Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA fl Ust slovenskih delavcev v Ameriki. lep hope: CHelaea 3-1242 28. — Stev. 26. ItoOTtcrgd m Sffond Claw Matter September gtk 1940 al the Port Office *» New York. N. Y., under Art of Congreas of March 3rd, 187».__ NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 10, 1941 -PONEDELJEK. 10. FEBRUARJA, 1941 ii «A NFKAJ Vr£ KOT 'it n A dan dobivate C^LASJNARODA" it PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IzTzemši «ob«t O i 1 — nedelj In praznikov). $ :: Citajte, kar Vas H Volume XL1X. — Letnik XL1X. GLEZI BOMBARDIRALI GENOVO rzen napad angleške|0dhod |ta|janov iz iornance na največje :aljansko pristanišče [Angleška admiraliteta je leraj naznanila, da je v noči soibotc na nedeljo močan Idelek bojnih ladij tajno plul limo Sardinije in Korzike v meno zavarovano Ligursko [orje ter proti jutru pričel nnbardirati najvažnejše ita-[ansko pristanišče Genovo, [ot je nekoliko pozneje minira k i predsednik Wins ton [hurchill rekel, so bojne ladje lito napadle Genovo, ker je |rav lahko pričakovati, da bo-Nemci ravno iz tega prista-lisča skušali napasti franco-[o armado v Tuniziji pod po-|eljstvom generala Maxime Vevga uda. Ob istem času pa so angleški leroplani bombardirali Leglom in Piso. Angleške bojne ladje so na rse kraje velikega pristanišča rrgle nad 300 ton (bomb, ne fneneč se za italjanske mine, »dimornice, aeroplane in na baterije ob obrežju. je, da je bila med njimi križar-ka Renown, ki je v aprilu poškodovala nemško oklopnico Scharliorst; oklopnica M a -lava, ki se je že odlikovala v Abesinije Italija je tajno poslala vi — Vichy i»osebnega odposlanca, kij V Londonu je bilo uradno bo skušal pri francoski vladi zanikano, da bi bila v teku ka-izposlovati, da posreduje pri ka pogajanja med Anglijo in Predloga H. R. 1776 sprejeta v poslanski zbornici z veliko večino pomorski bitki pri Jutlandiji ^ UaUja spravi v svetovni vojni m katero. so j ^ ker se ^ (h Predloga št. II. R. 1776, ki dolpča kar največjo pomoč Angliji v njenem boju proti dik- angleski vladi, da privoli, dase Italijo glede odhoda italjan- j tatorjem, je bila v soboto spre-iz Abesinije izseli 80,000 laških skih naseljencev iz Abesinije. J jeta v posilanski zbornici z ve-kolonistov, med katerimi je Anglija tudi ne bi tega dovo-1 Hko večino. In sedaj je boj za 15,000 žena in otrok. Koloniste lila, razun i>od j>ogojcm, da se njo v senatu, ki pa bo, kot ka- liedavuo laški bombniki [»oškodovali; kri žarka Sheffield in ; lovita matična ladja za aero jsinci, ki iti iz Atoesi- Italjani nehajo bojevati v A-a bodo Al»e- friki. se bore na strani An- zejo vsa znamenja, po kratki debati tudi sprejeta- Sedaj jo i deluje elekrične potrebščine, j<» ima še v rokah-senatnU /bor za: že mesec'a avgusta zastavkalo 1 j gležev v Eritreji in Ahesini ji,1 'Tro^T med i zlu!evo- ki zaslišuje' kakšnih 15(H) delavcev. Zahte- plane Ark Koval o kateri so™ ^ " Addia H^emTr' n*™ osebnosti ki priča jo - vajo višje plače n; boljše de- piane Aik no\ al, o kuttn so pol,lsie Abesinije. «......, ;„ , l,rotl predlogi, ali pa za njo. MRS. ROOSEVELT PRI ŠTRAJKARJIH Predsednikova žena se je odzvala vabilu štraj-kujočih delavcev v Brooklynu ter nastopila na njihovi skupščini kot govornica. Pri Leviton Manufacturing; Company v BrokSynu, ki iz- Abesinski uporniki so že pre- Italjani že večkrat poročali, da so jo potopili. Poleg tega je bilo več manjših bojnih ladij. Angleži iščejo Saške bojne ladje Odkar je Italija vsiopila v vojno, skuša angleško sredozemsko brodovje izslediti ita-janske bojne ladje in se ž njimi »pustiti v boj. Taka priložnost pa je bila samo enkrat poleti, toda tedaj so laške bojne Navzlic uradnemu franco - 1 med Hararjem in Džibutijem. : Po teh progah že tri mesece skemu in ita1 janskeniu zanika- j lie V0Z;j0 vlaki, nju je bil proti koncu prejšnje-1 tfa tedna v Vichyju nekdaj.*; SWnci ^ naseljeni italjanski finančni minister ( grof Giuseppe Volpi ter je v Abesiniji skušal pridobiti španskega po- _r . v... , , v , - , J- * . \ zvezi s poročili, da skusa slanina .Jo«e relix Ivenueriea, TJ ... . . ... , , , 1 , • - , !. ■ . .Italija dobiti dovoljenje od da posreduje pri angleški via-1 . . .7, ., i- Anglije za prevoz italjanski h. . . 1,1. kolonistov iz Abesinije, pravi,111« vzet, predalniku podeljeno mu oblast z glasovanjem z ___1__i____• » . . __ v tem oziru obrnili na angle- Pričakovati je, da bo vnanji i odbor svoje zasliševanje še ta j teden skončal in bo predlogo predložil na deOato pondeljek. Poslanska zbornica je sprejela prvotno predlogo samo z ske sloge kot edinega sr< orocilo, da so se hajati iz Dzibntija v francoski. . : , i | ladje i>obegni!e. Z' včerajšnjim \dmiraliteta pravi, da je bil.napadom na Genovo pa so an-a drzni napad mnogo uspeš- gleške ladje pokazale, da bodo lejši, kot pa je bilo prvotno poiskale laške bojne ladje lomnevano. Elektrarna in to- njihovih pristaniščih. ,-ama za parne kotle v velik« j Napa(1 na 0clK)VO sniatraj<) j membnem času. Angleška ar- Ansaldo ladjedelnici sta bili inoniarigki izve(ionci za naj- Ivudo poškodovani m požari so (lrziiejg. mornariški čin, kajti.., inastali na pomolih skladnih ,bojnp ,adje V(lrle v jK>|)0lno- ( f za e operacije pa je kra-in na raznih vojaških predme-: italjansko „|orj in ni<0 ni. tek, kajti kmalu se bo v Abesi- t,li" . t. , . . , .. . kjer srečale nobene laške -boj ' Pncela dezcvna doba' V tej bitki so Angleži tzgu- Iaj,.c J------—----- bili-sa.no en aeroplan izstrelje-1 Tq ^ dr/ni na pa sta bila dva italjanska (^ y lagko 4a najbrže ne bodo vatov iz Primorske in Istre iz-ugodili Italjanski želji, kajti s | selilo v Abesinijo, ker z razvitem 'bi bile prekinjene važne merami v svoji domovini niso vojaške oj>eracijc v zelo po- bili zadovoljni. Ti zastopniki skušajo angleški vladi dopovedovati, da so po sili in proti svoji volji italjanski podaniki in da zavzemajo v Italiji manj vredno