Štev. 124.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto Din 90’— za pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din 7*—
V Ljubljani, četrtek, 1. junija 1922.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Leto II.
Uredništvo In upravniJtuo v Ko-oitanevi ulki štev. 6 — rsleton uredništva šte*. 50 — Telefon =ss uprovništ« Stav. 328 ■=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7*50
Posamezna številka stane 50 p
Protestni ii presti raz-
Klubi večine razpuščenega obč. sveta sklicujejo protestni shod proti razpustu občinskega sveta ljubljanskega v petek zve-kr ob 6. uri
v veliko dvorano Uniona.
Na zborovanju bodo govorili zastopniki vseh treh klubov in strank.
Na shod vsi, ki obsojate nasilni razpust občinskega sveta, ki obsojate rušenje °bčinske avtonomije ter ki hočete, da vodi testno gospodarstvo od ljudstva postavljeni župan in ne od vlade imenovan komisar! V petek ob 6. uri zvečer v Union!
—
Tetalfea sredsfa Soia
u neoarnostl.
Z današnjim dnem je stopilo učiteljsko osobje tehnične srednje šole v štrajk *er od danes naprej ne podučuje nobenih °adur več. Redni pouk se vrši naprej, nad-pa so ustavljene, ker profesorji že od *• januarja dalje niso prejeli nobenih plačil *a nadure. To je že druga šola na Slovencem, ki bo upropaščena vsled pomanjkanja kreditov.
, Z ozirom na sedanji proračun je pričakovati, da bo ta prvovrstna šola drugo leto Popolnoma zaprta.
Tehnična srednja šola v Ljubljani je edina popolna tehnična srednja šola v celi državi. V Belgradu sicer obstoji ena — a •e na papirju, v Zagrebu in Splitu pa so **®o delne šole te vrste.
Sedanji režim nam ubija naše prvo-^stne zavode!
Držam uradnik! 5n 1 fasiS.
^ Neposredno pred poroko Njegovega veličanstva kralja Aleksandra so državne ^‘agajne v Sloveniji tako suhe, da danes gejkone ne prejmejo vsi državni name-?^nci — svoje mesečne plače, ker je ste-ves denar v nikdar polne blagajne cen-^alistične finančne uorave brez dna v Bel-&ad.
, Če smo prav informirani, utegne nekoliko počakati na svoje prejemke ravno jfiiteljstvo, ki je v pretežni večini najbolj ^jitiokratsko in za centralizem najbolj na-^UŠeno. Govori se, da je zmanjkalo >par« ^ več milijonov v višini neke po ljudski r^bi nesrečne številke 13, in da čekovni r^d noče državi več kreditirati. Uboga ^zava, ki niti pri sebi sami nima več kre-o%! ~ Morda se je medtem, ko to pišemo, prečilo napumpati kako banko, da je za-^ho založila potrebni denar. Zato pa
dejstvo, da za izplačilo preiemkov 1. junija ni bilo v Sloveniji niti kritja niti denarja.
Mi ne želimo sicer, da bi državni uslužbenci ne mogli takoj prvega potolažiti svo- • jih najsilnejših upnikov, ne čudili bi se pa, 1
če bi nam državna uprava ne ponudila namesto plače v gotovini — prejemke in natura, n. pr. v popru, papriki ali šnofto-baku, kar bi bilo posebno ščegetajoče za demokratske uradnike in učitelje.
Vladna Mia se obeta po pors»is?.
Belgrad, 1. junija. (Izv.) Odkar se ministrski predsednik Nikola Pašič mudi na Ilidžah, je opažati, da so razmere med strankami vladne koalicije zelo napete. Vladni predlogi le s težavo dobe večino. Tako so radikalci za to, da se predlog proračuna znatno spremeni, ker niso sami pri njem dovolj intenzivno sodelovali. Pri demokratih obstoji močna struja, ki podpira stališče dr. Kumanudija glede zviša-
nja davkov. Položaj vlade pa je zelo omajan tudi radi afere pri Jadranski banki. Radikalni poslanci nameravajo spraviti zadevo pred forum Narodne skupščine in bodo zahtevali, da se minister dr. Gregor Žerjav in bivši minister Anton Kristan zagovarjata pred sodiščem. Vsa znamenja kažejo, da se po kraljevi poroki pripravlja v radikalno-demokratski koaliciji nova kriza.
