n8
Književna poročila.
Književna poročila. II.
Osebine današnjega stativskoga narječja. Napisao R. Strohal, 8°, 42,188J.
Pisatelj, kateri je nam dobro znan po svojem dijalektičnem spisu (»Osebine današnjega riečkoga narječja*) in razpravi »Najstarija hrvatska goticom štamp. knjiga<<:, opisal nam je natančno v zadnjem programu Kar-lovške gimnazije glasoslovje narečja stativskega, katero se govori blizu mesta Karlovca. Pisatelj pravi, da je to narečje kajkavsko, meni se pa dozdeva, da je mešanica kajkavščine in čakavščine, v kateri prva prevladuje, kolikor morem to iz glasoslovja sklepati, kajti oblikoslovje spisal nam bode gospod pisatelj v letošnjem programu. Nadomeščenje stsl. poluglasnikov v> in h z a gotovo ni posebnost kajkavskega narečja, kakor je tudi i na mestu stsl. 'E znak čakavščine, na katero tudi acc. pl. vdeb. na z n. pr. vlasi (str. 13) oblike manom, manum, kadi, va za stsl. vl, malin etc, kažejo.
V narečji je marsikaj zanimivega, kar nas nehote' spominja na jednake posebnosti v slovenščini n. pr. v 3. pl. praes. daljša oblika: odneseju, grebeju, budeju, mučijo (str. il in 15) etc., gen. in dat. sgl. sestavljene deklinacije na ega, emu, oblika pričnel (str. 35), kjer je n vzet iz sedanjika itd. Prav natančno sestavljeni spis (posebno se more še to omeniti, da pisatelj povsod mnogo primerov navaja) kvari jedino to, da zapazujemo v njegovi razpravi »vojaški red<lC, zaradi katerega bi se dalo marsikaj krivo razumeti. Če n. pr. med primeri, v katerih stoji za stsl. e samoglasnik a, nahajamo tudi pl. ka-manje (str. 6) in če se pravi, da v zajac stoji a mjesto starobugar. glasa JK (str. 7), tako je to precej nejasno, kajti tudi gospod pisatelj tukaj najbrž ne misli na glasoslovni pojav; vplivala je analogija. — Priporočam ta spis vsem 6nim, kateri se bavijo s slovensko dialektologijo, ker v njem bodo našli marsikatero paralelo.
Isti pisatelj izdal je tudi sledečo knjigo: Hrvatskih narodnih pripo-viedaka knjiga L: narodne pripoviedke iz sela Stativa. Sabrao prof. R. Strohal. Na Rieci 1886. 8°, str. 275. — Na to knjigo opozarjam vse one kateri se bavijo s slovansko tradicionalno literaturo, v nji bodo našli mnogo zanimivega. Knjiga dobiva se  pri g. pisatelji (v Karlovci)   za jeden goldinar.
III.
CpaBHHTe.ur>Haa MOP^oJioria cjiaBJMCKHX'jb H3biKOM). Co^dHeme $paHij,a Mhkjio-
mipia,   ncpeBejiT) HnKOJiaii IIIjihkob-i, iiojvb   peji,aKiJ;ieii PoiuaHa Epan/ura.   Bbi-
nrcin, II. Hshkh cnoBOHCKm, Gojirapcimi n cepScnift; 8°, str. 165—340.
S prevodom tretje knjige (oblikoslovja ali morfologije) Miklosicheve primerjajoče slovnice, katerega prvi zvezek (stslovenščina) je izšel že pred štirimi  leti, zadnji pa   pred   kratkim,   uresničil   se je pium   desiderium mar-
Književna poročila.                                                        119
sikoga na Ruskem. S tem se pa ni ustreglo samo ruskim dijakom, kajti tem je gotovo namenjen v prvi vrsti prevod, nego segel bode po prevodu rad tudi strokovnjak, radi mnogobrojnih dodatkov in opomenj pod črto iz peresa prof. R. Brandta, v katerih nam marsikaj lepo razlaga in pojasnuje, kar je v Miklosichu le kratko omenjeno, časih celo prekratko in nejasno Posebno moramo biti hvaležni za obširne dodatke in pojasnila pri veliko-ruskem in maloruskem jeziku, kjer je najti dosti novega.