stališče kot pa Italjani. inada prodira po Gondar cesti proti Tana jezeru v Abesiniji. ae ropi a na Koliko bojnih ladij, katerim je poveljeval admiral sir .T. Somerville, je izvedlo ta drzni natpad, ni znano, toda jih je moralo biti precej. Znano pa strum'*. V dcceiufbru so namreč angleške bojne ladje vdrle .skozi Otrantsko morsko ožino v Jadran ter so bombardirale Valono. Tudi tedaj niso videle nobene laške bojne ladje. "NEMČIJA NE MORE NAPASTI AMERIKE" Tako je izjavil pred posebnim senatnim odborom general Wood, ki je bil začasa svetovne vojne generclni kvartirni mojster ameriške armade. LASKA ARMADA V AFRIKI POPOLNOMA UNIČENA — SEDEM GENERALOV VJETIH Pred posebnim senatnim od- j borom se nadaljujejo za^liŠa- |se mi je zdela izredno zanimi-nja glede predloge, ki bi dala va, — je nadaljeval Wood, — predsedniku pravico povsem ker sem takoj vedel, da je voj- 1 neodvisno odločati glede pomo-j'na neizogibna, če angleški vo --------Angliji in drugim državam,jditelji kaj takega javno govo- Poročilo iz Kaire pravi, da, poroča no, toda more se klepa- ki so v vojni z diktatorskimi (reje angleška "niiska ariiia*la", ti, da je bilo ubitih okoli -o i državami. na eni svojih zadnjih skupščin n->n- Edinole v slogi lahko ,io-povabili ženo pretlscnhii k a lseže,no boJ;° življenje pogi-Roosevelta, ki se je vabilu od-!J°' ^linole v slogi lahko upamo z val a in imela značilen govor ! t,a zmago v veliki amr-rišk bor-v 44National Hall". hu ir°Ja P^>tovanja po deželi so me prepričala, da v tej sme ......., i Navzoči so zapeli <4God | rj dobro napredujemo. Sedanja nadpo.ovimo večino in da to Bless America", nakar je sto- kriza nas ,la j,. u,0 I sodelovanje prineslo nam v-srečo in blagoslov. v Afriki popolnoma uničila la-l tisoč Italjanov in okoli 50,000 Poleg drugih je bil zaslišan ško armado v severni Afriki, ko ranjenih. Potemtakem i m a: tudi general Rebert E. Wood, je zavzela Bengazi. Južni del angleške armade, , . ... ,. _ ,. i niti italjansko cesarstvo v A- je z veliko naglico prodiral skozi puščavo ter je laški ar-J 11 *l" ..... . , ... , , .... Angleži, ki prodirajo dalje nmdi odrezal pot za umik jui..' , ^ 1 . , ' .. 1 , n , , . • od Bengazija, so ze dospeli do od Bemrazija. V»lod tega se je A '3 .. * \ . , . , . ^ .. v .... , , t.1 Agheile, ki se nahaja na podalo na tisoče italjanskih .. ® ' . 1 . , J j najjužnejšem kraju pristanišča vojak(rv% s.d El A^Ilei]a je 150 niilj Angleži «o v Bengaznu tudi . j i i> , . ... ... . , * i jugozapadno od Bengazija. dobili velikanske zaloge žive- J ° 1 ® J za in vojnega materjala, kate-. Angleži še vedno čistijo boji- rega Italjani niso mogli uniči-1 »če južno od Bengazija. Pri Aretacije v Zagrebu Kot pravi poročilo iz Beo- maršal Graziani še kakih 25,000 ki je bil za časa svetovne voj- oiiioči niti njimi tudi 7 generalov—en ar- ko premeriti. General se prav po zraku in med angleško ar-|madni general, en korni gene- dobro opominja, mado v L ibiji in med Tripoli-j ral in pet drugih generalov, som je samo še majhna laška, Med vjetimi je tudi gen. An-razbita armada. V TripolUu i nibale Bergonzolli, o katerem pa čaka Italjane francoska ar-J je bilo napačno poročano, da je bil vjet pri padcu Bardije. Tedaj je na predvečer predaje Bardije pobegnil z motornim čolnom. inada po poveljstvom generala Marine Weyganda. Maršal Graziani je imel armado 200,000, predno je general sir Wavell pričel svojo veliko ofenfcivo is Egipta v Libijo. V teh bojih je bilo vjetih 125,000 Lahov. Koliko jih je bilo ubitih in ranjenih, ni bilo prav kalešnimi težavami se je izvršil tekom svetovne vojne transport dveh mi-iljonov ameriških vojakov v Francijo. Wood je govoril leta 1936 s; sedanjim angleškim ministrskim predsednikom Winsto-noin Churchillom, in slednji mu je rekel: Nemčija postaja čedal j e gleški klub v Zagrebu. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo Poročilo iz Runa pravi, da se bodo okoli srede februarja pričela v Opatiji a!i na Roki ]«> gajanja za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Po novi pogodbi bo Italija skuša-jla prodati Jugoslaviji več tek-'stilnih izdelkov, zlasti iz um' - se kongresni k: prepirajo s'amo na podlagi "vojna ali ne vojna." drugimi besedami,*' je rt-kel Willkie, "nasprotniki pomoči Angliji trdijo, da bomo, ako Združene države daio pomoč Aii'sriiji, zapleteni v vojno, Dve stavki uravnani Y Bridgeville. Pa., sc je vrni lo v tovarno Univer-al - Cyclops Steel Corporation l-t'x-izdelovalcev orodja, l-totnk«. je začelo delati v neki d^tr«»itak i tovarni 1500 delavcev. «'•!;» nov CIO unije avtnih delavcev. V obeh slučajih je vladni zastopnik upesno posredoval. Pri Allis-Chalmers tovarni v Milwaukee in pri Tntenia tional Harvester Com pain v Chicago, III., še vedno štra j-kajo. Pogajanja h' poča-i ?n-produjejo. In doslej ni !» !»► z.-i-, iznamovati še nobenega 1» -t « nega uspeha. Manj tihotapstva Državna zakladnica poroča, - da je bilo lansko leto v «!«*<.-!! ako pa ji ne damo pomoči, moremo ostati v miru. To pa ni dosti manj slučajev but leganja, re-siiično zatrdilo. V resnici je| ponarejanja denarja in kup-i moje mnenje, ako Angliji po- je z mamili kakor pa prejš-.jii magamo, 1k»iiio mogli izostati leta. Posebno se j«' zmanjšalo izven vojne, ako pa Angliji ne število tajnih žg|anjekuhov pomagamo, se bomo mogoče'južnih gozdovih, kajti vladni zapletli v vojno.' Jt talci jih prav lahko iz-dc!