20. štev. V Kranju, dne 19. maja 1906. VII. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Iihaja veako »oholo zvp<>r. — Stane u celo leto 4 K, za m) leti 'i K, za retrt leti I K. Za druge driive itane K .'ri;n. Posamezne številke po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne vposiijatve naio/nine se ne ozira. — Za oznanila se plai'uje u petit-vrslo 10 vin., ue si tiika enkrat, za ve/krat primeren popust. Uredništvo in npravnistvo se nahaja v hiii At. lOft nasproti in pno cerkve. — UpravnlAtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi . nuj se izvolijo franklraU. — Rokopisi se ne vračajo. Varujte se fraz! C isl le ton, tpie i.ul la musii|ue. Med stari inventar naših klerikalnih po litikov od škofa Jegliča in dr. Šušteršiču do Go8tinčarja in Stefeta spada trditev, da je liberalce isto kot lopov, rokovnjać in od zadnje nedelje tudi slaboumnež, Sploh ni zločina, ne strasti, ne zlobe, ki bi po naukih teh ljudi ne bila med libtralci samaposebi umevna. To je večna pesem, ki se poje že nekaj let po deželi po ljudskih shodih in, ko kmet to sliši, se samega ponosa dvigajo njegove prsi, ker ima zavest, koliko boljši je od svojega soseda, o katerem župnik trdi, da je liberalec. A v zadnjem času se kaže, da ho Čejo to naziranje prevzeti kot bojno kopje tudi nekateri novostrujarji, o katerih ne moremo trditi, da bi bili reakcijonarci. V tedniku, ki se piše v Ljubljani in Gorici, tiska pa v Kamniku, najdemo večkrat članke . — Velikansko veselje jo zavladalo po klerikalnem Izraelu, ko je prinesel »Smr-doljub* svoje vesti. Tako sta n. pr. zakonska Purezu takoj uporabila prejšnji »Smrdoljubov* nasvet. Vlogla sta se na trebuhe in samega veselja bila s petami v tisti del telesa, ki se navadno no imenuje, pri tem pa ponavljala hi sede: lo je dobro, to je dobro, to je »test*. Teko je pripovedovala Meta tisti svoji sosedi, ki včasih poljske pridelke kupuje zastonj. Cla je še kdo uporabljal to metodo, bomo poročali, ko zvemo. — Licenciranjo bikov se je vršilo v Cerkljah. Postavi ni zadoščeno, ker so bili samo štirjo «tavblih», Občina bo v škripcih, ker bo morala dokupiti zadostno število istih. Svetujemo g. župuiiu, naj se obrne do kap- kak svet od nas, bi jim rekli: kol kvas na-rodno-napredno stranke ste koristni in potrebni, kot ošabneži, kol provokatorji ste politiki za mesee, Sicer pa: suavlter in modo, fortiter in 10. Civilni zakon. Mnogo ljudi jo nesrečno oženjenih, Nekateri potrpežljivo prenašajo nesrečo, drugi glasno tožijo, so prepirajo in pretepajo, tretji pa so bolj pogumni in se dajo sodnijsko ločiti. Taki ljudje, ki so v zakonu iskali srečo in ljubezni, a je niso našli, so potem še bolj željni ljubezni, jo iščejo in navadno tudi najdejo. Zato vidimo na tisoče ločenih ljudi, ki žive z drugimi in so srečni in zadovoljni. No cerkvene, ne posvetne postave jim lega ne morejo ubraniti, kajti ljubezen je nepremagljiva. Nima pa taka zveza veljavo pred gosposko in otroci iz take zveze so nezakonski. Zato je želja vseh lakih, pa tudi previdnih ljudi, da bi se zakonska postava izpremcuila v toliko, da bi se smeli taki ločenci civilno, lo je pred posvelno oblastjo poročiti, da bi bila njih zveza veljavna in otroci zakonski. Ne zaht'.-vajo pa cerkveno poroke. Vsak 11101 u uvideti, da hi bilo dobro, ko bi se lo urodilo na la način, ker ubraniti se ne more, da ne bi,. posebno v mestih, na tisoče ljudi živelo v divjem zakonu. K civilni poroki se ne bi silil nihče, bila bi samo za one, ki se drugače ne morejo poročili. Žalostno je, da so dobe tudi omikani ljudje, ki so se podpisali zoper civilni zakon, in tako pomagali zapirali vrata, skozi katera bi mogla sreča do nesrečnih ločencev. Sy. Jošt nad Kranjem, V nedeljo, 13, t. m. jc priredilo .Zabavno in tamtui-raško društvo Lipa* in prostovoljna požarna hramba izlet k joštarskom mežnarju. Tuko lepega in veselega izleta žo dolgo nismo videli kol je bil pni teli čilih društev. Društveni tamburaški zbor pod vodstvom gosp, Frldoliua l.enarda nas je tako izborno razveseljeval, da so v.-i proizvodi drug za drugim osvojili pol do mc izletnikov, ki jih je sprejeto vedno z odkritim navdušenjem, Nismo se mogli načuditi tamburašem in dičnim taro« burašicam, da v tem kratkem rnsu naslopajo s toliko srčnostjo. Hazvila ne je lepa neprisiljena zabava, kateri so veliko pripomogli brambovci z marsikatero narodno. Pogrešalo se je edino še izbacnenegu klečeplazen Mal-kačevega Lovreta. Navžili majmkovega zraka, smo se poslovili povajoč proti Slražišču do vrsta starejših »gospodov* se je ustanovila ter telovadila po enkrat na teden. Obisk jo bil zelo nereden, presegel ni nikoli 12; opazili pa smo med takratnim naraščajem mladeniče, kateri stoje v naših prvih vrstah. Člani so imeli tudi svoj tamburaški zbor, - 1897. — Dne 17. januarja se je vršil 11. redni občni zbor; volil jei starosta dr. Fran Prcvc, podstarosta Fran Omersa ml., tajnik Janko Rozman, blagajnik Ivan Jagodic, čelovodja Alojzij Puliar, Avgust Drukar, Vinko Majdič, Ciril Pire, Ivan Va-lenčič, ki je pozneje prevzel tajništvo. — Ker društvena telovadnica nikakor rti odgovarjala društvenim zahtevam, dogovarjal so je odbor z bratom V. Omorsom glede nove telovadnico; v poštev je prišel lokal, kjer so danes nahaja telovadnica. Vso dogovarjanje jfl bilo brezuspešno. Odbor je nato naprosil c. kr. deželni šolski svet za prepustitev telovadnice v novem gimnazijskem poslopju. Prošnja jo bila odbita. Ostali smo v stari; nabavilo so je pa novo orodje: veliki roček, skakalna deska, 25 palic ter nov konj. Društvo je priredilo in se udeležilo javnih nastopov: I. javna telovadba nu gašlejski gmajni (prosto vaje, bradlja, drog); •!. juliju udeležba pri izlolu ljubljanskega Sokolu v Školjo Loko (proste vaje, bradlja, drog), s. avgustu udeležba pri zastavni slavnosli Celjskega Sokola (proste vaje, bradlja, drog); 29, a v gusla I zlo t v Radovljico z javno telovadbo (proste vajo, bradlja, drog); 18. septembra udeležba pri slavnosli blagoslovljunja novega gimnazijskega poslo|>ja; 7. decembra drugi članski večer; 19. decembra odposlanstvo telovadno k javni telovadbi ljubljanskega Sokola v Ljubljani. Društveni odbor je ukrepul v 10 sejali, Važnejši sklopi: jioslovni rod za telovadce, pošilja cm ga predtolovadea v Ljubljano, »pri telovadbi mora biti navzoč vedno edcu odbornik*, o odznaku društvenega predtolovadea (višnjeva šerpa), okrcanje nagajivih, tumburašev, ukor trem upornim telovadcem. Telovadno uro so ostalo iste; tolovadba