Najredkejši so dostavki pri slovenskem oddelku, kakor Slovenci sploh pri ruskih učenjakih nemajo posebne sreče (opozarjam samo na to, kako borno in nedostatno je v sicer izvrstnem delu Pvpinovem zastopana in raz-pravljana naša književnost), toda temu so krive v prvi vrsti slabe književne zveze. Mi razvidamo iz prevoda, da je prof. Brandt porabil gotovo vse mu pristopne in znane vire in razprave, da se je oziral vestno na razprave Valjavčeve, objavljene v »Radu^, da je imel pri roki tudi Levčev spis o jeziku Truberjevem in lepo številce slovenskih slovnic, da celo Prešerna je točno pregledal (obžalovati moramo samo, da mu ni bila pristopna prva izdaja, nego ravno v jezikovnem obziru spremenjena, in tedaj za take svrhe nerabljiva druga izdaja) — vendar je škoda, da ni mogel porabiti Skrabčevih študij na znanih platnicah in še nekaj raztresenega gradiva po »Kresu« (v prvi vrsti Scheiniggov spis o rožanskem narečji) in »Slov. Glasniku«. Vendar je v prevodu najti lep napredek v tem, da je povsod zaznamenoval naglas, kar ga je gotovo stalo mnogo truda in posla; če ima beseda dva naglasa, zabeležena sta oba.
Ce smo tedaj za ta dodatek prav hvaležni, tako se vendar ne moremo strinjati z nekaterimi drugimi spremembami. Mislim tukaj na grški črki 2 in o>, kateri rabi prof. Brandt za ozki e in široki <?, kar je že grajal Jagič: »Zu solchen (namreč radicalen Aenderungen) zahle ich, namentlich bei der neusloven. Sprache, die Einfiihrung der griechischen Buchstaben s und to, die im Original selbst nicht vorkommen. Ich glaube, dass dadurch die Sprache ein fremdartiges Bild gewinnt« (Archiv IX, 330). Ce že hočemo tako natančno podati z diakritičnimi črkami in znaki izgovor našega jezika, moglo bi se še nekaj črk in znamenj uvesti, kakor bi se mogli posluževati istih črk tudi pri nekaterih drugih slovanskih jezikih n. pr. pri bolgarskem, če bi hoteli biti doslednji v tej natančnosti Nekolikokrat je pa tudi težko določiti, kateri glas ali bolje črka naj se zabeleži, ker je izgovor v posameznih narečjih različen in tako beremo tudi nekaj pomot v tem prevodu n. pr. mcojega m. mojega.
Nas zanimiva tukaj samo novoslovenski oddelek, kateri je v drugem zvezku str. 165—231, in hočemo si nekatere dostavke k novoslovenščini pobliže ogledati, posebno tam, kjer se ne moremo ž njimi strinjati,
120
Književna poročila.
Da se v gen. peseka, sineka nahaja e, temu je po Brandtu vzrok zmešanje suf. sks in iks, katerim je v nom. jedna oblika, namreč sk (str. 167, op. 6.). Neoziraje se pri tem na to, je li te oblike Vraz v svojih narodnih pesnih zabeležil verno po ljudskem izgovoru, kajti tudi Vraz je v marsičem spreminjal jezik v svoji zbirki, dozdeva se mi, da je tukaj bolje misliti na vpliv nom. sgl; ker je v nom. pesek, sinek se je obdržal e tudi v drugih sklonih, kjer bi se ne smel pojaviti. Isto nahajamo tudi v drugih slovanskih jezikih, tako čitamo n. pr. že v stpolj. ocieca ivienieca, etc. — Na str. 169 bi bil Brandt k Miklos. besedam »Na zapadni strani novoslo-venskega jezika se govori am, ama m. om, orna«, gotovo napravil opazko, če bi mu bila dotična razpravica Skrabčeva dospela v roke; te besede tudi niso popolnoma natančne, ker se am govori tudi v mnogih krajih na iztoku
m      v
slovenske zemlje (v jugoiztočm Štajerski). — S šesto opomnjo na str. 170, kjer se nam pripoveduje, da se gen. sgl. nohtu nahaja radi tega, ker se nom  sgl. izgovarja jednosložno (noht),  strinja se gotovo vsakdo.
Prepričevalna je tudi razlaga besede stot?iik na str. 171, 3. op. Stotnik je m. setnik = siotioniks nastalo, naslanjaj e se  na sto.