«' PARNIK ILE DE FRANCE NI BIL POTOPLJEN Odkar so Angleži pričeli s svojo ofenzivo in so zavzeli najprej trdnjavo Sidi Barrani, močnejša. Ne bo kazalo druge-je bilo vjetih 19 laških genera-| ga, kot da jo uničimo, lov in eu admiral. — Ta Cburehillova izjava tne svile, v zamenjavo pa od Jugoslavije kupila več vine in rud. bo zi- Ako je v Vaši nasel-bini za stopnik 4'Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-Amcrikanski Koledar za 1941. Posadka ameriškega tovornega parnika "Steel Traveler'* zatrjuje, da je v Singapuru videla veliki francoski parni k "Ue de France'*, kjer ga Angleži predelujejo v vojaški transport. Lansko leto je bilo poročano, da je bil *par nik potopljen, "GLAS H AII O D A" — New YoA Monday, February 10, 1941 GLAS NARODA" (TOUS or TO OwMd atd PiMtaM tar 81«TCnlc Prtllihliu Ctapuy, (A Corporation), rruk itetor, PmUeat; J. Lopcha. Sec. — Place of boalneaa of ttae *>n*>NrV>a ami addreawn of above officers: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK. N. I. 48th Year Naroda" la ironed every day except Saturdays, S and ays and Holidays. Kalwcripeloo Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Zi cel o leto velja list mm Ameriko in Kanado $8.—; sa pol leta $3.—; aa tS trt l~ta »1.80 — Za New York aa celo leto ST.— ; sa pol leta $3.00 Za tnosematvo sa celo leto f7 —; za pol leta $3JM>. J« (Vat Naroda" izhaja vsaki dan izvzemfii sobot, nedelj tn praznikov. H.I.AN NARODA" 21« WEST 18tb STREET. NEW YORK. N. I. >: CHeiaea S—1242 Dne 12. februarja bo minilo 132 let, kar se jo Abraham Lincoln rodil v zagozdju Kentucky. Dandanes, morda še holj kot zn njegoveiga časa, v drugi veli-ki krizi ameriškega naivda, je ono, kar je on zastopal, v mislih Amcrikaneev. 1 NEMCUA IN JAPONSKA Za zvezo med Nemčijo in Japonsko ni bilo nobene nujne potiebe. Razmere pač zahtevale, da sta sklenili že vsaj na videz večno prijateljstvo. Medsebojna ljufbezen ni narekovala te zveze. Amerikanec, ki potuje po Japonskem in Kitajskem, sreča do»ti Nemcev. V pogovoru z njimi se prepriča, da ne marajo Japoncev, prav posebno pa ne njihovih metod. Japonci pa že od nekdaj občudujejo Nemce, še bolj so se pa navdušili zanje po kapitulaciji Francije, le tega ne morejo pojiuiti, čemu se Anglija tako dolgo in vztrajno ustavlja toliko močnejšemu nasprotniku. Japonci pravi jo: — Sovražniki Nemčije so naši sovraž-. i. Cilji Nemčije so clični japonskim ciljem. Nemci in Ja-on • imajo iste namene. Co jih bodo dosegli, bo dobro za oba iro ia, če jih ne bodo, so pa i-zigrali svojo igro. 'ilK>LM*i se zavedajo svoje moči, ki je pa v primeri z netivu močjo le slabotna. Zato Nemce v vseh ozirili posnemajo in jim okušajo postati enakovredni. Njihov cilj je, ustanoviti skupino totalitarnih japonskih držav ter organizirati nepremagljive mehanizirano armado. Težko je pa dobiti na Japonskem Nemca, ki l>i priznal Japoncem kakšne uspehe v tej smeri. Vsi pravijo, da jim manjka Hitlerja. Manjka jim pa poleg tega tudi kruha in enotnosti, ki omogoča nacijem uspehe. Pa še nekaj poudarjajo nacijski {poznavalci - japonskih razmer. Pravijo namreč, da se je na Nemškem hitlerizem razvil iz naroda, dočim je japonsko prebivalstvo brezbrižno in se mu ne ljubiti niti misliti. To opravi zanjo peščica voditeljev, med katerimi pa ni potrebne sloge. Izza podpisa pogodbe med Nemčijo, Italijo in Japon-prihaja na Japonsko vsopolno nemških "turistov", ki skušajo vzgajati japonski narod. Tozadevne uspehe je mogoče že. marsikje opažati. Borzne in trgovske omejitve izvajajo natančno po nemškem vzorca. V japonskem notranjem ministrstvu je agent nemške tnjne policije, ki pomaga japonskim uradnikom čekirati dozdevne tujtzemske agente in njihovo delovanje. V Nemčijo je cAbraham Lincoln, Ameriški velikan se je rodil pred 132 leti. skusom* oii-Pnmisk«*ga da čaka najvišjega povelja. X: redkodaj pojavi v jav- kolena, Amerika! Pripravi »e kajti ure so ti štete! m nei s« ti. sVt - ta" je dandanes ravno tako na j vn,a ze v svetovni vojni utrudilo za ranjence ter v mir- mestu kot pred tremi četrtimi stoletja. ! nem času podpirala številne JEČA KOT GOSTILNA. Okrožje Gail Bordi n v Texa-Mi j<' jtosebno pi lio.-no na to, da nima med svojimi prebivalci nobenega odvetnika- nobenega zdravnika in tudi nobenega duhovnika. Okrožje meri kakšnih 1000 štirjaških kilometiov Chamberlain, Lothian. Cza-ki, Metaxas . . . »Sli so skoro drug za drugin . . . Pravijo, da smrt ne izbi ra, pa se zdi, da je kar izne nada začela kositi pri vrhu . . Le verjemite mi, fantje, n več daleč čas. ko bo Primorjq Angleži bombardirajo vpadna pristanišča Angleški letalci so sinoči bombardirali vpadna pristani-1 v zasedenem delu Franci-! bolnišnice, kamor j" prihajala d< li Texasa. tu ii tm- železniške, pogostmna na nenapovedane Potem se ne -memo čuditi, da obi ke. da l>i videla, ali je vse jtam tudi ni nobenih bank in g<»-v ledu. se temu delu sedaj po- stihi. Njegovi pn-biva'ei se sv< ča |>opolnoma. ibavijo v glavnem z živinorejo. i nima nobene /v« z drugimi]spet naše ... In Kras bo nas] Gorica. Istra in Tivt. s<»a Pr«'stelonas!e» je ol» začetku uik vf)jne p«>vel Humhi rt jeval ženistvo. Gosp«xlarski sirtem dirano Je bil° 0010 obrežje od južnih držav je bil odvisen n I Boulogne do Calaisa in na neka dela sužnjev. Suženjstvo ni bi- krajih so nastali požari, lo nekaj novega v ameriški po-i^ijih plameni so švigali J>0fK) litiki Že za desetletja so pri- čevljevisoko. staši oilprave suženjstva, tako-' ----- zvani abolicijoni-ti, vodili pro- I PLAZ ZASUL DRVARJE. je. Ti napadi se že vrše nepre-i vo:ski na a, sk; frontj p{) stano od torka ponoči, noč in dan do danes- zjutraj. Bombar- Le redkokdaj kakšen j>«»t-nik izgubi v t* kraje in tako ni čudno, da niso poskrbt li za Po četrtini stoletja se lakomnost maščevala. bo odpotovala japonska vojaška komisija, dočim pošilja Nemči- - ^ fl 1 o < 1J!i t' ! ^ i ^V^i ^ " *'' S S('vorne!ra Saharina poro ja nB Japonsko vojaške in mornariške izvedence. Nemški agitatorji, ki so začeli že preti leti postavljati temelj razširjenemu osišču, so izredno delavni. Svoje nauke širijo s* pomočjo filmov, časopisov, maga-7inov in predavanj. Eden najvplivnejših japonskih časopisov* je v nemških rokah. Navzlic svoji spretnosti pa Nemci najbrž ne bodo dosegli svojega cilja. Japonci so namreč v gotovem pogledu zelo ponosen narod. Narekovati se puste le nesreči, vprašanje, < a-1, nove pok raji- skozi 7 ^jj vi?okf, zasnožl.lu. ne na r^padu bi prevzele