ščencev, nižj ih uradnikov in služiteljev, 17 iz trgovskega, obr tnega in roko-
delskega stanu (med n j imi 5 premožnih), 25 iz kmetskega stanu (9 premožnih), 
2 brez staršev. Tako sklepamo, da j ih j e v ugodnih razmerah študiralo le 18, 
med n j imi večinoma m a n j vidni zadružani , 10 izrazi tejših j e bilo navezano 
nase; pa tudi drugi so se več ali m a n j morali opirati na ins t rukci je , na za-
sebno ali j avno drobrodelnost . 
III. POZNEJŠI POKLIC 
Pre t res l j ivo j e dejstvo, da j e 9 zadružanov umrlo, še preden so dosegli 
poklic (1 srednješolec, 7 visokošolcev, 1 pisar); 50 j ih j e končalo akademski 
š tud i j (4 višji upravni uradniki , 4 zdravniki , 3 no tar j i , 8 advokatov, 11 pro-
fesor jev) , 8 duhovnikov (med n j imi dva profesor ja ) ; 7 j ih j e zgodaj stopilo 
v uradniško službo, 2 v časnikarsko, 2 sta postala poklicna pisatel ja , 2 čast-
n ika (1 general), 1 učitelj , 1 obrtnik, 1 j e ostal brez poklica, za 2 ni podatkov. 
Različna, uspehov bogata ž iv l j en j ska pot n a j b o l j pr iča o duhovni moči. 
znača ju in t rdni volji večine zadružanov. In če si prezgodnjo smrt n j ihovih 
tovarišev moramo razlagati iz uboštva in drugih neugodnih okoliščin (veči-
noma so umiral i za jetiko), j e bilo drugim nak lon jeno mnogo da l j še ž iv l jen je . 
P r e c e j j ih j e umrlo šele zadn ja leta in danes j ih živi še 18. 
(Pri zb i r an ju podatkov so mi zlasti pomagali univ. prof. d r .Janko Polec, 
dr. Ivan Letnar in prof. dr. Janez Orožen.) France Koblar 
V E R S K E I G R E V R U Š A H 
O verskih igrah v Rušah se j e pisalo že ponovno, večinoma v zvezi s 
tako imenovano latinsko šolo, ki je bila v Rušah od 1645 do 1760. Prvi j e 
opozoril n a n j e — razmeroma dobro — nemški pesnik J. G. Seidl, t akra t 
profesor v Celjuy v Steiermärkische Zeitschrift 1855, 50—1. Na k ra tko so se 
dotaknil i pozneje v p r a š a n j a R. G. Puff (Marburg in Steiermark, 1847, I, 178), 
M. Wurzer , kaplan oziroma župnik v Rušah (Drobtinice 1865—1866, 206, 266, 
SUdsteirische Post 1889, št. 99, in 1890, št. 49). J. C. Hofr ichter (Chronik von 
Maria Rast, 1872, 29, 52, 62, 71), Frid. Kavčič (Izvestja Muzejskega društva 
1896, 70—1), Fr . Kotnik (DS 1912, 11—2). nekoliko izčrpne je Filip Kalan v 
Orisu gledališke zgodovine pri Slovencih (Novi svet 1948, 456—7). V samo-j 
rf s tojnih člankih sta o ruških igrah razpravl ja la Robert Baravalle (Blätter fü r 
He ima tkunde 1925/24, Nr. 9/10, str. 1—5) in podpisani (J 12. avg. 1932). Ome-
n j e n e pa so tudi v leksikalnih delih (Janisch, Topographisch-statist isches 
Lexikon von Steiermark II, 225, pod Maria Rast; SBL I, 573, pod l amnik 
Luka) in v naših zgodovinskih in l i terarnozgodovinskih kompendi j ih (Gruden, 
Zgodovina slov. naroda 867, 971; Gra fenauer , Kra tka zgodovina siov. slovstva 
83; Kidrič, Zgodovina slov. slovstva 110). 
Ce navedene obravnave p r imer j amo z latinsko kroniko, ki se hrani v 
I ruškem župnišču in ki j e edini vir, iz katerega nam j e mogoče zajemat i , 
moramo v svoje p resenečen je ugotoviti, da so v n j ih mnoge t rdi tve netočne, 
neka te re naravnost napačne, druge pa vsa j pomanjk l j ive , ker so po nepo-
trebnem samo približne. To vel ja tudi za podatke v navedenih kompendi j ih 
in pri Kalanu, to re j za sodobne obravnave, v katerih bo interesent predvsem 
iskal in formaci j in ki bi zalo na vsak način morale biti zaneslj ive. 