Nikakor se pa ne da odobravati razlaga nom. pl. volčje. Po mnenji Brandtovem je nom. pl. volčje očevidno nadomestil nekdanji *volčje — vhtije. Ta oblika je nastala vendar po analogiji i-dekl' iz starejšega nom. pl. volci na ravno isti način kakor se je iz nom. pl. sinovi (ali morda celo sinove) po vplivu iste deklinacije izcimila oblika sinovje. Oblika *volčje bi bila samo v tem slučaji verjetna, če bi ta beseda v nom. pl. že od nekdaj se sklanjala po deklinaciji i-deb. Če bi se res bila nekdaj taka oblika nahajala, bila bi se najbrž tudi ohranila kot volčje. Mi vendar tudi ne tolmačimo sinovje yl*sinovIje in to je baš isto, kar *volČje, *volčije. In res takoj v sledeči opazki (str. 172, 3. op.) čitamo pravo, da je nom. pl. ovje kombinirana oblika.
Dobro je razložil prof. Brandt (str. 172, 4. op.) do zdaj še nepojasnjen nom. pl. na cke, kateri se nahaja v prekmurskem narečji, kajti Miklosicheva razlaga je, kakor dobro omenja, neverjetna: na fonetičen prehod j v k v tem slučaji ni misliti, ker ga ni najti tudi drugod. Nahajamo sicer v prekmurščini prehod h v j n. pr. nojet in v loc. pl. «/0 deb. (zadnje je celo nekoliko dvomljivo, ker so vplivali morda tudi drugi vzroki), toda j se nikoli ne spreminja v k. Oblika cke je sestavljena iz cje in ki. Tudi to je verjetno, da sta obliki kostem, kosteh (= kostem«, kosteh«) porodili obliko kostema m. kostma (= kostoma) str.   181,  2. op.
Na str. 181, 3. op. pravi prof. Brandt: »Meni se dozdeva, da je nocoj se spreobrazilo iz %nocjo = noč sjo.« To je gotovo pravo, toda ne novo,   kajti   že.  Strekelj je. to tako   razložil (cf. Zvon VII,  625), pred njim
Književna poročila.                                                  121
pa ze prof. Gebauer v List. filol. Ce Miklosich, Vgl. Gramm I2, 219 uči: »das nsl. besitzt das jetzt als regel geltende c neben c und k: noč nox neben nicoj hac nocte<,c, tako je to več, nego dvomljivo. — K peti opomnji na str. 184 omenjam, da je v prvotni izdaji Prešernovih pesni na str. 132. res citati: Od dvčh oččsov čistiga plamena; če stoji tedaj v izdaji od 1. 1866 kaj drugega, je to sprememba izdajateljev.
Po mnenji Brandtovem je v našem jest soglasnik t zaimek t«, nsl. ta in te, pri tem lahko kažemo na rus. tot%, češ. tot (samo dialektično) in naš toti. — Mogoče, toda ne gotovo je i v tim, vsim nastal po analogiji mehkih debel (njim) str. 188, 3. op. To je odvisno od tega, je li v dotičnem narečji odgovarja i naglašenemu 'h; če je to, potem se bodemo odločili za Miklosichevo glasoslovno razlago. K Miklosichevim besedam: ¦»e geht im osten und sliden in o iiber: toga, tomu€ je opomnil Brandt (st. 188, 4. op.): j,To je gotovo netočen izraz: oblike z o so nedvomljivo starejše, a e in % je nastal pod vplivom sestavljene sklanje<,c. S prvo polovico te opazke se bode gotovo vsakdo strinjal; da bi se e spremenil v o za to pač nimamo primerov, - zadnja polovica t. j. pozitivna stran te razlage pa ne stoji tako gotovo, kajti najbrž so tudi v slovenščini kakor v drugih slovanskih jezikih bila odločevalna mehka debla, tedaj tega, temu ker jega, jemu.