s,s- K0zd0ve ni,so mo n 2 je Lincoln kandidiral za doslej pa se jim je naglic vsem senatorja v držav, Illinois pro-;naporom poslV(,ilo izko ti 2H flT Z < katerimi iih ie bilo poslednji kot nmogi polit,carp snimi t živih K(>r j(i ()<] vseh .asov in krajev se n, ho- ncsr^e prc;,() že V0(, (lni ni no tel ootujejo. < trni nr novno svoje mesto kr>t generalni inšpektor p hote ter nadzoruje v tem svoj»tvu stalno čete, ki c«lhajaj<: v Grčijo in Afriko, isto tako tudi «leželuo bran»Y)o. i Pripada tmli vojnemu svetuj Njegova žena je kot nadzornica italijanskega Rdečega križa menda najbolj zaposb na italijanska princesa. Tmli ona ima izkušnje v tej stroki. Med a-b,"-insko vojno se je odpeljala v V/hodno Afriko in je kot bol- uspe, da hi našli prenočišče pri kakšni družini, jim ne preostane drugo, nego da poiščejo ječo, ki "mi ie kot prenočišče na razp- lego. Tako nazadnjaki feli nai>r -dni) namreč lin ' je iz 0:)i! Bordena vendarle niso, da jM)log toliko drugih stvari nr imeli tudi OBISK A' našem uradu se je zglasil ničarka stopila v aktivno duž- Fr.nik Andrew Rink, ku- bo. Sedaj >e bavi zlasti z in- il;iJ. „., petrolejskem tankerju pekcijami lazaretov ter sam-1American Petroleum Compa- iz Ljubljane do Lizbone se je Pred nekaj dnevi je bivši nemški kajzer praznoval svoi 82. rojstni dan. Ali bo usoda res tako krutaJ da mu bo dala Še ilrugič dočakati ponižanje Nemčije? Pred menoj je pismo, v ka tereni vošči ljubljanski župan j ameriškim Slovencem vesele! božične praznike in srečno novo leto. Pisnim je bilo oddano 13. decembra v Ljubljani. Jaz sem ga pa dobil v roko 27. januarja. Za pot iz Lizbone na Portugalskem do ne\vyorškega poštnega urada je potrebovalo pismo dobrih štiriindvajset ur, tetskih postaj v v lensestih. ki so jih napadala britska letala. Y Brindisiju jo <>l> takšni jnili-ki inšpEcirala tmli bolniško ladjo, ki je pripeljala italijanske ranjence iz Afrike ter Albanije. jny "Traiiisoil", ki vozi petrolej in bencin poleti j»o Velikih jezerih iz Toledo, Ohio v Montreal, Kanada* pozimi pa ob a-meriški obali me«I New Volkom. Philadlphia, Pa. in New Haven, Conn. NOVI ANGLEŠKI POSLANIK V WASHING TONU Novi angleški poslanik lord Halifax (levo) v razgovoru s p o«! predsednike m Združenih drŽav Henrj-jem. A. Walla cem. pa vozilo nad 24 dni. Odkar je vojna, so namreč med evropskimi državami strahovite razdalje. Vse kaže, da 1)«» Haile Selassie sp«»t kmalu zasedel abe-sinski prestol. No. saj je navsezadnje prav. Ne bom trdil, da je k«love ka ko uzorno vladal svojemu narodu, zdi se mi pa, Febmary1941 - VSTANOVL JEN L. 189» GXAC KiOPBIVEC: Zakonski možje verjo„ < I o vek bi ,-koraj »tožna siika jesenske okraji- enkrat v ogenj, zato se izognem le zakonskim zvrtam n pri-' viničarjuiiK, ki sem jih odkril, ladua. M ir tei |K)s< )pno iisi- in hočem govoriti o zakonskih »anje življenjske sil ** pri rod i možeh, o njih tožbah nad ženama bržkone razkrajajo^ vpliv mi, kakor sem jih čul zadnjic čala v živem pomenku dva hi vasi pa me ne mika hoditi še!ti lilči nebeško lilč zadobiti, vernim dušam vicah pa mir izprositi !'* je pozdravil pivce: "Bog vam daj dober večer.'* Vsedel *>e je k mizi, kjer -ta ti- ia zakoniki obroč. Trkaj elo-jv krčim, ek iz dneva v dan ja utje : po-1 Kakor nekoč, je še tudi da-eava, dis ji blizu čas, ko -e bo nes življenje v sro-tilnah na va--ivFjenje začelo razvije t: med si razgibano. Krasi ga petje tiiimi st nami, 'cjer odmeva'pevcev, ki razkladajo drug leherna U-eda |w> ."e* t krat (drugem nvvoje težave, se obje-'jer se čuje vsaka vtopinja. niajo v znamenju sočutja, toči-idi vsak pogled, kjer je ko- jo soac nad lastno nesrečo, do-icc prostosti in svobode, -'oiiMM»i za pH mnoge zakonca dalje o ljubicah in o belili kaiu-m -a.>1. življenje v njegov! bli-Jricah, dokler se jim veselje lir ni ]Mi uokor . Tonila ! prir.e- pretvori v grenkobo. Toda da- tudi \ le vrste /v ■».< /are's ] m»s ne poje v gostilnah kmet, :proM"enja, zato .o -pjtniedt li- kakor je I »a je nekoč. Ta pride •a zakoncev vedra. ni j skromno k fari, kupi v trgovini jih pa potemni, ".itut'n.. tu sta-1 kar potrebuje., nato irre domov tejo in l.esede na jezik ♦ -i ;iin pohlevno in sklonjen v dve gu-acsti ijo kakor bi ;im 1 > ;>icz-jbi kakor bi česa sramoval. ii" konice. I Pač pa prepevajo prekupčeval- vojo skromno plačo kra druga w«*m -i prelista vi jal j si težko privošči pnžfrek do-\ dno v na jlepši luči: dobrega, brejra vina. kakršno imajo tia-blagega, razumov a joče ca, brez vadi 10 na mizi kupci, trme, brez ostrega jezika, brez J Mrak je ve>il na runi' nka-bruta ne kljubovalnosti — bi- sto listje lesov, ko sem vstopil tje z nežno čutečo dušo ki mi »pregleda nerodno napako ter v gosti'no. kjer so pravkar prižgali i lie. To ni bil« ena tistih me ne gnjavi zaradi nje tetine gostiln, kjer >o košati za točil-in tedne. Nedavno so mi pa ta , no mizo zdohajoča natakarica deal razpršili zanimivi do- rodku Napravil venskih goricah. Ne za stran krajev. To p« znam in vem. kam je truba iti. če si hoče človek privoščiti potrled na pristno lepoto. C'ul s< m namreč da so nekje vini-čarji, ki se jim godi slabše ko našim Občutil sem bil že na lastni koži posle-dice razkazovanja razmer na bledih lic in trudnih izmtili oči. ki zro po gostilni otožno in za-em izlet po Slo-j vidljivo. Bila je pivnica, v kateri je stregel starejši moški, tih in mirt n, kakor l>i -e bal samega sebe. Prižgal je luč, pogledal v vedro utripajoč plamen. potegnil z glave ponosen klobuk ter začel moliti angelsko češeenje. Ivo je končal šo pobožno zeljo. ki jo jo izrazil z besedami: "Beg nam daj po to- 81 SLOVENSKO - AMER IRANSKI X/ 1 1 :: ZA LETO :: Ivoledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH/* ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto laiifco iiodUete w uuuukab imSolI rent*, fr prebirate w Zrirufenih driifttL mlajša človeka, prisluhnil njenemu pomenku ter dodal tu pa tam besedo. Name je očividno