da bi moral biti ta organ pobudnik urejanja vseh vprašanj, važnih za enotnost mladega rodu in njegovih organizacij v Jugo-slaviji. Za novega predsednika konference ZM BiH so izvolili Muhameda Abadžiča iz Brčkega. Zborovanja mladih v sarajevski Skenderiji sta se med drugimi udeležila predsednik CK ZK BiH Bran ko Mikullč in predsednik ZMJ Vladlimir Maksimovič. (format A 3) Matrice fatkraft und Vertrauen KansF9b«nger CDU \\/ir stellen RDEČI ORKESTER" Zakaj Leopold Trepper ne sme iz Poljske in v Francijo? VertrSge ratifiitarcn und vervtrkhchcn OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, aprila — Leopold Trepper, nekdanji šef »Rdečega orkestra«, sovjetske obveščevalne mreže v zahodni Evropi, bo tožil direktorja francoske protiobveščevalne službe Jeana Rocheta. Ta je namreč te dni Trepperja javno obtožil izdajstva in potrdil, da mu ne bodo dovolili priti v Francijo, če bi poljske oblasti ugodile njegovi prošnji, da se izseli. Lotme rauf ipwiri mm VOLILNA KAMPANJA — Propagandni plakati zahodnonemških strank pred volitvami v Baden-Wiirttembe.rgu. BDERITI" VOLIJO Alternativa v Baden-W iirttembergu ? Vendar pa Trepper ne misli priti v Francijo, na katero ga sicer vežejo mnogi spomini. Leopold Trepper, alias Leia Domb, je namreč ena legendarnih osebnosti druge svetovne vojne. Kar je bil Richard Sorge na »vzhodni fronti«, to je bil Trepper na Zahodu. Pred vojno je bil agent v sovjetski obveščevalni mreži »Fantomas«, ki je delovala v Franciji, med vojno pa je postavil na noge sovjetsko obveščevalno organizacijo za vso zahodno Evropo. Njegov »Rdeči orkester« — tako so ga krstili Nemci, ki so dolgo zaman iskali »glasbenike«, ki so pošiljali radijska sporočila v Moskvo — je zbral toliko dragocenih in natančnih informacij, da je bistveno prispeval k nemškemu porazu. Novembra 1942 so Nemci prijeli Trepperja v Parizu. Toda posrečilo se mu je pobegniti in ob koncu vojne, ki ga je pričakal v ilegali, se je vrnil v Sovjetsko avezo. A tu ga je doletela usoda mnogih drugih sovjetskih obveščevalcev — Stalin ga je poslal v zapor. Ko je odsedel svojih deset let, je bil Stalin mrtev. Sovjetsko vrhovno sodišče je Trepperja rehabilitiralo in na Poljskem, kamor se je preselil, so ga sprejeli z vsemi častmi in mu zaupali več uradnih funkcij. Trepper, ki je zdaj star 68 let živi v Varšavi z' ženo Ljubo in je hudo bolan. Njuni sinovi so se leta 1963, na vrhuncu gonje proti Zidom, OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA STUTTGART, aprila — Zahodnih Nemcev ne obhaja taka misel, da pravdajo se ti možje (v Baden—VVurttembergu) znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. Ampak znameniti roman Chri-stofa Martina VVielanda »Abderiti, zelo verjetna zgodba« iz leta 1774, je spet aktualen. Briljantna predromantična satira na nemški provincializem se bere kot ironičen komentar na politično in družbeno zavest prebivalstva med Neckarjem in Bodenskim jezerom. Wielandova »grška« Abdera je v resnici wiirttemberško mestece Biberach. Tu so ljudje še vedno zaprti v svojo malomeščansko zasebnost in ob poznih večerih se zdi. da po zapuščenih ulicah pod kri-žastimi pročelji starodavnih hiš koraka nočni stražar s helebardo. »To je tipična dežela CDU«, se veseli nekdanji deželni glavar v Stuttgartu Kurt Georg Kiesinger »Ce tu zmagamo, bo čudež,« je zavzdihnil . socialnodemokratski minister Horst Lehm-ke in se sploh ne prikaže na predvolilnih zborovanjih, kajti kako ga bodo Abderiti spnejeli, ko pa se pravkar ločuje od žene? Tukaj velja morala 19. stoletja. . Pravijo, da nihče od znamenitih sinov kraljevine Wurttembeg in vojvodine Baden ni zdržal v ozkih razmerah in pietističnih sponah domovine. Priderich Schiller je pobegnil na liberalni wei-marski vzhod. Friedrich Hegel je odšel filozofirat v Berlin in je vse življenje hrepenel samo po badenskem vinu. Johannesu Kepplerju so hotel: mater sežgati na grmadi, Albert Einstein se je že štirileten umaknil iz absolutnega Ulma v relativni Munchen. Holderlin. Schelling, Uhland. Hauff — vsi so šli. Samo Eduard Morike je opeval lepoto narave doma in v Frei-burgu je ostal tudi največji nemški filozof sedanjosU Martin Heidegger, vse do danes. a zaprt v svoje miselne sisteme in svojo predmestno hišico. Najbrž niti zaznal ni, da je Willy Brandt ondan na freiburškem stolnem trgu pred desettisočglavo množico povedal nekaj gromkih na račun duhovne zaprtosti in ne-gibljivosti konservativcev, ki so zgubili razmerje do resničnosti. Hišica pri hišici V Wiirttembergu živijo Sva. bi, v Badenu Alemani. To sta nemški plemeni, ki veljata pri ostalih Nemcih za »malce čez les«. Nosljajočo in šušljajočo govorico wtirttember- skih Švabov parodirajo kakor Ulbrichtovo saščino. Popolna zapredenost v lastni jaz, nezanimanje za vse, kar se okrog njih in zunaj lastnega domovanja dogaja, je prešlo že v pregovor. Najbolj priljubljeno švabsko reklo je »aushalten, haushalten, Maul hal ten« (zdržati, gospodariti, držati jezik za zobmi). Zdržljivi so. Wurttemberg in Baden sta bili še pred desetletji zaostali nemški deželi. V prejšnjih stoletjih je lakota pokosila na deset tisoče ljudi. Švabi so hodili s trebuhom za kruhom že od 15. stoletja sem in jugovzhodni Evropi prinesli lastno ime kot sinonim za Nemce. V prejšnjem stoletju je pol milijona ljudi iz teh dveh dežel zapustilo domove ln se večinoma napotilo v Ameriko ali v rodovitne ravnine sedanje in nekdanje Madžarske. Celo v Rusijo so se izseljevali. Zdržati, preživeti — to je bilo temeljno geslo njihove zapredenosti. Več kot 41 odstotkov družin v tej deželi živi v lastnih hišicah. »Hišica pri hišici, to je Baden-Wiirt-temberg«. piše ljubeznivo ironični portretist tega jugozahodnega nemškega kota Thaddeus Troll. Tu so tudi predeli »najintenzivnejše cerkven osti«, meni nekdo drug in že pred dvesto leti je pisatelj Ludwig Auerbacher sodil, da imajo Švabi »dva želodca, a nobenega srca*. Samo navidezni paradoks je, da velja danes aevetmi-lijonska zvezna dežela Baden-Wiirttemberg za »nemško Kalifornijo« — v zadnjih dvajsetih letih se je naselilo tu 2,4 milijona ljudi — in za »Musterlandle«, vzorno deželico z najvišjo stopnjo industrializacije. Od tisoč prebivalcev jih je 179 zaposlenih v industriji (zahodnonemško temveč živi, da bi delal, pravijo) so pritegnile v Baden-Wiirttemberg prav predelovalno industrijo, ki terja mnogo ljudi in veliko natančnosti. Tu so industrijski giganti, kot je avtomobilska tovarna Daimler-Benz (144.000 zaposlenih), tovarna električnih naprav Robert Bosch (119.090 zaposlenih), tovarna optičnih naprav Carl Zeiss (34.000 zaposlenih) in številne druge, raztresene po mestih in mestecih, ki se njihova imena končujejo na »-ingen« (Sin-delfingen, Tuttlingen, Bob-blingen, Reutlingen, Sigma-ringen, Emmendingen) in kjer proizvajajo kompjuterje, harmonike, igrače, konzerve, čevlje, srajce in stenske ure s kukavico. Delavcev je že zdavnaj zmanjkalo. V Baden-Wtirttembergu je zaposlenih, 800.000 tujih delavcev, več kot četrtina »gastarbeiterjev« v ZRN. in glavna stuttgartska ulica Konigstrasse je ob sobotah in nedeljah bolj turška in hrvatska kot nemška. »Ne vidim, ne slišim, nič ne rečem« Kar se tiče politične razgledanosti in politične zavesti, piše hamburški »Spiegel«, je samo še Bavarska na slabšem. V Baden,Wiirt‘em-bergu vladajo namesto političnega spoznanja politično konstruirani klišeji. _ Ministrski predsednik Hans Filbin-ger, eden izmed najbolj konservativnih bojevnikov desničarske CDU, uspeva pri svojih poslušalcih na volilnih zborovanjih z izreki kot: »Socialdemokrati hočejo uvesti marksizem, leninizem, mao-izem in vsak drug izem namesto našega uspešnega sistema humane družbe delovnega učinka«. Njegova pogla- poprečje je 140) in vrednost i vrtna skrb je, vzbuditi v pre- industrijskega izvoza je 2527 mark na leto (nemško po-prečjef 2000 mark). Ogromne zaloge delovne moči v nerazvitem wtirttemberskem gričevju in svojsko intimen odnos prebivalstva do dela (Švab ne dela, da bi živel, bivalstvu strah pred Rusi in recesijo, pred kriminalci in komunisti in ta strah usmeriti proti bonski levoliberalni vladi. Med ljudmi, ki jim je življenjsko vodilo »nič videti, nič slišati, nič govoriti« imajo takšne besede dovolj NEVAREN POHOD Diplomatska trojka OZN v Gvineji-Bisau NEW YORK, aprila (Tanjug) — Sedem dni in noči so neutrudno potovali križem kražem po osvobojenem ozemlju, v glavnem peš. Bili so trije, oblečeni v vojaške plašče, z nahrbtniki na ramenih in z zastavo OZN v rokah. Pogovarjali so se z ljudmi, se zanimali za obnovo na osvobojenem ozemlju ter se na svoje oči seznanjali z vsem, kar je narodnoosvobodilno gibanje doslej storilo za prebivalstvo Gvineje — Bisaua. Portugalske oblasti so vedele, da hodijo okrog po deželi. a niso mogle ničesar ukreniti. Tri četrtine Gvineje-Bisaua so namreč osvobojeno ozemlje. Kolonizatorji lahko krepijo nasilne akcije svojih čet sazno še ob meji z republiko Gvinejo. Zato sta poveljnik osvobodilnih sil in njihov politični komisar trojici gostov osebno priskočila na pomoč in poskrbela, da so varno prišli čez mejo. Ko Je utrujena trojica po 11-urnem pohodu prispela v gvinejsko mesto Boke. so jih predsednik odbora OZN za dekolonizacijo (tanzanijski veleposlanik Šalim) s člani odbora. Tl so pred tem pregledali obmejno območje, zlasti pa še bolnišnico solidarnosti, v kateri se zdravijo ranjeni borci za svobodo iz Gvineje-Bisaua in žrtve portugalskih letalskih napadov na osvobojeno ozemlje. Bolnišnico je postavila in z vsemi potrebnimi napravami opremila Jugoslavija. Tudi zdravniško osebje je iz Jugo-sldvijs. Na čelu nekaj gvinejskih obmejno j ministrov je na ulice pohite-navduše- | la večina prebivalcev Boke, trojico — diplomata Horacija Borja iz Ekvadorja, Fol-keja Lofgrena iz Švedske in Kamela Belkirija iz Tunizije. Po pogovorih na sedežu afriške stranke za neodvisnost Gvineje-Bisau in Kapverdskih otokov bo tričlanska odprava OZN pripravila obsežno poročilo o vsem, kar je videla in slišala. Vodja te odprave Horacij Borja iz Ek-vadorja je dejal da so junaški napori gvinejskega ljud stva napravili velik vtis na člane odprave, zlasti s svojo odločnostjo v boju za popolno osvoboditev izpod portu. sto 140Ke, so Jin navuuse- la vec.ua pl ctui V HJLCV ouna, . wvuuum«:v pozdravili. Pričakal jih je I da bi pozdravila nenavadno 1 galskega kolonializma, učinka. Demagogija je bila že od nekdaj najbolj uspešna pri tistih, ki ne mislijo, temveč verjamejo. Švabi in Alemani, takšno je splošno mnenje, najrajši »verjamejo«: najprej sebi, potem župniku in . nazadnje »deželnemu očetu«, voditelju. Kako se bodo torej končale te abderitske volitve? Ali provincializem povsem zapira pot k širšim spoznanjem? V Stuttgartu, zeleni prestolnici na več kot sedmerih hribih, kjer bi se Wielandovi rojaki iz Biberacha najbrž ne znašli ali pa bi mislili, da so padli v peklenščkovo mrežo, saj je župan socialdemokrat, v lokalih pa plešejo gola dekleta, v politično razvitem središču tdrej še zdaleč niso tako pesimistični kakor so v Bonnu. »Švab je omejen, a ni neumen,« je slišati. Prvič po vojni je ta dežela zares v središču pozornosti vse države in tudi drugod po svetu z velikim zanimanjem pričakujejo rezultatov nedeljskih volitev. Sicer se v zveznem parlamentu s temi volitvami ne bo nič spremenilo, toda odločilno bodo vplivale na splošno politično ozračje v državi in odprle pogled na nadaljnji razvoj. Ta nepričakovana peza odgovornosti, pravijo, »odpira glave«. Ljudje se sprašujejo: za kaj prav- zaprav gre? In se zavedo, da gre za svetovno politiko. »Švabi so realisti« Vsaka tretja šola v Baden-Wiirttembergu je sicer eno-razrednica, poskrbljeno je torej, da človek že od malega čimmanj zve in na čimbolj zastarel način. Toda v deželi je devet univerz in devet pedagoških akademij, med njimi sta heidelberška in frei-burška znani po vsem svetu. Leta 1848 je bila v Badenu revolucija in liberalne tradicije so močne — Theodor Heuss, nekdanji predsednik ZRN in eden najbolj spoštovanih nemških • humanistov našega časa, je bil Wilrttem-beržan. Vse se razvija, tudi Baden-WUrftemberg. V »Haus-sle«, hišici, nepremagljivi trdnjavi individualizma, govorijo s televizijskih zaslonov vsak večer ljudje različnih misli. Spreminjanje ’ socialne strukture je doslej še po-povsod spremenilo družbeno in politično zavest. In prav ta dežela naj bi bila izjema? Moskovski in varšavski sporazum sta samo simbola za začetek novega obdobja zahodnonemške zgodovine. Z njima naj bi zvezna republika »zadihala«, odprla naj bi pot k večji veljavi države zahodnih Nemcev. Z niima ni izgubljeno nič, kar ne bi bilo že prej izgubljeno. »Švabi so kljub vsej nagnjenosti k verovanju v večne resnice realisti,« meni eden izmed vodilnih stuttgartskih liberalcev. »Ce ne ve, pa čuti, da bo poravnava z Vzhodom Nemcem v korist, ne škodo«. Levoliberalna koalicija torej nekaj upanja ima. Ne mnogo. Konservativci so dobili podporo neonacistov. Z njimi in tistim, kar je dobil na zadnjih volitvah, Filbiger mora doseči absolutno večino glasov in mandatov v stuti-gartskem Landtagu. Toda prav ta »desni blok« utegne prebuditi »molčečo večino« v deželi, menijo stuttgartski opazovalci. Glavno je, da liberalna FDP obdrži svojih 14 odstotkov, kolikor jih je dobila pred štirimi leti. SPD se mora z dosedanjih 29 odstotkov poboljšati za sedem odstotkov (»Ni vrag, da Brandtu, ki je opravil tri agitacijska potovanja po deželi, to ne bi uspelo«) in cilj je dosežen. Toda kdo ve, kaj se dogaja v abderitskih glavah? »Ne bi bil presenečen, če bi prišlo do presenečenja,« pravi Walter Krause, nosilec socialnodemokratske volilne liste v Baden-Wtirttembergu. Toda čudil b< se. SLAVKO FRAS LJUBA IN LEOPOLD TREPPER LETA 1971 V VARŠAVI — Zakaj naj bi bil vodja »Rdečega orkestra« nevaren Franciji? izselili. Leopold Trepper je namreč Žid. Odtod tudi njegova želja, da bi se še sam izselil v Izrael, kjer živi njegov mlajši sin Edgard. Toda februarja letos so poljske oblasti njegovo prošnjo zavrnile zaradi »državnih Interesov«. Kaj ima z vsem tem opraviti direktor francoske protiobveščevalne službe? Trepperjeva žena, ki je dobila dovoljenje za potovanje v tujino, se je hotela v začetku aprila sestati v Parizu s sinom, ki živi v Izraelu. Toda francoske oblasti so na nasvet DST (protiobveščeval na služba) Ljubi Trepper prepovedale vstop na francosko ozemlje »v trenutku, ko organizirajo tendenciozno kampanjo v podporo njenemu možu«, kot pojasnjuje Ro-chet v pismu »Le Mondu«. To »tendenciozno kampanjo« ,vodd’ Odbor za obrambo Leopolda Trepperja, v katerem so med drugimi avtor zajetne knjige »Rdeči orkester« Gilles Perrault, predsednik francoske lige za človeške pravice Daniel Mayer pesnik Vercors in pisatelj Artur London. Ta odbor poskuša doseči, da bi poljske oblasti dovolile Trepperju oditi v Izrael — kjer je sicer že bil pred šestimi leti. Odbor meni, da Poljaki ne ravnajo pošteno, ko ne pustijo človeku, ha je toliko storil za zmago nad fašizmom, da bi se na stara leta in ko je povrhu še hudo bolan, sestal s svojimi otroci. Direktor francoske obveščevalne službe ne deli tega mnenja. Po njegovem Francija nima biti za kaj hvaležna Trepperju, ki so mu sicer že 24. maja i967 prepovedali, da bi sploh kdaj stopil na fran- cosko ozemlje, ln sicer iz dveh razlogov, ki ju Rochet na dolgo pojasnjuje. Prvič zato, ker je že od leta 1930 vohunil za Sovjetsko zvezo v Franciji, in drugič zato, ker se je v nemškem zaporu vedel zelo sumljivo. Rochet brez posebnih pridržkov očita Trepperju, da je v zaporu sodeloval z Nemci in da je izdal nekatere člane »Rdečega orkestra«, ki so bili še na prostosti. Kako bi bilo sicer mogoče, da so z njim tako lepo ravnali in da so mu skoraj pomagali pobegniti, se sprašuje Rochet. Gilles Perrault, ki odgovarja Rochetu, sklicujoč se predvsem na pričevanja še žive-Uh Trepperjevih sodelavcev, ki »s polnim prezirom« zavračajo vse obtožbe, pojasnjuje, da so Nemci s Trep-perjem lepo ravnali zato, ker je na zunaj sprejel sodelovanje z njimi in je pošiljal lažna poročila v Moskvo. Toda pred tem je obvestil »Center«, da so ga prijeli in da naj torej njegova sporočila meče v koš. Sploh pa, ironizira Perrault, če je res tisto, kar trdi Jean Rochet, kako naj si potem razlagamo, da so Trepperja v Sovjetski zvezi rehabilitirali in da so ga slavili kot heroja ne samo na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji kjer vendar ne manjka podatkov o dejavnosti gestapa, ampak tudi v Izraelu, kjefr imajo za izdajalstva neizbrisljiv spomin? Morda bo nekatere stvari pomagal razjasniti sodni proces, če bo do njega prišlo. Toda še bolj zagonetno kot Trepperjeva preteklost, če je ta preteklost sploh zagonetna, je to, kakšni so »državni interesi« Poljske in kakšni so pravi razlogi Francije, skratka, zakaj se zdi Poljakom nevarno, da bi Trepper-la spustili ven, Francozom pa, da bi ga spustili noter? In zakaj je dirigent »Rdečega orkestra« po 30 letih še vedno nevaren — svojim nekdanjim zaveznikom? ANDREJ NOVAK Pravijo, da se kaj takšnega lahko pripeti edinole na Angleškem: v Londonu je namreč te dni izšla knjiga »Antologija napadov in psovk«, torej zbirka vseh grdih misli in besed, namenjenih Angliji skozi dolga stoletja. Bralec najde v knjigi seznam vseh, ki so kdaj potegnili britanskega leva za rep: od Cicera, ki je svaril rojake pred prebivalci Otoka, pa do Goetheja, M je leta 1828 zapisal: »Nikjer na svetu ni toliko hinavcev kot Angleškem.« Bralec lahko tudi izve, da sl izraz »per-fidnl Albion«, namenjen Angležem, Izmislil Francoz Bo-ssuet (kdo drug pa naj bi to storil kot Francoz?) —in sicer že leta 1652. • V referendume »zaljubljeni« Francozi bi radi še enega: odločili naj bi se, če naj Francija ratificira evropsko konvencijo o človeških pravicah, ki jo je pred enaindvajsetimi leti podpisal Francoz Robert Schumann. Med članicami prihodnje evropske »deseterice« je Francija namreč edina, ki tega še ni storila.-Številni javni in kulturni delavci — med njimi Nobelov nagrajenec za mir Rene Ca-ssin — pritiskajo na Pompi-douja, naj to že »ukaže« urediti, vendar se jim izmika, češ da ni mogoče. Zdaj pa ga je pariški »L’ Express« spomnil na generala de Ga-ulla, ki je le nekaj dni pred tistim, ko se je poslovil s predsedniškega položaja, rekel: »To konvencijo bo treba nekega dne le ratificirati!« • »Dragi tovariši, poznate me kot človeka širokih pogledov na življenje, vendar morate priznati, da imajo dolgi fantovski lasje in kratka dekliška krila kaj malo skupnega s tradicionalnimi predstavami bolgarskega ljudstva o lepem«, je bolgarski voditelj Todor Živkov pisal televiziji po tistem, ko je videl dokumentarno oddajo o šoli in šolarjih. Pismo je sklenil z mislijo, naj se mladi češejo In oblačijo, kakor jim je pač všeč, da pa državna televizija vendarle ne bi smela prikazovati »nekaterih nezdravih in žalostnih tujih podob«. •••o jCC - 3E0 avdio-vizualni sistemi informacij napravijo besede vidne firli Pl Projektorji za .dnevno svetlobo Transparenti Transparenti 088 299 127 128 129 135 888 628 659 (za 209) iqg| suho foto kopiranje Listni originali Aparati za Infrardeči kopirni aparat vezani originali (na pr. knjige) 254 Razmnozevalec Fotokopije Delovne kopije razmnoževanje naslovov 209 Besede dokumentirane s slikami, tabelami in diagrami so bolj pomljive in ostanejo dalj čaša v spominu. Konference, predavanja, pouk in predavateljski material so preglednejši, dinamičnejši in racionalnejši. Predavanja obstajajo iz besšd. Predavanja s 3M avdio-vizualnimi sistemi informacij obstoje iz besed in slik. Besede so abstraktne. Človek iih sliši in hitro pozabi. izr INOZEMNA ZASTUPSTVA VANJSKA I UNUTARNJA TRGOVINA Zagreb, Babukičeva 3 a, tel. 648-411 telex 21335 LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 19 BEOGRAJSKI POSVET O ..GOSTUJOČIH DELA VCIH' VZAJEMNOST DELAVCEV SVETA Delavski izseljenci so trajni dejavnik Jugoslovanski sindikati so očitno zadeli trenutek in zaobsegli problem, ko so po predhodnih posvetovanjih z italijanskimi in alžirskimi, pozneje pa še z drugimi sindikati razposlali povabilo na reprezentativni shod vseh sindikalnih sil dežel migracije v Beogradu. »Migracija delovne sile postavlja sindikate dežel imigracije in emigracije pred vse večje število problemov, tako glede vzdrževanja in krepitve dosežkov domačih delavcev, kakor tudi v boju za enako obravnavanje tujih in domačih delavcev«, ugotavlja Zveza sindikatov Jugoslavije. Sindikati so edina avtentična sila, ki lahko mimo politično-ideoloških, verskih in drugih meja nastopa solidarno pri zaščiti mednarodne migracije. Od 24. do 26. aprila se bodo v Beogradu sestale delegacije kakšnih 30 nacionalnih sindikalnih organizacij iz Evrope in Afrike ter petih mednarodnih sindikalnih organizacij. V zahodnoevropskem razvitem svetu je zaposlenih kakšnih pet milijonov gostujočih delavcev iz sredozemskega območja Evrope in Afrike. To so le tako imenovani stalni delavci; če prištejemo še sezonske. neregistrirane, maloobmejne ali dnevne migrante, potem ima to območje (Zahodna Evropa in Sredozemlje) kakšnih osem milijonov delavcev, ki služijo svoj kruh zunaj meja domače države. In če vsem tem prištejemo še družine, gre za več kot deset milijonov ljudi. Nekateri ce- MooerpjeEiSe: s- m I K TROMAUSHALT KLAGENFURT — CELOVEC Dr. A. Lemischplatz 4 MAGNETOFONI SCHAUB LORENZ radio-rekorder kompleten z mikrofonom, za tok in baterije Sch 2.890,— SCHAUB LORENZ rekorder SL 75, kompleten z mikrofonom, za tok in baterije Sch 1.760.— JAPONSKI radio-rekorder OKW/MW kompleten s mikrofonskimi kasetami, za tok in baterije Sch 1.898.— Kunam M POPUSTA ZA PRVOMAJSKI VIKEND saifni oazi Minja Podnebje in sonce mediterana ekreacija. šport in razvedrilo • prvo letošnje sončenje in kopanje • nudistična plaža • znam hoteli: »BeUevue« (z bazenom) •Alhambra«. »Helios«, »Punta«, f 20«/, popu sta za penzionske storitve. Trajektne zveze: Reka — Porozina ( Brestova — Porozina HOTELSKO PODJETJE JADRANKA MALI LOŠINJ — tel. (051) 86-222 nijo te evropske zdomce na 12 milijonov. Evropski »črnci« Pojav pa m od danes, tudi m ravno tipičen za povojni gospodarski razvoj Zahoda. Slovenci pač dobro vemo, da se je veliko preseljevanje s trebuhom za kruhom začelo na veliko pred dobrimi sto leti, delno po Evropi, še posebej pa preko oceana v Ameriko. V stoletju med 1851 in 1950 se je iz Evrope izselilo preko 54 milijonov ljudi, pri čemer je samo Italija prispevala 11 milijonov novemu svetu, 13 milijonov pa evropskim deželam. Strokovnjake, ki spremljajo demograska gibanja in migracijo delovnih moča po svetu, vznemirjajo lastne prognoze. Tako naj bi bilo leta 2000 okoli pet milijard ljudi, od katerih jih bo 80 odstot kov pripadalo nerazvitemu svetu; medtem ko je bila Evropa še leta 1960 zastopana z eno sedmino, bo leta 2000 po takšnem razvoju padla na e-najstmo svetovnega prebivalstva. Evropa se počasi demografsko izčrpuje, pravijo strokov, »jaki. Delovnih moči bo vse bolj primanjkovalo, zlasti kvalificiranih. Arabski, črnski, iranski, indijski in japonski strokovnjaki, ki pridejo v Evropo na šolanje, se vse pogosteje v Evropi tudi usidrajo. Podobno pa sesa možgane prav tej Evropi vrhunska tehnika v ZDA m Kanadi. Labirint diskriminacije Arabcev iz dežel Magreba, v Veliki Britaniji najdemo skoraj 1,800.000 tujcev, v glavnem iz dežel Commonweal t-ha), evropski pa odhajajo v Ameriko in Avstralijo. Sedanja migracija je presegla vse dosedanje okvire, tako po številu delavcev kot. po smereh njihovega preseljevanja. Posebej pa po pestrosti problemov, ki iz tega izvirajo. (Skoraj vse dežele emigracije i-majo velike .težave s spremljanjem statističnih podatkov; ko delavec odide, ga je nam reč zelo težko ujeti v tujini, posebej pa še z leti, ko se začne stapljati v tuje okolje in ko spremeni državljanstvo.) Velika večina delavcev-mi-grantov zapolnjuje v razvitem svetu potrebe po najnižjih, najslabše plačanih delovnih mestih, posebej še v Franciji, kjer se v pariških predmestjih gnetejo Arabci in Črnci v razmerah, ki jih poznamo še samo iz najbolj zaostalih območij sveta. Kar 85 odstotkov tujih delavcev se je zaposlilo v gradbeništvu, torej v najtežjih delovnih pogojih. Ker prihaja okoli 65 odstotkov teh gostujočih delavcev iz kmetijskih območij dežel emigracije, so torej vse prej kot izobraženi in sposobni, da bi si v tujem okolju izposlovali svoje pravice. Znatna večina migrirajočih delavcev je v najbolj produktivnih letih, t.j. pod 40; kaT 35 odstotkov pa se jih vrne domov že po prvem letu — skoraj gotovo zaradi tega, ker se v tuje okolje sploh niso mogli vživeti. Število nesreč na delu je pri tujih delavcih znatno večje kot pri domačih. Nazaj ni poti Milijonske množice potujočih delavcev povzročajo tako deželam emigracije kot deželam imigracije težke probleme. Medtem ko so se na račun tujih delavcev v vrsti razvitih zahodnih dežel (ZRN, Švica, Benelux, Francija, Vel. Britanija, Švedska) popolnoma spremenile razmere na domačem trgu delovnih moči Iz takšnega ali drugačnega pravnega položaja izvirajo pač različne gmotne in socialne posledice. To je pri posamezniku sicer manj opazno, ker so navidez vse dežele izenačile v svoji zakonodaji položaj vseh tujcev, pač pa postane zelo grobo opazno, če začnemo seštevati davke, dajatve in vse neuresničene formalne pravice, ki jih tuji delavec ima, pa jih iz raznih razlogov ne more izkoristiti. Potem gredo deficiti dežel e-migracije v milijarde dolarjev (gl. Delo — sobotna priloga 25. 12. 