Inserati se sprejemajo iu velji tristopna vrsta i kr., če se tiska Ikrat. 14 » 11 m n • ii 15 „ n n ii s l l*ri vee.krar.uem tiskanji se •ena primerno smaujša. Rokopisi se ne vračajo, nerrankovana pisma se ne sprejemajo Naro6nino prejema opravuistvi admiiiimracijai in ekdpediciia ra Starem trgu h. št. 16 Paiiticen lisi za slovenski narod Po poiti prejeman velia: /.a ceio ieto . 10 gi. kr. ta pol ieta , , a ,. — ,, na ditrt leta . . ,, 60 „ V administraciji velia: /.a ceio ieto . 8 gl. 40 kr, ea poi leta 4 ,, 20 ,, *a četrt Ieia . . S „ 10 „ V J.inbljani na uom pošiljali velja 60 kr. več ua lelo. Vredništvo ua Bregu hišna -tov. 190. izhaja po trikrat ua tecien in sic v toreK . četrtek in imiooto. Padec Mithiulm. Najvtižneja novica je vdarec, ki je zadel velikega vezirja turškega, Mithad pašo, kterega so še nedavno turški listi po celej Evropi tolikanj hvalisali zaradi njegove vstave. Poklicali so ga k sultanu; on pride nič hudega sluteč, tam ga primejo, zvežejo iu odtirajo na ladijo, ki ga iz Carigrada odpelje po srninem morju, ne da bi se bilo vedelo kam V Poznejša poročila pravijo, da je ladija ž njim odjadrala v italijansko ladjišče Brindiai. Osupnjen je ves svet; naj se reče, kar hoče, Mithad je za Turke dobro delal, boljšega moža nimajo ; on se je vstavljal energično celej Evropi; hotel je po vstavi preroditi svojo domovino ; bil je mož velikega uma iu trdne volje. Čeravno znamo, da bi bila turška vstava na papirji ostala, in paše po dtželi naprej gospodarili, kakor poprej; čeravno Mithadu ne pripisujemo tiste moči, da bi zamogel narediti iz gnjile Turčije lepo vredjeno državo ; se mora vendar priznati, da je Mithad storil, kar jf bilo v njegovi moči , da bi svojo domovino rešil pogina. Če se taki možje odstranujejo na tak način, če se sme prvi minister kar brez zaslišanja in brez sodnika pograbiti in v pro-gnanstvo tirati; potem je vendar celemu svetu jasno, koliko vredna je turška vstava in turška pravica; če se s prvim nrnistrom tako sme ravnati, kaj imajo pričakovati še le reveži ubogi kristjani, katerim se sedaj od turkoljubnih listov prigovarja, naj se vdajo, naj ostanejo pod Turkom, češ, zdaj bo vse drugači, zdaj je vstava in ravnopravnost razglašena? Paragraf 113 nove vstave pravi, da sme sultan vsacega človeka, ki se mu nevaren zdi, iz dežele tirati; po tem jiaragrafu je bil iz- tiran Mithad, po tem paragrafu tudi lahko po-davijo vse kristjane, kajti sultan reče: „Meni so se zdeli nevarni, in pustil sem jih v Azijo ali Afriko gnati, tam pa so menda poginili, če ne živijo več.'' Lažnjivost vse turške vstav-nosti in hlinstva se je na novo pokazala, in neki angleški list po pravici pravi, da je ta čin ru.-kej politiki najbolje došel. O uzrokih te katastrofe se slišijo različne pravljice. Sovražuiki ruski so precej pri roki. iu pravijo: To je učinil Ignatiev, če prav ga več v Carigradu ni. Drugi pravijo, da Staro-turki niso zadovoljni z vstavo, ki daje kristjanom ravnopravnost, in da so Mithadu za to mrzeli. Večinoma pa se pripoveduje, da so dvorske spletke pokopale Mithad pašo; obre-kovali so ga pri sultanu, da hoče odstaviti dinastijo in sam sultan postati. To se prav lahko verjame. Mithad je bil v komplotu, ko so Abdul Aziza odstranili in umorili; Mithad je odstranil zopet Murada, 111 njegov naslednik Abdul llamid ni imel skoraj nič govoriti, bil je le senca, vladal pa je veliki vezir Mithad. Če so toraj Ilamida svarili, naj se Mithada varuje, niso ravno imeli napačno, in llamid sam je imel dosti vzroka, bati se svojega vezirja; ko bi mu bil le količkaj nasprotoval, bi ga bila zadela osoda strica in brata njegovega. Tako se godi na turškem dvoru danes, in tako se je vedno godilo; danes prvi minister, jutri svilnato vrvico okoli vratu. Ministre so nastavljali in odstavljali, kakor je bil sultan ravno pri volji. Kdor je zapadel smrti, ni smel prašati, zakaj? Kedar je nastopil nov sultan, napravil je klanje med sorodniki, da je bilo več veselja, in dal je pomoriti vse moške žlahtnike, ki so se mu zdeli nevarni. To je država, ki jo povišujejo in hvalisajo mnogi listi clo v krščanskih deželah, kakor „N. fr. Presse ..Morgenpost", ,,Laibacher Tagblatt", ..Laibacher Zeitung", in drugi judovski izvržki, ki ne morejo prehvaliti nove turške vstave, kte ra tako lep sad rodi! Kar je pa še poštenjakov v Evropi, obrnili se bodo sedaj z gnjusom od Turčije, kjer je taka pravica, da si noben v nobenem trenutku ni življenja svest. V Turčiji pa se bodo prekucije nadeljevale, ker z Mithadom so odstavljeni tudi vsi drugi I