PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini t -, _ „„ Abb. postale 1 gruppo “ 1^6113 lUU lir Leto XXX. Št. 123 (8829) TRST, sobota, 25. maja 1974 fSfp? Si,,,,5i*11“’.geS?r^‘i“X'?“wSIpKr1?^i rr”,1?«,’ taa Zate? Od 5. do O. spptsmto 19« « Je s« v M .Dopertob, __________________ P J ^ v ^Karm b 0venlJal> pod Vojskjm pn d0 «• maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK VLADA SINDIKATI Giolštti napoveduje zaostritev davkov Zagotovilo, da bodo branili kupno moč minimalnih pokojnin in nadzorovali tene najnujnejših življenjskih potrebščin RIM, 24. — Na ministrstvu za proračun je bil danes sestanek med nekaterimi ministri in predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Današnje srečanje spada v okvir petih sestankov, ki jih bodo imeli med vlado in sindikati do okrog 10. junija, ko bo zaključni sestanek pri predsedniku vlade Rumorju in na katerem bo morala vlada odgovoriti na zahteve sindikatov. Ti so že svoj čas predložili vladi seznam zahtev, ki se nanašajo na politiko naložb, na nadzorstvo nad cenami, boj proti draginji in za zagotovitev zaposlitve. PREISKOVALCE NI PREPRIČALA SOSSIJEVfl VERZIJA 0 IZPUSTITVI V MILANU IN 0 VOŽNJI Z VLAKOM 00 GENOVE Današnji sestanek se je začel s poročilom ministra za proračun Gioliltija, ki je poudaril, da je treba ob vsakem srečanju imeti pred očmi sedanji resni gospodarski položaj v državi, če se hoče resno obravnavati vsa vprašanja. Giolitti meni, da je vprašanje razdelitve dohodka v sedanjem položaju zelo ostro. Nato je Giolitti preše! na vprašanje naraščajočega primanjkljaja plačilne bilance. Ugotovil je, da znaša primanjkljaj plačilne bilance v letošnjih prvih štirih mesecih že približno 2.800 milijard lir, medtem ko so ob začetku letošnjega leta predvidevali, da bo primanjkljaj za celo leto dosegel največ 4.500 milijard lir, upoštevajoč tudi posledice petrolejske krize. Prav tako visok je zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je do vključno letošnjega marca že dosegel 1.964 milijard lir, od katerih odpade 1.671 milijard na uvoz nafte in živil. V tej zvezi je proračunski minister opozoril na velik obseg mednarodnih posojil, ki jih je Italija že najela, kar je omogočilo vladi, da je lahko obdržala uradne devizne rezerve v mejah lanskega decembra, in sicer približno 3.300 milijard lir. Giolitti je poudaril, da je poslabšanje plačilne bilance vzrok naraščanja cen uvoženega blaga in da nastali položaj zaostruje inflacijo ter pospešuje nedovoljen izvoz italijanskih kapitalov v tujino. Zato je treba, po njegovem mnenju, čim več izvažati, da se lahko plača uvoženo blago. Giolitti pravi, da je treba izboljšati plačilno bilanco s takojšnjo omejitvijo notranje potrošnje. Za omejitve, ki jih je treba prostovoljno sprejeti, je dejal Giolitti, imamo samo dve izbiri, ki druga drugo dopolnjujeta: denarna politika in fiskalna politika. V sedanjem položaju je nemogoče misliti, da bi lahko eno ali drugo teh alternativ izločili. Kljub temu pa daje Giolitti večjo važnost notranji fiskalni politiki, ki po njegovem mnenju lahko prispeva k dosegi ciljev gospodarskega razvoja in pravične razdelitve dohodkov. Večji davčni dohodek se lahko delno dodeli tudi za dopolnitev nizkih dohodkov in za uresničitev novih načrtov socialnih naložb. Giolitti pravi, da v okvir teh ukrepov spada tudi nadzorstvo, ki ga nameravajo uvesti za zadrževanje cen najnujnejšega blaga široke potrošnje; zamrznitev stanovanjskih najemnin in določitev pravične najemnine; zavarovanje kupne moči minimalnih pokojnin. Giolitti meni, da je treba fiskalno politiko uveljaviti tudi za zaposlene delavce nad neko določeno minimalno vsoto in seveda na dohodke avtonomnih delavcev. V tej zvezi Giolitti napoveduje zaostritev obdavčitve potrošnega blaga, ki ni nujno, delavskih dohodkov, ki presegajo določeno raven in strožjo obdavčitev prodaje nepremičnin. Obenem pravi, da je treba povišati tarife javnih storitev (pri tem gre za električni tok, javne prevoze itd.), da se omogoči prizadetim podje*jem, da ne bodo zahtevala denarja za kritje primanjkljajev in da bodo obenem lahko imela denar na razpolago za nove naložbe. Za Giolittijem so govorili minister Mancini, sindikalisti Didù, Ravenna. Macario in Tren-tin. Za njimi je imel poročilo še zakladni minister Colombo. Sestanek je trajal pozno v noč. Med kratkim odmorom okrog polnoči je glavni tajnik federacije kovinarskih delavcev Trentin izjavil časnikarjem: «Nadaljevali bomo pogovore. Ni pa videti nobenih znakov, da vlada namerava spremeniti svojo dosedanjo gospodarsko in fiskalno politiko. Zagotovitve ministra Mancinija slonijo na pesku. Osnovno vprašanje so kredi'ne o-mejitve. Trdi zakladni nvnister ni pokazal nobene dobre volje.» prebivalstva so bili objavljeni januarja, ko je bilo v Italiji 55 milijonov 188.489 prebivalcev. Kongres PSI prihodnjega novembra? RIM, 24. — Zvedela se je, da bodo na prihodnji seji centralnega komiteja PSI, ki bo v Rimu 4., 5. in 6. junija, določili nadaljnjo politično linijo stranke in bodo baje sklenili, da skličejo kongres za mesec november. Na seji centralnega komiteja bodo preučili politični in gospodarski položaj v državi, upoštevajoč tudi perspekth ve, ki jih daje zmaga laičnih sil na referendumu o razporoki. Glavno poročilo bo imel tajnik De Martino. SE ZELO NEJASNE OKOLIŠČINE OSVOBODITVE SODNIKA SOSSIJA Doslej niso našli niti enega elementa, ki bi potrjeval sodnikovo pripoved - Sossi zapustil Genovo - Goco noče podpisati odlokov o osvoboditvi članov «XXII. oktobra» - Novo sporočilo «rdečih brigad» Genovski sodnik dr. Mario Sossi z ženo, kmalu po osvoboditvi GENOVA, 24. — Sodnik Mario Sossi, ki so ga včeraj zvečer po 35 dneh osvobodili pripadniki tako imenovanih «rdečih brigad», je imel danes prvo tiskovno konferenco, na kateri je povedal nekaj podatkov o svoji ugrabitvi, nato pa je zapustil Genovo in odšel na oddih. Okoliščine njegove osvoboditve so za sedaj še dokaj nejasne in kažejo mnogo senčnih strani, ki jih preiskovalci skrbno analizirajo. Postavlja se tudi vprašanje, kaj bo sedaj z osmimi člani tolpe «XXII.oktober», za katere so «rdeče brigade» zahtevale osvoboditev v zameno za Scssijevo izpustitev na svobodo. Za sedaj so še vedno v zaporu. Poglejmo najprej, kako je po dosedanjih izjavah samega Sossija in njegovega odvetnika Marcellinija prišlo do sodnikove osvoboditve. Sodnik trdi, da so mu včeraj u-grabitelji dali neko pijačo, nakar je zaspal. Zbudil se je pozneje, ko so ga peljali z nekim furgonom z obližem na ustih in na očeh. Ugrabitelji so nato ustavili furgon ter pospremili sodnika do neke klopi ter se oddaljili. Sossi si je odvzel obliž in se znašel v nekem neznanem parku. Ko si je nekoliko opomogel, je vprašal mimoidočega človeka, kje se nahaja, ta pa mu je odgovoril, da je na periferiji Milana. Sodnik je našel z že .............................................................................m.....................................m.,,,,,,,,,.,..,,,..,,,,....................................................................................................................... ENOTNA STAVKA ČASNIKARJEV IN TISKARJEV 30. maja ne bo izšel noben dnevni časnik Platforma zahtev za' zagotovitev izhajanja dnevnikov in svobode tiska - Skupni shodi v Milanu, Turinu in Rimu kmalu {muovila podražitev bencina RiM, 24. — Tukaj so sporočili, da se bo vlada sestala v četrtek, 30. maja. Zvedelo se je, da bo sklepala tudi o nadaljnji varčevalni politiki s petroleiskimi proizvodi. V nekaterih krogih menijo, da bedo popolnoma sprostili avtomobilski promet ob nedel'ah in praznikih za celo poletje, obenem pa. da bodo baje že v četrtek sklenili podražiti bencin od 20 do največ 40 lir pri litru. RIM, 24. — Osrednji statistični u-rad sporoča, da je bilo v Italiji 31. marca 55 milijonov 262.000 prebivalcev. Zadnji uradni podatki o številu RIM, 24. — Vsedržavna časnikarska zveza in sindikati tiskarskih de lavcev CGIL, CISL in UIL so da nes na tiskovni konferenci sporočili, da so se dogovorili za 24-urno vsedržavno stavko časnikarjev in tiskarjev dnevnikov, ki bo 29. t.m. V sredo torej bodo stavkali vsi časnikarji in tiskarji dnevnikov, kar pomeni, da v četrtek, 30. maja, ne bo izšel noben dnevnik v Italiji. Obenem so sindikalni predstavniki sporočili, da bodo časnikarji in tiskarji 30. maja priredili tri enot ne demonstracije v Rimu, Milanu in Turinu, katerih se bodo udeležile tudi delegacije delavcev drugih strok. Na tiskovni konferenci, ki je bi la na sedežu časnikarske zveze Rimu, je tajnik časnikarske zveze Ceschia obrazložil resen položaj italijanskih dnevnikov, ki je nastal predvsem zaradi menjave lastnine raznih italijanskih časnikov, zaradi ostrih sindikalnih sporov v nekate rih založniških hišah, trmastega stališča založnikov in nerazumevanja vlade do težav dnevnega časopisja. Tajnik časnikarske zveze je poudaril, da je skrajni čas, da se časnikarji in tiskarji uprejo in da začnejo z odločnim bojem za re šitev mnogih italijanskih dnevnikov in za zagotovitev svobode tiska, Predstavniki tiskarjev pa so opo-zarili založnike, da tokrat ne bodo dovolili, da bi dali tiskarje dnev nikov v dopolnilno blagajno. Skupno z napovedjo stavne sc sindikalni voditelji časnikarjev in tiskarjev izjavili, da je to začetek obširne akcije, ki se bo nadalje vala, dokler ne bodo založniki in vlada sprejeli sledeče zahteve: 1. Obvezno posvetovanje z uredniškim zborom, ki mora dati tudi predhodno mnenje, o imenovanju novega ravnatelja, namestnika ravnatelja ali soravnatelja; objava sporazumov med založnikom in ravnateljem. 2. Bolj učinkovita pooblastila de mokratičnega nadzorstva na vsebi no informacije, da se zajamči u stavna pravica državUana do in formacij: pravica do obiave sindi kalnih sporočil v dnevniku. 3. Obveznost predhodnega sporo čila uslužbencem založniške hiše potom uredniškega odbora in tovarniškega sveta o kateri koli spremembi lastnine podjetia, da se o-benem zavaruješ pravice, ki so si jih delavci pridobili. 4. Enaka razdelitev oglasov državne uprave med vsemi dnevniki. 5. Brezplačna dodelitev papirja vsem časnikom do osem strani dnevno, ki tiskajo dnevno največ do 50.000 izvodov in temu primerno podporo časopisnim agencijam; prednost te podpore bi morale imele časnikarske zadruge ali zadruge med časnikarji in tiskarji, sindikati, politične stranke, verske skup-nn-M in etnične manjšine. 6. Povračilo (tudi delno) socialnih dajatev; prednost bi morale i-meli časnikarske zadruge, zadruge med časnikarji in tiskarji, sindikati. politične stranke, verske skupnosti in etnične manjšine. 7. Dodelitev prispevkov za začetek novih založniških pobud: prednost bi morale imeti časnikarske zadruge, zadruge med časnikarji 'u tis'-arji, sindikati, politične stranke, verske skupnosti in etnične manjšine. 8. Okrepitev državnih podjetij in podjetij z državno udeležbo, da se zagotovi dobava papirja za potrebe italijanskega založništva. 9. Sprejeti takojšnjo pobudo za sestavo organskega načrta za preureditev službe obveščanja javnosti na osnovi priporočil parlamentarne komisije, ki je napravila preiskavo o krizi dnevnega časopisja ter na osnovi predlogov, ki so jih dale sindikalne organizacije. LONDON, 24. — Ameriško veleposlaništvo v Londonu je sporočilo, da se zunanji minister Kissinger ne bo ustavil v Londonu, na svojem povratnem potovanju z Bližnjega vzhoda v Združene države kot je bilo prvotno sporočeno. Enako sporočilo je objavilo tudi veleposlaništvo v Bonnu. 1 DANES i Na včerajšnjem sestanku med nekaterimi, ministri in predstavniki sindikalne federacije je proračunski minister Giolitti govoril o resnem gospodarskem položaju in o izredno visokem primanjkljaju plačilne bilance in zunanje trgovine. Giolitti je odkrito povedal, da bo treba zaostriti davčno obremenitev dohodkov delavcev v delovnem odnosu in avtonomnih delavcev, da bo treba povišati tarife javnih storitev, obenem pa je napovedal, da bo vlada sprejela ukrepe za zavarovanje kupne moči minimalnih pokojnin in zaviranje cen najnujnejšega blaga široke potrošnje. Genovski sodnik Mario Sossi je na včerajšnji tiskovni konferenci v skopih obrisih orisal svoje jetništvo in osvoboditev. Preiskovalci analizirajo njegovo pripoved, ki kaže za sedaj veliko senčnih strani. Predvsem se zdi čudno, da ni nihče zapazil Sossija, ko je taval po milanskem javnem vrtu, nato pa se z vlakom podal v Genovo. Čudno je tudi, da ni Sossi obvestil /ene in policije takoj po osvoboditvi, ampak je počakal več ur. Genovski generalni pravdnik dr. Co-co pa je medtem izjavil, z dokaj čudno utemeljitvijo, da ne bo podpisal odlokov za izpustitev članov tolpe «XXII. oktobar» na začasno svobodo. Časnikarska zveza in sindikati tiskarskih delavcev so na vče-ra'snji tiskovni konferenci sporočili, da so nanovedali za prihodnjo sredo, 29. maja, enodnevno stavko časnikarjev in tiskarjev dnevnega časopisja. Slavka je bila napovedana v znak protesta proti brezbrižnosti delodajalcev in vlade v zvezi z veliko krizo, ki pretresa italijansko založniško dejavnost. Obenem so časnikarska zveza in sindikati tiskariev sestavili sk"r; no platformo zahtev, za ir ri'n vitev katere so nanovedali na daljnji sindikalni bcj. TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA IB ZKJ DOLANCA Nadaljnja graditev samoupravnih odnosov v ospredju skorajšnjega kongresa ZKJ Kongres bo potrdil dosedanjo politiko SFRJ ■ Med dokumenti bodo odobrili tudi resolucijo, ki obsoja noto italijanske vlade o bivši coni B (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je na današnji tiskovni konferenci za tuje novinarje v zvezi z desetim kongresom ZKJ, ki se bo pričel v ponedeljek, v uvodnem poročilu poudaril, da bo na kongresu potrjena politika, ki jo je ZKJ vodila med devetim in desetim kongresom, to je v dobi, ko je bila zveza komunistov v ofenzivi proti raznim protisamoupravnim silam, ne pa kakor so napačno menili nekateri inozemski komentatorji, da je bila v defenzivi. V tej dobi je ZKJ ustvarila novi ustavni sistem, ki odgovarja jugoslovanskim potrebam in pogojem, sistem, v katerem imajo delovni ljudje vse možnosti, da odločajo o vseh področjih družbenega življenja. Nova ustava je bila plebiscitarno sprejeta, tako na nedavnih skupščinskih volitvah, kakor na republiških kongresih ZK in pokrajinskih konferencah. Za Jugoslavijo in njeno družbo, je poudaril Dolanc, je samo ena pot: nadaljnja graditev samoupravnih socialističnih odnosov in nadaljevanje uveljavitve in razvoja politike neuvrščenosti. Politika neuvrščenosti, je dejal Dolanc, ni politična taktika, niti politična kombinatorika, temveč logično nadaljevanje jugoslovanske notranje družbene ureditve. Deseti kongres bo, po besedah Dolanca, potrdil dosedanjo usmeritev Jugoslavije v zunanji politiki in začrtal pota nadaljnjega razvoja politike neuvrščenosti. V zvezi z glasovi, da Jugoslavija zapušča politiko neuvrščenosti, je Dolanc izjavil, «mi nismo bili nikoli v nobenem taboru, nikdar ne bomo stopili v njega, temveč bomo ostali to, kar smo, socialistična dežela, ki v svoji zunanji politiki ima za osnovno orientacijo politiko neuvrščenosti». Deseti kongres bo nadalje, po besedah Dolanca, sprejel nekatere organizacijske spremembe, ki bodo odnose v zvezi še bolj demokratizirali in omogočili, da se zveza tako organizira, da bo kot revolucionarna organizacija delavskega razreda še sposobnejša, da izpolni naloge, ki so pred njo. Deseti kongres bo sprejel okrog 20 dokumentov, in sicer dve splošni resoluciji o notranjem razvoju in resolucijo o mednarodnem položaju, poleg tega bodo kongresu predložene konkretne resolucije o vseh najvažnejših odprtih vprašanjih jugoslovanskega družbenega razvoja in pet resolucij o aktualnih mednarodnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Predloženi dokumenti, so po oceni Dolanca, zelo realni. V njih se ničesar ne obljublja, kar Zveza komunistov ni zmožna izpolniti, nasprotno, v dokumentu se odkrito govori, da se to in to ne more storiti, čeprav bi bilo potrebno. Politična demagogija bi, je poudaril Dolanc, prinesla več škode kot koristi, poleg tega pa naši komurii-sti demagogijo odklanjajo, ne glede na to od kod bi ona prihajala. Kongres bo prvi dan, 27. t.m. zasedal v plemfnu, naslednja dva dni se bo razprava nadaljevala v komisijah, četrtega, zadnjega dne, ua ho kongres ponovno zaseda! v plenumu, na katerem bodo sprejeti tudi dokumenti, ki jih bodo predložile komisije. Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ je nadalje obvestil časnikarje, da bo Josip Broz Tito na kongresu predložen za predsed nika ZKJ brez omejitve trajanja mandata. Na številna vprašanja časnikarjev glede Titovega morebitnega naslednika in glede izmišljotin v inozemstvu v zvezi s tem je med drugim dejal: «Titova veličina ni samo v Titovi osebnosti in v njegovi genialnosti, temveč je Titova ideja materializirana v jugoslovanski družbi. Za nas Tito ni samo Josip Broz, temveč določena ideologija. Tito je sinonim samou pravljanja, pomeni neuvrščenost in to je plebiscitarno sprejeto od o-gromne večine naših narodov. Mi smp srečni, da imamo Tita, še srečnejši smo, da so njegove ideie sprejete od ogromne večine naših ljudi, da so Titove ideje osnova <-notnosti, socialne, razredne in nacionalne enotnosti naših narodov in narodnosti,» je poudaril Dolanc. V dokumentih predloženih kongresu se, po besedah Dolanca, ne govori o vprašanju omejitve suverenosti, ker je Jugoslavija jasno rekla, kakšni naj bodo odnosi v sodobnem svetu, kakšni bi morali bi-odnosi med državami in partijami. Prav tako zveza komunistov ne misli predložiti nov program Med resolucijami o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki bodo pred ložene kongresu, je tudi posebna resolucija, v kateri se obsoja na pad italijanske vlade na suvere nost in teritorialno integriteto Jugoslavije. Poudarja se odgovornost italijanske vlade za škodo, ki je nastala s temi iredentističnimi zahtevami, ne samo v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, temveč neposrednim interesom demokratičnih sil in narodov Italije. Izraža se prepričanje, da delovni in de mokratični ljudje Italije obsojajo stališče iredentističnih, fašističnih krogov, katerih izraz je nota itali janske vlade od 11. marca in se poudarja, da se edino z opustitvijo teritorialnih zahtev lahko odpre pot za nadaljnji usoelni razvoj, za obojestransko koristno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo v celoti, posebno pa še na obmejnem področju. B. B. ALŽIR, 24. — Alžirski zunanji minister Buteflika je ob svojem povratku iz Kaira, kjer se je udeležil zasedanja, posvečenega ustanovitvi arabske vojne industrije, izjavil, da bi bilo treba ukiniti zaporo nad izvozom petroleja v Nizozemsko in v Dansko. Buteflika pu listnico z vsem denarjem, ki ga je imel ob ugrabitvi, in železniško vozovnico od Milana v Genovo. Sossi je torej poklical taksi in se odpeljal na postajo, kjer je stopil na vlak, ki odpotuje ob 19.45 iz lombardskega glavnega mesta; dve uri pozneje je bil v Genovi. S postaje je telefoniral svojemu osebnemu zdravniku ter nato odšel k njemu. Tu je spil nekaj kozarčkov viskija ter se nato s pomočjo zdravnika obril (pustil si je samo košate brke), šele nato se je podal domov, kjer so ga sprejele žena in hčerki z nepopisnim veseljem. Tako genovski kot milanski preiskovalci iščejo sedaj elemente, ki bi potrdili (ali pa tudi demantirali) sodnikovo pripoved. Iz izjave sodnika, da je za taksi, ki ga je odpeljal na milansko postajo, plačal 1.200 lir, preiskovalci menijo, da so ga ugrabitelji pustili v parku Ravizza. Že danes ponoči so pregledali ves park in tudi vse druge milanske javne vrtove, da bi našli