pozabil. Snov pogovora ga jc morala živo zanimati. Skušnjava, v kakršne sr-m padel j iz. bi zapeljala še zna-čajnuejšega človeka, da ni prisluhnil. Žene. žene. neznosne zakonske polovice! — To so bile predmet pogovora. Enakopravnost žene v javnem življenju je baje zakrknila nj'mo srce in iružinNka sreča je razbita. Kljubovalnost. trma in preo^it-11*1 ponos so ji zameglil- dušo, in kakor je v prejšnjih sto.etjili ravnal z ženo mož, tako bi hotela zdaj zrna ž njim. Ve privošči mu prostosti, zanika do- Dvoletnica vlade Drag. Cvetko vicaemmmm*«*«* KNJIGE SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Politični krogi in tisk v Jugoslaviji posvečajo posebno pozornost dnevu 5. februarja letošnjega leta zastran tega, ker je tega dne Dragiša Cvetkovič sestavil vlado. Ta datum privalblja v spomin politično stanje, v katerem je bila Jugoslavija pred dvema letoma, ko je Dragiša CVet.kovič na poziv kraljevih namestnikov sestavil novo vlado. . Jugoslaijo je do tistega dne upravljala in votlila vlada dr. Stojadinoviča. Poleg vseh pozitivnih strani, ki jih je imela politika dr. Stojadinoviča. je imela ta dva silna nulostatka: Puedvsem ni dr. Siojadinovič nikakor razumel tega. da je bistvo notranji ureditvi Jugoslavije rešitev hrvaškega vprašanja, in potem je dal 011 jugoslovanski zunanji politiki, kolikor je bila ta njegova, nekakšen značaj odvisnosti. Toda glavno vprašanje je eden najvažnejših razlogov, vsled katerih je moral dr. Stojadinovič podati ostavko, je bile pač hrvaško vprašanje. Dr. Stojadi-novič je menil, tla si* je Jugoslavija mogla poleg desetletne borbe in odpornosti hrvaškega naroda stabilizirati na mrtvi točki. Ali drugi činitelji, pred-v-eiu knez Pavle, so pa ume vali položaj tako. da se m« re re-iti vprašanje jugoslovanskega da se sporazum, ki je bil 11a mrtvi točki, oživi, razvozlja in privede v delovanje. Cvetkovič je takoj čez nekaj tednov po sestavi svoje vlade pohitel v Zagreb, da se taan >e-stane z dr. Mačkom v katerem je srečal človeka, vsega pripravljenega za razgova rjanje « ciljem, da refti usodo hrvaškega naroda v okviru Jugoslavije. Ko je bil ta pogoj zatrjen, je bilo Cvet ko v i ču jasno, da se bo rešitev hrvaškega vprašanja u Tesničila in utrdila. -In čeravno so razgovori nekajkrat zastajali, >0 vseeno prinesli uspehe zato, ker je bilo na obeh straneh mnogo dobre volji, uvidevanja in razumevanja. Kvropa je bila tik pred vojno. Zato je bilo treba rešiti usodo Hrvatov in usodo Jugoslavije. Dr. Maček, kateremu so prihajala poročila z vseh strani, se ni ]>!< puščal iluzijam, nego je jasno in konkretno iz- di zagotovi popolno sodelovanje Hrvatov v notranji in zunanji politiki. V-se mobilizacije, ki so bile izvedene v deželi, so naletela 11a polno »soglasnost in otfcsiv Hrvatov in Srbov. Poleg tega je bilo ekonomsko sodelovanje popolnoma lojalno, a zunanja politika pa se je vodila s tolikšnim smislom za skupno-t kakor vsa druga politika v deželi. Poleg notranjega učvrščanja razmer je dala ta vlada ob prisotnosti dV. Cincar-Markoviča naši zunanji politiki značaj stroge nevtralnosti in nenave zanosti ne na to, m stran v xporu. Ta politika jc učinila to, da se je Jugoslavija] našla tik prid vojno na strani tistih dežel, katerih narodni in državni eb-tanek ni bil od nobene strani niti stavljen v vprašanje, niti ne ogrožan. Zunanjo politiko dr. Cincar- Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično op:sal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in na ono j pozablja, toda strast do igra-»lii»L-;i 1.. jjja ^ aikdar ne mine. bral edino pravo pot. določeno Al ar kovica je povsem razumel usodi Srbov in Hrvatov in Slo-jtudi dr. Maček. Kakor veliko vencev, pot notranjega spora-(število srbskih politikov tako znina na pookvarjeno- -edanjc Lra časa, ki je kakor močvirje IPredseilnik nove vlade Dragiša Cvetkovič pravzaprav tudi ni ume val te svoje vlade drugače kakor vlado, ki ima prine sti rešitev hrvaškega vprašanja. On je v tem pogledu podpiran od krone in uživajoč njeno popolno zaupanje nastopil z obilico iskrenosti, politične načelnosti in poštenosti. Njegov prvi nastop je naletel na prav tako iskren odziv tudi pri voditelju hrvaškega naroda dr. Mačku. Govoriti o dvoletnici vlade Dragiše Ovetkoviča, se pravi po tem takem govoriti v glavnem o vladi narodnega sporazuma, o vladi, ki je udej-stvila sporazum meti Srbi in Hrvati. Tn«čeravno je bil sporazum dejansko uresničen dne avgusta 1939. je tistih par mesecev pred njim služilo za to Posebna priloga: Trik ualjevidi w barvah: BVROPA ISTA If 14.1 EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA 1WI NAROČITE GA Se danes Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za L 1941, in Priročni At-bi (38 banrmik zemljevidov) — vse ikupaj $1, brine, ki si jih je pridobi, inr.z v teku deset in deset letij T.jn-,,"^jf„oviini do-odkile bosunm«: ga euva v svoji bi:/.,- t(ida^ S(, na?||o modnji vi. ni. mu dela moralne pridne tcrjv011(li v skupneni življenju med 8rl»: in Hrvati. , v , Vladi Dragice Cvetkoviča. Zato da ga hoče dom;:, ker soj podpirana od d-eh odličnili po-priložnosti za grešne prestopke|!itikov hl državnikov, dr. An-tokrat lažje kanor so ^ e kdaj,toi)a Kc/l.oAca in dr ^ Spaht% j je imela naloem prepričan. O" nista pravična do žen. in da oi i»ema-ra tale natakar povedal o -vo ji ž(Mii tudi kaj dobrega. kf» bi ga ]»ustila do besete se ženili, povejte?'' Oni se je umiril, se nasmehnil in začel pripovedovati. Bil je star pet in štirideset let. ko ga je zapustila pa m** t. da se je vdal prigovarjanju ženske, ki ni innela pare premoženja, njemu pa so goldinarji gledali celo rz žepov na telovniku. Ona se mu je sladkala in ga spravila do oklicev in potem -e ga ie tiščala do poročnega due, ne da bi se je lahko otrese!. Poroko je določil župnik na nedeljo ob treh popoldne, kakor da bi vedel, da je zanj popoldanska ura najprikladnejša. Svat je so se že zbrali pred hramom, ura je kazala že skoraj tri, njegovega starejšinarja pa ni hotelo biti od nikoder. Stopil je pogledat v svatovski obleki, čemn mfc>ž mudi. Naišel ga je doma za pečjo pijanega. Predpoldnem je hodil v gorice, pa se je opil. Vzdrami! ga je in ga spravil s .