ministri, ki gotovo ne bodo mirovali, in gotovo kovali in snovali nove spletke in prekucije. Tako se bodo vrstile zarote, in Turčija bo sama sebe vničila. Kako da se bodo novi ministri nasproti Rusiji in Evropi vedli, se še ne more razsoditi. Eni pravijo, da bodo Rusom prijazni, in prerokujejo enostransko pogodbo med Rusijo in Turčijo brez ozira na drugo Evropo; zopet eni pa ravno narobe trdijo, da je to ministerstvo še bolj za vojsko vneto, kakor prejšnje, in da se bo tista takoj pričela. Pa naj si bo, kakor že hoče, to je resnično: odkar je odšel Mithad, bode težko več potrebne sloge in jasnega mišljenja pri turški vladi; Mithad je znal čuvati, da ga vsi prekanjeni diplomati niso mogli prevariti; ali bodo pa tudi sedaj tacega moža imeli v svoji sredi, ni verjetno, in tako bo Rusom veliko laglje, Turkom štreno zmešati. Mithadu pa se godi po svetopisemskem izreku: .,dušo za dušo, oko za oko itd." On je cesarje odstavljal, po nepravičnem potu splezal do časti vezirja, pravijo, da je celo svoje kolege po najetem morilcu odstranil, iu sedaj je zadela osoda tudi njega , in padel je v jamo, ktero je nekdaj drugim kopal. Nekoliko dni pri Horvatovicu. (Obrazci iz bojnega tabora.) (Dalje.) IV. Cele. „„19. (7.) dan julija rano smo vskoinarali po jako strmih gorah na Balkanski vrh Rabin zob. Tam smo našli Panajota samo se sto junaci. Vsi trije vojvode: Ilija, Panajot in Totjo so imeli od 1100 le 400 leginarjevl Cbrista Makedou-kega četa je bila le slaba pomoč."" ,„,Zgovorili smo se, da vdarimo na Či-porovce,*) na veliko naselišče Balkanu na severnem grebenu. Makedonskega smo popustili se šestdesetimi ljudmi na Babinem zobu, naročili smo mu, da bi nekoga poslal k Srbom po orožje kmetom iz Pirotske in z Balkana, — kmetom, ki so kar kupoma k nam hodili po puške, se z nami vred bojevati s Turčinom, — in naročili smo mu tudi, kolikor jih do- *) Ciporovci, o davnih časih Kijirovcc, to so bili prvo bogato in slavno mesto se srebrnimi ja mami. Turki so jili uničili 1688. leta. bode, pošlje naj jih za nami v Čiporovce."" „„Iz početka so Srbje dajali kmetom orožje, ali dajali so jim ga malo, da je tudi v največej vasi jedva 20—25 moških imelo puške. ") Pa to je bilo le v najbližem mejnem sosedstvu. Mi sami smo jedva imeli do-sta orožja, torej nismo mogli mej ljudstvom, do cela neoroženem, razvneti nikakoršne vstaje, in vsled tega je popolnoma prazna bila naša orožba."" „„Zlezli smo z gor, zato da bi ostražili Čiporovee. V vasi ni bilo ni enega Turka. Bivalci so nas navdušeno pozdravili kot svoje otetnike iz Turške sužnjesti, in donašali so nam vina, rakije in jedil, kar nam je po dva-dnevnem gladu bilo jako ugodno. Matere so begale k nam z otroki vred, poljubljale so nas, kakor svoje sine, in mladi junaki so nas prosili, da bi jim dali pušek, zato da bi se bojevali za Bolgarsko svobodo. Turki so bili vašČane razorožili tako verno, da jim niso po- *) Iz početka Srbje sami nijso imeli pušek; po mnogih krajinah tretji del vojščakov nij imel | drugih pušek, nego na kresilni kamen. pustili ni kuhinjskih nožičev, mi pa pušek nismo imeli, da bi jih bili dali ubogim Čipo-rovčanom, nikar vsemu množnemu narodu, ki je bil pribežal k namV'ul ,„,Kar smo dobili glas, da so Turci le uro daleč od nas. Takoj smo se razdelili na dva oddelka in šli smo jim naproti. Jeden oddelek se je postavil na cesti k samostanu sv. Ivana, jeden na višinah mej Mitrovci in vasjo, Vlaško selo po imeni. Pri samostanu ni bilo treba dolgo časa čakati sovražnika, ki se ga je prikazalo 300—400 glav. Po jednournej bitki so se Turki umaknili vsled velikih zgub. Takoj sta se zjedinila oba razdelka: kmetje so bili prinesli glas, da vre na nas Turška vojska od Vrača." „„Šli smo pozdravit Turke. Razstavili smo se po vasi, Beli meh po imeni. Udarili so na nas trije prapori Turške vojske. Poskusili smo svoj top, ali naši topničarji so, žalibože, do cela bili neiskušeni. Turci so takoj izpoznali našo slabost, zato so tem sil-nejše tiščali v nas. Panajot je odstopil, po Panajotu pa je odstopil tudi Totjo. Odšli smo zopet na Balkan blizu Brkovea. Kaj se je Nektere opazke o družbi Mohorjevi in o Matici. Bil je nesrečni čas, ko še ni bilo „S1. Naroda" in njegovih pajdašev pa privržencev; bil je temotni in mračni slovenski srednji vek, kterega je končalo mladoslovenstvo, rešujoče tako narod pogina. In tedanji mračnjaki vsta-novili so dve družbi, družbo sv. Mohorja in Matico, obe seveda vstrojeni po priljubljenem srednjoveškem kopitu. A nastopila je srečneja doba; kakor sijajua zvezda zabliščal je na