obliž, ki si ga je Sossi strgal z oči, vendar brez uspeha. Prav tako še niso identificirali človeka, ki je Sossiju povedal, da je v Milanu. Končno so policisti zaslišali praktično vse milanske taksiste, toda niso ugotovili, kdo je Sossija odpeljal na postajo. Tudi osebje vlaka Milan - Genova je preiskovalcem povedalo, da niso včeraj zvečer zapazili nobenega potnika z dolgo brado in pomendrano obleko. Sossi se je peljal v prvem razredu, zato je čudno, da ni nihče zapazil raz-mršenega in slabo oblečenega moškega. končno niso mogli preiskovalci najti niti taksista, ki je peljal Sossija od genovske postaje do zdravnikovega stanovanja. Vsemu temu moramo dodati še dve ne videl v obraz ugrabiteljev, ker so ti nosili kapuce, da so z njim ravnali dobro, da so mu dajali jedačo in pijačo ter zdravila, ki jih je potreboval. Nosili so mu tudi izrezke časopisov, ki so govorili o ugrabitvi. Povedal je tudi, da so ga zasliševali kakih petnajst dni, po eno uro na dan. Potrdil je, da je vsa sporočila iz celice napisal povsem spontano, tudi onega, s ka. terim je izstopal iz UMI — Zveze italijanskih sodnikov. Nekatere Sossijeve izjave so imele polemičen prizvok. Ko se je na začetku zahvalil vsem, ki so si prizadevali, da bi mu rešili življenje, je dodal, da se pa ne zahvaljuje onim, ki si niso upali prevzeti lastnih odgovornosti. Dodal je, da bi se ob epizodi njegove ugrabitve morali zamisliti tisti, ki imajo to dolžnost. Na vprašanje, naj pove, na koga misli, j,« Sossi dejal, da to že vedo tisti, ki imajo dolžnost, da se zamislijo. Preteklo noč so se «rdeče brigade» spet oglasile: neznanec je poklical po telefonu ravnatelja milanskega dnevnika «Corriere della Sera» Ottoneja ter mu prebral sporočilo, ki ga je dobil, kot je sam dejal, od nekega pripadnika «rdečih brigad». Sporočilo pravi v bistvu, da so osvobodili Sossija, da bi prisilili sodstvo, da izvede sklep genovskega prizivnega porotnega sodišča o osvoboditvi osmih pripadnikov tolpe «XXII. oktober». «Z o-svoboditvijo Sossija — pravi sporočilo ugrabiteljev — postavljamo Coca (genovskega generalnega pravd-nika — op. ur.) in tiste, ki ga krijejo, pred točne odgovornosti: ali takoj osvoboditi tovariše, ali pa ne spoštovati lastnih zakonov.» «Rdeče brigade» pravijo tudi, da so v 35 dneh Sossijevega jetništva prišle na dan kontrapozicije med raznimi državnimi organi, zaključujejo pa z izjavo, da bo delavski razred lahko prišel na oblast samo z oboroženim boiem. Osvoboditev dr. Sossija pa za sedaj še ni pripeljala do osvoboditve članov skupine «XXII. oktober». Sam genovski generalni pravdnik dr. navadni okoliščini. Vče "aj je bil Coco. ki bi moral podpisati odloke o oraznični dan, v Milanu je bilo lepo vreme, zato je lahko sklepati, da so bili vsi milanski parki polni ljudi do poznih popoldanskih ur. Kako to, da ni nihče opazil ugrabiteljev, ko so privlekli iz furgona človeka z zavezanimi očmi in usti? In končno še najbolj razburljivo vprašanje: Sossi je bil osvobojen precej pred 19. uro, saj je po lastnih izjavah stopil na vlak v Milanu ob 19.45. Zakaj je čakal do enajstih zvečer, preden je obvestil policijo? Zakaj ni telefoniral ženi, že iz Milana, takoj po osvoboditvi? Morda zato, ker je vedel, da policija nadzoruje njen telefon? Na današnji tiskovni konferenci svojem stanovanju, kjer se je gnetlo na desetine časnikarjev, je Sossi tudi povedal nekaj podatkov tem, kako je preživel 35 dni svojega jetništva. Dejal je, da je bil ves čas zaprt v izredno majhni izpustitvi članov zločinske tolpe, je na tiskovni konferenci izjavil, dg ni podpisal odlokov, kajti ugrabitelji ni. so izpolnili pogojev, ki jih je v svoji razsodbi postavljalo prizivno porotno sodišče. Sodišče je namreč pogojevalo izpustitev zapornikov z «zajam-čenjem osebne nedotakljivosti in osvoboditve» ugrabljenega sodnika. Po mnenju dr. Coca pa je bil Sossi sicer osvobojen, vendar ni bila za-jamčena njegova «osebna nedotakljivost»: generalni pravdnik je nam- reč dejal, da je bil ugrabljenec 35 dni «živ zakopan», da so mu dajali «neznana zdravila» in da tudi prve izjave dr. Sossija po osvoboditvi kažejo, da je sodnik cv stanju velike napetosti», že v prejšnjih dneh je Co-co vložil priziv proti razsodbi prizivnega porotnega sodišča, odložitev osvoboditve osmih zapornikov pa bo o-mogočila kasacijskemu sodišču, da sprejme priziv in razveljavi sklep celici (2,50x2,70 m), da ni nikdar I sodišča. .............................................................................. Zelo negotov izid Kissingerjeve posredovalne misije TEL AVIV, 24. — Položaj na pogajanjih o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, točneje o sporazumu za ločitev sil na področju Golanskega višavja, se je v teku zadnjih ur ponovno nekoliko spremenil. A-meriški zunanji minister Kissinger je baje med svojim zadnjim pogovorom s sirskim predsednikom Asadom, pogovorom, ki je trajat skoraj pet ur, zabeležil znaten napredek. Poročajo, da sta obe strani dosegli «okvirni sporazum» tudi o zad ’jih dveh spornih točkah, se pravi vlogi mirovnih :* OZN in o skrčenju oborožitve vzdolž nove razmejitvene črte. S tem v zvezi so Sirci kot znano vztrajali pri tem, da se ne morejo odreči raketam, tankom in drugemu težkemu orožju, saj predstavlja bistveni člen v obrambi glavnega mesta Damaska. Izraelci pa so s svoje strani trdili, da se ne morejo odreči topovom na dolgi domet, ker da so neobhodno potrebni za obrambo izraelskih naselij na področju Golana. Funkcionarji iz ameriške delegacije pravijo, da obstajajo še vedno nasprotja, da pa so se stališča obeh strani v zadnjih urah bistveno približala. Danes se je sestala izraelska vlada, da bi proučila razvoj dogodkov v zvezi s Kissingerjevo posredovalno misijo. Ob zaključku seje so objavili sporočilo, v katerem je rečeno samo, da je vlada poslušala poročilo o zadnjih Kissingerje-vih pogovorih. Pred sejo so govorili, da bi vlada morala dokončno odobriti sporazum s Sirijo, kar pa se očitno ni zgodilo. Po seji se je ameriški zunanji minister Kissin- ger ponovno sestal z Goldo Meir. ! ineji). Jutri se bo državni tajnik ZDA vrnil v Damask. V Jeruzalemu so se medtem u-radno domenili o novi koalicijski vladi, ki bo nadomestila vlado Gol-de Meir. Sestavljali jo bodo obe liberalni stranki in pa gibanje za državljanske pravice, poleg večinske laburistične stranke. Nova koalicija bo razpolagala v parlamentu z 61 sedeži od skupnih 120 in bo torej imela samo dva glasova več od opozicije. Treba bo vsekakor še premostiti vprašanje novih ministrstev, še zlasti ministrstva za obrambo, za katerega se baje potegujeta Jigal Alon in sedanji minister za informacije Peres. Kroži mnogo glasov o bodoči vladi. Edino dejstvo je to, da v novi vladi ne bo več dosedanje ministrske predsednice Meirove in obrambnega ministra Dajana. Po vsej verjetnosti ne bo v vladi niti sedanjega zunanjega ministra Ebana. V Izraelu so medtem uvedli stroge varnostne ukrepe, da bi preprečili dejavnost palestinskih gverilcev. Radio je sporočil, da je dostop v Jeruzalem po cestah, ki peljejo iz Cis-jordanije, prepovedan od 22. ure do 3. ure. V istih urah je prepovedan avtomobilski promet na vsem cisjor-danskem ozemlju, v krogu 17 km od Jeruzalema. Na cestah so številni bloki in policija strogo nadzoruje vsa vozila in potnike. Varnostne ukrepe so poostrili tudi vzdolž meje z Libanonom, da bi preprečili prekoračenje meje s strani gvenlcev. Je gre za oklepaj, za naključje, pač pa za še enkratni dokaz visoke stopnje družbene občutljivosti in demokratične zrelosti slovenske narodne skupnosti ali, kot je poudaril Rossetti, gre za spoznanje vseh političnih sil naše dežele, da predstavljajo prav Slovenci s svojo zavestjo in zgodovinskimi izbirami «demokratično jamstvo» za vso družbo v naših krajih, To demokratično jamstvo mirnega sožitja, sodelovanja za napredek, boja za reforme in obrambo ustavne zakonitosti pa ne sme iti mimo odgovornih političnih krogov. Ti se morajo zavedati, da se je ogromna večina prebivalstva, Italijanov in pripadnikov slovenske manjšine, 12. maja opredelilo za demokratične svoboščine tudi zato, ker so boju za državljanske pravice aktivna priča vsak dan. ko imajo pred očmi vztrajni boj Slovencev za globalno zakonsko in družbeno zaščito. Plebiscitarni izid 12. maja mora tudi opozoriti tiste zmerne politične sile, ki so oklevale in dejansko zavirale proces reševanja manjšinskih problemov, da so njihovi volivci dokazali večjo zrelost od svojih vrhov v izvoljenih oblastvenih organih, vodstev svojih političnih strank. To mora razumeti predvsem KD, katere velik del je 12. maja izbral drugo pot in s tem dokazal, do kakšne mere gre proces dozorevanja v družbeni zavesti Tržačanov. Nauk izida ljudskega glasovanja je torej očiten tako za slovensko narodno skupnost, ki je že sama izpričala najširšo enotnost, kakor tudi za široke plasti tržaškega in deželnega prebivalstva: boj za državljanske svoboščine in zakonite pravice, zà drugačne medčloveške odnose, se nadaljuje ob zahtevi popolne zaščite pravic Slovencev v Italiji. Potrebno je torej ustvariti, ob novih pozitivnih pogojih, enotnost vseh demokratičnih in naprednih laičnih ter katoliških sil in podpreti enotno izražene zahteve Slovencev. Komunisti menijo, da je to pomembna politična naloga, ki stoji pred vsemi demokrati naše dežele, v kateri mora priti do izraza širina in zavzetost vseh, ki so 12. maja oblikovali zmago na referendumu. Velik pomen pripisujejo komunisti novim, kakovostno naprednejšim odnosom, ki so se ustvarili v tej bitki znotraj slovenske narodne manjšine, predvsem oblikovanje pluralističnega zavezništva med komu- nisti, socialisti in katoličani, ki so odpravili s protikomunističnimi strašili in osamili nepomembni pojav preživelega klerikalizma. To novo politično kakovost kaže razvijati k višjim stopnjam sporazumevanja, oblikovanja novih vrednot v življenju slovenske narodne skupnosti in v odnosu z večinskim narodom. Po mnenju komunistov, ki so se zbrali v Trebčah, se proces zbliževanja in enotnega nastopanja u-trjuje tudi na bazi, ob konkretnih problemih posameznih četrti ali vasi, kar je dober znak tudi za prihodnje pobude. ........nuni................nnnnnnninnnnnnnnnnn.im.ninni PO UGOTOVITVAH INDUSTRIJSKE ZVEZE Na Tržaškem primanjkuje skoraj 6000 delovnih moči Mesto s 120.000 upokojenci - Poprečna starost zaposlenega osebja se stalno dviga Na nedavnem občnem zboru tržaškega združenja gradbenih podjetnikov je predsednik Riccesi med drugim opozoril na čedalje hujše pomanjkanje delovne sile na tem specifičnem področju. V tej zvezi je Riccesi poudaril, da se prebivalstvo v tržaški pokrajini čedalje bolj «stara», tako da je odstotek ljudi, starih nad 60 let, od leta 1930 do leta 1971 narasel z 10,9 na 26 odst. Hkrati s tem se veča število upokojencev: v naši pokrajini uživa samo pokojnino INPS okoli 93.000 ljudi, vseh upokojencev pa je približno 120.000, to se pravi dobra tretjina vsega prebivalstva. Združenje industrijcev iz tržaške pokrajine je med tem časom opra vilo širšo anketo med včlanjenimi podjetji, katere izsledki potrjujejo in dopolnjujejo Riccesijeve ugotovitve. Anketa je namreč pokazala, da se pomanjkanje delovne sile, kvalificirane kakor tudi nekvalificirane, čuti praktično na vseh industrijskih področjih in da se bo položaj po vsej verjetnosti v prihodnje še znatno poslabšal, saj se poprečna starost zaposlenih delavcev stalno dviga, tako da je v nekaterih panogah dosegla že nevarno stopnjo. Poprečna starost delavcev je najvišja v obratih, ki pridobivajo kraški kamen in marmor (46,3 leta). Na drugem mestu je gradbeništvo (45,6 leta), na tretjem petrolejska industrija (42 let), itd. Splošna poprečna starost delavcev industrijske stroke pa znaša 37,8 leta. Kar zadeva pomanjkanje delovne sile, je anketa pokazala, da bi industrija v tržaški pokrajini potrebovala danes 5.920 dodatnih delovnih moči, in sicer 2.301 specializiranega delavca, 1.540 kvalificiranih delavcev in 2.079 delovnih moči brez kvalifikacije. Približno dve tretjini omenjenih dodatnih delovnih moči bi potrebovala sama gradbena industrija. Tu bi lahko našlo zaposlitev 1.609 specializiranih delavcev, 967 kvalificiranih delavcev in 1.369 delovnih moči brez kvalifikacije. Predelovalna industrija bi potrebovala 1.975 delavcev, in sicer 710 enot brez kvahfikacije, 692 specializiranih in 573 kvalificiranih delavcev. Kovinopredelovalna in mehanska industrija bi namreč potrebovala 1.093 dodatnih delavcev, lesna industrija 237, petrolejska 145, druge industrijske veje skupaj pa nadaljnjih 500 delavcev. Podelitev zlate medalje upokojenemu tajniku dr. Palinu • Novi tajnik je dr. Italo Orlando Zon V odsotnosti predstavnikov SDZ (seje se nista udeležila niti odbornik Paulin, niti svetovalec Bratina) je goriški občinski svet sinoči razpravljal o idejnem načrtu za avtoport, ki sta ga izdelala inženirja Rusconi in Clerici iz Milana. V trenutku, ko pišemo to vest, se je razprava komaj pričela. Vprašanje avtoporta je bilo ključno vprašanje za SDZ in je bilo od pristopa k njegovemu reševanju odvisno zadržanje slovenske politične grupacije. Ker je odbor (zlasti KD in PSDI) vztrajal na odobritvi načrta, ne da bi pregledal druge možne rešitve, mu je SDZ prejšnji teden poslal pismo, s katerim ga seznanja o svojem izstopu iz levosredinske koalicije. Sinočnjo sejo je odprl župan De Simone s sporočilom svetovalcem, da je na podlagi natečaja zasedel mesto novega občinskega tajnika v Gorici dr. Italo Orlando Zon, dosedanji podtajnik občine Brescia. To vest je goriški občinski upravi včeraj sporočila prefektura. Župan se je dr. Palinu, ki je pred dnevi odšel v pokoj, zahvalil za njegovo poklicno sposobnost, prizadevnost in človečnost ter mu v znak priznanja za velike zasluge za delovanje javnih storitev in občinskih uradov poklonil zlato medaljo. Izrazom simpatij in hvaležnosti za opravljeno delo, so se pridružili tudi predstavniki vseh političnih skupin. Preden so pričeli razpravo o av toportu, so nekateri svetovalci zastavili odboru ustna vprašanja. Co Iella je opozoril na težaven položaj 500 tekstilnih delavcev obrata SNIA Zdravščini, ki imajo za seboj že 90 ur stavke, svetovalec Forna zir pa je omenil pomanjkanje slad korja v Gorici in pritiske velikih trgovcev na male trgovce, da poleg sladkorja kupujejo še drugo blago, pa čeprav ga ne potrebujejo. Odborniki so odgovarjali na posamezna zastavljena vprašanja. Pri tem je predvsem omembe vreden odogovor odbornika dr. Tomas-sicha, ki je zavrnil podtikanje svetovalca dr. Manzinija na račun življenja in obnašanja «skupinske družine» ustanovljene v Gorici na občinsko pobudo. po Podgori sprevod, ki bo obšel vse glavne poti in se bo ustavil na zabaviščnem prostoru. Sledila b0 nogometna tekma ženskih re-p-ezentanc iz Ljubljane in iz Ri-vignana. Ob 18. uri bo zaplesala mladinska folklorna skupina Dom iz Gorice, zapel pa bo zbor osnovne šole «Milojka Štrukelj» iz Nove Gorice. Vseskozi bo odprt srečelov, razstavili in prodajali bodo slovenske knjige. Vsak večer bo ples ob zvokih «The Lovers». mmmm praznik žetve; med povabljenci Hranilnica £5:^ ^ ^....... i* »I ob taki priložnotti, kot te danatnja, pomislil tudi n« Hranilnico, si pomislil zato, kar ja Hranilnica bančna ustanova, : ki ti ja pomagala varčevati In bolje invastlrati. In ki ti jp vadno bila - in. bo ob strani pri rašavanju tvojih problemov, ob manjiiK in velikih dogodkih tvojega življenja. Hranilnica tt bo pomagala in bo podpirala predvsem, kar boi gradil In ti omogočala ospeha. Banka s socialno odprtostjo, ki razume tvoje problema in probleme družba, v kateri Živji, HRANILNICE in ZASTAVLJALNICE CASSE M RISMRMIO BANCHE DEL MONTE Od BI. maja do B. junija praznik ANPI iz Podpore Odsek borčevske organizacije ANPI v Podgori prireja že nekaj let pod topoli pri Madonini uspešne poletne prireditve, ki privabljajo veliko število občinstva iz tega predela kakor tudi iz vseh ostalih delov Goriške, pripadnike slovenskega in italijanskega naroda. Ta odsek je tudi zelo aktiven pri uresničevanju svoje zamisli o postavitvi spomenika padlim partizanom in protifašistom, zamisel, ki je vedno bliže uresničitvi, saj so sj podjetni Podgorci že zagotovili prostor, kamor ga bodo postavili, sedaj pa se ukvarjajo z mislijo glede načrte, zbiranja prispevkov ter vsega ostalega, kar je v zvezi z opravljanjem tako obsežnega in pomembnega dela. Potemtakem je prirejanje praznika pri Madonini le ena izmed pobud, ki zaposluje Podgorce, kateremu posvečajo v tem trenutku največ zanimanja. Prireditev se prične v petek, 31. maja, in se zaključi v ponedeljek, 3. junija. V spremstvu godbe na pihala iz Anhovega bo 2. junija ob 16. uri V obral SNIA vložen tudi javni denar Deželni svetovalci Bergomas, Golli, Zorzenon in Pascolai (KPI) so zastavili predsedniku deželnega sveta vprašanje v zvezi s proti-sindikalnimi represijami tekstilne skupine SNIA v Zdravščini. Svetovalci ugotavljajo, da je SNIA. odgovorila na trimesečni boj tekstilcev s suspenzijo 60 delavcev in s skrčenjem delovnega časa za vse ostale delavce. V odgovor na tak- šno ravnanje lastnika so delavci sklicali stalno zasedanje delavske skupščine. Svetovalci pozivajo pred sednika naj zaščiti korist delavcev s pritiskom na podjetje, ki je svoj obrat pri nas izboljšalo z javnim denarjem. Gradbeni pravilnik za Kopriv« in Faro Deželni odbor je na zadnji seji na predlog odbornika za javna dela Giusta odobril gradbeni pravilnik občine Capriva v goriški pokrajini. Dokument je pred tem o-dobril tudi deželni urbanistični odbor, vendar je hkrati predlagal, naj bi v pravilnik vnesli vrsto popravkov nebistvenega značaja. Deželni odbor je nadalje odobril varianto štev. 4 h gradbenemu pravilniku občine Fara, prav tako v goriški pokrajini. V okviru te občine je deželni urbanistični odbor določil tudi področja, ki pridejo v poštev za nove stanovanjske gradnje. Otroški pevski zbor (zgoraj) in otroška folklorna skupina (spodaj) ii Rupe — Peči na prazniku ANPI m h'* m .IIIIIIIIIIIIIIMIII|||||||||||||||||||||||lllllllinilll,l,lll,,l,nl,,|,,,,,,,,II,,l,,|||||,|||||,|||||||m|||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a OSEMINDVAJSETA RAZPRAVA PETOVELJSKEGA PROCESA v • j * i • Novi deželni posegi za razvoj kmetijstva Na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Tripanija je deželni odbor na zadnji seji nakazal po zakonu štev. 29 iz leta 1967 vsoto 440 milijonov lir za okrepitev vinogradništva, cvetličarstva in vrtnarstva. Od omenjene vsote bosta tržaška in goriška pokrajina prejeli po 40 milijonov lir vsaka. Preostala sredstva si bosta razdelili videmska in pordenonska pokrajina. Odbor je nadalje nakazal 716 milijonov lir za izvedbo raznih bo-nifikacijskih del v Furlaniji - Julijski krajini, 100 milijonov lir za priznanje odškodnine kmetijskim posestvom, ki so jih v letu 1973 prizadele razne vremenske nesreče in vrsto manjših vsot za razne posege kmetijsko - pridelovalnega značaja. Javni tožilec dr. Bruno Pascoli je podrobno analiziral zločinska nagnjenja obtožencev Presenetljivo je ovrednotil osebnost priče Di Maggia Prejšnjo sredo, ob 12.20, ko je pričel govoriti javni tožilec dr. Bruno Pascoli, je uvodoma dejal, da bo njegov govor kratek. Ob koncu prvega dela, vedno v sredo, smo vsi menili, da bo svoj govor dr. Pascoli zaključil na včerajšnji razpravi. Ni bilo tako. Dr. Pascoli je včeraj govoril od 9.30 do 14.25, z dvajsetminutnim presledkom. Svojega govora pa ni zaključil in poslušali ga bomo še nekaj ur v ponedeljek, ko se bo proces nadaljeval. Včeraj je dr. Pascoli podrugo uro govoril o vzrokih Dl Biaggiovega pričevanja, nato pa je eno uro in pol orisal osebnosti obtoženega Romana