Poglavje zase pa tvori članek »Die geistlichen Spiele zu Maria-Rast«, ki 
ga j e napisal R. Baravalle. Ta članek j e doslej 'edini, ki nava j a — v nem-
škem posnetku — vse v poštev p r i h a j a j o č e gradivo podrobno, in sicer v 
kronološkem redu, leto za letom, tako da bi glede tegu lahko imel znača j 
dokončno objave. Vendar je v n j em snov podana tuko netočno in tako samo-
vol jno potvor jeno, da je članek k ra tko malo neporaben. Samo n e k a j pri-
merov! Za 1. 1681. poroča kronist, da se j e uprizori la igra o Mari j inih milostih 
(ali morda bol je : odpustkih), ki se v tem k r a j u -(v Rušah) lahko dobe — 
Baraval le si k ra tko in malo izmiš l ju je : » . . . wurde eine komische Handlung vom 
D a n k e Mariens aufgeführ t . Die Beteiligung der Bevölkerung scheint diesmal, 
vielleicht wegen der Pestgefahr , gering gewesen zu sein, denn der Chronist 
bemerkt , dass sich diese Auf füh rungen kaum hal ten werden.« O vsem tem v 
kroniki ni besede! Za 1.. 1685, beremo, da j e bila pr ikazana Mar i ja kot na j - ; 
va rne j ša zvezda morna r j ev (securissimum navigant ium sydus) — Baravalle 
mirno in brez zadrege p reva j a : » . . . w u r d e . . . eine Komödie: ,Der furcht lose 
Marrius erwirbt Sydus' aufgeführt .« V. 1. 1696. so bile tri predstave, pr ika-
zu joče slavo Mari je , in pr i zadnj i so se »med velikim čuden jem poslušalcev 
ob zvokih bobnov« učencem, ki so to zaslužili, razdeli le nagrade •— Baraval le 
zopet preobrača in polovico dos tavl ja iz svojega: »1692 wiederum drei Marien-
spiele mit Für- und Widerrede. Eine Bemerkung in diesem Jahre zeigt, dass 
auch hier die Musik als Begleiterin des Spieles zur Erhöhung der Wirkung 
gepflegt wurde, denn ein junger Schüler erhiel t ob seines Spieles a m Tam-
bur in die besondere Bewunderung des Publikums.« Itd. Horribi le scriptu! 
Človek se v resnici čudi, kako j e k a j takega moglo iziti v publ ikaci j i znan-
stvene ustanove, kakor j e Historischer Verein f ü r Steiermark. 
Da se netočnosti popravi jo , potvaram, kakor si j ih j e dovolil Bara-
valle, pa enkra t za vse le j napravi konec, o b j a v l j a m v nas lednjem celotno 
gradivo o ruških verskih igrah točno po viru, t. j. po kroniki , ki jo j e p ro t i j 
sredini 18. s tolet ja sestavil t akra tn i benecif iat v Rušah Jožef Avguštin Mezne-' 
rič (SBL II, 110). Izpisana so vsa mesta, ki se tičejo iger, in navedena do-
besedno po izvirniku; samo k r a j š a v e so zaradi laž jega umevan ja razrešene. 
V ok lepa ju j e povsod dodana s tran kronike. 
1680. 
Hoc anno . . . in coemiterio ex var i j s v i r idar i j s confectum pegma thea-
trale, in quo hic loci pr ima actio Comica die 14. Sept. horis pomeridianis de 
potentissimo Mariae patrocinio a domesticis Actoribus ingenti cum Ecclesiae 
f ruc tu (53 a) producta fui t . (53 b) 
1681. 
Die Sabbathi Dominicam Rasten, antecedente producta actio Comica de 
gra t i j s Marianis facile hic loci obtinendis. (55 a) 
1682. 