je sploh napredovala, Kot društvena prodtelo-vadca slu se menjala brata Ferko in Janko Sajovic. Pri več sejah Čujemo od četo vodjo staro pesem o disciplini ter o nepokornih članih. V zadnji soji pa čujemo precej hudo obsodbo tedanji ga starosta. Sploh jo društvo v tem letu v vsakem oziru napredovalo; žal, da ni korakalo ludi v prihodnjih par lotih z istim korakom. Telovadni obisk je pa še vedno zelo nereden; bili so večeri, ko smo prihajali v telovadnico, katera se jo napolnila samo pred javnimi naslopi, kar se jo do zadnjih let vedno dogajalo. Pohvaliti moramo pa izvetbanost bratov v rednih vajah, kar jo bila gotovo zasluga četovodje. Dulje priti. W1 lana Bcšlcrjn. on mu bo takoj dal en naslov. Saj se razumemo! — Proč od neumne klerikalne bande. Kmetu je treba dandanes neodvisnosti od vseh stanov, tudi od farškegn. Zato se ne udarno tudi takemu duhovni, ki ima hujši in daljši jezik, kakor je sam dolg. Kmetje, bodite pametni, sebi kopljele grob, čc podpirate hinavko bando; kličemo vam: proč od sleparske klerikalne bande!. — Janezku pa: Zeleni Janet, miren bodi, ne vtikaj ti nosu povtodl) ne, *e ti lahko tuto Sj>ndl, kol pred leti v Kostanjevici, Loške novice. — Umrl je nenadoma dne lo. t. m. ob 4. uri zjutraj gospod Peter Logonder, splošno znan pod imenom Fortunov Peter. Pokojnik, ki je bil posestnik, znan gostilničar in občinski odbornik v Stari Loki, je imel svoja posestva tudi v St. Petru na Dolenjskem, kamor se je podal minuli ponedeljek, ne sluteč, da ga doleti daleč od doma nenadna smrt. Srčna kep je bila vzrok smrti. Dasi je rajnik zadnji čas res nekoliko bolehal, vendar tako hitrega konca ni nihče j>ti-čakovnl pri sicer tako krepkem možu. Truplo so pripeljali domov ter je pokopali v četrti k ob obilni udeležbi domačega in tujega občinstva. Blagemu pokojniku svetila večna luč! — Poročil se je v sredo 10. 1. m, profesor novomeške gimnazije, gospod N. Pettauor z gospodično Ano Jenko. Čestitamo! Novice iz selške doline. — »Domoljubovemu* dopisniku selških novic so se menda skisoli možgani, ali pa se mu je naredila »bula* na njih. Drugače bi ne bil mogel nnklobasali toliko neumnosti, kot jih je v zadnjih dveh številkah. — Župnik Rožnik nuj ne misli, da nas bo ugnal s tem, če daje naše može v •Domoljub*, rjismo letošnji zajci, dn bi so bali njegovega topotanja. Tudi Rožnikova drevesa ne bodo zrastla v nebo, in morebiti so njegova politična zgradba prej podere, kakor misli. — Tudi S i men a se jezi, češ, da »Gorenjec* ni pisal resnice glede sodarske zadruge. Reči moramo, da je bilo v onem dopisu res par pomot. Bile so namreč številke o promilu in načelnikovi plači premajhne, a ona o dobičku zadruge prevelika. Ce želite, vam lahko postrežemo z natančno bilanco. — »Gorenjec* ni fie rtikdnr pisal zoper sodorsko zadrugo. Da se jo je spomnil sedaj, je vzrok, ker ste kovali na Ccšnjici dopise zoper društva, ki vas nič ne brigajo. In mi smo pisali resnicb, vi pa laž. O tem govore člani zadruge, ne učitelj Stupica. Mnogo zadružnikov je namreč nevoljnih, ker se načelnik obnaša, kot bi bila zadruga njegova last, in zadružniki njegovi hlapci. — Hosanal je vpilo ljudstvo Jezusu na cvetno nedeljo, nekaj dni pozneje pa že: Križaj ga, križaj ga! Četudi ne gre primerjati župana Demšarja Kristusu, vendar naj opomnimo, da se lahko tudi njemu kaj podobnega zgodi. Iz mnogih ust, ki so mu klicalo • hosonn •, ko je zasedel županski stolček, se že Čuje grozeče: Križaj ga! Kdor veliko obeta, mora tudi veliko izpolniti! • — Bralno društvo v Selcih je napravilo skupaj z dolenjevaškim 14. t. m. izlet na sv. Jošt. Udeležba in zabava sta bili veliki. Novice iz tnedvodske in sorske okolice. — liroščeva nadloga je letos velika. Hrastovo drevje jo skoro vse golo in no njem sedi vse črno hroščevih snedencev. Po nekaterih sosednih občinah so najeli ljudi, da so jih otresali in parili. — Predstave s projekcijskimi slikami pi krajin je priredi ta teden v šolah v Sori, Preski in Pirničah fotograf gosp. Ražun. Predstave so prav dobro uspele in je šolska mladina imela pri tem mnogo vžitka. — Majnikov izlet so imeli šolarji iz Preske dne 17. t, m. Poleteli so t gosp. nad-nčiteljem in gdč. učiteljico na Bled. Le žal. •la jim je dež pokvaril marsikuko zabavo. — V Preski delajo in popravljajo hišo za gledališče. Opeke, pesek, apno i. I. d. vozijo ljudje s tlako. Zares se mora človek smejati, kako so ljudje še prostovoljno sužnji. Kakšno korist in dohodke hode neki doiuišala ta hiša? — Obtožnice za sorsko afero dne 30. oktobra 1, i. so dobili: Ivan Luštrck, Franc Bukovec, Mina Bukovec, Vencelj Bukovec, vsi iz Sore, Janez Kavčič iz Medvod in Peter Peternel iz Drage. Obravnava se bode vršila v Ljubljani. Obdolžrni so takih stvaii, ki jih niso stoiili. Sicer bodemo pa po obravnavi poročali podrobnosti. — Posebno veselje nad to obtožbo ima božji namestnik kaplan Mrajc in zavrženi Župan Smovc. — Veselica gasilnega drušLva v Sori bode sredi meseca junija. Priredila se bode v večjem obsegu. — Brizgalna gasilnega društva bode prišla v teku enega tedna. — Novi most pod Svetjem so začeli že sestavljati. Delavcem nagaja deževje tega tedna. „Domoljubu" v odgovor. Zg. Bralki, 17. mnjn. Naš priteptni kaplan Bešter ne more mirovati. Ima že tako žilicd, dn mu ne dn miru, V 19. številki »Domoljuba* se znaša nad podpisancem in g. učiteljem Lupajnetom, kakor petelin okrog svoje družine! Kdo se neki zmeni za njegovo bovskanjo? — Dokler petelini kriče, toliko časa jo lepo vreme. — On pripisuje imenovonima vse dopise iz Cer-kljan, kakor bi nihče drugi ne znal dopisovati ! V svoji podivjani strasti ne zna druzega, kakor zmerjati z liberalci, fantki; v mislih mu je samo politika; kriči kakor jesihar, da bi radi liberalci — katerih v Cerkljah ni — svoje ljudi spravili v občino; na rešeto nas deva kot kristjane, pa nič no more povedati. Je pač duševna reva, to človečo! Moli naj k sv. Katarini, da mu vsaj malo razsvetli njegovo neumno butico. *- Ni mu prav, da št; kdo drugi dela za ljudstvo. Kaplan, kaj ima Lapajne od tega, da dela ljudem v korist? Nič druzega. da ga Vi z Vašo bando zmerjate, On dela vse brezplačno, med tem ko slo Vi za vse plačani. V »Domoljubu^ se laže, da skrivam »Gorenjca*. Cemu neki? Berem ga brez bojazni, kakor vse druge liste, liberalne kakor klerikalne. Ne vsiljujem ga pa nikomur. — Peska ne mečem nikomur v oči, kakor lažete, pozna me vsakdo, saj ne poznam hiuav-ščine; kar se pa tiče «dobrega kristjana*, naj Bešter sam sebe najpoprej ogleda. Ali