PannsMfei za psisiita — se nml^ajo.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) V ministrskem svetu je včeraj finančni minister dr. Kumanudi poročal o dopisu bančne skupine Hollgarten, ki ponuja naši državi sedaj le 20 milijonov dolarjev in 2 milijona angleških funtov. Ta skupina je po svojem zastopniku izjavila, da zaradi odstopa Fon-dation Campany ne more več ponuditi. V ministrskem svetu je ta vest povzročila veliko začudenje.
Belgrad, 1. junija. Izv.) Včeraj je potekel rok, ki ga je vlada določila glede posojila. Dr. Kumanudi se je včeraj pogajal z zastopniki Bleerove in Holgatenove sku-
pine. Ker Holgatonova skupina še ni poslala svoje točne ponudbe, se ne bo naj-brže nič več vpoštevala. Verjetno pa je, da tudi Bleerova ponudba še ne bo sprejeta v prihodnjih dneh. — Častni konzul naše države v Anversu g. Antoinet je našo vlado obvestil, da svojo prvotno ponudbo posojila, ki se je glasila na 20 milijonov funtov šterlingov v denarju in 10 milijonov v materialu, zvišuje na 40 milijonov funtov šterlingov in sicer polovico v denarju in polovico v materialu. Pogoji, ki jih je postavil, so tajni.
Spor
Belgrad, 1. junija. (Izv.) Minister dr. Krstelj, ki se je vrnil iz Genove, je izjavil, da se je v pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo glede končne izvršitve rapallske pogodbe dosegel v vseh točkah sporazum med obema skupinama, in sicer na podlagi tozadevnega posredovalnega predloga angleškega minist. predsednika Lloyd Georgea, po katerem pripade Baroš Jugoslaviji, krog Zadra se potegne gospodarski pas, meje reške države pa določi šestčlenska jugoslovansko-italijanska mešana komisija. Sklenjena sta dva velika dogovora in 21 konvencij. Prvi dogovor govori o Zadru, Barošu in mejah reške
z Ifailfo.
države, drugi o izpraznitvi Sušaka in tretje cone, konvencije pa urejajo podrobnosti. Sporazuma še nista podpisana, marveč samo parafirana, vendar se bosta podpisala najbrže še pred kraljevo poroko.
Belgrad, 1. junija. (Izv.) O sporazumu, ki se je sklenil z Italijo, dr. Krstelj še vedno ni mogel sporočiti vladi, ker ministrski svet ni imel nobene seje. Ker se Pašič vrne 4. junija v Belgrad, se bo najbrže tudi tega dne šele vršila tozadevna seja. Kolikor se je izvedelo, ima naša vlada pravico, nekatere točke pogodbe odkloniti oziroma jih spremeniti, na kar bi se vršila nova pogajanja.
tnala antanta uUmmMms Ustzmm.
London, 31. maja. (Izv.) »Moming Post« doznava s poučene strani, da se prihodnje dni sklene med češkoslovaško in jugoslovansko vlado formalna zveza za precejšnjo vrsto let. Ta pakt bo dosedanji sporazum med obema državama pretvoril v veliko ožjo zvezo. Pričakuje se z vso gotovostjo, da se bo Romunija pridružila temu paktu. Ta konsolidacija male antante, v kolikor prihajata v poštev prvi dve imenovani državi, je uspeh genovske konference. Zakaj obe vladi sta uvideli, da
i sta njeni naziranji o mednarodnih proble-i mih popolnoma identični in da bo ožje so-; delovanje za oba naroda izredno koristno, j S tehnične strani je trenotno ta zveza f zunaj male antante, ki ji v nobenem po-: gledu ne nasprotuje. Kakor hitro pristopi k temu paktu tudi Romunija, postane iz : male antante trozveza. Ta nova zveza ima : zgolj obrambni značaj. Njena vodilna 1 misel je, da mora biti čuvarica miru v srednji Evropi in meja, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe.
PBsrEdaratei sfsi o linfelfani.