Resena. Po kratkem presledku pa je pričel govoriti o trojici Budicin - Barocca - Mezzorana in podrobneje o prvih dveh. Na sporedu ima torej še obremenilni govor na račun Mezzoranovih in obtoženega Enza Badina, ki ga včeraj ni bilo na razpravi. V kletki sedijo namreč samo nekateri med obtoženci, tudi odvetniške mize so skoro popolnoma prazne, javni tožilec govori sodnikom, ki kažejo očitne znake utrujenosti kot tudi vsi ostali, ki morajo iz službenih dolžnosti slediti procesu. Presenetljiv je bil tožilčev slavospev osebnosti priče Walter ja Dl Biaggia. To je človek s precejšnjo inteligenco, ki jo je na žalost izkoristil za zmago slabega, v zločinske namene. Fant je služil v mornarici kot podčastnik in samo njegova zagnanost ga je privedla do tega, da je pretepel podrejenega, bil izključen iz mornarice in nato je moral nekaj mesecev presedeti v vojaškem zaporu. Kasneje je svoje sposobnosti izkoristil za zločinska dejanja. Kradel je, izkoriščal državne organe in sleparil. Bil pa je po svoje moralen, j: dejal dr. Pascoli, ko je prijavil najprej karabinjerjem, nato sodnikom, tolpo, ki je pripravila in izvedla atentat pri Petovljah. Vsa čast mu gre, da je oblast privedel na sled resničnim atentatorjem. To je na pravil, ker ni hotel biti v stvar zapleten in tudi zaradi določene morale, je dejal javni tožilec. Walter Dl Biaggio je bil tat, morilec pa ne. V začetku je sodeloval pri nabavi razstreliva, pomagal ga je skriti. Vse to, ko sta se z Rese nom pogovarjal o napadu na nekatere banke v mestnem središču. Ko pa sta prvotni načrt opustila in je Resen namignil, da bi napadla karabinjersko vojašnico, se je Walter Dl Biaggio umaknil, ker se je bal, da bi bile v takem atentatu tudi človeške žrtve. Umaknil se je pravočasno in ni sodeloval pri pripravah za atentat pri Petovljah čeprav ga je ljubica Maria Mezzo rana o vsem sproti obveščala ob obiskih v zaporu, v katerega moral oktobra 1971. O Resenu je javni tožilec dejal, da je hudoben in divji človek. To je dokazal v svojih življenjskih za pletljajih. Kar se tiče priprav za atentat je treba vzroke iskati v sovraštvu do policijske oblasti. Njegov alibi o prisotnosti na delovnem mestu v motelu AGI 26. maja 1972 popoldne ni vzdržal, je dejal dr Pascoli. Resen je hotel \ ta alibi spraviti tudi druge ljudi, kar pa mu ni uspelo. Kar se tiče prevoza razstreliva iz Švice je to lahka stvar, je dejal tožilec. Nikjer ni bilo rečeno, da je šel Resen v Švico s tovornjakom. Tega je brez dvoma pustil na italijanski strani meje, čez mejo je šel z drugim sredstvom. Dr. Pascoli je nato pričel z opisom trojice prijateljev Budicin - La rocca - Mezzorana. To so divjaki, ki so se jih ljudje v severnem de lu mesta bali. Svojo postojanko so imeli v nekem baru in ko se je kdo od njih prikazal v drugem jav- llllllfllllllllllllUIIllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll||||||||||Illll|||lllllll|||||||l|lllllllllllll,llllll,ll,,lll||||||,||,|m|m||||||,,,l,|||,m,|||,||,|||,|m)|1||||||M||||||| S ŠTIRIDNEVNEGA PRAZNIKA NA PEČI Betonska ploščad je sad skupnega dela vseh naprednih vaščanov Pozdravni govor predsednika ANPI s Peči Oskarja Maliča ter nastopi pevskih zborov in folklorne skupine iz Rupe V četrtek se je na Peči pričelo | čakali ravno danes. To je tudi kon-štiridnevno praznovanje, ki ga je [ kreten dokaz, da naše društvo, organizirala sekcija ANPI s Peči. tebi na uslugo, kjer živiš in delaš ■ *‘\* T'.. • '■ ’>•/«;; >'.•>.! /'iVy, s • : y 7 1 - ■ . • ?. ; - ; . • • . ■ ' . • Praznovanje je na novi cementni plošči, katero so prizadevni občani pričeli graditi že lanskega novembra. Četrtkov program se je pri čel ob 18. uri s pozdravnim govorom predsednika sekcije ANPI s Peči Oskarja Maliča, ki ga v ce. loti objavljamo: «V imenu Partizanskega združenja imam izredno in veliko čast izročiti naši domači skupnosti v javno uporabo in korist to cementno ploščad. Ta objekt, čeravno skromen, ima za nas vse velik pomen, predvsem zato, ker je sad skupnega dela in truda vseh naprednih vaščanov in tudi zato, ker je to prvi izmed javnih objektov, ki jih misli naše združenje realizirati. Naj omenim to, tar je zelo važno, da je naša zveza začela gradnjo tega objekta brez kakršnegakoli finančnega sredstva in materialne pomoči, bilo je treba zavihati rokave in pljuniti v roke. S pripravljalnimi deli smo začeli že meseca novembra in to vsako soboto in nedeljo, ne glede na mraz in deževno vreme, kar nas je precej oviralo. To je bila samozavest naših naprednih in požrtvo valnih tovarišev, da bo ta objekt končan do dneva, katerega smo do- katerega članstvo narašča iz dneva v dan, je pot pravilnega napredka zaradi tega, ker v taki družbi je moč in z močjo se da marsikaj napraviti. Za to imamo dokaze. Ni poteklo dolgo časa, odkar se je u-stanovllo naše društvo, in za to pobudo so bili prav bivši partizanski borci. Danes se je pridružilo o-gromno mladincev katerih naloga bo v bodoče braniti in ščititi nor-čevnke zasluge. Srečni smo, da smo zgradih to ploščo, ker bo služila za vse naše javne manifestacije in predvsem zato ker bo v korist naše mladine, ki se bo tukaj športno udejstvovala ter telesno in duševno krepila. Ob zaključku se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k uresničitvi te ploščadi, še posebno tovarišem, ki so dali svoj osebni delovni prispevek, ki je bil pravzaprav odločilen za realizacijo tega obejkta.» Po govoru je na odru nastopil o-snovnošolski pevski zbor iz Rupe, ki je pod vodstvom učitelja Emila Lašiča zapel «Večerno», «Oj ti vilo», «Splavarsko» in «Jutranja zarja-pe-sem telovadcev», četrti in peti razred iste šole je še zapel «Uspavanko» Pavla Kanala. S pesmimi «Zad- ti?», «Lepo je v naši domovini», «Tiček prav majhen je», «Najboljše vince za otroke», «Pesem o ciganu» je nastopil otroški pevski zbor z Vrba, ki ga vodi Janez Pavletič Folklorna skupina iz Rupe je pod vodstvom Jožice Kovic izvajala nekaj zanimivih plesov. V zadnjem delu programa sta nastopila Nonet jz Sovodenj, ki je zapel «Smrt v Brdih», «Eto pletenu mrižu svoju», «Zdravljico», «Pobratimija» ter pevski zbor Rupa-Peč s pesmimi «Mojo srčno kri škropite», «Slovenec sem», «Dvignimo čaše» ter «Teče mi vodica». Po končanem kulturnem programu je bil na sporedu do 24.30 ples s sovodenjskim ansamblom «The Lovers». Za vnete igralce briškole pa so organizatorji pripravili tekmovanje, katerega se je udeležilo 64 parov. Prvo mesto sta zasedla Jurij Pahor in Ivan Kovič, oba iz Rupe, ki sta dobila dva pršuta; na drugo mesto se je uvrstil drugi par iz Rupe, Radivoj Marušič in Ra-divoj Bužin, ki sta «osvojila» en pršut. Tretje mesto sta zasedla para Marjana Devetak Peč) in Jožef Florenin (Rupa) ter Emil Gabrijelčič in Ivo Cotič, vsi iz Sovodenj, ki so si razdelili kolo sira in štiri salame. Praznik se bo nadaljeval tudi drevi. Ob 18. uri bo tekmovanje nem lokalu, se je marsikateri gost oddaljil, lastniki pa so se potuhnili. Karabinjerji in policisti so imeli večkrat opravka z njimi, zato je tudi razumljivo njihovo sovraštvo do policijskih organov, ki je doseglo višek v atentatu. Javni tožilec se je v svojih izvajanjih opiral na to, kar so razne priče (Brescia, Napolitano, Brando-bn) povedale v preiskavi tako karabinjerjem kot njemu in preiskovalnemu sodniku dr. Cenisiju, ni pa upošteval izjav teh prič na procesu, kjer je marsikdo, kar je med preiskavo dejal, docela ali delno zanikal. Prebral je tudi odlomke iz pisem, ki sta si jih v zaporu izmenjala Barocca in Budicin, da bi še podprl svojo tezo o njuni zločinski nagnjenosti. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek zjutraj. Dve milijardi lir za povečanje zmogljivosti goriškega kolodvora Župan in podžupan občine Gorice, De Simone in Rovis, sta ministru za prevoze Pretiju prikazala velik pomen, ki bi ga usposobitev glavne goriške postaje za promet s tretjimi državami imela za naše gospodarstvo. Občinska predstavnika sta ministra seznanila z nameni državnih železnic, da vložijo milijardo lir za modernizacijo obstoječih objektov in naprav ter da bodo potrošile nadaljnjo milijardo lir za nov tirni park. Te naložbe ne bi imele smisla, sta goriška predstavnika rekla ministru. če ne bi vzporedno potekale priprave za odprtje železniškega mejnega prehoda za tretje države. Goriška predstavnika sta s tehničnimi podatki ovrgla na račun premajhnega prostora za izgradnjo dodatnih tirov, ker jih bo lahko razširil na ozemlju sedaj načrtova nega avtoporta. V ŠTANDREŽU . pri KONSUMU PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes, 25. maja. ob 20. uri nastop ansambla «JANEZ JERŠINO-VEC S PLANŠARJI». Sledi plesna zabava. Jutri, 26. maja, ob 11.30 — Razstava špargljev, zvečer igra ansambel «LOJZE HLEDE» iz števerjana. PRAZNIK ŠPARGLJEV se bo nadaljeval 1. in 2. junija s koncertom pevskih zborov in ansamblom Kondor iz Bazovice. Na razpolago šparglji, bogat srečelov, domača jedača in pijača. Razstave Slikar Mario Gori bo danes ob 18. uri, v prostorih kavarne «Teatro» v Gorici odprl samostojno razstavo. Ta bo odprta vsak dan do konca junija. Kino PSDI poziva KD nji pozdarv», «Kdo naj te tolaži ma- I v briškoli, zvečer pa bo ples. Odbor goriške sekcije PSDI je pozval vodstvo KD, naj čimprej odstrani spore, ki so se pojavili v njegovih vrstah v zvezi z referendumom. da bi bila njegova politika manj integralistična in bolj jasna. V razčiščevalni akciji naj bi sodeloval tudi PSI. Stranka nato pojasnjuje svoj odnos do KPI, s katero se je glede referenduma sicer znašla na istih stališčih, o-staja pa v veljavi jasna razmejitev tako glede idej, kakor tudi glede pojmovanj družbenega razvoja. Stranka podpira uvedbo javnih prevozov, vendar ne v okviru deželnega ali državnega lastništva, pač pa na podlagi ustanavljanja medobčinskih konzorcijev ter s krepitvijo mestnih podjetij. Dve osebi v bolnišnico Pri Vilešah se je včeraj zjutraj ponesrečil 71-letni Dionisio Fumo, katerega so v goriški bolnišnici sprejeli za 40 dni na zdravljenje zaradi zloma leve noge in udarcev na rokah. Fumo se je s kolesom vozil iz Vileš proti Gradišču, ko ga je avtomobilist, 44-letni Eligio Sabot iz Gorice, Drevored XX. septembra 2, ki ga je nameraval prehiteti, podrl. Sabot je ponesrečenca takoj z avtom odpeljal v bolnišnico. Mokro cestišče je v popoldanskih urah botrovalo prometni nesreči na mostu 9. avgusta v Gorici, žrtev nesreče je 46-letni občinski uslužbenec Giovanni Birsa iz Gorice, Ul. Brigata Trapani 24. Ko se je Birsa z vespo vozil proti domu, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je zlomil desno nogo in se bo moral v bolnišnici zdraviti 80 dni. Gorica VERDI 17.15—21.30 «Giordano Bruno». G. M. Volontà in C. Rampling. Barvni film. CORSO 17.15—21.30 «II giorno del delfino». George Scott. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—21.30 «Un Am. leto di meno». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—21.30 «Ogni nudità sarà proibita». P. Porto. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Un matto due matti, tutti matti». F. Bianche in A. Maccioni. Barvni film. Tržit AZZURRO 17.30—22.00 «La mano spietata della legge». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Le folli avventure». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «I professionisti». Barvni film. Moro Gorica SOČA «Decameron», italijanski barvni film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Apaši», nemški barvni film, ob 18.00 in 20.00. DESKLE «šakal», angleški barvni firn ob 19 30. RENČE «Nočna patrola», amerižiU barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Letizia Atzori, Cristina Anabellì. Nadia Care, Ivan Portelli. UMRLI SO: 77-letni invalid Ermenegildo Marega, 63 letna gospodinja Erotilde Bregant, 86-letna upokojenka Maria Barrazzetti, 73-letni upokojenec Alberto Palli. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes i-es dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Ros-selli, tel. 72340. 23. maja 1974 ANKETA LJUBLJANSKE «SODOBNOSTI» Slovenci v Italiji 1974 Nadaljujemo z objavljanjem odgovorov, ki jih je skupina tržaških slovenskih vidnih javnih delavcev dala na tri vprašanja, ki jih je ljubljanska revija «Sodobnost» postavila v svoji anketi z naslovom «Slovenci v Italiji 1974». Je to tretja zadevna anketa ljubljanske revije in njena vprašanja so naslednja: 1. Kako si konkretno zamišljate, da bi lahko nekateri daljnosežni predlogi, pobude (tu mislimo na znane zakonske osnutke za celotnejšo rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine) tudi stvarno zaživeli z ustreznimi pravnimi normami in drugimi ukrepi, ki bi jih sprejeli rimski parlament, deželni svet Furlanije - Julijske krajine in drugi lokalni izvoljeni organi? 2. Kaj storiti in kako zares učinkovito delati, da bi vse slovenske sile (če to tako povprek označimo) od političnih, strokovnih in športnih, čimbolj plodno uskladile svoje napore in našle učinkovit skupen jezik v sedanji novi fazi boja za narodnostno emancipacijo in skladen razvoj? 3. Kaj pričakujete in kako boste sodelovali na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu in na simpoziju OZN o isti tematiki junija letos na Ohridu? V. Na gornja vprašanja odgovarja danes poslanec (izvoljen na listi KPI) ALBIN ŠKERK: K prvemu vprašanju: Poteka četrto leto, odkar so parlamentarci KPI, po dolgih posvetovanjih z najrazličnejšimi krogi, predložili obširen zakonski osnutek za dosego globalne pravne zaščite slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Njim so sledili s svojimi zakonskimi predlogi, v prid slovenske majšine, tudi socialisti (PSI) in socialprole-tarci (PSIUP). Podobno stališče, to je za celovito rešitev tega manjšinskega vprašanja, so zavzele tudi nekatere politične organizacije, ki vključujejo zamejske Slovence ali nekatere njihove ustanove, kot so Slovenska skupnost in Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Žal moram ugotoviti, da je med tem časom, kljub večstranskemu prizadevanju, vsa zadeva ostala le pri dobrih namenih predlagateljev. Kje iskati vzroke tako dolge nepremičnosti tega vprašanja, ki v večji meri pogojujejo nadaljnji obstoj in razvoj Slovencev v Italiji? Razlogov je več in bi bilo predolgo, da bi jih naštevali in razčlenjevali. Omejiti se hočem samo na kratko ugotovitev. Največjo oviro še vedno predstavlja stališče Krščanske demokracije, najmočnejše vladne stranke, ki se odločno postavlja po robu globalni rešitvi našega narodnostnega manjšinskega vprašanja. To stališče je jasno in uradno potrdil bivši predsednik vlade Emilio Colombo, ko je pred več kot dvema letoma sprejel v Rimu skupno delegacijo predstavnikov slovenske majšine, kateri je dejal, da «... za zadostitev teženj italijanskih državljanov slovenskega jezika, kolikor so zakonite, je vlada razpoložena ukrepati postopno». Te največje ovire še nismo uspeli premostiti, kar pa upamo doseči v bodoče. Ta optimizem lahko do neke mere opravičujemo, čeravno z mnogimi pridržki, če upoštevamo določene premike in nekoliko boljše znake dobre volje, ki jih beležimo v krajevnih krogih Krščanske demokracije in v drugih strankah levosredinske koalicije. Kot primer naj omenim sko-ro soglasno sprejeto resolucijo (proti so glasovali samo fašisti) tržaškega občinskega sveta (19. februarja 1974), ki med drugim pravi: «... občinski svet, potem ko je slišal in sprejel županove izjave glede potrebe zagotovitve globalne zaščite slovenske majšine z zakonodajnimi in upravnimi dejanji države in dežele na področjih ustrezajoče pristojnosti in z upravnimi dejanji države in dežele na področjih ustrezajoče pristojnosti in z upravnimi ukrepi krajevnih ustanov, ... obvezuje v ta namen župana in odbor, da ukreneta potrebne korake pri parlamentu in vladi». V ta okvir, nekoliko boljše dobre volje do nas, spada tudi nedavni sklep tržaškega pokrajinskega odbora o postavitvi nad sto dvojezičnih cestnih tabel. Najpomembnejša od teh pobud pa je priprava in sklicanje mednarodne konference o majšinah, ki bo letos prve dni junija (preložena na 10. julij, op. ur.) v Trstu. Tudi v deželnem svetu opažamo zadnje čase, sicer bolj z deklarativnega vidika. nekoliko več razumevanja za naša narodnostna vprašanja, iz-vzemši za beneške Slovence, katere hočejo še naprej ignorirati. To odprtje pa nas ne sme preveč navdušiti, ker je v največjem protislovju s tajno okrožnico varnostne obveščevalne službe (SID), naslovljene na vsa poveljstva vojske, karabinjerjev in finančnih stražnikov, nastanjenih vzdolž vzhodne meje, o kateri je govoril avgusta 1968 v rimski zbornici poslanec Boldrini (podpredsednik poslanske zbornice in predsednik vsedržavnega partizanskega združenja ANPI). V tej okrožnici, katere obstoja ni nihče demantiral, ukazujejo omenjenim organom javne varnosti, naj strogo nadzorujejo sleherno zahtevo etničnih manjšin na tem obmejnem ozemlju, Do prej omenjenega premika krajevnih krogov Krščanske demokracije, kar se tiče odnosa do slovenskih manjšinskih zahtev, je prišlo, zahvaljujoč se predvsem pritisku in nenehnemu zavzemanju levičarskih strank in še posebej KPI. Ta zavzetost je v zadnjem letu prispevala, da je bila slovenska skupnost na Tržaškem in Goriškem deležna nekaterih važnih pridobitev. 