1970). Za politične sile. ki se bodisi v deželi emigracije imigracije naslanjajo na delavstvo, so zdomci še posebej privlačen, a trd oreh. Napredujoča zahodnoevropska gospodarska integracija ne ukinja meje samo za blago, marveč tudi za delovne roke. Toda s tem šele nastajajo nesporazumi: Italijani bi prav radi sami izkoristili nekakšen monopolni položaj znotraj EGS, saj imajo še orgomne rezerve delavcev na jugu (Kalabrija, Sicilija). Njihovi partnerji v skupnosti pa se ne morejo nič kaj navdušiti nad takšno kvaliteto delovnih moči ter v bistvu vodijo mimo rimskih sporazumov o ustanovitvi EGS svojo lastno po- \ litiko. Kljub temu pa dobijo I delavci v EGS precej privilegiran položaj (ker jim je za i jamčena svoboda gibanja). j Italija pošilja svoje ljudi v svet in povsod jih drugače obravnavajo. Italijanski sindikati in leve stranke se (la-nko) najbolj zavzemajo za svoje rojake tam, kjer živijo pod najslabšimi pogoji (statusno npr. v Švici, gmotno v Franciji), medtem ko ostanejo bolj ali manj praznih rok v ZR Nemčiji, kjer so domači sindikati uspeli v največji meri vključiti v svoj program tudi tuje delavce. Večina dajalcev delovnih moči Je izven EGS (Španija, Portugalska, Jugoslavija, Grčija, Turčija), večino svojih ljudi pa pošilja ravno v dežele EGS. Čeprav sindikati EGS usklajujejo svoje delovanje, pa morajo ugotoviti, da se lahko problemov lotevajo le s širših mednarodnih vidikov. Delavski Babiloni Migracija delovne sile ni samo evropski marveč svetovni pojav. Tudi evropske dežele, predvsem bivši kolonialni sili Velika Britanija in Francija, zaposlujejo kar znatno Kateri sindikati so povabljeni? ALŽIRIJA: Generalna unija delavcev (UGTA) AVSTRIJA: Zveza sindikatov Avstrije (OGB) BELGIJA: Generalna federacija dela Belgije (FGTB) Krščanska konfederacija sindikatov (CSC) CIPER: Konfederacija delavcev Cipra (SEK), Pan-ciprska federacija dela (PEO) DANSKA: Deželna organizacija sindikatov (LO) FINSKA: Centralna organizacija sindikatov (SAK) FRANCIJA: Generalna konfederacija dela (CGT) Demokratska konfederacija dela Francije (CFDT) Delavska sila (CGT — Force ouvričre) HOLANDIJA: Koordinacijski odbor Overlegorgaan (NW, CNV, NKV) IRSKA: Irski kongres trade-unionov (ICTU) ITALIJA: Generalna konfederacija dela (CGIL) Konfederacija sindikatov delavcev Italije (CISL) Unija dela Italije (UIL) Krščanska združenja italijanskih delavcev (ACLI) LUKSEMBURG: Generalna konfederacija dela (CGT) Konfederacija krščanskih sindikatov Luksemburga (CLSC) MALTA: Generalna unija dela Konfederacija sindikatov Malte MAROKO: Uni.ia dela Maroka (UMT) NEMČIJA ZR: Nemška sindikalna zveza (DGB) NORVEŠKA: Deželna organizacija sindikatov (LO) TUNIZIJA: Generalna unija dela (UGTT) TURČIJA- Konfederacija sindikatov delavcev Turčije (TURK-IS) ŠVICA: Zveza sindikatov Švice (SGB) Krščansko-nacionalna zveza sindikatov (CNGB) ŠVEDSKA: Deželna organizacija sindikatov (LO) VEL. BRITANIJA: Kongres trade-unionov (TUC) (Grčijo. Španijo m Portugalsko bodo najbrž zastopale delavske organizacije iz tujine, ker so sindikalne organizacije doma pod vplivom fašističnih režimov). Evropska konfederacija svobodnih sindikatov Evropska organizacija Svetovne konfederacije dela Sindikalni svet EFTA Sindikalni posvetovalni komite pri OECD Sekretariat CGIL-CGT v EGS (cela vrsta poklicev nižjih socialnih stopenj je izginila, storitvene dejavnosti so pretežno odvisne od tujih rok), pa matične dežele živijo v stalnem strahu pred nenadnim množičnim vračanjem svojih zdomcev, ki jim pomenijo izredno pomemben vir deviz-druga stran ne more več mimo dejstva, da so ti delavci trajni dejavnik gospodarskega, pa tudi družbenega in vse bolj celo političnega življenja. Do tega spoznanja smo se »dokopali« tudi v Jugoslaviji. Pri nas pa gre za posebnost v toliko, kolikor na mednarodnem področju uživamo politični ugled samoupravne socialistične družbe. Po vsej logiki bi bilo pričakovati, da bo ravno Jugoslavija vzorno uredila status svojih delavcev v tujini, da jim bo torej izposlovala največje možne u-godnosti v deželi — gostiteljici ter da jim bo kot lastnim državljanom nudila najboljše možnosti za vračanje v domovino. Ker pa je prvo očitno lažje kot drugo, se jugoslovanska aktivnost izrazito usmerja v to, da z meddržavnimi, neuradnimi, sindikalnimi in drugimi partnerji rešuje probleme naših delavcev. in deiovnih pravicah. Resolucija poziva administrativni svet ILO, naj ukrene vse potrebno za zaščito delavcev-migrantov. Tudi interparlamemtama u-nija je s posebno resolucijo opozorila na dejstvo, da so delavci, ki iščejo zaposlitev onstran meja svoje domovine, izpostavljeni neprimerno večji diskriminaciji kot pa blago in proizvodi te iste dežele. Milijoni tujih »kolegov« (kot jih imenujejo sindikati) so v zadnjem času prebudili vest zahodnoevropski socialni demokraciji. Ce hočejo te stranke sploh še ohraniti značaj' delavskih strank, pač ne smejo dopustiti, da se ne bi ukvarjale s tako bolečim problemom, kot je sodobni mednarodni proletariat. Na nedavnem sestanku v Iglsu so se avstrijski, zahodnonemški, italijanski in švicarski socialni demokrati domenili za bodočo koordinacijo te aktivnosti. V ZR Nemčiji pa so naročili inštitutu Friedrich-Ebert-Stif-tung izčrpno analizo tega kompleksa. Vatikan je že nekaj let močno aktiven. Skrb za duševni in socialni blagor delavcev-migrantov prevzema mednarodna katoliška dobrodelna organizacija »Caritas«, ki razvija tudi lastno mrežo posvetovalnic za tujce. Očitno pa so vsi ti in drugi napori obsojeni na (vsaj delni) neuspeh ,saj so bodisi geografsko, politično ali religiozno zaprti — problemi pa ne priznajo vseh teh omejitev. A. RUPNIK Skrbnikov je dovolj Današnja migracijska eksplozija je povzročila tudi to, da se ob postopnem sprošča nju in poenostavljanju prodaje blaga vse bolj zamotava status ljudi, delovnih moči v mednarodnem »prometu«. Ita lijan ima npr. znotraj EGS poseben, delno privilegiran položaj, pa še to delno različen v Franciji, Nemčiji ali Beligiji; Jugoslovan pa ima v vsaki deželi po malem pose ben položaj. Problematiko tujih delavcev srečujemo že nekaj zadnjih let na mnogih meddržavnih in širših mednarodnih srečanjih. Izenačevanje pravic tujih in domačih delavcev je geslo mnogih resolucij in dogovorov. Mednarodna organizacija dela (ILO) je lani sprejela resolucijo, ki zahteva hitro in močno mednarodno akcijo, da bi se dosegla in izboljšala popolna zaščita pravne in dejanske enakopravnosti delav-cev-migrantov pri socialnih PROT! SNEMAM ZK na Kosovu se spopada z „voditelji“ PRIŠTINA, 22. aprila — Na sestankih, ki jih te dni prirejajo občinske organizacije ZK na Kosovu, ocenjujejo dosedanje delo pri uresničevanju stališč najvišjih partijskih forumov. Značilno je, da so udeleženci razprave do teh ocen zdaj veliko bolj kritični in samokritični. To je bilo zlasti opaziti na zadnjih dveh sestankih občinskih komitejev ZK v Dragašu in Srbici, na katerih je sodeloval sekretariat PK ZK Kosova v celoti. V najbolj južnem občinskem centru pokrajine, v Dragašu, se je izkazalo, da imajo udeleženci enaka mnenja o delovanju neformalnih skupin in posameznikov, ki s svojimi nastopi pred volitvami in na samih volitvah želijo vnesti razdor v vrste ZK ter njeno pozornost odvrniti s področja boja za odpravljanje gospodarske nerazvitosti. V tej občini gre po splošnem prepričanju za spopad med generacijama. V starejši generaciji, ki je nosila breme povojne obnove in graditve, so tudi taki posamezniki, ki ne morejo ali ne želijo razumeti, da so spremembe, ki jih prinašajo nove razmere, nujne. Zato taki posamezniki morda tudi nehote in nevede večkrat zajadrajo v skrajne vode nacionalizma in antisocializma. Sekretar pokrajinskega komiteja Mihajlo Zvicer je dejal, da je bilo med uveljavljanjem sklepov 21. seje predsedstva ZKJ na Kosovu nekaj pojavov grupaštva, kar je nekoliko zrahljalo položaj posameznikov. Nič čudnega torej ni, da so pojmovanja skupine ljudi, ki se niso znali zliti z novimi tokovi, povzročila pretrese, ki so spodkopali tudi- enotnost v ZK in občinskem vodstvu. Načelnik tajništva za notranje zadeve v Dragašu želi kljub temu, da je izgubil zaupanje prebivalstva, za vsako ceno obdržati svojo funkcijo, ki jo ima — mimogrede rečeno — že kakih dvajset let. še bolj drastičen primer se je pripetil v Srbici. V tem mestecu, ki vsekakor spada med najmanj razvita v pokrajini, so načelnika TNZ izključili iz ZK že januarja letos, ker je deloval v nasprotju s stališči ZK. Toda ta načelnik je ob podpori skupine odbornikov, ki so bili enakega mnenja kot on in ravno tako izključeni iz ZK, »podmini-ral« sejo občinske skupščine, na kateri bi ga morali razrešiti dolžnosti načelnika. Jasno je, da sklepa o razrešitvi še danes niso sprejeli. Tega načelnika podpira tudi predsednik občinske konference SZDL, ki ne priznava sploh nobenih forumov, se ne zmeni za politična zborovanja, na katerih ljudje odkrito razpravljajo, hkrati pa po vaseh prireja »pogovore«, na katerih si trdovratno prizadeva oblatiti občinsko vodstvo, bodisi z raznimi gesli ali de-magoškimi potezami. Cilj enih in drugih je jasen. Zdaj, ko se vse napredne sile čedalje odločneje zavzemajo za odpravo gospodarske nerazvitosti, želijo »dokazati«, da nerazvitosti ni mogoče premagati z odkritim opozarjanjem na nosilce kon-servatizma in z odstranjevanjem teh nosilcev. Toda delo teh skupin in njihovih voditeljev se s tem še ne končuje, kajti njihov namen je poslabšati mednacionalne odnose v pokrajini, kakršna je Kosovo. Zato lahko občudujemo odločnost komunistov v občinah Srbica in Dragaš, ki želijo odločno opraviti z »voditelji in pripadniki skupin«. V tem prizadevanju bodo Komunisti in vsi napredni ljudje ne le v teh dveh občinah deležni podpore, kakor je te dni povedal predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova Mahmud Bakali na sestanku v Srbici. ALBERT DUSHI VEST Razmišljanja pred slovenskim praznikom Popoldne je padal dež še močneje, kot bi hotel, da ga vpije asfalt ljubljanskih ulic in je zemlja komajda še zmagovala vsrkati toliko vode. Ljudje; nekateri te čisto premočeni in drugi stisnjeni pod dežniki, so hiteli, da se skrijejo pred močo v domove, kavarne ali kar pod napušč hiše. Deževalo je, ko so se kovinsko srebrne ptice, daleč stran od našega mesta, čisto na drugem koncu sveta odlepile od tal, enkrat ali dvakrat obkrožile vzletišče in se usmerile v notranjost dežele. Ob takem dnevu mi ni prišlo na pamet nič pametnejšega kot to, da sem se odločil zaviti v muzej re- volucije, da vsaj pred praznikom ponovno pogledam tista nema pričevanja naše zgodovine, ki urejena ležijo po policah, na katerih piše: prosimo, da se razstavljenih predmetov ne dotikate. Nekam svečano je v tistih prostorih in zaželiš si, da bi slišal drdranje partizanskega ciklostila: dfr ■.. drr... drr..., da bi slišal neubrano petje borcev in značilni zvok, ko jo malce bolj trdo postaviš k nogi. V tebe zrejo izpite oči tifusarjev in ranjencev ter veseli pogledi deklet in fantov; podobe, pod katerimi piše: rodil(a) se je ... pal(a) je... Letala so v formaciji (saj pravijo tako, mar ne?) letela proti svojemu cilju in visoko nad deževnimi oblaki lovila v svoja krila svetlobo, da so bila bleščeča in lepa. V vitrinah so po vrsti ležale pištole, za katere upam, da se jih ne bo nikoli več oklenila človekova dlan in da ne bo kazalec nikoli več pritisnil na petelina, da bi se majhen, stoščasto oblikovan košček kovine s silo podivjane narave zaril med žile, kosti in meso. In kako lepe so pištole! Njihova kopita so oblikovana tako, da se vsedajo človeku v dlan, da se jih prsti oklenejo trdo in bo zato strel natančen in smrt zaneslji- vejša. Potem je tu še kopica predmetov in vsak med njimi pripoveduje svojo zgodbo, vsak med njimi skriva v svoji notranjosti skrivnost. Priče nekega časa; pričevanje o obupu, trmi, tragediji in zmagi. Kar malce žalostno je, ko zabrni ventilator in zaplapolajo v njegovi sapi zastave brigad, zastave, ki so plapolale nekoč ob divjem zavijanju vetra, v vojni vihri; brezosebni kosi tkanine, prešite z zlatimi in srebrnimi nitkami. Res samo brezosebni kosi blaga? Ce bi bilo tako, potem si ne bi vedel odgovoriti, zakaj so bile mnogokrat prepojene s krvjo in zakaj so se v te zastave, zasanjano, a vendarle odločno, upirali pogledi borcev. Plapolale so v najtežjih dneh in vile so se kot sama pesem, kot sama podoba življenja v trenutku pomladnega dne, ko so bile prve znanilke novega časa in svobode. Tudi v Ljubljani. Danes so trudne, povešene in služijo samo še za dekoracijo proslav in v njihova nedra se ujame sapa le še tedaj, ko pritisneš na gumb ventilatorja. In vendar vas ljubim, čeprav nisem nikoli hodil z vami. Oblaki so se pričeli cefrati in ljudje v letalih so pričeli razločevati razlita korita rek, riževa polja (ta ko lepo terasasto so bila grajena, da je bilo to že čisto majčkena umetnina) in celo majhne, s trsjem krite strehe hiš v vaseh. Še malo in na cilju bodo Nenadoma je gluhoto prostorov preplavile cepetanje nog in zagledal sem trop otročajev, ki jih je učiteljica fpred praznikom se to spodobi) pripeljala v muzej. Potem je prvega prije- la za roko, drugemu nekaj zašepetala in otroci so se postavili v lepo vrsto, ki je nemo in s pričakovanjem zrla v svojo vodnico. Pričela jim je pripovedovati. Ne spomnim se kaj, prav gotovo pa je bilo nekaj o Ljubljani, o bodeči žici, ki je obdajala mesto, o tistem fantu, ki je obesil rdečo zastavo v sam vrh frančiškanske cerkve in seveda še o domiselnosti ilegalcev, ki so prenašali pošto skrito v dvojnem dnu posode za mleko. Pripovedovala je in otroci so jo poslušali. Gledali so zastave, pištole, bombe, ciklostil, fotografije in majhne makete okupirane Ljubljane. Prav po otroško so se veselili, ko so slišali, kako so partizani premagali tega ali onega in nekam preplašeni so bili, ko so se ustavili ob slikah ustreljenih talcev. Občutili so nekaj neznanega, neizpo-vedljivega, toda brž so stekli drugam in tisto, kar so občutili še pred trenutkom. pozabili. Mesto. Cilj. Otroci, žene, starčki, starke, možje. Hiše, število neevropških delavcev (v Franciji je okou Boo tisoč <*^A!^A>VVW^AAl^A^AAAAA^V**M*4WVVWVVVVVVVWW^AlA*W*VVWWWVWWVl ZA KONEC - POGOVOR Z BENOM ZUPANČIČEM NAMESTO ZADNJEGA „BERILA“ Ugotovitev: ljudje o politiki več razmišljajo, kot se to izraža pri njenem oblikovanju Beno Zupančič, avtor političnih »beril« v nedeljskem Delu, je nemiren sogovornik. Medtem ko oblikuje misel, njegov svinčnik črta po beležnici, kot da bi hotel dati posameznim besedam dokončen poudarek; in ko se misel izteče, listek metodično raztrga in odvrže v pepelnik. Ob tem, ko so se iztekli njegovi feljtoni, pa so mu tisti, ki ga imajo predvsem za pisatelja, zamerili ukvarjanje z vsakdanjostjo dnevnopolitičnih zapiskov, in tisti, ki ga imajo predvsem za politika, njegove morda bolj široke, drznejše, »pisateljske« poglede v politiko, smo ga zaprosili za pogovor. Nekateri bralci menijo, da ▼asi zapiski niso vselej zadevali ▼ najbolj žgoče stvari našega družbenega življenja. Kakšne odmeve na feljtone ate vi doživljali? Prvi vtis je ta. da so ljudje te feljtone veliko bolj brali, kot sem pričakoval. Tega si dolgo nisem znal razložiti in •i tudi še sedaj ne znam. Mogoče je nekaj na tem. da je naša politična publicistika še zmeraj sorazmerno revna. Kar se zelo konkretnih odmevov tiče, bi rekel tole: veliko sem jih osebno doživel, tako pohvalnih kot kritičnih. Nekaj odmevov pa je bilo takih, ki dišijo po »podeželski strahovladi«. To so odmevi tistih ljudi, ki jim je vsaka misel napoti, zlasti, če se oni ne strinjajo ali če ni blizu njihovi < če jo sploh imajo). Je ta. kot pravite, podeželska miselnost tu bolj navzoča kot v Beogradu? Ne vem. če bi lahko rekel kar z »da« na vaše vprašanje. Mogoče sem to začutil zato. ker sem pet let delal v organizaciji na zvezni ravni. kjer se človek srečuje z vodstvenim kadrom te dežele. Potem seveda ostreje začuti razlike. Te odmeve sem občutil kot Izraz majhnosti, samozavero-vanostž, mogoče tudi zavisti in tega. če«, kaj pa zdaj okrog tega piše. kaj pa mu je tega treba. V enem izmed feljtonov ste govorili o »zaplankanosti« tiska oziroma o tem. da ljudi, ki so iz republike šli v federacijo. doma pozabljamo. Misel je bila namenjena tem ji. ki se je določen čas »Nimam kaj odvzemati ali dodajati« Ste občutili nelagodnost ob prihodu v Ljubljano po tem. ko ste delali v zvezi? Da vas gledajo morda nekako tako. češ. kaj pa bo sedaj delal Beno Zupančič tu med nami? Nekaj takega sem občutil bi v enem izmed feljtonov tudi napisal, ampak to je bilo nekoliko drugače. Veliko ljudi me je spraševalo, kako se zdaj počutim. Pri tem sem čuti! odtenek v njihovem vprašanju, češ. kako groma stvar je biti odsoten iz dežele toliko let. Kakšni pa so bili odmevi na feljtone z druge strani? Kar me je še posebej presenetilo. je bilo to. da je bil zelo velik odmev po vsej Jugoslaviji, da so kup feljtonov ponatisnili v celoti, da so neprestano citirali odlomke in podobno. Kateri feljton je zbudil največ odmeva oziroma oportunizma? Mislim, da je v Jugoslaviji vzbudil največ odmeva feljton »Zdomci in zapečkarji«, tisti, ki je govoril o Slovencih v Jugoslaviji in sploh o Sloveniji v Jugoslaviji, v Sloveniji pa je doživel kritične komentarje feljton pred drugo konferenco ZKJ. Imenoval se je »Na pot delegatom«. Ce ga danes primerjate z akcijskim programom 2. konference, nimam kaj odvzemati ali dodajati. SPRAŠUJE - Peter Breščak. Karikaturi: Borut Pečar uveljavljala v Sloveniji nasproti vsem. ki so delali v federaciji. Ne morem reči. da je bila to politika, ampak težnja, ki se je izražala tudi v tisku. Kot funkcionar v zvezi in kot poslanec sem bil v zelo dobri poziciji, kadar sem natančno vedel, kaj moja lastna republika želi, kadar sem čutil, da je republika enotna. So bili primeri, ko ste lebdeli v zraku, pogosti? Na vsak način so bile situacije. ko je človek občutil, da lebdi. O liderjih in liderčkih V enem Izmed zapiskov ste povedali, da obstajajo pri nas politični oblastniki, da se vedejo kot lastniki organizacij. Bi to trditev lahko malo bolj konkretizirali? V družbi, ka je zasnovana na samoupravnih razmerjih, tisti trenutek, ko ta razmerja niso dejanska, ampak samo navidezna, je človek, tudi če noče. postavljen v situacijo. da postane tipičen predstavnik ali tipičen oblastnik. Ker sedim na t akem in takem mestu, nenadoma postanem socialistična zveza ali država ali partija ali sindikat ali podobno. Kjer pa se ta tendenca, ki je normalna za našo družbo, namreč da se skušajo stvari na tej stopnji razvoja formalizirati, poveže še z osebnimi ambicijami. politikantskimi potezami, grupacijami, potem se zgod:, da imaš nenadoma opraviti s tipičnimi oblastniki, ki razpolagajo ali s sredstvi ali s politično mpčjo in podobno. S tem pa. seveda, prihaja jo na površje vprašanja lider-stva. ali ne? Ce se ta oblastniška pozicija. v kateri se človek lahko znajde, in to vsak. ki odloča, in če ne živi to kot nevarnost v njegovi lastni zavesti, potem se to lahko razvije za stopnjo naprej in se potem imenuje liderstvo. Da imamo problem lider-jev in liderčkov v Sloveniji m Jugoslaviji, je jasno. Ali ni to opaziti zlasti v manjših centrih, recimo na občinskih nivojih? Mislim, da je tam manifestacija tega še bolj očitna. Ali ne gre za isto? Popolnoma. Bolj potencirano Je tam najbrž zato, ker je bolj primitivno in se bolj vidi. Kot delavec v socialistični zvezi se srečujete s takimi zadevami, ali ne? Seveda. Zlasti pri volitvah so se zmeraj dogajale stvari, ki so bile v bistvu izraz tega. kar sem prej imenoval podeželska strahovlada teh majhnih monopolčkov. fevdov. oblastniških ali lider-skih podatkov. Kako se, po vašem, manifestira pri nas. v Sloveniji, liderstvo v kulturi? Mislim, da prebolevamo slovensko kulturno tradicijo, ki je bila zaradi posebnih razmer dolgo časa navajena, da je imela aneraj nekoga, ki je bil »naj«. Od tega, ko smo imeli »naj« pesnika, »naj« pisatelja, prehajamo v situacijo. ko ta »naj« ni več mogoč. Na drugi strani pa je še vedno težnja, da bi se kultura personificirala. Da smo imeli nekoč enega velikega pesnika, je bilo zelo lepo. ampak bilo je to obenem tudi znamenje revščine. Politike naj ustvarja življenje Ali menite, da ste » svojem političnem delovanju v zvezi sproti lahko razčiščevali situacije, tako da v svojih feljtonih pravzaprav ni bilo treba »obračuna« post festum? Tega ne bi mogel trditi. Vendar pa je za bolj oseben način takega pisanja, za bolj spominski način po moje potrebna večja distanca, da bi bil lahko objektivnejši in bliže resničnosti. Vendar se mi zdi. da ste izpustili to izredno možnost in priložnost, premostiti gledanje. da je za to pisanje potrebna distanca. Mogoče. Moram pa reči še to. da sem se poleg drugega držal tudi načela, da človek bolj diskutira s težnjami. koncepcijami kot pa z ljudmi. Ne glede na to. ali sem se z njimi strinjal ali ne. Mogoče so zato felj toni izgubili osebni pečat, zlasti nekateri, ki bi ga lahko imeli. VI imate izredno možnost takih dejanj tudi zato. ker sle pisatelj. Najbrž da. amoak moram vam reči. da se človek zlasti s politično publicistiko bolj muči ter da ljudje to podcenjujejo. To je ravno tako napor tudi za tistega, ki je po poklicu pisatelj, da ne govorim o tistih, ki niso nagnjeni k temu. da bi svoje stvari beležili, čeprav se te- mu ne more izogniti noben politik. Zapisali ste v svojem feljtonu, da je dolgoveznost izraz majhnosti in zaostalosti. V tisku se, in zato zelo močno, srečujemo z dolgovezno- jal: pri nas imamo glavo bolje organizirano kot noge. Družbenim temeljem moramo posvetili veliko veliko več pozornosti. Politika ni veselica — toda .. . ODGOVARJA — Beno Zupančič. stjo v referatih političnih delavcev. To je naša skupna bolezen. Bolj ko bo rasel nacionalni dohodek, manj bomo uporabljali besed za to, da ga ustvarimo in razdelimo. Po drugi strani pa je to odvisno od politične kulture, ki jo skušamo uveljaviti. Pri nas se ponavadi začne debata o gradivu na seji, in sicer o gradivu, ki ga diskutanti včasih sploh niso prebrali. To pomeni, da neprestano uprizarjaš reprize, govorne vaje in podobno, namesto da bi to opravil doma ali v svoji delovni organizaciji. Ali je politika na pamet pogosta praksa v slovenskem družbenem življenju? Mislim, da je je čedalje manj. Kako gledate na prihajanje novih političnih delavcev? Osnovno pravilo je znano, naj politikov ne ustvarjajo šole. ampak družbeno življenje. Ali jih pri nas družbeno življenje ustvarja? Nekaj. Najbolj normalno bi bilo to, da prihajajo ti ljudje iz družbenega življenja in da imajo tisti trenutek. ko stopijo v širšo jav nost. za seboj politično za ledje. To pomeni, da stoji za njimi ali delavski svet ali tovarna ali asociacija ali občina ali podobno. Slej ko prej bomo prišli v situacijo, ko ne bo mogoče biti akti-ven družbeni delavec, če si sam. To ne pomeni, da negiram posameznika in njegovo javno delovanje, vendar bo zlasti v delegatskih razmerjih važno, na kaj se naslanjaš, na kakšno realno osnovo ali zaledje ali interes. Je ta trenutek pri nas dosti takih samotnih popotnikov v politiki? Mislim, da ni. Važno te. da tisti, ki me delegira, natančno ve. kaj hoče Drugače se zgodi, da so oni moji delegati. Lahko bi vendarle de- Kako gledate na padce tistih, ki v politiki doživijo neuspeh, pa jih potem ta ista politika, ki so jo pomagali soustvarjati, zavrže? Se zmeraj živimo v družbi. v kateri so delegatska razmerja še razmeroma skromno razvita. Zaradi tega se dogaja, da pride delegat v spore z drugimi delegati in inštitucijami, da potem ostane nenadoma brez zaledja. Tisti trenutek, ko imaš dejansko svoje zaledje, ko si dejansko delegat, ko nisi svoboden strelec, ampak delegat določenih interesov, se ti to ne more zgoditi. In potem tudi politični spopadi drugače izzvenijo. To je potem spopad interesov ali teženj, ne pa spopad ljudi. Dokler pa so elementi predstavništva zelo močni in če jih še gojimo, mora vsakdo računati s tem, da politična bitka ni veselica in da v njej lahko tudi . pogoriš. Jaz lahko politično bitko izgubim, ampak od tistega trenutka naprej bi rad bil vsaj prav tako časti vred er občan kot vsak drug. To pomeni, da ni treba, da me zdaj nekdo za vseh 47 let mojega živ- ' - . - ljenja razveljavi, če sem naredil napako ali neumnost. Pri nas pa pogosto zaradi ene stvari, upravičene ali neupravičene, pospraviš vse skupaj, moralno in človeško razvrednoten. Nekaj tega ste v svojih feljtonih povedali. Ko jih človek bere, zlasti, če to opravi skupaj . na enkrat, ima občutek, da so se v njih sprostile misli in zamisli, ki jih doslej v svojem političnem delovanju v tako konci-zni obliki še niste izrekli. • Prva zasluga za to je zasluga redakcije, ki te omeji na tri, štiri tipkane strani. Tisti trenutek, ko moram napisati kakšno stvar na treh, štirih tipkanih straneh, še moram izognita mnogim našim družbenopolitičnim formulam in moram včasih kakšno stvar povedati s prispodobo. Nenadoma se ti zgodi, da to ljudje laže berejo kot strokovno politični jezik, ki je prenatrpan s terminologijo iz sociologije, ekonomije in ki lahko zabriše misel. Zlasti pa je takoimenovan nevaren strokovni politični jezik, ker neprestano preskakuje iz tistega, kar je, v tisto, kar naj bi bilo. In drugič, nisem imel preveč časa. da bi to pilil, tako da imajo feljtoni dih trenutka in žumalistične improvizacije, kar je za bralca bolj mikavno. Ali čutite, da ste sedaj, ko Imate za sabo ciklus feljtonov, dopovedali določene stvari našega družbenega življenja? Ne vem, ali sem kaj dopovedal ljudem. Ne verjamem, da sem dopovedal, ker so stvari najbrž premalo argumentirane, da bi bile lahko vselej prepričevalne. Skušal sem na način, ki sem ga zmogel, našega bralca nekoliko vpeljati tudi v sfere politike, ki se zdijo nekaterim ljudem še vedno tako posvečene, da si jih sploh ne upajo predstavljati ali pa si jih predstavljajo kot neko protokolarno dejavnost, v bistvu pa je ta dejavnost preprosta. Vrnitev k ljudstvu Po vrnitvi iz Beograda ste gotovo opazili, da so se stvari v kulturi pri nas spremenile. Kako ste doživljali te spremembe? Prvič, imel sem občutek, da je v kulturnem življenju nastalo obdobje, kjer je bilo več strpnosti med različni mi težnjami, stili, šolami in prijemi. Imel sem občutek, da generacije od dedov do pravnukov žive v nekakšnem sožitju. Drugič, imel sem ob čutek, da so ta mir, tišina ali sožitje do neke mere umetno idilični, da mora kaj hitro priti do polemik, dialogov in celo do spopadov. Nekaj se že dogaja, nekaj se najbrž še bo. Še bolj kot prej me je dogajanje v kulturni sferi prepričalo o tem, da se moramo vsi skupaj na . določen način vrniti k ljud-I stvu, da uporabim ta stari izraz, ki je prišel že iz mode. ' Kako si predstavljate to vrnitev k ljudstvu? Tega si ne predstavljam po kakšni, socialistično realistični poti ali v obiskovanju tovarn. Ne moremo se odvezati nekaterih dolžnosti do tiste večine slovenskega prebivalstva, ki se bojuje tudi na nekih drugih frontah kot jaz ali vi. Še vedno se namreč bojuje za nekatere elementarne stvari, kd se tičejo njegovega ekonomskega, političnega in duhovnega življenja. Ali menite, da so nekatere politične koncepcije, ki se v našem družbenem življenju zaradi določenih razlogov niso mogle uveljaviti, . našle prostor v revijah? Seveda so. Tudi sedaj? Tudi. Kadar jo hočejo izražati, jo izražajo. Ali je to nadomestilo za kaj? Mislite, da bd bilo to nadomestilo za siceršnje pomanjkanje vpliva kulture na politiko? Možno, da so tudi ti elementi prisotni, čeprav mislim, da je situacija približno ista kot sicer: kolikor povprečno naš proizvajalec vpliva na politiko, toliko tudi naš kulturni delavec. Zato sem v nekem razgovora trdil, da je gluhota za nekatere socialne probleme v naši dražbi istovetna, da ima iste korenine kot gluhota za določene kulturne vrednote. Torej ta »nadomestila«, če tako imenujeva literarne re- vije, kažejo na to, da jm politika spregledala določene stvari oziroma jih rri bila pripravljena absorbirati? Ce jih je politika spregledala, potem jih je spregledala predvsem tista politika, ki je bila tudi sama na določen način podržavljena, kd se je omejevala bolj na klasičen način oblikovanja, kd je vsebovala v sebi predvsem predstavniške elemente in za katero je značilna določena odtujenost ali pa počasno odtujevanje od dejanske družbene baze. Zato me vseskozi muči misel, kako postaviti na noge stvari, ki so nekaj časa stale na glavi. Pogovor z Benom Zupančičem se je iztekel v ugotovitev, ki me ni najbolj presenetila. V to namreč, da so feljtoni, kakršni so že bili, s strani bralcev doživljali velik odmev, kar kaže na to, da ljudje o politiki in političnih zadevah vendarle več razmišljajo, kot pride to do Izraza pri njenem oblikovanju. Nam pa ostane razmišljanje o tem, kako Beno Zupančič kot izrazit kulturnik nf pomišljal, ali naj bo politika tisti predmet njegovih pre-okupacij, ki se mu bo poleg pisateljevanja posvečal ■ močjo cele osebnosti. Sprašujem se, kaj bo ▼ njem prevladalo. AH bolje, kaj bo ostalo močneje zapisano: politika ali pokHc, se pravi, pisateljevanje. PETER BREŠČAK KOZE IH SPOR Z ZAROČENKO ,,Prihodnjič bomo hitrejši/‘ pravijo v Hannovru in Bonnu OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 22. aprila — V zadnjih tednih največkrat javno imenovani Jugoslovan, 24-letni Ejub Hodžaj, je prestal svojo bolezen. V sredo so ga iz bolnišnice Stolzenau prepeljali v Hannover. Sprejeli so ga jugoslovanski socialni delavci pri »Arbeitervvohlfahrt«, ki so mu medtem tudi preskrbeli majhno stanovanje, v katerem naj bi v naslednjih treh tednih popolnoma okreval. »Kozji alarm« je končan. V karanteni so samo še zdravnik, dve bolničarki, bolničar in dve snažilki, ki so bili zadnje dni v stalnem stiku, s Hodžajem. ulice, frt, mačke, drevesa, rože. Letala »o v borbeni formaciji. V trebuhih letal zevajo velike črne odprti ne. Grozijo. Pomlad 1972. In tako že trideset let nazaj. Potem je tisti pegavi fant (tam bolj na koncu vrstej pocukal za kito deklico pred njim (saj jo poznate, v našem mestu jih je mnogo), ta je zavpila m prešeren smeh je zadonel po muzej tkih prostorih, planil po stopnicah navzdol in tudi zidovi ga niso mogli zadržati Učiteljica jih je stro go pogledala in z resnim glasom pokarala »Otroci, tega tu ne smete početi’• Otroci so utihnili in mnogo parov oči se je zazrlo vanjo, kot bi jo hotelo vprašati■ »Zakaj?