Z deželnim zakonom z dne 27. septembra 1911 dež. zak. št. 45, je bil uveljavljen za bivšo vojvodino Kranjsko zakon o občinskih posredovalnih uradih. Po večini vse občine so uvaževale dobrote tega zakona, le nekaj bolj trmoglavih, zlasti ondi, kjer so imeli kaj vpliva razni liberalni ad-vokatje, se je upiralo ustanovitvi te blagodejne institucije za ljudstvo, a manj blagodejne za advokatske žepe. Med najbolj trmoglavimi občinami je bila pa najnaprednejša kranjska občina — Ljubljana, deželno »stolno« mesto. Naravno, saj ima tu najbogatejšo žetev liberalni advokat, v čegar rokah je bila mestna občina In take je mestni občinski svet ljubljanski dosledno odklanjal ustanovitev prekoristnega posredovalnega urada. In odklanjal jo je tudi tedaj, ko je bil noveliran gori navedeni zakon in je bil § 1 tega zakona spremenjen 7. novim zakonom z dne 18. maja 1914, dež. zak. št. 20, ki je določil obligatorno (obvezno) ustanovitev, dočim se je po prvotnih določbah § 1 smatrala ustanovitev le za fakultativno (poljubno). Torej tudi zakonu se ni uklonil prejšnji občinski svet ljubljanski, dokler ni dobila v roke te korporacije večina sedaj protipostavno razpuščenega občinskega sveta, ki se ji ne more odrekati socialnega čuta in umevanja ljudskih potreb.
A važen je ravno v socialnem oziru zakon o posredovalnih uradih. Le škoda je, da ta zakon ravno prebivalstvo v Ljubljani tako malo pozna in komaj ve, da eksistira, dočim ga pozna po deželi vsakdo. Vae to vem iz lastne skušnje, ko sem moral nedavno nekemu ljubljanskemu inteligentu razkladati, kakšen namen ima ta zakon. Ker pa vem, da me bo Ljubljančan najbolje razumel, če mu opišem primer na praktičen način, zato evo ti takega primera! — Skregata se dve enako jezični ženski. Raz-žaljenje časti je tu. Razžaljena hiti in najame advokata. Advokat napravi tožbo, kilometer dolgo in navede nebroj prič. Pa tudi nasprotna stranka najame svojega advokata in — konec: ?. Razžaljena čast, ki po navadi ni vredna piškavega oreha, dobi svoje žalostno zadoščenje, a oba advokata se po pravici lahko smejeta, ker sta se obeh mošnjička zredila za par tisočakov. Kajti: ni dražjega na svetu nego jezik, ali če se vzame: najdražja reč na svetu je neumnost.
Rekel sem, da je važen zakon o posredovalnih uradih v socialnem oziru. Čujte torej dodatek k navedenemu primeru! — Zakon določa v § 28, da je posredovalni urad poklican vršiti spravne poizkuse v zadevah razžaljenja časti — izvzemši kazniva dejanja z vsebino tiskovine, in če je žalje-nec ali žalitelj aktivna vojaška ali orožn. oseba. — Dalje določa ravno ta paragraf, da se more pričeti postopanje radi prestopkov zoper varnost časti po §§487—497 kaz. zak. pri sodišču še le tedaj, ako je bil sprav-ni poizkus pri posredovalnem uradu brez-
Tone).
60
Poslovenil Peter
Roman, Spisal Bernhard Kellermann.
Mlakar.
Na poii k sobi, kjer je umirala njegova mala deklica, je zbral zadnje moči iz dna svojega srca. Bodril *e je, kličoč si v spomin vse strašne Irenulke svojega življenja, vse one nesrečnike, ki jih je dinamit razcefral in preluknjali kamenih drobci, onega, ki ga je pograbil Zamašnjak ter ga razmehčal ob steno... In ko je stopil Preko praga, je mislil: »Pomisli, kako si nekoč otipal ^atersonov obdrsani čevelj v zasuti skladi...«
Prišel je še pravočasno, da je doživel zadnje ugašajoče dihljaje svojega malega sladkega angelčka Zdravniki, strežnice in služinčad so stali v sobi, dekleta so	jokala	in celo	zdravniki so	imeli solze v očeh.
Toda	Allan je stal nemo	in brez solze v očesu.