Lepa je razlaga dialektičnega ti m. ta in te (== ti>); i je izpodrinil a, po vplivu analogije sestavljene sklanje; tako tudi toti. — V drugi opomnji na str. 190 čitamo, da je instr. kom zabredel iz nominalne sklanje v pro-nominalno. To je morda mogoče, toda nejasno je, zakaj ne nahajamo kam v onih narečjih, kjer se instr. sgl. nominalne sklanje glasi na am; zato bi se dalo misliti — in to se mi dozdeva verjetneje — da to ni nič druzega nego loc. sgl. Primerov mešanja loc. in instr. sgl. deloma tudi dat. sgl. pronominalne in sestavljene sklanje imamo dovolj v naši slovenščini. Beremo že v Truberji v loc. sgl. navadno tim, jednako tudi v Kreljevi postili: II a, III a, 9 b, 10 b, 16 b, celo teim (loc. sgl.) se nahaja v tej knjigi: 39 a, 42 b; v Hrenovih evangel. čitamo letini 9 a, v Skallarji mimo tem (4 a, 6 a, 12 a etc.) tudi tim 11 a, 13 b, 15 a, b, 5 7 a etc. Isto velja o sestavljeni sklanji; semkaj spada instr. sgl. na em n. pr. vunanem v Truber-jevem »Ta drugi deil tiga noviga test« (1567) 22, v Skallarji: tielikem 253 a> 399 b) zhistem 343 b, boshiem 206 a, 378 b. Kdo se ne spominja pri tem takoj, koliko papirnega boja je bilo potrebno v poljščini, da se je uvedel pravi razloček med loc. in instr. sgl. sestavljene sklanje; poprej je služila jedna končnica za oba sklona — ym in razloček delal se je po spolih in res ni v mnogih narečjih poljskih nčbenega razločka med loc. in instr. sgl. promon. in sestavljene sklanje tako n. pr. v narečji lasowskem instr.  ričm, tem in loc. nem, tem, instr. našem, grubčm, loc. nasčm, grubčm
122
Listek.
(Rozprawy i Sprawozd. akad. umiejet. VIII, 78.), tako tudi v narečji brze-ziriskem (Rozpr. i Spr. VIII, 188), zebrzydowskem (Rozpr. i Spr. IX, 163 in 180) in zakopanskem (Rozpr. i Spr. X, 191)- V maloruščini nahajamo jednako v loc. sgl. obliko dativa in v beloruščini se meša loc. z inst. Ogonowski, Studien auf d. Gebiete d. ruthen. Spr. 135. Da se v srbščini že od XIV. stol. mesto loc. rabi dat. sgl., vidimo iz mnogo primerov navedenih v Daničičevi knjigi Istorija oblika  184 in  185.
Če Brandt končnice 2. sgl. sb ne smatra za slovensko, nego za praslovan-sko, tako se v tem radi strinjamo ž njim, kajti iz si res ni lahko razložiti našega s, neozirajo se pri tem, da H nahajamo samo v slovenščini. Jedina oblika postedisi v brizinskih spomenikih nas pri tem ne ovira, ker mimo nje nahajamo v tem spomeniku tudi domače oblike zadenes, vzovnes, prideš, vues; zato smemo prvo obliko smatrati za cerkovnoslovansko, s čimer se sploh dobro strinja jezik tega spomenika. Ce v kakem staroruskem ali starosrbskem spomeniku beremo razven domače oblike še drugo, katera se strinja s staroslovensko in če si prve ne moremo lahko pojasniti iz druge, tako vedno govorimo o vplivu staroslovenščine; ne vidim razloga, zakaj bi ravno pri naših brizinskih spomenikih postopali drugače, posebno ker pri mnogih končnicah nahajamo dvojne oblike. Da bi ravno v tem času bila v našem jeziku taka babilonska zmešnjava, dozdeva se mi malo verjetno, dasi rad pripoznavam, da je dragoceni spomenik še premalo študiran in pojasnjen. —- Obliko si ( stsl. jesi) je pa treba ločiti od s, šo.                V. Oblak.
(Konee prihodnjič.)
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali:
—   Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal Ferdinand Seidl. Pretiskano iz »Glasnika hrv. naravoslovnega društva (Societas historico-naturalis Croatica)« Tiskarski zavod »Narodnih Novin« v Zagrebu 1887, 8, 49 str. — Isti pisatelj je priobčil v novinah »Meteorologische Zeitschrift«, Sept. I887. tudi znanstveno razpravo: -»Temperatur-
Verthcilung im  Gebiete der Karavanken.v.
—   Vrtnar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. Uredniška priloga »Kmetovalcu«. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske; odgovorni urednik Gustav Pire, tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani, 1886, 8, 4 str. Vsebina: Kaj hočemo? — Kmetu pomoči! (spisal Janko Zirovnik). — Vzgoja divjakov, — Deset pravil, kako je drevje rezati. — Raznotere vrtnarske stvari. — »Kmetovalec« z Vrtnarjem vred stoji vse leto po 2 gld. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list zastonj. Učitelji in šolske knjižnice plačujejo samo polovico naročnine.  —
—   Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski opis. S sodelovanjem nekaterih   učiteljev   kočevskega   okraja opisala St.   Tomšič in Fr. Ivanc}  učitelja.