-eboj. Xa poti ju je pred neko kočo ustavila želarka. "Še kupujete teleta, Kekec?" ga je vprašala. Poeabil je.Jkam hiti, zasluztk pri teletu ga je zanimal in ji je odvrnil: "Seveda kupujem. Sem ravno na takšni poti. Če imaš kaj za proda- ' illMMM Ilir . i •.■1 . i . , TTi-»-1* L- n *i boljših močeh prizadeva ostati Hi vat>ke je Dragiša C vetkovie. . . . . \r, * - * i i , .izven nje. 10 je cel smisel 111- kot poverjenik krone dosegel , , . ,. .:' tisto, kar — 1 ^"vair-ke zunanje politike. se ni posrečilo niti. enemu srbskemu državniku oa do vseh |»o-membiiej^rh srbskih ]»olitikov. Pa naj reč,- kdo, ka»" hoče, u>ta novitev banovine Hrvatske j«* najzdiavejši ]M»litični čin. kar jih je Še bilo udej-tvenih v Jugoslaviji od njenega početka sem1. Jugoslavija je bila neprestano v krčih. Neprenehoma je stala tik pred notranjimi spori in razdori iz tega edine- Sili ist gos!ovan-k( ki j« neprenehoma šla za tesni, tla ostane le in v prvi vrsti nevtralna tako proti osi^ču kakor preti zaveznikom. Ta politika nevtralnosti je naletela na veliko sinfpatije naroda v II?vaški, Sloveniji in Srniji. Kdor je videl razvoj te vojn* . zlom nekaterih velikih držav, med katerimi jo tudi Franci ja, mora priznati, da je to. da jo Jugoslavija doslej ostala |»ii živijo n ju. neprect uljive vrednosti za ga razloga, ker ni bilo rečeno, „ .. , . . . tJ . . v f x> materijami 111 kulturni napre- nrvasko vprašanje. Knez Pa- , , „ , ' vie in Dragiša Cvetkovič lahko v enaki mer: rečeta, da nista z rešitvijo hrvaškega vprašanja samo zapisala zgodovinskega tlela, nego ^la sta obenem tudi dala Jugoslaviji najzdravej«šo in najkrepkejše lice. kakor ga ni imela še nikoli v taki obliki. Vlada o-vsem lahka, je vlada vendarle našla pota in načine za to. da izpolni vse svoje obveznosti do banovine Hrvatske in omogoči udejstvitev popolne hrvaške s a mouprave, a obenem pa da tn- ti, laliko napravim." Ko je bila kupčija sklenjena, se je Kekec spomnil, da je prav za prav ženin in da se nuudi. Vse se je še izteklo dobro, le žena ni mogla nikoli pozabiti tiste kupčije. Smeh je pozdravil konec njegovega pripovedovanja, pili so na račun takšnega dogodka, nato pa se je pomenek o ženah nadaljeval. "Moja nima srca," je povedal pivec. "Moja nima ne srca, ne duše. manjka ji pa tudi zadnji drobec vesti," ie odvrnil drugi. Kekec je pritrjeval. dodal 1 u pa tam kaj iz svojega, ko pa je vstopil v sobo velik in močan človek, so umolknili. "O, ti prokleto, o, ti prokle-to!" je godrnjal prišlec krev->iaje k mizi, kjer so sed'eli oni. "Baba mi je zopet ušla. Pobrala je denar in izginila. O, hudiča! — Petdeset le sem živel brez žene, nazadnje sem :-o i m ' • ujel in zdai mi tlela .to. — Ko je doii*a. se znaša nad menoj, ko jo prime, pa gre. O hujdi-oa!" "Vsi so usmiljenja vredni," lek našega naroda. Obenem je tlal razvoj dogodkov v "K v roju in po svetu j>rav takšni f>oli-tiki. Vse, kar -e je .los ej zgodilo v Kvropi. >amo potrjuje to tla je ta politika ustrezala stvarno življenjskim interesom dežele. Tem bolj. ker ni ta politika nikdar ob katerikoli priliki pomenila odpovedi narodne in državne suverenosti, <:-krujt-nja naših meja. žalitve ali ponižanja narodnega dostojanstva, nego izključno, čisto in jasno izvajanje politike ne vtralno-ti. Jugoslavija je danes z Bolgarijo in Turčijo ena tistih držav, ki so jm zaslugi takšne politike ostale na moči predstavljajo veliko moralno in vojno silt). V slučaju, če se ima ta vojna hitro skončati, bo Jugoslavija zato. ker je ostala neprizadeta in nepoškodovana od vojne nesreče, predstavija- ših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Poštnino plačamo mi. Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. se je oglasil Kekec. "Ko bi nas žene hotele vsaj malo razumeti." Ostali so planili: "Xikoli nas ne bodo. Prerahli smo bili. Morali bi si jih vzgojiti o pravem. času." Tiho se je privlekel v sirlnj manjši človek, nemara trgovec. Negotovo je stal sredi soJk% na to pa je j) r i sedel h glasni družbi. "iTa nemara nima žene nad seboj," sem pomislil, "tako mirno se obnaša." Pojiil je nekaj kozarcev vina, omahnil na mizo in nmkoma izdavil: "Nocoj l*on* spal tu. Kekec. Danes ženi ni dobro priti v bližino!" TTgreznil je glavo med komolce in pleča so se nAi zazibala. K>d;el sem na prosto, da bi se raztrešči. Čudovita noč je visela nad gozdovi, lahen jesenski vetrič je majal listje v sadovnjakih, na žaimetno mehkem neba so utripale zvezde, na >o>ednjem griču pa je vriskal fant. U-s ta vil sem se, da hi gledal, ali onih pet zakon- la veliko možnost rekonstrukci- je v Kvropi. Ce pa na i se ta vojna zavleče, bo Jugoslavija s svojo odločnostjo in svojo vojaško pripravljenostjo predstavljan važno činiteljico v Evropi. Zlasti dokazuje današnji položaj Jugoslavije na Balkonu, kjer je ustanovljeno, tla bi Jugoslavija lahko izkoristila. j>:iliko ter s< vmešala v vojno, kateri bi ona dala zmagovito označbo, najbolje, kako predstavlja Jugoslavija št nedotaknjeno silo. Po tako začrtani notranji in zunanji politiki je imela ta vlada jako velike težkoče na gospodarskem polju. Dežela je vsled vojne veliko pretrpela. In trpi še sedaj. Ekonom -ko navezana na Nemčijo je na ša dt žela prinašala in še prinaša nupreneomii velike žrtve na gospodarskem polju samo za to il.i Iti si ohranila politično samostojnost. Toda z zadnjimi reformami, z imenovanjem tir. M. Protiča, ki je eden najboljših jugoslovanskih ekonomov, za ministra preskrbe, in s j>re-o-novo gospodarskih in finančnih ustanov, predvsem Narodno banke, pa s prejšnjo delavnostjo tir. Jurja Suteja v finančnem ministrstvu, je vlada ur vrstila narodno ]>remoženje — diiuar — takti, da se sedaj približuje