»Misli, vsem vragom vkljub, na Patersonov obdrgnjeni čevelj in ne zgrudi se pred ljudmi.«
Cez dolgo večnost se je zdravnik ob posteljici vzpel 'n slišali so ga dihati. Allan je mislil, da bodo ljudje zapustili sobo, a so vsi ostali.
In stopil je k	posteljici ter	pogladil Edith po laseh.
Če	bi bil	sam, bi	bil rad še enkrat občutil njeno malo
ielo v svojih rokah, tako pa si ni več upal.
Odšel je.
Ko je stopal po stopnicah navzdol, je izbruhnil nad hiegovo glavo nenadoma glasen, javkajoč krik, toda v resnici je bilo vse iiho razen rahlega hlipanja.
Spodaj je naletel na strežnico. Obstala je, ker jc videla, da ji želi nekaj reči.
»Gospodična,« jc slednjič dejal z veliko muko.
»kdo ste?«
»Gospodična Evelin.«
»Gospodična Evelin,« je nadaljeval Allan, tuje, šepetaje, mehko je zvenel njegov glas, »prosil bi Vas za malo uslugo, jaz sam nočem, ne morem — rad bi shranil majhen koder las od svoje žene in otroka. Ali mi ga morete preskrbeti? Toda nihče ne sme vedeti. Ali mi obljubite?«
»Da, gospod Allan.« Videla je, da so se njegove oči zalile.
»Vse svoje življenje Vam bom hvaležen, gospodična Evelin.«
V temni sobi je sedeta na slolu postava, vitka žena, ki je rahlo ihtela ter tiščala svoj obraz v žepni robec. Ko je prišel mimo, je žena vstala, mu stegnila naproti svoje blede roke ter zašepetala:
»Allan — I«
Toda on je stopil mimo, in šele čez nekaj dni se je domislil, da je bila ta žena Ethel Lloyd.
Allan je stopil na vrt. Zdelo se mu je, da je postalo strašno mrzlo, globoka zima; tesno se je zavil v plašč. Nekaj časa je hodil po igrišču za tenis gorindol, nato stopil med mokrim grmičevjem k morju. Morje je lizalo in šumelo in enakomerno dihajoč metalo penaste ku-štravce čez mokri, gladki pesek.
Allan je pogledal preko grmičevja ter uprl svoj pogled v hišno sleme. Tam sta ležali. In pogledal je proti jugovzhodu čez morje. Tam spodaj so ležali drugi. Tam spodaj je ležal Hobby s skrčenimi prsli in vznak visečim vratom zadušenca.
Postajalo je vedno bolj mrzlo. Da, zdelo se je, da strašen mraz vleče z morja. Allan je bil čisto sam
led. Zmrzoval je. Njegove roke so otrdele kakor v največjem zimskem mrazu in njegovo lice je okorelo. Toda videl je razločno, da ni niti pesek zamrznil, aasi je škripalo, kakor bi drobil drobne ledpne kristale.
Allan je korakal eno uro po pesku gor in dol. Znočilo se je. Potem je šel čez poledeneli, zamrzli vrt ter stopil na cesto.
Andy, šofer, je spojil luči.
»Pelji me na postajo, Andyl Vozi počasi!« je dejal Allan ubito in hripavo ter stopil v voz.
Andy si je obrisal nos z rokavom in na njegovem licu so stale solze.
Allan se je zagrebel v plašč ter potegnil čepico globoko na obraz. »Čudno,« je mislil, »ko sem slišal o katastrofi, sem najprej pomislil na tunel in šele potem na ljudil« In zehalo se mu je. Bil je tako truden, da ni mogel premakniti roke.
človeški zid pa je stal kakor prej, kajti čakali so, da se povrnejo rešilni vlaki.
Nihče ni več kričal. Nihče ni vihtel pesti. Postal jim je pač podoben, nosil je enako bolečino. Ljudje so se sami od sebe umaknili, ko se je Allan peljal skoz nje ter izstopil. Nikoli še niso videli človeka tako bledega.
7.
Allan je stopil v mrzlo posvetovalnico na postaji, ki je služila sicer za čakalnico.
Na gradiščih ni bilo nobenega ceremonijela ne formalnosti. Nikomur ni padlo na misel, da bi se odkril ali se sploh kako dal motiti. Danes so pa v hipu umolknili razburjeni pogovori in oni, ki jih je bila irudnost vrgla na stol, so vstali.
stran z.