more najti na sebi tiste lastnosti kot dušni pastir, katere je Kristus učil in imel? Bešter naj vendar pove, kaj on premere razen črnih hlač in črne suknje? Vemo, da nima zemlje, kamor bi položil glavo! V isti sapi, ko zmerja in napada, pa celo snubi, da bi dopisoval v »Domoljub*. Predno se to zgodi, mora odteči še precej vode. — Da mi Bešter ne bode podkladal odvisnost od »Gorenjca*, se hočem podpisati. Storite isto tudi Vi, sicer ste odvisni od »Do-moljubovega* urednika. Taki ljudje, ki le izza grma mečejo blato in kamenje, so javni sleparji. Seveda biti duhovnik in dopisnik najumazanejšega lista, to ne gre skupaj. — »Domoljub* vprašuje, zakaj smo v Cerkljah ustanovili mlekarsko zadrugo? Iz zgolj potrebe. Kmet si mora sam pomagati. Kako? Spraviti mora v denar svoje pridelke, blago. To doseže le zadružnim potom, potom pametne organizacije, potom medsebojnega združenja in zbližanjn. — Kaj je napotilo Vas do ustanovitve nasprotne mlekarne? Sami poveste, da edino politični vzroki. Radi tii imeli bič v rokah, da bi zganjali ljudi ob raznih volitvah »kupaj, -- to pišete sami. ^Slovenec* govori o deželnih in »Domoljub« v občini. NeovrJna resnica je, da je naša občino odkrito rečeno — naj bo komu ljubo ali ne — v najslnbših rokah, kar si more kdo misliti. Doklade se pobirajo, da se vzdržuje župnišče. Kakor hitro je gotovo nadstrešje, pa v kuhinjo, iz kuhinje nad kozolce; zopet v župnišče nnd okna. In, občina, in ti, kmet, s svojimi žulji pa plučujl Proti mlekarski zadrugi ustanovljena kmečka mlekarna razen dveh duhovnikov in dveh kmetov nima še nikakega člana!?? Kmetje! Pelrič išče vedno posojila za kttpla-novo mlekarno, Govori se o velikanskih svo-tah. Ne zaupajte jim!. Kakor hitro pristopite h kaplanovi mlekarni, ves dolg ho ležal na vaših ramenih. Ne podpisujte pristopnic, Če hočete dobro samim sebi. Plačevali boste kakor takrat, ko so Menartovi delali zmedo. Ali hočete zaupati Človeku, ki ne zna druzega, kakor povedati, kako je pri vojakih »romunde rojtal*. Belehar s Police je znan od zadnjega občnega zbora kmetske podružnice. Bešter se jo izrazil: Nič ne de, če imamo prav izgubo, mlekarno ustanovim, če grem prav potem drugi dan iz Cerkljan. O župniku je pa tudi vsakemu samosrajčniku znano, da bo od vseh cerkva porabil denar, tako da bo po cerkvenih blagajnah predel pajek, Mlekarska zadruga je takoj prvi mesec sklenila svoj račun s prebitkom, tako da ji je ostalo Se nekaj v blagajni. Ti lahko zaupate I Le proč od hinavske, zahrbtne klerikalne bande I Se par besedi župniku Francetu Doli-narju. Ne mine skoro nedelja, da bi ne zabavljal proti neodvisnemu naprednemu časopisju. Vsaka pesem je le en čas lepa. Razpisujemo TiOO K, da dokažete le eno Inž, ki jo je »Goronjec* prinesel iz Cerkljan. Na noge, denar rabite, saj vedno nadlegujete, zaslužek je lahek! Ker pa hvalite svoje liste, posebno »Domoljuba*, storite nasprotno Vi, takoj Vam dokažemo laži. O ljudeh, če bodo sedaj molčali, si mislimo, da imajo daljše jezike, kakor so sami dolgi. — Glede duhovskoga stanu povem, da spoštujem in cenim take, ki so spoštovanja vredni; ljudi U. bazo pa preziram, Dopisnikom «Gorenjčevim» pa kličem: Le pridno dopisujte, poročajte vsak resničen dogodek, s tem si boste pridobili vajo, prakso, ki Vam bode vedno dobro služila. Za cilj, za tarčo sva tako jaz in Lapajne. Tudi Bešter naj ve, da naj piše samo resnico o meni. To sme. Kakor hitro pa bode pisal lo eno laž, si bodem isknl zadoščenja š tem, da ga javno oklofntam. Prite-pencem se ne damo zmerjati in strahovati. Kdor je neodvisen, s podpisom na dan. Jožef Jenko ml. Šenčurske občinske volitve. Zmagali so neodvisni kmetje, in sicer v dveh razredih z veliko večino. Vsakega svobodomiselnega kmeta in kmečkega prijatelja mora to veseliti, če se kmečka občina otrese duhovniškega jerobstva in poveljevanja, če je prišla do tolike samozavesti, dn so po mnogih letih duhovniške diktature osamosvoji in si upn sama s svojimi močmi in zmožnostmi, kakor rečeno brez duhovniškega jerobstva, voditi občinsko gospodarstvo. Poročilo v zadnjem »Gorenjcu* omenja med onimi, ki se niso udeležili volitve v I. volilnem razredu, tudi mono. Zadevo po* jasnim ob kratkem. — Dne 8., 0. in 10. maja se je vršila volitev občinskih odbornikov. Agitacijo in dogovor glede občinskih odbornikov z zgornjimi vasmi je vodil dosedanji obč. odbornik g. J. Golob. V ponedeljek dne 7. maja, dan pred volitvami, sem vprašal v gostilni pri Gašperlinu g. Goloba, katere odborniko nameravajo voliti v I, volilnem razredu. Odgovoril mi je, da ne ve. Rekel sem mu, naj mi jih sporoči. Čakal sem zaman. Dno 8. maja se je vršila volitev podobčine. Za Šenčur so volili Iv. Bagneta, ki je znan pristaš župnikov in klerikalne stranke. Prvi ga je volil čhn volil, komisije g. R. iz Šenčurja in dal s tem direktivo volilcem. — Pivi volilec, povdarjam prvi volilec, ki je kandidiral v III. razredu in bil voljen poznoje od neodvisnih kmetov, je volil v podobčino nasprotnika kmečke stranke, za katerega je vedel, da kot volilec v prvem razredu ne bo glasoval za odborniko neodvisno stranke, in je res v I. razredu tudi volil z nasprotniki. - Kje je tukaj logika? Podžupanu, voljenemu od neodvisno kmečke stranke, so ne zameri, če voli z nasprotniki, meni pa, ki sem znan in nevpogljiv pristaš narodno-napredno stranke, oziroma neodvisne kmečke stranko, se pa zameri, če ne grem volit, ker ne vem koga bi volil, ker se gospodom, ki so me postavili na sramotni oder, ni zdelo vredno povedati mi pred volilvijo, katere odbornike bodo volili. Naj se mi ne zameri, ce reiem, da je proti mojemu prepričanju in nesmiselno iti na volišče in ne vedeti koga voliti. Tako delajo oni, ki ne mislijo s svojimi možgani in volijo na komando, kar se pa o neodvisnih, zavednih in samostojnih kmečkih volilcih nikakor trditi ne more, ker imajo po mojem mnenju oni občinski odborniki, ki niso voljeni na komnndo, temveč iz prepričanja, značaj zaupanja vrednih zastopnikov. Prepričani bodite, da ne bom po možnosti nikdar manjkal na volišču, če bo treba v ljudske zastope voliti neodvisne, od ljudstva izbrane, zaupanja vredne može. Fr. Kuralt. Tedenski politični pregled. Politični položi). V poslanskih krogih se govori, da je kompromis med vlado in Poljaki že skoraj perfekten; vendar so še težkoče v zadevi Češko - nemškega kompromisa za volilno reformo. Nemci iz Češke in Moravske so sklenili zahtevati, da morajo v novem parlamentu imeti Nemci in Italijani ravno toliko mandatov, kakor