Circa finem Augusti Omnibus in vicinijs omnino cessavit t ruculenta 
pestis. Ideo in a l iqualem grat i tudinem Sabbato an te Dominicam Rastensem 
copiosissimo auditorio comice exhibi ta fui t MARIA RASTENSIS Salus infir-
morum. (57 a) 
1683. _ 
Cum .. . Aust r iacarum urb ium princeps Vindobona ab imanissimo ducen-
torum millium numerum excedente Turca rum Exerci tu in 9 n a m j am Septi-
manam obsessa misere discinderetur , hic loci duran te obsidione ul t ra quinqua-
ginta populosissimae ingrediebantur processiones unice eff lagi tando id impé-
trantes : ut ipsissima Rastense Dominica in 12. Sept. incidente non solum 
Vienna ab obsessione dirissima l iberate, sed et iam fideles Christicolae pri-
st inae restituti sint l ibertati . Deo Grat ias et Mariae Laudes. Qua re etiam 
penes al ia suff ragia Maria in Thcat ro Comico die 19na h u j u s utpote poten-
tissimum Chris t ianorum auxil ium devotissimis sine numéro audi tor ibus 
continuo lachrymant ibus proposita fuit . (59 a) 
1684. 
In thcatral i seu Comica actione Sabbatho an te Dominicam Rastensem 
Maria Ord ina ta Cas t rorum acies Turcis ante annum terribilis ad solamen 
fidelium Chris t ianorum producta. (61 a) 
1685. 
Die 8. Sept. in actione comica coram numerosissimo auditorio exhibi ta 
fu i t MARIA Securissimum navigant ium Sydus. (62 b) 
1686. 
Sabbatho Rastenscm Dominicam praecedente producta fui t Actio comica 
de Mariano peccatorum refugio. (64 a) 
In actione Comica die 13. Sept. habi ta Maria solicita pupi l lorum Tu t r ix 
d ivulgebatur . (65 b) 
1688. 
Actio Comica de more. (67 b) 
1689. 
Ex t ruc ta i t idem fui t ad conservandam glaciem peruti l is fovea et novum 
thea t rum par t im in- par t im ex t r a coemeter ium erectum, in quo die 10. Sept. 
id est Sabbato Dominicam Rastensem praecedente Coram numerosissimo audi-
torio Materna Mariae erga suos clientes fideli tas non absque f ruc tu energice 
producebatur . (69 b) 
1690. 
Comoedia Mariana ternis producta vicibus offer tor ium multum adauxi t , 
ita, u t solumodo Dominica Rastense 300 fl numeraren tur . (71 b) 
1692. 
Actus Comici Mar ianum honorem exhibentes ternis product i Vicibus, 
ubi in ultimo actu praemia bene merit is e Scliolastica juven tu te cum ingenti 
aud i to rum admira t ione sub tympanorum clangore dis t r ibuebantur . (75 a) 
1693. 
Sat amplum magnis Sumptibus erectum Theat rum, in quo a studiosa 
juven tu te terni actus comici in honorein Taumathurgae ingenti cum encomio 
producti , et bene merent ibus de condigno praemia dis t r ibute fuerun t . (77 a) 
1694. 
In augmentum Mariani honoris hoc anno terni actus comici distinctis 
vicibus producti , et ex Scholastica juven tu te in Scientia et v i r tu te potiores 
va r i j s p raemi j s condecorati fuerunt . (79 b) 
1695. 
Pro more saepius producta in theat ro Mariae Rastensis tutela, nec non 
Sabbato ante Dominicam Rastensem cer tant ibus bene meri ta virtutis et scien-
tiae praemia t r ibucbantur . . . Sepulto die 8. Januar i i Georgio Stolleker aedi tuo 
prox ime sequente die 15. e jusdem mensis al ius idoneus tam musices, quam 
instructionis gnarus susceptus est nempe Josephus Puepacher bonus actor in 
comicis, na tus Fresnensis, qui aedi tua tum et ludimodera turam ul t ra 30 annos ' 
f idel i ter administravit . (83 b) 
1696. 
Mariana erga miseros terr igenas continuata solicitudo saepius hoc anno 
theat ra l i te r exhibi ta juventu t i benemer i ta praemia contulit . (86 b) 
1697. 
Actibus comicis in honorem Taumathurgae saepius productis e t iam juve-
nibus benemeri t is solitae remunera t iones d is t r ibuebantur . (89 b) 
1698. 
Ad Solemnitatem Dominicae Rastensis tam Vesperi quam a l t e ra die 
peract is Divinis producta fui t Coinedia, sine tamen distr ibutione praemiorum, 
quorum hue usque elargitor in pace quiescit. (94 b) 
1699. 