172
Književna poročila.
Vsaka vdova je dobivala odslej le po 32 gld. na leto; s to podporo jim je bilo seveda kaj malo pomagano, zato so naredili 1. 1831. iz vseh teh šestih štipendij samo jedno; potem pa, ko je umrla ta jedina štipendistovka, ustanove sploh več razpisali niso in to nekoliko let, dokler se niso kranjski stanovi za to stvar potegnili. Med tem časom so prihranili 3133 gld. i4c/8 kr. Ustanova je bila torej popolnoma zanemarjena. Da se dene zopet v potrebni red, nasvetoval je c. kr. dvorni vojinski svet, naj se nakupijo za prihranjeni denar obligacije, obresti naj se pak oddajajo po 100 gld. toliko vdovam, kolikor bo šlo. Ostalina pa naj se prideva glavnici, dokler se je bo nabralo zopet za jedno ustanovo. Tako bode počasi zopet doseženo s početka nameravano število dvanajstih ustanov. Največ upanja je dajalo seveda ugodno srečkanje obligacij.
Te predloge je cesar 1. 1840. potrdil ter še naročil, naj se upravlja ta ustanova kar najvestneje.
Toliko o Schellenburgovih ustanovah. Naj bi ne bilo onega nesrečnega leta 1811., uživalo bi danes 146 Kranjcev in Kranjic sadove neutrudljivega in za deželo tako vnetega moža. ki sicer tujec ni nikdar pozabil, da si je vse svoje imetje pridobil v deželi kranjski. Zato jo je častil in spoštoval in od vsega njegovega velikanskega imetja romalo je le nekoliko tisočakov iz dežele. Svojemu bratu Tomažu Schellu, duhovniku v tirolskem Sterzingu, dal je namreč najprej 10.000 gld., ter mu pripisal v svoji oporoki še 25.000 gld. Vse drugo pa je odmenil deželi, ki si je zapisala njegovo ime z neizbrisljivimi črkami v svojo zgodovinsko knjigo.
Književna poročila. III.
CpaBiiHTCiF.Baa MOM>o.:ioriH ciaBaHCiinvj >i3mkobi>. Co^uneHie <I>i>anii,a Miikjio-
ifluna,   nepcBejii. Hiikojbih IIIjiakobT) noRb  pe/uiKujefi PoMaHa RpaHjua.   B1.1-
nycin> II. H3i>ii(ii chobohckih, oojirapcKiii 11 cepocirift; 8°. str. 165 — 340.
(Konec.)
Da je ma v 1. du. nastalo iz va pod vplivom 1. pl. mo, to je gotovo. Končnica ma nahaja se tudi v moravskem in slovaškem narečji (Sembera, Zakladove dialektologie českosloven. 44, 78) in v nekem ruskem (Kolosov, Obzor zvukovvh i form. osobennostej  248).
Književna poročila.                                                 173
Zakaj Brandt v prvi opomnji na str. 206 beneški cjon (1. sgl.) primerja z ruskim ititt> in tedaj misli, da je k prvotnemu cjo pristopila še jedenkrat končnica prve osebe, ni mi jasno. Naravno je vendar tukaj misliti, da se je rinezem ohranil, kakor imamo za to v istem narečji nedvomljivi primer venci (Klodičb, O nareč. venec. Sloven. 4). V tretji opomnji iste strani se nam tolmačijo oblike kakor gnetejo, govorijo, v katerih se je e in i radi vpliva vseh drugih oseb obdržal tudi v 3. pl. in se je potem po analogiji glagolov kakor delajo pojavilo tudi gnetejo. Najbrž pa tudi Miklosich isto misli.