>Novi Cas«, dne 1. junija 1922.
Štev. 124.
uspešen. Stranke morajo torej v prvi vrsti pred posredovalni urad, in sodišče mora vsako ondi vloženo tožbo radi žaljenja časti (z izjemo preje omenjenih dveh slučajev) poslati popred posredovalnemu uradu zaradi spravnega poizkusa, preden razpiše razpravo.
Praksa kaže, da dosegajo ravno v stvareh kazenskih zadev radi žaljenja časti posredovalni uradi po deželi najlepše uspehe. Ali naj bo naša tako »napredna« Ljubljana v tem oziru bolj nazadnjaška nego kaka kmetska vas? V Ljubljani imamo posredovalni urad z načelnikom, ki bo neoporečno na svojem mestu. Še enkrat povdarjam: Posredovalni urad smatramo v današnjih razburljivih časih za eminentno socialno institucijo. Zato apeliramo na stranke brez razlike, naj jih ne vodi slepa strast dolgotrajnega in dragega tožarenja ter polnenja odvetniških žepov, ampak naj si rajše podajajo roke v spravo pred posredovalnim uradom. Pa tudi na odvetnike in njihov socialni čut moramo apelirati, da ne bodo po nepotrebnem strigli zapeljanih backov ali jih celo tirali v klavnico, da bi jih ondi drli.
K sklepu naj navedemo še, da morejo po § 11 sporne stranke skleniti pri posredovalnem uradu veljavne poravnave:
a) o denarnih terjatvah in o pravicah do premičnin;
b) v sporih o določitvi ali popravi mej nepremičnih posestev, ali o zemljiških služnostih ;
c) v sporih o služnosti stanovanja;
d) v sporih zaradi posesti.
Toliko našim ljubim, zlasti onim nevednim Ljubljančanom, ki jim je bil zakon o posredovalnem uradu španska vas.
Zagreb, 1. junija. (Izv.) Dunaj 257 (roba), Berlin 103, Budimpešta 35, Praga 548, London 1260—1268, Pariz 25.85 (roba), Ziirich 52.25—53.80, Newyork dolarji 277, ček 279.
Ziirich, 1. junija. (Izv.) Berlin 1.91, Holandsko 203.10, Newyork 522.27, London 23.27, Pariz 47.70, Italija 27.32, Praga 10.07, Pesta 0.64, Zagreb 1.86, Sofija 3.90, Varšava 0.14, Dunaj 0.0475, n. a. 0.04875.
Dunaj, 1. junija. (Izv.) Praga 218.50, Zagreb 39.25, Pesta 13.70, Varšava 2.84, Italija 590, Bukarešta 76, London 501, Ne\vyork 11225, Švica 2160, Berlin 41.625, Holandsko 4400.
Zefevičava Krivda.
Belgrad, 1. junija. (Izv.) Komisija za preiskavo afere generala Zečeviča je odpotovala v Sarajevo, da na licu mesta prouči zadevo. Sekcija bo odpotovala iz Sarajeva tudi v Mostar, Zeleniko, Kotor, Dubrovnik in v nekatera druga mesta Dalmacije in Bosne.
Po demale.
Belgrad, 1. junija. (Izv.) Pred nedavnim časom se je zgodila v skupščini afera, ki je ostala precej neopažena. Zakonodajni odbor je sprejel predlog glede zetske oblasti in stvar narodne skupščine bi bila, da ga odobri ali ne. Zakon je odrejal, da je sedež oblasti v Kološinu, kar pa ni bilo povolji poslancema Radoviču in Cubrovi-cu, ki sta intervenirala pri ministrstvu za notranje zadeve, da naj se zakon spremeni in naj bo sedež v Beramah. Dasiravno minister za notranje zadeve ni imel nobene pravice, je zakon spremenil in ga predložil zakonodajnemu odboru. Na seji, na kateri se je glasovalo o tem, pa so bili glasovi v razmerju 4 proti 4, vsled česar je predsednik Ljuba Jovanovič, ko je videl, da zakon ne bo sprejet, sejo prekinil in še do danes ni sklical druge, ker se v tej zadevi vladni poslanci niso zedinili.
ŠE EN NESPORAZUM.