Dominica Rastense habi ta fui t actio theatral is de S. Disma Latrone 
poenitente, cui Beatissima Virgo a filio Crucif ixo remissionem peccatorum et 
f inalem grat iam obtinui t ; lmec comoedia tuntos causavit an imorum motus, 
ut fe re omnes audi tores in lachrymas soluti 208 fl. obtuler int . (97 a) 
1700. 
Dominica Dedicationis producta fui t in Theat ro Germanica Dcclamatio 
per R. P. Aegydium O. S. 13. composite, quae dein in l inguam Sclavonicain 
versa Sabbato ante Dominicam Rastensem coram numerosissimo populo pro-
ducta fuit . (99 a) 
1 Tu kronist pre t i rava. V resnici j e Puepacher vršil službo samo 25 let , 
kakor j e pravi lno navedeno ob njegovi smrti (1721). 
Sabbatho ante Dominicam Rastensem producta fui t in honorem Bea-
tissimae Thaumatu rgae Dei fe rae Virginis actio Comica, ad quam ul t ra viginti 
millia hominum comparuerunt . (103 a) 
1702. 
In vigilia Rastensis Dominicae ad Comediam Mariani amoris exhibi t ivam 
fe re inumeri comparuerunt fideles. 
Die 14. Decembris relicta Parochia Veistricense advenit ARD Stephanus 
Jamnigg vestigijs Lucae Germani f ra t r i s insistens Marianam Devotionem pro 
possibili promoturus; cui honoris causa a Zeloso Coopéra tore Antonio Jacobo 
Weinzedl in festo S. Stephani brevis declamatio de Flor inda a Jesulo conversa 
cum f ruc tu producta fui t . (106 b) 
1703. 
In festo Nativitatis Beatissimae Virg. Mariae a meridie Actui Comico s ine 
numéro pie in t e r fue run t fideles. (109 a) 
1704. 
Ante Dominicam Rastensem Exhibi ta fui t Comoedia. (112 a) 
1705. 
Ad Solemnitatem Dominicae Rastensis actio theatral is binis vicibus pro-
ducta fuit . (114 a) 
1706. 
Die 11. Septembris utpote Sabbato an te Dominicam Rastensem producta 
fu i t actio Theatral is de Joviniano Impera tore mire correcto, cu jus Prologum, 
in termedium et Epilogum composuit ARP. Sigefridus Ord. S. B. ad S. Pau lum 
Professus. (116 b) 
1707. 
Die 10. Septembris Sabbato nempe an te Dominicam Rastensem produce-
ba tu r Comoedia de Guilielmo Aqui taniae Duce, quae circiter t r ibus horis 
duravit . (119 a) 
1708. 
Sabbato Dominicam Rastensem antecedente producta fu i t Comoedia 
Mariana. (121 b) 
1709. 
Actus Theat ra l i s 15. Septembris, in quo P. Germanus Capuc. volens infer-
nurn (disvadente D. Parocho) producere, gravi ter impegit, nam ab igne peri-
culose laesus, oculum canonicum, barbam, et faciem misere exussit. Factis 
au tem ardent ibus (123 b) ad Taumathurgam Virginem precibus, adhibi t i sque 
per Excellentissimam DD. Mariam Josepnam Commitissam a Rabbatha var i j s 
domesticis remedi js in f ra octiduum gratissimus gratias egit, quia tam cito a 
tain grandi malo reconvalueri t . (124 a) 
1711. 
Ad Solemnitatem Dominicae Rastensis binis vicibus productus fui t actus 
Comicus de S. Joanne Nepomuceno. (128 b) 
1712. 
10. et 11. Septembris habit i f ue run t bini actus Scenici Honorem Marianum 
promoventes. D. G. (130 b) 
1714. 
8. Septembris u tpore Sabbato Dominicam Rastensem antecedente pro-
ducta fu i t actio Theatral is , multos poenitentes a l tera die producens. (135 a) 
1715. 
14. Septembris coram numerosissimo auditor io producta fui t Actio Co-
mica, multos ad poenitentiain et emendat ionem vitae ducens. (137 b) 
1716. 