* Da. zares, zakaj? Nato je padla prva bomba. Potem druga, tretja: na desetine jih je bilo. Spodaj pa so »e Igrali otroci. Cisto taki kot tisti, ki sem jih gledal pred seboj Samo mrtvi so bili. Ko so se otroci pomiri-H. je učiteljica prijela srbo riteža za roko (verjetno, da bi dal poslej mir) in otročaji so odšli v naslednjo dvorano, da jih nisem več videl ne slišal. Okoli mene je zakraljeva-la tišina in pred menoj so pričeli vstajati delci časa (vstajalo je samo tisto, kar sem vedel in s čimer sem bil spoznanj, ki ga nisem občutil. Id pa bi moral biti tu tudi danes. Ne kot otožen. že rahlo zaprašen spomin. marveč kot živa opredelitev do sedanjosti in ho ten ja tega trenutka. Ne vem zakaj pravijo nekateri temu . lažna otožnost,čustvo, ki je nepotrebno, čas. ki se ne bo nikoli več povrnil, vrednote, ki naj ostanejo tam. kjer so: v muzejskih vitrinah Morda je celo res. da smo nekoliko pozabili na ta čas. na vrednote, ki so se porodile v tem času. ali bolje, ki so v tem času prišle do polnega izraza. Ob pr a znikih obesimo na hiše za stave (da bi še kdaj okrasili z rožami in smrekovimi vejicami naša okrja. se že dolgo ne spomnimo več. ker to ni »moderno*), spečemo potice (za to ni več pomembno alt je cerkveni alt državni praznikj in zdolgočaseni poslušamo ali gledamo kakšno oddajo na televizija ali radiu., ki govori o dogajanjih, ki jih ni več. Malce sram me je in tudi vas bi bilo lahko. Letala so se nato obrnila (izgube so bile nepomembne) in odletela nazaj. Mesta pod njimi ni bilo več. Tudi ljudi ne. Samo črn kup ruševin, ki je gorel kot bak la. je spominjal, da so nekoč živeli tu ljudje. Vietnam. Pomlad 1972. In tako že trideset let nazaj. Zunaj je še vedno deževalo. Za menoj so se zaprla velika in težka vrata, kot bi hotela napraviti med menoj in prostorom, v katerem sem bil. pregrajo. da bi pozabil, kar sem■ videl, da bi pozabil kar sem občutil. Toda ne bom. Hudič, da ne bom. pa čeprav se včasih vprašam, zakaj mi je sploh treba misliti o teh stvareh. Moram na vajo za proslavo. ki jo bomo mladi pripravili ob 27. aprilu. Mo- ram k prijateljem, ki me čakajo, k njim, ki ne govorijo toliko kot jaz, ki pa (v to sem trdno prepričan) verujejo v iste ideale in občutijo tako kot jaz. Ob čutijo čas, ki ne bo zamrl, občutijo utrip tega časa in zato vedo, kaj je Vietnam, kaj je ljubezen in sovraštvo. Skozi Tivoli, ki brsti, znova mlad. svež in lep. grem proč od muzeja in vem, da za svojo opredelitev ne po trebujem samo muzejskih vitrin in pomnikov, da ne potrebujem samo proslav in praznikov, da bi verjel v človeka, kjerkoli je že Grem po Cankarjevi navz dol (morda sem tudi jaz kriv. da samo malo pred praznikom odpiramo tam Ameriški center, ljudje pa se zgražajo nad novimi, še hujšimi zločini v Vietnamu > proti mestu, ki utripa, pro ti ljudem, ki jih ne poznam a so mi ta trenutek tako blizu Grenak te moj smehljat toda čestitam vam k. vaše mu prazniku MT1.AN MF.nrv Mladi Albanec iz Djakovice je bolezen presenetljivo dobro prenesel. Vse kraste, ki so se oblikovale zaradi kozjih bul,' so odpadle že prejšnji teden, brazgotine bodo verjetno kmalu izginile. Nevarnosti infekcije zaradi stika z njim ni več. Zdravnik mu je predpisal bolniški dopust in ga bo tudi stalno nadzoroval, mestna uprava in borza dela pa iščeta zanj novo zaposlitev. Obljubili so 'mu tudi, da bo dobil delovno dovoljenje. Do obolenja je delal na »črno«. NAPAKE TUDI V ZRN Zdaj, ko Je nevarnost mimo, so si upravne m zdravstvene oblasti v Hannovra in tudi drugod po ZR Nemčiji začele javno »izpraševati vest«. Vse skupaj se je srečno končalo, nihče razen Ho-džaja ni zbolel, umrl ni nihče, toda zdi se, da je pomagalo bolj naključje kot pa primerni ukrepi. V zahodno-nemškem časopisu je bilo večkrat zaslediti poročila o nezadostnih varnostnih ukrepih v Jugoslaviji, o nogometni tekmi v Prištini sredi naj- hujše krize, o nedisciplini »karantencev«, o prekupčevanju z rumenimi knjižicami (praznimi in izpolnjenimi), toda tudi v Hannovru ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Oboleli Hodžaj je hodil od zdravnika do zdravnika, čakal v prenapolnjenih čakalnicah, ležal dva dni v hannoverski dermatološki kliniki, toda šele 27. marca so na podlagi preiskav v veterinarskem laboratoriju posumili, da gre za koze. Čeprav v ustreznih uredbah natančno piše, ,da je treba sprožiti »kozji alarm« (Pockenalarm) takoj pri prvem sumu, je spodnjesaško deželno zdravstveno ministrstvo poslalo Hodžajev primer še na preiskavo k »pravim« zdravnikom, ki pa so — seveda šele do naslednjega jutra — ugotovili isto. Zaradi tega je prišlo do nude zamere pri hannoverskih veterinarjih. Ko je bilo torej ugotovljeno. da so koze tu, so »pozabili« najprej naročiti gradbenemu podjetniku, pri katerem je bil Hodžaj zaposlen, naj pridrži v stanovanjski baraki na gradbišču vse, ki so bili z bolnikom v stiku. I Šele naslednji dan so dokaj nenačrtno začeli zbirati »sumljive osebe«. Dolgo je trajalo tudi, preden so se s Hodžajem sporazumeli — ni znal ne nemško ne srbohrvaško. Brez moči so bili zdravstveni delavci tudi, ko se je začel pred veliko nočjo naval na lokale za cepljenje. Ni bilo dovolj cepiva, ne zdravstvenega osebja. Samo v Hannovra so cepili 75.000 ljudi, toda marsikdo je spričo dolgih vrst čakajočih interesentov obupal. Ker Hannoverčane kritizirajo, kritizirajo tudi sami. Spodnjesaško zdravstveno ministrstvo se pritožuje, da je zvezno ministrstvo v Bonnu mnogo prepozno predpisalo, NI UŠEL SAMO EDEN Čeprav so imeli primer črnih koz v Hannovra že spomladi leta 1967, ni bilo na voljo ne pravih oblačil za ljudi, ki so morali streči Hodžaju, ne primernih izoliranih in karantenskih postaj. Predpisov za primer epidemije koz niso objavili v uradnem listu, čeprav so jih sprejeli že leta 1962, in občinski uradi niso imeli nobenega pojma, kako naj ravnajo. Ko so nazadnje 673 ljudi — od tega 60 otrok — izolirali, so poslopja le nezadostno zastražili. Najprej je pobegnil neki Hodžajev znanec in so ga dobili dragi dan v precej oddaljenem Osna-briicku. Nato se je neki Han-noverčan sprl s svojo zaročenko, s katero je bil skupaj v karanteni, in »iz protesta« skočil skozi (pritlično) okno. Vrnil' se je šele, ko je bil že z več ljudmi v stiku. Potem šele je policija okrepila stražo pred izoliranimi postajami. da morajo imeti potniki is Jugoslavije dokazila o cepljenju. Po daljšem prepričevanju so v Bonnu nazadnje 1. aprila le pristali na ta ukrep. Toda ukrepati so začeli šele 2. aprila ob dveh popoldne ... Kakor koli: konec dober, vse dobro. Toda, ker hannoverski primer ni bil prvi, najbrž tudi zadnji ni bil. »Prihodnjič bomo hitrejši«, obljubljajo v Hannovra — in ▼ Bonnu. SLAVKO FRAS zakladnica NAROČIIA: j znan]a L vsi MALA * knjigarne, in. \ ENCIKLOPEDIJA DRŽAVNA: ZALOŽBA \ j SVETA ' SLOVENIJE JUGOSLAVIJE Mestni trg 28 * SLOVENIJE v 3 KNJIGAH 61ooo Ljubljana ihuim.......................................................................mmuiiiuiiiihiiii.......iiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinniiiiiiniitniniiraiinimiiimiiiiiiiniiniiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiniiiMiiiimiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiniiniiiiiiimnmmiiiiiiiimiiiiHimmiiii^ BLAGOVNA RAZSTAVA V GORICI (Italija) | od 28. aprila do 7. maja AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - S ITALIJA Trgovska zbornica I. A. A. — Gorica (Italija), organizator: BIWU Pubblicita, Gorica, (Italija), telefon 87 466. Iilill!!:illll!lllllll!lli!lllltll!!!!!!ll muiiiiniiH ll([!liuilllllllllllllllillill]lllilllll!llllililllllillllli!lil!!lllll!lll)llllltiilllllllllllllttl!ii!110!li]lllljlll!rilllilllllil!j{lil DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na veliko RAZPRODAJO KNJIG — Vel A izbor leposlovnih, poOJudnoBsnanstvenih in strokovnih kn*ig po znižanih cenah Znižanje za 50 do 70 % Velika razprodaja knjig Državne založbe Slovenije bo od ponedeljka 17. aprila dalje v naslednjih knjigarnah Državne založbe: LJUBLJANA (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Celovška 163, Titova 71), KAMNIK, KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED, JESENICE, CELJE, MARIBOR, BREŽICE, KOČEVJE, ČRNOMELJ 3331 ■IIHHII PET MNENJ 0 5 ODSTOTKIH Ali bo uradna meja podražitev obveljala? LJUBLJANA, 22. aprila — Tudi nekaj mesecev po zamrznjenju cen in resoluciji o družbeno ekonomskem razvoju, ki je dokaj pogumno ovekovečila, da se bodo cene po odmrznjenju v letošnjem letu povečale za 5 (pet) odstotkov, je podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič znova zagotovil takšno raven cen. navkljub izračunom ljubljanskega profesorja dr. Aleksandra Bajta, ki je trdil, da se je zvezni zavod za statistiko krepko zmotil in da so cene že v januarju narasle za 0.37 odstotkov, v februarju za 0.74 odst. in v marcu za 2,87 odst. Zvezni zavod za statistiko je prek svojega direktorja Ibrahima Latifiča objavil povečanje za 1,3 odstotkov v prvem četrtletju. Bajt trdi. da se bodo do konca leta — ob podobni naglici —povečale za 11.5 odstotkov. Povprašali smo naše dopisnike in sodelavce v republikah in obeh pokrajinah, kaj menijo tamkajšnji -uradni krogi«. Dobili smo takšnele odgovore: Srbija Predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič je opozoril, da se uveljavitev ustavnih amandmajev odvija v neugodnih ekonomskih pogojih. Med te sodi zamrznje-nje cen, kot tudi vse nevarnosti, ki jih to prinaša — zdaj in v prihodje. Podčrtal je. da dolgo zadrževanje cen vsebuje velike nevarnosti, ki jih bomo še občutili. Predsednik republiške skupščine Draža Markovič je dejal, da vsak, ki zastavlja vprašanje drugačnega reguliranja cen prihaja v položaj, ko ga la- Makedonija Stališče makedonske vlade se ni spremenilo. V okviru petih odstotkov najprej analiza nevsklajenosti cen, potem pa sporazumi. Tako pravi vlada, zbornica, sindikat, hko obtožijo, da je nasprot- | So protj delnim rešitvam. nik stabilizacije. Ni vseeno, ali stabilizacijo dosežemo na reformnih principih, ali z ukrepi državnega socializma. Srbija je medtem predlagala povečanje cen kmetijskih izdelkov (pšenica, meso), kar naj bi bilo »v mejah petih odstotkov«, čeprav Vojvodina tudi z novimi cenami ni zadovoljna. ZASEBNIKI VODIJO Leta 1975 v BiH 170.000 novih stanovanj SARAJEVO, 22. aprila — V Bosni in Hercegovini razmišljajo o tem. kako bi pospešili stanovanjsko graditev, povečali vlaganja v gradnjo komunalnih objektov in uredili zemljišča za stanovanjsko gradnjo v obdobju od 1971. do 1975. leta. Očitno pripisujejo republiški činitelji temu velik pomen, čeprav zdaj obravnavajo šele osnutek stanovanj-sko-komunalne gradnje v okviru družbenega načrta o razvoju republike za to obdobje. Predvidoma naj bi do leta 1975 zgradili 170.000 stanovanj. kar bi bil precejšen napredek, če upoštevamo, da republika zdaj razpolaga z nekaj manj ko 800:000 stanovanji. Skupno bodo investirali okrog deset milijard dinarjev. To bo bistveno prispevalo k zboljšanju stano-vanjsko-komunalnega standarda in hitrejšemu urejanju te problematike, posebno kar zadeva mestno okoljet Pričakujejo. da bo stanovanjsko-komunalni razvoj skladen s splošnim gospodarskim gibanjem. urbanizacijo in naraščanjem življenjskega standarda. Od vseh stanovanj v BiH jih je samo 16 odstotkov v družbenem sektorju. O tem, kolikšen je delež osebnih sredstev v stanovanjski gradnji. priča podatek, da bodo v obdobju prihodnjega petletnega načrta od skupno 170.000 zasebniki zgradili 135 tisoč stanovanj, kakor tudi dejstvo, da je v zadnjih petih, šestih letih zasebna gradnja, prekosila pričakovanja, medtem ko je bilo v družbenem sektorju ravno narobe. V dosedanji praksi pa ni- so posvečali dovolj pozornosti zasebni gradnji, tako da so zasebniki pogosto gradili na črno. Ker pa je obseg zasebne gradnje v skladu s stanovanjsko reformo, pričakujejo, da bodo v prihodnjem obdobju poskrbeli za stimulacijo v okviru sistemskih rešitev in zagotovili prožno kreditno politiko. O stroških stanovanjske graditve je težko /ovoriti. Vemo, da so se v zadnjih letih povečali za dva in pol krat. Vemo tudi, da pride pri cenah stanovanj okrog 32 odstotkov na stroške za komunalno opremo zemljišča. Za zdaj je gotovo to, da bodo skušali graditelje razbremeniti te obveznosti in jo prenesti na prispevke za uporabo stanovanj. S tem naj bi pomagali zmanjšati gradbene stroške. Domnevamo lahko, da bo stanovanjska gradnja še naprej pod vplivom in pritiskom splošne nelikvidnosti, naraščanja cen in vrste drugih subjektivnih slabosti in objektivnih težav, ki jih bo treba premagovati s večjo organiziranostjo graditeljev stanovanj. J. POKRAJAC Zadnji devalvaciji sta pustili veliko odprtih problemov. Starim stališčem so dodali novo: zahtevajo, naj »redne podražitve« ostanejo v okviru petih odstotkov, vse ostalo pa naj dosežejo proizvajalci z »osvobajanjem« gospodarstva od davkov in drugih dajatev. Sindikat pa je ob tem proti sleherni podražitvi živil in sprejema liberalizacijo cen tistih izdelkov, kjer je moč ekonomsko reagirati. Hrvaška Sabor — ob zagotovilih vlade — verjame Litifiču. V saboru so poslancem zagotovili točnost podatkov zveznega zavoda za statistiko. Smisel stabilizacije terja podražitev uvoza. Hrvaška bo tudi naprej dosledno izvajala družbeni nadzor cen, ki so v republiški pristojnosti. Zagotovili so, da te cene ne bodo narasle prek meje petih odstotkov. Pri zahtevkih za podražitev bodo presojah vpliv le-te na splošno raven cen. Črna gora V C mi gorj so pristojni organi — ob prepričanju, da bodo odstranjeni osnovni vzroki za nestabilna gibanja cen — vsi ogreti za pet odstotkov. Zahtevajo dosledno kontrolo cen. sindikati pristavljajo, da sleherno povečanje ne sme ogroziti standarda delavcev z najnižjimi dohodki. Ce bi do tega prišlo je treba standard teh delavcev zaščltitj s kompenzacijami. »Strop« petih odstotkov dovoljuje le najnujnejše korekture cen. Vojvodina V pokrajinski vladi, skupščini in v zavodu za cene izjavljajo, da formalnih stališč ni, saj je ZIS zamrznil cene brez konsultacije z njimi. Tudi kar zadeva pet odstotkov ni posebnih stališč. Gradivo zveznih sindikatov razmišlja tud. o stavkah, o napovedih prekinitev dela in o tem ali bodo delavci dobili dohodke ob zdajšnji »bezpari-ci«, pomanjkanju likvidnih sredstev. Napovedane in že objavljene podražitve vnašajo med delavce nov nemir. Čedalje manj verjamejo napovedim, da cene ne bodo rasle hitreje od pet odstotkov, strah pred podražitvami pa povzroča pretirano povpraševanje, denar spreminjajo v vsemogoče trajne potrošne dobrine. Povečana osebna potrošnja pa ob podatku, da je večina denarja na računu prebivalstva, da osebni dohodki prehitro naraščajo zapira krog: krog nelikvidnosti Konec koncev: kdo pa ni za to, da bi cene poskočile za »le« pet odstotkov? IVAN VIDIC BREGAR — Z denarjem, ki ga v Sloveniji zberemo za ceste, krijemo komaj polovico potreb. .. — Nič hudega: se bomo pač naučili voziti po dveh kolesih! NE PRIPOROČILA - AKCIJA Na Hrvaškem raziskujejo 500 primerov porekla premoženja II lil R EJŠI 10 D ZA KOM IA Hlastno prekupčevanje v # z zemljišči v Črni gori TANJUG POSEBEJ ZA DELO TITOGRAD, 22. aprila — Izvršni svet skupščine Črne gore je te dni sprejel predlog zakona o prepovedi prodaje nepremičnin v republiki do konca leta. To je eden izmed desetih zakonskih predpisov v okviru akcijskega programa, ki ga bo republiška skupščina sprejela najkasneje do parlamentarnih počitnic. Namen teh ukrepov je onemogočiti neupravičeno bogatenje. V črni gori je nagli razvoj infrastrukture povzročil povečanje prometa z zemljišči. stanovanjskimi poslopji in stanovanji, kar so spretno delali mimo zakonskih predpisov. Preprodaja zemljišča Je še slasti donosna v obmorskih občinah in v okolici Titograda, kjer se je vrednost aemljišča v zadnjih desetih letih povečala skoraj za dvajsetkrat. Pred leti. ko na črnogorski rivieri še ni bilo magistrale, vodovoda in drugih komunalnih naprav. Je kvadratni meter zemlje veljal od 5 do 10 dinarjev, zdaj pa ga prodajajo celo po 200 dinarjev. Vrednost zemlje je torej poskočila, šele potem, ko je skupnost zgradila infrastrukturne in komunalne ob- jekte. Vendar pa tega v občinskih skupščinah ob morju niso vedeli, tako da so visoki denarni zneski od prodaje zemlje šli namesto v občinske Magajne v žepe zasebnikov. To je mnogim omogočilo, da so čez noč postali bogataši in da so si lahko zgradili prave hotele s po 40 sobami, pa čeprav so skupnosti plačali obveznosti kot da bi zgradili hišo za stanovanje. Zakon, ki ga bo te dni sprejela črnogorska skupščina, naj bi do konca leta onemogočil preprodajanje nepremičnin med zasebniki. Do takrat bodo sprejeli nove predpise. Ti predpisi so bili napovedani že konec prejšnjega leta. Med drugim predvide- vajo znatno povečanje davka na promet z nepremičninami. To je bilo za mnoge ob morju signal, da so pravočasno prodali parcele ali vikend hiše. Na območju od Bara do Ulcinja, kjer zdaj gradijo moderno avtomobilsko cesto, so konec prejšnjega leta posamezniki prodajali zasebnikom po več sto parcel po 50 dinarjev za kvadratni meter. Dve leti pred tem je bil kvadratni- meter 10-krat cenejši. V Titogradu so prav tako mnogi prišli do težkih milijonov s prodajanjem hiš, družbenih stanovanj in parcel, ki ao sl jih prilastili. Na območju ožjega mestnega rajona so si prilastili pri- bližno 200 ha zemlje, na črno pa je bilo zgrajenih več kot 1500 hiš. Nespoštovanje predpisov in slabo delo inšpekcijskih služb je povzročilo, da morajo zdaj spreminjati urbanistični načrt mesta, ki so ga sprejeli pred leU. Občina se je lotila odločnih ukrepov, da bi tako zaustavila nedovoljeno gradnjo. V petih dneh so porušili približno 400 na črno postavljenih barak in 20 na črno zgrajenih hiš. Težko pa je pričakovati, da bodo porušili vse objekte, ki so jih zgradili brez dovoljenja. Mnogi so namreč legalno postavili zelo leipe stanovanjske zgradbe, v katere so vložili vse svoje premoženje ali pa so dobili posojilo od podjetja. Meščani podpirajo akpijo občine, hkrati pa zahtevajo, da se na odgovornost pokličejo tisti uslužbenci občinske skupščine, katerih dolžnost Je bila, da bi preprečili črno gradnjo. IVO POPOVIČ akcijo: onemogočili so delo 120 igralnih avtomatov, ki so prinašali lastnikom nad 100 tisoč dinarjev na leto. Sodniki za prekrške pa so jim žal izrekli le blage kazni (500 dinarjev) ter jim vrnili avtomate. Ob tem je značilen podatek, da je javno tožilstvo sprožilo v letošnjih prvih treh mesecih več postopkov zaradi nezakonitega dela, gospodarskega kriminala, utaj, podkupnin in korupcije kot prej v dveletnefn obdobju. Svojo aktivnost je zelo povečala tudi SDK, in sicer toliko bolj zato, ker se je z novim zakonom znašla v neod- visnosti od drugih institucij in družbenih struktur. Takšno aktivnost je javnost na Hrvaškem seveda podprla, hkrati pa načrtovalci in politiki poudarjajo, da upravičena družbena akcija za ublažitev in preprečevanje socialnih razlik nikakor ni naperjena zoper zasebno pobudo in zasebnike, ki so našemu družbenemu razvoju zelo potrebni. Razumljivo je, da morajo biti še bolj deležni zakonskih ukrepov zoper neupravičeno bogatenje posameznikov tudi vsi zasebniki, ki beže pred davčnimi obveznostmi, ki si pomagajo s podkupninami, preprodajo, navijajo cene ter se ukvarja- SB OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 22. apr. — V republiki je zadnje čase zaživela večja aktivnost javnega tožilstva in SDK, ki si prizadevata stopiti na prste pojavom, ki med drugim vodijo do socialnih razlik, neupravičenim in družbeno nesprejemljivim. Javnost na Hrvaškem je to dejavnost podprla, zato bi bilo, kakor so ta teden ugotovili v saboru, »priporočilo o zmanjševanju in odpravljanju neupravičenih in družbeno nesprejemljivih socialnih razlik,« ki naj bi ga sprejela zvezna skupščina, bolj v škodo kot v korist. Predlog priporočila ni sprejemljiv, ker je preveč bled in splošen, pa tudi, ker nima možnosti, da bi dosegel kakšen bolj resen uspeh v praktičnem uresničevanju nalog, ki so že proklamirane. Navsezadnje bi lahko predstavljal »dobrodošlico« tistim posameznikom in silam, ki že za sedanje akcije državnih organov trde, da so začasne, kampanjske m družbeno nepotrebne. Dokument, kakršen je priporočilo, je sicer mogoče sprejeti, če že ne gre drugače, — so menili na seji saborske komisije za družbeni nadzor, vendar pa bi moral biti dopolnjen s predlogom določnih ukrepov in akcij za preprečevanje družbeno nesprejemljivih razlik. Večina neupravičenih razlik izhaja namreč iz neizoblikovanosti posameznih delov gospodarskega sistema, ki so v pristojnosti zvezne skupščine in njenih organov. To pomeni, povedano drugače, da skupščina nima časa priporočati, temveč da mora začeti akcijo. Komisija za družbeni nadzor je po 21. seji predsedstva ZKJ dobila 69 različnih zahtevkov (od tega 37 anonimnih), katerih pisci so o-pozorili na več negativnih pojavov v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi, zlorabami, delitvijo dohodka in delom posameznih državnih organov in organizacij. Razumljivo, da so tendenciozni zahtevki romali v koš, medtem ko so v ostalih informacijah menda zelo dokumentirane trditve, zaradi katerih bodo morali pristojni organi ukrepati. In kam je zadnje čase usmerjena aktivnost na Hrvaškem? Prvič: na področju republike raziskujejo za zdaj 500 primerov porekla imovine, medtem ko so na zagrebškem področju razvel iavili 500 sklepov o odmeri davka. Pravijo pa. da pripravljajo še nove, medtem ko so v občinah Samobor in Vrbovec poklicali na odgovornost vse tiste o-sebe. ki so poskrbele za nepravilno odmero davka. V Zagrebu so opravili še eno jo z malverzacijami in nedovoljeno trgovino. Vse to pa počno za kulisami svojih o-brtnih delavnic. Zakaj to tako poudarjajo na Hrvaškem? V republiki je v zasebnem in družbenem sektorju »mini gospodarstva« storitvene in obrtniške dejavnosti) zaposlenih komaj 3,4 odstotka od milijona ljudi, ki imajo delovna mesta. Zato naj bi v srednjeročni razvojni etapi, kakor se zavzemajo republiški načrtovalci in politiki, ustvarili precej bolj ugodne ekonomske pogoje za razvoj in vrednotenje tako imenovanega osebnega dela, za njegovo izenačevanje z združenim delom, za hitrejše vlaganje prihrankov zdomcev v sredstva za osebno, pa tudi združeno delo. Poskrbeti nameravajo za hitrejše zaposlovanje v »mini gospodarstvu«, za katerega trde, da je »neizrabljen rezervoar potencialnih novih delovnih mest in dohodka.« MARJAN KUNEJ PRODOR V SVET Meblo v očeh inozemskih trgovcev NOVA GORICA, 22. aprila — Tukajšnja tovarna pohištva Meblo, ki se bo z letošnjim izvozom v višini 5 milijonov 600 tisoč dolarjev uvrstila med naše največje izvoznike, se je odločila za pri nas še nepreizkušeno, a v tujini pogosto uporabljeno poslovno potezo: na pogovore in oglede svojih proizvodnih programov je povabila okoli 50 pomembnejših trgovskih partnerjev iz 25 držav. Pravkar končani obisk ocenjujejo v tovarni za izredno uspel. Ponudil jim je priložnost za izmenjavo izkušenj in sklenitev pomembnega števila novih pogodb. Direktor zunanje trgovine Mebla Janko Špacapan je našemu sodelavcu povedal, da se je izvozna ekspanzija podjetja začela tedaj, ko so se odločili s svojimi močmi obdelovati tuja tržišča. Zdaj imajo izvozno službo strokovno dobro zasedeno, stike s trgovci pa hitre in neposredne. V zadnjem času so ustanovili v Italiji, Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji več mešanih družb, ki predstavljajo že višjo obliko neposrednega vplivanja podjetja na kupce. Uspehi pa so očitni tako z večanjem prodaje posameznih izdelkov, kakor tudi z doseženimi cenami. Srečanje v Novi Gorici pa jim je pomagalo zajeti trenutni utrip tujih trgov. Napravili smo kratko anketo med nekaterimi udeleženci poslovnega srečanja. Abdul-muhsin A. Almutlag iz Saudske Arabije, ki trguje z Meblom sedmo leto, je povedal, da je na primer v svojih šestih trgovinah prvo leto prodal 50 spalnic, lani pa že nad 600. Skupaj pa je z Meblovi-mi izdelki realiziraj 200.000 dolarjev. Občutek ima, da je meblovski program izoblikoval jugoslovanski okus ter predstavlja vrhunec naše pohištvene industrije. Kupcem v njegovi državi to pohištvo ustreza, zato so možnosti za razširitev prodaje še velike. Zdaj razmišlja s predstavniki Mebla, da bi s skupno naložbo zgradili v njegovi drža- MAKEDONIJA HOČE NAFTOVOD V Skopju pa bi potem zgradili veliko rafinerijo TANJUG POSEBEJ ZA DELO SKOPJE, 22. aprila — V Makedoniji hudo primanjkuje električne energije, tekočega in trdnega pogonskega goriva. Samo letos na primer bo primanjkljaja okrog 1,6 milijarde kwh. Leta 1975 bo primanjkljaj znašal 2,4 milijarde, leta 1980 pa kar 4,2 milijarde kwh. To naj bi ublažila električna centrala. ki bi jo zgradili do leta 1975, z zmogljivostjo okrog 1,4 milijona kwh električne energije na leto. Za svoje potrebe zdaj Makedonija nabavlja elektriko iz drugih delov države ali pa iz uvoza. Ta republika se zdaj vedno i na leto 100 do 130 milijonov bolj preusmerja na tekoča I dinarjev za transport nafte in Nafta tudi do Beograda? Zamisel o zgraditvi nove rafinerije v Skopju z zmogljivostjo okrog 13 milijona ton surove nafte na leto in naftovoda od Soluna do Skopja ni nova. O njej govore v Makedoniji že kakih osem let. Novo je samo to, da se v zadnjem času pospešeno pripravljajo na takšno veliko Investicijo, ki bi bila po mnenju skopskih gospodarstvenikov ekonomsko u-pravičena ne le za Makedonijo, ampak tudi za južno Sr. bijo in pokrajino Kosovo, tembolj, ker na teh treh območjih naše države ni nobenega predelovalca nafte in tako morajo vse tekoče gorivo nabavljati iz Soluna in plačevati drag transport. Samo Makedonija na primer plača goriva. Leta 1971 je znašala naftnih derivatov, poraba vseh naftnih derivatov 690.000 ton, leta 1975 se bo povzpela na 1,3 milijona ton. leta 1980 pa na okrog 1.9 milijona ton. Generalni direktor najmočnejše organizacije kemične industrije v Makedoniji, skopskega »Ohis«, Ane Ar-sov, odkrito pravi, da je preskrba republike z derivati negotova in da imajo velik strošek s transportom. V nedavni razpravi o srednjeročnem razvoju republike Je direktor republiškega zavoda za družbeno načrtovanje Pavle Tasevski dejal, da makedonsko gospodarstvo nujno potrebuje naftovod od Soluna do Skopja in naftno-kemično industrijo. Makedonski poslanci, posebno gospodarstveniki, so se zelo zavzeli za to pobudo. Ni torej CAVTAT \m VEČ ZVEZ Centrala s 1200 priključki DUBROVNIK, 22. aprila (Tanjug) — Cavtat, nekoč majhno in nepomembno, a prijetno mestece, ki je privabljalo turiste in izletnike, Je že leta 1937 dobilo telefonsko centralo s 60 priključki. V povojnem bujnem razvoju turističnega gospodarstva na naši obali Jadrana pa je Cavtat postal pomembno turistično središče s hoteli, ki imajo okrog 1300 postelj. To je tudi narekovalo razširitev stare centrale na sto telefonskih priključkov. A tudi to kmalu ni več zadoščalo, zato je dubrovniško ptt podjetje vložilo nad 2 milijona dinarjev za novo avtomatsko centralo z zmogljivostjo 1200 številk, ki bo začela obratovati danes. Za začetek bo delalo samo 300 priključkov, v kratkem pa bo centrala delala z vsemi 1200 priključki in bo s tam ugodila vsem potrebam. težko Izračunati, koliko bi prihranili pri transportnih stroških, če bi od Soluna do Skopja speljali okrog 263 km dolg naftovod, z zmogljivostjo okrog 3 milijone ton suro-.ve nafte na leto. Se pa ogrevajo za to in tudi razpravljali so že o tem, da bi naftovod ki bi imel celo dosti večjo zmogljivost, podaljšali čez Niš do Beograda, se pravi še za okrog 400 km. Skopska rafinerija nafte bi med drugim rešila problem osnovne surovine za skopsko kemično industrijo »Ohis« in zadostila potrebi po energetskih virih za širše območje, kot je območje Makedonije. I Nizkooktanski bencin in pline skopske rafinerije bi na primer uporabili za pridobivanje surovin za skopsko kemično industrijo, mazut za novo termocentralo, bencin in nafto pa za preskrbo tržišča v Makedoniji, južni Srbiji in pokrajini Kosovo. Zgraditev naftovoda in rafinerije bi finansirali tuji partnerji in članice konzorcija za nafto in petrokemijo, ki so ga ustanovili v Skopju. Kolektiv skopskega »Ohis« je kot glavni podjetnik pri tem navezal stike s številnimi tujimi firmami, ki se zanimajo za to veliko gradnjo. V Skopje je že prišlo več ponudb kreditorjev, ki bi radi naložili svoj kapital. Makedonski gospodarstveniki menijo, da bi bilo treba te velike probleme reševati v sklopu enotnega jugoslovanskega razvojnega koncepta, kar bi bilo tudi bolj racionalno. PAVLE MRMEVSlil vi manjšo tovarno vzmetnic. Pred Loviszer z Dunaja Ki je bil v Meblu pred dvema letoma, je povedal, da je zdaj presenečen nad napredkom tovarne. Pohištvo je enakovredno avstrijskemu ter po ceni konkurenčno. Potruditi se bo treba še za izboljšanje kvalitete in oblik okovja. Srečanje v Novi Gorici je bilo zanj zelo koristno. Abdulmaget B. Mahgub iz Tripolija je najprej želel, naj zapišemo, da je podjetje Meblo začelo ustvarjati prijateljsko vzdušje med Libijo in Jugoslavijo. Proizvodnja Mebla je zanj zelo dobra. Izvozna realizacija v višini milijon dolarjev na leto pa predstavlja polovico vsega uvoženega libijskega pohištva. Bernard Galuser iz Ženeve pa je povedal, da ustvarja njegova hiša z Meblom polovico vsega prometa.'Sodelovanje želijo še razvijati in poglobiti. Zato je bilo srečanje v Novi Gorici izredno dobrodošlo. Juan M. Saavedra Oliva s Kanarskih otokov pa je začel kar s komplimenti! Meblo ni ie med najboljšimi tovarnami v Evropi, pač pa tudi med največjimi na svetu. Zato se namerava v svojih poslovnih aranžmajih še bolj navezati na to tovarno ter vsaj podvojiti sedanjo prodajo, ki je znašala lani 20.000 dolarjev. Tudi Viktor Borg upa — po vsem, kar je videl v Meblu — da bo na Malti vsaj podvojil sedanjo prodajo. Me-blovo pohištvo je na otoku konkurenčno, čeprav je treba ošteti kar 70 odstotkov vrednosti blaga za carino. Naj so bile izjave uglednih trgovcev iz različnih evropskih in afriških držav tu in tam vljudno obarvane, dajejo slutiti, da je novogoriška tovarna prodrla že v zavest številnih trgovcev. Zvedeli pa smo, da predstavljajo poslovni partnerji, ki so se mudili v Novi Gorici le majhen del trgovcev, s katerimi sodeluje Meblo. Skupaj vzdržuje namreč stike kar z 250 trgovskimi podjetji v štiridesetih državah na vseh petih kontinentih. Na vprašanje, zakaj se tovarna veže s tolikšnim številom trgovcev, nam je Janko Špacapan odgovoril, da igra pri tem poleg težnje po nadaljnjem večanju izvozne ekspanzije tudi bojazen pred morebitno krizo. V primerih, da bodo to ali ono tržišče ali pa trgovec zatajili, jim bo ostalo zvesto drugo. V širino pa so morali tudi zaradi programa, ki predvideva, da bodo že v prihodnjem letu povečali letošnji izvoz za skoraj 2 milijona dolarjev. LOJZE KANTE PES1Č POVABIL PANEVA SOFIJA, 22. aprila (Tanjug) — Delegacija beograjske skupščine je po tridnevnem obisku v Sofiji odpotovala v domovino. Vodil jo je Branko Pešič, ki je tudi povabil sofijskega župana Ivana Pa-neva, naj obišče Beograd. DUBROVNIK UPA Sredozemska konkurenca vabi naše goste DUBROVNIK, 22. aprila (Tanjug) — Kakšna bo letošnja turistična sezona na dubrovniškem območju, je težko ali skoraj nemogoče napovedati. Če bi sklepali po rezultatih iz prvih treh mesecev tega leta, bi lahko pričakovali dobro turistično sezono. V treh mesecih je bilo na dubrovniški rivieri skupno nekaj nad 22.000 turistov, polovica od teh tujih. Prenočitev je bilo več kot 125.000, od teh jih je na tujce prišlo okrog 54.000,. to pa je še nekaj odstotkov več kot v istem času lani. Ce pa sodimo po trenutnem položaju, potem so napovedi bolj črnoglede. V hotelih na dubrovniškem območju, katerih skupna zmogljivost je nekaj nad 7000 postelj, namreč te dni letuje manj ko 3000 turistov, med njimi tujih komaj nekaj nad 2000. Tako je bilo na primer 17. t. m. v vseh hotelih na območju dubrovniške občine le 2182 tujih turistov. Samo dubrovniška luksuzna hotela »Excelsior« in »Libertas« sta imela zasedenih nad polovico zmogljivosti. • Upoštevati je treba tudi, da posamezne skandinavske agencije odpovedujejo že do- govorjene skupinske obiske. Na dubrovniškem letališču, kjer so ta mesec pričakovali za okrog 20 % večji promet v primerjavi z lanskim letom, je promet padel za 20 %. Kljub temu računajo, da bo glavna turistična kezona uspešna zlasti na dubrovniš*-kem območju, ki je za turiste še posebno privlačno. Dubrovnik je od nekdaj privabljal tuje turiste, zato napovedi o turistični sezoni verjetno ne morejo sloneti samo na oceni trenutnih okoliščin, v katerih si druge turistične sredozemske države prizadevajo izkoristiti pojav črnih koz pri nas in zvabiti turiste, čeprav smo epidemijo uspešno zatrli. NAŠI ZA MEJO INTERES OREH STRANI Koroška tednika o pogovorih Bijedič - Kreisky POSEBEJ ZA DELO CELOVEC, 22. aprila — Koroška slovenska lista »Naš tednik« in »Slovenski vestnik« poročata ta teden o obisku predsednika ZIS Džemala Bijediča na Dunaju. O manjšinskem vprašanju, ki so ga tudi obravnavali na Dunaju, piše »Naš tednik«: »Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da se razvijajo človeški odnosi v duhu dobre soseščine. S tem v zvezi sta poudarili obe strani, da imata slovenska in hrvaška manjšina važno funkcijo v odnosih med sosednima deželama.