Belgrad, 1. junija. (Izv.) Sinoči je fi-nančno-gospodarski komite ministrov razpravljal o zvišanju carine na izvozne predmete. Ker se po dolgi razpravi ni mogel doseči nikak sporazum, je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala v petek.
tPoMčnf dogodki.
+ Vadne stranke se še vedno pogajajo o novem volivnem zakonu. Vlada ima pred očmi en sam cilj: Kako že z volivnim zakonom samim omogočiti sedanji vladi go-j spodstvo še za naprej. Ker pa tvorijo koalicijo radikali in demokratje, ki bi drug drugega radi vtopili v žlici vode, se bodo »pogajali« še dolgo časa, preden bo zmes novega volivnega reda za državnozborske volitve končnoveljavno zagledala beli dan.
+ Stojan Protie je obiskal te dni Zagreb in se je dolgo razgovarjal s politiki krog dr. Trumbičeve »Slobodne Tribune«. Mislimo, da se je moral prepričati, da so se prečanski politiki tekom enega leta v marsičem znatno zradikalizirali.
+ Spor med Jugoslavijo in Bolgarijo radi makedonskih četašev. iz Belgrada poročajo, da bo minister za zunanje zadeve dr. Ninčic poslal antanti spomenico, v kateri bo opozoril evropske državnike, da bolgarska vlada pospešuje delo četašev v Makedoniji. Obenem bo poslal sofijski vladi noto, v kateri bo izražena odločna volja, da si bo Jugoslavija s silo zasigurala varnost ob drž. mejah, ako bolgarska vlada s svoje strani ne zatre vpadov bolgarskih četašev. — Jesenska mobilizacija in albanska avantura naj bosta belgrajskim gospodom v memento, da utegne postati prevroča kri usodepolnal
-f- Ne bo šlo! Liberalci snujejo s pomočjo in podporo mogočnih predstavite-Ijev sedanjega vladnega režima po celi Jugoslaviji organizacije jugofašistov, ki se imenujejo »Organizacije jugoslovanskih nacionalistov«, ali skrajšano »Or.-Ju.-Na.« (Or-junci.) Sedanja vladna koalicija je — kakor urbi et orbi razglašeno — državotvorna, vse, kar ne trobi v njen rog, je pro-tidržaven element. Zato je po pojmovanju te gospode nujno potrebno, da pri bližajočih se volitvah centralistična struja za vsako ceno zmaga. Vladnim mogotcem je dobro znano, da jih bo ljudstvo, ako mu bo zajamčena popolna svoboda, pri volitvah sodilo in obsodilo. Zato je treba na eni strani zverižiti volivni red tako, da bo vladnim strankam v korist, opoziciji pa v škodo. Na drugi plati pa je treba pripraviti nasilne bataljone. Te naj bi tvorili jugofa-šisti in Vranglovci. Javna tajnost je že, da ima jugofašizem v prvi vrsti cilj, s terorjem vsepovsod, zlasti pa pri bodočih volitvah ohraniti centralistično velesrbsko strujo na krmilu. Zato je razumljivo, zakaj minister za notranje zadeve ne mara nastopiti zoper motilce miru in reda v državi. Gospodi se hoče pretepov. Pri pretepih pa je nujno potrebno dvoje: Eden, ki je tako predrzen, da udari in eden, ki je tako neumen, da prvemu grbo drži. Bodočnost bo pokazala, da tisti, ki seje veter, žanje vihar. Odločilni činitelji naj bi se bili zavedli ob pravem času, da se otroci z ognjem ne smejo igrati.
+ Odveč pripovedovanje. »Nared priobčuje dolgovezen uvodnik, v katerem pove, da so »Or-junci« napreden element in da se jim hoče pretepov. To že vemo iz vse drugačnih virov. »Or-junci« pa priobčujejo v taistem »Narodu« dolg pojasnilen članek, naznanjajoč, kdo, kaj in zakaj ko. Čisto odveč! »Or-juncev« se hoče le gospodi, ki nujno rabi hlapcev in robskih duš, silno veliko takih duš, ker drugače so njihovi dnevi šteti. Živ krst jih ne reši. Sami so si skuhali močnik, sami naj se oparijo z njim. Kaj je »Orjuna«, nam je pa še predobro znano brez pojasnil stare tete iz Knafljeve ulice.