vse druge narodnosti in da se mora ta nemški privilegij zavarovati s kvalilleirano večino. Ker se tem nečuvenim zahtevam nobena stranka ne ukloni, bodo Nemci onemogočili volilno reformo. — Italijanski klub je sklenil, naj izjavi M; d i ali pri razpravi o vladnem programu, da zahtevajo Italijani dva mandata več, kakor se jim je določilo v načrtu volilne reforme, in da zahtevajo tudi drugačno zložitev okrajev v Istri. Volilna preoenova. Mej poljskimi državnimi poslanci se zatrjujo, da se jo med predsedstvom poljskega kluba in ministrskim predsednikom princem Hoiienloem žo dosegel kompromis glede volilne reformo, in sicer na sledeči podlagi: 1. Število galiških mandatov se zviša od 88 na 100; 2. razdelitev volilnih okrajev so na podlagi predlogov poljskoga kluba izpremoni tako, da so zagotovi poljsko posestno stanje; mesto Lvov dobi 6, ne pa samo 4 mandate; princ Hohenlohc bo v programnem govoru izjavil, da prizna zahtevano razširjenje deželne avtonomije za upravičeno in da je vlada pripravljena, toza- devno zahtevo v marsičem upoštevati; 4. oddelek za Gališko pri najvišjem sodnem dvoru se opusti ter so ustanovi poseben gališki sodni dvor v Lvovu. Hrvatski llbor si je izvolil predsednikom člana srbsko - hrvatske opozicije dr. Mcda-kovića. S lom, da si je hrvatski parlament izvolil Srba za predsednika, jo zopet potrjeno odslej neprerušno bratstvo Srbov in Hrvatov, ki so se pred kratkim prav po nepotrebnem črtili in napadali. Otvoritev ogrskega državnega zbora. Listi poročajo, da se jo doseglo med narodnostnimi poslanci na Ogrskem, da bodo romunski, srbski in slovaški poslanci tvorili poseben klub, da bodo vložili skupno adreso in provocirali debato. Odškodnina nemškim državnim poslan-com. Državni zbor je sprejel predlog, pol katerem bodo poslanci dobivali 3000 mark letno odškodnine ter svobodno vožnjo po vseh nemških železnicah za dobo zasedanja. Angleška poslanska zbornica je v drugem branju sprejela zakon, po-katerem se stopnjevnje znižujo delavni čas v rudnikih do 8 ur. Sleielj in Linjovič. Po aktih, ki jih je zbraln preiskovalna komisija, sta Steselj in Linjevič močno kompromitirana. Posebej še dolže Linjcviča, da je paktiral z vstaši in tako posredno podpiral vstajo. Švedski državni zbor je z 126 proti 18 glasovom odklonil vladni načrt za volilno pravico ter je s 118 proti 26 glasom sprejel predlog za splošno volilno pravico s proporcionalnim zisternom in znižanje volilne dobe za člane I. zbornice od 9 na ft let. Novičar. Odlikovanje. Lesar jo podelil županu v Vodicah, g. Matevžu S r Senu, srebrni zaslužni križec s krono. Imenovan je za dobo 1906-1908 članom sveta državnih železnic g. Karel Luk-man, ravnatelj kranjske industrijske družbe na Jesenicah, njegovim namestnikom pa g. Josip Lenarčič, prevodnik trgovske zbornice. Soja kranjskega občinskega odbori od 14. t. m. Občina no ugovarja prošnji občine Dob za dovoljenje dveh sejmov. — Na povabilo okrajnega glavarstva pristopi občina k .Avstrijskemu društvu narodov* z letnim prispevkom 10 K. — Vzame se na znanje in odobri se bilanca tor računski zaključek mestno klavnico za 1. 1905. s prebitkom K 1232'55, Obenem se naloži županstvu, da posredovanjem c. kr. okrajnega glavarstva prosi za davčno prostost te naprave. — Na predlog finančnega odseka se dovolijo podpore: družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 60 K, društvu sv. Nikolaja v Trstu 30 K, konjerejskemu odseku c. kr. kmetijske družbe 50 K in učiteljskemu konviktu 100 K. — Poročilo načclništva gasilnega društva o izvršenih dopolnilnih volitvah na izrednem občnem zboru so vzame na znanje in se volitve potrdijo. — Najemniku Krouzhergerjeve kavarne V. Osimiču se dovoli postavljati v polotnem času mizo pred kavarno na občinski svet proti letni odškodnini štirih kron. — I, Ju-vaiiu se dovoli paša za ono kravo na gaštej-skem pašniku proti odškodnini štirih kron na leto. •-- Občina se pridruži prošnji mestne* občine Olomuc, da se uvedejo velike počitnice za srednje, meščanske in ljudske šole od 1. jul. do 1. sept. — Odbor sprejme soglasno nastopni, po obč. odborniku dr. K. Šavnikn stavljeni in u temelje vani predlog: Županstvu se naroča, da vloži takoj utemeljeno prošnjo na okrajno glavarstvo, ki naj bi posredovalo potom deželne vlade pri ministrstvu za notranje zadeve, da bi se nujno potrebna zgradba savskega mosta čimpreje začela. — Konečno se še mestna hranilnica pooblasti, da smo dovolili večje posojilo proti 4 obrestovanju in '/A amortizovanju. Železnica Knn)-Tril& Načrt leta 1903 postavno zagotovljene lokalne železnice KranJ-Tržič se bliža svojemu realiziranju. Zadnji •Eisenbahnblatl* poroča, da je odbor interesentov pred kratkim predložil železniškemu ministrstvu prošnjo, naj se razpišejo koncesijska pogajanja. To se utegne v najkrajšem času zgoditi. Poslanci, kje ite? Železniško ministrstvo razpisuje v svojem zadnjem uradnem listu mesta postajnih načelnikov na novi progi Oe-tovec-Trst; tako Celovcu (VI. službeniprazred j— inspektor), na Jesenicah (VIL služb. razr. — višji oflrijal), in v Gorici (VII. služb, razr.) Ali v svojem razpisu Železniško ministrstvo i nikjer no omenja niti z besedico, kaj šele zahteva, da bi moral znati postajenačelnik tudi slovenski in to niti ne v razpisu mesta postajenačelnika na Jesenicah, niti onega v Gorici. Obenem razpisuje ministrstvo tudi mesti postajenačelnikovega namestnika in postajnega blagajnika v Celovcu, enaki mesti sta razpisani tudi v Trstu pri Sv. Andreju (vsa štiri mesta v VII. služb. razr). A tudi za ta mesta ne zahteva znanja slovenščine. Nevarnost je, daj prille vsled takega razpisa postajenačelnikovo mesto na Jesenicah kakor tudi v Uorici v roke trdih zagrizenih Nemcev, in ne v edino prave roke, v roke Slovencev. Tudi železniškim uradnikom se jako čudno zdi, ko so brali omenjene razpise, da ne zahteva ministrstvo v razpisu mest načelnikov na Jesenicah in v Gorici znanja slovenščine. Velik vseslovenski mulieitioijski shod v Ljubljani s programom: Korošcem in Štajercem pravico! nasvetuje zadnji «Mir». Na delo, dokler je železo še vročel Zl čakalnico t Otočah so vendar enkrat začeli kopali temelj. Dasi je bila čakalnica zelo potrebna in so jo težko pogrešali domači in tujci, vendar ne moremo biti zadovoljni žnjo, in sicer zaradi njene lege. Poslopje bo stalo približno dva metra od železniškega tira, tako da bo ostalo med zidom in došlim vlakom komaj meter prostora. Kdor ve, koliko ljudi pride v poletnem času na to postajo, kako