Particip. kakor bodeč, slišaječ tolmači Brandt str. 210, 2. op. po analogiji part. kakor boječ, lezoč pa po analogiji nesoč. K tej razlagi opomnil je prof. Jagič (Archiv IX. 332) >:>Wenigstens einige Wortbildungen auf—-eč, wie bodeč, gmzeč, dereč konnten gleich dem Adjectiv domaČi ihre Erklarung darin finden, dass man an die 3. pers. sing. als Ankniipfungs-punkt dachte, also boječi weil bode grizeči, weil grize, dereČi weil dere.^ Zadnji razlagi nasprotujejo oblike mislejoč, hvalejoč, kjer bi imeli po tej razlagi pričakovati hvalijoč; pri lezoč in jednakih partic. je res najbolje na vpliv oblik kakor nesoČ misliti, pri bodeč pa najbrž ni vplivala samo analogija particip. kakor boječ, nego te oblike so postale naslanjaje se tudi na part. na e stsl.  e,  prim.  V.  Oblak,  Trije sloven. rokopisi str.   19.
Najde/ in našel govori se ne samo na Štajerskem, nego tudi na Kranjskem; prvi particip je zanimiv primer vpliva sedanjikovih oblik; kakor je od pletem, pleteš, plete etc. part. pletel, tako tudi najdem, najdeš —¦ najdel. — Na str. 218, 1. op. beremo čudno misel, da stoji obuven mesto *obven (stsl. '^obiaven-b). Stsl. *obi9veni9 bi pač v novoslovenščini odgovarjalo obaven ali pa oven (kakor oviti, ovezati iz obviti, obvezati). Toda glavna stvar je, da v odprtih zlogih v slovanščini slovan. samoglasniku u odgovarja o%! in nikoli %v, katera glasovna skupina odgovarja jedino y bodisi onemu, ki je nastal iz u ali onemu, ki se je monoftongiral iz en, zato imamo jasen primer v ci"bky — crbkbve, zabvti — zahbven-b (cf. J. Schmidt K Z, XXVI, 366), In tako odgovarjajo v stsl. pravilno otipkrbvent), unrbvenTa sedanjikoma otv kryti, umyti in ne —- krut1', —  muti.
Na str. 222. zagovarja prof. Brandt velevnik vizi z besedami: »Meni se ta vizi preveč tuj in nepravilen dozdeva, da bi mogel biti izmišljen Jaz bi ga tako razložil: vizi stoji za viz, a viz stoji m. vij = stsl. viždv, po obrazci vizmo in vizva, kateri obliki sta se mogli fonetičnim potem razviti iz rnipio, bh^bh.* Prvo vprašanje je pri tem, če je odnošaj med viz in vizi isti, kakor med pec in peci, t. j. če smemo res iz sedanjega viz sklepati, da se je nekdaj govorilo vizi s polno končnico velevnikovo. Meni se to več   nego verjetno dozdeva.   Res se govori v mnogih krajih vis, vič'
174
Književna poročila.
in pred sledečim glasnim soglasnikom viz n. pr. viz ga radi asimilacije. Toda v naših starejših pisateljih, v katerih se je še velevnikov i ohranil, ni najti, kolikor je meni znano, nobenih takih oblik, one so čisto sekundarne in nove tvorbe. Sicer je že Levstik v Slov. Glasniku od 1. 1860. str. 46 pisal, da se velevnik vhŽK iu vzš%te govori na Notranjskem in v Laščah in da ni treba misliti, da jo viz ga skrčeno iz vidiš ga, temu nasprotujeta omenjeni obliki vhz% in vzžzte. —- Ipak še zdaj mislim, da je viz, vič skrčeno iz vidiš, vidŠ po asimilaciji vitš t. j. vič ali pa tudi viš. Če se sliši po z, š še kak poluglas %, kateri nadomestuje najbrž i, tako se je pojavil po analogiji vseh ostalih glagolov; plur. vizite (vbž-bte) se je pa izcimil po sgl. Glasoslovno si viz nikakor ne morem tolmačiti, še menj pa vizi in viziti, ker zadnjemu odgovarja že v stsl. vidite in ne vizdite. Stsl. velevniku more v naši slovenšč. odgovarjati jedino vij in mi imamo tudi po-vej za stsl. — vezd\o, kajti refleks stsl. zd je samo j in če se nam ni ohranil velevnik vij, tako se temu čisto nič ne čudimo; spodrinile so ga vse ostale osebe dvojine in množine in to tem laglje, ker je razlika med vij, in ostalimi oblikami glagola, katere imajo samo jasno deblo vid — prevelika bila. Organičen velevnik nahajamo pri kajkavskih Slovencih v obliki vidj, ker v tem narečji sploh dj odgovarja stsl. zd, zato je vidj popolnoma »pravilna« oblika, za ostala slo ven. narečja bi pa bila » nepravilna« in ta tudi gotovo niso nikoli imeli velevnika vidz, ker tudi nimajo rodzen, medza in zato bi tudi hipotetičen viz ne mogel nastati iz vidz.