Dio 13. Sept, utpote Dominica Rastense finito actu Comico inter tubici-
num clangorem, tympanorumque f ragorem ex Grat iosa Munificentia Illu-
strissimi Revercndissimi ac Amplissimi DDni Ernest i O. S. B. e Comitibus a 
Shrottenpach Parochi ad S. Laur. Benemerentibus distr ibute sunt praemia. 
D .G . (140 b) 
1717. 
4. Febr. brevis comica actiuncula a Sholaribus exhibita. (142 b) 
12. Sept. finita comoedia Mariana distr ibuebantur Praemia. (143 a) 
1718. 
10 et 11. Septembris actio Comica verum absque praemijs . (144 a) 
1721. 
9. Maij pie obij t Josephus Puepacher per 23 annos hic loci ludimagister 
et aedituus meritissimus. (148 b) 
1722. 
Anno praeteri to nihil aliud innotuit, quam ultima hic loci theatral i ter 
producta comica actio, quae ob pluvias ingruentes Dominica Rastense impe-
dita, proxima Dominica Archiconfraternitat is Dolorosae menstrua praesen-
tibus numerosissimis Auditoribus exhibita fuit. (150 a) 
Iz celotnega gradiva se da posneti2 sledeče: 
Časovno so igre točno določene: predstava 1. 1680. se izrecno nava ja kot 
prva, predstava 1. 1722. kot zadnja ; z izrazom »anno praeterito« je kronist 
nedvomno mislil isto leto, pod katerim je dogodek zabeležil — kot enega iz-
med dogodkov »minulega« leta, t. j . leta, o katerem piše. Med 1680 in 1722 se 
nava j a jo igre skora j za vsako leto; izvzeta so leta 1691, 1710, 1715 ter 1719 do 
1721. Morda v teh letih res ni bilo predstav, mogoče j e pa tudi, da j ih kronist 
ni zapisal zaradi pomanjkl j ivost i beležk, po kater ih je kroniko sestavljal. 
Skora j gotovo se vsa j 1. 1713. res ni igralo, ka j t i takrat je 2. avgusta pogorelo 
župnišče z vso vasjo vred, izvzemši cerkev. 
Vršile so se predstave v tesni zvezi z ruško latinsko šolo. Začele so se 
prav v času, ko j e ta šola dosegla svoj višek. Uvedel jih j e takratni župnik 
in vodja šole Luka Jamnik, gojili pa so j ih po Jamnikovi smrti (1698) blizu 
četrt s tolet ja tudi še njegovi nasledniki: Franc Fabian (do 1701), Mati ja Gu-
bane (do konca 1702), dr. Stefan Jamnik (do 1715), Henrik Jamnik (1716) in 
Jakob Jožef Jamnik. Z igrami se je (vsaj po večini) zaključevalo šolsko leto, 
ka j t i na več mestih omenja kronist, da so se obenem razdelile nagrade učen-
cem; tako v letih 1692 do 1697, 1716 in 1717. L. 1698. se posebej (torej kot n e k a j 
izjemnega) poudar ja , da se nagrade niso delile, prav tako 1. 1718.; za 1. 1698. 
se kot vzrok nava ja smrt Luke Jamnika, dotakratnega darovalca nagrad. 
Dvakra t beremo, da se j e obdarovanje izvršilo posebno slovesno: med bob-
nen jem (1692) oziroma med bobnanjem in t robentanjem (1716). Vse to spo-
min ja na us t ro j jezuitskih gimnazij in nam vs i l ju je misel, da je šola bila 
u re j ena po vzorcu jezuitskih latinskih šol, predstave pa da so imele značaj 
jezuitskih šolskih komedij. Vendar je verjetno, da kot vzor niso služili samo 
jezuiti, temveč tudi benediktinci, ki so v tem času prav tako gojili šolsko 
igro, čeprav v nekoliko drugem stilu. Za to govorijo zveze, ki jih ie imel z 
Rušami benediktinski samosten v Št. Pevlu na Koroškem kot zemljiški go-
spod, še bolj pa dejstvo, da so benediktinci pri igrah v Rušah aktivno sode-
lovali. Edina dva avtor ja , ki ju kronika navoja imenoma, sta bila benediktinca 
iz Št. Pavlo: eden. p. Aegydius, je sestavil deklamocijo 1. 1700, drugi, p. Sige-
fridus, prolog, medigro in epilog ze predstovo o »Jovinianu« 1. 1706. 