tišče proti vlaku, kadar se ta približuje in koliko ima že sedaj opraviti železniški čuvaj, da se ne pripeti kaka nesreča, mora priznali, da je pri tako pičlem prostoru, ki bo stal sedaj med došlim vlakom in poslopjem, pri največji pazljivosti železniškega Čuvaja skoro nemogoče ubraniti nesrečo. Da sc kaj takega upa graditi žel. uprava sedaj v 20. stoletju, je naravnost škandal. Zakaj se ne pomakne poslopje vsaj še za dva metra nazaj? Prostor ne stane nič, ker ga je prepustila lastnica bližnje gostilne zastonj. V jntoresu javno varno,ti bi bilo, da se kdo pobriga za to poslopje sedaj, ko je še čas. prlloja „Gorenjcu" it. 20 iz 1.1906. Ljudstvo je govorilo. Kakor smo po rocnli že zadnjič, so klerikalci pretcćcni teden tako pogoreli v veliki šenčurski občini, dn jim bo ta poraz So dolgo neprijetno zvenel po ušesih. Karkoli so sploh mogli, bo poizku sili, da zmagajo vsaj deloma. Od shoda, katerega je sklicala taro v-k a stranka tik pred volitvami na Visokem, so pričakovali boga tega blagoslova. Iz Ljubljane jim je priše na pomoč celo dr. E. Lampe, ki je skrajno surovo napadal kranjske meščane. Velesov ski župnik Biešar pa se je privoščil nekatere domačine tako srdito, da se nad njim še danes vse zgraža. Učiteljstva se je lotil s posebno slastjo. Pri tem pa sta mu najbolj ploskala neizogibna profesorja kranjske gimnazije Remec in Jare. V Kranju se ne upata nastopiti, zato pa tem rajši letata po farovžih. O teh dveh se pripoveduje pri nas, da sta v svoji neskončni mogočnosti zabredlo že tako daleč, da prepovedujeta po «Domo ljubu* stanovskim tovarišem, ki so seveda drugega mnenja, imeti kako svojo sodbo v politiki. Profesor Remec je hotel menda po kazati s tem nastopom, da zahteva tok časa, dn se tem načinom najbolje kvalificira zn bo dočega vzgojitelja učiteljev. Razpisano mesto profesorja na ljubljanskem učiteljišču, za ka uro se krčevito poganja, ima baje sedaj že zasigurno. Ce sta dr. Šuštrršič in profesor Jarc zanj, kdo mu sme biti nasproten? Neodvisni kmetje so potom volitve jasno izrazi li svoje mnenje napram tem katoliškim hujskačem. To je bil sicer hud, a edino umesten odgovor na rnzžaljive napade klerikalnih kričačev. Desetletnico praznuje jutri »Gorenjski Sokol*. Ob 3. uri popoldne se vrši na glavnem trgu v Kranju javna telovadba s sledečim vsporedom: I. Nastop trgovsko obrtnega naraščaja: 1. vaje s palicami, 2. konj na šir, bradlja (dve vrsti). II. Nastop članstva: 1. proste vaje; 2. francoski boks (šestorica); 3, telovadba na orodju: I. vrsta: drog, miza na šir, II. vrsta: skok s prožno desko v višino, drog, III. vista: konj na šir, bradlja, IV. vrsta: preskoki črez kozo vzdolž, konj vzdolž, skupine na konju no šir; 4. skupina na bradlji ter dveh konjih. Ob 7. uri se vrši na vrtu brata Petra Mavrja komerz s koncertom, pozneje pa v čitalniški dvorani ples. Vstopnina h koncertu je 60 vin. — Vsakemu mora biti znano de lovanjc našega Sokola, vsaj nam je že letos priredil javen nastop žen in deklet ter šolskega naraščaja, jutri pa prvikrat nastopi trgovsko - obrtni naraščaj, dasi ne mnogo-brojen, ker nimamo dosedaj pri večini naših šefov in mojstrov nobene opore, vendar pa bode pokazal občinstvu zopet novo polje sokolskoga delovanja, polje, katero nnm je v zadnjih letih rodilo večino sednnjih članov -telovadcev. Nadejamo se, da bode kranjsko meščanstvo s polno udeležbo pokazalo ob desetletnici vroče simpatije do najbolj delavnega društva, Nazdarl Francoski boks, katerega bodo jutri proizvajali naši telovadci je vrsta borilnih vaj, katerega je prinesel na Češko s Francoskega načelnik 0. 0. S. dr. Jindra Vaniček. Boks zahteva velike te-lovadske izurjenosti in vztrajnosti. — V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost dne 27. t. m. •Gorenjski Sokol* v Kranju napravi o binkoštih izlet v Brežice o priliki razvitja zastave ondotnega Sokola po večji deputaciji. — I. nočni izlet se vrši v sredo, dno 23. t. m. Čez Tržič - Begunje - Brezje - Podbrezje-Kranj. Odhod ob 9. uri zvečer. Zbirališče v telovadnici. Umrl jo v Križih pri Tržiču posestnik Franc Oranič. N. v m, p.I Promoviran bo prihodnji torek na Du naju gosp. Gvidon Sojovic iz Kranja dotor-jem modroslovja. Gosp. Sajovic je prvi doktor iz kranjske gimnazije. •- Istega dne promivira tudi g. Šerko iz Cerknice. Čestitamo! Zaročil se je tukajšnji c. kr. davčni adjunkt, gosp. Anton Brili i, z gospodično Anico Crnetovo iz Kranja. Čestitamo! Opozarjamo na izlet tukajšre planinske podružnice, ki se vrši dne 24. (v slučaju slo bega vremena 27. t. m.) preko sv. Jcšta v Škofjo Loko. Odhod ob petih zjutraj iz Sav skega mostu. Ker nudi to pot mnogo naravnih lepot in ni utrudljiva, vabi odhor vse prija telje planinstva, dn se udeleže izleta v obilnem številu. Prestavljen je tukajšnji žel. poduradnik g. Jan. Hočevar kol postojenačelnik v Hudo južino pri Tolminu. Kako splošno priljubljen je bil pri nas zlasti radi njegovega neprisi Ijenega humorja, pokazala je njegova odhod niča. Iz Bognnj se piše: V jutro 7. t. m. se je posrečilo gosp. E. B. iz Trsta v težavnem lo vifiču nad Babjim zobom ustreliti tri krasne divje peteline ter je ta gospod dosegel s tem rekord radovljiškega okraja. Nagla smrt. 14. t. m. sla nesla delavec Franc Lolrič iz Dražgoš in njegov sin goz d a i ju na Mnitinšku v Jelovici živež. Nad Kamno gorico pa pade Franc Lotrič na tla tla in kmalu izdahno. Zadel ga je mrtvoud. Poprej je tožil, da mu je vroče. Bil je priden in miren človek. Novi državni most pri Črnučah je bil minulo nedeljo slovesno izročen prometu. Pri otvoritvi jo bil navzoč med drugim deželni predsednik Božidar Schvvarz z dvornim svetnikom grofom Chorinskim. V Kamniku jo dno 11. maja minilo 19 let, kar je bil v kamniški prnharni velik požar. Na opomin takratnega poveljnika pra-harne je pobegnilo vse ljudstvo iz Kamnika, ker je bila velika nevarnost, da se vžge kakih 40.000 centov žvepla. Možje, ki so preprečili to nevarnost, pač zaslužijo da se jih spominjamo na tem mestu. To so bili rajna Gregor Slabnjna in Vincenc Fxler ter še živeči Karo! Hulta/. Posredovalnica služb gostilniške zadruge v Ljubljani, Gradišče št. 7, naznanja, da rabi več natakaric, kuharic in služkinj za splošna dela, Priporočljivo je, dn se gostilniški uslužbenci vseh kategorij marljivo oglašajo v zadružni posredovalnici. — Posredovanje za posle je brezplačno. Brzino društvo so ustanovili v Naklem pri Kranju. Poizkaien požig. Leseni holel podjetja Rella & Co. v Podklancu na Gorenjskem je hotel nekdo zažgati, ko je v izrezan prostor stene nabasal papirja, oblanja, cunj in malih koščkov lesa in zažgal. Namen so pa ni posrečil, ker je zgorel le papir, potem pa je ogenj ugasnil. Občinski odbor v Spodnji Šiški jo sprejel v svoji zadnji seji predlog, dn se dn družbi sv. Cirila in Metoda letni prispevek 30 K namesto kolkovanja z nnrodnim kolekom. Državna konjorejska darili zn kobile in žrebice zn leto 1900 se bodo deliln dne 29, avg. v Domžalah, dne 6. septembra v Kranju in dne 6. septembra v Lescah. * * • Slovensko ikid. društvo -Ilirija- t Pragi imn V. redni občni zbor, ki se vrši dne 21. vel. travna 190G ob 8. uri zvečer v Narod, »lomu . Slovenski gostje dobrodošli! Loterllflka iroMu dne 12. maja t, 1. Trst: 15 13 32 62 37 Zahvala. Odbor prostovoljnega guHnrga d rušiva v Suri ho najtopleje zahvaljuje rodoljubnemu kranjskemu m.