12. decembra lanskega leta je bil končno sprejet dopolnilni zakon o slovenskem šolstvu v Italiji, ki kljub pomanjkljivostim rešuje mnoga gospodarska vprašanja slovenskih šolnikov, jamči finančna sredstva (105 milijonov lir na leto) za sestavo in tiskanje učbenikov, predvideva ustanovitev posebnih tečajev za otroške vrtnarice in, kar je najvažnejše, ustanavlja posebno komisijo slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki bo sodelovala s šolskimi oblastmi pri upravljanju slovenske šole. Prav tako velikega pomena za našo manjšino je pred kratkim sprejeti zakon, ki pooblašča in zadolžuje vlado, da v dveh letih pripravi novi zakonik o kazenskem postopku. V tem zakonu, v 2. členu pod točko 74, je določeno «obveznoz-spra-ševanje in zasliševanje pripadnikov jezikovne manjšine v njihovem materinem jeziku in obvezna sestava zapisnikov v tem jeziku». Pomembna je tudi resolucija, sprejeta januarja letos v komisijah poslanske zbornice in senata, ki sta odgovorni za pošto in telekomunikacije, s katero se vlada obvezuje na čimprejšnjo uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini, namenjenih naši skupnosti. Navedeni odobreni zakonski in parlamentarni ukrepi, ki nas relativno zadovoljujejo, pomenijo, da hočejo vztrajati pri najbolj počasnem, postopnem reševanju naše narodnostne problematike. V pričakovanju boljših časov in vztrajajoč pri zahtevi po celoviti rešitvi našega narodnostnega vprašanja se moramo zavzemati hkrati na vseh ravneh, od parlamenta do najnižjih krajevnih uprav, ob vsaki priložnosti, za rešitev tudi posameznih problemov. Tudi po tej poli postopnosti, dokler ne uspemo odstraniti ovir za dosego globalne zakonske zaščite, lahko prispemo, v določenem obdobju, do raznih pridobitev, ki bodo olajšale življenje in obstoj Slovencev v Italiji. Nadaljnji uspehi pa ne bodo odvisni samo od nas, kot narodne skupnosti, marveč od zavezništva in solidarnosti demokratičnih sil Italije ter od pomoči matičnega naroda. Obenem, kot do sedaj, tako tudi v bodoče, bodo vplivali na izid naših bojev za narodnostne pravice splošni odnosi, ki bodo vladali med Italijo in Jugoslavijo. Zato si bomo prizadevali, da bodo ti odnosi vedno boljši in da se odstrani vsaka ovira, ki utegne škodovati njihovemu razvoju ter da se v tej zvezi prijateljsko in dokončno uredi obmejno sporno vprašanje. K drugemu vprašanju: Predvsem moramo upoštevati, da je večina Slovencev v Italiji, iz-vzemši Beneško Slovenijo, politično in idejno povezana z italijanskim delavskim gibanjem ter vključena v vsedržavnih levičarskih strankah, ali pod vplivom istih. To stanje je pozitivno, ker kaže visoko politično zrelost pripadnikov naše manjšine, ki je prerasla ozko nacionalistično gledanje in se vključila v širši boj italijanskega naprednega gibanja, v okviru katerega postavlja poleg rešitve splošnih socialnih vprašanj, tudi rešitev vseh svojih narodnostnih zahtev. E-dino v sklopu in s solidarnostjo teh naprednih italijanskih sil si lahko zamišljamo in z zaupanjem pričakujemo konkretno dosego narodnostne emancipacije. S tem ni rečeno, da se ne moremo ali ne sme-hkrati med seboj povezovati ter voditi enotne akcije z pridobitev večjih narodnostnih pravic. Težiti bi morali k pogostejšim in čim širšim enotnim pobudam, okrog katerih bi bilo treba vedno iskati ne samo soudeležbo čim večjega dela Slovencev v Italiji, temveč neob-hodno potrebno solidarnost in podporo italijanskih naprednih sil. Izkušnje nas učijo, da so taki enotni nastopi koristni in nujni. Z njimi uspemo mobilizirati vse bolj občutljive pripadnike naše skupnosti, kot tudi naprednejše krajevno italijansko prebivalstvo in obenem seznanjati javnost z manjšinsko problematiko ter izvajati pritisk na državne izvoljene organe, od katerih je odvisna formalna rešitev za enotne nastope, ki bi bile sprejemljive za vse tiste sile, ki se zavzemajo za dosego pravne in splošne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. K tretjemu vprašanju: Mednarodna konferenca o manjšinah, ki bo v Trstu prve dni letošnjega junija, katere pobudnica je tržaška pokrajinska uprava, je velikega pomena, posebno če upoštevamo, da je prva tovrstnega značaja v Italiji. Tisti, ki pričakujejo hitrih in konkretnih rezultatov v prid naše skupnosti, bodo ostali najbrž razočarani. Mi se bomo ob tej priložnosti zavzeli za čim konkretnejšo obravnavo o vprašanjih slovenske majšine, kot je bila naša prvotna zamisel od vsega začetka priprav tega mednarodnega srečanja. Številčna navzočnost slovenske narodne skupnosti, ki nima urejenih vseh svojih pravic, v kraju, kjer bo to srečanje, bo nedvomno ugodno vplivala na potek in razglabljanja vprašanj konference same. Kar se tiče mojega sodelovanja na tej konferenci, nameravam poseči v razpravo o vprašanjih, ki so povezana z mojim parlamentarnim udejstvovanjem. Glede podobnega simpozija, ki ga prireja OZN v Ohridu, se mislim istega osebno udeležiti. ALPSKI TURISTIČNI CENTER V ROVCU Alpski turistični center je najpomembnejši turistično - športni objekt v tolminski občini. Objekt je še v izgradnji in dograjen bo za začetek nove zimske sezone. Gre za 5.700 metrov dolgo žičnico od Bovca na Kanin, ob zgornji postaji pa več vlečnic in sedežnic na smučarskih stezah. Začetna postaja žičnice je na nadmorski višini 438 m, zgornja postaja pa na višini 2.300 m. Tukaj je možno smučanje do konca junija in zato lahko predvidevamo velik uspeh te pobude, saj je maja in junija težko najti sneg kjerkoli v bližnji okolici. Vožnjo z žičnico pa priporočamo tudi turistom, saj se jim v polurni vožnji nudi krasen razgled nad ta del Soške doline, na vrhu pa jim je na razpolago restavracija, v kateri jim bo ustrezno postreženo. žičnica obratuje vsak dan, razen ob ponedeljkih, ob delavnikih vsako drugo uro, ob nedeljah in praznikih pa vsako uro V ta načrt so investiran 12 milijard starih dinarjev, ki so jih kreditirale jugoslovanske banke. Seveda žičnica še ni dovolj, vendar je v Bovcu dovolj infrastruktur tudi za najzahtevnejše goste. V mestu je prostora za približno 500 oseb, od teh največ v hotelu Kanin. V istem hotelu je tudi pokrit bazen, medtem ko je v hotelu Alp avtomatsko kegljišče in plesna dvorana. Še najzahtevnejši gost lahko torej najde nadomestilo za smuko, ko je te naveličan. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||UI,||l||||||l||||,l,T1l||,,|||||||||||||,|||||||||1|||||||||||||||,,||l|,||l1,|,||1l||l,l|||,|,imi|,|l|mi||||||||||m||)||||||||||||n Razgovor s predsednikom občinske skupščine Antonom Ladavo Delovno ljudstvo je bistveno pripomoglo k vsestranskemu razvoju tolminske občine Razvoj družbeno-gospodarskih dejavnosti - Pereče vprašanje šolskih gradenj - Se nobenega sklepa o hidroelektrarni Kobarid Anton Ladava Tolminska občina praznuje dar nes svoj praznik. 25. maj, dan mladosti je tudi dan občine, ki je nastala iz združitve treh gorskih občin Soške doline, Tolmina, Kobarida in Bovca. Vendar pa ni mogoče določitve tega datuma pripisati sovpadanju z dnevom mladosti. Prav v teh dneh leta 1SM3 so prebivalci sedanje tolminske občine začeli množično odhajati v partizane, in prav v teh dneh so se začeli te množično boriti za novo domovino, tako, kakršno so si s trdim bojem tudi priborili. To je bil vodUni element pri iskanju novega datuma za občinski praznik ob združitvi treh občin leta 1961 in ta datum dejansko pokriva neko zgodovinsko o-beležje NOB celotnega območja. Kot običajno, smo tudi tokrat posvetili osrednji del našega poročanja o tolminski občini razgovoru s predsednikom občinske skupščine. Anton Ladava je bil šele pred kratkim izvoljen za predsednika, vendar se je v tej kratkotrajni dobi že podrobno seznanil z vsemi vprašanji. Tolminska občina je najrazsež-nejša občina v Sloveniji, pa tudi najbolj gorata. Pred kakšnimi problemi ste zaradi teh zemljepisnih značilnosti? Konfiguracija terena in razsežnost občine, pa tudi zgodovinska preteklost nas sili, da se soočamo z zelo težkimi vprašanji. Seveda taka konfiguracija onemogoča razvoj kmetijstva, kakršnega pojmuje sodobna agronomija. Kmetijstvo torej ne daje takih gospodarskih rezultatov, kakršne bi pričakovali glede na število občanov, ki se ukvarja s to panogo. Zato smo prisiljeni u-smerjati naše občane na industrijsko področje, na turistično gospodarstvo, pa čeprav ostane kmetijstvo še vedno osnovna dejavnost naših občanov. Značilnost naše občine je, da se hkrati razvija pet središč, na katera gravitirajo ostali kraji in sicer: Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči in Podbrdo. V teh središčih so jedra gospodarskega razvoja, industrijske delovne organizacije s področja kovinske industrije, tekstila in predelovalne industrije. V teh delovnih organizacijah je zaposlenih približno pet tisoč občanov. V zadnjem času smo glede zaposlovanja naredili korak naprej. Pred leti je bil pri nas zaposlen vsak peti občan, sedaj pa je zaposlen že vsak četrti. Naravne lepote, seveda, narekujejo tudi razvoj turizma in turističnega prometa, ki ima svoje jedro v Bovcu z alpsko - turističnim centrom, razvija pa se tudi v ostalih krajih. Naše gospodarstvo je večinoma samorastniško in je razkropljeno. Le v zadnjih letih smo bili priča večjim investicijam iz drugih krajev Slovenije, pa tudi s Hrvaške. Vendar pa bi rad še nekaj povedal o kmetijstvu. Razvoju kmetijstva moramo posvetiti veliko ptieornost, iker igra pomembno vlogo. Razvijati nameravamo tržne kmetije — kompleks zemljišč s 15 - 20 glavami živine, torej družinsko gospodarstvo, ki oo dajalo proizvajalcem dohodek in tudi dovolj dela. V zadnjem času smo uredili že 40 takih kmetij in še 26 načrtov je že pripravljenih. Seveda je mnogo odvisno od infrastruktur, ki bodo tudi pripomogle k razvoju kmečkega turizma. Naravni pogoji so dani in ta naloga je torej zelo pomembna. Posegi občine pri takem urejevanju kmetijstva so dvojni: u-godni krediti in regres na kre-__________________,_______________________ dite na eni strani ter sodelo- «iiiiiiHtiiiintimiiifimiiiimiiiiiiiimiminimiiiiiiiitintiiiniHitiMiiuiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii kinitev odnosov z nekim prijateljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Okoliščine so zelo primerne za utrditev zvez. Potrudite se, da bi razširili krog prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Osredotočite svoje sile na en sam smoter. Pazite, da ne boste pretiravali. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne dovolite, da bi vas sodelavec presenetil. Poostrite svoje nadzorstvo nad sosedi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odkrivajte svojih načrtov niti prijateljem. Pozabite na krivico, ki vam je bila storjena. SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Rešili boste finančni problem. Omogočili boste, da se bo v družino vrnil mir. BIK (od 21.4. do 20.5.) V spopadu ohranite mirno kri. V čustvenem pogledu boste uresničili svoj sen. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekomu boste izpolnili prošnjo. Iz gole dolžnosti boste morali prenašati neko osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pod vplivom oseb, ki jih ne poznate, boste sprejeli neljub ukrep. Ogi- 22.8.) Če spravljivi. do 22,9.) V ljube bo u- bajte se pogovorom. LEV (od 20.7. do hočete uspeti, bodite Ne kažite zavisti. DEVICA (od 23.8. Dobri poslovni izgledi. zenskem pogledu dan ne spešen. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prevzeti si boste morali vlogo posredovalca. Družinska sreča je odvisna od vašega razpoloženja. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Bodite manj zahtevni. Pre- vanje pri projektiranju m urejevanje infrastruktur. Razvejanost občine pomeni tudi posebno skrb za zveze z bolj oddaljenimi kraji. Kako je s cestami in z javnimi prevoznimi sredstvi? V zadnjih letih smo posvetili veliko pozornost tem vprašanjem, predvsem cestam, kanalizaciji in vodovodu. Občani so bili zelo aktivni pr; reševanju problematike cest in so s samoprispevkom krili do 50 odst. stroškov za popravila in asfaltiranje cest. Kljub temu je vprašanje cčstne povezave, predvsem z visokogorskimi predeli, še vedno pereče. Upamo pa. da bomo to čim-prej uredili. Že letos nameravamo urediti cesto na Staro sedic-in Breginj. Urejujemo tudi izredne pomembno cestno povezavo po Baški grapi r.reko Petrovega brda poti Selški dolini. Menimo pa, da ureditev te ceste zanima vso Slovenijo in ne samo našo občino. Dela so v teku in. domnevamo, da bodo v krat-kr rn končana. Urejevanje teh cest omogoča posameznim clebvmm erganiza-eram, da same poskrbijo za prevoze delavcev na delovna mesta, obenem pa je avtomobilsid promet zelo živahen in mnogo delavcev prihaja v službo z lastnim prevoznim sredstvom. Na tem področju je odprtih šo precej problemov, vendar pa moram {»udariti, da smo v zadnjem času naredili velik korak naprej. S katerimi vprašanj! se mora toln.inska občina soočati na področju šolstva ter kulturnih dejav- nosti in kako jih rešujete? Da bi omogočili čim večjemu številu otrok popolno osemletno šolanje, imamo osemletke v vseh teh petih centrih in prevažamo o-troke iz vasi v ta središča. Tako smo dosegli tudi to, da je o-trokom omogočen nadaljnji študij. Povedati moram še, da so naše šolske stavbe v veliki meri nefunkcionalne. Doslej smo zgradili novo šolo le v Kobaridu in telovadnico v Bovcu, pereče pa je vprašanje Tolmina, kjer deluje šola v neprimernih prostorih. Zato smo se odločili za izgradnjo šolskega centra, trenutno izdelujejo načrte. Naši ljudje so se odločili, da bodo s samoprispevkom prispevali h gradnji tega centra, vendar pa ta sredstva ne bodo zadostovala. Usmerjamo se tudi v to, da bi to uredili v večjih vaseh, v Volčah in na Žagi, zatem pa nameravamo nadaljevati tudi v ostalih vaseh. Glede kulture moram reči, da so nekatere inštitucije dokaj razvite, predvsem spomeniško varstva in knjižničarstvo, upada pa kultura v klasičnem smislu v Tolminu, v nekaterih vaseh pa opažamo živahno kulturno življenje, ki sloni pretežno na ramenih mladine. Vsekakor pa menim, da bi morali kulturi posvečati večjo pozornost, V okvir teh naših naporov sodi tudi trden namen, da izboljšamo omrežje radiotelevizije, da bodo lahko programe spremljali v vseh krajih naše občine. Razgovor zapisal BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na 8. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii 34. C. GALE V. HERCEG SOBOTA, 25. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Risani filmi 12.55 Komični filmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih 15.40 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.15 Program za otroke: Otok kobilic in Zgodbe Flika in Floka 17.35 Program za mladino 18.30 Poljudna znanost: ROMI Čeprav so Cigani pred tremi leti na svojem svetovnem kongresu v Londonu sklenili, da se odslej ne bodo več imenovali cigani, ker je to za njih žaljivka pač pa da se bodo raje imenovali Romi, večina sveta te nomade še vedno imenuje po starem. Sicer pa pustimo ob strani ta problem in se vrnimo k oddaji. Današnje nadaljevanje bo eno izmed nadaljevanj oddaje, ki bo govorila o problemih Romov. Oddajo je pripravil Nanni de Stefani ob pomoči Fernanda Armatija. Avtor namerava dokumentirano prikazati razmere tega nomadskega ljudstva, ki se je pred toliko stoletji «priteplo v Evropo iz severovzhodne Indije, kjer da je «matična domovina» Ciganov. Prav je, da italijanska televizija posveti nekaj pozornosti temu ljudstvu in prikaže njegove napore za ohranitev, napore za emancipacijo v novih razmerah, kajti v nasprotnem primeru bi se to ljudstvo moglo utopiti v narodih, med katerimi Romi živijo. Čeprav veljajo Romi kot nomadsko ljudstvo, imamo na Španskem, v Srbiji, na Madžarskem in tudi v Italiji Rome, ki so se za stalno 18.55 Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja 19.30 Kronike dela in gospodarstva 20.00 DNEVNIK 20.40 RISCHIATUTTO Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno Nocoj se ta popularna oddaja zaključi. Med seboj se bodo pomerili trije finalisti, ki so pred tednom dni nabrali največ nagrad. Trije tekmeci, ki so preteklo soboto premagali ostale konkurente, bodo brez začetnih vprašanj stopili v kabine in začeli odgovarjati na trideset vprašanj, katerih vsako bo veljalo 30.000 lir. To pa bo nekakšen «kapital», s katerim bodo začeli svojo nadaljnjo pot. Kdor bo odgovoril na vseh 30 vprašanj, bo imel na razpolago 900.000 lir «kapitala», ki mu bo služil za tekmovanje v šestih snoveh. V kolonah vprašanj bodo tudi tri tveganja, nadalje bodo trije jollyji in tri velika tveganja. Ker so se na zadnjem tekmovanju izkazali trije pripravljeni tekmeci, bi znala biti nocojšnja prireditev bolj živa in zato bolj privlačna kot so bile zadevne prireditve zadnjih časov 22.00 A — 2: dogodek, kako, zakaj? 22.45 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Sodobni vzgojni problemi 18.45 Giro d’Italia: Strnjena 9. etapa od Macerate do Carpegne 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 20.00 Klavičembalist Ruggero Gerlin V zadnjih časih se tudi med mlajšo publiko opaža zanimanje za starejšo, klasično glasbo. Ker prihaja v poštev stara glasba, prihajajo do izraza tudi stari glasbeni inštrumenti. Med njimi tudi orgle in klavičembalo. Danes se bomo srečali s klavičembalistom Ruggerom Gerlinom, ki je po rodu iz Benetk, živi pa v Parizu. Znani virtuoz bo danes izvajal skladbe velikih mojstrov, kot so Purcell, Bach, Scarlatti, Galup-pi itd. 21.00 LJUDJE IN ZNANOST Danes je na sporedu drugo nadaljevanje oddaje, ki jo je pripravil Paolo Glorioso. Tokrat bo govor o odnosu med zna-noštjo in vojno. V prvem delu bo ddaja obravnavala «znanost vojne». Samo ob sebi se razume, da bo oddaja govorila predvsem o zadnjih desetletjih človekove zgodovine seveda s stališča uporabe znanosti v vojaške namene. Menda ni treba posebej poudarjati, da je v zadnjih desetletjih vojaška tehnika dosegla izredne rezultate, saj je vpregla v svoj voz malone vse znanosti, začenši z matematiko, fiziko in kemijo, pa vse do sociologije in psihologije, da ne govorimo o elektroniki in drugih najsodobnejših tehničnih vedah. V drugem delu oddaje pa bo govor o tistih panogah, ki so vzpodbudile raziskovalno delo, da se je dosegel čimvišji rezultat. Kdor je doživljal drugo svetovno vojno, ve, kako zna biti vojna surova in hkrati «popolna», kdor je sledil povojnim dogajanjem na raznih bojiščih, ve, da je tehnika pobijanja dosegla še nove rezultate. Človek, za katerega pravijo, da je najvišje razvito bitje, išče še popolnejša sredstva, da bi se bolj popolno medsebojno uničeval 21.55 Srečanje z Vittoriom Marsiglio 22.15 Razdeljevanje nagrade Premio Napoli 1974 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 10.35, 12.05 TV šola: L. Pasteur, Milan Hič, Otroci in Tito, Zagorje, Kajkavska narodnostna pesem, Mladi pojo, Naravne lepote, Mladi lingvisti 16.45 Rokometna tekma Borac — Zagreb 18.05 Obzornik 18.15 Kje izvira Nil? 19.25 DNEVNIK 19.45 Tedenski notranjepolitični komentar 19.50 Prireditev ob dnevu mladosti 21.35 CANNON. serijski film 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Dan mladosti, prenos iz Beograda 21.30 Ubežniki, film iz serije Colditz TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert; 18.45 Glasbeni collage; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport: 20.50 «Vila ob jezeru», radijska dramatizacija; 21.30 Popevke; 22.30 Pianist Pino Calvi. TRST 12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni dialogi; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30, Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.30 Jugoslovanski pevci lahke glasbe: 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Program za konec tedna; 20.00 Glasba ob večeru; 20.45 Glasbeni weekend. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 21.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Popoldanski spored; 17.10 Radijska priredba; 18.20 Plošča za poletje; 19.20 Kronike Juga; 22.00 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Starejše popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj ; 14.00 Plošče; 15.00 Giro d’Italia; 16.35 Glasbeni inštrumenti; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping pong; 18.05 Ital. folk, glasba; 18.35 Med nami povedano; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Giordano: Andrea Schenier, v glavni vlogi Beniamino Gigli; 22.00 Skladbe Nina Rote. IM. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Koralna glasba: 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Poljska glasba; 17.25 Brez naslova; 18.00 Plošče in skeči; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.50 Predstavljamo vam ... ; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polj-'; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli: 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. »Saj sem vrhovni komandant,« je postavil stvari na pravo mesto predsednik Tito, ko sem ga, potem ko je rekel, da gre za pravi vojaški šotor, vprašal, če si je šotor izposodil pri armadi. še več: nazorno, kot zna, mi je z rokami pokazal, kako vojaški šotor iz opreme vrhovnega štaba tehnično funkcionira, kako hitro se ga lahko zloži in na kolesih v hipu prepelje na drug kraj. Sicer pa je bil kraj, kjer sva se pogovarjala, prelep. Sveže sončno jutro se je razgrnilo po poljih pod Grintovcem in Storžičem. Malo pred določeno uro sem prispel na Brdo pri Kranju. Hkrati je prišla tudi že delegacija delovnega kolek tiva »Novolesa« iz Novega mesta, ki naj bi jo predsednik Tito sprejel za menoj. Ker težko jemljem drugim nekaj, kar bi rad imel tudi sam. mi je njihovo čakanje nehote vezalo roke, da sem se v pogovoru, ki mi ga je naklonil predsednik Tito, strogo držal odmerjenih minut. Predsednika Tita ni bilo v samem gradu. Mimo novih stavb, ki jih gradijo, sem se moral napotiti skozi park, zraven ribnika, po katerem so družno čofotale domače in divje race, tja onstran gozdička. Na otočku, do katerega pelje zasilen lesen mostiček, je stal preprost črnosiv šotor, v katerega se je umaknil predsednik Tito. Ali ga je privedla sem potreba po svežem zraku in prirodi, po mirnem okolju za delo? Ali pa morda še ved no živi spomini na trda vojna leta? Kakorkoli že: ko so me napovedali in je Tito krepko dejal: »Naj vstopi!