« Jugoslovanska stran Je poudarila, da mora ureditev vseh življenjskih vprašanj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji veliko doprinesti k pospeševanju občega sodelovanja in odno- sov. Jugoslovanska stran je pozdravila pripravljenost avstrijske zvezne vlade, da bo posvetila tudi nadalje posebno pozornost pravicam manjšine, v sodelovanju z njenimi zastopniki. Avstrijska stran OGORSEKl Gradiščanci obsojajo izjavo Robaka ŽELEZNO, 22. aprila. — Na Gradiščanskem so z zadovoljstvom sprejeli skupno jugoslovansko avstrijsko sporočilo o nedavnem obisku predsednika ZIS Bijediča na Dunaju, v katerem je bilo med drugim rečeno, da bo Avstrija koristi in razvoj manjšine stalno podpirala. O-gorčenje pa je povzročilo stališče zveznega poslanca socialistične stranke z Gradiščanskega, Robaka. ki je na pogovoru z avstrijskim zunanjim ministrom izjavil, da gradiščanski Hrvatje menijo, da je republika Avstrija zadovoljivo rešila njihove probleme v duhu državne po godbe. V intervjuju za dunajsko Die Presse pa je po vedal, da se je pripravljen sestati s predsednikom ZIS Bijedičem, vendar pa je »beograjskim organom daj vedeti, da ni spremenil stališča o tem. da se nihče ne more vmešavati v zadeve gradi- ščanskih Hrvatov«, poroča »Vjesnik«. Glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« je ob tem zapisalo, da je boj za narodni obstanek prešel v odločilno fazo. Gradiščanski Hrvati zdaj še bolj poudarjajo, da jim je Avstrija marsikaj obljubila, vendar pa do slej ni ničesar izpolnila. Hkrati še posebej podčrtujejo, da nihče nima pravice, da bi se v imenu hrvaške skupine na Gradiščanskem odrekal bistvenih zakonskih zagotovil. Stališče večine gradiščanskih Hrvatov je prišlo zlasti do izraza na letni skupščini hrvaškega tiskarskega društva, ki je bila minulo nedeljo v 2eleznu. Na tej skupščini se je manifestirala enotnost v zahtevah, da avstrijska vlada enkrat za vselej uresniči pravice gradiščanskih . Hrvatov, ki jim jih daje dr-I žavna pogodba. je ponovno poudarila, da ho če stalno pospeševati in podpirati interese in razvoj manjšin. »Slovenski vestnik« naslavlja svod članek »Rešitev vseh manjšinskih vprašanj bi pomembno prispevala k razvoju sodelovanja in odnosov«. Posebno pa »Slovenski vestnik« naglaša, da Je predsednik Bijedič izrecno poudaril, da rr*njšine ne smejo biti predmet spora, temveč prilika za tesnejše sodelovanje. Opozoril je, da je v preteklosti ravno zaradi odlašanja pri sprejemanju rešitev prišlo do zastojev v odnosih med državama. V posebnem članku se »Slovenski vestnik« tudi ukvarja z razgovori, ki jih je imel Bijedič z zastopniki Zveze slovenskih organizacij dr. Francijem Zwittrom in Avgustom Mallejem ter narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joškom Tischlerjem in Karlam Smollejem kot tudi z zastopniki gradiščanskih Hrvatov. »Slovenski vestnik« piše: »Med sprejemom je predsednik Bijedič obvestil predstavnike obeh manjšin o pogovorih s kanclerjem Kreiskjrm in o tem, kakšen pomen je bil v pogovorih dan vlogi manjšin v zbližan ju med obema državama. Pojasnil je jugoslovanske poglede na manjšinska vprašanja in poudaril, da je Jugoslavija zelo zainteresirana za dosledno uveljavljanje pravic manjšin m za njihov nemoteni, vsestranski razvoj, kajti prav urejanje odprtih manjšinskih vprašanj bo zagotovo vplivalo na dobre odnose med državama.« P. H. / KViS C li-OjK 9 Tečaj knjižne slovenščine v Špetru Slovanov GORICA. 22. aprila — V Špetru Slovenov se je začel trimesečni tečaj slovenščine. Gre za prvi, javni, dobro organizirani poskus seznanjanja ljudi iz Nadiških dolin s knjižno slovenščino, ki ga podpirajo tudi oblasti. Pomembno je. da nudi gostoljubje tečajnikom učiteljišče, ki je bilo ustanovljeno natanko pred sto leti s povsem drugimi nameni in cilji. Tečaja se udeležuje čez 40 dijakov in mladih intelektualcev. besedi. Seveda pa so bile težave kar na začetku. Pokazalo se je, da so nekateri tečajniki veliko bolj vešči jezika kot drugi. Zato so jih razdelili v dve skupini, ki se dvakrat Predsednika društva »Ivan Trinko« Izidorja Predana sem te dni menda prvič srečal zares povsem sproščenega in dobre volje. »Kaj bi tajil! Več kot zadovoljni smo. Čeprav je bilo veliko, veliko zamujenega, smo srečni Naleteli smo na podporo vseh pristojnih oblasti«, nam je dejal. Te&*j je priredilo kulturno društvo »Ivan Trinko«. Toda njegov predsednik meni, da ga ne gre ločevati od drugih dogodkov zadnjih let v Beneški Sloveniji. V naselja so začeli prihajati slovenski časniki, razvilo se je društvo »Re-čanj«, ki je že pripravilo festival beneških pesmi, lani je balo srečanje Beneških Slovencev na Matajurju, uprizorjena sta bila pastoralka in pasijon. Vse bolj dejavno je med Beneškimi Slovenci tudi društvo Izseljencev. Vse to je okorajžilo ljudi, ki so jih u-strahovali v minulih časih o-blasti in šovinistični prenapete®. »Prav lahko rečem, da smo na začetku preporoda ljudi pod Matajurjem. Seveda pa nam marsikaj še manjka. Nimamo dovolj ustreznih knjig, prav tako tudi ne materialne podpore«, sodi Izidor Predan. Na otvoritveni slovesnosti ob začetku tečaja so se poleg, stalnih slušateljev zbrali tudi redki izobraženci, od učiteljev in profesorjev pa do duhovnikov iz beneških in furlanskih naselij. Prvič so v prostorih učiteljišča prisluhnili javni uradni slovenski na teden ločeni zbirata v prostorih učiteljišča. Mlada učiteljica Iris Battaino, ki je tokrat prvič pred resno pedagoško skušnjo, se je pripravlja la več mesecev. »Upam, da bo šlo«, je dejala našemu sodelavcu, »pomagajo mi tudi tovariši iz Trsta.« Za tečaj so pripravili plošče s posnetki značilnih tekstov, ki opozarjajo na sozvočje govorice Beneških Slovencev s knjižnim jezikam in na narečne posebnosti. L. KANTE s Izdelujemo ELEKTRIČNE AKUMULACIJSKE BOJLERJE vseh velikosti za nizko in visokotlačno montažo s priznanim estetskim izgledom. Izdelujemo KUHINJSKE NAPE za prezrače-čevanje kuhinj z ali brez priključka na ventilacijski kanal. Kakor tudi PREZRAČEVALCE ZA SANITARIJE. V okviru marketing TIKI-R2S opravljamo prodajo PLINSKIH PRETOČNIH BOJLERJEV in PLINSKIH APARATOV ZA ETA2NO OGREVANJE, izdelane po licenci Junkers. Jamčimo za funkcionalnost in kvaliteto naših izdelkov. Imamo dobro organizirano servisno službo. Naši Izdelki so vedno na razpolago v trgovski mreži širom po Jugoslaviji. Zahtevajte prospekte. M v.V «■!§._____________________,___________ DOKUMENT — Dvojezična krajevna napisna tabla Iz Most v Ziljski dolini lz časa pred letom 1918, na kateri so najprej slovenska In šele potem nemška krajevna Imena. Foto: J. Šušteršič SLOVEN DKLANJA Zivitter in Vospernik o Simovem predlogu OD DOPISNIKA RTV CELOVEC, 22. aprila — Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta te dni dobili od avstrijske zvezne vlade seznam krajev, ki jih avstrijska vlada upošteva za dvojezične topografske napise. Čeprav dunajska zvezna vlada še ni pripravila ustreznega zakonskega načrta — avstrijski časopisi pišejo, da ga bo skoraj gotovo predložila parlamentu do junija letos — bo koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij najbrž že sedaj utemeljil pomisleke, zakaj koroški Slovenci ne morejo dati soglasja k takoimenova-nemu »Simovemu predlogu«. Sicer pa so predstavniki koroških Slovencev povedali svoje mnenje o predlogu že na obisku pri kanclerju Kreiskem, prav tako pa tudi predsedniku zveznega izvršnega sveta Bijediču, ko jih je sprejel na Dunaju. Se {josebno odločilo so koroški Slovenci povedali svoje mnenje, ne samo o dvojezičnih topografskih napisih, ampak tudi o najnovejših šovinističnih izpadih, ki se ob tem spet pojavljajo na Koroškem, minulo nedeljo na veliki spominski slavnosti ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovencev. V imenu Zveze Slovenskih organizacij je na slavnosti govoril dr. Franci Zvvilter, v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev pa dr. Regmald Vospernik. Naj iz njunih govorov navedemo predvsem misli o dvojezičnih napisih in šovinističnih izpadih proti koroškim Slovencem. Dr. Zwitter je v svojem govoru med drugim dejal, da koroški Slovenci jemljejo na znanje najnovejši, čeprav skromni poskus zvezne vlade, da zakonito uredi vprašanje dvojezičnih topografskih napisov, čeprav se seveda z njegovo osnovo in njegovim skromnim obsegom ne morejo strinjati. Toda tudi ob tem skromnem prvem koraku se že o-glašajo prav tisti, ki so pred tridesetimi leti dobro vedeli, kje povsod živijo koroški Slovenci in so jih brez ugotavljanja pregnali z njihovih domov ob Zilji in Dravi, na Gu-rah in v Podjuni. Danes pa zahtevajo »ugotavljanje manjšine«, ker baje ne vedo, kje živijo. Koroški Slovenci najbolj obžalujejo, da pomaga šovinističnim silam pri negiranju njihovega obstoja posredno tudi oblast z načrtom, ki predvideva dvojezične topografske napise večinoma le v naseljih »na deželi« in jih izključuje iz večjih središč, kjer pa se v današnji mobilni družbi v glavnem odvija tudi življenje slovenske narodnostne skupnosti. V takšnih okoliščinah so koroški Slovenci prisiljeni javno in nedvoumno poudariti svojo skrb nad takšnim reševanjem, ki daje šovinistom pogum za nove napade na njihove življenjske interese, prizadeto manjšino pa potiska v položaj baje nikdar zadovoljne skupine, kar jim očitajo tudi' dobromisleči, ki ne poznajo dejanske problematike. Koroški Slovenci z zado voljstvom ugotavljajo, da je zvezna vlada na zadnjem kontaktnem pogovoru izrazila pripravljenost za sporazumno rešitev številnih odprtih ali nezadovoljivo rešenih vprašanj, tembolj pa so razočarani, da pri vprašanju dvojezičnih napisov niti ni prišlo do takšnega poskusa, ampak nameravajo to vprašanje rešiti ne glede na to, ali so koroški Slovenci za tako rešitev ali ne. Dr. Vospernik pa je v svojem govoru poudaril, da je število vasi, ki jim zvezna vlada namerava dati dvoje žične napise, za dobro tretjino manjše od števila družin. ki so od danes na jutri zgubile svoja posestva in so morale v izgnanstvo. Koroška Slovenci so vsepovsod potisnjeni na hribe, na- gore, na obrobja, v centrih njihovega kulturnega in političnega živ- ljenja pa jim ne marajo priznati pravic. V nameravanem zakonu, ki je vrhu tega protiustaven, ker je v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe, ni niti trohice pokore obeh avstrijskih republik za vse pridržane pravice od leta 1920 naprej. In kljub temu, da je rešitev zares minimalna, He-imatdienst že pripravlja svoj naskok. Ce bodo koroški in dunajski oblastniki poslušali Heimatdaenst, nikdar v zgodovini ne bo možna pravična in mednarodno zajamčena rešitev, saj se je predstavnik te organizacije izrekel celo za to, da mednaronih pogodb ni treba strogo spoštovati. Koroški Slovenci nikakor nočejo vrteti zgodovine nazaj. Pričakujejo pa upravičeno, da bo Avstrija izpolnila' obveznosti vsaj tako, kakor bi jih morala izpolniti tedaj, ko je podpisala državno pogodbo, namreč na osnovi leta 1955. ZVONE ZORKO Mi! IN KOI INJŠINA .. KRES SPO Kaj so v Beljak u govorili o naših Korošcih ? Minuli teden je bil v koroškem Beljaku kongres avstrijskih socialistov (SPO). Znano je, da je socialistična stranka Avstrije danes najmočnejša politična sila v državi, pa tudi na Koroškem. Ti dejstvi sta nedvomno dajali kongresu še posebno težo, saj bodo njegova opozorila in sklepi vplivali na prihodnjo usmeritev avstrijske države tako na političnem kot gospodarskem področju. Se posebej nas v tem okviru zanima, če se je in koliko se je kongres dotaknil življenjskih vprašanj koroških Slovencev, saj je bil kongres tam, kjer je manjšinsko vprašanje zelo živo. Po poročilih tiska se je kongres vsaj dvakrat dotaknil vprašanj slovenske koroške skupnosti. Prvi glas je bal nagovor koroškega deželnega glavarja, ki je med drugim dejal, da imajo koroški socialisti za enega svojih ciljev PREIMENOVANJE ULIC SOVODNJE, aprila — Občinski svet je sklenil pred dnevi preimenovati vrsto ulic v občini po slovenskih kulturnih velikanih. Tak splep je občinski svet sprejel že pred leti, uresničitev pa je goriška prefektura onemogočila. Tudi sedanji sklep bodo morali potrditi deželni uradi. V Sovodnjah bodo imeli med drugimi ulice Srečka Kosovela, Frana Erjavca in Frana Levstika, v Rubijah ulico Primoža Trubarja, v Gabri j ah pa Simona Gregorčiča. Imena Iz slovenske kulturne zgodovine bodo dobile tudi nove ulice, ki nastajajo zaradi širjenja naselij. Poudariti velja, da so v so-vodenjski občini obdržali ulice z imeni mož iz italijanske kulturne zgodovine. Preimenovali pa so ulice, ki so poimenovane z neslavnimi dogodki in imeni iz bližnje preteklosti. L. K. zagotovitev miroljubnega, ra-zumevnega sožitja tako v deželi kot preko njenih mejnih gora. Opozoril je tudi, da na Koroškem »prebiva in deda tudi slovenska narodnostna skupina«. Ob izvolitvi koroškega deželnega glavarja v osrednje strankino vodstvo pa je dr. Kreisky na kongresu po pisanju strankinega koroškega glasila menil, da je deželni glavar z zanimivimi »konkretnimi predlogi« za »zadovoljitev slovenske manjšine« dokazal veliko mero o-sebnega poguma. Poudaril je tudi, da so avstrijsko-jugo-slovanski odnosi — »navsezadnje« — odvisni od tega, kako bo Dunaj uresničeval obveznosti, zajete v državni pogodbi iz leta 1955. T. R. OBČNI ZBOR ..EDINOSTI” Udeležilo sega je mnogo mladih PLIBERK, aprila — Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku je imelo v sredo svoj redni občni ibor. Udeležilo se ga je res mnogo članov in kar je še posebno razveseljivo, mnogo mladine. »Edinost« spada med zelo dejavna prosvetna društva koroških Slovencev. Ima svoj moški pevski zbor, lastno knjižnico, na novo organizirajo tudi igralsko dejavnost, veliko skrbi pa posvečajo tudi delu z mladimi. Zato se slovenska mladina v Pliberku in okolica z veseljem ak tivno vključuje v delo društ va. S številnimi novimi mladimi odborniki pa so na zadnjem občnem zboru tudi pomladili ožji in *’rši odbor društva, ki mu bo odslej predsedoval učitelj, Jožko Koncilja. Občni zbor pa je izvenel tudi kot prisrčna slovesnost in zahvala za požrtvovalno delo dolgoletnemu predsedniku ln znanemu koroškemu prosve-tarju, Lovru Potočniku, ki zaradi visoke starosti ne more več opravljati tako zahtevne funkcije v društvu. Občni zbor ga je soglasno in z velikim aplavzom izvolil za čast nega člana, v pričakovanju, da bo ostal tudi v naprej, kolikor mu bodo dopuščale moči, v veliko pomoč mladim, ki prihajajo za njim. Z. Z. STOPNJE- VANJE PRITIS Kot je bilo pričakovati so se vključile v korošlco razpravljanje o 205 južno-koroških naseljih, za katera naj bi v bodoče veljali dvojezični krajevni napisi tudi tamkajšnje nemško-nacionalistične organizacije. S tem nastopom so te organizacije spet pokazale ne le svoj nedemokratični značaj, ampak tudi opozorile na tisto določilo avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki posebej prepoveduje delovanje protislovenskih organizacij na Koroškem. Slednjega vprašanja so se ob nedavnem obisku pri kanclerju dr. Kreiskem dotaknili tudi predstavniki manjšine ter opozorili na nezadostno zakonsko ureditev tega vprašanja. Opozorilo manjšine seveda ne moti protislovenskih koroških krogov (dunajska »Die Presse« jih celo označuje za »patriot ske« organizacije!J, da se ne bi postavili v imenu koroškega nemštva v bran zoper upravičene težnje slovenske skupnosti, sloneč na obveznostih, ki jih je sprejela avstrijska država pred 17. leti. še več, celo tako zoženi koroški predlog, po katerem bi bili odrinjeni dvojezični topografski napisi na deželno obrobje, pomeni tem in takim krogom nevarnost za enotnost »koroške domovine«. Kot prvi so se oglasili v okviru osrednje protislovenske organizaci je, Karntner Heimatdien-sta, drugače nad vse bučni, pa tudi glorificirani koroški plebiscitni bojevniki — Abivehrkdmpferji. Ure za združbo dejanskih in namišljenih protijugoslo vanskih bojevnikov iz plebiscitnega časa in njihovih potomcev, takoimenovanih »nosilcev tradicije« teh bojev (Traditionstrdgerjev). Kot svoj prispevek k razreševanju problematike slovenskega nebodigatreba na Koroškem je glasilo koroških svobodnjakarjev (FPO) za prvi april prineslo obsežno abivehrkamp-fersko resolucijo o dvojezičnih napisih. Resolucija seveda označuje kakršnokoli izpolnitev želje slovenske manjšine za šovinistično provokacijo, ki bo imela na Koroškem za posledico »vihar ogorčenja«, zadevna opozorila osred njega slovenskega tiska o odprtosti koroškega vprašanja pa resolucija označuje za »eklatantno vmešavanje v avstrijske notranje zadeve«. Ce pa bi vendarle prišlo do nove manjšinske zakonodaje, predlagajo abivehr-kampferji uvedbo dvojezičnih napisov v vsega sedmih južnokoroških občinah, izključno na področju Podjune in Gur (samo dve občini) ter uradno skrčenje števila pripadnikov manjšine na podlagi , ljudskega štetja iz leta 1961, podobno fcof ga predvideva zdajšnji predlog deželnega glavarja. Videti je tudi, da Šimov predlog delno izpolnjuje eno ab-ivehrkampferskih zahtev, saj briše iz okvira manjšinske zakonodaje vse, ki so bili leta 1961 vpisani v »vindišarsko« jezikovno kategorijo in v njem kom binaciji z nemškim občevalnim jezikom, stališče pač, kf gn Je n določenem smislu imeti za uvajanje »vindišarske« teorije tudi v manjšinsko zakonodajo. P nasprotju s Simovim načrtom, ki predvideva u-veljavitev dvojezičnih topografskih napisov le v tistih naseljih, kjer naj bi po tako zreduciranem številu pripadnikov manjšine živelo vsaj 20 odstotkov občanov s slovenskim občevalnim jezikom, zahtevajo abivehrkdmpferji dvig tega števila na 30 odstotkov. V tej zahtevi niso o-, stali sami, saj jih je podprla tudi desničarska stranka koroških svobodnjakarjev. K debati se je oglasil še Karntner Heimatdienst. Tako kot svobodnjakarji je znova pogrel zaltevo oo »ugotavljanju« (!) Slovencev in to z utemeljitvijo, da je treba upoštevati posebne okoliščine na Ko roškem, češ da je zahteva po »ugotavljanju« Sloven cev edino »priznano« izhodišče, sloneče na medna rodnem pravu. V izjavi He imatdiensta najdemo tudi grožnjo, da bodo ukrepi za zaščito manjšine »po vzročili največje vznemirjenje in zaskrbljenost« med koroškim prebivalstvom . V zadnjih dneh so poudarili negodovanje nad prihodnjo manjšinsko za konodajo tudi v koroškem deželnozborskem klu bu ljudske stranke (OVP). Ob nagovoru s predstavniki koroških Slovencev je kancler dr. Kreiskg povedal, da oblasti že rešujejo o kviru splošne reforme kazenskega prava vprašanje netenja narod nostne mržnje. Očrtani nastopi koroških nemških nacionalistov nedvomno opozarjajo na nujno rešitev tega vprašanja. T. R. TRST — VIA CARDUCCI N. 10 — VIA ORIANI N. 3 Največja blagovnica te pokrajine s skoraj 4200 kv. m površine. Konfekcija in oblačila za moške, ženske in otroke. Boutique z ekskluzivnimi modeli italijanskih in inozemskih modnih hiš. Oddelek za neveste, slavnostne priložnosti in birme s pestro in veliko izbiro. Oddelek za šport, opremo in oblačila za vse vrste športa ter podvodni šport. Izdelki za kamping in vrt. Raznovrstne kopalne obleke različnih cen NUDIMO 10 ODSTOTKOV POPUSTA VSEM JUGOSLOVANSKIM KUPCEM. S TEM JE VSEENO DOBRO POPLAČANA SLUČAJNA NEUGODNA MENJAVA TUJE VALUTE. NAJBOLJŠE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! IGRA ZA TRI Nogometaš Stepanovič — zvezdnik Beograda gostuje za Bežigradom OFK Beograd nikoli ni bil velik klub — vsaj po evropskih merilih ne. Toda v svojih vrstah je imel vedno kakšnega nadpovprečnega nogometaša in sicer skoraj praviloma — napadalca. Od Save Antiča, Miloša Milutinoviča. Josipa Skoblarja. Spasoja Samardžiča do llije Petkoviča in Slobodana Santrača. Redkokdaj pa so imeli beograjski »romantiki« v svojih vrstah dobrega obrambnega igralca. Izjemi sta bila vratar Blagoje VI-dinič in branilec oziroma krilec Vasilije Šijakovič. Zadnji se je od državne reprezentance poslovil leta 1962 na SP v Čilu. Skoraj desetletje je bilo nato potrebno, da se je »rodila« nova zvezda Beogradove obrambe, ki si je hitro utrla pot tudi v državno reprezentanco. To je 24-letni Dragoslav Stepanovič. Zdaj stalni jugoslovanski reprezentant na mestu levega branilca je nogometaš, ki lahko enako dobro igra na vseh mestih v moštvu — od branilca do levega krila. Lani je bil razglašen za najboljšega jugoslovanskega nogometaša in med veliko večino jugoslovanskih športni« novinarjev, ki je glasovala za Stepanoviča, je bila tuli športna redakcija Dela. Dr. Aleksandar Obradovič, tehnični direktor Oiiirpije. je »a tekmi fe; grad: Velež, ki se si jo pre’cklo sobito na Kar&burmi o-^tedali tud- no-iometaši Olirpije, vzkliknil: »Neverjetno, kako lahko en sem igralec c-jremeni potek tekme!« Se.-sds je imel dr fioradovič v mislih prav Dra-slava Stepanoviča, ki je po j c polni premeči Veleta jn ko 'c kazalo, da bo Bec’.ad doživel zanesi j: < poraz zaigr-.il v napadu - in pok^Saj na igrišču se je ra mah spretne l_ii. S svojimi nezaustavljivimi prodori je Stipe (tako ga kličejo v klubu 1 povsem razbil mostarsko obrambo, ki jo je v strahu pred novopečenim nasprotnikovim napadalcem zgrabila panika in branilci Veleža so tekali po igrišču kot brez glave. Beograd je na čelu z Stepanovičem nizal napad za napadom, priložnosti za zadetek je bilo kot malokdaj in le izrednim spo- Beograd, je skoraj vselej nastopal v vlogi levega branilca. S svojimi 184 cm bi verjetno prav tako dobro igral na mestu krilca, toda to mesto — kot pravi sam — mu ne »leži«. Sicer pa ni zadovoljen tudi v vlogi branilca. »Ce bi lahko zbiral mesto v moštvu, bi igral vse, le branilca ne. Najraje — brez najrazličnejših obveznosti — kot svoboden igralec in kot tak bi lahko pokazal največ«, pravi Stepanovič. Na igrišču Stipe ne navdušuje z lepo igro. Nasprotno, gledalec ima vtis, da je neroden. neeleganten in grob. Toda o nerodnosti in grobosti pri Stepanoviču ni govora. Res pa je, da s svojimi dolgimi in nesimetričnimi koraki ni eleganten. Toda njegovega učinka v igri nikakor ne gre meriti z očmi športnega esteta. Posebno poglavje je Stepanovičeva hitrost in vzdržljivost. O hitro, sti samo to, da mu pravzaprav ne more ubežati niti najhitrejše krilo (prav krila pa slove bo hitrosti). Ta odlika mu nedvomno veliko pomaga tudi pri njegovih značilnih protinapadih in samostojnih prodorih proti nasprotnikovim vratom. Glede na to, da izvrstno obvlada žogo, ga je v njegovih »izletih« in preigravanjih skorajda nemogoče zaustaviti. Stepanovič pa sobnostim gostujočega vra- Se bolj slovi po vzdržljivosti, tar j a Mariča gre zasluga, da Tempo njegovega gibanja se DOKTORJA NAPOVEDUJETA V 25. kolu napovedovanja prvoligaških nogometnih rezultatov sta se tehnična direktorja Olimpije dr. Obradovič in Maribora dr. Welle odločila takole: dr. Obradovič dr. Welle Olimpija — Beograd Maribor — Hajduk 2eljezničar — C. zvezda Bo rac — Radničkl (N) Partizan — Dinamo Radnički (K) — Sarajevo Sloboda — Čelik Vojvodina — Vardar Velež — Sutjeska 2:0 1:1 1:2 1:1 2:0 2:1 3:1 3:1 3:1 2:1 2:1 1:1 0:1 3:1 0:1 1:1 2:0 4:1 Po 24. kolih vodi dr. Obradovič, ki ima 165 točk, štiri več od svojega tekmeca. Pravilen rezultat šteje tri točke, tip pa eno. so Beograjčani slavili le skromno zmago z 1:0 ... Zmaga enega igralca Toda v bistvu to ni bila zmaga Beograda, ampak zmaga enega samega igralca — Stepanoviča. V tem so si bili enotni prav vsi gledalci in nogometni strokovnjaki, ki so se tisto soboto zbrali na Ka-raburmi. Bržkone je dogodke s tekme še najbolj vemo komentiral beograjski list Šport z velikim naslovom »Stepanovič igra za tri!« ... Odkar je Stipe zaigral za oglašujte v dnevniku DELO ne spremeni vseh 90 minut igre. Je neutrudljiv in bi verjetno lahko odigral z enako močjo in učinkom dve tekmi zapored. Zaradi vseh teh lastnosti bi Stepanoviča želel imeti v svoji sredi marsikateri velik klub — ne samo v Jugoslaviji. Toda doslej je Stipe (po poklicu vodovodni inštalater) vse izredne ponudbe zavračal. Pravi, da svoje Karaburme in modrih ne bo zapustil. Kateri zeleno-beli ga lahko zaustavi? Kadarkoli je Beograd gostoval v Ljubljani, so se pristaši Olimpije spraševali, kdo bo lahko uspešno pokrival Skoblarja, kasneje Petkoviča in Santrača. Po tistem, kar I so nogometaši Olimpije prej-i šnjo soboto videli na Kara- burmi, se danes za razliko ponuja bolj nenavadno vprašanje: kako zaustaviti Drago slava Stepanoviča — branilca, ki se nenadoma lahko spremeni v zelo nevarnega napadalca. Trener Bežigrajča-nov Nedeljko Gugolj pravi o tem: »Sami smo se prepričali. česa vsega je Stipe zmožen. Toda navzlic temu ne bomo ukrenili ničesar posebnega. Orožje zoper takega igralca je lahko učinkovito in mobilno krilo, ki bi Stepanoviča prisiljevalo, da brani svoja vrata in se tako ne utegne vključiti v napade svojega moštva; druga možnost-pa je, da eden izmed naših napadalcev prevzame bolj defenzivno vlogo in se osredotoči na takega napadalnega branilca — v tem primeru Stepanoviča«. Dragosfav Stepanovič Je otrok Karaburme; tako kot večina drugih nogometašev s tega štadiona so tudi njemu lastne nekakšna simbolika, romantika in bohemstvo. In tradicija. Kajti Beograd je imel vedno kakšnega nadpovprečnega napadalca. Mar tudi Stipe, čeprav branilec, ne sodi mednje? Pač. Tudi nje-mu kot njegovim nekdanjim in 'zdajšnjim soigralcem, je-glavni cilj: doseči zadetek (bodisi posredno ali neposredno), doseči čim več zadetkov, pa četudi za ceno poraza ... I. AMBROŽIČ ZA ZGLED Akcija TRIM ima v Mariboru čedalje več privržencev MARIBOR — Akcija »Šport za vsakogar« je z namenom, da bi športna rekreacija zajela čimveč občanov v mestu ob Dravi deležna velike pozornosti. Med občane je bilo razdeljenih nekaj nad 20.000 kartončkov, v glavnem (rdečih) za rekreacijsko značko, v katere udeleženci na bela polja, ki jih je prav toliko kot dni v mesecu, beležijo svoje netekmovalne rekreacijske aktivnosti. m- _ ’ : I m, - • !*»*.'• NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠ — Dragoslav Stepanovič, branilec Beograda in jugoslovanske reprezentance, bo danes za Bežigradom ena izmed ključnih osebnosti prvenstvene tekme Olimpija : Beograd. Foto: arhiv Dela Toda Maribor je tudi ena izmed petih občin v republiki (poleg Celja, Velenja, Raven in Murske Sobote), v katerih je letos za preizkušnjo uvedena tudi bolj zahtevna »športna značka trim«. Znano je, da je treba za to značko doseči lažje tekmovalne norme v štirih izmed osmih panog, ki so vsakomur na voljo. Športna značka trim je za letos kot preizkušnja za prihodnje leto, ko jo bodo uvedli po vseh občinah, razvita v Mariboru predvsem v velikem delovnem kolektivu TAM. Temu se niti ni čuditi, kajti v TAM je rekreacija že nekaj let zelo razvita in priljubljena, saj začenjajo ž njo že pri mladih, ki obiskujejo industrijski šolski center. Seveda pa so za rekreacijo tudi možnosti, saj so bsbhb ■H 11 VELIKO PRIČAKOVANJE Anketa med slovenskimi šahisti o dvoboju Spasski : Fischer LJUBLJANA — Bo prišlo do šahovskega dogodka stoletja, do dvoboja izzivalca Fischerja s svetovnim prvakom Spasskim — do prvega resnega naskoka na sovjetsko šahovsko trdnjavo v zadnjem četrt stoletju? To vprašanje je vsak dan, domala sleherno uro, bolj odprto, bolj žgoče. Pred tremi dnevi so Sovjeti odklonili, kot vsaj zdaj kaže, še edino resno kandidaturo Avstralije. Pariz, za katerega bi se verjetno pogodila oba nasprotnika. pa ni pripravljen ponuditi več kot 50.000 dolarjev. Amsterdam je odklonil ponudbo. Sovjeti zdaj* izražajo že nezadovoljstvo s svetovno šahovsko organizacijo samo ... Svetozar Gligorič pravi, da rte gre za to, kje, kdaj in za kakšen denar bo ta dvoboj, da pa je za razvoj svetovnega šaha bistveno, da bo. Da ne bi to ostala le želja! Zbrali smo komentarje velemojstrov Vasje Pirca in Albina Planinca, mednarodnih mojstrov inž. Milana Vidmar, ja in inž. Vojka Musila ter predsednika šahovske zveze Slovenije Ljubana Jakšeta na to temo. Zanimivi so— • VASJA PIRC: »Trenutno kaže — da dvoboja ne bo! To pa bi seveda pomenilo tudi krizo svetovne šahovske zveze, kar bi imelo za mednarodni šah katastrofalne posledice Vse se zdi, da se Sovjeti pripravljajo na nezaupnico sedanji svetovni šanov-ski zvezi. Oprijemališče za to pa jim je dalo Fischerjevo poslednje neresno dejanje. NAPAČNO BI BILO. CE BI KUPILI AVTORADIO ZA SVOJ AVTOMOBIL. NE DA BI SE POPREJ POZANIMALI GLEDE NA KUPA IN CEN V VELETRGOVINAH TVRDKE UNIVERSALTECNICA TRST Corso U Saba 18 Piazza Goldoni 1 Via Machiavelli 3 Via Zudecche 1 Poleg tega imamo v prodaji vse najboljše znamke radioaparatov od 16.900 lir dalje. V CENAH NI VRAČUNANA CARINA ZA IZVOZNE POŠILJKE. Kdo bo še dal toliko denarja, zdaj ko so začele deževati odpovedi? Kakor bi bilo lepo, da bi bil dvoboj v Jugoslaviji, bi nam ta prinesel ogromne izgube. Le v res velikem mestu, ki ima zraven igralne dvorane še veliko dvorano za več tisoč gledalcev, katerim bi veliki mojstri komentirali potek partije, bi z vstopninami lan-ko krili stroške. Tako jč bilo lani v Buenos Airesu v dvoboju Fischerja s Fetrosja-nom. Beograjčani so pred časom sicer pisali, da bi jim le dobiček od televizijskega prenašanja partij vrgel 300.000 dolarjev. Ne vem, odkod? Za šahovske partije ni avtorskih pravic. Svojčas je skušal to uveljaviti svetovni prvak doktor Emanuel Lasker, a se mu ni posrečilo. -Ni mi sicer jasno, kaj je Fischer hotel z zahtevo po soudeležbi pri dobičku od RTV. Morda je šel v Laskerjevo smer? A o tem bi najbrže moralo razsojati mednarodno sodišče v Haagu. Kako bi razsodilo? Ce pa bi celih pet ur po TV predvajali partijo od poteze do poteze, bi bilo to za pretežno večino gledalcev le uspavalno sredstvo. Lahko pride do krize FIDE • ALBIN PLANINC: »Tra. gikoniično bi bilo, če bi moralo priti do dvoboja — Spa-skega s Petrosjanom! A zdaj okoli dvoboja Fischerja s Spaskim ni ničesar več jasnega. O teh zapletih smo preskopo obveščeni. Fiscner mi je zagonetka. Razumem ga, kadar kot značilen Američan vse gleda skozi dolar. Zdaj tako ravna ves svet. Zrno soli je tudi v njegovi zahtevi, naj st z organizatorji deli morebitni dobiček. Dvoboj bi bil pač veliko manj vreden, ko bi Fischer na poti do njega z igro ne dosegel tega, kar je. Fischer je kaj samosvoj. Kaže, da je to v njegovi naravi. Kakor v igri ne pozna polovičarstva, tako je zdaj »igral« tudi zaplete okoli dvo- boja. Njegova zadnja poteza pa se mi zdi spregled, čudi me, zakaj Američani niso ponudili kavcije?« • 1N2 MILAN VIDMAR: »Šahovske račune na najvišji ravni že šestindvajset let za ves drugi svet poravnavajo sovjetski šahisti med seboj. To je postalo duhamorno. Zdaj, ko se je s Fischerjem pojavil prvi, zares nevaren neruski izzivalec, pa so se začeli zapleti, ki načenjajo živce vsem šahistom sveta. Zal je dal povot} zanje prav Fischer sam, ki se obnaša kot kaka muhasta primadona. Fischer pravzaprav napeljuje vodo na sovjetski mlin. Ne vem, kaj bo s svetovno šahovsko organizacijo, če do dvoboja ne bi prišlo. Kaj dobrega gotovo ne! Saj je bilo napeto ozračje tudi med Capablanco in Aljehinom, preden sta se 1928. leta v Buenos Airesu spoprijela. Capablanca je tedaj ko svetovne šahovske organizacije še ni bilo, zahteval od Aljehina, da položi 10.000 dolarjev, ki naj se razdele med zmagovalca in premaganca po ključu 6:4. Toda, tedaj je šlo za kakih današnjih 30 do 40 tisoč dolarjev. Pogoltnost je huda reč!« Zanimanje za šah je poraslo • INŽ. VOJKO MUSIL: »Po senzacionalnem Fischerjevem pohodu do šahovskega prestola so se začeli širom po svetu za kraljevsko igro zanimati tudi tisti, ki jih šah dotlej ni ogrel. Mariborčani, povečini na strani Fischerja, nestrpno čakajo na ta dvoboj. Ce ga ne bo, bo razvoj šaha v svetu zaostal za več let. Brez dejstev z ene In z druge plati si je težko ustvariti pravo sliko.' Svoj prav imajo Beograjčani. Slo je za tak vložek v dolarjih, da bi morale biti vse karte do zadnje na mizi. Po drugi plati pa se je doslej že nekajkrat izkazalo, da Fischerjeve pritožbe in zahteve, v nasprot ju s komentarji organizator j 3v, niso bile le .muhe’. Za- kaj Reyfkjavi3c ni umaknil ponudbe?« • L.IUBAN JAKŠE: Šahov, ski svet bi bil prikrajšan, če tega dvoboja ne bi bilo. Prvič zaradi šaha samega, od srečanja dveh takih velikanov si pač lahko obetamo tudi velik prispevek k šahovski teoriji. Drugič pa zaradi športne plati dvoboja, ki naj razreši dolgotrajne spore in ugibanja, ali je zdaj Fischer res najmočnejši šahist sveta. Ob tem sem tudi zadovoljen, da smo pravočasno umaknili kandidaturo Bleda za ta dvoboj. Bled je imel veliko upanja. Še po .umaknitvi njegove kandidature so tako Sovjeti kot Američani vprašali, ali še prihaja v poštev. Čeprav bi bil ta dvoboj za Slovenijo velika atrakcija, nam ni zdaj prav nič žal, da smo se ga odrekli. Izognili smo se mnogim nevšečnostim in nepotrebnim izdatkom.« Kaj pa živci šahovskih ki-bicev z vsega sveta? BOGDAN FINŽGAR NOVI DATUMI PRIREDITEV TAZS LJUBLJANA — Na seji tež-koatletske zveze Slovenije pred dnevi v Ljubljani so nekoliko spremenili koledar tekmovanja v prihodnje. Največ je k temu pripomogla e-pidemija črnih koz oziroma cepljenje proti njim. Ker sta 8. in 9. kolo II. zvezne rokoborske lige preloženi na 30. april in 28. maj, je bilo treba premakniti tudi slovensko mladinsko in člansko prvenstvo v rokoborbi. Sekretariat TAZS je sklenil, da bo prvenstvi priredil ločeno. Organizacijo mladinskega prvenstva v rokoborbi je zaupal mladi sekciji grosupeljskega TVD Partizan. Tekmovanje bo 21. maja. Prireditelj članskega prvenstva v rokoborbi bo RK Maribor, prvenstvo pa bo v nedeljo, 7. maja. Tudi mladinsko prvenstvo Slovenije v dviganju uteži, ki bi moralo biti 30. t.m. v Domžalah v izvedbi TAK Prevoje, je preloženo, in sicer na 14. maj. TAZS je potrdila tudi, da bo slovenska reprezentanca v dviganju uteži nastopila 13. maja na tradicionalnem troboju za pokal Alpe-Adria v Vidmu. J. G. neposredni bližini tovarne številni športni objekti. Za rekreacijsko dejavnost v TAM skrbi posebna komisija za šport-z desetimi referenti za prav toliko športnih panog. Vsi delujejo pod vodstvom glavnega referenta za rekreacijo v tovarni Jožeta Rajšpa. Z njim smo se pomenkovali o dosedanjem poteku akcije trim »šport za vsakogar« v TAM, kakor tudi o tem, kaj imajo za letos še v načrtu. To kar nam je povedal Jože Rajšp, bo "nedvomno zanimalo tudi druge organizatorje akcije in 'njene številne privržence med občani vsepovsod. »Med 9.000 zaposlenimi v TAM jih je približno 4.000 vključenih v akcijo trim »šport za vsakogar«. »Prepričan sem,« je poudaril Jože Rajšp, »da nam bo uspelo za akcijo ogreti še več zaposlenih v TAM, ko bodo le ti bolje seznanjeni z njo in njenim namenom. V zimskih mesecih smo akcijo širili predvsem s smučanjem. Povedati moram še, da se za rekreacijsko značko poteguje 2.800 uslužbencev, za bolj zahtevno »športno značko« pa tekmuje 1.200 članov de- lovnega kolektiva. Zanimanje za obe znački je bilo tolikšno, da so si mnogi izposojali smuči od svojih znancev. Glavno prizorišče smučarskega udejstvovanja je bilo na znani progi Habakuk pod Bellevuejem. Tam smo priredili številna interna tekmovanja za tiste, ki se potegujejo za športno značko. Tekmovalo je približno 120 naših delavcev in uslužbencev, ki pa zdaj tekmujejo še v streljanju, kolesarjenju in keglanju. Množično pa je udejstvovanje za rekreacijsko značko zlasti v keglanju, v katerega je vključena tretjina vseh »trimovcev« v podjetju.« Jože Rajšp tudi ni pozabil omeniti krosa, ki se ga je udeležilo 50 tekmovalcev »športne značke«. Polovica udeležencev je bilo starih med 35 in 46 let, nekateri pa so bili tudi starejši. Prav vsi so izpolnili normo v tekli na 1.000 m, ki je seveda za starejše manj zahtevna kot za mlajše. »Pri TAM smp torej uspešno prebili led,« je povzel Jože Rajšp. »Zato se pripravljamo za še bolj množično udejstvovanje. V prihodnje bodo tako udeleženci rekreacijske značke kot tisti, ki tekmujejo za športno značko, lahko izpolnjevali norme v bazenu restavracije Fontana, pozneje pa bomo v plavanju še aktivnejši v okviru izletov na Ravne, v Mursko Soboto, v Cateške toplice itd. Plavalni šport bo še posebno zaživel, ko bomo v bližini naše tovarne dobili olimpijski bazen. Ta dan morda niti ni več tako daleč.« Marljivi referent za rekreacijo pri TAM je še dejal, da so bila doslej zelo razširjena športna tekmovanja sindikalnih podružnic zelo dobrodošla osnova za akcijo trim. Samo pri TAM tekmuje v okviru sindikalnih tekmovanj več odbojkarskih rokometnih, košarkarskih in drugih ekip. V podjetju je 200 planincev. Zanje in za druge člane delovnega kolektiva bomo v okviru trima organizirali dve turi na Tri-gav, eno lažjo čez Pokljuko za ženske in težjo smer za moške. Največ si obetamo od rekreacijske steze trim, ki bo v kratkem nared ob čolnarni »Boris Kidrič« ob Bresterniškem jezeru. Prostor za stezo je že zakoličen in brž ko bomo dobili ustrezne naprave, bomo stezo, ki bo prva take vrste v Mariboru, usposobili. Vsekakor bo rekreacijska steza ob jezeru novo poglavje trim »šport za vsakogar« v Mariboru.« Z. VAHTAR ABONENT SIREČE V'' B. Zinič iz Bjelovarja s Centroturistom na OI LJUBLJANA — »Presrečen sem, to je vse, kar lahko v tem trenutku rečem«, je na začetku našega telefonskega pogovora povedal enajsti nagrajenec olimpijske tombole Dela in Centroturi-sta Branko Žinič, 20-letni študent ekonomije iz Bjelovara. »Da pojdem na OI v MUnchen, sem zvede! šele v torek popoldne v Zagrebu (tam stanujem v času študiia), ker prej nikjer nisem mogel dobit Dela. Ne vem,, kako sem nato prišel domov; bolj sem letel kot tekel.« — Vstopnica za miinchenško prireditev je tokrat prvič »ušla« v drugo republiko. Kako to, da berete DelQ tudi na Hrvatskem? »Odkar sem v Sport-skih novostih zvedel za vašo olimpijsko tombolo, sem že trikrat poslal stavne tablice, m zdaj se mi je nasmehnila sreča. Sicer pa moram priznati, da sem, kar zadeva nagrad in razpise, rojen pod srečno zvezdo. Razen številnih manjšin nagrad sem na Radiu Zagreb dobil nekoč prvo nagrado — tranzistorski sprejemnik na loteriji sem zadel 100 tisoč (starih) dinarjev, pri VTIS pisalni stroj, pa še vrsto enoletnih brezplačnih naročnin raznih revij in časopisov Najraje sodelujem pri nagradnih križankah. pn tem pa naj omenim, da križanke tudi sestavljam in jih pošiljam uredništvom.« — Ste se že odločili, da pojdete v Munclten? »2e prvi hip. 2e zdaj se veselim prireditev, ki si jih bom ogledal, veselim pa se tudi potovanja samega, saj je oila doslej moja najdaljša pot (in edina v tujino j na Madžarsko, kjer imam strica.« — Se zanimate za šport? »Spremljam vse pomembnejše športne dogodke, najbolj pa so mi pri srcu nogomet, košarka in seveda rokomet, kjer imamo Bjelovarčani celo evropskega prvaka — ekipo Partizana. Prepričan sem, da bomo Jugoslovani na OI prav v rokometu tudi osvojili zlato kolajno. Razen rokometašev ima.a po mojem veliko možnosti še tekačica Nikoličev a in tekač Korica, prav lahko pa preseneti še kdo drug,« je pogovor na. oni strani žice končal bjelovarski srečnež Branko Zinič. L. AMBROŽIČ v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ Pomeni bno! ! ! Tvrdk« AITOIOHMTIUII „ZANCHI“ ' vam poleg najboljših avtomobilskih potrebščin v veliki izbiri za vaš avtomobil priporoča tudi naslednje izdelke v ekskluzivi: • serijo IZDELKOV ZA KAROSERISTE: odbijače — ročice — male navojne sponke — gume za steklo — vzmeti za vsako uporabo — profile • »BOSTIK« lepila za avto stroko in gradbeno stroko • varnostna ogledala »VIS« za vse avtomobile | ZANCHI i TRST. Via del Coroneo 4 i \\\\\\>\>\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\VX\\\VV\\\\\\\\\V\\\>\\V»\\\\\\\\\\\\\\\\^^ 23. aprila 1972 DELO — PESNICA PREBILA NASIPE Velika škoda na poljih lenarškega agrokombinata MARIBOR. 22. aprila — V noči od petka na soboto Je v severovzhodni Sloveniji močno deževalo. Zaradi dolgega deževja je Pesnica v Radehovi prebila nasipe in poplavila večje površine pšenice, travnikov in drugih kmetijskih površin. Najbolj prizadet je agrokombinat KZ Lenart v Slovenskih goricah. V Radehovi je Pesnica poplavila okoli 90 ha polj. posejanih s pšenico, v Zamar-kovi pa okoli 90 ha zemlje, ki sck jo bili pripravili za sete^ koruze. V Gočovi, Spodnjih Verjanah, Spodnji Senarski _ In Cagoni je Pesnica poplavi- > tov pšenice na hektar. Sedaj | bora, ko so si ogledali po- la okoli 400 ha travnikov. Razen agrokombinata KZ Lenart so prizadeti tudi nekateri zasebni kmetovalci. Pri ag pa Je vprašanje, kakšen bo sploh pridelek pšenice, saj bo na poplavljenih površinah ostalo blato. Na prizorišče rokombinatu KZ Lenart so i poplav so poklicali tudi pred. povedali, da so letos priča- stavnike splošne vodne skup-kovali pridelek 40 do 50 cen- ' nos ti Drava—Mura iz Mari- ZASUTA KOROŠKA PROGA Iztiril tovorni vlak s hlodovino MARIBOR, 22. aprila — Večdnevno deževje je sprožilo ponoči nekaj zemeljskih plazov na železniški progi Maribor—Dravograd. Sinoči je plaz zasul del proge med Podvelko in Vuhredom, v bližini železniške postaj Ožbalt ter na odseku proge Ruše—Ruta. kjer je bil plaz dolg deset metrov in visok 25 centimetrov. Plazovi se neprekinjeno spuščajo ob progi in jo nasipavajo tudi v višini enega metra. Sinoči malo po 20. uri je pn Ožbaltu zaradi plazu iztiril tovorni vlak. Prevrnili so se lokomotiva in šest tovornih vagonov. Do desete ure dopoldne so ponovno postavili na tračnice lokomoUvo in tri vagone, drugi trije pa so še vedno iztirjeni. Materialna škoda gre v več deset-tisoč dinarjev, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Iz Slovenj Gradca so morali poklicati na pomoč dvigalo, s 1 oženi s hlodovino. Razen tega je na območju okoli Ožbalta razrita proga v dolžini okoli 150 metrov. Ustavljen promet Odseke na progi razčiščujejo ekipe, ki jih sestavljajo pripadniki JLA ter sekcije za vzdrževanje prog. Te akcije pa koordinira štab za elementarne nezgode pri občin-katerim dvigujejo vagone, ki I ski skupščini Radlje ob Dra-so izredno težki, saj so na- * vi. Na železniškem transport- | pomagati. nem podjetju v Mariboru so povedali, da je na progi Maribor—Dravograd ustavljen ves tovorni promet, potniški pa poteka le na odsekih Maribor—Ruše in Prevalje—Vuhred. Ce bodo vremenske razmere ugodne, predvidevajo, da bo promet stekel do večera. Računajo pa, da se bo Jutri promet že povsem normaliziral. M. SRIMPF DEKLICA UTONILA RUSE, 22. apr. — Včeraj popoldne je v Bistrici pri Rušah padla v poldrug meter globoko mlako blizu stanovanjske hiše 178 petletna Karmen Sabelnik. Našel jo je delavec N. Budjater in jo potegnil iz vode. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer pa ponesrečenki niso mogli več M. K. vzročeno škodo in obseg poplav. Poklicni gasilci iz Maribora so danes še vedno v Pesnici pri Mariboru, kjer je voda zalila Jamo, v kateri podjetje Petrol odlaga odpadno olje. Iz jame črpajo vodo, ker se bojijo, da bi se okužila tudi bližnja Pesnica. Gasilske ekipe so v akciji že od včeraj zjutraj od 4. ure. Poklicni gasilci so danes črpali vodo tudi iz nekaterih kletnih stanovanj in skladišč. Vodo MURA OGROŽA TOVARNO V Ceršaku pomagajo gasilci CERŠAK, 22. aprila — Mura v bližini Ceršaka je v zadnjih 24 urah močno narasla in ogrozila tovarno lesovine in lepenke v Ceršaku. Voda je vdrla v zgradbo, v kateri so vodne turbine za pogon generatorja. Gasilci črpajo vodo, da bi preprečili še večjo škodo. Zaradi narasle Mure so ogroženi tudi nekateri mostovi v Ceršaku in okolici. V tovarni si prizadevajo, da bi preprečili nadaljnji vdor vode v tovarniške prostore. Tudi v okolici Sladkega vrha se je voda razlila zlasti na avstrijski strani ter preplavila polja in travnike. Sladkogorska tovarna kartona in papirja za sedaj ni ogrožena. M. K. so črpali med drugim tudi v skladiščih podjetja Koloniale na Tržaški cesti in trgovskega podjetja Verna v Jurčičevi ulici. V posameznih krajevnih skupnostih ekipe cestnega podjetja in krajevnih skupnosti danes odstranjujejo plazove. Na Dravskih elektrarnah imajo težave z obratovanjem, ker je Drava polna vejevja in drugih predmetov, ki se nabirajo na grabljah pred turbinami. Pretok vode Je bil ponoči največ 1090 kubikov na sekundo. Drava Je narasla zaradi hudournikov s Pohorja in Kozjaka. M. K. ŠOLARJI NUDIJO PRVO POMOČ LJUBLJANA, 22. aprila — Občinska organizacija Rdečega križa Ljubljana Vič— Rudnik je pod pokroviteljstvom Mercatorja pripravila tekmovanje mladih članov ksvoje organizacije. Okoli 90 otrok iz osnovnih šol se je pred zdravniško ocenjevalno komisijo pomerilo v teoretičnem in praktičnem poznavanju nudenja prve pomoči in se potegovalo za pokal, torbico prve pomoči ali uniformo RK. SPREGLEDAL PEŠCA ROGAŠKA SLATINA, 22. aprila — Sinoči je Stanislav Kit iz Rogaške Slatine vozil z osebnim avtomobilom proti Rogatcu. Pri železniški postaji je dohitel Miloša Vučkoviča, ki je šel peš po desni strani, šofer osebnega avtomobila je spregledal pešca in ga zbil s prednjim delom avtomobila. Vučkovič se je piri nesreči huje poškodoval. •. 3. VOZNIK TOVORNJAKA POBEGNIL CELJE, 22. aprila — Stefan Zdolšek iz Celja se je včeraj popoldan peljal s kolesom po Teharski cesti, proti križišču pri Tcpru, kjer je nameraval saviiti v levo. S Teharij pa je tedaj pripeljal s tovornim avtomobilom KP - 276-31 neznan voznik in izsiljeval prednost pred kolesarjem ter ga zbil po cesti. Voznik tovornega avtomobila KF-276-31 ni počakal, kljub temu, da je videl kolesarja, kj je padel s kolesom. S. ŠROT NA9KOK NA MANGART — Medtem ko je pri nas že pomlad, so na naši najvišji gorski cesti na Mangart zameti visoki tudi do 10 m. Od 19. t. m. je podjetje Cosmos iz Ljubljane s sodelovanjem tovarne Beilhack iz Zahodne Nemčije naskočilo to cesto, da jo očistijo snega. Do včeraj so prišli do sedmega kilometra oziroma do četrtega tunela, kjer so zameti najhujši. Upajo, da bo cesta do vrha Mangarta očiščena do danes. Na sliki: pluženje pri tretjem tunelu. Foto: E. šeihaur ČRNE KOZE IN NflŠfl POČASNOS ’ Prihaja čas za kritično oceno organizacije P2SL0VNE PROSTORE V SREDIŠČU LJUBLJANE, Erjavčeva 6-1 PRODAMO OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, aprila — Medtem, ko smo vse doslej obveščali javnost o črnih kozah zadržano, da v kritičnem trenutku ne bi povzročali panike, se zdaj javljajo v časopisju tudi kritični prikazi ravnanja, iz katerih je videti, da smo bili vendarle prepočasni in da bi lahko in morali marsikaj storiti hitreje, bolj učinkovito in bolj odgovorno. Na to je dala slutfti že izjava akademika prof. Jakoba Gauna, ki je v imenu zveznega štaba za obrambo proti črnim kozam dejal novinarjem: »Srečni smo, če odkrijejo novega bolnika, ker to pomeni, da naša zdravstvena služba dobro deluje«. V tem je bil izražen rahel strah, da se nam bolezen utegne kje izmuzniti. vala bržčas sploh ne bo, na- smo se »borili« kot da je bila slednjega dne pa je bila že vsaka občina generalni štab objavljena vest, da je umrlo Prostori so vseljivi takoj in si jih lahko ogledate vsak dan, če se poprej dogovorite v poslovalnici Zavarovalnice CROATIA, Celovška cesta 91. Pismene ponudbe pošliite na naslov: CROATIA, zavod za osiguranje i re-osiciuranje - Filiala Zagreb, Trg Republike 13. V ponudbi obvezno navedite ceno. 3880 Zadnja poročila so pomirljiva, čeprav karantene še niso povsod ukinjene kar pomeni da še nismo povsem vami. Na sceno so že stopili javni tožilci, ki odkrivajo nemarnost tudi v zdravstveni službi: Tako je občinski javni tožilec obtožil beograjskega zdravnika z deset člansko ekipo, ker je odklonil odhod v Djakovi-co, enega izmed žarišč bolezni, babice iz doma zdravja v Zulinem potoku in dva delavca medicinskega centra, ki sta samovoljno zapustila Dja-kovico, kjer je primanjkovalo medicinskega osebja. Zakon ali ne? Zvezno javno tožilstvo je pozvalo tožilstva, naj zadeve raziskuje po celi državi in napovedalo možnost ostrih kazni do dvajset let zapora, če bodo tožilci odkrili krivce. Pri tem Je zvezni javni tožilec opozoril na dejstvo, da je bilo priporočilo naj hadžiji potujejo z letali, zakon, ker smo podpisniki mednarodne konvencije o zaščiti pred takimi boleznimi. Prebivalci pa, ki tukaj niso ravno ravnodušni do bolezni in nevarnosti ki iz nje izvira, ugotavljajo, da bi tožilstvo moralo vedeti za zakonsko moč priporočila že pred epidemijo, kakor tudi za prakso potovanj v Meko z avtobusi, kar tudi očitajo zdravstvenim krogom, konkretno bivšemu ministru za zdravje Nikoli Georgievskemu, ki je raziskoval probleme kolere, a ni ukrepal radikalno, kakor bi bilo potrebno, zdaj pa se je celo pojavljal na televiziji kot eden izmed borcev proti črnim kozam v zveznem štabu. To niso nedolžni ali naivni pomisleki, ker je znano, da te nevarnost kolere še vedno pred nami in kakor je akade mik Gaun odgovoril na vprašanje našega dopisnika, ni izključeno, da bomo še imeli opravka s to boleznijo, ker se giblje proti nam. Se en razlog več za radikalno In dosledno skrb za varstvo zdravja naših ljudi in preprečitev svojevoljnega ravnanja pri romanju v Meko ali ob drugih priložnostih. Avtobus mimo straž Čeprav so o učinkovitosti zoperstavljanja črnim kozam zdaj zelo ugodne vesti, se gledalci beograjske televizije še spomnijo velikega optimizma pred začetkom tretjega vala obrambe, oziroma bolezni, ko so lz zveznega štaba optimi stično sporočili, da tretjega dekle v Kosovski Mitroviči, ki niti ni imelo znake obolenja. Potem smo slišali nar slednje dni za nova obolenja po raznih krajih, tudi novih. Tiste dni smo slišali tudi za grozljivo vest, da je avtobus »Kosovotransa« po ovinkih in namerno mimo kontrole pripeljal v Beograd 40 potnikov, ki so se tako zmenili s šoferjem. Vsi organi, ki so za to zadolženi, so iskal' brata Redje Volfaja, ki je iz Pazo ve odšel na delo v Beograd, čeprav je bil v stikih z obolelimi. Sličnih vesti je bilo še več. Med njimi tudi, da so v Prištini kljub splošni prepovedi športnih srečanj vendarle imeli javno nogometno tekmo med Prištino in Trepčo, nekaj dni pozneje pa smo znova brali vest, da na Kosovu prepoved takih srečanj velja tudi po 15. aprilu. Medtem pa so bili kinematografi odprti in tudi prireditve, kjer so se ljudje tudi množično zbirali, le v Sarajevu so za tri dni prepovedali predstave v kinu. Kaj nam zameri dr. Lindner? Zdaj v zvezni skupščini zahtevajo odgovor na vpraša nje, zakaj je uradno obve stilo o bolezni prišlo z ve liko zamudo po objavi obve stila mednarodne zdravstvene organizacije. Hočejo tudi vedeti, po kateri poti ie bolezen prišla in kako se je dalje širila, kakšni so stroški in podobno, ker so o tem poročila pičla ali pa jih sploh ni. Raje namreč vidimo poročila, ki govorijo v duhu »socialističnega realizma«: medicinska sestra umrla kot heroj dela (prva žrtev bolezni v Beogradu), zdravniki heroji v žarišču bolezni in po dobno, kar izzveni, kot da smo se najuspešneje spoprijeli z boleznijo, da smo storili nadčloveške napore in sploh herojsko In požrtvovalno postopali. Jug Orizelj, komentator »Večemjih novosti« pa nasprotno dokazuje, da v tej naši skupni vojni. Ostaja nam le, da ugotovimo, da bi bili lahko koncentrični krogi širjenja bolezni ožji, če bi ravnali hitreje in bolje in če bi o vsem zares natančno in brez omahovanja obveščali javnost in tako opozorili vse sredine našega življenja na resnost nevarnosti, ki nam je pretila in morda še preti, kajti prakso postopnega obveščanja z zamudami, ko so se neuradne vesti hitreje širile in opozarjale na nove in nove pojave obolenj, so vnesle v javnost nezaupanje in pomisleke o tem, kaj je in kaj ni bilo, oziroma, kako zdaj sprejeti uradne vesti in koliko jim verjeti. Se vedno je odprto tudi vprašanje, kaj vse je ekspert svetovne zdravstvene organizacije dr. Lindner zameril naši zdravstveni organizaciji in naši (ne)učinkovitosti nasploh, kajti neuradne vesti pravijo, da nam je naprtil zvrhano mero očitkov zaradi premajhne učinkovitosti. VIKTOR SIREC LJUBI ME...? NE LJUBI ME...? mt ČEMU UGIBANJE ODGOVOR BOSTE NAŠLI V HOROSKOPU REVIJE SRHI V Sue MacDonM /iSUSSUH mmr bosa sestra j V///////sW//sT/////^/^^^ 9. nadaljevanje vedno ni, bova poskusili, če lahko prideva s postelje do stola. Počasi, Claire, in nasloni se name, kolikor Ko je privršala glavna sestra, je bi- hočeš. Bo že šlo, saj si lahka kot pela Claire na videz spokojna kot vedno, resce. Ne vem, kaj se dandanes doga-Ko je videla, da je glavna sestra sa- ja z vami mladimi. Sodeč po računih ma, ji je srce od olajšanja poskočilo,, iz jedilnice, pojeste toliko, da bi bilo v želodcu pa jo je čudno stisnilo. Spet dovolj za celo armado vojakov, na. bo morala prestati poskusno hojo in pa se poglej.« tokrat ob njeni strani ne bo ljubeče Claire je vedela, da je glavna sestra ga, čutečega pomočnika. toliko govorila zato, da bi premostila »No, Claire, zdaj pa bo. Ce prav tesnobni trenutek. Bila ji je hvaležna, vem, te je gospod Greig posvaril, ka- že se je oprezno pomaknila na rob poko to gre.« Njen glas je bil posloven stelje. S sestrino pomočio se je poča-in živahen, toda oči so jo postavljale si dvignila na noge. Čutila je da jo na laž. Ko je pogledala izčrpano de- podpira, in je obstala. Kot je rekel kle, se je njen pogled omehčal. Philip, bolečina ni bila več tako brez- Claire je pokimala. »Nisem se vam umna. Bila je huda, da je jemalo dih, še zahvalila, ker ste asistirali pri ope- vendar znosna. Težko oprta na sestri-raoiji,« se je opravičila. no roko se je opotekala k stolu. »Hotela sem biti tam. Uživala sem, Sesedla se je in zakopala obraz v da sem spet sodelovala pri operaciji, roke. Med prsti so ji polzele solze sla-samo žal mi je, da je to šlo na tvoj bosti. Glavna sestra je molčala, njeno račun.« sočutje je izpričevala samo tolažeča ro- »Cudovito je bilo, da ste bili tam,« ka na sklonjeni glavi, je odgovorila Claire, ki se ni zaveda »Hvala bogu, da sd končno prišel,« la, koliko je v njenem glasu resnobe, je glavna sestra šepnila Philipu Grei-Glavna sestra se je približala poste- gu, ki je tiho stopil v sobo. Iji in ji za hip položila roko na ramo. »žal mi je, glavna. V operacijski je »Vedno bom na mestu, če me boš šlo vse narobe, zato nisem mogel prej rabila, Claire, ne pozabi tega.« proč.« Zaprl je vrata in molče obstal. Potem se je, kot bi jo bilo sram Ob zvoku njegovega glasu so Clai-čustev, odmaknila in pogledala na rine roke omahnile. Nestrpno sa je uro. obrisala solze z lic in se skopala na »Rada bi videla, da bi gospod Greig noge. Sama nd vedela zakaj je čutila, že prišel. Sporočil je. da se je zadr- da ga mora pozdraviti stoje, žal pri operaciji. Ce ga čez nekaj mi- Nestrpno je zamahnil, da bi jo nut še ne bo, bova začeli brez njega.« ustavil, toda ona je odločno stala in Nestrpno se je sprehajala po sobi, mu gledala naravnost v oči. Spustil je tu in tam kaj premaknila in popravila roke. in vlekla s prsti po policah, da bi na- »No, glavna sestra, zdi se ml, da šla prah. Zaradi Robbinsove je bila imamo idealno bolnico. Tudi brez me-Claire prav vesela, ko ni našla niče ne bi vama odlično šlo. Pa poglejmo, sar. kar bi pograjala. Potem je opazi- kako dela noga, ko sem že tukaj.« la rdeče nageljne. Ustavila se je in jih Namršil se je nad dolgo haljo, ki se povohala. je vlekla po tleh. Zdaj si je Claire lah- »Kako ljubko. Nekdo ti je torej vko ogledala njegov obraz. Bil je' vide-vdan. Pa ne, da je to mladi Ryan, ti strahovito utrujen in pobit. Ta videz kaj?« je poznala. Uganila je, da je pri ope- Claire je začutila, kako si ji lica raciji najbrž izgubil bolnika. Kadar se zardela, ko je pokimala. Odleglo ji je, je to dogodilo, je bil tako Izrabljen in ko se je sestrin preiskujoči pogled od zaprt vase. maknil od nje. Pogledala je na uro »Prav, sestra.« Ne da bi se premak-»No, vsaj haljo lahko poskusiva nil od vrat, j-i je gledal naravnost v spraviti nate. Dajva.« Pobrala je Cia oči in njegov glas je bil živahen. »Poj irino haljo in ji začela oblačiti roka- dite počasi proti meni. Nič se vam ne ve. Medtem ko se je Claire nerodno mudi, toda poskusite stopati tudi na oblačila, ji je uspelo skriti obraz, ki levo peto.« ie bil ves zardel ob soominu na tre- Claire je globoko zajela sapo in se nutke. ko je stala pred njim tako po- prisilila, da je delala po njegovih na manjkljivo oblečena v tanko srajčko, vodilih. »No, tako!