-f Separatisti. Črnogorec Kame-narovič, ravnatelj Jadranske banke je za-počel med vojno gonjo zoper Srba Nikolo Pasica, te dni pa se je spravil nad Slovenca dr. Žerjava. Tako piše današnje »Jutro«. Opozarjamo »Or-junce« na ta separatističen mentalitet, mogoče bi se tej gospodi dalo na kak način vliti v glavo prepričanje o »jugoslovenskem« vseobčem unitarizmu. Res, škandal, da sme v Jugoslaviji govoriti Črnogorec, ki ni ne Srb, ne Slovenec, ne Hrvat. Pri bankah se namreč neha celokupno demokratsko »ju-goslovenstvo«.
+ Nova vlada v Avstriji se je sestavila dne 30. maja po poročilih z Dunaja sledeče:
Zvezni kancelar: dr. Seipel, finance: Se-
gur, poljedelstvo: Buchinger, soc. skrbstvo: Schmitz, vojska: Vaugoin, promet: Odeh-nal, prosveta: dr. Schneider, vsi krščanski socialci. Dalje: notranje zadeve in kance-larjev namestnik: Frank, trgovina: Kraft, pravosodstvo: Waber, vsi velenemci. Zunanje zadeve: dr. Grimmberger, uradnik.
+ Rusko-italijanska trgovinska pogodba. Te dni se je v Genovi podpisala rusko-italijanska trgovinska pogodba, ki obsega te-le glavne točke:	Italijanski	državljani
smejo v Rusiji neovirano izvrševati razne obrti; med obema deželama velja pravica največje ugodnosti; Trst je za rusko blago prosta luka, Odesa pa za italijansko. • Po-' godba obsega vse sedanje sovjetske repub-| like in velja za dve leti, nakar se mora zo-; pet podaljšati.
2)nerat dogodki
— Katoliške organizacije in sv. oče. Povodom evharističnega kongresa je sveti oče sprejel generalni svet centralnega urada katoliških organizacij, izrazil nado, da se zedinijo katoličani vseh dežela in po-delil svoj blagoslov. Istotako je papež sprejel deputacijo mednarodnega katoliškega ženskega kongresa, ki se je te dni vršil v Rimu.
— Ugibanja o papežu. Pariška »Information« poroča iz Rima, da se sv. oče tekom poletja naseli na Castell Gandolfu, ki stoji 20 km izven Rima. Glasom garancijske postave uživa papež na tem gradu enake pravice kakor v Vatikanu.
— Za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji je odobrila centralna vlada na predlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev, kot obratni kapital v svrho nabave živil. Ubožnim slojem se bodo oddajala živila kolikor bo to mogoče po znižanih cenah, a izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom pokrajinske uprave, se bo čimprej izvedla. — Tako nam poroča g. Hribar.
■— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 14. do 20. maja t. I. dela 248 moških in 157 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 245 moških in 175 ženskih delovnih moči Posredovanj se je izvršilo 371. — Promet od 1. januarja do 20. maja 1922 izkazuje celotno 16.569 strank in sicer 7.975 delodajalcev in 8.594 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3079. — Dela iščejo: kovači, stavbni in strojni ključavničarji, peki, mlinarji, čevljarji, strojniki, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, trgovski so-trudniki, prodajalke,pisarniške moči, šivi-1 je, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke, itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, strojni in stavbni ključavničarji, mizarji, kolarji, zidarji, čevljarji, kleparji, žagarji, gozdni delavci, tapetniki, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Otvoritev telefonske centrale v Planini pri Rakeku. Pri pošti Planina pri Rakeku je bila dne 12. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Srbsko-pravoslavni škof Dositej se te dni zopet mudi v Pragi.
^— Pametna prepoved. Češkoslovaško naučno ministrstvo je pred kratkim prepovedalo vsako nabiranje denarnih prispevkov v šolah. Sedaj je to prepoved še poostrilo in opozorilo, da se v šolah ne smejo nabirati niti darovi za dijaške podporne fonde.
— Važen ruski izum. Iz Helsingforsa poročajo: »Ekonomičeskaja Žizn« je prinesla važno novico, da je ruski profesor Tur-ldn izumil nov način pridobivanja skoraj vseh barvil, ki so potrebna v industriji. Sovjetska vlada je kupila izum za ogromno vsoto 80 mil jard sovjetskih rubljev.