horizontu „SI. Narod" in ž njim rešenje in omika in svoboda. Da ste bile oni družbi, vedno spominjajoči na čas, ko še ni bilo razdora, hočem reči svetlobe iu „Naroda", trn v peti novošegnemu pridobitku, razume se že samo ob sebi; in da se je trudil, pripraviti si ji sebi v oblast, je naravno isto tako; pa kako Zatreti oboje društvo, čemu? in potem, kar j«? poglavitno, ne bi bilo tudi tako lahko mogoče. A storiti ji odvisni od sebe, to je bil grojzd, po kterem je žedila lisica. Bil je sicer tudi malo kisel, a to ne spada k reči. Ubogo slovensko ljudstvo, ki se daš tako voditi za nos, ki ne previdiš, kakošuo blagostanje te pričakuje v naročji Mladoslovencev, ki mu nočeš predati kar tako družeb, sadu tolikoletnega truda! In vendar rekel je nekdo, da ogromna večina narodova je za njimi; morda bi kdo prašal, kdo so tista ogromna večina; morda oni krivo in še več pol omikani ljudje, ki ne vedo razločevati med tem in onim? morda oni značajni možje, ki obračajo plašč po vetru? Pa to so radovedna vprašanja, kterih bi pravi narodnjak še staviti ne smel, to je taki. ki sledi skozi grmovje iu trnje visoko omikanim voditeljem. Mi nismo med tistimi m toraj ho nam že dovoljeno, da objavimo nektere misli, ktere so se nam vrinile same, bravšim zgodovino zadnjega matičinega zbora in spis o Mohorjevi družbi v „S1. Narodu." Denarnih zadev tu ne bomo razsojali; saj pri Matici mogel se je vsak ud sam prepričati o računu lanskega leta in proračunu juihod njega; kar se pa tiče družbe Mohorjeve, pre-jiuščamo natančneja poročila odboru, ako bi se mu vredno zdelo, zagovarjati se tako neopravičenim napadom nasproti. Mi bomo izrekli le nektere misli, manj o družbi sv. Mohorja, ker je bil članek o njej v Narodu bolj zavit in skrit, kakor o Matici, kjer se je prozorno pokazalo skrito kopito; tudi ne bomo govorili, da bi koga podučili ali spreobrnili k svojemu mnenju; zato imamo premalo časa in volje; le zato priobčimo te opazke, da ne bo imel oni list priložnosti hvalisati se, da se kdo poštenih, krščanskih Slovencev vjema ž njim; ali da ni nikogar, ki bi mu ne upal in hotel odgovarjati. I. boš še zanaprej nabirala v tako samopridne namene podpornikov; boš še iskal družnikov, ki polnijo žepe odboru s pristradanimi novci? O seveda ne, ko bi „ue-Narodovcu" verjela. A če primerjamo mali denar in knjige, ki se dobodo zanj, izreči moramo svojo zadovoljnost za 1 gl. pri letnikih i za 75 kr. (ne za 1 gl., kakor je v Narodu) pri dosmrtnikih dobi se 60 pol zanimivega, seveda krščanskega berila. (Dalje sledi.) avgusta. lino so ranile št.iri olovuice — in zdaj životari v Bt.a pa je Črnjajev poklical v Deligrad, zato da bi se vdeležil vojske s četami vred, ktere so tain zbirali in ki jiin Rusje načelovali. Tijakaje so se napotili tudi poslednji ostanki tistih 1300 mladičev, ki so bili konci julija meseca odšli iz Kladova bojevat se za domovino. Dan za dtievom so prihajali k njim prostovoljci iz Valahije, iz Besarabske iu Turške." ,.Rusko- bolgarska brigada, ki je bila iz nekoliko ti-oč Bolgarskih prostovoljcev, zme-šenih z Itu?kimi junaci, in ki so jej načelovali Ruski dostojniki m poddostojniki, — ta brigada se proslavila v bojih pri Aleksinci in Deligradu. Naših vojščakov junaštvo so močno hvalili Rusje A zakaj bi se bal smrti ta, ki je zgubil vse, kar je imel; ki je glavo jedva odnesel iz Turške; čegar rodovina je 1 brezi vsukoršne brambe žrtva samopašnim Azij-jcem; komur bodočnost zida sedanja vojska." (Dalje sledi.) Tedaj o družbi sv. Mohorja! Najpred konštatiramo, da se je pisatelj članka o Mohorjevi družbi, ki sam pravi, da ni Narodovec, jiosluževal ,,SI. Naroda", da je objavil svoje misli o zaslužni naši družbi. Da je ta list resnično „po krivici toliko razvpit" kakor pravi dopisnik, potrdil nam bo vsakdo, kdor pozna njegovo ljubeznjivo skrb za vero in cerkev, za duhovščino in pobožne naprave, kdor ve ceniti njegove obilne zasluge za slogo in edinost med narodom, za obilno spoštovanje, kterega nam donašajo nemški nasprotniki. G. dopisuik je dosmrtni Mohorčan in kakor hoče semtertje kazati celo duhovskega stanu; če je zadnje, res, ga obžalujemo a ceniti ga ne znamo in koj tu moramo mu povedati, da med svojimi kolegi ne bo našel ravno mnogo somišljencev; če je dosmrtni ud čuditi se moramo, kako se tako prostoljubni gospod mora radovoljno podvreči diktatorične-mu odboru, ki je vendar takrat, ko je gospod vstopil, gospodaril ravno po istih pravilih, kakor zdaj. Družba šteje 26000 udov med narodom, ki nima čez 1,300.000 duš; pokažite nam enako prikazen med