«, sem stopil v prostor, ki ni bil ravno preveč svetel. Skoraj bi rekel, da je bilo pod vojaškim šotorskim krilom, na katerega je sijalo jutranje sonce, že celo malce toplo. Tovariš Tito je, sedeč za majhno poljsko mizico v kotu šotora, res delal brez suknjiča, zgolj v srajci. Šele ko so začeli škrebljati fotografski aparati, si je oblekel suknjič. Takoj po zajtrku se je, oblečen v pastelno-rjavka-sto obleko, lotil tekočih državnih poslov. Kot sem opazil, je prav tedaj prebiral Tanjugov bilten najnovejših domačih in svetovnih informacij. Pred njim na mizici je ležal tudi večji kup aktov in raznih spisov, skrbno zloženih v rdeče in modro vezane mape z grbom SFRJ. Z ljubeznivo kretnjo mi je predsednik podal roko in nato naročil, na.i mi pristavijo stol zraven njegove mizice. Z dobrodušnim, a odločnim, predirnim pogledom za tenko obrobljenimi naočniki je poslušal, ko sem se mu zahvalil za to izjemno priložnost, na kakršno sicer čakajo mnogi moji kolegi v domovini in svetu. Omenil sem mu še enkrat, da bo knjiga pogovorov s svetovnimi osebnostmi, ki jo pripravljam, nosila naslov »Ljudje mojega časa«. Na mizico so postavili dva kozarca raz redčenega viskija s koščki ledu. Ljudje mojega, ljudje našega časa! In Tito, legendarni voditelj Jugoslavije, veliki sodobnik 20. stoletja v svetu, z markantnim izrazom svojih potez v obrazu, gladko počesanimi lasmi, tik pred svojim 82. rojstnim dnevom, mi je odgovarjal na moja vprašanja prisrčno in neposredno, s hitro tekočimi mislimi, brez zastajanja ali pomišljanja, poln uporne volje, s spominom mladeniča in z uravnovešenostjo zrelega modreca. »Vsa Jugoslavija je z navdušenjem in ljubeznijo strnjena okrog vas,« sem začel pogovor. »Kako vi sami gledate na svoje delo in življenje? Ali ste vse lej isti Tito, Tito, ki je bil nekoč delavec, revolucionar, vojskovodja v vojni in danes državnik?« »Razume se, da tu spremembe ni, da sem vedno isti, to prav gotovo drži. Vendar pa gre za to, ali so moje sposobnosti še vedno iste, kot so bile denimo pred desetimi ali dvajsetimi leti. Tu ne morem reči, da sem ravno vse lej isti. To je stvar fiziološkega procesa pri ljudeh, pri človeku,« je odgovoril Tito, pogumno in odkrito kot zmeraj »Toda kljub temu čutim, da lahko še mnogo prispevam svoji deželi, ki mi je tako bogato povrnila ves tisti moj skromni trud, ki sem ga vložil v svo je revolucionarno delo.« Zatem pa je Tito povzel drugi del vprašanja: »Nikoli ne more biti človek povsem zadovoljen s seboj. Rad bi namreč storil več, rad bi naredil bolje, kot mu običajno uspe. Kljub temu pa je človeku v zadovoljstvo, ko vidi, da tudi to, kar daje, ljudstvo visoko ceni. Prav to pa tedaj človeka navdaja z velikim zadoščenjem in željo, da bi prispeval še več, kolikor le zmore.« Prosil sem ga, naj odgovori na vprašanje, ki sem ga zastavil poprej že mnogim svojim sobesednikom: »Kako delate? Kakšen je vaš način dela? Kako sprejemate odločitve?« »Veste, predvsem nikoli ne morem videti na mizi nedokončanega dela. To moji sodelavci vedo. Redko se je kdaj zgodilo, da se je kje kaj založilo, zelo poredko. Navado imam, da se stvari, kakor hitro jo dobim, takoj lotim in jo opravim, pa najsi je to ponoči ali podnevi. Zame namreč delovnega časa ni, zame traja delovni čas od jutra pa do polnoči. Vmes imam seveda tudi nekaj časa za oddih, pa malo za sprehod in podobno. Toda v glavnem na mojih mizah stvari ne smejo zastajati, vse mora biti sproti opravljeno. Tak je moj način dela « »Kako pa sprejemate odločitve?« sem vrinil vprašanje. »Odločitev sprejmem seveda potem, ko nekoliko razmislim, vendar se ne obotavljam dosti. Če namreč človek dolga leta opravlja te zadeve, se navadi tudi hitro odločati.« »Toda nekatere zgodovinske odločitve za vas verjetno niso tule lahke?« »Da, bile so težke odločitve, se ra zume, na velikih prelomnicah. To se je v mojem življenju zgodilo večkrat, zlasti v vojni,« je odgovoril predsednik Tito in se, kot se mi je zdelo, s še bolj predirnim pogledom zazrl skozi naoč nike. »To se je dogajalo zlasti v voj- ni, ko je bilo treba pravilno odločati v trenutkih, v katerih se je položaj zdel skoraj brezizhoden. In seveda je treba, ko tako odločitev sprejmeš, videti, kakšen bo njen učinek, ali bodo tu žrtve, ali bo to koristno, koliko bo koristi, koliko pa kvara ... Vse to je treba pretehtati in se potem odločiti.« Skušal sem poglobiti vprašanje v zvezi z dvema njegovima odločitvama, ki sta za ves svet postali zgodovinski: »Recimo odločitev o težkem boju proti Hitlerju v vojni in pozneje v zvezi s Stalinovim stališčem: katera iz med obeh je bila za vas težja, prva ali druga?« »Katera je bila težja, mislite?« je Tito ponovil vprašanje in pribil: »Odločitev o boju proti Hitlerju ni bila težka, kajti to odločitev smo morali sprejeti. Odločitev v zvezi s Stalinovim stališčem je bila veliko težja, kajti kot komunistu, veste, discipliniranemu internacionalnemu komunistu — internacionalistu, mi je bilo to odločitev strašno težko sprejeti. Toda videl sem, za kaj tu gre, kaj Stalin hoče — šlo pa je za vprašanje nadaljnjega razvoja socializma v svetu in socialističnih odnosov, vprašanje, kakšni naj bi bili odnosi med socialističnimi deželami — in ko sem to videl, sem se odločil in konec. To je bila prelomnica, to je bila odločitev, da gremo v boj za to in da se ne podredimo Stalinovemu diktatu.« Iz preteklosti, iz časa zmagovitega konca osvobodilne vojne, sem posegel do najnovejšega perečega vprašanja naših meja: »Tovariš predsednik, vsi Jugoslovani, reči pa moram, Slovenci še posebej, smo vam hvaležni za veliki boj, ki ste ga bili za naše zakonite meje in pravice naših manjšin. Ali bi hoteli v jeku ponovnih aktualnih manevrov v Italiji in Avstriji kaj povedati o vaših osebnih razgovorih z voditelji zahodnih in vzhodnih zaveznikov v zvezi z vprašanji, ki so bila obravnavana ob koncu vojne?« In predsednik Tito je izpovedal dragocen dokument: »Vidite, leta 1944 sem obiskal fronto v Italiji, pri feldmaršalu Alexandru. Povabil me je. Povabil me je tudi Wilson, ki je bil tam komandant. Pri Alexandru pa sem bil na fronti pri Firencah. Takrat sem se v Italiji sestal s Churchillom. Pripravljala se je invazija na južno Francijo in tam se je zbirala velikanska množica ladij za desant. Tu di Churchill je priletel z letalom iz Anglije. Z njim sem se sešel takoj naslednji dan. Izčrpno sva se pogovarjala o vprašanju usode Istre in Slovenskega primorja, Trsta itd. Moram reči, da je bil Churchill v tem pogledu precej prožen. Ni hotel veliko diplomatizirati, ampak je odkrito rekel: .Istro boste dobili vi, Trsta pa ne boste dobili Dobili boste območje tja do blizu Trsta toda Trsta vam ne moremo dati, kei je Italija vstopila v vojno na naši stra ni in moramo Italiji kaj dati.’ Beseda je bila tudi o Pulju. Rekel je: ,Pulj bi nam bil potreben za ofenzivo proti Avstriji, ker je to luka, ki bi nam bila potrebna, dokler Trst ne bo osvobojen.’ Strinjal sem se s tem, da zavezniška vojska lahko uporablja letališče v Pulju in cesto od Pulja do Trsta. O tem sva se takrat lepo pogovarjala in se dogovorila. Sam sem si mislil, da bomo pozneje to reč morda popravili, da bomo verjetno lahko hitreje prišli v Trst, ko pa ga bomo osvobodili, potem bo to vprašanje rešeno tako, kakor je treba. In tako sem tudi ravnal. Četrti armadi sem zato dal povelje, naj gre v forsiranem maršu proti Trstu, naj ne gleda na Reko. ampak naj gre mimo nje, naj tam pusti del manjših sil in naj prodre v Trst. Tako je bil že 1. maja Trst v naših rokah. Naša vojska je prišla do Soče in na Soči se je sestala z novozelandskimi četami, z vojaki feldmaršala Alexandra. Tako smo nekaj časa ostali v Trstu, potem pa se je naša vojska morala umakniti. O tem je bilo vei.ko diskutiranja, veliko nategovanja na diplomatskem polju, kajti Angleži in Američani so zelo podpirali Italijane, da dobe Trst. Potem je bilo dogovorjeno, da v Trstu ne bosta ne naša ne italijanska vojska, marveč da bodo tam zavezniki. Našo vojsko smo umaknili iz Trsta približno do tja, kjer gre danes meja. Pozneje je to postalo, kot veste, zelo hud problem. Z Italijani smo se skoraj spopadli, ko so leta 1953 hoteli priti v Trst. Takrat sem odločno odklonil — morda se spominjate cele vrste mojih govorov — da bi Italijani lahko prišli v Trst, ker to še ni ,bilo italijansko ozemlje. Tedaj smo bili prisiljeni, da tam skoncentriramo čete. Takrat sem rekel: ,če pride v Trst en sam italijanski vojak, bomo vkorakali tudi mi!’ Tržaško vprašanje namreč še ni bilo rešeno, in dokler to ne bo rešeno, italijanska vojska nima kaj iskati. Taka je bila ta reč s Trstom.« »Ali ste se morda ob kaki priložnosti pogovarjali s Stalinom v zvezi s Koroško v Avstriji?« »Od Stalina sem zahteval, da tudi naše čete pridejo v Avstrijo, in sicer v vzhodni del. Tako je tudi bilo. Na še čete so prišle v Avstrijo, v majhen del, da bi skupaj z zavezniškimi četami sodelovale v začasni okupaciji avstrijskega ozemlja. No, prav kmalu za tem je Stalin zahteval od mene, da takoj umaknemo čete, ker se je tako dogovoril z zavezniki. In razumljivo je, da smo morali naše čete umakniti iz Avstrije.« Prešla sva v današnji čas, v današ nji svet, pa čeravno so nekatera vpra šanja iz preteklosti ostala nedorečena »Tovariš predsednik, kot zagovor nik miru ste obšli pravzaprav že ves svet, zlasti svet neuvrščenih držav Tudi danes so med posameznimi de želami, ki so jih obiskali, še različni i interesi in navzkrižja Ali bi lanko ven darle rekli, kaj kljub vsemu temu te narode združuje?« »Vidite, neuvrščene dežele so od pr ve konference v Beogradu pa do četrte v Alžiru dosegle velik napredek v vsakem oziru, tako organizacijsko kot politično. Politično jih najbolj združujejo tisti problemi, ki jih je bilo treba reševati po vojni. To je vprašanje dekolonizacije — kar je še danes eden poglavitnih problemov —, vprašanje neodvisnosti vseh dežel, majhnih in srednjih, pa vprašanje odnosov na svetu, ki naj bodo enakopravni itd. Tu je nadalje vprašanje boja proti imperialističnim silam, ki venomer ogrožajo neuvrščene dežele, bodisi z neokoloniali-stičnimi tendencami ali pa kar z grobo silo. Skratka, v politiki neuvrščenih je veliko elementov, ki jih združujejo. Seveda so neuvrščene dežele precej he terogene, kar zadeva notranje sisteme. Toda veliko je bistvenih, važnih problemov, ki so skupni vsem. To so. kakor sem rekel, vprašanja neodvisnosti, nacionalne samoodločbe, dekolonizacije, nevmešavanja v notranje zadeve itd To so bistvene stvari, to pa je tudi tisto, kar nas z njimi zbližuje. « Potem ko se je predsednik Tito dlje zadržal pri problemih neuvrščenih držav, sem postavil vprašanje: »Obiskali ste tudi druge dežele, ne samo neuvrščene. Verjetno ste neko težnjo po miru odkrili pri vseh narodih?« »Tudi v drugih deželah je čutiti težnje po miru. Nasploh je čutiti veliko težnjo po miru na vsem svetu, v vseh deželah — nekje bolj, nekje manj. Toda svet je še vedno v vrenju, nevarnosti za mir niso minile, ker obstajajo razna žarišča, še vedno tudi groze nevarnosti vmešavanja z grobo silo v notranje zadeve drugih dežel itd. Seveda neuvrščene dežele ne pomenijo vojaške sile, ki bi se kosala z velesilami. So pa vest človeštva, izraz javnega mnenja na svetu in tiste splošne politične morale, ki bi danes v svetu morala vladati.« »Dovolite za konec še dve krajši vprašanji. Prvo je morda bolj oseb nega značaja. Vselej ste človek akcije, ki vodi ljudstvo in delavski razred. Ali vam pri vsem tem preostane kaj časa tudi zase, za osebno in družinsko živ Ijenje? Po drugi strani pa vidim, da celo tu, na Brdu, bežite pred betonom in velikimi stavbami...« »Res je, tega nimam rad, rad sem zunaj, v naravi, v gozdu,« je povsem preprosto pritrdil Tito. Potem je na samo vprašanje odgovoril: »Saj vidite, zase osebno nimam ravno veliko časa. Mine tudi leto, ne da bi mogel denimo na lov, čeprav imam lov zelo rad. Ne morem si privoščiti da bi si vzel malo več časa za odpoči tek. Poglejte, zdaj zunaj pišejo, da sem tu na oddihu Jaz pa delam tuKaj ta ko, kakor tudi v Beogradu, nobenega razločka ni. Spreminjam samo kraj in podnebje, ker mi to prija. Sicer pa ne v Beogradu nekje drugje ne vem, kdaj je nedelja, kdaj je sobota — zame ni vikenda. No, zdaj bom najbrž moral posvetiti temu malo več pozornosti, ker je to potrebno tudi zaradi fizične | kondicije. Tukaj pa se najbolje poču- tim, ker se lahko sprehajam « je predsednik Tito pohvalil okolico Brda Poudaril sem, da nas vse zelo veseli, ker se prav v našem podnebju in v naših krajih dobro počuti. Tito je še enkrat pristavil: »Da, tu je odlično.« Nehote sem se spomnil še mnogih drugih poti predsednika Tita pc Sloveniji, njegovih srečanj s preprostimi, vsakdanjimi ljudmi, pomenkov z delavci, s šolarji, z lovci, njegovih srečanj z vso deželo, ne samo s parkom na Brdu. Kako pronicljivo in odkrito je samo načenjal industrijske in komercialne probleme v »Iskri«, s kakšnim spoštovanjem je govoril o klasikih naše literature! Posebno rad posluša Tito naše slovenske pesmi, in ko sem mu mimogrede sporočil željo pevcev Slovenskega okteta, da bi mu spet kdaj v ožjem krogu zapeli, je takoj odvrnil: »V redu, lahko tukaj!« »Tudi sami dobro znate nekatere naše pesmi, saj smo vas že slišali, kako ste peli recimo .Pleničke je prala pri mrzlem Studenc’ in ,Tam za turškim gričem’,..« »Seveda, saj znam že od davnega veliko slovenskih pesmi. V Kamniku sem bil v pevskem društvu « »Tovariš predsednik, samo še eno vprašanje. Ste voditelj Jugoslavije in ena najpomembnejših osebnosti v svetu, z velikimi izkušnjami Kaj bi želeli prenesti na bodoče generacije v naši deželi in v svetu?« »Mislim, da se imajo bodoče generacije od nas, od starejše generacije marsičesa naučiti, saj smo vendarle opravili ogromne, zgodovinske stvari In to, kar smo storili, ni bilo lahko, temveč smo to opravili z na j večjimi žrtvami. Zato bi se tudi v njihovi zavesti moralo za vedno zasidrati, da morajo za ceno največjih žrtev varovati pozitivne pridobitve, ki so jih izbojevale starejše generacije tako v vojni kot v graditvi socializma. Vidite, to je moja želja. In pa, da varujejo enotnost naših narodov. Kajti Jugoslavija lahko v svetu nekaj predstavlja samo, če je enotna. Drugače pa, če bi bila razcepljena, ne bi predstavljala ničesar, to pa bi bila strašna tragedija. Od nekdaj je bila moja največja želja — in v tej smeri tudi nenehno delam — da bi bila Jugoslavija enotna, monolitna, da bi bili naši narodi složni med seboj. Zato smo tudi storili vse, da bi opravili ustrezne modifikacije ustave in ustvarili takšne družbene odnose, ki bi v prihodnosti onemogočili trenja in zagotovili, da bi se vsi narodi in narodnosti čutili popolnoma enakopravne, tako da ne bi bilo dominacije j enega nad drugim in da bi bila Jugo ! slavija enotna in čvrsta. To je tisto.« »In v svetu? Prav tako? Da ne bi bilo dominacije enega nad drugim?« »Da, tako je.« Z vrha Storžiča in Grintovca so se razblinjale bele meglice Bil je dan, jasen in čist, kot da bi bil ves nov. In I kraj je bil res lep, lep, ker je naš. • Bogdan Pogačnik to: Joco Znii Vzdušje sproščenosti Portugalska je zajela zrak svobode, petdesetletna fašistična vladavina je za ljudi že preteklost, toda problemi so ostali in se jih bo treba hitro lotiti OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA LIZBONA, 22. maja. Prvi vtis, ki ga človek dobi o neki deželi po nekem dogodku, daje ponavadi ton tudi poznejšim, bolj dognanim in premišljenim ocenam. In ta vtis je v Lizboni zunaj okvirov običajnih shem, kot je bil zunaj teh okvirov tudi sam »dogodek 25. aprila«. Preseneča že to, da je, denimo, letališče v Zurichu neprimerno bolj zastraženo kot letališče v Lizboni, ki je pred slabim mesecem v vojaškem prevratu zrušila skoraj 50-letno fašistično diktaturo. Nekako zunaj okvirov dogodkov, o katerih smo brali, je tudi okoliščina, da policist na obmejni kontroli brez vprašanja pritisne žig na potni list, v katerem ni portugalske vize, pa bi morala biti. In ko v večernih urah zabredeš v vrvež luzi-tanske prestolnice, ki mu dajejo patino starinski tramvaji in dvonadstropni »londonski« avtobusi, nimaš občutka, da se je pred slabim mesecem zgodilo nekaj pomembnega, pa tudi tega ne, da je Lizbona prestolnica dežele z najnižjim nacionalnim dohodkom v zahodni Evropi. Tudi tega, da nad ljudmi leži mora trinajstletne kolonialne vojne, na prvi pogled ne opaziš. Nasprotno. Turistični plakati ti ponujajo sončne obale Mozambika ... Kot rečeno, Je to le prvi, bežni vtis. Ko listaš po časopisih, začutiš, da je dežela globoko, morda celo nekoliko dezorientirano zajela svež zrak osebnih in državljanskih svoboščin. časopisi so še vedno polni slik in člankov na temo »cesarstva PIDE«, to je razpu- ščene tajne policije, katere glavni voditelji sede za rešetkami. Ljudje, osumljeni, da so bili vohljači tajne policije, pa preko plačanih oglasov demantirajo govorice na njihov račun in groze s tožbo zaradi klevetanja. »Preiskovalni sodnik kljub demantiju ni ustavil preiskave,« se v mnogih primerih glasi pripis redakcije. Včerajšnja tema dneva je bila vsekakor novica, da sta bivši predsednik Americo Thomaz in bivši premier Marcello Caetano dobila azil v Braziliji ob pogoju, da se bosta vzdržala sleherne politične dejavnosti. »Ogorčenje na Portugalskem, začudenje v Braziliji«, se glase naslovi v nekaterih časopisih. Zunanji minister Mario Soares je takoj preciziral, da je sklep o tem prevzela hunta še pred formiranjem začasne vlade, in da le-ta ne pre-nosti, v imenu socialistične stranke pa je povedal, da bo v nekaj dneh zavzela tudi uradno stališče. Ena osrednjih tem v časopisih je vojna v Afriki, s poudarkom, da želi začasna vlada čimprej skleniti mir. Kako, tega iz časopisov še ni mogoče razbrati, očitno pa je, da se je dialog za kulisami že začel. Značilnost poročanja o dogodkih v kolonijah je popoln objektivi-zem: objavljena so vojaška poročila MPLA, pa informacije o zahtevah po popolni neodvisnosti in o atentatih brez slehernega polemičnega tona ali omalovažujočega .z-raza na račun osvobodilnih gibanj. Kot rečeno, se ponuja vtis, da se je neuradni dialog že začel, vodstvo angolskega osvobodilnega gibanja MPLA je preko rdečega križa ponudilo izmenjavo ujetnikov, iz glavnega mesta Mozambika pa je odpotovala v Dar es Salaam portugalska delegacija z nalogo da naveže stike s Frelimo, oziroma, da vsaj ugotovi, kakšni so »njeni pogoji za pogajanja«. Očitno je vse še v pripravljalni fazi, kajti pogoji osvobodilnih gibanj so znani: priznanje pravice do neodvisnosti. Da id pogoji še niso izpolnjeni, se bere tudi v resoluciji združenja dezerterjev iz portugalske vojske, ki so jo njegovi predstavniki izročili hunta. Pa tudi drugače je na vsakem koraku moč videti drobna, značilna znamenja novega časa. Pod notico, da je predsednik Cangkajškove vlade čestital premieru začasne vlade Palmasu prebereš veliko vabilo, v katerem portugalsko-kitajsko društvo prijateljstva vabi na razstavo umetnosti LR Kitajske, za tem pa še informacijo, da je iz Macaa dopotovala v Lizbono delegacija z zahtevo, naj začasna vlada popravi napake v odnosu do Pekinga in prizna LR Kitajsko. V knjigarnah je poleg drugih, doslej prepovedanih knjig moč kupiti tudi Mao Ce Tungove pesmi, veliki panoji pa vabijo na ogled Chaplinovega »Velikega diktatorja. Približno tak je zunanji okvir, v katerem je Portugalski po prvem navdušenju reševati vprašanja, ki jih ni mogoče spraviti z dnevnega reda z zunanjimi manifestacijami pravkar pridobljene svobode: delavci ponekod že za krajši ali daljši čas