« Glavna sestra je zado »In, za božjo voljo, privzdignite to voljno pokimala in ji zavezala pas. haljo,« se je ostro oglasil, ko se je »No, ker tega nesrečnega možaka še premaknila. NEDELJSKA NAGRADNA KRIŽANKA U22H33BI PROBLEM ŠT. 96 I Dva prijatelja nameravata odpotovati z vlakom, ki odpelje ob osmih, in se zmenita, da se dobita na postaji 20 minut pred odhodom vlaka. — Peter se ravna po svoji uri, za katero misli, da za za minut prehiteva. Toda zares ura za 10 minut zaostaja. — Pavel pa je prepričan, da njegova ura za 10 minut zaostaja, a v resnici za pet minut prehiteva. — Ob kateri uri prideta prijatelja na postajo. če sta po svojih urah tam točno ob dogovorjenem času? REŠITEV PROBLEMA ŠT. 95 Lovec je opazil, da ima puško za lov na fazane nabi- to s šibrami. ki jelena na 30 metrov ne morejo močneje poškodovati. REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: kreatura, Massenet, estakada, TT, Col, Olten, VA, viola, Ant, Antili. Ljadov. antraks, kalamit, yankee, aki. Rac, Atik, tok. Aru, Risi. ekvator, ker, tra- bant, žara, Aare, ime, lo, salama, B. S., legat, led, zel, Jane Fonda, oscar, del, Tana, ena. oglašujte v dnevniku DELO RAZPIS Med reševalce s pravilno rešitvijo slikovne križanke bomo razdelili tri nagrade: PRVA NAGRADA: 100 DINARJEV DVE NAGRADI PO 50 DINARJEV Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3, 61001 I-ju-bljana, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NEDELJSKA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 28. aprila zjutraj. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3. NAGRADE Za prejšnjo nedeljsko križanko smo dobili 2277 rešitev. Žreb je razdelili nagrade takole: 1. nagrada (100 din): Jože žužek, 61291 Škofljica 94 , 2. nagrada (50 din): Jure Drugovič, Ljubljanska 33/1, 63000 Celje 3. nagrada (50 din): Marija Molinaro, Mestni trg 12, 64220 Škofja Loka V KORIST DRUŠTVA SRS ZA BOJ PROTI RAKU Zahvala Sklada za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani in Društva SRS za boj proti raku V počastitev spomina umrlih so darovali: Sindikalna podružnica Contal, Ljubljana, namesto 4 žalnih vencev za Pogačar, Ribarič, Strubelj in Šuštaršič, 1,600 din; Zavod za zdravstveno varstvo, Kranj, namesto venca pok. prim. dr. Jožetu Hafnerju, 300 din; sodelavci Marije in Alenke iz razvojnega in kontrolnega centra Kolinske tovarne, na grob pok. Viliju Slam-bergerju, 300 din; trg. podj. »Vol; na« Ljubljana, namesto venca na grob pok Maksu Jean, očetu uslužbenke Sonje Lovšin, 300 din; Koteks-Tobus. Ljubljana, namesto venca na grob pok. Viliju Slam-bergerju, 500 din; Mila Košak in Zorislava Ocepek, Robbova 23, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Faniki Poje, 100 din; Desan-ka Subič. Rimska 14, Ljubljana, namesto venca na grob pok. Mihu Vilmanu 200 din; dr. Zdenka Majcen in ing. Marija Prohinar, namesto venca na grob pok. Angeli Golob. 300 din; Muzejsko društvo, Škofja Loka, namesto venca na grob pok. prof. dr. Milku Kosu, 200 din; Bogdana Mesojedec. Bavd-kova 4, Ljubljana, namesto cvetja na grob pok Ivani Zaplotnik, Letence-Golnik. 100 din; družina Mohorič. Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Ivanu Rojcu. 100 din; Tobačna tovarna, Ljubljana. names*o venca na grob pok. Karoline Berce 300 din: Sindikalna podruž. Tehničnega biroja. Jesenice. v počastitev spomina pok. sodelavca Mirka Dimca. 1.000 din; družine Bertoncelj. Jamikova 10. Ljubljana, namesto venca na grob ook. Mariji Žitnik. 350 din: Zora Gesak s hčerkama. Leninov trg 1. Trbovlje, namesto venca na grob ook dr Fnselbertu Buri?. 200 din: rodbina Kekec, namesto venca na arob ook. ing. Francetu Kojniku. 1.100 din. Drugi prispevki za Sklad. Sindikalna podružnica, Samopostrežna'restavracija. Celje. 500 din: K-aŠV vodovod. Sežana. 500 din; Goriški vodovod. Nova Gorica, °oo d n: Zavarovalnica »Sava« PE. °o«ro*na. 2.000 din. Do 20. 4. 1*172 so znašali prispevki občana :n delovnih slcupnosti ««».251.22 d-n. Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala! ' Sklad za gradnjo ima žiro račun št. 501-740-331/1. Vrednostne papirje obveznice posojil lahko pošljete po pošti na naslov: SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INSTITUTA, 61105, Ljubljana, PP 17, Vrazov trg 2. Onkološki inštitut ZA NOVI CENTER ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA NA DOJKI SO DAROVALI: DJOKIC Tomislav, Ravbarjeva 11 a, Ljubljana, 100 din. Do 20 4. 1972 so darovali za novi center za zgodnje odkrivanje raka na dojki 113,408 din. Vsem darovalcem iskreni hvala!. Prispevke za novi center za zgodnje odkrivanje raka na dojki izvolite pošiljati na žiro račun Društva SRS za boj proti raku: 501-8.543/1 — za center. DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 Ljubljana. PP 25 Vrazov trg 2 tel. 323-063, 311-000, 311-001 ZGP MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana Titova štev. 3 vabi k sodelovanju finančne knjigovodje in knjigovodje — mehanografe Zaželena je praksa na teh delovnih mestih. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema do 3. maja 1972 Mladinska knjiga — sektor TRGOVINA, Ljubljana. Titova št. 3/1. 3887 HARRY KURNITZ Vdor v skrivnost 25. nadaljevanje Shelly je prišla k njima. »Michael,« je rekla, »občutek imam, da boste zdaj, zdaj začeli rjoveti.« »Da, prekleto, rjovel bom in tulil. Jezus, zdaj vaju vidim oba skupaj! To je več, kot lahko prenesem.« »Plačajte,« je rekla Shelly. »Potem pa gremo od tod.« Zorn je segel v žep po listnico. »Gospod Jarrold, vi greste z nama,« je rekel. Jarrold je molče stal ob strani, ko je Zorn plačeval zapitek. Ko mu je Zorn položil roko na komolec, se je živahno zganil: »Da se bova prav razumela. gospod Zorn. Zlahka si predstavljam, kaj si mislite o meni. Naj bo že karkoli, nič vam ne zamerim. Ce hočete, da se pametno pogovoriva, vam bom povedal, zakaj sem to storil in zakaj se mi zdi, da se bo vse uredilo, kot je treba.« »Hvala lepa! Od nas -zahtevajo milijon dolarjev odškodnine z obrestmi. Ali imate pri sebi toliko denarja?« »Michael,« ga je pokarala Shelly, »saj mu niti ne daste časa in možnosti, da bi vam pojasnil.« »Dobro,« je nejevoljno privolil Michael Zorn. »Pogovorili se bomo.« Ciganski goslač si je violino pritisnil na prsi in se globoko priklonil. Ko mu je Zorn stisnil bankovec v roko, so godbeniki kot na ukaz in s prstno radostjo ubrali prve akorde slavnostne koračnice. Zavili so v majhno, mimo okrepčevalnico v bližini in sedli v temen kot. Ko jim je natakar prinesel steklenico vina ter sodavice in led, je Ben Jarrold prešel v napad. »Ne vem, gospod Zom, ali je za vas v tem kakšna razlika, toda Willard Morley je morilec.« »S to trditvijo se vsi strinjamo,« je pritrdil Zom. »Vsi razen policije, sodišča in drugih pravosodnih ustanov.« »Naj bo že tako ali drugače,« je povzel Jarrold, »Wilard je morilec.« »Ih vi? Kaj ste vi?« ihu je Zom segel v besedo. Preden je Jarrold utegnil odgovoriti, je nadaljeval, ne da bi se zmenil za Shellyno zadrego: »Poglejmo stvari, kakršne so, gospod Jarrold. Presneto dobro ste vedeli, kaj delate, ko ste Shelly povedali to zgodbo, kajne?« »Da, res je.« Zdelo se je, da hoče tudi Shelly poseči v pogovor, vendar ji je, Zom zaprl usta: »Vi se ne mešajte v to,« ji je rekel in se spet obrnil k Jarroldu: »Kdaj ste se vrnili v Združene države?« »Shelly vas je iskala vsepovsod. Zakaj ste se skrivali?« »Spočetka se nisem skrival. Potem sem odkril, da so mi za petami Morleyevi advokati, da bi me prijeli zaradi žalitve časti.« Ker ga je Zom presenečeno pogledal, je dodal: »Da, tudi jaz sem v god- lji. Ne’ vem veliko. Nisem maral, da bi me napadli zaradi tistih malenkosti, ld so ml znane. Mislil sem, da mi bodo tiste drobne reči na obravnavi kar prav prišle.« »Torej so tudi vas privili, kaj?« Zom se je zaman trudil, da bi skril občutek zadoščenja. Shelly je posegla vmes: »Michael, lepo prosim, nehajte zbadati in nikar si ne privoščite na ubogem Benu užitka ob navzkrižnem zasliševanju. Naj mimo pove, kar se mu zdi potrebno, vi pa poslušajte, če se vam zdi vredno.« »Wilard Morley je ubil svojo ženo,« je vedno začel Ben Jarrold. »Zasnoval je roparski napad. To naj bi opravil nepridiprav, ki ga je nekje staknil, potem pa je hladnokrvno ubil oba, ženo in naročenega roparja. V denarni stiski je bil, trenutna ljubica ga je vsega prevzela. Suzan, njegova žena, je vse vedela in se Je pripravljala, da ga bo odslovila. Poprej nekoč je v oporoki postavila Morleya za dediča, zato je ta moral pohiteti, da ne bi prej spremenila oporoke ali pa zahtevala ločitve.« Jarrold je srknil iz kozarca, nato pa nadaljeval: »Osebno sem se zanimal za vse skupaj, ker Suzan ni imela nobenega sorodnika razen mene, in bi v primeru, če se ne bi ponovno možila, verjetno jaz nekoč podedoval čedno vsoto denarja. V tistih mt secih po umoru sem oprezoval na vse strani in čakal.. Vedel sem, da so policisti prepričani o Morleyevi krivdi. Mislil sem, da bodo zdaj, zdaj ugotovili, od kod revolver, in odkrili zvezo med Mor-leyem in tistim možicem, ki je čakal pri garaži.« Zom je hotel nekaj vprašati, a mu je Shelly namignila, naj posluša. »Cas je tekel,« je nadaljeval Jarrold, »nič se ni zgodilo. Končno je policija nehala preiskovati in je spise spravila v arhiv Morley je dobil denar, imel je ljubico, nič mu ni manjkalo. Popadal me je bes, ublažiti sem ga skušal s potovanji, s. pijačo, s takim in drugačnim razvedrilom. Ni in ni šlo, končno sem se oprijel misli, da bi tako ali drugače, z dovoljenimi sredstvi ali ne, slej ko prej dosegel, da bi zadevo izbrskali iz pozabe in da bi prišla pred sodišče. Pri več advokatih sem povprašal, nazadnje sem spoznal, da je edina možnost v tem, da bo Morley koga tožil zaradi žalitve časti.« »Na primer mene oziroma našo družbo,« je pripomnil Zom. »Prav rad bi to storil sam, pa ni dovolj, če samo kaj napišeš, tisto mora biti tudi objavljeno. Zato sem Shelly v Cannesu pripovedoval o dogodku. Shelly žal mi je.« »Nič ne de,« mu je brž odgovorila. Potem je rekla Zornu: »Ne glejte me tako, ko da sem redek primerek, pozabljen v epruveti, Michael. Po vsem, kar zdaj vem o zadevi, sem prepričana, da imamo prav.« »Imamo?« je hladno ponovil Zom »Mene bodo tožili, meni bodo pokazali vrata, toda — mi imamo prav.« »Boji se, da bo izgubil službo,« Je Shel-iy pojasnila Jarroldu. »Govorite kot otrok,« je zabavljal Zom. »Mar res oba misiita, da bo ta zadeva prišla pred sodišče?« »Prišla bo, če boste vi dovolili,« je od-, ločno pripomnil Jarrold. »Ce bom dovolil? Kdo pa, mislite, da sem? Delam za Louisa Stradlinga, zato si morate biti na jasnem, da odloča on. Kakor stvari zdaj stoje, stavim sto proti ena. da se bo še pred koncem tedna sporazumel z Morleyevimi advokati. To pa lahko pomeni, da bo film tako dolgo predeloval in spreminjal, da ne bo v njem niti trohice tistega, kar želite najti. Jaz bom seveda na vsak način izgubil službo. Dovolite, Jarrold, da vam nekaj svetujem. Ne belite si glave s tem, kaj boste povedali na sodišču.« I RITI v umil; ana SPORED ZA NEDELJO • 00—8.00 DOBRO JUTRO! — • 03 Poročna; 6.30 Vremenska na-posed: 6.30 Danes za vas; 7.00 Poročila: 7.20 Vremenska napoveš: 7JO Za kmetijske proizvajalce: • 00 Poročila — NaS danatej: ra- dijski m TV spored: 6.03 Radijska l«ra za otroke: 9.00 Poročila; 9.06 Koncert m nafch krajev: 10.00 Poročila: 10.03 še pomn.Ee. tovariši ..; 10.25 Pesmi borbe in de-Ja: 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste j tujine: 11.15—13.00 Naš: poslušalci čestitajo in poadraeljajo: 12.00—12.10 Poročila — Na današnji dan: 13 00 Poročila: 1315 Obveslila in zabavna glasba: 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 Poročila: 14.05 Z velikimi zabavnim: orkeejri: 14 30 Humoreska »ga tedna: 15.00 Poročila: 15.06 Iz operetnega sveta: 16 00 Za prijetno razvedrilo; 16.30— 18-30 Nedeljsko športno Dopoldne: 17.00 Poročila: i«.30 Lahka glasba slovanskih skladateljev: 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Glasbene raaglednice: 19.30 Radijski dnevnik I. programa: 20.00 »V nedeljo zvečer«: 22.00 Poročila: 22.20 Godala za lahko noč — vmes vApol- 10 18«: 23 00 Poročila: 23.05 Literarni nokturno: 23.13 Jan za vse: 34.00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9 00 Madžarski TV pregled (Poharje, Plefcvec) (Bgdi 8.46 Pet minul po domače (Ljubi •50 Kmetijski razgledi: Gnojenje travm ja (Ljub) 10.13 Kmetijska oddaja (Bgd) 1056 Moeaik (Ljub) 11 00 Otroška matineja: Don Ki- boc, čarni svet Živah (Ljub) 11.50 Mestece Peyion (Ljub) 12.40 TV kažipot do 13.00 (Ljub) NEDELJSKO POPOLDNE 14-00 Z Bojanom Adamičem — (Ljub) 15.00 Obisk v nedeljo (Ljub) 16.35 Nekaj veselih domačih «4 Kovači« (Ljub) 16.06 Za konec tedna (Ljub) 1630 Košarka Partizan : CZ — prenos >Bgd> 18.00 Heidi — ameriški barvni film (Ljub) 1830 Kratek f:!m (ljub) 19.45 Cikcak (Ljub) 30 00 TV dnevnik (Ljub) 3035 3-2 1 (Ljub) 30.30 Vaščani Luga — serijska oddaja (Bgd) oddaja (Zgb) 91.35 Bportnl pregled (JRT) 33 06 Vesoljska ladja Apollo 18: Vsiet z Meseca m posnetek tretjega sprehoda, barvna oddaja (Ljub) 3335 Poročila (Ljub) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik < Zgb> 21.00 Spored italijanske TV Druge oddaje: 8.30 Albanski TV pregled (Bgd) 9.45 Poročila (Zgb. Bgd) 950 Narodna glasba (Bgd) 10.55 Beograjska pomlad (Bgd) 12.00 Serijski film (Zgb) 14.45 Nedeljsko »»po.dne (Zgb) 18.00 Poročila (Zgb) 18.05 Po idbin (Zgb) 1835 Soortne novice (Zgb) 18.40 Mestece Pejrton (Zgb) 19.30 Sedem dni (Zgb) 22.05 Informativna oddaja (Zgb) RADIO ŠTUDENT 11.00 Doo-bee doo-oee-du: 11.30 Nedelj«*: tednik: 12.00 Sibirija; 12.30 -5- 13.00 Black A Wh:te SPORED ZA NEDELJO KINO UNION: dognali W film — družbena drama LOV NA JELENE. Prod. FAS-Zagreb 1971. Scenarij in režija: Fad:! Hadžič. V glav. vi.: Sandi K rož!. Boris Dvornik. Silvana Armenulič. Miha Baloh. Sanda Langerholz in drugi. Glasba: Nikica Kalodiera Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. KINO KOMUNA: amer barv družbena drama PANIKA V PARKU MAMIL ‘The panic In the Needie parki. Prod. 20th Century Fox. 1971. Scenarij po romanu Adama Millsa. Joan Ddion in John G. Dunne. Režiser. Jen? Schafsberg Igralo: A! Padno. KJtty Winn. Alan Vint in druei Brer tednika! Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. Film ni primeren za o»roke! Ob 10. uri MATINEJA domačega filma ŠCURKOZER 'Buba §:nter) KINO SLOGA: nem barv. WS komedija JAVNA HIŠA. Proizvodnja 1971. Režija: Alfred Wejdenmann. Igrajo: Karin Jacobaen. Herbert Fleischmann. Gisela Trowe in drugi Tednik St. 15. Predstave ob 1«. 18 in 20. uri. Ni za otroke! KINO VIC: nem ban.-. 7S erotični film EVA. Prod. Rinco 1969 Režija: Herbert Balimarm Igrajo: Renate Larsen. Ulrike Teichmann. lise Zielstorff Brez tednika! Predstave ob 16. 18 in 20, uri. KINO SISKA: amer barv. vojni film ESKA-DRILA SMRTI. Režiser: Bona Segal. Igrajo: Darid McCaloom. Susan Neeve in drugi. Hrvatski podnaslovi! Predstavi ob 16 in 18. un Ob 20 un amer. barv. film ROLLING STONES Prod.. Rel pic Maysles. Nastopajo: The Rol-ling Stones. Tednik St. 16. KINO SAVA: nem barv. kriminalka SKRIVNOST BELE NUNE. Režija: Cjrril Franke! Igrata: Stewart Granger m Susan Hampshire. Tedn-k št. 14. Predstav: ob 17 m 19. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14 ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred začetkom KINO KRIŽANKE: amer.-sovjet, barv. CS film WA-TERLOO. Režija: Sergej Bon- darčuk. Igrajo: Rod Steiger, Chr.s-.opher Plummer, Orson Wer.es. Jack Havvkms, Virginia McKerma. Dan 0'Herlihy. Odličen zgodovinski film o najtežji, hkrati pa zadnji bitki Napoleona Bonaparta. Priporočamo! Predstav: ob 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO TRIGLAV: ob 14 :n 16. uri: amer. pust. Mm TARZAN ZMAGUJE. Igrajo: Johimy Weissm.Her, Mau-reen 0*Sull:van in opica Cita. Zadnjikrat! Ob 18 in 20 uri: amer. barv. CS gangsterski film NAJVECJI ROP STOLETJA. Igrajo: Stan- ley Baker. Joanna Pettet in James Booth. Samo danes! KINO VEVČE: danes zadnjič ob 18. uri: amer. barv. zgodovinski film po romanu H. S:ehk.ewicza QUO VADIŠ. Igrajo: Robert Taylor., Deborah Kerr. Leo Genn in Peter Ustinov. Cene vstopnic so zvišane! KINO ZALOG: angl. barv detektivski film SVETNIK PROTI MAFIJI, ob 20. uri. Igrajo: Roger Moore (gledate ga v TV nadaljevanki »Tekmeca« >. lan Hendry in Ro-secnary Dezter. KINO ZADOBROVA: amer. barv. CS film LJUBEZNI IS.UDORE DUNCAN. ob 18. uri. Igrajo: Vanessa Red gr a ve. Zvonko črnko. Lado Leskovar in James Fox. KINO SVOBODA. DOLGI MOST — LJUBLJANA: Jim Mitchum v amer.-ital. barv. CS vesternu PAST V GRAND KANJONU, ob 17 in 19. uri; KINO ČRNOMELJ: amer. barv. film NEMOGOČA LETA. ob 17 in 20. uri. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer barv. CS film HIŠA IZ KART. ob 19. uri. KINO VRHNIKA: amer.-ital. barv. CS vestem POZABLJENI RE VOL VEJI AS. ob 15. un. Japonski barv. CS pust: film TIHOTAPCI ZLATA, ob 17. uri. Španski barv. glasbeni film N JEZNA POSLEDNJA PESEM, ob 20. utt KINO BOROVNICA: španski barv. glasbeni film NJENA POSLEDNJA PESEM, ob 17. uri. KINO BEVKE: japonski barv. CS pust film TIHOTAPCI ZLATA, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: Jap. barv film TOLPA NASILNEŽEV ob 16. 18 in 20. uri. KINO RADOMLJE: ameriški oarvni film LOVE STORV - LJUBEZENSKA ZGODBA. ob 16. !8 in 20. uri. KINO MENGEŠ: angl barv fihn V AVTOBUSU, ob 17.30 in 20 uri. POTUJOČI DOMŽALE: amer barv film DAN REVOL-VERASA — gostovanje v Prevojah, ob 20. url. KINO DUPLICA — KAMNIK: nem. barv. L Im — drama MA-DAME BOVARV. ob 15, 17 m 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. barv. film MESTO NASILJA. ob 18. uri. Franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ, ob 16 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. pust. film SUPER DIABOL1K, ob 16. uri. Jug. barv. vojni film V GORI RASTE ZELEN BOR. ob 18. ur:. Franc, barv film PLAČILO ZA STRAH, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: ital.-amer. vestem BE21 ČLOVEK. BEŽI, ob 13. uri. Amer ban-, vojni film MOST PRI REMAGENU. ob 15. 17 in 19. un. Premiera amer. komedije FR A DJAVOLO. ob 21. uri. (Igrata Stanlio in Olio). KINO STORŽIČ — KRANJ: franc, barv, komedija PA POSODI ŽENO PRIJATELJU, ob 14 in 20 uri. Amer. barv. komedija MESTO V MRAKU, ob 16. uri. V glav. vi.: Doris Oay. Jap. barv. CS ljubez. drama Z LEPOTO IN 0TO2NOSTJO, ob 18. uri. KINO TR2IC: amer. barv vestem PONNY EXPRESS. ob 15 in 17. uri. Amer ban- ljubeče, film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE, ob 19. un KINO DOM KAMNIK: amer ban-. CS vojni film CA7CH - 22. ob 17 in 19. uri. V glav. vi.: Alan Arkin, Orson Welles KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. film POGON IZ PEKLA. ob 15. uri. Angl.-ital barv CS film REBUS. o& 17 in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU. Ob 18 hi 20. uri. Amer f!lm OB 3.10 ZA JUMO. ob 16 uri. Amer. ban- risanke MOJSTROVINA WALTA DISNETVA. ob 10. ur. dopoldne. KINO DOVJE: ital ban- CS film NOROST KINO KR. GORA: jug. film LOV NA JELENE. KINO DEL DOM — JAVORNIK: amer. barv. film NA SVIDENJE CHARLIE. ob 17. uri. Amer -nem. barv. CS film SMRTONOSNI STRELI NA BROAD-WAYU, ob 19 uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: ital. ban- film KO SO IMELE 2ENSKE SE REP. ob 17 in 19. uri. Film ni primeren za otroke! KINO SVOBODA — KRŠKO: amer. barv nsp film CAS HEROJEV. ob 17.30 in 19.30. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS film LETALIŠČE. ob 17 in 19.30 Zaradi dolžine filma cene zvišane. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: angl. barv. CS vsetem NEZGREŠLJIVI SHANGO. ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: ital. barv film SONČNICE, ob 17 in 20. uri. KINO—PD VRANSKO: španski barv. pust film VT-KONT UREJA RAČUNE, ob 16. KINO SOČA — NOVA GORICA: jug. ban. fiilm V GORI RASTE ZELEN BOR, ob 16, 18 in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer. barv. film RYANOVA HCI, ob 17 in 20. uri. GLEDALIŠČA DRAMA SNG Nedelja. 23. aprila: ni predstave, blagajna zaprta. Ponedeljek. 24- aprila, ob 19.30 — J. M Rymk:ew:oz: KRALJ PUST. Abonma Dijaški 9 večerni in izven. Nekaj vstopnic tudi v prodaji na dan predstave. OPERA IN BALET SNG Nedelja. 23. aprila, ob 15. uri '— Čajkovski: LABODJE JEZERO. — Abonma red N in izven. Nekaj vstopnic je še v prodaji. Torek, 25. aprila, ob 19.30 — Rossini. SEVILJSKI BRIVEC. Zaključena predstava za tovarno Iskra-Avtomatika Ljubljana — •Pržanj (Razprodano). Sreda. 26 aprila, ob 19.30 — Puccini: MADAME BUTTERFLY. V vlogi Pinkertona gostuje litvanski tenorist Virgilius Noreika. Abonma red C in izven. Vstopnice so rudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Ponedeljek, 24. aprila, ob 20. uri: G. Feydeau: DAMA IZ MAXI- MA (komedija). Abonma red TS. Vstopnice tudi v prodaji. Torek. 25 aprila, ob 19.30 — N. Erdman: SAMOMORILEC (komedija). Gostovanje v Radovljici ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja. 23. aprila, ob 16. uri — Mihalkov: ROBINZONI IN DEKLETI (komedija) Red Nedelja popoldanski in izven. Ob 19 30 - Mihalkov: ROBINZONI IN DEKLETI (komedija). Izven PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Nedelja. 23. aprila, ob 20. uri — B. Nušič: POKOJNIK — gostovanje v Medani. AMATERSKO GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« — Jesenice Nedelja, 23. aprila, ob 10. uri — dopoldne ura pravljic: PEPELKA. Vstopnina 2,00 ND. Ob 15.30 — Jacques De val: ETI-ENE — komedija v treh dejanjih. KONCERT Jutri bo koncert Slovenske filharmonije za rdeči abonma. Na sporedu bodo skladbe Cimarose, Liszta in Sibeliusa. Dirigiral bo Albert Rosen, kot solist sodeluje pianist Aci Bertoncelj. -K OBVESTILA Cvetličarna Slavica Zajec-Andro-Uč. Ljubljana, Miklošičeva c. 34, (danes dežurstvo) vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča. 2795-0 Prosimo bivše gojence 62. ki. N $. V. A., da zaradi organiziranja proslave končanega šolanja, pošljejo svoje naslove na: Vojin Omorac, 11070 Novi Beograd, Študentska 1/1. 19-0 PRISRČNA HVALA vsem prijateljem za mnogoštevilne čestitke ob mojem jubileju — DANILO ŠVARA. 13036-0 2e desetletja uporabljajo milijoni po vsem svetu ta znameniti rast-iansk: zdravilni ekstrakt kot najidealnejše sredstvo za varno, učinkovito sončenje in nego kože ter mu daL vzdevek »čarobna palica kozmetike« Zahtevajte fotokopije navdušenih dolgoletnih uporabnikov! 12470-0 PIONIRSKI DOM FESTIVALNA DVORANA NEDELJSKI PLES od 19. do 22.30 Igra ansambel »DEHORS«. Vabljenil ZAVOD ING STANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI sioiNiteb je odprta vsak dan razen ponedeljka, m sicer od 20. do 1. ure. Vstopnina je 10 dinarjev, vstop pa je dovoljen le starejšim od 18 let. Opozarjamo obiskovalce, da lahko po izredno ugoanih cenah (50 in 60 dinarjev) pri disc jockeyu dobijo odlično ohranjene LP plošče. DISCO KLUB ILIRIJA JE ZAPRT DO JESENI. MLADINSKI CENTER ZGORNJA ŠIŠKA Ob 9. uri bo v spodnjih prostorih nadaljevanje šahovskega prvenstva. ob 10. uri pa vabimo otroke na filmsko matinejo. Zvečer je zopet DISCO CLUB od 19.—23 ure, MINI CASINO In brezalkoholni BUFFET pa sta odprta od 16. ure dalje. ljubujaha NUDIMO VAM: PRIJETNE IN POCENI POČITNICE v Kaštelah pri Splitu — Biogradu n/m — Selcah pri Crikvenici in v Crikve-nici. Rezervacije sob in informacije v v-’eh poslovalnicah SAP — Ljubljana. -O ČESTITKA Mladi pravnici NATAŠI lEI.L-SIC iskreno čestitajo za diplomo vsi njem. 13457-C DEŽURNE SLUŽBE Nočna zdravniška dežurna shift- -ba je za nujne- obiske na domu od 19 do 7. ure, ob nedeljah m praznikih ves dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533 Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063 Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. 61 121 Moste—Polje: Prvomajska o, tel. • 316-155 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel 55-221 Medvode: Medvode, tel. 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začas- no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica telefon 78-439, telefon LM štev. 87-402 , 77-141 in 78-464. Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev. 314-317 Dobrova — Polhov gradeč Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče Nočna nedeljska, m praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva l/II, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih, in to vsak dan, od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob nedeljah m praznikih — ves dan. LJUBLJANA . Lekarna Miklošič 'niill!!ll!!illll!l!l!lillIil!llllllll!!lllll!l!illi(llllllilllll!lll!l!!ni!I!!l!lll!!lllllfl!lllltllllil!!l!lilIIIIHIIII)IIIIRIli!lll!!filllII!llll!llllllllllllll!!lllll]llllliIiIlllllII!!![[|IP Komisija za delovna razmerja pri SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. PRAVNEGA SVETOVALCA 2. SVETOVALCA za analize 3. SVETOVALCA za kulturo, telesno vzgojo in krajevne skupnosti 4. PRAVNEGA REFERENTA v oddelku za gradbene zadeve 5. REFERENTA za komunalne zadeve 6. DVA REFERENTA za odmero davka na dohodek od stavb 7. REFERENTA za odmero davkov iz kmetijske dejavnosti 8. REFERENTA za odmero davkov 9 STROJNEGA KNJIGOVODJE 10. DAVČNEGA IZVRŠITELJA 11. ŠEFA in MATIČARJA krajevnega urada Brezovica 12. KURIRJA 13. STROJEPISKE POGOJI: pod 1.: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod 2.: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v analitski stroki; pod 3.: visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri, lahko poiitolog in 5 let delovnih izkušenj; pod 4.: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 5.: srednja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne smeri in 1 leto delovnih izkušenj; pod 6.: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj; pod 7.: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj; pod 8.: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj; pod 9.: srednja strokovna izobrazba ekonom, ske smeri in eno leto delovnih izkušenj; pod 10.: srednja strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj; ” «t-~dn(r strokovna izobrazba in eno leto delovnih izkušenj; 12.: NK delavec; pod 13.: popolno obvladanje strojepisja. Pismene in kolkovane ponudbe z 2,— din, z dokazili o šolski izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah gaj kandidati vložijo pri Skupščini občine Ljub-ljana-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 'ubljana. Razpis velja 15 dni od objave. 3841 mam SLOVENIJALES — STILLES Tovarna stilnega pohištva m notranje opreme SEVNICA objavlja prosto delovno mesto VODJE PRIPRAVE DELA POGOJI ZA SPREJEM: 1. visoka ali višja strokovna izorazba lesnoindustrijske smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri delu na tehnologiji in organizaciji dela v proizvodnji pohištva in pohištvene opreme, a. srednja strokovna izobrazba lesnoindustrijske smeri z najmanj 8 leta delovnih izkušenj pri delu na tehnologiji in organizaciji dela v proizvodnji pohištva in pohištvene opreme. Stanovanje zagotovljeno v drugi poloviti leta 1972. tcandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov podjetja v 10 dneh po objavi na naslov podjetja. 3859 Komisija za razpis delovnih mest pri POSLOVNEM ZDRUŽENJU TEKSTILNE INDUSTRIJE LJUBLJANA, Titova cesta 81 ponovno razpisuje po določilih statuta in sklepa upravnega odbora Poslovnega združenja tekstilne industrije naslednji delovni mesti: 1. DIREKTORJA sektorja za uvoz surovin in 2. DIREKTORJA sektorja za uvoz strojev Kandidati, ki se prijavijo na navedeni delovni mesti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visokošolska izobrazba ekonomsko-komerdalne ah tekstilno-tehnološke smeri z najmanj 4 leti prakse na podobnih delovnih mestih ali višješolska izobrazba ekonomsko-komertialne smeri ali' tekstilno-tehnološke smeri z najmanj 6 leti prakse na podobnih delovnih mestih ali srednješolska izobrazbe ekonomsko-komertialne ali takstilnotebnolo&ke smeri z najmanj 10 let prakse na podobnih delovnih mestih. 2. Aktivno znanje dveh svetovnih jezikov. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite sekretariatu PZ tekstilne Industrije, Ljubljana, Titova c. 81. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku za delitev osebnih dohodkov biroja združenja. Rok razpisa: 15 dni od dneva objave. 3838 PODJETJE ZA OBNOVO PROG LJUBLJANA, Medvedova cesta 2 razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. ŠEFA organizacijsko-proizvodne enote gradbene operative 2. GRADBENEGA INŽENIRJA v organi-zacijsko-proizvodni enoti gradbene operative POGOJI: pod 1.: diplomiran gradbeni inženir z najmanj 5 Jeti delovnih izkušenj pri gradnji investicijskih objektov in opravljen strokovn izpit. Zaželene so delovne izkušnje pri gradnji objektov nizkih gradenj, pod 2.: diplomirani gradbeni inženir. Praksa zaželena. Delo na navedenih delovnih mestih se opravlja na terenu, predvsem na območju SRS in Istre. Narava dela na obeh delovnih mestih nudi zelo pestro delovno območje od organizacije dela do uvajanja novih sodobnejših delovnih postopkov pri gradnji m obnovi prog, strokovne poglobitve in izpopolnitve na tem področju, z vključevanjem v delovne procese sodobnih gradbenih strojev za delo na progi, do dela z ljudmi. Podjetje omogoča in vzpodbuja strokovno izpopolnjevanje. V okviru določil Pravilnika o stanovanjski gradnji pomaga pri reševanju stanovanjskih vprašanj z dodeljevanjem kreditov za gradnjo ali na--41 tn 152 RIJEKA Dure Strugar? 5u te. 151/344)16 ZADAR, Sarajevska 5. tei 057/38 81 SPLTi Kazališm trg 6. tel 058 '45 554 SARAJEVl Kralja Tom.slava u tel 071/37 587 BEXiURAD, Ul 27 mar 36 V> 1). 1 '335 356 . 338 261 NOVI SAD, ’Tg neznano;, unaka D b , tel. 021/42-305 NIŠ. Trg JN." 7 tel 018/23 584 21653 IIHIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllltllltllllll|[lil!llllllllllllllllllll|jl!l!]