Skrb ze igre so imeli duhovniki, ki so učili v latinski šoli (instruetores), 
posebnih zaslug pa si j c pridobil zanje, kolikor njoremo sklepati iz skromnih 
kronistovih podatkov, Jožef Puepacher, dome iz Brezno, ki j e bil v Rušah 
cerkovnik in je obenem poučeval v osnovnem razredu (in elementaribus). Ob 
nastopu službe (1695) beremo o njem, da je bil »bonus actor in comicis«, ob 
2 Glavne misli sem objavil že v članku Verske igre v Rušuh (J 12. avg. 
1932). De po izva jan ja zaokrožim in deloma popravim in dopolnim, sem tam 
navedene inisli vključil po večini tudi v ta posnetek. 
smrti (9. m a j a 1721) pa. da j e umrl »poln zasbug«. Morda ni slučaj , da so eno 
leto za n j im umrle tudi predstave. Kot igralci so nastopali učenci lat inske 
šole (1680: a domesticis actoribus, 1693: a studiosa juventu te , 1717: a schola-
ribus); 1702 se omen ja kot deklamator domači duhovnik Anton Jakob Wein-
zedl, enkra t (1709) tudi t u j igralec, neki kapucinec p. Germanus. 
Namen jene so bile igre v prvi vrsti romar jem, ki so t ak ra t v nenavadno 
velikem številu p r iha ja l i v Ruše na božjo pot. Prav v letu, ko se j e uprizorila 
p rva preds tava (1680), poroča kronika, so začele p r iha ja t i iz soseščine številne 
procesi je (confluere coeperunt tu rmatae ex variis viciniis devotae pro-
cessiones). Število letnih obha jancev j e znašalo v tem času 25 do 36 tisoč, 
ï a k o j e ver je tno, da j e tudi občinstvo pr i predstavah bilo zelo številno, čeprav 
v t e j točki kronist brez dvoma močno pret i rava. Po n jegovem so bili gledalci 
»zelo številni« (numerosissimi: 1685, 1689, 1700, 1715, 1722; copiosissimi: 1682), 
bilo j ih j e »brez števila« (sine numéro: 1683, 1703; innumer i : 1702), 1. 1701. pa 
j ih n a v a j a celo preko 20.000. 
Ker so bile predstave predvsem namen jene romar j em, je naravno, da so 
se up r i za r j a l e sko ra j izkl jučno na tako imenovano ruško soboto oziroma 
ruško nedeljo, ko je v Rušah glavni cerkveni shod. To j e prva nedel ja po 
mali gospojnici — praznik Mar i j inega imena. Po večini so se vršile igre na 
večer pred tem pruznikom, v soboto (1680—1682, 1684—1687, 1689, 1700—1704, 
1706—1708, 1714, 1715), m a n j k r a t v nedel jo (1699, 1709, 1716, 1717, 1722), včasih 
pa tudi ob obeh dneh (1698, 1712, 1718). V zadnjo skupino j e t reba šteti pač 
tudi pr imere, ko se na splošno omenja , da se j e igralo dva-, tri- ali večkrat 
(1690, 1692—1697). Omenit i j e v zvezi s tem še predstavo »po navadi« (1688) 
in splošno označeni predstavi »v proslavo ruške nedelje« (1705, 1711). O b 
drugih dneh se j e uprizorilo le malo iger: 1683 na »malo ruško« (en teden po 
ruški nedelj i) , 1700 13. j un i j a deklamaci ja , ki pa se j e potem ponovila tudi 
na ruško soboto, 1702 na Štefanovo deklamaci ja na čast Štefanu Jamniku, 
1717 4. f e b r u a r j a (pustna?) igrica ter zadn ja predstava 1722, ki je bila na 
sporedu na ruško nedeljo, pa jo j e onemogočila huda nevihta in se j e nato 
vršila »naslednjo« nedel jo v 'mesecu , t. j. 20. septembra, ko j e bil praznik 
glavne bratovščine žalostne Matere božje, ki j e bila uvedena v Rušah 1. 1716. 