zasedajo tovarne in terjajo svoje, vojna v kolonijah pa kljub »iskanju miru« še traja. Avtoritarni režim je padel, problemi so ostali. Spremenilo pa se je vzdušje, v katerem jih bodo razreševali, kar ni malo. To se čuti na prvi pogled. MIRAN ŠUŠTAR Kako do novih vrelcev? Bled: Geološki zavod Slovenije bo predlagal iskanje novih vrelcev BLED, 22. maja — S sodelovanjem Geološkega zavoda Slovenije so na Bledu že dvakrat začeli vrtati in iskati nove vrelce poleg starih, ki jih imajo v hotelu Toplice. Rezultati obakrat niso bili najbolj spodbudni. Drugič so sicer dobili vrelce pod hotelom Golf; to vodo zdaj segrevajo in uporabljajo v bazenu hotela, vendar vrtanja obakrat niso zaključili zaradi pomanjkanja denarja, tako da končne besede še ni mogoče izreči o tem, ali se raziskovanje izplača ali bi bilo bolje prenehati misliti na nove vrelce. Strokovnjaki menijo, da bi lahko dobili nove vrelce s temperaturo, ki bi omogočala kopanje v kopališčih, hotelskih bazenih in podobno. Geološki zavod Slovenije bo zdaj izdelal predlog novih vrtin in predvidel tudi stroške, nato pa se bodo na Bledu odločili. B. BENEDIK 25. maja nov red na tirih Novi vlaki v lokalnem in mednarodnem prometu in več motornih vlakov LJUBLJANA, 22. maja — Z novim železniškim voznim redom, ki bo začel veljati v noči od 25. na 26. maj, bodo uvedenj nekateri novi vlaki v lokalnem in mednarodnem prometu. Posebnih novosti pa nov vozni red ne prinaša. Na progi Maribor—Prevalje boao motorni vlaki zamenjali klasično vleko, hkrati pa bosta uvedena dva nova para vlakov. Dva para vlakov več bosta poslej vozila dnevno tudi med Mariborom in Šentiljem. Med Celjem in Velenjem bo poslej ostal le še en par klasičnih vlakov, ostali ps bodo motorni. Odslej bo celo ena zveza več. Uveden bo tudi nov delavski vlak na prog; Novo mesto—Metlika in Jesenice—Bohinjska Bistrica Novost, ki jo predvideva vozni red, je nov poslovni vlak Drava ekspres med Ljubljano in Mariborom. Vlak bo odpeljal iz Ljubljane ob 6.08, iz Maribora pa se bo vračal ob 15.21. Kdaj bo začel voziti ne vedo, ker jim tovarna še ni poslala vagonov, bržkone pa ne pred začetkom julija. Kopalni vlaki bodo vozili med Ljubljano in Reko ter Koprom tako kot lansko sezono. ANDREJ PIRKOVIČ Poslovni razmah „lskre“ Za letos načrtujejo 31% višjo vrednost proizvodnje — Večji izvoz KRANJ, 23. maja — Iskra bo letos dosegla še močnejši poslovni razmah kot lani, saj se bo vrednost proizvodnje povečala kar za 31%. Ko so ocenjevali lanske rezultate, so ugotovili, da so bili spričo težjega gospodarskega položaja ugodni. Za planom so sicer ponekod zaostali, vendar so povsod prekoračili dosežke iz leta 1972. Letos v Iskri načrtujejo rekordna vlaganja, ki bodo dosegla vrednost skoraj pol milijarde din. Tri petine bodo porabili za opremo in s tem precej posodobili proizvodnjo in zvišali produktivnost. Izvoz bodo povečali za dobro tretjino in z vrednostjo 53 milijonov dolarjev obdržali prvo mesto med slovenskimi izvozniki. Prihodnji teden bo izdelan predlog samoupravnega sporazuma o združitvi Iskre in Gorenja. L. S. Bolgarske pravljice V Alžiru vrte film »Zarja na Dravi«, v katerem je prikazano, da so Bolgari osvobodili Jugoslavijo V obnovljeni alžirski kinodvorani El Mugar so v ponedeljek zvečer prikazali film »Zarja na Dravi«, v katerem se na enostranski in potvorjen način predstavljajo zaključne operacije v boju proti fašizmu, vodene na jugoslovanskem ozemlju. Film so prikazali v okviru tedna bolgarskega filma v Alžiriji. Že v kratkem tekstu o vsebini filma, ki so ga razdelili med gledalce, je napisano, da so njegovi avtorji, sledeč usodi glavnega junaka »orisali epsko podobo domovinske (bolgarske) vojske v zaključnih bitkah proti hitlerjevskemu vojnemu stroju na ravnicah Jugoslavije in Madžarske z ramo ob rami s sovjetskimi četami maršala Tolbuhina«. Pri tem se sploh ne omenja udeležba jugoslovanske osvobodilne armade. V samem filmu se udeležba jugoslovanskih enot omenja komaj dvakrat, trikrat, ne upoštevaje pri- zor, ki se dogaja v Beogradu leta 1944. Toda vse, kar alžirski gledalci iz tega filma lahko zvedo o atmosferi v komaj osvobojenem Beogradu, je omejeno na prizor, kjer vidijo, kako kavarniška pevka zabava bolgarskega majorja, glavnega junaka filma. Filmsko dogajanje ima očitno precej širše razsežnosti in daljnosežne ambicije. Predvsem, da se poveliča vloga bolgarske vojske pri osvoboditvi Jugoslavije, prezre pa prispevek jugoslovanskih narodov v boju proti fašizmu. Dokler film teče, se je mogel alžirski gledalec, če ni seznanjen z dejanskimi dogodki tega časa, lahko samo vprašati, kje so bili in kaj so delali Jugoslovani, ko so bolgarski vojaki umirali, osvobajajoč jugoslovansko ozemlje. Medtem ko jugoslovanskih enot v zaključnih operacijah ni, na drugi strani širina vojnih vrst bolgarskih enot, nji- hovo množično žrtvovanje v bitkah proti hitlerjevski vojski, nedvomno odvrača gledalca daleč od prave resnice, da so jugoslovanski narodi množično in organizirano stopili v boj proti fašizmu že 1941, a ne septembra 1944. leta, da nikjer na evropski celini, razen v Sovjetski zvezi niso bile vodene tako obsežne in učinkovite operacije proti fašističnim četam kot v Jugoslaviji, da so Jugoslovani osvobodili sami sebe. Sklepi, ki jih ponujajo avtorji filma, niso novi, so v skladu z znanimi tezami bolgarskih zgodovinarjev, s katerimi se poveličuje vloga Bolgarije, bistveno pa zmanjšuje prispevek jugoslovanske armade pri osvoboditvi Jugoslavije. Tisto, kar je novo, kar najbolj bode v oči, je dejstvo, da so s takšnim potvarjanjem zgodovine v politično propagandne namene krenili tudi v inozemstvo, v dežele tretjega sveta. (TANJUG) Inflacija je vse močnejša Svet ne pozna več zmernega ritma podražitev — Strokovnjaki dajejo slutiti, da bo inflacija poslej 15-do 25-odstotna — Je umestno vprašanje, če morda ne preti nova gospodarska kriza? Jevtušenkova "vrnitev" V »Literaturnaji gazati« objavlja novo pesnitev z naslovom »Zunaj ljudstva ni pesnikov« MOSKVA, 22. maja. (Tanjug). — »Enfant terrible« sovjetske poezije Jevgenij Jevtušenko je spet na stolpcih »Literaturnaje gazete«, ki ga je pred tremi meseci kritizirala zaradi stališča o Solženicinovem izgonu. Takrat so v tem časopisu zapisali, naj se Jevtušenko zresni, saj mu leta — ima jih že čez štirideset — ne dovoljujejo, da bi ravnal kot »politični Dalton«. Jevtušenka so potem za nekaj mesecev umaknili iz Moskve. Prav »Literatumaja gazela« ga je kot posebnega poročevalca poslala na največje sovjetsko gradbišče — Kampski avto zavod, s katerega je pesnik prinesel pesnitev. To je časopis danes tudi objavil in pomeni svojevrstno Jevtušenko vrnitev. Dosleden svojemu gledanju na stvari Jevtušenko v svoji pesnitvi »Zunaj ljudstva ni pesnikov« polemizira s svojimi kritiki, ki so mu svetovali, naj se zresni, pa tudi s tistimi, k niti v poeziji niti v življenju niso sposobni videti resničnh vrednot ljudstva, delavskega razreda in drugih. »V tem času sem živel med delavci, graditelji, čas sem preživljal na gradbiščih. Bilo je veliko odprtih, resnih pogovorov o problemih same tovarne pa tudi o problemih našega življenja,« piše Jevtušenko v uvodu k pesnitvi. V sami pesnitvi, ki jo objavljajo v odlomkih, pesnik pravi, da so njemu prav tako tuji »psevdodelavd kot tehnokrati«, med prvimi in med drugimi so lenobe, ka rieristi in podobni ter da Je proti vsakršnemu idealiziranju. Jevtušenko se roga delavcem s plakatov, za katere pravi, da nimajo ničesar skupnega z resničnostjo — roga se »udamikom-lutkam«, ki so samo v okras različnim sestankom. Jevtušenko po svoje obračunava tudi s svojimi kritiki — pesniki, ki so polni »Jekla in betona«, niso pa sposobni videti in občutiti pravega življenja in pravih problemov, in proti pogledu na življenje »skozi hoikej in nogomet« ter proti televizijskemu poneumljanju ljudi Na svetovnem gospodarskem prizorišču je inflacija v zadnjem času prav gotovo najbolj pereč problem. Pred nekaj leti je bila inflacijska stopnja v razvitih državah po 3 do 4 odstotke na leto nekaj povsem normalnega, vse kar je preseglo ta odstotek pa je bilo že znamenje za preplah. Zadeve pa se zelo hitro spreminjajo. Spremenilo se je tudi gledanje na inflacijo in prav zato je današnja podoba svetovnega gospodarstva precej drugačna kot je bila še pred nekaj leti. Za primer bomo navedli pravkar objavljene podatke organizacije OECD, iz katerih izhaja, da je konec tega trimesečja dosegla inflacijska stopnja v Grčiji — 33,4 odstotke, Islandiji — 32,2, na Portugalskem — 30, na Japonskem — 24, v Turčiji — 19.2, na Finskem — 17,3, v Španiji - 15,7, Italiji - 14,3, na Danskem — 14,1, v Veliki Britaniji — 13,5, Avstraliji — 13.2, Franciji — 12,2, Švedski — 10,8, Kanadi — 10,4, ZDA — 10,2, Svici — 9,7, Belgiji — 9,5, na Nizozemskem — 9,3, v Avstriji — 9 in v ZR Nem-čij’ — 7,2 odstotka. Torej, v nekaj letih so te države in ne samo te, prešle z zmernega ritma povečane inflacijske stopnje v višini 3 do 4 odstotke na raven, ki je že zdaj poprečno večja kot 10 odstotkov. Vse to pri mnogih strokovnjakih daje slutiti, da bo svet kmalu soočen z novim srednjim povečanjem inflacijske stopnje od 15 do 25 odstopov. In prav zaradi tega se vse pogosteje postav Ija vprašanje ali takšna gibanja v svetovnem gospodarstvu utegnejo povzročiti novo veliko gospodarsko krizo na svetu Vprašanje je vsekakor zelo zapleteno in v takšnih primerih je zelo nehvaležno karko U napovedovati. Kljub temu, da je današnji sistem svetovnega gospodarstva soočen s številnimi težavami in da na mnogih krajih pokajo šivi, pa je težko domnevati, da bi se knza, kakršna je bila med dvema svetovnima vojnama, lahko ponovila v današnjih razmerah. Nihče pa ne dvomj v to, da se bodo zadeve neizogibno spreminjale, predvsem kar zadeva odnose dr žav v razvoju z razvitimi državami. Te spremembe bodo samo pospešile delovanje svetovnega gospodarskega sistema, ki ga zdaj pestijo številne bolezni. Z inflacijo je torej računati za daljše obdobje. Kako pa bo v prihodnosti vplivala na svetovni gospodarski problem, pa je zelo odvisno od trdnosti denarnega in finančnega sistema na svetu. Na tern področju pa zadeve še zdaleč niso dobre. Ce je verjeti neki analizi znanega new-yorškega bančnega časopisa, ne kaže nič prida, saj se jz-mea 150 svetovnih valut, le 10 lahko pohvali z nekoliko večjo trdnostjo. Seznam pa je zanimiv, ker ne zajema valut večine gospodarsko najbolj razvitih držav. Teh deset srečnih valut so denar Bahreina, Kanade, Hongkonga, Kuvajta, Libanona, Nizozemske, Saudske Arabije, Švice, Združenih arabskih emiratov in ZR Nemčije. Vse druge valute, je rečeno v omenjeni analizi, so daleč od trdnosti in zato se ne smemo čuditi podatkom, da je bilo od konca druge svetovne vojne kar 1400 devalvacij. Da bi takšne pretrese vsaj nekoliko omilili, so svetovni denarnj izvedencj uvedli drseče tečaje. To je danes vsekakor manjša težava kot pa režim trdnih tečajev. Vendar pa najnovejše velike devizne izgube nekaterih velikih svetovnih bank ter poročila, da se evropsko tržišče vse bolj usmerja na kratkoročne posle, nedvoumno kažejo, da je svet soočen z hudo denarno krizo, žal pa kaže, da se tudi največji izvedene; ne zavedajo tega dejstva in zavračajo ugotovitve o denarni krizi. Povsem zanesljivo je, da si danes ne moremo zamišlja, ti delovanja deviznih tržišč brez drsečih tečajev. To kar so doživeli nekateri bančniki, ko so skušali zagotoviti terminsko pokritje vsem somin-tentom, pa kaže, da je tveganje znatno večje kot v primeru trdnih tečajev. NAROČITI SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Začetek sodelovanja Tržišče Nigerije je privlačno za jugoslovansko gospodarstvo - Poslovna skup* nost in priprava na ustanovitev mešane družbe - Možnosti tesnejših stikov Blagovna menjava med Jugoslavijo in Nigerijo je majhna, čeprav obstajajo ugodni pogoji za razširitev gospodarskih stikov. Finančno najmočnejša, z največjim trgom v Afriki in ne nazadnje tudi politično stabilna, je ta dežela privlačna za jugoslovansko in slovensko gospodarstvo. Na pragu 102. leta Življenje je znati živeti Anton Planinšek (Mežica) praznoval včeraj 101. rojstni dan — Vsi so ponosni nanj — Rad se pogovarja 24. maja je praznoval v Mrvovem v Mežici 101. leto svojega življenja Anton Planinšek. Ni mu videti. Tisti, ki ga poznajo ali pa tudi prvič vidijo, bi mu prisodili, da jih ima okoli osemdeset. Ob njegovem tako visokem rojstnem dnevu se ne veselijo samo njegovi najožji, z njim je ponosna vsa Koroška. Anton Planinšek je tih in skromen vse svoje dolgo življenje. Bilo je težko in trdo, bilo je en sam delovni dan. če prjde tujec v Mežico in če povpraša po stoletniku, skoraj ni človeka, ki ga ne bi poznal. Ko zaviješ na desno mimo hotela Peca, te vodi cesta nekaj sto metrov daleč v naselje Mrvovo 16, na griček nad Mežico, kamor sega lep razgled. Tu domuje pri svojem sinu Pavlu. Cii stoletnik ima rad obiske. Čeprav sta mu vid in sluh že opešala, se rad pogovarja o tistem, kar je v dolgih letih svojega življenja doživel. Prav nič se ne začudi, če mu kakšen radovednež seže v ro- ko in mu zaželi še vrsto let zdravja. Pravi, da ima rad, če se kdo z njim pogovarja in mu dela kratek čas, kajti nočj so mu zelo dolge. »O vsem bi vam lahko veliko pripovedoval in veliko zanimivega bi vam lahko povedal, veste, zdaj sem pa že onemogel starček. Vendar se moram spomniti, kaj bi vam rad povedal. Ja, veste, lopove smo lovili (bil je pred mnogimi leti tudi orožnik). Služboval sem na Notranjskem, pa v Črnomlju, Radovljici in v Kranju. Toliko je teh doživljajev, da se vseh res ne da povedati. Včasih je bilo lepo, danes pa je še lepše. Veste, takrat ko sem bil jaz otrok, nismo imeli tistega, kar ima danes mladina, mi nismo poznali zabave in razvedrila. Vesel sem, da imajo danes mladi toliko lepega.« Klepetala sva o sveh mogočih stvareh. O tem, kako mu je leta 1873 v Golavabuki pri Slovenj Gradcu stekla v skromni bajtici zibelka. Pripovedo- val mi je, kako so bila njegova otroška leta ,ežka in trda. Govoril je, da je v šolo hodil samo pozimi, poleti pa je moral pasti živino in delati na polju. Za šolo takrat ni bilo časa. Pa kljub temu je imel veliko voljo do življenja, do dela. »Hudo je bilo včasih, zlasti takrat, ko se je pričela prva svetovna vojna. Veliko jih je pobrala, toda jaz sem ostal. Veste, takšno je življenje, življenje je en sam delovni dan. Glareno je, da sem bil vse. skozi zdrav in ni mi bilo težko napraviti ničesar ., « — Kako pa ste z zdravjem pri teh visokih letih? »O, hvala, čez zdravje se nimam kaj pritoževati. Samo enkrat, se spominjam, sem bil bolan. Ce bi me oči ne zapustile in sluh, bi bil pri teh letih še prava korenina. Tako pa, saj veste, onemogel starček sem. Nikoli nisem mislil, da bom dočakal to starost.« In kakšen je dan Antona Planinška, boste vprašali? Tudi jaz sem ga to vprašal. »A kaj delam čez dan? Ja, veste, zelo dolgo spim, včasih potegnem tudi do dvanajste ure ali pa vse tja do kosila. Potem vza mem orglice in igram nanje, včasih tako, da mj jih potem vzamejo. Ko pa posije sonce, grem na balkon, se sončim in prepevam. Hoditi pa veliko ne morem, ker me noge ne nosijo več. Za mene lepo skrbijo, preveč mi posvečajo skrbi...« Doma v hiši Planinško-vih so ponosni na svojega »dedka«. Ponosen je tudi on na njih, še zlasti pa na svojega sina Pavla, ki tako lepo skrbi za njega. »Presrečen sem ob svojem sinu in vnukih, s katerimi živim skupaj. Ponosen sem na sinovo taščo Frideriko Štampar, ki ml posveča največ časa. Ko sva sama doma, se veliko pogovarjava o marsičem. Tako drug drugemu delava krajši čas«. FRANCI JURAC Največje možnosti za sodelovanje se našim podjetjem ponujajo na področju trgovine, elektro opreme, gospodinj, ske opreme, proizvodnje koles. lesne industrije, kmetijske opreme, v gradbeništvu, rudarstvu, elektrifikaciji, farmaciji in drugod. Nigerija pa je velik proizvajalec kavčuka, arašidov, kakavovca, bombaža, ima velike zaloge nafte in lesa. Prvi korak; za povečanje gospodarskega sodelovanja z Ni. gerijo so storjeni. Tehno-Im-pex iz Ljubljane je v sodelovanju z republiško gospodar-sk-> zbornico novembra lani pripravil osnutek sporazuma o ustanovitvi poslovne skupnost. za dolgoročno poslovno sodelovanje in enotno zastopanje na tržišču Nigerije. Podpisala so ga naslednja podjetja: Agrostroj, Emona, Ju-gotekstil-Impex, Lesnina, Rog, Tehno-Impex in Univit iz Ljubljane, Gorenje ;z Velenja, Rudis in Trbovelj, Steklarna iz Hrastnika, FAP-FAMOS in Rucarskj inštitut iz Beograda ter Krmiva iz Zagreba. V poslovno skupnost lahko vstopi jo vse gospodarske organiza cije v naši državi, ki bodo enakopravno sodelovale v zu nanjetrgovinskem prometu z Nigerijo. Sporazum poleg enotnega in koordiniranega nastopanja na tržišču te afriške države omogoča racionalnejše sodelovanje v menjavi. Ce bj moralo vsako podjetje odpirati svoje predstavništvo, bi se močno podražilo poslovanje lahko pa bi prišlo do konku renče med domačimi podjet ji, kar se je že dogajalo. Ju gosiovanska podjetja se bodo doma pogovarjala in usklaje vala nastop ter se tako izogi baia nezaželenim posledicam Poslovna skupnost pa se bo tudi uspešneje borila s tujo konkurenco. Skupnost bo vse posle z nigerijskimi firmami opravljala preko mešanega podjetja, ki ga bo ustanovil Tehno-Impex Bodoči nigerijski partner je Chiel Odutola iz Ijebu-Ode. lastnik tovam, plantaž Kavčuka in velikih koncesij za eks ploatacijo eksotičnega lesa. Je predsednik združenja industrialcev Nigerije in Lago-ške borze; uživa velik poslovni in politični ugled, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na bodoče gospodarske stike med Jugoslavijo in Nigerijo Podjetja v poslovni skupnosti bodo v Nigeriji nastopala kot uvozniki in izvozniki. Gorenje želi prodajati in mon-tiratj »belo tehniko«, zanima pa se tudi za ustanovitev mešanega podjetja z nigerijsko firmo. Emona bo uvaža la kolonialno blago, Lesnina pa se zanima za izkoriščanje managonija; nekaj svojih končnih izdelkov b; tudi izvozila Rog bo izvažal kolesa, Ste kiama Hrastnik svetlobna telesa., Agrostroj pa irigacijske naprave. Fructal iz Ajdovščine želi v Nigeriji zgraditi ob-ra' za izdelavo koncentratov iz južnega sadja, ter bi jih nat" doma predeloval v sokove. Da ne bo nesporazuma, naj že kar takoj na začetku povemo, da je knjigo, ki je v teh dneh dvignila veliko prahu na angleškem otoku in postala best-seller št. 1, napisala pisateljica Jan Morris, ki je bila še lani moški po imenu James Morris. »35 let kot moški, deset let nekaj vmesnega, preostanek življenja pa kot jaz,« povzema svoje živ Ijenje 46-letna pisateljica Jan Morris, ki je nenavadno, vendar resnično zgodbo svojega življenja, spremembo spola in vzroke, ki so privedli do tega, popisala v nedavno izšli knjigi z naslovom »Uganka« (Canundrum). In še eno pojasnilo: prahu pravzaprav ni dvignila toliko knjiga kot pisateljica (oziroma njen »moški predhodnik«) sa ma. Čeprav začenja pisateljica knjigo z dramatič no ugotovitvijo, da »ko mi je bilo tri ali štiri leta, sem spoznala, da sem se rodila v napačnem telesu in da bi morala pravza prav biti deklica«, pa je malce zrelejši James Mor ris kazal kaj malo znakov kandidature za nežni spol. Bil je povsem normalen študent na Oxfordu, »fant od fare« v vojski, postal je celo odličen zunanjepo Ulični dopisnik, najprej za časopis Guardian, potem pa za Times. Leta 1953 je celo pol poti spremljal slovito in zmagovito odpravo na Mount Everest ter s poročanjem o njej postal znan po vsem svetu. Kasneje je napisal vrsto dobro ocenjenih (»moških«) knjig. Vrh vsega — in to je nedvomno res prava' uganka — pa je bil srečno poročen in je oče (pardon, zdaj pravzaprav mati) petih obrok. Njegova žena Elizabeth je že pred poroko vedela za njegove skrite želje, vendar se je kljub temu poročila z njim. V srečnem zakoncu in očetu Jamesu pa je vseeno iz leta v leto čedalje bolj naraščala želja po preobrazbi. Moško telo mu je postajalo nasilni oklep njegovega »ženskega bistva«. James je obredel vrsto znanih in dragih psihiatrov in seksologov, vendar mu u niso vedeli pomagati z ničimer drugim kot s klišeji o transvestiji in homosek sualnosti. »Vendar pa,« zagotavlja Jan v svoji knjigi, »kot James nisem bila ne eno ne drugo.