-n si v >i, potebno pa it. V. Mujtllću, C. Firm, M. t > i j»i i. t. d. zn »kupno podporo v znesku 18*1 K. Iran Ćarman Ivan Laštrek blagajnik. načelnik. Izpred deželnega sodišča. — Tatvina. Janez Gruden iz Medvod je kol tovarniški delavec na Jesenicah 18. marca zvečer vlomil v shrambo Marijane Tomše v Gradu in je vzel 45 klobas, več kosov suhega mesa, prekajene slanine in masti. Nato je obiskal še sosedni hlev Marije Jerše in tam zadavil dve kokoši. Meso, klobase in slanino je imel spravljeno v zaboju, skritem med skalovjem ob Savi. Obsojen je bil no. 7 mesecev težke ječe. — Gnjat jo obiral delavec Jožef Hočevar za železnično ograjo na Jesenicah, ki jo je vzel iz Tancerjeve prodajalne. Občinski redar Ignacij Koritnik je zvedel o tatvini in je aretoval Hočevarja. Ta spočetka miren, so je pozneje uprl 3 silo aretnvunju in še potem, ko sta prišla orožnika Koritniku na pomoč, ni miroval, obenem pa psoval redarja in orožnika. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Zaradi korajže se je napil dne 11. marca Čevljar France Markovič v Pod-brezju, da je zvečer lažje rogovilil doma, ker je bil jezen na v tisti hiši bivajoče Marijo Dobre, ki mu je delala v njegovi obrti konkurenco. Franceta Boštarja, kateri ga jo prišel mirit, je sunil z nožem, Marijo Dobre pa je udaril z burkljami. Ker so bile poškodbe le lahke, je bil obsojen na tri tedne zapora. — Malomarna babica. Dne 25. marca 1.1. je bila poklicana k porodnici Ivani Rozmanovi v Boh. Bistrici babica Marija Čuden. Rozmanova jo povila čvrsto deklico in se dobro počutila, Pozneje so pa nastopile slabosti, ki so trajale celi dan. Sele ob 10. uri zVečer je bil poklican na zahtevo babice zdravnik, a prišel je prepozno. Ob 11. uri zvečer je Ivana Rozman umrla, Ker je Marija Čuden zanemarila svojo dolžnost, je bila obsojena na 14 dni strogega zapora. Gospodarstvo. Tedenski sejem t Kranju dne 14. L m. Prignalo se je 204 glave goveje živine, 10 telet, 395 prašičev, — kozo, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8'—, prosa K G*—, rt, K 7*-, ovsa K 8'26, ajde K G-~, flžol.rib-ničan K — •—, koks K —•—, krompir 1*80. RačunBkl zaključek mestne hranilnice T Kamniku n peto upravno leto 1905. Skupnega denarnega prometa je bilo 2,121.387 K 84 h. Na hranilnih vlogah je vložilo 1981 strank 653.165 K 58 h, vzdignilo pa 1699 strank 404.724 K 74 h. Vloge so se pomnožile z obrestmi vred za 1,905,870 K 34 h. Stanje vlog koncem leta 1,349.018 K 55 h, ki se naložene na 2231 vložnih knjižicah. Stanje hipotečnih posojil znaša koncem leta 995.898 K 82 h in jo imela hranilnica 598 hipotečnih dolžnikov. Aktiva branilničnega upravnega imetja znašajo koncem 1. 1,366.998 K 46 h, pasiva pa 1,358.487 K 81 h. Cisti dobiček upravnega imetja in obeh rezervnih zakladov znaša 9080 K 90 h. Rezervna zaklada (splošni in posebni za kurzne razlike) sta narasla skupaj na 25.563 K 5 h. J(er mi radi brzojavne premestitve in takojšnjega odhoda iz pranja ni bilo mogoče se posloviti osebno od vseh prijateljev in znancev iz pranja in drugod, kličem tem potom vsem skupaj krepki J/a $dar! Janez J{očevar, 85 g I g i I 1 iillj^pPli^lr^IillllHlIlg Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju? Mi«. Ako gostilničarka ne zna kuhati, gostilničar ne kletariti, ako oba ne vesta, kje so dobo živila in pijače dobre kakovosti, se morata pač zato brigati, da odpravita te nedostatke na dober in cenen način. Želeti je, v gostilni, kamor zahajajo tujci, imeti na razpolago posebno sobo ali pa vsaj pogrnjeno mizo, da tudi marsikak tujec rajši prisede domačinom. Ob vročih poletnih dnoh sede gostjo najrajše pod lepim senčnatim drevesom ali na verandi. Posebno dobro služi veranda s steklenim pnžem na kraju, kjer jo lep razgled, ker je v taki verandi človek zavarovan pred prepihom in dežjem. Sobe 7(a tujce naj bodo suhe, zračne in snažne ter z vsem potrebnim opravljene. Opusti naj se vsaka nepotrebna razkošnost, ako ni dotična družina lina. Turisti, ki rabijo sobo navadno le za ponočevanje, zahtevajo bolj skromno opravo, kakor pa ljudje ki pridejo na počitnice, ker ti so v sobi pogosto tudi po dnevi. Glede oprave se je ravnali po tem, kakršni gosli prihajajo. Najvažnejša je pač postelja, ker hoče gost po dnevnem naporu dobro počivati. Tn naj bode zadosti dolga in široka, naj ima dober vložek in dobro zimnico, dve veliki volneni odeji, dobre blazine ter naj bo opremljena z belim in snažnim perilom. Treba je tudi velik umivalnik in primeren vrč za vodo, steklenico s svežo vodo, eden ali dva kozarca, kakor tudi čisto brisačo; dalje mizo, eden ali dva stola, obešalnik za obleko, ogledalo, primerno visoko obešeno, ponočno omarico in posodo ter zajec (sezuvalnik), predposteljno preprogo, svečnik s svečo in užigalicami in pisalna priprava. Dobro je tudi, ako je naslonjač, blazinjeni stoli, omara za obleko, električen zvonec in druge stvari, neobhodno pa to ni potrebno. V krajih, v katere zahajajo tujci tudi pozimi, je skrbeti zn to, da se vsaka soba lahko zakuri. Okna naj bodo kolikor mogoče velika ter naj se lahko odpirajo in zapirajo, vrata naj imajo ključ, da se lahko tudi od znotraj zapirajo. Stranišče naj je prostorno, brez prepiha ter naj se i/.plokujo z vodo, ako je le mogoče; na vsak način pa morn biti snažno in dobro preskrbljeno s papirjem. V gostilniški sobi naj se nahajajo nekateri časopisi in sicer vsaj en dnevnik glavnega mesta, kak strokoven list, nekaj letnikov kakega ilustrovanega ali šaljivega lista, kakor tudi igralne karte ali kake druge igre. Zolo je zaželeti, da ima gostilna kegljišče, igrališče za odrasle in otroke (eventualno kos travnika za tekanje in