Pri vejo mimo vedo seveda ni misliti na glasoslovni prehod d v j', J je po analogiji ostalih glagolov nadomestil d. Ravno tako je pri 3. pl. sojo, kar se govori v prekmurščini in nekaterih iztočnih krajih Štajerske m. našega so, po obrazci vseh drugih glagolov k organičnemu so pristopila še jedenkrat končnica jo (seveda prav za prav ni celi jo končnica, toda jezik to glasovno skupino smatra za tako, ker je razlika med 3. pl. so in navadnimi oblikami 3. pl.. katere se v tem narečji končujejo vedno na — jo, prevelika bila.
Oblike kakor delasta, igrasta, katere so tudi po nazoru Brandtovem po obrazci dasta etc, niso toliko posebnost štajerskih narečij (v zapadni Štajerski jih še nisem slišal), nego notranjskih in primorskih narečij; cf. Zvon VII, 627.
Miklosich uči (III2, 176): »Dass nicht alle verba perfect. durch ihr praes. das fut. bezeichnen, ist dem einflusse des deutschen zuzuschreiben, welcher sich im XVI. jahrh. selbst bei den sonst so ar g und meist ohne not germanisierenden schriftstellern jener Zeit noch nicht so geltend machte wie heutzutage<<:. S tem se prof. Brandt ne strinja ter zagovarja v prvi opomnji   str.  230   domači   izvor   našega prihodnjega časa v sedanji obliki:
I
Književna poročila.                                                        175
^ Ne mislim, da bi navadni prihodnji čas glagolov dovršnikov bom ispil, bom. postlal i. t. d. bil germanizem: 1) sploh je neverjetno, da bi se tuji izraz bil sprejel ne samo od pisateljev in po njih tudi od omikanega sveta, nego od celega naroda, b) bom ispil ni nikakor prevod nemšk. ich werde trinken, kateri bi se moral glasiti (jaz) bom ispiti. (Da celo bom ispiti bi morda ne bil germanizem — prim. rus. ja budu pito = nem. ich werde trinken). Sestavljene oblike bada ispih, bada posfolah i. t. d. ohranile se so iz praslovanskega jezika in so lahko spremenile svoj pomen ter postale iz predprehodnega časa prosti prihodni čas. Tudi od samega Miklosicha tukaj navedena posebnost starih, nemščujočih pisateljev govori proti njegovi razlagi ^.
Še o mnogih drugih vprašanjih bili bi se radi poučili, tako n. pr. bi radi vedeli, kako je razložiti dat. pl. tatem, jeli to po analogiji sklanje i-deb. ali je vplival loc. pl. tateh na dat. pl. in se je v tem sklonu e pojavil m. o; toliko je gotovo, da loc. pl. na eh pri -b/o-debl. prej nahajamo, nego dat. na em. Ravno tako smo radovedni pozvedeti glede" gen. sgl. rokz, nogz (v belokranjskem narečji), so to arhaizmi in odgovarja potem i stsl. t>i ali pa nove tvorbe po obrazci i-dekl. Tudi o »mnogo snubljenem« gen. pl. a-deb. na d (solz« etc.) bi bili radi kaj slišali, posebno ker so o razlagi te oblike različna mnenja (Jagič v Radu IX. 122, 146, Baudouin de Courtenav v oceni Jagičeve razprave »Pomladj. vokalizacija* str. 16. 17, Maretič, Rad 67, str. 8). Te oblike nahajamo v slovenščini samo tam, kjer je naglas na končnici in v onih krajih, kjer nadomestuje stara poluglasnika samoglasnik a ; pri nekaterih beneških Slovencih (v distretto di S. Pietro), kateri nado-meščujejo tudi % io z e se sliši v gen. pl. sestrč, gorč, glave (Bauduin de C. op. cit. 17) in zato misli prof. Baudouin de C, da se je iz gor^, glavo z naglašenim poluglasnikom -b razvil gen. na d na ta način, da je fonetičnim potem nadomestil a stari To. To bi bilo popolnoma verjetno, če bi mi te gen. pl. le nekoliko poprej našli; toda nahajamo jih — kolikor meni do zdaj znano — prvokrat v Skalarji, tedaj v sredini XV J. stol. in zato ne vem, se bode dalo tukaj govoriti o tem, da je a stopil na mesto nenaglašenega poluglasnik ker o tem ni lahko misliti, da bi se bil obdržal, če tudi naglašeni 'b do prve polovice XVII. stol., če se pa ni, ga tudi ni mogel d nadomestiti. Toliko se mi dozdeva gotovo, da je pri tem delovala simetrija; jedin gen. pl. je bil jednosložen v sredini samih dvosložnih oblik, da ta gen. pl- je bil celo krajši od nom. sgl. in v nekaterih slučajih precej težko izrekljiv, in zato se je jezik tem izognil, kakor je to storil n. pr. tudi v gen. pl. vdeb., kjer je dostavil ov po analogiji u-deb. Pri tem je pa bil odločevalen ves fonetični značaj dotičnega narečja in ostale oblike množine; a se je pojavil tedaj v gen.  pl., ker je v  dat. pl.   končnica   am, v loc. ah,   v instr.   ami in ker v
176
Književna poročila.