drugimi ljudstvi; jo li imajo visoko omikani Nemci, klasični Italijani, genijalni Francozi, jo li imajo enako družbo? Res, ponosni smemo biti Slovenci. da jo imamo mi, tako majhen narod. Ko bi ptujec bral te številke, gotovo bi rekel: ,.No, ta družba vsajena je, globoko v narod, ona je trdno vkoreninjena v ljudstvu!" Tega nihče ne bo tajil, morila ši Narodov dopisnik ne; in vendar narod zadovoljen je z družbo, g. dopisnik ne ! Duhovščina trudila se je, da je nabrala obilno družnikov, in vendar je odbor, ki se boje identificira z družbo, nepošten, barantav in kaj vem, kaj še vse: ti slepa duhovščina, ti vendar ni prižgal bliščeče luči ,,dosmrtni Mohorčan". Politični pregled. V Ljubljani, 12. februarja. Avstrijske dežele. IfViiiisterskii kri/,a še zdaj ni rešena. Tisza je sicer odstopil in ogerska zbornica je prenehala zborovati , toda novega ministerstva Ogri še nimajo. Cesar so Tisza naprosili, naj jim svetuje, kedo da bi zamogel sostaviti novi kabinet, tudi so barona Sennyeya poklicali k sebi, pa Seunyey in Szlavi se branita sprejeti to nalogo. Ob enem so ogerski listi pričeli ostro pisati proti miniuistcrstvu dunajskemu, in odločno zahtevajo, da mora odstopiti tudi mininisterstvo Lasser-Auersper-govo, s kterim Madjari nočejo stopiti v noben dogovor več, odkar so se razbile obravnave o zadevah bankinih. Ker se bode na Ogerskem težko našel mož, ki bi hotel sostaviti ministerstvo , dokler ministerstvo Auerspergovo v Cisli ostane ua krmilu, utegnemo kmalo slišati, da je tudi ministerstvo dunajsko cesarju izročilo svojo odpoved. V zvezi s tem primerljejem je menda novica, da je bil Taaffc te dni zopet poklican k cesarju. Izid državnih volitev na Češkem bode tudi nekaj k temu pripomogel. Izvoljeni so namreč zopet vsi dosedanji poslanci, ker je Mladočeh dr. Sladkovsk) v rov-diškem okraju zopet dobil večino. Vnanje države. liariliiutl Vjt'a pota polna Turških straž. Tridnevni glad in prehudi trud j c potrl naše posledne moči. Jedva smo se vlekli po brezipotnih skalah najvišega Balkanskega grebena. A poleg tega nam je ostra nočna hladnota naklanjala bolezni. Nekteri so glasovali, naj se vrnemo, nekteri pa so hoteli naprej iti, vseh pa je velika žalost polotila se zbog neugodnega konca, ki je bil zadel naš napad. Mnogo jih je plakalo. Le kakih trideset moških, še močnih, zbralo se je bilo, načeloval jim je Oraničarov iz Itehovca — le-ti so se poslovili od nas in šli so dalje na vshod."'1 ,„.A mi smo svobodno po skalah komarali nazaj k Pandiralu. Lačni smo bili tako, da smo jedli travo iu listje. Top, kterega nam je bil dal Črnjajev. prinesli smo nazaj, da-si težko. Ko ji- bilo naše žalostno spremstvo jirišlo zopet v Srbsko, ostali so Panajot, Ilija in Chri-to Makedonski na Pandiralu, mi drugi pa smo odšli v Knjaževec. V Knjaževci smo, ker nas je bila bolezen in lakota potrla popolnoma, odložili orožje in poprosili, da bi nas propu-stili. Srbje so bili jako ljubeznjivi do nas: stradali so nas, posmehovali so se nam in zaničevali so nas na moč. V Knjaževci se je Totjeva četa popolnoma razpršila."" „Toliko mi piše prijatelj. Bolgarske vstaje zgodovina julija meseca 1876. leta je gotovo najžalostnejša ,,episoda" zdanje Jugoslovanske drame. A kdo je kriv njenega nevspeha? — Narod ae je bojeval stanovito in nenavadno ognjeno. Koliko bi bil človek lehko pripridil z njegovo pomočjo o drugih okolnostih!" ,,Ko sem bil pri Horvatoviči, šel je Totjo okrog v Knjaževec. Panajot je ostal na Vi-dinskej cesti pri ožini sv. Nikolaja, a čete: Ilijina, Christa Makedonskega, Jetvina in Sime | Sokola razkropile so se vse po višinah blizu j Pandirala. Njih moči so bile do cela potrle i bitke okrog Knjaževca konci julija meseca in države turške in da llusija čaka, ker je vojska nemogoča z državo, ki hitreje propada po lastni krizi kakor po vnanji vojski. l¥n Francoskem se bode Decazes neki odpovedal ministerstvu vnanjih zadev in šel v London za poročnika, Simon pa prevzame vnanje, Picard pa notranje ministerstvo. Izvirni dopisi. I z No«li*ažicc, 10. februarja. (Pogreb gosp. L. Klinarja.) Pretekli četrtek došla je iz a/4 ure oddaljene Nove Štifte semkaj dolgovrstna procesija, med ktero si poleg duhovnikov došlih iz 5 dekanij, ter med mno-gobrojnim pobožnim ljudstvom zapazil tudi mnogotere gosposke osebe, vradnike pa veljake Ribniške in Sodražke. Bil je to sprevod ranj-cega gosp. Leopolda Klinarja, spremljanega k zadnjemu počitku na tukajšnje mrtvišče. Ker je vsako leto predpustni četrtek za vso tukajšnjo faro slovesen praznik v počastenje sv. R. Telesa, bilo