skakanje), kamor zahajajo boljši tujci, naj bo prostor za tenis, biljar in glasovir. V vsaki gostilni naj bo na zelo vidnem kraju nabit železniški vozni red in seznam poštnih zvez. Z gostom ne smemo biti malobesedni in osorni, a tudi mu ne preveč vsiljivi. Po sebno škodljivo je gostu vsiljevati draga je dila in drage pijače. Vsak človek ve, koliko sme izdali in ako se koga zavaja ali celo prisili izdati več, kakor to radovoljno stori, tedaj 3C ta izogiblje tako gostilne in jo celo pripravi ob dobro ime. Samoobsebi je umevno, da se mora preprečiti vsak nepotreben hrušč osobito ponoči, kakor tudi vsako nepotrebno nadlegovanje tujcev. Kar volja za gostilne, to velja tudi za stanovanja v zasebnih hišah. Tujci, ki pridejo na počitnice, ljubijo razgled na zeleno, na vrt ali na gorovje; razgled na hiše ali celo na dvorišče jim ni prijeten, Na to se je pri zidanju novih hiš troba posebno ozirati. V krajih, ki imajo značaj letovišča, mora bili dobra pitna voda ter mogoča hitra zdravniška pomoč. Zdeti je tudi gorkih kopeli, kopeli na prostem s kabinami in za plavanje, čo mogoče zdravilne kopeli; dobre razsvetljave, snaženje cest, vodovoda in kanalizacije. Ako so je v kakem kraju ukrenilo vse, česar treba za razvoj tujskega prometa, tedaj se bode poskušalo privabiti kolikor mogoče mnogo tujcev. To se doseže v prvi vrsti z izboljšanjem prometnih razmer. Tujcu mora biti možno, da pride v kraj od glavnn železniške proge in zadnje žolozniške postaje v kraj hitro in složno. Ako je železniška postaja daleč od kraja, mora biti cesta ali pot, ki drži tja, v dobrem stanu. Na kolodvoru morajo biti ceni vozovi in, ako jo promet precejšen, tudi omnibusi, Prirejanje veselic in slavnosti, ki so objavijo v okolici in v glavnih prometnih krajih, bo privabilo marsikaterega tujca. Najvažnejše in najgotovejše sredstvo za pridobitev tujcev v večjem številu pa je pač reklama, ki brezdvomno učinkuje, ako jo primerna. Ako se pa reklama no vrši ra pravi način, je denar, ki so ga zanjo izda, proč vržen. Kakor si trgovec, tovarnar in vsak moderni obrtnik pridobi z reklamo naročnikov, osobito zunanjih, tako se mora posluževati tega modernega sredstva tudi gostilničar, najemodajalec stanovanj in vsako prometno in olepševalno društvo. Tudi potem je to potrebno, čo je tujski promet že zadosten, kajti vsak kraj mora računati z rastočo konkuronco; no smo sc mislili, da ostane številen obisk kakega kraja samobsebi ali pa da bode ta samobsebi napredoval. Nasprotno se včasih pojavi občutno prese-nečonjc; kateremu sc je le na ta način izognili, da se poklicani činitelji, to so društva za povzdigo tujskega prometa, olepševalna društva in ako teh ni občinska predstojništva ali posamezni razumni trezno misleči možje, s poukom prebivalcev dotičnega kraja store, kar je potrebno za povzdigo tujskega prometa. Konec prih. Hpjetn i« prodajam žem knjige cenejše kot. vsak drugi. Kolesa prodajam stara in nova; stara tudi kupujem, potem imam tudi vse, kar se potrebuje h kolesom in sprejemam tudi popravila. 77-8 Pavel Bisjak, Kranj št. 102. M.Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) v Lescah na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29-52 postrežba točna, (ene nizke. rrotimke in skrninaste bolečine boranje v straneh, trganje v udih, krče, bolečine v hrbtu, .••»uli in raiticah, trganje v loljih, izpahe itd. 'izdruvl po i/.juvi tisočerih zahvalnih pi-riotn Kcllerjev lepo ditoči rastlinski OHončni fluid z znamko „EI«a-Fluid"| 12 niiilib ali 16 velikih steklenic slane frank n 5 K, 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. in Kollerjeve odvajajoče rabamara-kcogljice z zn mko „Elaa-Pll-len" t; Akatljii: fr*nko 4 K pri itdolovutelju E. V. Fellarju, lekarnarju v Stublol, Kl/.in trg Al. 202. Hrvatsko. — Priporočati je, da s« naroče Follerjeve odvajajoče rabarbara • krogljlce z znamko „Elaa-Plllen" skupno z Fluidom o" tkat-Ijic za 5 K; isto vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 dirnuta zi S K franko. — Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 3 kron. — Prave Švedske telodčne kapljice 5 K franko. 48/b 10-3 jVecstna v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1-1° Stanje vlog K 4,005.119 %. Stanje hipotečnih posojil K 2,271295-51. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vsako poljubno množino zarezane strefoe opeke, „ (Straniifalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vldic k Komp. in Josip Marzola. — Najllčnejše, najcenejše In najprlprostejie strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse drnge v stavbeno stroko spadajoče Izdelke. — Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in naj zanesljivejša 96-25 postrežba. — Sprejmo se zastopniki. 74 v ijl na Sodarjevem vrtu nasproti pokopališča se hode, kakor običajno vsako leto dne 6, junija 1.1. ob 2. uri popoldne dala v najem. HH-i K. Florian v Kranju. Ugodna prilika! Samo 3 goldinarje stane poštna pošiljka brutto 5 kg (50 do 60 kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega MP toaletnoga mila ~m (vijolica, španski bezeg, šmarnica, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje MANHATTAN w-i Budimpešta VIII, Beieredigasse 3. Jajima Vaja 32 bode dne 24. maja 1.1. ob 11. uri dopoldne V Kranju na glavnem trgu. Ni ključa I Ni cevi! Ni mehanizma! Vstop prost vsakomur I 87 **************** Razglas. Dne 25. maja 1906, t. j. prihodnji petek, od 8. do 12. ure dopoldne in od 1. do 7. ure popoldne se vrši "V skladiščih konkurznega upraviteljstva tvrdke R. & B. Rooss v Kranju javna dražba premičnin kakor špecerijsko blago, razne pijače, prazni sodi. večja zaloga k6s, srpov u in brusilnikov, trgovska oprava i. t. d. o 1 l I s m t o u o M i f s 5 > O M i i I xi TJ •S 8 lit. JLinec o/d. i. krti], pnvil. tov. u J«v. »ur. ie trud. ieeo, it. 13120. Upravitelj konkurzne mase: Rudolf J(oka.j. Cenjenim gospodinjam priporočamo na j tople je pravi : Francko v: pridatek k kavi kot najboljii kavni surogat, izdelovali iz tozemekih surovin v domači tovarni JM Henr. Francka sinov H v Zagrebu. VmlTCDt latmka. d. 17871 Ml. 061. j.W.l. — Kmetovalci! — za pratite, pujnke, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutnno i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnk6czyjev kranjski redilni prašek ca prašiče. .Nfttboljsl zdravi dodatek li krmi, ki se naj uporablja kot dietetiteo redilno sredstvo. Dobil jc na tisoče Domaća knjižnica. „Perotninar". I. slovenski ilustro-vnn mesečnik zn umno perotninar-•tvo a priveskom za umno rejo vseh malih domačih Šivali. Tak je naslov novega lista, ki ga urejuje in izdaje Anton Lehrman v Tržiču. Prejeli smo na ogled prvo Številko z dne 1. t. m., ki obseza 14 strani (8*) podučnega berila s 3 podobami. Posamezni sestavki so: V slogi je moč. (Prve besede perotninarja.) Pomankljaji in napake perotninarstva. Italijansko ali luško pleme (Leghorn). Važnost perotninskega hleva. Zgodnja valitev. O valenji sploh. Sklepčna beseda konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, oba v rabi ter se ju lahko pogleda pri delu. Več se zve pri lastniku Ivanu Dernicu, tovarnarju v Radovljici. 