dotičnem narečji prevalira samoglasnik a; morda je d celo stopil na mesto naglašenega %.
Če bi tedaj tudi v naši radovednosti bili radi še marsikaj v opomnjah našli, vendar smo prof. Brandtu za podano jako hvaležni, ker je nam pojasnil marsikaj dozdaj nejasnega, tako da bode vsakdo rad segel po tem ruskem prevodu radi omenjenih dodatkov.
V.   Oblak.
IV. Jezični k.
Knjiga   Slovenska v XIX. veku.    C.    Spisal J.  M aru.    XXV.  Leto.    Natisnil   in   založil Rudolf Milic v Ljubljani.   1887.  v 8n.  Str.  97.  Cena 60 kr.,  po pošli pod križnim
zavitkom 65  kr.
Ponatisnen po lanskem »Učiteljskem Tovariši« in uravnan po metodi svojih prednikov popisuje nam XXV. letnik »Jezičnikov« v kratkih, sem-tertam žal prekratkih obrisih življenje in slovstveno delovanje 82 književnikov slovenskih v XIX. veku, počenši z Antonom Janežičem in sklepajoč s Franjem Ser. Cimpermanom. Poleg slovitih mož (Ant. Janežič, dr. J. Kr. Pogačar, dr. J. R. Razlag, J. Šolar, Božidar Raič, Janez Parapat) razpravljajo se tudi pesniki menj znanega ali celo pozabljenega imena, katerih mične, v priprostem narodnem duhu zložene pesemce so se tako udomačile, da imajo skoro veljavo narodnih proizvodov; saj jih prepevajo Slovenci povsodi z isto radostjo in naudušenostjo, kakor prave narodne, ne brigajoč se za pesnikovo ime; (prim. Strelovo: »Popotnik pridem čez goro*, Ur-šičevo: »Popotvanje, bratje! je naše življenje*, Hueberjevo: >yOtok Bleski — Kinč nebeški*). Ker smo že večkrat razslavljali vrline Marnove »Knjige Slovenske*, ocenjajoč posamezne razdele njene, bodi nam dovoljeno, zavrniti č. bralce na dotična poročila v »Ljublj. Zvonu*, da se tako izognemo nepotrebnemu opetovanju. Opazili pa smo v tem letniku tudi nekaj nedostatkov, katere dajemo na vedež velezaslužnemu g. strokovnjaku, nadeje" se, da ga s tem ne žalimo.
Ker Marnova »Knjiga Slovenska* itak ni »književna zgodovina« v besede pravem pomenu, ampak le nekak obširen knjigopis ali biblijografija, upravičeni smo zahtevati od nje, da nam razoznanja vse knjige in vsaj vse večje spise dotičnih književnikov. Tega pa g. pisatelj ni povsodi storil. Kajti časih podaja nam le 9 knjige Slovencem bolj zanimljive« (prim. str. 62., Iv. Macun), ali pravi: »da si ne drzne reči, da je popisal vse spiske* (prim. str. 93., Lav. Gorenjec Podgoričan); tako n. pr. prezrl je (na str. 86.) od duhovnikov zelo čislani spis: »Tereijari ali tretji red sv. Frančiška Serafishega«. Pastirjem in ovčicam nekoliko pojasnil V. Lah*,