je ljudstva toliko skupaj zbranega, da je bila med ss. mašami in molitvami ne le vsa cerkev tesno natlačena, ampak da je morala skoro polovica došlega ljudstva stati zunaj cerkve. Da ljudstvo sploh ni duhovnikom sovražno, kakor liberaluhi žele, videlo se je ta dan, zlasti med krepko pridigo gosp. dekana Ribniškega, med ktero se je marsikaka solziea po cerkvi utrinila, dasiravno je bil ranjki tukaj le malo poznan. Bival je namreč kot bolestuik le nekaj tednov pri svojem bratu. Da je imel ranjki obilno prijateljev, vidi lo se je tudi zdaj, ker so prišli duhovni tovarši od daleč, celo od meje Stajarske iz Zagorja, Novega mesta, Kočevja, Loža itd., da bi njemu, ki jih je z izvrstnim svojim petjem nekdaj razveseljeval, nad grobom zapeli zadnjo zalostinko. Bog mu daj tam med angeljskim petjem vživati nebeško veselje! Iz Krope, 4. februarja. (Kroparski cigani.) Odgovor na dopis z Gorenjskega v št. 10 „Sl.-< od 17. jan. t. 1. Glede k roparski h ciganov, je podpisano županstvo slavnemu c. k. okr. glavarstvu v pojasnenje odgovorilo šledeče: Leta 1785, 12. avgusta je bil v vasi Brezovci Ovšiškc fare v nekih svislih ali skednju od neke. ciganke rojen otrok z imenom France, čigar oče je bil Martin Raihard, mati pa Marijana Tiberin. Ta otrok France je bil potem k sv. krstu prinešen v Kropo (in se ne ve, zakaj ne v Ovšiše, v ktero faro spadajo Brezovčani) ter je bil tudi tukaj krščen. Zarad tega, ker je bil tukaj krščen, da^i ne rojen, so poznejši gosposke odločile, da France Raihard spada k kroparski srenji. France Raihard je že zdavnej umrl, in nikdar več kak cigan tukaj ni bil rojen ali krščen, ven-der pa se hoče vsa drulial ciganska kot tukej domača proglasiti, dasi nismo nobenega kot tukajšnega srenjčana sprejeli. To so resnične natančnosti, na ktere se si. c. k. okrajno glavarstvo zamore zanašati, in ki naj te ciganske druhali v njihove rojstne kraje odpošlje, da naj tam delajo, ako pa delati nočejo, naj jih v posilno delavnico spravi. L vsega tega bralci „Slovenca" lahko razsodijo, s kakšno pravico se omenjeni vlačugarji imenujejo kroparske cigane, in da nimajo nobene pravice tukaj, ne po rojstvu, ne po sprejemu v tukajšno srenjo. Matija Pire m. p. župan. Fort. Vari m. p. \'t. Vipave, 6. februarja. Tudi naša čitalnica je obhajala spomin našega prvega pesnika in prvaka na slovstvenem polji, kar se je dalo slovesno pri obilno napolnjeni dvorani. Govor, kojega nam je sestavil naš prečastiti predsednik, bil je izvrsten na vse strani , ter je močno ustrezal občinstvu. Tudi igri, posebno prva, ste se vršile tako gladko, daje bilo res pravoj veselje ji poslušati, za kar se imamo še posebno zahvaliti neutrudljivi požrtvovalnosti blage gospodičine Julijanijeve , ktera nam je že mnogokrat iz zadreg pomagala ; Bog jo živi! Samo nekaj smo z žalostnem srcem pogrešali pri svečanosti Vodnikovi , kakor tudi pri druzih prilikah — namreč lepega narodnega petja. Človek mora nehote z ranjim dr. Tomanom vsklikniti: ,,Kje so časi, kje so dnovi, Ko smo Slave mi sinovi" V Vipavi pevali ! '? Da, časi krasnega petja so izginili skoraj popolnoma z g. Hribarjem. Potem prišel je še pogubni bratovski razpor z novo učiteljsko ero, ter zadušil do malega prej tako sloveče vipavsko petje. Res, da se tu pa tam še kak posamni slavček oglasi, a ni ga voditelja, da bi jim strune vbiral, ter jih zopet združeval. Vreme imamo tu prekrasno, oziroma gorko. kar je velika dobrota božja; kaj bi sicer vbogi težaki začeli, ker vlada splošno pomanjkanje ? Tako si pa vendar tu in tam pri premožnejših posestnikih kak sold za polento — prislužijo. Bog daj, da bi nam to leto bilo bolj ugodno, ko preteklo, kajti še eno tako, in naš kmet bo popolnoma ob tla; že letos, gre marsikteri volič ali krava iz hleva, da se poravnajo davki, ki se strogo in brez odloga iztirjujejo; kaj bi bilo še le potem! ■z okolice ptujske. 