velikim gosjiodar-skim reformam, ki imajo dati deželi gospodarsko ojačtnje. Vlada Cvetkoiča je izgubila 2 velika politična voditelja in sicer dr. Antona Korošca in dr. M. Spalio. voditelja Slovencev in voditelja Muslimanov, ki sta bila obem m tudi vodja Jugoslovanske radikalne zajednice. Dr. Korošeu je sledil tir. Kulo-vec kot minister brez listnice, a dr. M. Spali i j»a dr. Djafer Knlonovič. ki je bil in je še v vladi. Jasno je. da ima z dr. Vladkom Mačkom ta vlatla eno največjih moralnih osebnosti iz vedno našega političnega -veta. kar znači, tla je ona usposobljena votli t i to deželo v teh usodnih (Nadaljevanje na 4. strani.) »kih mož mi ni hotelo iz glave. {Prisedel je. naročil pijače in! Je nanesel slučaj, da so se zbra- se oprijel. koBarca. Zdaj pa ^flj j^ poskočil^ se pogladil z dHartjo po plešasti- glavi, zaklel in sfcimal z glavo. "In vendar jo bom šel zopet iskat!" je bruhnilo iz njega. . "Le kaj mi je dala, da še imam srce zanjo," li tu. ali jih je pa toliko nesrečnih* sem razmišljal. Ali so ,pa klice za nezadovoljnost v jesenskih sapah, ki divjajo po bregovih T Ko minejo te. bo zopet dobro. Cas je kakor balzam. Vse izleči. vse izgladi. samo če se človek ne zakrkne. The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, t kateri more vsakdo kskoršnrgakoU poklica nmjti na-, laso vsake besede spada jote r njegovo stroka. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JK, DA JE MO«Of-E TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, H.Y. "O LAS H'A'ROO A" - New Tori Monday, February 10, 1941 :—: bom an :—: Francoski spisal: CHAM PO L. — Preložil: LEVSTIK. | hm um.......... | i..............— m lj 2 mmmammmmmmnmrnwamamaM Gospod d'Avion je zmajal z glavo. 44Kb, ne vem, kako bo. — Več nego enkrat sva A bila ravTakriž. Takrat se*n bil še santec in vedno je sumila mene, da dajeut bratu slabe zglede." Vtridesetih letih se marsikaj pozabi," je menil Osmin. 44Ona ni izmed žensk, ki znajo kaj pozabiti, in ako koga sovraži ..." « t ; 44Mene, ki je nikdar nisem videla, vendar ne more sovražiti;" je vizklknla uboga goo tako slabo upanje. *4Navsezadnje,'' je dejal, 4'so najpredrznejsi poizkusi v gotovih slučajih najpanletnejši. Pripeti se včasih, da se Takšna reč posreči i mogo bolje, nego se jc kdorkoli nadejal. Kna rešitev se vendar mora najti!" Ta poslednji stavek je bil živ izraz njegove za trenutek porast* ne narave, ki ^e ie zopet budila. Začel se je otresati dvomov o neizogibni rešitvi in si dopovedovati, da vsaj on ne More ]»odteči tam, kjer podlegajo drugi; s svojo običajno živahnostjo je dejal: 44Škodilo gotove ne bo. ako pišem Eleanori." (Obrnil se je proti pisalni mizi. O^min ga je ustavil. . 44 Ne v slučaju, k j« r gre za življenje in smrt, se ljudem ne piše ..." 4 4 Temveč . . ." *'Gre -o k njim," je zaključil Osmin. <4£o stvari, ki ne napravijo vtisa, ake jih ne poveš z lastnimi usti." » vojili poslov, izgubiti brez gotovosti us|»cha dragocenih dni, izpostaviti se nevarnosti, da .s svojo odsotnostjo razburim, javno mnenje, in na ta način nemara jK)-peŠiti nesrečo." 44To je res," je rekel <>««iiin.. 14 4 To rej je vendarle boije — da ji pišem ..." "'In da ti ona nc odgovori," je dodal odvetnik. Nastopil je breznpen molk. Kimona jc dotlej molče poslušala; takrat pa se jc oglasila. "Oiiadva imata prav," je rekla mirno. 44Nekdo mora iti na An tri eš ko, a pap:i ne sme odtod'. Tort j pojtlem jaz." -*Xi!" — je ponovila gospa d'Avron osupla. "In kaj moraš ti opraviti, revica moja mila?" •"Povedati wc, kar govori moje srce za vas, mama, za pupa, za mala dva. in izpro-iti tetino pomoč." Oči so se je svet i e in odločna guba njenih rdečih u: tec i*e je Izražala krepke je, nego po navadi. . Simona je bila vstala. 1 Ni se navduševala, ni se dala varati avoji domišljiji, tenrveč čutila je naravno zaupanje mladine; liJt na ljubezen in vdanost jo je navdajala z zavestjo nio-in bilo ji je v pet robo, podati o nji dokar/ov, in v tolažbo, ko si je predstavljala, tla ne o>tane brezdelno spričo nesreče, ki je pretila rodbini. N jena mirna odločnost ni o>tala brtz učinka na ^o^i^oda d'Avron, ki se je z lahkoto dajal zapeljati w-akennj novemu pred!c$?u. . t "Mogoče to ni napačna lui-sel " je dejal in se obrnil k odvetniku Onmi nil.. j 4 4 »l i na dobra doslej," je rekel ta. "'Nikdar ne moreni dovoliti, da se to zgodi," se je oglasila nboga mati, vsa preplašena. 4tl*ibogo dekle da bi pustila od doma! Rajši greni sama gor!" \ "Ze pot na sebi te untori, revica moja!" je nfenil gospod d'Avron. iN i si upala trditi nasprotno; spustila se je v jok 4'Jaz nočem poslati svoje hčere k tej hudobni ženski, ki jo bo >labo sprejela." , "Naj me, samo da d<«bim to, česar je poprosim!" se je oglasila Simona iBlfe "Tn navsezadnje. čemu bi jo sprejela slabo?" je začel iz-podbujati go>|H>tl d'Avron. "Sovražiti je mogoče moža, toda ntti-e ne more biti dovolj trdosrren, da 1m se lotil takšnega otroka." £> ponosnim očesom je pogledal Simono. Obraz deklice bil poln živahnosti. Več ko so razpravljali o njenem predlogu, bolj se ji je trojem in kupom gline. Eden izmtd učencev pripravlja za vezavo šolske knjige, dva druga delata avtomobilčke iz lesa. četrti gladi na vrtu neko desko. Meti njimi hodi prepasana z grolbim delovnim predfpasni-kom ljubezniva učiteljica, tu in tam kaj pokaže, svetuje — vedno dovolj dela, ki je tudi vdelavniei vzgojno usmerjeno. Apatičnega ctroka moraš pripraviti k delu, preživahnega z delom krotiš, ga umiruješ. Zdi se, da se otroci v delavnici odlično počutijo in po svojih mo-č ;h zalagajo šolo z raznimi učnimi pripomočki, polesr tega pa samli izdelujejo igrače. Edino, kar fantem v delavnici menda ne diši preveč, kakor otrokom sploh, je popravljanje orodja. Toda tu je učiteljica neizprosna. Vse na svoje mesto! in z nekaj vzpodbudiji-vimi besedami ie kmalu vse v redu. Tako. Zdaj pa zbogom in na svidenje. Tt). kar si človek želi, ko za-pulšča dom. je dostojen zavod za manjnadarjeno deco, ki je tega ne le potrebna, marveč tudi vredna! DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN ______ ------ $ 2.00 2«« DIN. _____ ------- $ 3>3 300 DIN. _______ _______ f 5.75 500 DIN...... -------- s o.oo v dinarjih 1000 DIN. _______ --------- $17.50 2000 DIN......... -------- $34.00 5000 DIN. ______ --------- $82.50 v lirah 50 LIR ... 