« James je bil v bistvu — kot bf reki; strokovnjaki — »transseksualno« bitje, človek, ki je prepričan, da navkljub vnanji fiziološki pojavi pripada nasprotne mu spolu. In James je hotel to prepričanje — kot popisuje Jan — tudi spre meniti (dobesedno) v me so in kri. Kakih deset let se je polnil z vsemogočimi hormonskimi tabletami, potem pa je — pol moški pol ženska — odletel v Casablanco, kjer mu je znan kirurg in specialist za spreminjanje spola s kirurškim nožem odstranil še zadnje sledove moškosti. Po vseh mukah in težavah je James Morris postal ženska Jan Morris, njegova bivša žena, s ka tero sta si še sedaj zvesta prijatelja (prijateljici), pa je po nekih zamotanih kombinacijah postala njegova (njena) — svaKtnja »In kaj, za božjo voljo, naj počne Morris s svojini ženskim telesom?« so za gnali vik in krik kritiki (predvsem tisti v ženskih krilih), ki so povsem po zabili na ocenjevanje knji-ge z literarno kritičnimi očali in so se namesto na knjigo vrgli na pisateljico samo. Predvsem Ima Jan Morris, podobno kot nek danji James Morris, zelo svojske poglede na moški In ženski spol. Tako za Jan kot za Jamesa so mo ški vedno nagnjeni k bru talnosti in pogosti spolni obsedenosti, medtem ko Okence v svet so — z Janinimi besedami — ženske »brezspo.nl angeu«. Spoi aa je stvar euitref« 'esu-as au ‘a§np oziroma Jamesova s po. na duema,« piše ocenjevalec knjige V. S. Pntchett (nedavno novo izvoljeni pred. sednik mednarodnega PEN kluba) »se je preobrazila v križarski boj v imenu perfekcije.« Jan Morris pa si ,e na kopala tuda jezo bntan skih bork za žensko eman cipacijo. Menda je zavrgla sijajno priložnost, da b; kot nekdanji energični moški prevzela vodilno vlogo pri zagovarjanju ženskega spoia. Jan Morris pa je, nasprotno, prevzela z ženskim telesom tu di »žensko inferiornost«: »Odkrila sem, da imajo moški raje takšne ženske k: manj govore, manj ve do, ki so manj sposobne in manj egocentrične kot oni sami. Rade volje sem se podredila takšni vlogi,« pravi pohlevno v zenski osebi nekdanji moški, čl da bi se pomerila z njimi in so se na to tudi vestno pripravili. Imeli so tudi nekaj treningov. Fantje so se predstavili na igrišču v lepem, rdečem dresu. Ekipi deklet so podarili spominsko plaketo ter so podarili tudi darilo trenerju Jurki-ču za njegovo požrtvovalno delo v preteklem prvenstvu. S 3:2 so zmagala dekleta. Po tekmi so fantje povabili vsa dekleta in odbornike na družabni večer, ki so ga sami skrivaj pripravili. * VAM NOGOMET PO ANKETI MED IIAEIJANSKIMI TRENERJI Na svetovnem prvenstvu Italija gotovo med četverico najboljših Zahodna Nemčija nesporen favorit za končno zmago Italijanska nogometna reprezentanca ima 45 odstotkov možnosti, da osvoji naslov svetovnega nogometnega prvaka, najdelikatnejšo tekmo pa bodo «azzurri» odigrali 19. junija z Argentino. Prsenečenje bo na svetovnem nogometnem prvenstvu pripravila Nizozemska, Zah. Nemčija ima največ možnosti za končno zmago, italijanski igralci bi se lahko znašli v škripcih zaradi igre, ki je potrebna na svetovnem prvenstvu, kjer se igra skoro vsak dan. Te ugotovitve so izsledek ankete, ki jo je izvedla tiskovna agencija ANSA tri tedne pred pričetkom letošnje največje nogometne manifestacije, odgovarjali pa so vsi trenerji italijanskih prvoligaških klubov. Šestnajstim nogometnim strokovnjakom je bilo postavljenih pet vprašanj, odgovori pa so si bili precej podobni. PRA^O VPRAŠANJE: «Koliko možnosti ima Italija, v odstotkih, za osvojitev naslova svetovnega prvaka?» Največji optimist je bil trener Giancarlo Cadè, ki je «azzurrom» dal kar 70 odstotkov možnosti, največji pesimist pa je bil trener Samp-dorie Vincenzi (le 20 odstotkov). DRUGO VPRAŠANJE: «Katera tekma bo najdelikatnejša za Italijo?» Edinole Silvestri je bil mnenja, da bo najhujša prva tekma, ko bo Italija igrala s Haitijem. Večina pa se je strinjala ,da bo največ preglavic delala italijanskim reprezen- Hliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitiliiiiiliiliuiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiii KOŠARKA PROTI DON BOSCO V 1. MD Borovci se bodo skušali oddolžiti za hud poraz Danes zaključek turnirja «Casa della Lampada» Jutri čaka borovce težka naloga. Naši košarkarji bodo namreč v gosteh igrali proti močni peterki Don Bosco, ki je, tako kot Bor, pri vrhu lestvice. Že v prvem srečanju so «plavi» proti tej ekipi doživeli hud poraz in se bodo zato skušali v tej tekmi oddolžiti za spodrsljaj v prvem delu prvenstva. Poleg tega bodo naši košarkarji branili prvo mesto na lestvici, zaradi česar bodo morali proti Don Boscu zanesljivo igrati v obrambi, saj so Tržačani nevarni predvsem z moti od daleč in zaradi hitrih protinapadov. Mladi trener Leo Koren bo lahko računal na te igralce- Ba-razzutti, Francia, Klobas, Drasič, Kufersin. Ambrožič, Hrvatič, Vatovec, Štokelj in Lakovič. Borovci naj se zberejo ob 10.30 na odprtem igrišču v Ulici Istria. Turnir CDL Drevi se bo z odločilno tekmo za prvo mesto med Lloydom Adriaticom in Italsidrom zaključil uspeli turnir za trofejo Casa della T smra- da. Kot je znano, so na tem turnirju nastopili tudi borovci, ki so se sicer š» kar dobro obnesli, kljub temu pa so ostali na zadnjem mestu lestvice brez točke. Sicer pa poglejmo, kaj so o borovcih povedali razni trenerji, ki so sodelovali na tem turnirju. Turdnovich (Lloyd Adriatico) : «Vaše fante sem že poznal. Za nekatere je zainteresirano tudi naše društvo. O borovcih bi lahko rekel le to, da je mlada in zato perspektivna ekipa, ki se bo gotovo uveljavila v našem mestu. Resnično žal mi je bilo, da se je prav v tekmi z našim moštvom poškodoval Adrijan Sosič.» Comici (Servolana) : «Pogumno ste se lotili športne politike mladih, kar pa nismo mogli pri Servolani niti začeti. Mislim, da je trenutno Adrijan Sosič najboljši play-maker v Trstu.» Prodi (Libertas Trst) : «Z mladimi se človek zabava, ko trenira. S starimi, kot jih imam jaz. pa je vedno večja tragedija.» Tudi sodniki so bili z borovci povsem zadovoljni. Kot vidimo, so naši košarkarji, kljub zadnjemu ! mestu, zapustili dober vtis. In to je bil tudi cilj Borovega moštva: dati možnost mladim, da se na kakovostnem turnirju uveljavijo kot igralci in kot športniki. Drevi bo po tekmi Lloyd Adriatico - Italsider, ki se bo pričela ob 20.30, nagrajevanje. Vabljeni so tudi vsi Borovi košarkarji. LESTVICA Navijači Brega so pripravili svojini igralkam prijetno srečanje ob zaključku prvenstva odbojkarske C lige L. Adriatico Italsider Motori Plet Libertas Ts Servolana Bor 331:222 8 291:211 8 314:278 6 314-348 4 288:355 2 276-400 0 b. 1. TURNIR PRIJATELJSTVA V prvem kolu košarkarskega «Turnirja prijateljstva» za kadete je Bor premagal Italsider s 83:76. tantom Argentina, nekateri pa se bojijo tudi Poljakov. TRETJE VPRAŠANJE: «Kaj bi lahko predstavljalo največji «handicap» za Italijo na SP?» Mnenja so bila pri tem vprašanju deljena, predvsem kar zadeva atletsko pripravo posameznih igralcev, ki naj bi ne bili sposobni vdr-žati naporov vsakdanjih nastopov. Precej pa naj bi vplivalo tudi komaj zaključeno državno prvenstvo, ki je med najtežavnejšimi v Evropi. Nevarno pa je tudi prepričanje igralcev, da so najmočnejši in podcenjevati nasprotnika. ČETRTO VPRAŠANJE: «Katera ekipa bi lahko pripravila presenečenje na SP v Miinchnu?» Deset trenerjev je brez odlašanja izjavilo, da bo največje presenečenje pripravila Nizozemska, ki mora dokazati, da niso uspehi njenih klubov le slučaj. Trije trenerji pa so se izrekli za Poljsko, dva pa za Jugoslavijo in Vzh. Nemčijo. PETO VPRAŠANJE: «Kakšna bo po vašem končna lestvica, če naj verjamemo «bookmakerjem», ki vidijo možne zmagovalce v Zah. Nemčiji, Braziliji, Italiji in Nizozemski?» Italijanski trenerji niso omahovali z odgovori na to vprašanje. Prva bo po njihovem mnenju Zahodna Nemčija, druga Italija, tretja pa Nizozemska ali Brazilija. Vendar pa so mnogi izrazili mnenje, da je trenutno precej tvegano napovedovati zmagovalca, kajti prej bi morali videti kako prvenstveno tekmo, saj je prava neznanka predvsem Brazilija, ki bo nastopala brez Peleja. Zahodna Nemčija pa bo i-mela na svoji strani še občinstvo, saj bo igrala na domačem terenu. * » * STOCKHOLM, 24. — V drugem kolu nogometnega mladinskega turnirja UEFA je Jugoslavija premagala Vzhodno Nemčijo z 1:0. » * * ROSTOCK, 24. —• V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala Norveško z 1:0. • « • MONTEVIDEO, 24. — Urugvaj, ki bo nastopal na svetovnem nogometnem prvenstvu v Zah. Nemčiji, bo odigral prvo prijateljsko tekmo v Evropi 31. maja v Atenah z O-lympiakosom. TENIS MUENCHEN, 24. — Jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec se je uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Zah. Nemčiji, potem ko je danes premagala domačinko Eppinhausovo. KOLESARSTVO Kolesarji lonjerskega kluba Adria bodo jutri nastopili na dveh dir- iiimiiimiiiiiiiimimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiimiiii 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 2 1 1 1 X X X 2 2 X 2 1 Ascoli - Bréscia 1 X Avellino - Novara X Bari - Reggiana 2 X Brindisi - Arezzo 1 Catania - Catanzaro 1 Como - Ternana 1 X Parma - Varese X 2 Perugia - Palermo X Reggina - Taranto 1 Spal - Atalanta 1 X Trento - Triestina 2 Grosseto - Modena 1 X Cosenza - Casertana 1 kah. Začetniki bodo tekmovali v Ceresettu, amaterji pa v San Got-tardu pri Vidmu. Obe dirki bosta precej zanimivi, saj si najmlajši predstavniki nabirajo izkušenj za bodoče nastope, amaterji pa se pripravljajo za deželno prvenstvo, ki bo 9. junija v Čedadu. MLADINSKE IGRE Jutri bo v Trstu na sporedu izločilno občinsko tekmovanje v sklopu mladinskih iger v lokostrelstvu. Najboljši bodo nastopili na vsedržavnem finalu, ki bo septembra v Cotignoli. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.45 v Bazovici. KARTING Danes in jutri bo v Ljubljani v Javnih skladiščih veliko mednarodno tekmovanje v kartingu, ki bo po-rekalo pod okriljem mednarodne avtomobilske zveze. Med drugimi dirkami bo na sporedu tudi troboj v razredu C/125 ccm med Poljsko, Jugoslavijo in ZRN. V razredu A/ 100 ccm pa bo mednarodno tekmovanje za nagrado mesta Ljubljane. OBVESTILA SPDT priredi v nedeljo, 2. junija, v okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva ORIENTACIJSKI POHOD za otroke do 11. leta, za mladince od 11. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Start bo ob 9. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. » * « KASTA vabi svoje člane, dijake tržaške slovenske trgovske a-kadcmije in simpatizerje, da se udeležijo tradicionalne nogometne tekme KASTA — «Trgovska», ki bo danes, 25. t.m. ob 15. uri na nogometnem igrišču na Padri-čah. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 25. maja 1974 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Gorici, Ul. Nizza Dom — Libertas Turjak » * * 17.00 v Remanzaccu Aurora — Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 21.00 v Foijanu PAV Dormisch — Sokol 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — S. Giacomo MLADINSKE IGRE 15.30 na Proseku, v srednji Šoli Kontovel A — Kontovel B » * • 16.30 na Proseku, v srednji šoli Casa del Fanciullo — Bor JUTRI NEDELJA, 26. maja 1974 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Istria Don Bosco — Bor KOLESARSTVO ZAČETNIKI 14.30 v Ceresettu Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.30 v Vidmu Nastopa tudi Adria NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg — Fortitudo POKAL RONCHI 17.00 na Padričah Sampvito — Primorec # * # 15.00 pri Sv. Alojziju Fiamma — Union TONE SVETINA «Na zdravje!» Dvakrat sta popila do dna. Od vrha Triglava sta hodila celih osem ur. Prejšnji dan sta preplezala steno in bila sta strašno žejna. «Kako sem srečna, čeprav sem na smrt utrujena!» «Kar lezite, gospodična, jaz bom skuhal večerjo, po želji, kot se spodobi...» Odšla je v sobico in se vrnila preoblečena v krilo. Legla je na posteljo. Po udih se ji je pretakala blažena utrujenost. Skušala je zapreti oči. Podoživljala je srečne trenutke zadnjih dni. Presegli so vsa pričakovanja. Najprej jo je peljal v ostenje Oltarja. Naužila se je strahu, ko je bila prvič v izpostavljeni steni. Vedela je, da se ji oh njem ne more nič zgoditi. Ce nd dosegla kakšnega oprimka, jo je potegnil gor z vrvjo. Hvaležna mu je bila, da jo potrpežljivo uči vsega, kar mora znati tisti, ki se spopada s steno in se igra nad globino. Tu ni šlo brez telesnih dotikov in ne brez govorice rok, oči in vsega, kar ne potrebuje besed. Med njima je rasla napetost. Vodil Jo je med stenami, po poljanah rož, trav, drevja, videla Je prečudne skale, podobne poganskim templjem, kot bi Jih zapustilo davno izumrlo ljudstvo bogu soncu na čast. Sele ko se je navadila skale in vrvi ter osnovnega plezanja, jo ja v sončnem jutru peljal pod Severno steno .Bilo ji je tesno. Vznemirjena je bila od vseh mogočih občutkov, ki jih še ni poznala in so se nenehno ponavljali. V plezanju se ji je življenje razodevalo kot vrelec poguma. Sama sebe je doživljala drugače, kot se je poznala. Stene, snegovi, globina, vse se je pomešalo s čustvom in željo po ljubezni in se zlivalo v hatenje: živeti globlje, močneje, drugače, kot je vajena. Sama sebi ni mogla verjeti, da bo preplezala Severno steno. Preplezala sta Zimmer - Jahnovo smer. Ko je stala ob njem, se je v zahajajočem soncu lesketal ledenik in obdajala ju je samota premaganih skal. Kot šolarka se je vanj zaljubila. Kljub svojim ljubezenskim izkušnjam nd vedela, kaj naj stori. Ni zdržala. Brez besed se mu je ovila okoli vratu in ga poljubljala kot nora. Začuden in presenečen jo je pobožal po laseh, še vedno zmeden spričo izbruha ženskega navdušenja in nežnosti in kdove česa še... Ni mogel skriti svojih čustev, čeprav jih je miril in brzdal do zadnjih meja. Všeč ji je bila ta njegova nerodnost. Razlikoval se je od tistih moških, ki žensko zagrabijo kar za roko, če le pomoli prst. In ne le za roko... Takšni so ji bili odvratni, ker si ni mogla misliti, da bi jo kdo dobil, ne da bi si ga sama želela. Vedno znova ji je prihajalo pred oči, kako jo je znova in znova dvigal nad globinami, močan, ožgan od sonca in vetra, vedrih oči... in zaželela si ga je brez sramu in predsodkov, kaj bo o njej mislil. Zdaj, ko sta bila sama in razdražena od pričakovanja, jo je še balj privlačil. Z nočjo se je ulil dež. Enakomerno je štropotalo po skodlah, ko sta sedla k večerji.. Pogovarjala sta se o preživeti; dneh in se gledala. Zaradi želje obeh, da bi se zbližala, so se jima besede zapletale in bile čedalje bolj odveč, nepomembne. Potem sta legla. Ona je privila stenj petrolejke, vendar le toliko, da Je rahla svetloba žarila kroglo teme, v katero sta bila pogreznjena. Ležala sta vsak na svoji postelji. Moški, ki se ne obvlada, ni pravi moški. Imelo ga je, da bi šel k njej, pa ni šel. Ne more biti zvodnik, če je gorski vodnik, si je rekel. Lahko ga nadere, kaj si vendar misli, ča ga je nekajkrat poljubila. «Ali spite?» se je čez čas oglasila. «Ne. Kadar zunaj grmi, ne morem spati.» «Jaz tudi ne ... Lahko pridem k vam? Tako me je strah ...» «Pridite.» Videl je, kako je sedla na posteljo. Dolge, lepe noge so se belile v mraku. Tiho je pristopicala k njemu in smuknila pod odejo. Začutil je toplot onjenega jedrega telesa. Kot otrok se je nežno privila k njemu, ga objela in obmirovala. Položila mu je glavo na ramo in pritisnila svoj obraz k njegovemu. Pritajeni plamen želja se je večal. Njegova bližina jo je omamljala. On se nd niti premaknil. Mislila si je: človek ne sme iskati razlogov za svoja dejanja v zvezdah, temveč v samem sebi. V kar verjameš, dobiš le, če tudi daješ ... V trenutku so popustile vse dolgo zatajevane zavore. Dve leti si ga je želela in mislila je, da ne bo nikoli njen. Vzela ga bo steni in tistim, ki plezajo z njim. Vzela ga bo, ko ko se mu bo dala, čeprav je ponavadi samo jemala. Poiskala je njegove ustnice in ga začela poljubljati, zdaj že z drugačnim ognjem kot na vrhu stene. «Osrečil si me. To se ni še nikomur posrečilo... Kako naj ti to povrnem?» je šepetala. Nekaj časa se je prepustil njeni vnemi, potem pa jo je tudi on objel. Brez besede sta presekala vozel zadrege. Kot bi se odprle zapornice in bi voda planila v strugo... Topla in valujoča... Bilo je, kot bi zagorel požar v očesu noči... Zunaj je padal dež in veter je tulil v drevesih. «Hočem te vsega, ker te ljubim, ljubim od prvega dne,» je šepetala ... Spala sta do poldne. Prvi se je zbudil on. Zagledal je njen spokojni obraz na blazini poleg sebe in videl je, da je zdaj še posebno lepa. Roke so ji ležale ob njem, kot bi si ga še vedno želela, in prsi so se ji rahlo dvigale. Pustil jo je spati. Vstal je in tiho zakuril, šele ko je skuhal kosilo, je odprla oči. Sedel je ob štedilniku in s kuhalnico mešal jed. Soba je dišala po svežem dežju in kavi. «Sva res midva? Sanjala sem nekaj božanskega... ne vem, če je bilo od tega kaj resnice...» Joža si je prižgal pipo. Smehljal se je prijazno kakor v steni, kadar sta počivala. «Naj bo tako, kot se ti zdi,» je odvrnil. Vstala je, šla k njemu in ga poljubila na lice, potem odprla vrata, da je planil v sobo hlad belih zaves dežja. Odšla je na verando, slekla srajco in gola stopila v travo pred kočo. Obrnila je obraz k nebu. Pustila je, da so jo dežne kaplje prale kot solze veselja nad življenjem. Z rokami si je otirala s telesa mokroto. Bila je srečna, brez vseh želja, brez preteklosti, brez misli na prihodnost. Zahvaljevala se je nebu za trenutek zadovoljstva s samo seboj. Po kosilu sta sedla na verando. Gledala sta dež in oblake, ki so jadrali proti zahodnim goram, in se menila. LJUDJE NA VRVI Na otrplih krilih samot gorijo sence naših prepadov, gorijo muke, v katere smo se ujeli, govorijo stebla davnih priseg, kosci neba naših sanj, gori velika ljubezen in ne zgori; tli v praznino! 1 V Vratih je pred Aljaževim domom sedela na lesenih klopeh in se parila na soncu velika planinska družba. Štefan vina m je lesketal na mizi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej! polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekači račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20? Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno » upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 25. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel ,zdaia !" tiska ZTT * Trst NA POBUDO PORTUGALSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA SOARESA Danes v Londonu začetek pogajanj o neodvisnosti Gvineje-Bissau Novoustanovljena portugalska KD za «postopno» reševanje vprašanja kolonij in proti stavkam - V Lizboni odkrita mednarodna fašistična centrala LIZBONA, 24. — Portugalski zunanji minister, socialist Mario Soa-res je dopotoval v London, kjer se bodo pričeli uradni pogovori z odposlanstvom stranke PAIGC, ki dejansko nadzoruje 90 odstotkov o-zemlja Gvineje - Bissau in Kapverdske otoke. Ob svojem prihodu je portugalski zunanji minister izjavil, da upa v stvarnost in uspeh pogovorov, ki naj pripomorejo k začetku podobnih razgovorov tudi s predstavniki drugih gverilskih osvobodilnih gibanj ostalih afriških kolonij. V zvezi s temeljnim vprašanjem portugalske bodočnosti, neodvisnosti kolonij in konca umazane afriške vojne se je izrekla tudi KP Portugalske z uvodnikom v svojem glasilu «Avantel», ki sedaj redno in zakonito izhaja v Lizboni. Glasilo KP poudarja, da podpora temeljnemu programu «gibanja oboroženih sil» še ne pomeni soglasja o vseh vprašanjih in ponavlja stahšče, da SLONI STAVKAJO N£W DELHI — Stavke so Destale skoraj vsakodnevni pojav v Indiji. To se dogaja zaradi hude gospodarske krize. Stavkajo delavci, uslužbenci javnih uprav, zdravniki, profesorji ter celo študenti. Nenadoma pa se je zgodilo nekaj doslej še nepojmljivega: v stavko so stopili tudi sloni. Dogodek se je pripetil v glavnem mestu indijske države Ražastan, Jajpurju. V tem mestu in sploh v vsej pokrajini, sloni opravljajo še vedno dela, ki so jih v bolj razvitih krajih prevzeli traktorji in drugi tehnični pripomočki. V tej pokrajini pa obstaja tudi vprašanje prevoza turistov. Te prevoze opravljajo prav sloni, ker avtobusi ne morejo voziti po razdrapanih in strmih cestah. Zato se turisti poslužujejo slonov, s katerimi se povzpnejo do palače Ambar, kjer so nekoč živeli sloviti džajpurski mogotci. Nenadoma so turisti zvedeli, da jih sloni ne bodo več ponesli do palače, ker je prišlo do sindikalnega spora med vodiči slonov ter oblastmi. V tistem trenutku so sloni začeli stavkati. Neodvisno od dejstva, da je stavka slonov trajala le malo časa, se postavlja vprašanj?, kako je treba obravnavati živalsko delo v sklopu človeškega dela. Nobenega dvoma ni, da so sloni stopili v stavko zaradi ukaza svojih človeških nadzornikov. To pomeni, da so se v resnici priključili (čeprav je morda niso razumeli) akciji svojih človeških prijateljev. Seveda se ne sme pretiravati v zvezi s tem primerom. Žival je brez dvoma odgovarjala na ukgze svojih človeških prijateljev, toda s svojim obnašanjem je postavila vprašanje. kako je treba obravnavati dogajanja v živalskem svetu. se pogajanja z vsemi osvobodilnimi gibanji morajo takoj pričeti. KP poudarja, da mora Portugalska priznati vsem kolonijam neodvisnost. Drugačnega mnenja pa je novoustanovljena Krščanska demokracija (PDC), katere vodstvo je sklicalo tiskovno konferenco in predstavilo javnosti program stranke. Doslej so na Portugalskem ustanovili nad 50 strank in političnih klubov, vendar upa PDC, da ji bo uspelo zbrati okoli sebe «molčečo večino». Kaj pomeni «molčeča večina» je povedal član vodstva Calve'; de Magalhaes: «Gre za večino ljudi, ki je v časih Gaetanovega režima molčala kljub svojemu nezadovoljstvu». Drugi član vodstva, Sousa e Melo, pa je podprl zamisel «luzitanske federacije» med Portugalsko in njenimi kolonijami. V zameno za odpoved neodvisnosti naj bi Portugalska pripomogla h gospodarskemu dvigu teh prekomorskih ozemelj, vprašanje njihove neodvisnosti pa naj bi reševali «postopno», je dejal leader PDC. Negativna je tudi vest, ki prihaja iz Luande (Angola), kjer je vojaški poveljnik kolonialistične vojske general Pinheiro sporočil, da bo osvobodilnim gibanjem prepovedan vsak javni nastop, dokler se ne bodo odpovedali oboroženemu boju. Resnici na ljubo je zunanji minister Soares v Londonu izjavil, da upa, da bo prvi korak na poti globalnega sporazuma prav dogovor 0 premirju. Voditelji Krščanske demokracije na Portugalskem so se izrazili oro ti naraščanju stavkovnega vala. glede finansiranja stranke pa so pozvali tuje demokrščanske stranke, naj jim pomagajo. Res je, da je Portugalsko zajel val stavk. Zadnje mesece kolonialne vojne so izčrpali državne blagajne, draginja je narasla za 70 odst., zaradi česar zahtevajo delavci zvišanje osebnih dohodkov, ki so med najnižjimi v Evropi. Tako so zahtevali Fiatovi delavci v Lizboni 40-umi delovni teden in preureditev plačilnega sistema, delo pa so prekinili delavci tekstilnih industrij ,n lizbonske podzemske železnice. Vsi zahtevajo 40-urni teden in zvišanje dohodkov. Ne gre pozabiti, da je fašistični režim za skoraj pol stoletja popolnoma zamrznil mezdno dinamiko in vsakršno sindikalno gi banje. V portuga'ski prestolnici vlada tudi veliko zanimanje za usodo bivših agentov zloglasne politične policije PIDE. V okviru preiskav so namreč naleteli tudi na sedež mednarodne fašistične centrale «Aginterpress», ki jo je vodil njen agent, sicer Nemec Goerin . Serac. Ta centrala je skrbela za povezave s fašističnimi organizacijami v Evropi in še posebej v Italiji. Italijanska varnostna služba je že sredi decembra 196J zabeležila, da je verjetno prav Guerin Serac bil med tehničnimi organizatorji vrste a-tentatov, ki so se končali s pokolom na milanskem Trgu Fontana. S1D je tedaj menil, da je Guerin Serac «a narhist», v resnici pa je bil po priznanju aretiranih agentov PIDE v službi centrale in portugalske obveš 1 čevalne službe. Serac je malo pred ...........mini.................................... Umrl Duke Ellington padcem fašizma na Portugalskem od. potoval v tujino. Nekateri trdijo, da so mu «prijatelji» pomagali, da se je preselil na San Salvador. Zanimanje naprednih krogov je vzbudila tudi vest, da so vojaki aretirali. na osnovi arhivov politične policije, tudi voditelja neke ultraleve organizacije «za osvoboditev Portugalske». Slednji, Manuel Rios, naj bi bil na seznamu kontidentov zloglasne PIDE. Iranski premier Hoveida na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. — Danes dopoldne je predsednik republike sprejel v Belem dvoru predsednika iranske vlade Amira Abasa Hoveido, ki je včeraj prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Predsednik Tito se je s predsednikom vlade Hoveido zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru SiisliillSiiiiMii ..... Italijanski zunanji minister Aldo Moro na srečanju z madžarskimi državniki. Moro bo v teh dneh obiskal tudi Bolgarijo NA PROCESV_ PROTI ANARHISTOM V CATANZARU Proces Valpreda : bivši kvestor Guida se «ne spominja» dogodkov po pokolu S svojimi Izjavami se je dr. Guida Izognil pekočim vprašanjem o načinu, kako je vodil preiskavo proti sedaj že očitno nedolžnim anarhistom NEW YORK, 24. — V starosti 75 let je zaradi pljučnice umrl največji svetovni kompozitor «jazz» glasbe Edward Kennedy «Duke» Ellington. Znani črnopolti pianist in dirigent svetovno znanih orkestrov se je rodil v družini premožnih staršev in je že kot nedorasel mladenič igral v barih. Ker se je zelo skrbno in elegantno oblačil so mu nadeli vzdevek «Duke», se pravi «grof». Pri 14 letih je predstavil publiki svojo prvo kompozicijo «Soda foun-tain rag». Tej kompoziciji je sledilo v njegovem izredno plodnem življenju drugih 900, v glavnem v jazz-stUu, toda Duke Ellington ni zanemaril tudi cerkvene in filmske glasbe. Med najbolj znanimi skladbami Duke Ellingtona velja brez dvoma omeniti «Satin doli», «Dont get around much anymore», «I got a band and that ain’t good» ter «Do nothing till you hear from me». Prav tako znane so skladbe, ki se jih spominjajo ljubitelji glasbe treh generacij: «In my solitude», «Caravan» in «My sophisticated lady». Duke Ellington je zadnje mesece bolehal. Večkrat se je moral zateči v bolnišnico zaradi težav pri diha nju in pljučnih vnetij. CATANZARO, 24. — Protagonist petnajstega zasedanja porotnega sodišča, ki se ukvarja z anarhistom Valpredo, je bil bivši milanski kvestor Marcello Guida, ki je tiste decembrske dni na desno in levo razlagal, kako je prišel do zaključka. da so bombe v Milanu postavili anarhisti, obtožil umrlega Pinellija, da je s svojim samomorom samo priznal krivdo, usmerjal taksista Holandija pri identifikaciji Valprede in podobno. Slika samozavestnega kvestorja tistih decembrskih dni je medtem močno zbledela. FYed sodniki je sedel, ne vemo, do kolikšne mere narejeno, drug Marcello Guida: človek, ki se boji in otepa svojih odgovornosti, ki mrzlično skuša prikriti največja protislovja za zaveso slabega spomina in pozabljivosti. Kot če bi bilo tako preprosto pozabiti dogodke, zaradi katerih je Pino Pinelli padel z okna četrtega nadstropja njegove kvesture in ki so sploh, po pokolu 16 oseb, pretresle vso Italijo. Na vprašanje, kako je tedaj vodil preiskavo, je Guida odgovoril: «Tista doba je tudi fizično vplivala name, da sem moral predčasno v pokoj. Moj spomin je zbledel, zavit v meglo». Naj navedemo, da so Guidovo pričevanja zahtevali branilci, saj je jasno, da je glavno vprašanje procesa v Catanzaru prav Valpre-dova popolna nedolžnost spričo prejšnjih strašnih obtožb, da je bil organizator in izvršilec strašnega milanskega pokola. Branilci so zato vprašali Guido naj pove, kako je taksistu Rolan-diju (ta je medtem, pred nekaj leti, umrl v skrivnostnih okoliščinah) pokazal Valpredovo sliko. Sam Rolandi je namreč v Rimu, ko so ga soočili z Valpredo, izjavil, da mu je kvestor pokazal «sliko človeka, ki ga bom moral spoznati». S tem stavkom pa se je zrušil edini in glavni obtežilni dokaz proti anarhistom. «Pri svoji vesti», je dejal dr. Guida, «se ne spominjam, ali sem Ro-landiju pokazal sliko ali ne». Guida s« tudi ni spominjal, zakaj so 15. decembra aretirali Valpredo. Ko so ga branilci opozorili, da je tedaj na kvesturi sklical tiskovno konferenco in obtožil anarhiste za pokol, je Guida v zadregi dodal, da «se je vse tedaj odvijalo zelo mrzlično in v ozračju napetosti». Guida je ša poudaril, da je «namignil» na odgovornost anarhistov zato, ker naj bi tudi bombe 25. aprila 1969 postavili oni. «Pač pa nismo imeli nobenega dokaza», je zaključil. Branilcem ni bilo težko dokazati, da so milanski sodniki zbrali dokaze, da so tudi atentate 25. aprila 1969 organizirali fašisti Freda, Ventura in drugi. Dr. Guido so nato vprašali, z očitno radovednostjo, zakaj so tiste decembrske dni tako skrbno uničovali vse dokaze, ki bi vodili do fašistov, kako to, da so bombo v trgovski banki v Milanu, ki ni eksplodirala, sami razstrelili, čeprav je izvedenec, kapetan Bizzarro (v svojem življenju je razstavil 12 tisoč bomb) dejal, da bi nevtralizacija tistega peklenskega stroja bila «prava igrača». Dr. Guida se je la branil, češ da je to ukazal državni pravdnik dr. De Peppo. S tem se je končalo pričevanje člc.eka, ki je tedaj bil odgovoren za preiskavo in je poročal predsedniku vlade ter notranjemu ministru o napredovanju «gonje za anar histi». Ozadje načina, kako so vodili tedaj v Milanu preiskavo, je orisal karabinjerski častnik Falvella. Dejal je, da je predsednik vlade Rumor, skupaj z notranjim ministrom sklical sestanek na prefekturi dne 15. decembra 1969, kmalu po 12. uri. Na tem «vrhu» dr. Guida sploh ni povedal, da so Valpredo že aretirali in da naj bi taksist Rolandi že opisal človeka, ki da ga je peljal do Trga Fontana. Predsedniku vlade so torej prikrili te podatke, niso pa se uprli predlogu, naj bi človeku, ki bi pripomogel k odkritju krivcev za milanski pokol izplačali nagrado 50 milijonov lir. Pred Falvello je pričal še karabinjerski marešalo Civetta, ki je skupaj z Rolandijem sestavljal «identikit» človeka, ki ga je peljal do kmečke banke na Trgu Fontana. «Identikit», je dejal Civetta, je ustrezal 80-odstotno človeku, ki je bil v Rolandijevem taksiju. Branilci so, seveda, takoj poudarili, kako Valpreda sploh ni podoben risbi marešala Civette. Sicer pa je Rolandi govoril o svojem potniku kot o človeku, ki je imel «nizek baritonski glas» brez dialektalnih vplivov. Valpreda pa govori z visokim hreščečim glasom, ne zna izgovarjati «r» in se izraža z močno poudarjenim milanskim naglasom. Iz poročanja polkovnika Falvel-le so sodniki izvedeli še, da je Rolandi povedal svojo zgodbo o neznanem potniku karabinjerjem, da pa je pred tem bil — dan prej — na kvesturi. O pogovorih Holandija v milanski kvesturi pa ni sledu v zapisnikih. Polkovnik Falvella se je tudi dobro spominjal, da so na kvesturi, ob njegovi prisotnosti, pokazali tak sistu Rolandiju sliko anarhista Valprede. Tito sprejel nemškega pisatelja H. Bolla BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel včeraj v Karadjordjevu delegacijo mednarodnega Pen kluba, v kateri sta bila novoizvoljeni predsednik Prichett in dosedanji predsednik Boell. Predsednik Tito se je s soprogo zadržal v daljšem razgovoru s svojima gostoma, ki sta ga obvestila o delu konference mednarodnih Pen klubov v Ohridu. Sprejema se je udeležil tudi tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. V Moskvi razgovori Brežnjev-Ljubičič BEOGRAD, 24. — Danes popoldne se je vrnila z obiska oborože- nim silam Sovjetske zveze jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom tajnika za narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubiči-ča. Pred odhodom iz Moskve je voditelja delegacije generala Ljubi-čiča sprejel glavni tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. V prijateljskem in prisrčnem razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi o-brambni minister Sovjetske zveze maršal Grečko in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Milorad Pešič, so izmenjali misli o nadaljnjem napredku odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kakor tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih obojestranskega interesa. B. B. LIMA, 24. — Sodišče v Limi je obsodilo bivšega polkovnika SS Fritza Paula Schwenda na dve leti zapora zaradi nezakonitega trgovanja z valutami. Schwend je bila osrednja osebnost operacije «Bernhard», katere namen je bil, da preplavi Evropo s ponarejenimi funti šterlingi. Perujske oblasti so začele preiskovati vse okoliščine v katere je bil zapleten bivši polkovnik SS. Na kraju se je preiskovalcem posrečilo, da dokažejo, da je bil Schwend povezan z mrežo prekupčevalcev z valutami v Boliviji, kjer je deloval Klaus Altmann (Barbie). ....... KAKOVOSTNO NOVI ODNOSI MED VATIKANOM IN REVOLUCIONARNIM REŽIMOM Vatikanski predstavnik na Kuhi msgr. lacchi povišan v «nuncija» Odločilen prispevek razgovora med msgr. Casarolijem m Fidelom Castrom Msgr. Zacchi se je svoj čas udeležil kampanje za sekanje sladkornega trsa VATIKAN, 24. — Po dvanajstih letih previdnega čakanja je Sveta stolica sklenila dokončno «normalizirati» svoje diplomatske odnose s socialistično Kubo. Dosedanji «odpravnik postov» vatikanske kurije na Kubi, monsinjor Cesare Zacchi, je bil namreč uradno imenovan za «nuncija». S tem imenovanjem je Vatikan dejansko povišal svojega predstavnika na tako mesto, kakršnega nima noben cerkveni dostojanstvenik v socialističnih deželah in večini držav sveta, zaradi česar ne gre pisati o «normalizaciji», temveč o kakovostno novem stanju. V večini socialističnih držav je namreč Vatikan imel svoje «pro-nuncije»,.ki so bili enakopravni drugim diplomatom. Po določilih dunajskega kongresa iz leta 1814 pa je «nuncij» avtomatično tudi dekan diplomatskega zbora v državi, kjer se nahaja, ne glede na starost. Tako bo monsinjor Zacchi dekan diplomatskega zbora in vsaj moralno načeloval tudi predstavnikom SZ, Kitajske in drugih vzhodnih dežel. Da so se odnosi do te mere izboljšali, gre vsekakor največjo zaslugo pripisati sami kubanski revolucionarni vladi, ki od vsega začetka ni preganjala katoliške cerkve, pač pa je, nasprotno, nudila vernikom najširšo svobodo. Do napetosti z Vatikanom je prišlo samo pred leti, kmalu po revoluciji, ko je Castrova vlada sklenila izgnati z otoka tuje duhovnike. V veliki večini (več kot sto primerov) so to bili Španci, za katere je bila značilna interesna povezanost z najbolj reakcionarnim delom svoje cerkve v' domovini. Castro je s Kube dal odstraniti tuje duhovnike, nikoli pa ni preganjal domačih, kakor tudi ni preprečil, da bi se mladi Kubanci vpisovali v semenišča. Medtem ko je Vatikan na izgon španskih duhovnikov tedaj ostro reagiral in «deplasiral» svoje predstavništvo z imenovanjem navadnega «odpravnika poslov» v o-sebi mons. Zacchija, pa se je slednji s . simpatijo obnašal do novega režima. Navezal je stike s kubanskimi voditelji, pozitivno ocenil njihove vztrajne napore, da bi deželo rešili more analfabetizma in zaostalosti. Da bi dokazal, čeprav je bil po narodnosti Italijan (rodil se je pred . 59 leti v toskanskem Arezzu), svoj «patriotizem» je msgr. Zacchi pred nekaj leti sam zagrabil za «machete» in šel s svojimi semeniščniki sekat sladkorni trs. Castrova vlada je namreč tedaj poslala na plantaže sladkornega trsa študente in delavce iz mest, da bi z rekordno proizvodnjo sladkorja in derivatov izenačila deficit trgovine s tujino, Msgr. Zucchiju se je tedaj pridružilo tudi več duhovnikov. Ta njegova diplomatska akcija ni ostala brez pozitivnih posledic. Pred poldrugim mesecem je otok obiskal vatikanski «zunanji minister» msgr. Antonio Casaroli. Zadržal se je skoraj dva tedna in bil gost kubanskih škofov. Obiskal je vsa mesta, večino verskih skupnosti, se z njimi iskreno pogovarial. Oh svojem povratku je Casaroli poudaril, da so vsi njegovi pogovori potekli v popolni svobodi in da ga nihče ni omejeval v njegovi pastirski dejavnosti. Pravo presenečenje pa je msgr. Casaroli doživel na predvečer svojega odhoda s Kube. V sedež vatikanskega predstavništva, kjer je stanoval, so telefonirali, da bo prispel na obisk sam kubanski premier Fidel Castro. Res se je kubanski predsednik in generalni sekreta? KP Kube Castro poklonil vatikanskemu gostu in se z njim zadržal skoraj dve uri. Casaroli je pozneje priznal, da je pogovor s Castrom obrodil dobre sadove. Poldrugi mesec po tem pogovoru je Pavel VI. na nasvet svojega «zunanjega ministra» povišal msgr. Zacchija «nuncija». Kuba ima v Vatikanu že dlje časa svojega diplomatskega zastopnika in sicer španskega antifašista, zdravnika Luisa Amada Blanca. Zaradi svoje starosti je Amado Blanco dekan diplomatskega zbora v Vatikanu, kar le — seveda — omogočilo določeno recipročnost z imenovanjem nuncija. Delovno ljudstvo (Nadaljevanje s 4. strani) Vprašanja mladine in športa so povezana tudi s šolskimi gradnjami. Kako je s tem vprašanjem? V zadnjih letih se je šport zelo razvil in prav z letošnjim letom razpolaga občinska telesno -kulturna skupnost s sredstvi, s katerimi v prejšnjih letih športne organizacije niso razpolagale. Prav na letošnji občinski praznik bodo odprli novo nogometno i-grišče na Mostu na Soči, ki so ga zgradili domačini, tako mladina kot starejši, s pomočjo TTKS. Podobno akcijo pripravljajo tudi na Podbrdu, kjer so imeli dalj časa težave s prostorom. V Tolminu se športni park dograjuje, v Kobaridu bomo začeli letos, v Bov- cu pa imamo že zelo lepo telovadnico. Vprašanje, ki zanima predvsem ljubitelje narave in številne obiskovalce Soške doline, je gradnja hidroelektrarne Kobarid, o kateri se v zadnjem času ponovno govori. Kako je sedaj s tem načrtom? Ta načrt trenutno miruje. O tem morajo sedaj vse strokovne službe podati oceno vpliva gradnje elektrarne na naravo in na družbeno - gospodarski razvoj občine. Šele tedaj bomo lahko proučili vse ocene in na tej osnovi se bo naša skupščina odločila. Prejšnja skupščina je poverila to nalogo sedanji skupščini, ki se bo morala odločiti. Alpski T uristični Center BOVEC vabi v svoje objekte: hotel Kanin in hotel Alp v Bovcu, pokrit plavalni bazen v hotelu Kanin ter žičnica na Kanin z restavracijo Pre-streljenik na višini 2.200 m Obenem čestita vsem občanom in cenjenim gostom ob občinskem prazniku IZDELUJEMO: — Termostate — Termometre — Mikrostikala — Klaviaturna stikala — Stikala — Signalne lučke ČESTITAMO OBČANOM TOLMINSKE OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK Izdeluje: ■ igle vseh vrst ■ izvijače in garniture izvijačev ■ injekcijske igle ■ podložke Kolektiv podjetja se pridružuje čestitkam ob priliki občinskega praznika TRGOVSKO PODJETJE ALPKOMERC TOLMIN Čestita ob 25. maju prazniku občine TOLMIN vsem občanom tolminske občine