4. februarja. (Krščanski nauk v šolah.) Povej, povej, ljubi „Slovenec!" svojim bralcem, kako srečna je naša Avstrija, ker ima tam gori na Dunaji svojega prvovladiko in višjega nadškofa črez vse druge, ki skrbno ukaz za ukazom razpošilja po vsej svoji vladikovini, presrečni Cislajtaniji, najrajši, se ve, da o šolskih zadevah. Fui dan smo brali v naših listih, kako da katehetom predpisuje: kedaj, kako dolgo, s čigar dovoljenjem itd., da smejo otroke pripravljati na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Nekoiiko časa poprej pa je z ukazom dne 30. sept. 1876 br. 17932 (dež. šolski svet dne 14. okt. 1876 br. 6188) prepovedal J. De-jharbov veliki katekizem, rekši, da se ima nemudoma odpraviti, ko bi se kde v šolah rabil. So pač srečni naši škofje, ko njh Dunajski varuh tako lepo vse za-nje opravlja in oskr-bljuje! Škoda, da še pastirskih listov za postni čas sam ne spisuje. — Vam g. vrednik! je gotovo znan tisti paragraf šolskih postav, ki določuje, da vse zadeve kršč. nauka in bo-gočastja nadzorujejo edino le predstojniki do-tičnih veroizpovedanj? Kako se že glasi? Radovedni smo, ali se bodo gospodje, kterih se ta stvar dotika, kaj ganili — kali? B z Kostanjevice, 10. februarja. — Novica žalostna, ali, žali Bog, prav resnična! Ravno kar so iz Jesenic, dolenjske fare, pripeljali žandarji 18 let starega jiobalina, kteri je 8. t. m. na Jesenicah ubil 50 let starega moža, ter ga oropal. Vzel mu je škornje in nekaj deuarja blizo 10 gld. Pravi, da ga je zato umoril, da je nove črevlje dobil. Vprašali smo ga, ali mu je vendar kaj žal, cla je to storil, pa ošabno je odgovoril, da prav nič ne. Jeseniški žandarji so rekli, da je že od nekdaj hudobnež, in da je svojej sestri, ko jo je pretepal, oko izbil, da je sedaj slepa. Tudi svojo mater je že marsikterikrat pretepal. Zgodaj začne žgati, komur kopriva je mati! Iz Mleke. tO. februarja. (Poskušen dvoumor in samoumor.) Pustni čas skoro nikjer ne mine brez slabih nasledkov; kedar namreč človek živi preveč v razkošnem ve-selji, se lahko dogodi, da prekorači vse mere od natore postavljenega mu zakona, da pozabi celo svojo dostojnost ter se prijednači popolnem brez pametni životinji. Taka izgubljena sirota je vredna pomilovanja in sočutja. Živel je na Reki nekov Luigi Rizzoto; bil je oženjen pa zaradi njegove zakonske nezvestobe popustila ga je bila žena. Sicer je bil marljiv človek, ter na pol kipar, ki je za raznih bark sprednje dele izrezljeval vsakovrstne dekoracije. Poleg vsega tega zahajal je k hčeri neke tabakarice ter ž njo imel nekakošno zvezo. Mati in hči ste se ga naposled vendar tudi naveličale in ste ga hotele, ali samo dražiti ali se ga do dobra znebiti, to Bog vedi. Ko je bil v torek 6. t. m. v gledališči maškeraden ples, nagovori mati hčer, da naj gre in naj z drugim kterim pleše. Ves srdit to omenjeni človek opazi, ter se zaroti, da se hoče nad materjo in hčerjo osvetiti. Druzega predpol-dneva stopi razjarjen v trafiko ter najprvo mater, a potler tudi hčer z nožem zabode, naposled pa izvleče revolver in se dvakrat ustreli. Mati se takoj zgrudi v nezavesti, hči še malo ostane, dokler se tudi ne zgrudi, morilec pa jedva dihajoč omahne in pade na tla. Mestna gosposka dala je vse tri nemudoma prenesti v bolnico in je zapečatila njega ime-tek. Morilec še sicer živi, a ni upanja, da bi kedaj še travo tlačil, stara tobakarica tudi ne bode dolgo živela, hčer njeno pa, kakor govore, izpustili bodo v nekoliko tednih ozdravljeno iz bolnice. To je žalosten plod naše žalostne dobe. Reški. Domače novice. V Ljubljani, 13. februarija. (Slovensko gledišče.) Burka „Čevljar baron" ni napolnila gledišča tako, kakor prejšnja leta; galerija je bila pač dobro polna, a lože in parterre pa ne. kar ima pa svoj vzrok gotovo le v pustnih veselicah, ki zdaj druga drugo pode. Igrala se po vsem ni dobro , le cro^pa Odijeva, gosp. Kajzelj, gospica Podkrujskova in deloma gosp. Trnovec so s svojimi nalogami moleli izmed drugih, gosp. Kajzelj je bil v nekterih prizorih tudi res komičen in vzbujal veselost na galeriji. Drugo igranje je bilo mlačno , zbori negotovi, „ljudstva" na odru premalo, kar ne hvali posebno režije. Ali se tudi na odru mora poznati tako predpustni čas, o kterem so ljudje podnevi — zaspani ? (Maškerado) napravi, kakor vsako leto, drevi ,,Sokol" v gorenjih prostorih ljubljanske čitalnice. Priprave obetajo prav krasno in živahno pustno zabavo. (,,Tagblattovo" svarilo.) Znano je, da je na Dunaju vsled kralia propalo mnogo od vsta-vovercev vstanovljenih bank in denarnih zavodov. Zgube osleparjenih ljudi so znašale na milijone in milijone goldinarjev, proti kterim so zgube, ki so nas ,,Slovence" zadele vsled propada banke „Slovenije", kakor kap-lica proti polnemu vedru. „Tagblatt" modruje, da ljudem, ki so to zakrivili, ni več zaupati. Naj si tedaj ljudstvo naše zapomni tičke, ki so širokoustno proslavljali gospodarski napredek dobe liberalne, in naj jih v prihodnje, zlasti pri srenjskih, okrajnih, deželnih in državnih volitvah ue posluša, ampak naj jim posveti kakor zaslužijo. (Pogorel) je v soboto 10. t. m. neki kozolec blizo Srajevega mlina na Glincah. (Kakšno lastnost mora imeti načelnik šolskega sveta l) V „Tagblattu" se nekdo iz