88-1 t Josip Pii Jg|A krojaški mojster liw Radov|Jioa **-41 fjMjT Jesenice št. 20 I HI priporoča cenjenemu občin-VBtf stvu svojo delavnico v iz-■H delovanje vrst oblek II j I gospode, uradniških uniji I form, salongklh, turistov ^ skth in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zalogu angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. ŠpecijaJipt v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in 8OlnČntki najboljšega izdelki ter se sprejemajo tudi popravila, bo- 4V IloUFUuttl ki je zelo pripravno f vtf^f Wlfff| || kakega sedlarja. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike 1 — VeC se zve v upravništvu »Gorenjca*. 84-1 Sprejme se takoj v krojaškem lalonn Ivana Magdiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta It. 10, na-68-4 sproti hotela «Union». Hiša v Kranju it. 64 se prostovoljno proda za 10,000 kron. Več se zve pri Marijani Zima, posestnici 82-2 istotam. Aleksander Ambrožič urar in trgovec na Bledu dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 7!i-3 vse po najnižjih cenah. zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvi&je medalje na razstavil h vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-88 t zavoj za 50 vin. pri vaakam trgovcu. Po posli fi zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Hazpečevalci dobe popust. Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenlje sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morlč, Izdelovalec: 0. Scydl, Ljubljana, Špi- \ talske ulice 7. 76-80 j U piMatia G. aicr-jcf ik dedičev priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način Varjeno pito 5508 9184 11 WF H- 19 ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. ■ Tu zavarovalna druiba proti ognju je n jbogatej*a in najstarejša v A v,t nji, je najviše kon:esi-I jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in sr kona z vsako slišno domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povaroeena po ognju in atreli I na poslopjih, premakljivem h hi; u in vsakovrstni zalogi, zivarujejo se lahkj travn i-I i k) in poljski pridelki, dalje relo ti vina, ki je morda na pa Ai od strele zadeta. Zavaro-i vaJMlna je laka, da z Olirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno te tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. i Itazua pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem vetjem okraju obstojote agentura, J pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radet'/.kyjeva ulica št. 6. 218-22 Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. Suttner v Kranju priporoča svojo- izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor uakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav- St. Wi, Nikclnasta anker- niii mest, St, 505. Prava srebrna eilin- romontoHritoskopf, trnolno Ravn0 |e izšelnajUOVejŠi VOllU Cenik, f«r-remontoar, trpežno ko- koletje, gld. 2 45, enaka iz . . ' lu 1 .' . . v. . ' lesje in mote.1 pokrovi, gM. pravoga srebra gld. 3 95, Kateri 80 pOSiJO ZaStOnj 1U pOSUUUe 4 85, ista z dobrim anker ista z dvojnatlm trtim sre- uTOStO. kolesjem gld. 5 \th in naprej brnim mofnim pokrovom ., _ . "... . ,,, gU'50 in naprej, Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. 114-45 Izvrstna prilika potovanja v je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter šibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Sc več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta: . Hm pni h MO čevljev dolg, 74 širok, Prvl: lllllbl 111(1 58 glob., nosi22.250ton, t udiiKnu Augusid imunu nosi S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji '(akor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Voinja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljano. - Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie jr. Seunig, tjubljana, KoioMrsK« tli« Jt. 28. TapetnlK in preproga? Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesti 18 zvrsuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarske, zadruge v Št. Vidu nad Izubijano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 72-12. MEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikov© ulice fit. 4. Stavoeno - umetno m Konstrukclisko kllutavini. Žično omrožje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omroije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 73 u valj i fini zastori (Rollbalken). Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste lir delke v vseh barvah, trpežne in cena priporoča h -a Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov - v Ljubljani. < "»■ Zobo- Mutiti it(tj( Oton 5cyAt pri g. dr. E. Crlobočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenino, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiik 70-51 metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oomontu kakor tudi vse zobozdrav-niSko operacije izvršuje tu »peoljaliflt Odprto vsako nedeljo od 8. de 8. ure. Bogata zalogu pohištva vaake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih, Popolna oprm za tile. špeeljallteta: Gostilniški stoli. Modreci Iz lična-tega omrežja, afrl-lanske trate ali Ume, prve mte vedno v zalogi, R. LANG na Marij« Terezije cesti ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. 184-4« Za spalno sobo od IBO gld. naprej. Dlvan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In k /. nadstropju. Opravo za Jedilne sobe, salone, predsobe,cele garniture. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovlčča 52 gld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. S ** o m || Imeti moram meso!! II Močnatih jedi ne maram!! Tako pravi marsikdo; toda le toliko časa, dokler ne ve, kako lahko prebavljiva so jedila, pripravljena z ' jcdilrjo rr)đ5tjo in kako dobro teknejo. 8a 66—s- lnkji kouorcii '(loreoJm> Odgovorni uradnik An dr«] Sever. Ijuinina ln Lisek It. Pr. Umprela v Kranju. 38