|ll[||||l!lll!l!llll[[|jl||||ll|l]ll||]ll||||]||||||||||||||||||li||j|||||l||||||||||j||j]jjj Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri brat in stric Alojz Osredkar upokojenec Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 24. aprila 1972, ob 16. uri na pokopališču v Kranju žalujoči: brat Franc z družino, sestre Malka z družino, Pavla, Rozalka in Ivanka ter drugo sorodstvo Kranj, 22. aprila 1972 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojega pokojnega moža, očeta, starega očeta Leopolda Korošca komercialnega svetnika na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter mi izrekli pismeno in ustno tolažilne besede. Posebna hvala domačemu gospodu župniku, ki je vodil pogreb in imel poslovilni govor. Hvala članom kolektiva LIP Bled za spremstvo, godbo in govor ob odprtem grobu. Hvala podjetjem m Turističnemu društvu Bled za vence. Hvala jeseniškim pevcem za pesmi žalostinke in hvala tudi vsem sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Majda z otroki tn vnučko Bled, 17. aprila 1972 Z žalostjo in tesnobo v srcih sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš dragi in dobri mož, oče, ded, brat, stric in svak Anton Blejec strojevodja v pokoju V njegov zadnji dom ga bomo spremili v ponedeljek, dne 24. aprila 1972, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah žalujoči: žena Helena, sin ing. arch Tone z ženo Mileno, vnukoma Igorjem In Matejem, brat Franc In sestre Pavla, Francka, Angela. Kati in Julka ter drugo sorodstvo Ljubljana, Maribor, Krško, Beograd, Mengeš, 22. aprila 1972 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče Frančiške Strcžck Pavllčkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako veli kem številu spremili na njem zadnji poti, ji poklonili toliko vencev in cvetja ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje Hvaležni smo tajniku Kraj org. ZZB NOV Šmarje-Sap tov. Gruden Lojzetu za poslovilne besede in Pevskemu zboru Šmarje-Sap za ganljive žalostinke. Zahvalo smo dolžni zdravnici dr. žužek Almi iz Škofljice za zdravstveno nego, dobrim vaščanom Malega vrha, ker so nam bili š svojo pomočjo v najtežjih dneh ob strani, zlasti pa soseda tov. Smole Alojzija, ki je pokojni mami z glo bokim sočutjem nudila vsestransko pomoč. Vsem in za vse, še enkrat prisrčna hvala! žalujoči: sinova Lojze in Jože v imenu drugega sorodstva Mali vrh, dne 19. aprila 1972 t „ORION“ ZASIDRAN NA PLANOTI ,ApoIlo 16“: vožnja z Roverjem 2" do kamnitega gorovja HOUSTON, 22. aprila (AP, UPI, AFP, Reuter, Tanjug) — Ameriški astronavt John Young je danes ob 17.44 zapustil lunarno ladjo »Orion«, medtem ko je Charles Duke stopil na Lunino površje dve minute pozneje. Vesoljska dvojica z »Apolla 16« se je potem podala na drugi vesoljski sprehod, med katerim je z vesoljskim vozilom »Rover 2« prevozila pol poti do kamnitega gorovja, ki se dviga 506 metrov nad pristajalno točko na visoki planoti Descartes. V kontrolnem centru v Houstonu se Je medtem že razvila zanimiva razprava o belih kamninah, najdenih med prvim sprehodom, ki vzpodbujajo geologe k razmišljanjem. da sta John Young in Charles Duke skorajda gotovo zbrala kamnine, ki 90 stave O let In bodo tako prispevale k reševanju uganke o preteklosti Lune. Ameriška astronavta sta obe kamnini spravila v vesoljski ledji ločeno od ostalega materiala. ki sta ga zbrala okrog pristajalne točke med svojim prvim sprehodom. John Toung je drzno vozil »Rover 2* čez greben in dalje po veliki »poljani«, posu- ti z velikimi in majhnimi ka-rgnrt, medtem ko se je Lunino površje počasi vzpenjalo s približno 10-odstotnim nagibom. Charles Duke je zaustavil poveljnika vesoljske odprave »Apollo 16«, ko sta bila že približno 229 metrov višje od pristajalne točke: »Stoj. Kakšen spektakularen pogled«. John Toung je parkiral vesoljsko vozilo v pht-vam kraterju na planinski terasi. »Možje, saj ne morete verjeti, kako čudovit je pogled je proti vzhodu,« Je v iški sapi nadaljeval Charles Duke. »Zdaj vidim vse kraterje. Ravnine, Razbitino, Severni žarek. Obenem pa vidim tudi vesoljsko ladjo »Orion« tam zadaj v daljavi.« John Young ln Charles Duke. sta obrnila televizijsko kamero tako, da so lahko tudi gledalci na Zemlji opazovali vznemirljivo panoramo na visoki planoti Descartes. Poglavitna naloga astronavtov z »Apolla 16« je bila. da se približata prvim vzpetinam Kamnitega gorovja. Znanstveniki so prepričani, da je ta predel nastal iz vulkanske lave v prastari zgodovini Lune, ko se Je naš naravni satelit šele oblikoval. Čeprav je površje Lune okoli pristajalne točke precej ravno, sta morala Young in Charles Duke kaj hitro zmanjšati hitrost RIMSKI DEMflim Predvolilna mahinacija italijanske desnice OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 22. aprila — Kot je sinoči pojasnilo italijansko zunanje ministrstvo, je brez vsakršne podlage vest, po kateri naj bi Italija in Jugoslavija že dosegli sporazum o odstopu suverenosti nad cono B Jugoslaviji. V ministrstvu so potrdili, da je italijansko stališče opredeljeno v sporočilu, ki je bilo izdano po beneškem sestanku med zunanjima ministroma Tepavcem in Morom 9. februarja 1971 ter slovesno potrjeno v skupnem sporočilu o obisku predsednika Tita v Italiji. Gre za le na videz za lase privlečeno vest, ki pa je v očitni zvezi s sedanjo predvolilno kampanjo. Kot je znano, italijanska desnica že skoraj dve desetletji opetova-no postavlja v ospredje vprašanje italijanske suverenosti nad bivšo cono B svobodnega tržaškega ozemlja. Pri tem se opira na dvomljive teze. H&j <**-'-**« V- • ♦ /» -.kv - T*i SESTRELJENA AMERIŠKA LETALA — Severno-vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporo čilo, da so danes sestrelili nad pokrajino Tan Hoa tri ameriška letala. V sporočila iz Hanoja, ki je bilo objavljeno v Parizu, je navedeno, da je bila med tremi ameriškimi le-M tudi »super-trdnjava B-51«. Ta letala so bombardirala naseljene kraje v pokrajini Tan Hoa, je zapisano v sporočilu. A-m er Iški napadi so opisani kot »histerična dejanja • eskalacije«. NASLEDNIK DR. NIHATA ERIMA — Turški svet nacionalne varnosti je razpravljal o problemu, ki je nastal z odstopom turškega premiera dr. Nihata Erima. Po sestanku je vršilec dolžnosti predsednika vlalo.Fe-- rit Melen izjavil novinarjem. da niso govorili e sestavi nove vlade. RANJENCI BREZ POMOČI — Funkcionarji mednarodnega komiteja RK so razpravljali v Ženevi o možnostih za 24-urno prekinitev ognja v pokrajini An Lok, kjer so ranjenci zaradi ogorčenih bitk brez kakršnekoli medicinske pomoči. PROTESTNI- TELEGRAM Učenci In delavci avtomobilskega šolske ga centra v Zemunu so poslali telegram zvezni konferenci SZDL, v katerem obsojajo ameriško a-grešijo v Vietnamu. PREPOVED TUJIM NOVINARJEM — Oblasti v Phnom Penbu so prepovedale tujim novinarjem potovanja na jugovzhodno i fronto v Kambodži. češ dt se je Italija suverenosti nad obema conama, to je cono A In B, odrekla pod pritiskom zaveznikov in pa namensko, to je zato, da bd iz obeh con lahko ustanovili svobodno tržaško ozemlje. Ker do tega ni prišlo, pravi italijansko desničarsko pra-voslanstvo. Je s londonskim msniw«ivtiimn^ Italija vnovič suvereno dobila cono A, medtem ko je cono B dobila Jugoslavija, vendar samo v upravljanje. Z drugimi besedami: italijanska suverenost nad cono B še ni ugasnila. Take razlage so močno zaostrile odnose med Jugoslavijo in Italijo tudi konec 1970. leta, ie nekaj dni pred napovedanim obiskom predsednika Tita v Italiji. Na lanskem sestanku med Morom in Tepavcem v Benetkah ter ob še nekaterih drugih priložnostih pa je Italija ozračje ublažila s formulacijo, češ da v svojem ravnanju in v odnosih nasproti Jugoslavija spoštuje sprejete mednarodne pogodbe in vse teritorialne obveznosti, ki izhajajo iz njih. S tem se je zadeva tudi vnovič vrnila v vešče in di skretne roke diplomacij obeh držav. Vprašanje cone B in italijanske suverenosti je včeraj ponovno potegnil na dan pa-riški »Combat« in vrš ta okoliščin kaže, da gre za začimbo, ki jo skuša italijanska desnica vsuti v tržaški predvolilni golaž. Kot piše glasilo krščansko demokratske stranke »II Popolo«, se je novica med tržaškimi desničarji razširila še preden bi lahko sploh vedeli, kaj piše to nekdanje francosko dego-listično glasilo. Vest je sinoči povzel »H Giomale dTtalia«, ki — kot njegov lastnik industrij ec Monti — ne skopari ne s simpatijami ne z denarjem za napredek italijanske neofašistične stranke. Časnik je že v naslovu sporočil bralcem, da je »kot se je zvedelo v Parizu« Italija prepustila Jugoslaviji suverenost nad cono B. Pozno sinoči je italijansko zunanje ministrstvo, vse take vesti resno demantiralo, potrdilo pa j«, da tečejo pogajanja o takoimenovanih žepih na severozahodnem delu meje, daleč od cone B; gre za pogajanja o manjših popravkih meje, kjerkoli ta otežuje vsakdanje življenje obmejnega prebivalstva. ' Megle nad to nepričakovano vestjo pa niso razgnali v zunanjem ministrstvu, mar- več so to storili kronisti, ki spremljajo predvolilno kampanjo. Danes je namreč prispel v Trst zunanji minister Moro, da bi se srečal s političnimi predstavniki dežele ter kasneje nastopil na predvolilnem zborovanju. »Fašisti, ki še vedno objokujejo Pello in njegove vojaške manevre na jugoslovanski moji,« piše da višnji »Paese Sera«, očitno potrebujejo povode, da bd zoper Mora organizirali nacionalistično gonjo.« Kot je znano, je Moro eden najvidnejših predstavinkov levih kril v italiajnski krščanski demokraciji ter kot tak trn v peti ne samo italijanski skrajni desnici, marveč tudi desniai v njegovi lastni stranki, krščanski demokraciji, in hkrati trn v peti tistim politikom, ki hi želeli, da se prav tržaška krščanska demokracija po pozitivnih spremembah v zadnjih letih spet vrne v vode iredentističnih Izpadov zoper Jugoslavijo. M. SEDMAK vožnje na prihližno 4 kilometre na uro, da bi se lahko pravočasno Izogibala skalam in kamnom, ki so ovirali njuno pot. Ko sta se približala prvim vzpetinam, sta se z »Roverjem 2« ustavila m nadaljevala pot po razgibanem terenu kar peš. Ameriški znanstveniki so neprestano poudarjali, da je krater imenovan Severni žarek pravzaprav najpomembnejša točka v vesoljski ekspediciji »Apolla 16«: ko sta se John Young in Charles Duke približala kraterju, je bilo takoj videti, da se niso zmotili; stene kraterja so sestavljene iz več skalnatih trakov, medtem ko je v njegovem središču močno vidna usedlina, sestavljena iz lave. John Youmg ln Charles Duke J sta se z lahkoto prebijala do I naslednjih ciljev na svojem sprehodu po skrivnostnem svetu visoke planote Descartes. , V času poročanja, okrog 23.00, sta John Young in Charles Duke že začela svojo povratno vožnjo proti vesoljski ladji »Orion«, ki je zasidrana na kamniti planoti Descartes. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ■ ŠPORT ■ ŠPORT - ŠPORT ■ ŠPORT - ŠPORT - ŠPO BENGTSSON — PRVAK ROTTERDAM, 22. aprila (po telefonu) — V dramatičnem finalu vni. EP v namiznem tenisu j« svetovni prvak Stcl-lan Bengtsson z zmago nad Madžarom JonyerJ«n postal tudi evropski prvak in tako nasledil svojega rojaka Alser- ja. Prvi niz v finalu Je gladko dobil Madžar, saj Bengcason sploh ni uporabil svojega nevarnega orožja — bliskovitih napadov. Nato pa je Jonyer precej popustil, poslal Številne udarce mimo in izgubil niz. Vsekakor najbolj napet je bil tretji niz, v katerem Je bil Madžar nenehno v vodstvu do 18:18, ko sta začela nasprotnika izenačevati, dokler ni Jon-yer T Izvrstno igro dobil niz na razliko. Bengtsson je v četrtem nizu lzenAčil dvoboj, čeprav je Jonyer vodil s 18:16. V odločilnem nizu Je svetovni prvak po zadnjem Izenačenju 13.13 z zanj značilno igrd zapovrstjo dobival točke in zmagal. Rezultati finala — moški posamezno — Bengtsson : Jon-yer 3:2 (10:21, 21:12, 22:24, 21:19, 21:16), ženske v dvoje: Magos—Lottafler : . Kishazi— Hammersley 3:1 (21:18, 13:21, 21:19. 21:11). Moške dvojice: Jonyer—Ro-szas (Mad): Bengtsson—Johan -sson (Sve) 3:1, ženske, posamezno — Rudnova (SZ) : Ki-sHbtv fMad) 3:0 (14. 17. 19). Mešane dvojice — Gamocšcov —Rudnova : Bengtsson—An- dersson 3:0 (21:12, 21:16, 21:19). DELO izdaja to tisk* CGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1—3 Urednik oedrljakr izdaje JAKA STULAR — Telefon 23-522 do a-UK Oglasna služba Ljubljana Šubičev« l. telefon Čl«« Oddelek za ljubljanske taročnike 20-463 za zunanje naročnike 311-697 poštni predal 29 - Ekspedlt telefon 321-4*9 — brzojavni naslov Delo Ljubljana Žiro račun pri službi drui 'v-nr*» knjigovodstva Ljubljana 501-1 167/2 _ Me večna naročnina 30 dinarjev, a zasebnike 2S dl »orje* — Rokopisov ne vračamo UBOJ V »BELTOVI« BARAKI ČRNOMELJ, 22. aprila — V baraki podjetja »Belt« je včeraj popoldne okoli 15.30 prišlo do krvavega zč.očina, v katerem je izgubil življenje 29-letni delavec v »Beltu« Pero Aršjd. z nožem ga je dva k rat zabodel delavec gradbenega podjetja »Tehnika«. zaposlen na gradbišču »Belta«, 37-letni Jožo Poplaven iz okolice Jajca. Aščič in Poplašen sta se bila poprej pri pijači sprla in zmerjala. Aščič je potem odšel v sobo in se vlegel na posteljo. Poplašen je prišel za njim in ga na postelji dvakrat zabodel v prsi. Aščič je na mestu podJAgel poškodbam. P. ROMAN IC OBSEDNO STANJE V AVSTRIJI MURSKA SOBOTA, 22. apr. — Z avstrijske strani poročajo, da so v Avstriji uvedli obsedno stanje zaradi visokega vodostaja Mure s pritoki. V St. Margarethenu so našli štiri žrtve poplav, medtem ko cenijo materialno škodo na več sto milijonov šilingov. Vse glavne ceste so poplavljene. toda še vedno ni znakov konca poplav. V Pomurju pričakujejo glavni val med 22. in 24. uro. B. B. VODA ODNESLA HIŠO PARMA : SAX 1:0 TEA SYDE. 22. aprila — V 4. k>lu nednarodnega šahovskega turnirja te jugoslovanski velemojster Parma z belimi figurami premagal evropskega mladinskega prvaka Saza (Madžarska) in si zdaj deli drugo me3to. Drugi rezultati: Portlsch : Gli-gorlč remi, Ljubojevič : Tringov remi, Cafferty : Andersson prek., Gheorghlu : Hecht 1:0, Keene : Bilek 0:1, Ree : Larsen remi, Bellih : Wade remi. Vrstni red: Larsen 3, Gligorlč, Parma. Wade in Gheorghlu 2,5, Ree 2(1), Ljubojevič, Sax in Tringov 2 itd DVE BRONAS Korpa in Stipančič tretja v Rotterdamu ROTTERDAM, 22. aprila (po telefonu) — Jugoslovana Korpa in Stipančič sta izpadla v polfinalu Vlil. evropskega prvenstva v namiznem tenisu in tako osvojila bronasti kolajni. Med četverico je svetovni prvak Bengtsson premagal-Stipanči-ča, Madžar Jonyer pa Korpo. Naša igralca v polfinalu nista pokatzaJa kaj posebnega. Šved in Madžar sta zasluženo zmagala. Bengtsson v igri s Stipančičem ni imel posebnih težav. Videti je bilo, da se je »Tova« vdal v usodo. Korpa se je potem, ko je izgubil prvi niz in dobil drugega, v tretjem spočetka še močno upiral razpoloženemu Madžaru, toda pri rezultatu 10:10 je popustil Ln izgubil z 21:12. Četrti niz je bil nato samo še potrditev Jonyerjeve zmage. Naš moški par Stipančič—Sur-bek. ki je branil naslov evropskih prvakov, je izpadel v četrtfinalu. Izločil ju je nemške-madžarski par Schdler—Berczai s 14:21, 21:5, 21*15, 21:23, 19:21. Tako je Jugoslovanska reprezentanca končala evropsko prvenstvo v Rotterdamu s tremi kolajnami: eno srebrno in dvema bronastima. Po številu kolajn so Jugoslovani na istem kot na zadnjem evropskem prvenstvu, le da so iz Moskve prinesli eno zlato in dve srebrni kolajni Nasploh so bili naši v Rotterdamu v kaj spremenljivi formi. Igrali so izvrstno, pa spet odrekli in tako naprej. Prav v odločilnih trenutkih se niso znali dovolj zbrati. V četrfinalu tekmovanja posameznikov je Stipančič razmeroma hitro opravili z vztrajnim Ceho-slovakom Turajem, Korpa pa je z odlično igro odpravil Francoza Secretina. V osmini finala je bil najzanimivejši dvoboj med Korpo in dvakratnim evropskim prvakom Kjel-lom Johanssonom. Korpa je igral mojstrsko, čeprav je izgubil prva dva niza. Najprej je že kazalo, da bo igral Korpa v osmini finala s Kolarovicsem (CSSR), ker je bil Johansson v dvoboju s slednjim najprej diskvalificiran. Johan-ssonu namreč ni ustrezala nobena izmed 33 žogic, ki jih Je preizkusil, nato pa je vrhovni sodnik določil žogico, s katero pa Šved m hotel igrati. Naposled se je stvar le zgladila ln v osmini finala sta Igrala Korpa ln Johansson. Stipančič Je v osmini zlahka premagal Nemca Schdlerja. Šestnajstina finala je bila usodna za tri jugoslovanske reprezentante. Surbek je izgubil z Nemcem Lieckom, Cordaš pa s Cehoslova-Turaijem. Izpadla je tudi Re-»srjeva, ki je edina med našimi dekleti še ostala v konkurenci. REZULTATI Rezultati — Moški posamezno — polfinale: Bengtsson: Stipančič 21:15. 21:12, 21:8, Jonyer : Korpa 21:17, 17:21, 21:12, 21:12. Četrtfinale: Bengtsson : Gomo-zkov 21:19: 17:21. 21:13, 21:14. Stipanaa : Turai 21:13, 21:14, 21:17. Jonyer : Neale 21:10, 21:15, 21:18, Korpa : Secretin 21:18, 18:21, 21:11, Osmina finala: Korpa : Johansson 13:21, 17:21, 21:11, 21:12, 21:18, Stipanaa : Scholer 21:13, 21:14,_ 21:18; Moške dvojice, polfinale: Jonyer-Roszas (Mad) 01owski-Turai (CSSR) 3:2, Bengtsson — Johansson (Šved) : SchOler-Berczai (ZRN-Mad) 3:1. ženske posamezno, četrtfinale: Rudnova (SZ) : Grofova (CSSR) 3:0, Voštova (CSSR) : Scholer (ZRN) 3:0 Kishazy (Mad) : Fe-dorova (SZ) 3:0, Alezandru (Rom) Magos (Mad) 3:2, polfinale — Rudnova : Alexandru 3:0, Kisha-zy : Voštova 3:1. ženske dvojice, polfinale: Rudnova - Fedorova (SZ) : Kishazv — Hammersley (Mad — VB) 2:3, Magos — Lotallier (Mad) : Ale-xandru — Crisan (Rom) 3:0. Mešane dvojice, polfinale: Go- mozk.ov — Rudnova (SZ) : Orlow-ski — Voštova (CSSR) 3:0, Bengtsson — Andersson (šve) : Jonyer — Mangos (Mad) 3:1 BORIS ČESEN Hitra pomoč nsemčlanski družini MARIBOR, 22. aprila _____ N a rasi: hudourniški potok v Spodjam Slemenu na Kozjaku je močno narasel in okoli kilometer od gostilne Traube podrl betonski most. Zaradi tega se je voda razlila iz struge in podrla del stanovanjske hiše Ludvika Esa-ha, zaposlenega v tovarni Jeklo v Rušah. Na kraj nesreče je prišla danes ekipa delavcev Iz tovarne Jeklo, da bi zavarovali preostali del hiše. Hkrati sta prišla iz Selnice ob Dravi socialni delavec in partonaž-na sestra, da bi pomagali osemčlanski družini prizadetega delavca; izmed šestih otrok trije še ne hodijo v šolo. Za družino so priskrbeli začasno stanovanje v Selnici ob Dravi. V tovarni Jeklo so se dogovorili, da bodo svojemu delavcu pri graditvi nove hiše pomagali z denarjem in prostovoljnim delom. Razen tega je zdrsnil plaz tudi pred hišo Gabrijela Ornika, Alojza in Marije Jančiča in nekaterih drugih prebivalcev t Spodnjem Slemenu. M. K. RUKAVINA IN SMEJKAL ZMAGALA VRNJACKA BANJA, 22. aprila — V zadnjem, 13. kolu conskega turnirja za šahovsko SP so igrali takole: Smejkal : Adorjan 1:0, Hohler : Hartston remi, Pribyt : Kristinsson remi, Malich : Curos remi, Rukavina : Bobocev remi, Sursok : Bukič 0:1, Ciocaliea : Csom 1:0. Končni vrstni red: Rukavina in Smejkal 9, Hartston 8,5, Malich 8, Csom, Pribyl m Ciocaltea 7,5, Bobocov in Adorjan 7, Bukič in Kristinsson 6, Hohler 5,5, Ouros 2, Sursok 0,5. Prvi dve mesti sta zasedlla naš mojster Rukavina — z remijem v zadnjem kolu je izpolnil normo za naslov mednarodnega mojstra — ter češkoslovaški mednarodni mojster Smejkal, ki sta se uvrstila na medeonski Turnir za svetovno prvenstvo. JOVANOVIČ V POLFINALU NICA. 22. aprila — Jugoslovan-ski teniški igralec Bora Jovanovič se je uvrstil v polfinale medna rodnega teniškega turnirja, potem ko Imm--- a« uteoa 9 u.a, o.a. V polfinalu je Nastase premagal Jovanoviča s 6:2, 6:0, 6:4. V finalu bo igral s Kodešom, ki je v drugem dvoboju izločil Smitha s 6:4, 2:6, 6:2, 6:2. ZA BEŽIGRADOM ODPRTA IGRA LJUBLJANA — Nogometaši Beograda so dopotovali v Ljubljano šele pozno zvečer, tako da niso trenirali, niti si niso ogledali igrišča. Moštvo je popolno, manjka le Lukič, ki je zaradi poškodbe pred operacijo. Trener Boris Marovič Je pred tekmo zelo previden: »Olimpija je izvrstno moštvo in njen položaj na lestvici nikakor ne ustreza njenim kvalitetam. Tega se dobro zavedamo in bi bili zelo zadovoljni, če bi se na Karaburmo vrnili a točko. Zelo pa se bojim, da bo ranjeni lev tokrat močnejši od nas, pa čeprav nismo izgubili že od oktobra. Postava še ni določena, zanjo se bomo odločili šele tik pred tekmo. Največja dilema pa je, na katero mesto bi postavili reprezentanta Stepanoviča. Ker na vseh tekmah igramo odprto, bi nam bi bil zelo dobrodošel v napadu, po drugi strani pa se bojimo hitrih Olimpijinih kril in zato ne smemo imeti slabega moža ▼ obrambi. Gotovo pa bo tekma napeta in dinamična, brez taktiziranja.« Nogometaši Olimpije so po opoldanskem treningu odšli v karanteno v kranjsko Creino, kjer so preživeli popoldne ob televizijskem sprejemniku. Kot vse kaže, bo moštvo nastopilo v takšni sestavi, kot smo jo napovedali včeraj. Torej: Stojanovič, Aogič, Klampfer, Srbu, Soškič, Popadič, Rožič, Ameršek, Pejovič, Oblak in Popi voda. B. K. Sestal se je strokovni svet JOK LJUBLJANA — Petkov sestanek strokovnega sveta jugoslovanskega olimpijskega komiteja je potekal v obdobju meu dvema olimpijskima nastopoma — zimskim in letnim Prvi del je bil posvečen analizi nastopa v Sapporu Poročila so bila skromna in niso presegaia običajnih novinarskih zabeležk, ki so Javnosti m seveda tudi članom sveta že povsem jasna. Ugotovitve, da so skakalci uspešno nastopih, da hokejisti veljajo več kot je pokazala njihova uvrstitev ter da smo imeli pri alpinicih prevelike želje so znane, zato se člani strokovnega sveta niso mogli zadovoljiti s tako .pavšalnimi ocenami. Treba bo izdelati temeljite analize, ta bodo kompleksno ln kritično zajele vse priprave in nastop naših olimpijcev v Sapporu. Samo takšna kritična analiza strokovnjakov nam lahko pomaga, da bodo jutrišnje priprave za Denver boljše m ne tako sramotno slabe (ocena velja predvsem za aipince in tekače) kot so bile tokrat, kakor je dejal prof. Jože Sturm Drugi dej sestanka Je bil posvečen MUnchnu V dolgi in utrujajoči debati, ki jo visela med dilemo ali že zdaj določati prve definitivne potnike za MUnchen ali , . .. - , - - - s to odločitvijo počakati še me- BartJiesf a«k°6 ^>re?3Bal Francoza | »c. dva do razmaha letne sezone uarcnesa a t>-3. 6.3. v nenatef.j, Spomhi Je nazadnje zmagala prva alternativa. Na podlagi dosedanjih tekmovanj ln priprav Je bilo mogoče med evidentnimi kandidati že takrat določiti 53 potnikov za MUnchen. To so predvsem tekmovalci treh športnih iger — 12 košarkarjev, 13 rokometašev in 11 vaterpolistov. V individualnih športih Je bil položaj mnogo bolj zapleten. Dokaj čist je bil položaj le med rokoborci, kjer je sedem tekmovalcev »akreditiranih« olimpijcev. TEŽKI NESREČI Nfl REKI ____ v Edo Berden izgubil kontrolo nad motorjem REKA, 22. »pr. — T... skl državni prvak v razredu motorjev do 125 kubl-kov in vicešamplon v razredu do 250 kubikov Sobočan Edo Berden je na današnjem uradnem treningu za 10. dirko osvoboditve Reke doživel težko nesrečo. K e je vozil na motorju jamah a v razredu do 250 kubikov Je v četrtem krogu predenj steklo dekle. Nesreča je bila neizbežna. Berden je izgubil kontrolo nad motor- jem, vozil je a hitrostjo več ko 100 km na uro, in zletel med običnstvo. Poleg njega in dekleta je bilo poškodovanih še 10 oseb, med njimi štiri težje. Berdena so nezavestnega pripeljali v reško bolnišnico dr. Zdravko Kučič. Spolzka proga je bila vzrok še ene nesreče. Ulja Markovič iz Arandjelov-ca je v razredu do 175 kubikov padel ln se težko poškodoval. POCRNJA VODI SPLIT, 22 apr. — Današnjo e-tapo kolesarske dirke »Po Jadran-ski magistrah« od Makarske do Sphta (63 km) je med 57 kolesarji dobil Pocmja s časom 1:21:46. V fmišu po splitskih ulicah je bil najhitrejši v skupini šestih tekmovalcev, ki so glavnini pobegnili v Omišu v tej skupini so bili R. Valenčič. Zakotnik (Rog). Vid-mar, Leček (Odred), ter Bilič m Pocmja (Sip) Popoldne so vozili tretjo etapo od Splita do Šibenika (98 km), ki jo Je dobil Plešfko (Zagreb). 40 km po startu so kolesarji vozili strnjeno, potem pa sta se od skupine odvojila Kunaver in Gaz-did, ki pa nista zdržala silovitega tempa. Trideset kilometrov pred Šibenikom so od glavnine pobegnili Plešflco (Zagreb), Zakotnik (Rog I) in Arsovski (Skopje I), ki so v istem vrstnem redu privozih skozi cilj v Šibeniku. V tej etapi Je prišlo do hudega padca kolesarjev, med katerimi so bili brata Valenčič. Bilič, Cu-brič, Kuvalja bi Bedekovič. Razen slednjih so vsi ostali nadaljevali vožnjo. Rezultati 3. etape: 1. Pleško Zagreb) 1:57,56, 2. Zakotnik (Rogi) 1:56,00. 3, ArsovSki (Skopje I), 4. Valenčič (Rog I), 5. Avšič (Odred). Skupna uvrstitev: 1. Zakotnik (Rog I) 4:05,15, 2. Pleško (Zagreb), 3. Arsovski (Skopje I), 4. Pocmja (Sioorez), 5. Leček (Odred). Ekipno: 1. Rog I 12:20,32, 3. Odred 12:22,34, 3. Vojvodina, 4. Rog n, 5. Siporez. Z. ZANOS KAR do dokončne odločitve ni prišlo zaradi njihovega zdravstvenega stanja, saj so poškodbe vseh štirih tekmovalcev neprestano ponav Ijajo Zdravniški konzilij bo proučil stanje poškodb naših telovadcev in o tem poročal na naslednji seji strokovnega sveta. Zanimiva pa je bila ugotovitev, da nekatere strokovne zveze še doslej niso predložile plana priprav za olimpijske igre v MUnchnu, čeprav imajo celo kandidate za kolajne (boks!). Plavalci so namesto Bobanove predlagali med evidentne kandidate dva mlajša tekmovalca Pavličeviča m Rudana, kar je svet na podlagi rezultatov z zimskega državnega prvenstva sprejel. Podana je ona tudi informacija o zaključnih pripravah pred odhodom v MUnchen za posamezne panoge ZajumivaL je ugotovitev, da se bo večina športnikov pripravljala v Sloveniji. Atleti bodo imeli zaključne priprave v Celju, telovadci in rokometaši v Ljubljani, judoisti v Mozirju. Za Slovenijo so se odločili se kolesarji, košarkarji, kajakaši in veslači. Ob zaključku je bila tudi dolga razprava o cem. kdaj naj bi potovali naši tekmovalci v MUnchen. Prevladovali sta dve nasprotujoči si stališči Prvi so zagovarjali zgoden odhod, torej aklimatizacijo, kljub razmeroma majhni oddaljenosti, zatrjujoč, da je za MUnchen značilen veter fen, ki se mu morajo tekmovalci prilagoditi. Drugi pa so zagovarjali drugo skrajnost, naj bi skušah odpotovati iz Jugoslavije neposredno pred nastopom —torej le dva do tri dni prej — da bi se lahko čimbolje in čim dlje pripravljali v domačem okolju. Dokončne odločitve o tej dilemi še ni bilo, verjetno pa bodo o vsaki panogi posebej odločale strokovne zveze. MITJA PREŠERN FRANCIJA — SVETOVNI PRVAK PARIZ, 22. aprila — Na svetov, sm prvenstvu v karateju je zmagala Franclja, ki Je v finalu premagala Italijo s 3:1. Jugoslovanska ekipa je izgubila že v 1. kolu. Premagala jo je Brazilija z 2:1. Velika Britanija, ki Je zasedla 3. me-sto," je v čprttfinalu izločila dosedanje svetovne prvake Japonsko z 2:1. ŠVEDI TRETJI V PRAGI PRAGA — V predzadnji tekmi letošnjega svetovnega prvenstva skupine A v hokeju na ledu sta SZ in Švedska igrali neodločeno 3:3 (0:i, 1:2, 2:0). Strelci: za SZ — Harlamov, Vikulov in Jakušev, za Švedsko pa Carlsson, Lind in Bergman. Sinoči se je odločilo katera reprezentanca bo prihodnje leto igrala v skupini B. To bodo Švicarji, ki so tudi drugo tekmo proti ZRN izgubili — z 1:4 (0:2, 0:1. 1:1). V zadnji tekmi je CSSR premagala Finsko z 8:2 (2:0, 3:2, 3:0). 1. CSSR 2 SZ 3 Švedska 4. Finska 5. ZRN 6. Švica 10 10 10 10 10 10 9 1 7 2 5 1 4 0 2 0 1 0 0 72:16 19 1 78:17 16 4 49:33 11 6 47:48 8 8 21:76 4 9 19:96 2 Kontrolno tekmovanje strelcev LJUBLJANA, 22. aprila — Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo tretje kontrolno tekmovanje slovenskih strelcev v streljanju s standardno MK puško in MK hitrostrelno pištolo. Navzlic slabemu vremenu so bili rezultati dokaj dobri. REZULTATI: KM standardna puška —i člani: Brezovnik (Ol) 561, Otrin (Jes) 556, Mikolič (Ol) 550, Jager (Cel) 546, Jež (OD 543; članice: Zimic (OD 549, Kralj (Jes) 547, Jeglič (Od) 517; mladinci: Krkun (Krim) 538, Kolar 596, Rešet ar (oba Hrast) 402; mladinke: Kastelic 500, Jere (obe Ol) 491; MK hitrostrelna pištola — člani: Peternel (Sava) 584, Zimic 569, Planinc 565, Gaber (vsi Ol) 564, Prostor (Sava) 556. L. M. Med vsemi drugimi športniki pa so dobili »vizum« le Še atleti Ni-količeva, Urbančičeva, Konca, Medjimurec. Rak m Spasojevič, boksarji Belič, Parlov in Vujin ter kanuist Prelovšek. Vseh teh 53 športnikov se bo lahko zdaj mimo, brez nervoze (ali bodo dosegli norme ali ne) pripravljalo za letošnji najpomembnejši nastop. S spiska potnikov bi Jih lahko črtali le v primeru večje poškodbe ali izrazito slabe forme, ki bi kazala na popoln neuspeh na olimpijskih igrah Zelo blizu dokončni potrditvi so bili tudi štirje telovadci (Brodnik, Vratič. Kersnifi in Ivankovič), toda »BELA KNJIGA« BEOGRAJSKIH PRIREDITELJEV BEOGRAD — Zaradi velikega zanimanja, Id so ga izzvali problemi v zvezi z organizacijo dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Spasskun ln Fischerjem in različnimi komentarji o tem, sta Jugoslovanska izvozna in kreditna banka ter Šahovski informator, ki jima je FIDE zaupala organizacije prvega dela dvoboja v Beogradu, izdala »belo knjigo«, v njej s fotokopijami najpomebnejših dokumentov prikazujeta kako je prišlo do zapletov in slednjič do odpovedi. V zaključku gradiva beograjski prireditelji poudarjajo, da so sedanje težave izključno rezultat dejtsva, da FIDE ni dobila natančnega odgovora od ameriške šahovske federacije oziroma Fischerja, če bo ie-ta sprejel vsa določila amsterdamskega sporazuma. Jasna in nedvoumna zahteva FIDE ameriški šahovsk* federaciji (4. t.m.) je na to vprašan ie ostala brez odgovora Vse kasnejše akcije FIDE, vključno tudi predlog da ameriška In sovjetsa federacija vplačata denarno jamstvo prirediteljem, niso vključevale tudi zahteve, da Fischer In ameriška šahovska federacija sprejmeta vse točke sporazuma v Amsterdamu. In še tudi do danes odgovora na to jabolko spora še ni . .. DEKLETA — POVPREČNO cakovec - n« 12. izbirnem tekmovanju za nastop na 9. svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki bo maja v Splitu, so najboljše Jugoslovanske kegljavke dosegle povprečne rezultate. Tako je bila razlika med prvouvrSčeno Nado Ko-drnjo i Tekst Zga) ln zadnjo Solo Ocvirk (Kov. St.) kar 82 ke-!Jev Res. da )e 6-stezno keglji-Se hotela Park zelo trdo, toda vseeno smo pričakovali bolj Izenačeno formo kegljavk. Kot v Portorožu tudi sedaj ni nastopila Olga Vladarski (NS) in Je tako Izgubila zadnjo priložnost, da ae uvrsti v reprezentanco. REZULTATI: 1. Kodmja (Tekst) ■433. 