Snov igram j e bila po večini izbrana tako, da se j e proslavl ja la v n j ih 
Mari ja , posebno ruška Mali bož ja : včasih v kakem določenem svojstvu, n .p r . 
kot zd rav je bolnikov (1682), kot pomoč kr i s t janov (1683), kot strah Turkom 
(1684 — citat »strašna kakor u r e j ena vo jna vrsta« j e iz Visoke pesmi: 6,9), 
kot zvezda morna r j ev (1685), kot zatočišče grešnikov (1686), kot zaščitnica 
sirot (1687), kot zvesta Mati (1689), še večkrat pa brez točnejše označbe ali 
pa samo splošno kot mogočna in čudodelna pomočnica in podobno (1680, 1681, 
1690, 1692—1697, 1701, 1702, 1708, 1712, 1717). Iz jemno se n a v a j a j o tudi drugi 
motivi, vendar tudi ti deloma v zvezi z Mari jo kot pr iprošnj ico: 1699 »de S. 
Disma Latrone poenitente«, 1706 »de Joviniano Imperatore mire correcto«, 
1707 »de Guilielmo Aqui taniae duce«, 1711 »de S. Joanne Nepomuceno«. N e k a j 
krntov j e snov nuvezunu na sodobne, ak tua lne dogodke: predstuvu 1. 1682. o 
Marij i kot zd rav ju bolnikov j e bila upr izor jena v zuhvalo, da j e približno en 
mesec popre j p reneha la kuga, predstavi 1. 1685. in 1684. pa se nunašata na 
zmago nad Turki pred Dunu jem 1685. V deklumuciji na čast Štefunu Jnmniku 
1702 j e deklamator (morda tudi avtor?) Anton Jakob Weinzedl govoril o 
»Florindi, ki jo j e Jczušček izpreobrnil«. Kakor se vidi, so imele predstave 
izrazit verskovzgojui namen, kot snov za dosego tega namena pa so uporab-
l ja le razne čudežne izpreobrnitve, imele to re j po vsej ver je tnost i znača j tako 
imenovanih miraklov. L. 1709. j e kapucinec Germunus skušul preds tav l ja t i 
pekel (proti volj i domačega župnika!), pa si j e pri tem ožgal oko, brado in 
lice. V ostalih pr imerih snov ni navedena (1698, 1705—1705, 1714—1716, 1718, 
1722); isto vel ja o deklamaci j i 1. 1700. Tudi pri »kratki komični igrici«, upri-
zor jeni 4. f e b r u a r j a 1717, ki bi nas posebno zanimala, ke r morda ni bila na-
božnega znučaja, ne zvemo za temo. 
D a i m e n u j e k ron is t ig re s k o r a j brez i z j e m e »komične«, seveda ne po-
m e n j a , da so bi le to d e j a n s k o k o m e d i j e ; izrazi t i j e hotel s tem pač samo to, 
da ig re niso b i le t r aged i j e . 
O tehnični s t ran i upr izor i t ev so poda tk i skopi. O d e r j e bil n a p r a v l j e n 
na pokopal išču, in sicer »iz r a znega ze lenja« , v e r j e t n o v e j e v j a in drevesc 
(1680). L. 1689. so postavi l i nov oder , de loma zno t r a j , de loma z u n a j o b z i d j a ; 
1. 1693. so ga z vel ik imi s t roški razšir i l i (napravi l i »dovolj prostornega«) . 
Igra lo se j e v popoldansk ih u r a h (1680, 1703), po c e r k v e n e m opravi lu (1698); 
o eni p reds tav i beremo, da j e t r a j a l a t r i u r e (1707). 
Več zvemo o u spehu p r e d s t a v : bi l j e gmoten in n raven . Ze pr i prv i igri 
(1680) se z a t r j u j e , da se j e izvrši la »z vel iko k o r i s t j o za cerkev«; podobno 
1. 1689. P r e d s t a v a 1. 1690. j e pr ipomogla , da j e d a r o v a n j e na ruško nede l jo 
vrglo 300 fl. L. 1699. so bil i gledalci t ako g in jen i , da so daroval i 208 fl. A tudi 
v m o r a l n e m ozi ru so p r eds t ave učinkovale . O gledalcih beremo, da so »brez 
p r e s t a n k a ihteli« (1683), da so »se topili v solzah« (1699), da so se mnogi 
spokori l i (1714) in pobol j ša l i (1715). O preds tav i 1693 se izrečno p o u d a r j a , da 
j e bi la s p r e j e t a »z vel iko pohvalo«. L. 1696. zvemo, da j e p r eds t ava p r ines la 
»mladini zas luženo nagrado«, ni p a zabeleženo, v čem j e ta n a g r a d a obs t a j a l a . 