Krškega jezi, da g. Hočevar ni bil izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta. In kaj menite, zakaj dopisnik za g. Hočevarja reklamira to čast? Je-li najbolj inteligenten, ali najbolj učen, ali v šolskih zadevah najbolj izurjen? Kaj še! Na to se je pač gledalo nekdaj, ko se je šopirilo mračujaštvo, sedaj pa tega ni več treba, sedaj je g. Hočevar najzmožnejši za načelnika krajnega šolskega sveta, ker jenabolj —bogat! („Tagblattli ima prav.) Naš spis, v kterem smo spodoijali razloge za podučevanje nemščine na naših ljudskih šolah, je „Tagblatt tako razjaril, da nam v štev. 32 odgovarja vvodnim člankom, v kterem nam očita, da smo prezrli zrno omenjenega članka in se ozirali le na malenkostne reči, ki nam ugajajo. „Tag blatt" ima prav; ko smo omenjeni članek pisali, res še nismo vedeli, kaj je zrno Žvokelj-novega spisa v „Laib. Schulzeitung", pa v zadnji številki „Slovenca" smo to zmoto popravili in občinstvu razodeli pravi pomen omenjenega članka. „Tagblatt" pa bi se menda ne bil tolikanj vnel za ribniškega učitelja, če bi neka posebna osoda ne bila hotela, da je „Narod" ravno tisti dan razkril skrivnost omenjenega članka, ko ga je turški list tako gorko zagovarjal. (Pred tukajšno porotno sodnijo) stal je 9. t. m. Jakob Štupnikar, ki je bil pred nekimi meseci ubil neko žensko v Bitnem, kakor smo tedaj v „Slovencu" poročali. Porotniki so ga enoglasno razbojnega umora (Ilaub-mord) krivega spoznali in deželna sodnija ga je obsodila k smrti na vislice. — V četrtek 15. t. m. bode obravnava proti odgovornemu vredniku „S1. Naroda", gosp. Jurčiču, kterega kamniški zdravnik Saurau toži, da mu je z nekim dopisom iz Kamnika vzel vse zaupanje pri ljudeh, tako da sedaj nobenega zaslužka več nima. (K smrti na vislice) obsojen je bil včeraj od porotne sodnije tudi človek, ki je nedavno pri sv. Križu poleg Turna ubil lastno dete. Razne reči. — V Celovcu so pretekli petek malo pod mestom v potoku našli truplo ondotnega starega in sploh spoštovanega licealnega knjižničarja Bretterklieberja. Jeli temu vzrok nesreča ali hudobija, se doslej ne ve. — O besedi „budget,( ima „Figaro" to-le razlago: ,,Budget" prihaja iz francoske besede „pocbette" (mavhica, taška, torbica), ktero so Angličani si prilastili in jo izgovarjajo „počet." Iz Francije prišla je beseda ta v Anglijo, kjer je dobila sedanji pomen in od tod vrnila se je v novi obliki v Francijo kakor „budget" (biidže.) Vradni do-loček njen se glasi: „Budget" je zaznamek, v kterem se nahajajo deželni izdajki in prejemki, stroški in dohodki, torej po slovenski stroškovnik, češki rozpočet. — Madjarski študenti so v četrtek popoludne z Lloydovim parnikom iz Carigrada prišli v Trst. Parnik pa ni smel v luko, ker so se baii velikanskih demonstracij. Vse male ladije, vse čolne so bili demonstranti najeli, da bi se bili naproti peljali parniku, ki se je imel na vladno povelje zunaj luke sem ter tje voziti, da vtrudi demonstrante. Na večer so jih prav na tihem spravili z ladije na kolodvor, ki je bil od policajev zavarovan. Turški softovi so o slovesu madjarskim dijakom podali posebno čestitko ali adreso, v kteri Madjare imenujejo svoje prijatelje in brate. „Prvi naslov našega cesarja, pravijo, viši ne-gonaslov padišah ali sultan, je naslov hunkjara „vodja Ilunov". Kedar so se norski ljudje te dni že menili, da nas poženo v Azijo, ste se nas vi spomnili. V nesreči spozna človek prijatelja. Kakor Poljsko, razdeliti so hotli Ru melijo. Za bolnega moža nas smatrajo, toda Osmani vstajajo in se prikazujejo v moči, ktero so imeli v dobi največega bleska svojega zgo vinskega. Carigrada ne dobijo nikdar. Naj živi polmesec naš, naj živi naša jutrenja da-niča! Drevo, ktero je vcepil naš Osman, vzvi šeno drevo to še ni razvilo krone svoje, še ni razprostrlo najdalje svojih vej itd." — Poturčil se je filozof E. Hartmann in je že povzdignjen na čast ulema. Kdo je bolj smešen, Hartmann ali njegov bog? po prašnje „kat. List Zagreb." Poslanic;). Trudim iu ubijam se že 34 let z odgojo in javnim podučevanjem ljube naše mladine v ljudski šoli, ter se učim potrpeti, a na laž-njivo objavo v „Tagblattu" v št. 21 si ne morem kaj, da bi č. občinstvu reči ne pojasnil in mu resnice o tej stvari ne razodel. Učitelji tukajšnje šole smo res ..Tagblattu" poslali odgovor na njegov dopis iz Ribnice ter omenili, da nič ne vemo o teroriziranju po naši častiti duhovščini, da si pa tem bolj prizadevamo vstrezati tirjatvam novih šolskih postav. Rekli smo dalje, da gg. duhovnom nismo nikoli bili „Pfarrhofsdiener", ampak da smo