100 LIR ... 200 LIR 300 LIR ... 500 LIR ... 1000 LIR ... 2000 LIR ... $ 2.85 $ 4.85 $ »JC0 $1330 $21.75 $43.00 $85.00 Ker zaradi položaja ▼ Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V »led razmer r Evropi ni noftf« v Jugoslav! j« io I talij« nakazati denarja w DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. Urah. Isto velja tudi sa vse druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI O D D B L B K : z: 216 West 18th Street. New York dvoletnica vlade dragise cvetkoviča (Nadaljevanje s 3. strani.) časih, ko se ima .preurediti lice sveta. Vrh tega govore vse izjave, ki jih je doslej podal ali sam Dragiša Cvetkovič, ali dr. Ataček. ali dr. Aleksander Cin-car-Markovič, dovolj jasno o nameri vlade, da vztraja do konca v tej svoji politiki za db varovan je narodne in državne !-amostojno6ti. raziušene, druga posestva nimajo dovolj orodja ali živine, ki popravljajo hiše ter dele med nove naseljence, orodje in živino. Prejšnji lastniki teb posestev so bili poslani dalje na vzhod, kjer jim je generalni guverner odkazal primerna prebivališča." NASELJEVANJE NEMCEV NA POZNANJSKEM. Iz Berlina poročajo: "Iz poročila župnega vodje in namestnika aupe "Warthegau (do sedanje Poznan jske) Ar-turja Geiserja posnemamo podrobnosti o velikem delu naselitve neniškega narodnega ži-vija na Poznanjskem. V zad' njih 10 mesecih je bilo na novo naseljenih 22.000 neirtških rod-lain s kakimi 250,000 družin škiliti člani. Kot prvi so prišli v pošte v za naselitev izseljenci iz baltskih držav in iz Volinije. Tudi preseljenci iz Besa rabi je bodo deloma naseljeni v teh predelih. Glavno množico naseljencev pa bodo tvorili po končani vojni bojevniki s fronte in je zanje prihranjeno veliko število kmeti j. obrtnih obratov in hiš in to v takem obsegu, kakor si tega nihče leta 1918 niti v sanjah predstavija-tii ni mogel. Tretja skupina ki bo tudi po vojni zasedla izpraznjena mesta, bodo kmetovalci iz stare Nemčije in njihovi sinovi. ki so služili na fronti. Žu pa Warthegau je letos odvedla v zaloge rajha 700,000 ton žita in 100,000 ton jedilnega in in-ttustrijskega krompfrja. Isto področje še letos proiwvaja osmi nk o vse potrebe sladkorja za vso Nenneijo. Prihodnje leto bodo ti kraji zalagali s čebulo vso Nemčijo. Zlasti okolica Kutna se je izkaizala kot izvrstno zemljišče za gojitev čebule. . Doelej je za?eden samo manjši del onih 275,000 posestev, s katerih so se umaknili Poljaki in napravili prostor nemSkim naseljencem. V ostalem še niso vsa posestva primerno preurejena, dn bi »prejela nemške koloniste. Nekatere hiše so še če Se ne ves, zdaj izveš: da je novi francoski vojaški poveljnik na Vzhodu general Dentz prispel v Sofijo, kjer je ostal tri dni. nato pa je nadalje PARNIK LOVCEN BO VOZIL SPANCE American Rescue Ship Mission je plačala $25,000 are paro-brodie drurbi, ki lastuje jugoslovanski parnik Lovčen, da prepelje 450 španskih loja lis t o v iz francoskih koncentracijskih taborišč v Mehiko. To je naznanil dr. Edward K. Barskv, predsednik Ameriškega odbora za pomoč Spancem. Sedaj je določeno, da Lovčen odpluje 26. februarja v Ca^a-blanco v Francoskem Maroku, ako bo do tedaj odfbor celi znesek $130,000, ki je potreben za eno vožnjo tja in v Mehiko, in če bodo lastniki parnika prejeli od Anglije zagotovilo, da bo mogel parnik nemoteno voziti. Odbor za pomoč Spancem je prvotno nameraval kupiti Lovčen, toda $600,000, ki jih je družba zahtevala zanj, se je odboru zdela previsoka. Vsled tega hoče odbor Lovčen samo najeti za prevoz Špancev. Lovčen, ki je sedaj last Central American Navigation Co. of Panama, se sedaj nehaja na pomolu št. 1 na lludsonu, to je na South Ferry. Za znesek $25,000 bo parnik predelan, tako da bo mogel voziti mesto 170 potnikov 450. Bars'ky je rekel, da bo odbor zlahka nabral še potrebno vsoto, tako da bo Lovčen obdoločenem času odplul v Afriko. val potovanje preko Carigrada v Si!i ijo; da sov bližini Kijeva odkrili nove izvirke nafte; da so ruski kiparji na sistan-ku v Moskvi sklenili izdelati ki pe Puškina, Cernišev-kega Maja kovskega, Sevčenka in Gor-keira. Spomenik bodo postavi-i v raznih mestih Rusije; da je ostala Japon-ka brez železa in bencina Poučni spisi H!niiiiiii!i:!!:!!!i!iti!»ui!iiiii!i«i;iiiiiii;:;]i ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sest m tU dr. F. J. Kern. Vesan<> Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* knjiiieo — "How to become m 'Hlua of Ue United States**. v tej knjigi »o »«» pojasnila In tako. ul sa naaelJeiH* Cena 35c- DOMAČI 2lVINOZDRAVNIK, ai»l»al Fraujo On lar. 278 rtraol. Cena trda ve« Cena $1.50 Zelo fcorlsrna knjiga u t rakers živinorejca; opit raznih bolezni In zdravljeujtt; alike. GOVEDOREJA, »pisal K. uegTtn. 143 atranJL 8 slikan*' Cena $1.— knjiga o lepem vedenju. (urbonlk ve. Cena .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Potc. s olikami 168 stranL Knjiga aa mlekarj* In ljnhlreijn rnlekaratra Cena NAJVEČJI SPISOVNUL — 156 utraul. om .50C fcAftE Škodi jive 2itali t poikiri in besedi. Opiral Fran Erjavec. ££4 r. F. Bradač. — 625 atraul. $1.26 UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. _ 163 strani. Cena $1._ VELIKI SI^OVENSKI SPISOVNIK. Sestavil B. PodkrajSek. — 437 strani. Cena $1.— VELIKI VSEVEDE^. 144 atraoL zbirka sanlmivih in kratkocasnlh spretnosti : burke ln ialjlvl pnoknal: vedeievalna tabela; pnnktlranje; zastavice. Cena ZDRAVILNA ŽELlftČA. 62 strani. Cena •25c Naročite pri: Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 W. 18th Street ..... : .. . - - ' ad>