Ker so igre imele poleg d rugega nedvomno tudi namen , da se nas topa joč i 
učenci v e ž b a j o v lat inščini , j e v e r j e t n o , da j e t e m e l j n i tekst v n j i h bil la t inski . 
Če j e ta domneva prav i lna , so p r e d s t a v e za la t inščine neveščo pub l iko imele 
pač z n a č a j n e k a k i h pantomim. Nedvomno pa je , da so v la t insko besedi lo bili 
vp le ten i posamezni vložki, zlasti komični pr izori , v živem, l j u d s k e m j ez iku ; 
t a k a j e b i la p r a k s a v jezui t sk ih , še b o l j pa v bened ik t in sk ih igrah . Kot živ 
j ez ik j e v rušk i la t inski šoli poleg nemšč ine p r i h a j a l a in pr iš la v poštev tudi 
slovenščina. P o g o j za to j e bi l dan , k e r j e vel ik del učencev bil s lovenskega 
p o r e k l a in s lovenščine vešč, p r a v t ako n j ihov i uči te l j i . K a k o r j e razv idno iz 
k ron ike , se j e s lovenščina soupoštevala tudi v šoli, v s a j v n a j n i ž j e m raz redu , 
k j e r so učili organis t , c e rkovn ik in še k a k inš t ruk to r . Za 1. 1698. j e navedeno , 
da so »mladino poučeval i v nemščini in slovenščini« (in German i smo et Sclavo-
nismo) t r i j e uči te l j i , med n j i m i tudi že gori o m e n j e n i P u e p a c h e r , ki se dve 
leti p o z n e j e (1700) o z n a č u j e kot »zelo spreten« (solertissimus) inš t ruk tor . Ker 
j e isti P u e p a c h e r bil obenem agi len igralec, smemo pač sklepat i , da se j e 
oz i ra l n a slovenščino tudi v ig rah . To t embol j , k e r j e po s lovenski besedi 
bi la n e d v o m n a po t reba , s a j so se ig re u p r i z a r j a l e p red rušk imi r o m a r j i , ti pa 
so po vel iki večini znal i in razumel i samo slovensko. D o k a z za to n a m nudi 
k ron is tova be ležka za 1. 1700: t a k r a t so na nede l jo posvečen ja (dominica 
dedicat ionis — tisto leto 13. j u n i j a ) p rednaša l i nemško pesem, na ruško soboto 
in n e d e l j o is tega le ta p a so »pred zelo š tevi ln im občinstvom« isto pesem po-
novili v s lovenskem prevodu . Bilo j e t o r e j po t rebno , da pesem p r e v e d e j o in 
se j e še e n k r a t nauče , ako so p red r o m a r j i hoteli doseči resničen uspeh.3 
Iz vsega tega smemo pač z ve l iko v e r j e t n o s t j o sklepat i , da so b i le p red -
s tave v Rušah v s a j de loma tudi s lovenske. Besedila, ki bi l ahko služila kot 
nepos reden dokaz, so žal vsa p ropad la , k e r j e ruško župnišče ponovno pogo-
relo. To j e t e m b o l j škoda, k e r s ta p r a v ta doba in to pod roč j e zastopani v 
naši l i t e r a tu r i posebno pičlo in bi vsak donesek bil dobrodošla dopolni tev. 
Janko Glazer 
3 Podoben ozir na s lovenske r o m a r j e (in seveda tudi na domačine) vidimo 
pr ib l ižno sto let p o z n e j e v n e k a t e r i h ce rkven ih napis ih : ko j e r u ška ce rkev 
1. 1804. o b h a j a l a svojo ( legendarno) osemstoletnico, so to zabeležil i nad glav-
nimi in s t r ansk imi vra t i te r n a dveh o l j na t i h ppominskih s l ikah dvo jez ično : 
n a j p r e j v nemščini , na to isto besedi lo v slovenščini . T r i j e od teh napisov so 
še o h r a n j e n i in eden od n j i h (nad s t ransk imi vrat i ) se glasi: 
Dieses Bild w u r d e gemacht in dem J a h r 
Als h i e r das a c h t e Jub i l eum war . 
Ko j e ta osmi Jub i l eum biu, 
Se j e t u k a j ta Bild na red iu .