vedno v lepi slogi in prijaznosti ž njimi živeli in bodemo še, ako Bog da , ker dobro vemo, da nesloga ali prepir med učitelji in duhovščino, ktera se tudi veliko trudi s šolo, |pelje v po gubo, kar najsi lažnjivi dopisun k srcu vzame! Tega našega sostavka pa „Tagblatt" ni hotel natisniti, ampak se je v listu od 3. t. m. po -služil izrazov, kakoršuih ribniški učitelji nikdar pisali ilisnio, iu ktere je tudi „Slov. Narod v 31 štev. v žalost našo posnel. Le mir, miri V Ribnici, 10. februarja 1877. Vodstvo ljudske šole. Opazka vredni št v a. Izjave „Tag-blattove" omenili s mo tudi mi v zadnji številki Slovenca;'" ker pa vodstvo šole ribniške dobro poznamo, zdela se nam je tako neverjetna, da smo „Tagblattu" povedali, da bi bil gotovo vstregel učiteljem in prebivalcem ribniškim , če bi bil namesto odlomka objavil celo pismo gg. učiteljev, ktero je „Tagblatt' po tem takem res po svoje z vil. v Cernomlji. 3. Fr. Surgalie i« Grublja (870 gld.) v Kostanjevici. 2. Jos. IJdovič iz Bac, v Bistrici. 2. Ant. Žnidaršič iz Bistrice (14350 gld.) ondi. 2. Josef Zadel iz Derskovee (1030 gld.) v Bi-stiici. 2. Marij Kerum iz gor. Košana (560 gld). v Postjjni. 2. Fr. Mratovš iz Podgriča (511 gld.) v Vipavi. 2. Jos. Vidigoj iz stare Pušice (1955 v Postojni. Umrli so: 7. febr, Maks. lirami, cakrar, 27 1., vsled prehlajenja. Jurij Lampič, berač, 43 1., in Lenka Vidmar, goHtinja, 52 I. , oba za jetiko. Antonija Vovk, tesar, i., 68 I., za drisko. Loterijsko številko 20. jan. 12, «3, 45, S8. 8H, 44, 451, <17. Lincu: Trsru: «9, TrlricrnlU-iir tlvnari« 1'apirna renta 83.— »•(lir 12. feliruarija. ^r^lirna r.-nta 68.35 Zlata renta 74.35. — l««Oletno državu.)posojilo 111 20 Baukin« akcij« 839— Kraditoe akc>l- 148.20 - London 123,_ — Srutir. 114.50.— Ces. kr cekini 6 87 — 20- frankov 9 83. Eksekutivne dražbe. 15 febr. 3. Fr. Meze iz Broda (2130 gld.) v Logatcu. 3. Ant. Kožanc iz Cirkniee (2690 gld.) v Logatcu. 3. Ant. Kovač iz Grahova (l505 gld.) v Logatcu. 3. Lovro Lukan iz Rovt (3218 gld.) v Logatcu. 3. Fr. Svigelj iz Jezera (1444 gld.) 3. Lovšč iz Dolenje vasi (1167 gld.) 2. Bal. Ju-vančič iz Mavnice (1207 gld.) vse v Logatcu. 3. Marija Poje iz Laz (440 gld.) v Kočevji. 3. Pet. Serccr iz Jirgern (989 gld.) v Kočevji. 3. Mih. Mline iz Natavza (5G0 gld.) v Kočevji. 3. Jos. Zaje iz Budstnc vasi (G20 gld.) 3. Jos. Mesojede iz ICerke (565 gld.) 3. Mih. Bižek iz Gaberja (672 gld.) 3. Ana Gorša iz Kerke (645 gld.) vse v Rudolfovem. 3. Jan. Sešman iz Zagoric (170 gld. v Radolici. 2. And. Jancš iz Visgarna (1000 gld.) ondi. 2. Marij u Ilrast iz Zatičine (1800 gld.) ondi. 3. Jan. Nadrah iz Višnje gore (1017 gld.) v Zatičini. 2. Fr. Stcrniolc iz Breza (610 gld.) v Zatičini. 2. Marija Založnik iz Sterževa, v Kranji, 2. Ford. Sever (1529 gld. v Mokronogu. 16. febr. 3. Jan. Pavlišič iz Brezij (300 gld.) v Cernomlji. 3. And Kovačič iz Smerja (2150 gld.) v Bistrici. 3. St. Zidar iz Cešnjevca v Radolici. 3. Ivo Kastelc iz Kermačine (3955 gld.) v Metliki. 3. Jos. Valenčič iz Ternova (250 gld.) v Bistrici. 3. Jos. Radmelič iz Podklanca (500 gld.) Zalivala. Velečastiti duhovščini vnanji in domači, vsej gospodi ribniški kakor tudi prebivalcem fare ribniške in sodražke, ki so 8. t. m. v tako obilnem številu mojega preljubega brata Leopolda Klinarja spremili k večnemu počitku, ter meni in žalujočim sorodovincem razodeli svoje sočutje, ki nam je bilo po prebritki zgubi, ki nas je zadela, v veliko tolažbo, v svojem in svojih sorodovincev imenu izrekam uajprisrčnejšo zahvalo. Od Nove Š'ifte pri Ribnici, 10. februarja 1877. Kari Klinar, duhovnik. „THE GRESHAM" zavarovalno društvo na življene v Ijondonn. Sedež podružnice za Avstrijo je na Dunaju, Opci-nmiK štev. H, Aktiva društva znašajo nad 53,000.000 frnk Letni dohodki na premijah in obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 „ Za zavarovanja na življenje in odkupljenja je društvo od vstanovitve (1848) izplačalo nad..... 62,000.000 „ V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43,942.475 ,, novih ponudeb, in v zadnjih 21 letih stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „ Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajarsko v Ljubljani pri gosp. Valentinu Zeschko-tu, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo (66—10) na Donajn, Opernring št. 8. Pijančevanje, tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma in tako gotovo, da se človeku pristudi. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do Tli. Koiict/,ky, Droguen-handlung in Griinberg in Schlesien. (5—5)