2. Janža (Center IJ.) 416. 3. KovrUJa 'Kristal, Zr) 413, 4. Cajič (Center LJ) 403 . 5. Remic (Gradis LJ.) 402 . 6. Ludvig (Kovinar St.) 389. s. P. mmssssBm Med nasajenimi je tudi športna redakcija Dela ter njeni sodelavci Dušan Kuret, Stane Trbovc, Evgen Bergant, Henrik tibeleis, Svetozar Busič in Stane Lipar. ZKL — MOŠKI HORAC : RADMČKI 99:118 (48:47) SRL — MOŠKI RUDAR : RADGONA 16:13 (9:8) SAVA : BREŽICE 14:82 (6:11) RADEČE : BRANIK 13:12 (6:6) RIBBNICA : IZOLA 15:15 (8:8) SRL — ŽENSKE OLIMPIJA : BRANIK 11:9 (9:4) BOREC : SIMFLEX 14:12 (9:9) 1 A SKL MARIBOR : BRANIK 88:87 (78:78, 39:39) SKL — ŽENSKE MARIBOR : ILIRIJA 59:29 (30:18) H. ZRL MLADOST : SLOVAN 20:16 (10:10) CELJE : PARTIZAN 10:9 (4:2) SNL ALUMINIJ : BRANIK 3:1 (1:1) ILIRIJA : IZOLA 1:0 (0:0) " SKL — MOŠKI 1 A TRIGLAV : MARIBOR 6« 77:57 (39:37) ILIRIJA : RADENSKA 79:71 (41:29) TRNOVO : CELJE 73:77 (69:69, 28:33 VRHNIKA : KROJ 93:60 ( 43:23) MARIBOR : BRANIK 88:87 (78:78. 39:39) SKL — MOŠKI 1 B POSTOJNA : JEŽICA 57:53 ( 25:23) LJUBLJANA : SL. BISTRICA 74:61 (35:19)-PRULE : ZARJA 60:54 (32:19) SKL — ŽENSKE M. SOBOTA : KROJ 61:32 (29:14) MARIBOR : ILIRIJA II. ZKL — zahod DOMŽALE : SLOBODA 106:87 (50:36) BORAC : SLOVAN 79:77 ( 33:36) vsak ponedeljek v delu-šport stavna tablica 30 po to VB nj na olimpijsko igro ion v mOnchen s centroturiston knjig-olimpijske igre 1372 iiiHI rii w m 2ASTOpNIK liiilMJS OlLlAl ■ za fes OLIMPIADO POR OLIMPIADO MUNCHEN 72 IJIBUVV Miklošičeva 3 /z včerajšnje zadnje izdaje „Z BORCI SEM SEJAL SEME BRATSTVA" Titov pogovor s predstavniki Zveze borcev v Kumrovcu KUMROVEC, 22. aprila (Tanjug) — V daljšem razgovoru s predstavniki borcev iz vse države je predsednik Tito dejal, da se je vedno zavzemal za to. da so storili vse, kar je mogoče za reševanje vprašanj borcev in smatra, da je za to sam v prvi vrsti odgovoren. S tem v zvezi je dejal, da je v tem pogledu že dosti narejenega, vendar bo treba še precej tudi nare-diti. Kar zadeva vprašanje, kdo in kakšne pravice ima, kar zadeva borčev-sko zaščito, o tem se morajo posebno zanimati same borčevske organizacije in te stvari spraviti v red. »Vendar,« je nadaljeval predsednik Tito, »nisem nikoli smatral, da je Zveza borcev neka dobrodelna organizacija, marveč, da je organizacija katere naloga je, da se v mirnodobskem obdobju angažira pri izgradnji socializma. Zvezo borcev nisem nikoli ločil od Zveze komunistov. Izhajam iz stališča da so borci v glavnem komunisti, da je to eno in da ne more biti nekega ločevanja.« Ko je govoril o pojavil na-cionazilma v naši državi, je predsednik Tito poudaril, da so bili med borci samo posamezni primeri, toda borčevske organizacije so se v (»loti odločno in zelo uspešno zoprestavile nacionalizmu. Pri tem je dodal, da je bil vedno prepričan, da se lahko v polni meri nasloni na borce kot na zelo močan faktor. Ko je govoril o pojavih na Zveze borcev, je predsednik Tito izrazil mišljenje, da je ta organizacija dobro delala in da mora biti njeno delo še boljše in še bolj energično. Kar zadeva kritiko nekaterih naših organov, pa tudi vodilnih ljudi, je Zvezi komunistov potrebna, vedno pa mora biti dobronamerna in konstruktivna. Kot taka je pomembna podpora pri uresničevanju politike in usmeritve Zveze komunistov. »Želim,« je deial ob koncu predsednik Tito, »da bi Zveza borcev Jugoslavije bila vedno močan revolucionarni temelj našega socialističnega razvoja Revolucija pri nas ni prenehala in bo trajala tako dolgo, dokler bo razredni sovražnik, proti kateremu se moramo odločno boriti.« Predsednik odbora za izgradnjo spominskega doma Anthtjje vesti V-V ALŽIRSKO—TUNIZIJSKI POGOVORI — Alžirska delegacija, ki jo vodi predsednik Huari Burne dien se v Tunisu pogovarja o položaju v arabskem svetu In na Sredozemlju ter o okrepitvi sodelovanja vseh držav tega dela sveta. Preden so se začeli pogovori de lega cij sta imela predsednika Bumedien in Burgiba sestanek na štiri oči DOM MINTOFf V TRI POLIJU — Predsednik malteške vlade Dom Min-toff je nepričakovano prispel v Tripoli, na pogovore z liberijskim predsednikom Gadafijem. O čem je tekel pogovor, ne poročajo. DESNIČARSKI MANEVER — Rimsko zunanje ministrstvo je ovrglo trditve. po katerih naj bi Italija in Jugoslavija dosegli sporazum o odstopu suverenosti nad cono B Jugoslaviji. poroča naš rimski dopisnik. Italijan sko stališče je utemeljeno s sporočilom po beneškem sestanku med zunanjim* ministroma Tepavcem in Morom Napredna tavnost vidi v govoricah volilni manever Itaiijanskr desni ee. Več o tem v naslednji izdaji Dela. Zveze borcev in mladincev NOB Jugoslavije Stjepan Ive-kovič je priredil zatem na čast predsednika Tita, njegove žene in drugih funkcionarjev slovesno kosilo. Predsednik Tito se je v svoji zdravici zahvalil tovarišu Ivekoviču za tople besede, zahvalil se je Zvezi borcev, ki je daia pobudo za izgradnjo tega spominskega doma. Nadalje se je zahvalil tovarišem iz Slovenije »in še posebno tovarišu Leskošku, enemu od pobudnikov kakor tudi tovarišem iz Kumrovca, ki so dali idejo, da bi tukaj zgradili ta dom«. »Tudi s tem je Zveza borcev dokazala, da je vedno na liniji enotnosti vse naše skupnosti. To so z obema' rokama sprejele vse naše republike in pokrajine. Zveza borcev je smatrala, da je važno — četudi je vseeno kje — da bi bil ta dom v tem kraju in da bi s tem manifestirali enotnost naše države in bratstvo naših narodov. Ta kraj je dal v vojni veliko žrtev in mnogo borcev. Z eno besedo, tukaj iz tega spominskega doma bo sevalo bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajali borci in mladinci iz vseh naših krajev To kar sem jaz danes simbolično naredil po vaši želji — za kar se vam najprisrčneje zahvaljujem — je nov trden kamen v tistem temelju, na katerem počiva naša socialistična skupnost — Jugoslavija. Ponosen sem na to, da ste meni Izkazali čast, da to storim. V kratkem, v nekaj dneh, bom imel 80 let. To je lepo število let. Lahko pa vam rečem in vam zagotovim, da s) bom tudi v teh letih, dokler bom na tem položaju, pa tudi, ko ne bom več, prizadeval z vsemi silami, da opravičim zaupanje, ki mi ga izkazujejo vsi naši narodi Iz vseh krajev In republik in še posebej Zveza komunistov in Zveza borcev. Se nadalje bom opravljal svoje naloge, ki so pred nami. Razumljivo je, da ne morem biti več tako hiter in vitalen, toda še vedno premorem dovolj čvrstosti In vztrajnosti. Tudi današnja slovesnost bo zamašila usta mnogim klevetnikom. Tudi tukaj ste se pred nedavnim zgražali nad izmišljotinami, ki jih Je objavil neki tuji časopis, ki je pisal, da so se someščani uprli in da ne smem več priti v to mesto (smeh) Se vedno se upam v vsako vas ln vsak konec naše države in pogledati ljudem v oči (aplavz) Precej časa sem bil na Brionih. Razume se, da sem tam delal tisto, kar moram opravljati na svojem položaju, četudi me dosti nadomeščajo. Toda že so se začeli širiti glasovi, kako je Tito dobil infarkt m je paraliziran Itd. (smeh). Ko bodo sedaj ponovno videli, da sem tukaj, se bodo prepričali, da to ni res. Kar pa zadeva širjenje glasov ln o infarktu. bi bilo dobro, če bi imeli moji prijatelji, pa tudi sovražniki tako srce. Imam močno srce (aplavz). Ne vem, morda se imam za to zahvaliti svojemu kmečkemu poreklu, vztrajnemu delu, temu, ker sem v zgodnji mladosti, preden sem začel hoditi v šolo, moral že ob petih zjutraj gnati karve na pašo. Moji starši so imeli mnogo otrok ln vsi smo takorekoč kakor hitro smo shodili, morali že delati. Vsak je imel svojo nalogo. Morda Je to težko življenje utrdilo tudi mene, tako da sem lahko vzdržal vse nevihte ln težave na svoji življenjski poti. Največje zadovoljstvo mo- ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPO BENGTSSON — PRVAK ROTTERDAM, 22. aprila (po telefonu) — V dramatičnem finalu VHI. EP v namiznem tenisu Je svetovni prvak Stel-lan Bengtsson z zmago nad Madžarom Jonyerjem postal tudi evropski prvak in tako nasledil svojega rojaka Alser-ja. Prvi niz v finalu je gladko dobil Madžar, saj Bengtsson sploh ni uporabil svojega nevarnega orožja — bliskovitih napadov. Nato pa Je Jonyer precej popustil, poslal Številne udarce mimo in izgubil niz. Vsekakor najbolj napet je bil tretji niz, v katerem je bil Madžar nenehno v vodstvu do 18:18, ko sta začela nasprotnika izenačevati, dokler ni Jon-yer 7 izvrstno igro dobil niz na razliko. Bengtsson Je v četrtem nizu izenačil dvoboj, čeprav je Jonyer vodil z 18:16. V odločilnem nizu Je svetovni prvak po zadnjem izenačenju 1313 z zanj značilno igro zapovrstjo dobival točke in zmagal. Rezultati finala — moški posamezno — Bengtsson : Jon-yer 3:2 (10:21, 21:12, 22:24, 21:19, 21:16), ženske v dvoje: Magos—Lottafler : Kishazi— Hammerslev 3:1 (21:18, 13:21. 21:19. 21:11). Moške dvojice: Jonyer—Ro-szas (Mad V Bengtsson—Johan-**on (Sve) 3:1, ženske, posamezno — Rudnova (SZ) : Kl-shazv (Ma«V 3:0 (14, 17. 19). PARMA : SAX 1:0 let lahko delal to, kar sem kot proletarec — bil sem tudi delavec in sem prehodil veliko sveta — mislil, da moram dati in da sem lahko služil delavskemu razredu, svojemu ljudstvu (močno ploskanje). V narodnoosvobodilni vojni mi je bilo še pospbej v veliko zadovoljstvo, ker sem Imel priložnost, da skupaj s svojimi soborci sejem bratstvo ln enotnost, ker smo bili mi edini tista vojska, armada, ki se je sama oboroževala in ki je preprečevala medsebojno uničevanje naših narodov. Tu smo mnogo storili, bilo pa Je veliko, kar nismo preprečili In zato polagam na srce vsem borcem vsem našim ljudem, občanom, naj store vse, da ne bo prišlo med našimi nikoli več do podobnih reči. do podobne katastrofe. Spominski dom, ki ga boste sedaj tukaj zgradili, bo Imel dokaj veliko vlogo pri razvijanju in krepitvi bratstva ln enotnosti. želim, da bi bilo to v veliko korist temu kraju in vsej naši državi.« s ter Parma z belimi figurami premagal evropskega mladinskega prvaka Saxa (Madžarska) in si zdaj deli drugo mesto. Drugi rezultati: Portisch : Gli-gorič remi, Ljubojevič : Tringov remi, Cafferty : Andersson prek., Gheorghiu : Hecht 1:0, Keene : Biletk 0:1, Ree : Larsen remi, Bel-lin : VVade remi. Vrstni red: Larsen 3, Gligorič, Parma, VVade in Gheorghiu 2,5, Ree 2(1), Ljubojevič. Sax in Tringov 2 itd BVE BRONAST Korpa in Stipančič tretja v Rotterdamu ROTTERDAM, 22. aprila (po telefonu) — Jugoslovana Korpa in Stipančič sta izpadla v polfinalu Vlil. evropskega prvenstva v namiznem tenisu in tako osvojila bronasti kolajni. Med četverico je svetovni prvak Bengtsson premagal Stipanči-ča, Madžar Jonyer pa Korpo. Naša igralca v polfinalu nista pokazala kaj posebnega. Šved in Madžar sta zasluženo zmagala. Bengtsson v igri s Stlpančičem ni imel posebnih težav. Videti je bilo, da se je »Tova« vdal v usodo. Korpa se je potem, ko je izgubil prvi mz in dobil drugega, v tretjem spočetka še močno upiral razpoloženemu Madžaru, toda pri rezultatu 10:10 Je popustil ln izgubil z 21:12. Četrti niz je bil nato samo še potrditev Jonyerjeve zmage. Naš moški par Stipančič—Sur-bek, ki je branil naslov evropskih prvakov, je izpadel v četrtfinalu. Izločil Ju je nemško-madžarski par Schbler—Berczai s 14:21. 21:5. 21*15, 21:23. 19:21. Tako je jugoslovanska reprezentanca končala evropsko prvenstvo v Rotterdamu s tremi kolajnami: eno srebrno in dvema bronastima. Po številu kolajn so Jugoslovani na Istem kot na zadnjem evropskem prvenstvu, le da so iz Moskve prinesli eno zlato in dve srebrni kolajni NaspUoh s d bili naši v Rotterdamu v kaj spremenljivi formi. Igrali sp izvrstno, pa spet odrekli in tako naprej. Prav vt odločilnih trenutkih se niso zna- li dovolj zbrati. V Četrfinalu tekmovanja posameznikov je Stipančič razmeroma hitro opravili z vztrajnim Ceho-slovakom TUrajem, Korpa pa je z odlično igro odpravil Francoza Secretina. V osmini finala je bil najzanimivejši dvoboj med Korpo in dvakratnim evropskim prvakom KjeJ-lom Johanssonom. Korpa je igral mojstrsko, čeprav je izgubil prva dva niza. Najprej je že kazalo, da bo igral Korpa v osmini finala s Kolarovicsem (CSSR). ker je bil Johansson v dvoboju s slednjim najprej diskvalificiran Johan-ssonu namreč ni ustrezala nobena izmed 33 žogic, ki jih je preizkusil, nato pa je vrhovni sodnik določil žogico, s katero pa Šved m hotel igrati. Naposled se je stvar le zgladila in v osmini finala sta igrala Korpa in Johansson. Stipančič je v osmini zlahka premagal Nemca SchOlerja. Šestnajstina finala je bila usodna za tri Jugoslovanske reprezentante Surbek Je izgubil z Nemcem Lieckom, Cordaš pa s Cehoslova-kom Tu ral lem. Izoadla Je tudi Re* slerleva. ki Je edina med našimi dekleti še ostala v konkurenci. REZULTATI Rezultati — Moški posamezno — polfinale: Bengtsson: Stipančič 21:1;> 21:12, 21:8, Jonyer : Korpa 21:17, 17:21, 21:12, 21:12. Četrtfinale: Bengtsson : Gomo. zkov 21:19: 17:21, 21:13, 21:14, Stipančič ■ Turai 21:13. 21:14, 21:17, Jonyer : Neale 21:10, 21:15, 21:18, Korpa : Secretin 21:18. 18:21. 21:11. 21:13; Osmina finala: Korpa : Johan- *«» ‘J21’ 17:21 • 21:11, 21:12, 21:18 Stipančič : Seholer 21:13. 21:14, 21:18; Četrtina finala; Stipančič : Bern-hard 21:18 19:21, 21:19, 21:14, Lieca šurbek 21:15, 21:16 . 20:22, 21:12, Korpa : Hydes 21:18, 21:19, 21:14 Turai : Cordaš 21:16. 13:21. 21:7, 18-21, 21:13. Moške dvojice, polfinale: Jonyer-Roszas (Mad) : 01owski-Turai (CSSR) 3:2, Bengtsson — Johansson (Šved) : Scholer-Berczai (ZRN-Mad) 3:1. ženske posamezno, četrtfinale: Rudnova (SZ) : Grofova (CSSR) 3:0, Voštova (CSSR) : Seholer (ZRN) 3:0 Kishazy (Mad) ■ Fe-dorova (SZ) 3:0. Alexandru (Rom) : Magos (Mad) 3:2, polfinale — Rudnova Alezandru 3:0, Kisha zy : Voštova 3:1. Žensk, dvojice, polfinale: Rudnova - Fedorova (SZ) : Kishazy — Hammersley (Mad — VB) 2:3, Magos — Lotallier (Mad) : Ale-zandru — Crisan (Rom) 3:0. Mešane dvojice, polfinale: Go mozkiv — Rudnova (SZ) : Orlow ski — Voštova (CSSR) 3:0, Bengtsson - Andersson (Sve) : Jonyer — Mangos (Mad) 3:1 BORIS ČESEN RUKAVINA ŽE PRVI? VRNJACKA BANJA, 21. aprila — V nadaljevanju prekinjenih partij na conskem turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo so tgTali takole: Adorjan : Sursok remi, Ouros ■ Smejkai 0:1, Smejkal : Knstmsson -emi, Hohler : Kri-stinsson 1:0, Malich : Bukič 1:0. Vrstni red: Rukavina 8.5. Hart-ston m Smejkal 8, Csom, Malich 7.5. Adorjan. Pribyl 7,_Bukič Z remijem proti bolgarskemu velemojstru Bobocovu bi si Rukavina zagotovil najmanj delitev prvega mesta m a tem tudi udeležbo na medeonskem turnirju za svetovno prvenstvo Ce pa bi ob njegovi' polovički oba tekmeca Hartston in Smejkal zmagala, bi za dve mesti morali igrati dodatni troboj. PETA ODPRAVA NA LUNI Voung sestopil v petek ob 17,56 po našem času tlhnSJ?N- 22 aP,;i.la1(AP- UPI. Reuter. AFP. Tanjug) - Ameriški astronavt John Voung, poveljnik vesoljske odprave »Apollo 16«. je včeraj ob 17 56 po jugoslovanskem času stopil na površje Lune S tem se je začela raziskovalna misija v goratem svetu na visoki planoti Descartes. Charles Duke. pilot lunarnega modula »Orion«, je izstopil iz vesoljske ladje pet minut JOVANOVIČ V POLFINALU NICA, 22. aprila — Jugoslovanski teniški IgraJec Bora Jovanovič se Je uvrstil v* polfinale medna rodnega teniškega turnirja, potem ko 1e gladko premagal FVaneoza Barthesa s 6:3. 6:3 Na^rotnik Jovanoviča v polfinalu Je Romun Nastase. ki je v četrtfinalu izločil Madžara Baranyja s 6:3. 6:2 Rezultata drugih dveh čertt-finalnih tekem Smith (ZDA) Moore (Avstralila) 6:4. 6:3 Kodeš (CSSR) • Crealy (Avstralija) 6:2 1:6. 6:0 MNOGO DIL Sestal se je strokovni svet JOK pozneje. • Ameriška astronavta John Young in Charles Duke, ki sta se spustila na Luno po vesoljski drami v krožnici okoli našega naravnega satelita, ko sta 5 ur ln 42 minut napeto čakala dovoljenje s tonu za spust, sta bila seveda nemalo presenečena, ko sta med svojim prvim sprehodom ugotovila, da sta bila samo trj metre oddaljena od vesoljske katastrofe. John Young ln Charles Duke sta imela zaradi šestume »zamude« že nekaj težav med pristajanjem zaradi drugačnega položaja Lune v njem rotaciji sot je bilo načrtovano v pro gramu misije »Apollo«. Pri stajalno točko sta zagledala šele takrat, ko sta bila 17.000 metrov visoko nad Luno. Spust je trajal dvanajst minut. Charles Duke je kontroliral višino medtem ko je John Young krmar,! vesolj sko ladjo proti njenemu cilju na Luninem površju. »John je zagledal pristajalno točko Kaže, da nama bo vendarle uspelo,« je komentiral Char les Duke »Osemdeset čevljev Tukaj je dober prostor, John Samo nekaj večjih kamnov Je ... videti je prekrasno ... V redu. spusti jo.. Orion se je končno spustil« Bilo je v petek. 21 aprila ob 3.24 po iugoslovanskem času. Vesolj ska ladja »Orion« se Je spu stila samo tri metre daleč od Izdaja ln tiska CGP DELO. Ljubljana. Tomšiče ** 1-3 L rednik nedeljske izdaje IAKA STULAH -Telefon a-522 do a-U* Oglasna služba Ljubljana Šubičeva 1 telefon ll-l»b Oddelek ta ljubljanske '•ročnike 2U-483 ta zunanje naročnike Sil-Mri poštni bredal a — Ekspedtt telefon 421 -4X9 _ brzojavni oaalov Delo Ljubljana Zlro račun pri službi druž lenega knjigovodstva Ljubljana SOM 187/1 - Me okazala njihova uvrstitev ter da smo imeli pri alpimcih pre velike želje so znane, zato se člani strokovnega sveta niso mogli zadovoljiti s tako pavšalnimi ocenami Treba bo izdelati temeljite analize, to bodo kompleksno tn kritično zajele vse priprave in nastop naAib olimpijcev v Sapporu Samo takšna kritična analiza strokovnjakov nam lahko pomaga. da bodo totrfSnie priprave za Denver boljše in ne tako sramotno slabe (ocena velja predvsem za Eti pince in tekače) kot so bile tokrat, kakor Je dejal prof Jože Sturm Drugi dej sestanka Je bil posvečen MUnchnu V dolgi in utrujajoči debati, ki je visela rfled di-■ lemo ali že zdaj določati prve de-I fmitivne potnike za MUnchen ali s to odločitvijo počakati še mesec, dva do razmaha letne sezone v nekaterih športih, Je nazadnje zmagala prva alternativa Na pod lagi dosedanjih tekmovanj in priprav je bilo mogoče med evidentnimi kELndidati že takrat določiti 53 potnikov za MUnchen To so predvsem tekmovalci treh športnih iger — 12 košarkarjev, 13 rokometašev in 11 vaterpolistov V individualnih športih Je bil položaj mnogo oolj zapleten Dokaj čist Je bil položaj le med rokoborci. kjer je sedem tekmovalcev že »akreditiranih«« olimpijcev Med vsemi drugimi športniki pa so dobil) »vizum« le še atleti Ni-količeva, UrbEmčičeva. Korica, Medjimurec. Rak in Spasojevič, boksarji Belič. Parlov In Vujin ter kanuist Prelovšek Vseh teh 53 športnikov se bo lahko zdaj mimo, brez nervoze (ali bodo dosegli norme ali ne) pripravljalo za letošnji najpomembnejši nastop S spiska potnikov bi Jih lahko črtali le v primeru večje poškodbe ali izrazito slabe forme, ki bi kazala na popoln neuspeh na olimpijskih igrah. Zelo DEKLETA — POVPREČNO ČAKOVEC - Na 12. izbirnem tekmovanju za nastop na 9. svetovnem prvenstvu v kegljanju, ki *>o maja v Splitu, so najboljše Jugoslovanske keglJavke dosegle povprečne rezultate. Tako Je bila raz-lika med prvouvrščeno Nado Kodrajo 1 Tekst Zga) in zadnjo Sonjo Ocvirk (Kov. St.) kar 82 kegljev Res. da ie 6-stezno kegljišče hotela Park zelo trdo, toda vseeno smo pričakovali bolj izenačeno formo kegljavk. Kot v Portorožu tudi sedaj ni nastopila Olga Vladarski (NS) in Je tako izgubila zadnjo priložnost, da se uvrsti v reprezentanco REZULTATI: 1. Kodmja (Tekst) 433, 2. Janša (Center IJ.) 416, 3. Kovrlija 'Kristal, Zr) 413, 4. CaJič (Center L1.) 403, 5. Remic (Gradis Ld.) 402, 6. Ludvig (Kovinar *t.) 389. s. P. blizu dokončni potrditvi so bili tudi štirje telovadci (Brodnik, Vratič, Kersnič m Ivankovič), toda do dokončne odločitve m prišlo zaradi njihovega zdravstvenega stanja, saj so poškodbe vseh štirih tekmovalcev neprestano ponav Ijajo Zdravniški konzilij bo pro učil stanje poškodb naših telovadcev in o tem poročal na naslednji seji strokovnega sveta. * Zanimiva pa je bila ugotovitev, da nekatere strokovne zveze še doslej niso predložile piana priprav za olimpijske igre v Munchnu, čeprav imajo celo kandidate za kolajne (boks!). Plavalci so namesto Bobanove predlagali med evidentne kandidate dva mlajša tekmovalca Pavličeviča m Rudana, kar je svet na podlagi rezultatov z zimskega državnega prvenstva sprejel Podana je ona tudi informacija o zaključnih pripravah pred odhodom v MUnchen za posamezne panoge Zanimiva je ugotovitev, da se bo večina športnikov pripravljala v Sloveniji Atleti bodo imeli zaključne priprave v Celju, telovadci in rokometaši v Ljubljani, judoisti v Mozirju. Za Slovenijo so se odločili še kolesarji, košarkarji, kajakašl in veslači. Ob zaključku Je bila tudi dolga razprava o tem, kdaj naj bi potovali naši tekmovalci v MUnchen. Prevladovali sta dve nasprotujoči si stališči. Prvi so zagovarjali zgoden odhod, torej aklimatizacijo, kljub razmeroma majhni oddaljenosti, zatrjujoč, da je za MUnchen značilen veter fen, ki se mu morajo tekmovalci prilagoditi Drugi pa so zagovarjali drugo skrajnost, naj bi skušali odpotovati iz Jugo slavije neposredno pred nastopom —torej ie dva do tri dni prej — da bi se lahko čimbolje in čim dlje pripravljali v domačem okolju Dokončne odločitve o tej dilemi še m bilo, verjetno pa bodo o vsaki panogi posebej odločale strokovne zveze MITJA PREŠERN ŽELEZNIČAR : JUNAK — DANES MARIBOR — Tekma II. zvezne lige med Železničarjem in Juna kom bo danes ob 14 uri na Ta boru Tekma Je tako zgodaj zato, da bi si gledalci lahko ogledali še srečanje med Mariborom in Hajdukom, to bo ob 16.15 v Ljudskem vrtu . MARIBOR IN HAJDUK NAPOVEDUJETA ŠPORTEN BOJ MARIBOR — Nogometaši Hajduka, ki se bodo danes v Ljudskem vrtu pomerili z vijoličastimi, so p ris 'eli v Maribor že v petek zvečer Izmed standardnih igralcev manjkata Peruzovič in Pavlica, ki sta se med tednom poškodovana v srečanju z Željezničarjem, nego-tov pa je tudi nastop mladega napadalca Mužiniča. V hotelu »Turist« smo se pogovarjali s trenerjem Splitčanov Luš-tico. Takole je povedal: »Od srečanja proti Mariboru si ne obetamo veliko Dobro vemo, da se domačini z vsemi močmi bore proti izpadu, mi pa v letošnjem prvenstvu ne moremo več dohiteti vodilnih. Mislim da si vijoličasti zaslužijo obstanek v elitni družbi. Kljub nekaterim nevšečnostim-z zadnjega srečanja v Splitu pri-čakuiem športen in fair boj, ki bo zadovol il gledalce«. Vijoličasti so zadnjič trenirali v petek popoldne, zvečer pa je trener Omeragič odpeljal svoje varovance v motel »Jezero* v Brester-nici. V taboru mariborskega prvoligaša vlada sicer borbeno razpoloženje, ki pa nikakor ne ustreza govoricam nekaterih prenapetežev, »da se bodo Mariborčani tokrat Hajduku krepko maščevali za Va-bičevo in Radičevo poškodbo s splitskega srečanja. »To je nesmi-pravi tehnični vodja dr. Welle, ki daje svoji enajsterici še vedno 80 odstotkov možnosti za obstanek »Od naših igralcev bomo sicer zahtevali napadalno igro od prve do zadnje minute. Ničesar pa ne nameravamo izsiliti z grobost-!o.« Postavi obeh enajsteric sta za zdaj še vedno negotovi Pri Hajduku še oklevajo, komu bodo poverili dre: 3 s številkama 7 in 11 pri vijoličastih pa kandidirajo za dve mesti v napadu Horjak Vuče-kovič in Radič P KANCLER ŠVEDI TRETJI V PRAGI PRAGA — V predzadnji tekmi letošnjega svetovnega prvenstva skupine A v hokeju na ledu sta SZ in Švedska igrali neodločeno 3:3 (0:i, 1:2, 2:0) Strelci: za SZ — Har lamov, Viku lov in Jakušev, za Švedsko pa Carlsson, Lind in Bergman Sinoči se je odločilo katera reprezentanca bo prihodnje leto igrala v skupini B. To bodo Švicarji, ki so tudi drugo tekmo proti ZRN izgubili — z 1:4 (0:2, 0:1. 1:1). Pred zadnjo tekmo CSSR : Finska je tako lestenca naslednja: 1 CSSR 9 8 1 0 64:14 17 2 SZ 10 7 2 1 78:17 16 3 Švedska 10 5 1 4 49:33 11 4 Finska 9 4 0 5 45:40 8 5 ZRN 10 2 0 8 21:76 4 6. Švica 10 1 0 9 19:96 2 Idrija prva IDRIJA — Naslov notranjskega pionirskega prvaka je osvojila ekipa Idrije, ki je v odločilni tekmi premagala Vrhniko Ti dve ekipi sta se uvrstili na področno prvenstvo ki bo v okviru pionirskega festivala košarke na Vrhniki. , REZULTATI: Vrhnika Loga- tec 32.30, Idrija : Cerknica 53:23, Logatec Cerknica 34:32, Idrija : Vrhnika 25-2' Vrstni red: 1. Idrija, 2. Vrhnl-:a, 3 Logatec 4 Cerknica R SKARABOT SKL — ŽENSKE »BELA KNJIGA« BEOGRAJSKIH PRIREDITELJEV BEOGRAD - Zaradi velikega zanimanja, ki so ga izzvali problemi v zvezi z organizacijo dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Španskim in Fischerjem in različnimi komentarji o tem, sta Jugoslovanska izvozna in kreditna banka ter Šahovski informator ki jima je FIDE zaupala organizacij« prvega dela dvoboja v Beogradu, izdala »belo knjigo« v iyej s fotokopijami najpomebnejših dokumentov prfkazujet- kako je prišlo do sapletov in slednjič do odpovedi • V zaključku gradiva beograjski prireditelji poudarjajo, « ^ sedanje težave izključno rezultat dejtsva, da FIDE ni dobila natančnega odgovora od ameriške šahovske federacije oziroma Fischerja, če bo le-ta sprejel vsa določila amsterdamskega sporazuma Jasna in nedvoumna zahteva FIDE ameriški šahovsk- federaciji (4. t.m.) je na to vprašan ie ostala brez odgovora Vse kasnejše akcije FIDE. vključno tudi predlog da ameriška in sovjetsa federacija vplačata denarno. jamstvo prirediteljem niso vključevale tudi zahteve. da Fischer ln ameriška šahovska federacija sprejmeta vse točke sporazuma v Amsterdamu. In še tudi do danes odgovora na to jabolko spora še ni . . . Slovan : Maribor 66 29:58 (15:36) V*E n*red ZA Šestnajsti pohod po poteh partizanske Ljubljane. Predsednik odbora za pohod Franc Stadler — Pepe je na tiskovni konferenci (na sliki) v petek zvečer dejal, da so priprave za letošnjo prireditev končane. Člani prireditvenega odbora ao poročali o podrobnostih sporeda ln prijav (o njih bomo še pisali), priložnost pa je od-bor izkoristil tudi za podelitev priznanj uredništvom in novinarjem ter filmskim delavcem M so največ storili za popularizacijo te naše največje športno-manifestativne prireditve! Med nagrajenimi je tudi športna redakcija Dela ter njeni sodelavci Dušan Kuret, Stane Trbovc, Evgen Bergant, Henrik Ubeleis, Svetozar Busič in Stane Lipar. KAJAKAŠTVO — Na mednarodnem prvenstvu Hrvatske je med 73 tek-movaici v C 1 zmagal Pre-iovšek (LBD) pred Bru-sarjem (Zgb) in Gerkmanom (LBD), v KI pa je bU najhitrejši 'Vlatakovic (Zg) pred Ibrahimbegovi-čem (Vrbas) in čižmanom (Rašica). V C 2 sta bila najboljša Guzelj—Andrija-šič in Tuma—Žitnik (vsi LBD). TUNIS — Reprezentanca Irana se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje v evropski coni Davisovega pokala, potem ko je s 3:1 v Tel Avivu premagala Izrael. ROKOMET — V Miinch-nu so izžrebali predtekmovalne skupine za olimpijski turnir. V skupini z našo reprezentanco so še Japonska, Madžarska in ZDA. Druge skupine pa so sestavljene takole: Danska, švedska, SZ in Poljska; II. skupina — NDR, CSSR, Islandija in Poljska; III. skupina — Romunija, ZRN, Norveška in Španija. ATLETIKA - Na tartanu štadiona Boris Kidrič v Celju so imeli atleti v prvem delu kvalifikacij, skega tekmovanja za pokal Slovenije kar ugodne tekmovalne razmere. V teku na 100 m so bili rezultati zelo dobri, vendar je pihal tekačem v hrbet veter hitrosti 2,5 km/sek. Ko-čuvan (KI) je dosegel 10,5, mladinec Groše ta iz Maribora 10,6, Strniša (KI) pa 10,8. Na 100 m ovire je zmagala Babošek (Mar) 14,8 pred Pečetovo (®1) 15,2. na 110 m ovire za moške • pa Struger (Mar) s 15,7. K. J. ATLETIKA — V ljubljanskem delu kvalifikacij za pokal Slovenija je Pen-ca (Ol) na razmočeni stezi in z vetrom v prsi pretekel 110 m z ovjrami y a^asu 15,2. smwi!E?.e,iek mu stavna tablica 30 potovanl na olimpijske Igra onn v »«unchen s eentroturistom knjig-olimpijska igro 1972 mm EEi I IMI Pl I I.I ISlKlJ zastopnI^1 g A za! OLIMPIADO- □□□□□ ■ CENTROn MUNCHEN 72 j£ES£'