J£aša društva.
d Frančiškanska prosveta ima danes ob 8. uri zvečer sejo na porti.
d Seja načelstva Jugoslovanske strokovne zveze se vrši danes ob 6. uri zvečer v prostorih Stari trg 2-1. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
£jubljanski dogodki.
lj Naše trgovske šole. Razni Časopisi so pred kratkim javili, da se pouk na trgovskih šolah prav občutno skrči, ker vlada noče plačati g. profesorjem nadurnega , dela; to bo imelo za posledice, da učenci ; ne bodo dobili spričeval in bodo zgubili j celo šolsko leto. Po naših informacijah se j do danes v tej zadevi ni doseglo prav nič« Zato vabimo vse prizadete stariše, odgO" vorne varuhe, zastopnike trgovske zborni' ce in društva industrijcev ter narodne p«1 elance na sestanek, ki bo v četrtek dne \ junija t 1. ob 8. uri zvečer v gostilni »Novi svet«, Prešernova soba, da se pogovori®0 o nadaljnih korakih. — Sklicatelji.
lj Podporno društvo jugoslovanski!* akademikov priredi danes ob 8. uri zveČef v Mestnem domu poučno predavanje: »Po* men solnčenja za človeški zdravje s posebnim ozirom tuberkuloz o«. Predava g. dr. Volav' šek. Predavanje je javno in je vstop vsa' komur prost. — Odbor.
lj Organizacija javnih namešeencer-so; mišljenikov SLS ima danes ob pol 8. zvečer odborovo sejo v navadnih prostorih Stari trg 2-1. Program izredne važnosti.^ Predsednik.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V dobj od 21. do 27. maja se je rodilo v Ljubija®* 23 otrok (12 dečkov, il deklic). Umrlo j« v istem času 18 oseb (7 moških, 11 žensk): med temi 7 tujcev. Smrtni vzroki so bili' 7 jetika, 2 pljučnica, 1 možganska kap, J srčna hiba, 1 slučajna smrtna poškodba, ® drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izffl^ nalezljivih bolezni je bil prijavljen le 1 sl* čaj trebušnega legarja.
lj S kolesom za kolesom. V mestni pij' nami je bilo ukradeno Viljemu Grgurjevi^ kolo. Grgujevic je videl tatu, ki se je od' peljal z njegovim kolesom in se je takoj od' peljal z drugim kolesom za njim. Tat in nje' gov preganjalec sta dirkala drug za drugi® in v Streliški ulici je dohitel Grgujevic tatu, ga sunil z nogo, da je padel s kolesa in ves pobit po obrazu obležal. Vesel se j8 Grgurjevic nato s svojim kolesom odpelji po svojih opravkih. Tat pa se je počasi p? bral, vendar je še pravočasno ušel pravici-lj Predrznost Jugofašistov. Dvoji# dalmatinskih »Orjunašev« je 30. maja de' lala nasilje neki gospodični za Celdnoviffl gradom. Dcšlemu stražniku sta izjavil8' da smejo delati »Orjunaši«, kar hočejo. ^ Tivolskem drevoredu sta nato nahrulil* brez vzroka nekega mirnega gospoda-Stražnik ju je nato legitimiral in zapisal, a sta ga nasilneža opsovala, češ, da. nora biti policija pokorna jugofašistom. Tem ljudem bo res treba naviti ušesa.
Ij Tatvine. Parhorju Juliju, bančne®11 uradniku, kakor tudi drugim strankam ^ S. Gregorčičeve ul. 11 je bilo meseca maja ukradeno več obleke in perila s podstrešja v skupni vrednosti 2780 K. — Dne 30. Wa' ja pa je bilo ukradeno zidarju Josipu Lah11 iz Cerkvene ulice 5 obleke, čevljev in ge obleke v skupni vrednosti 11.400 kron-lj Dimnikarsko vprašanje v Mostah pred, sodiščem. 30. v. m. se je vršila pr^ okrajnim sodiščem razprava proti bivše©11 županu v Mostah — Josipu Oražmu. Toži1 ga je državni pravdnik, ker neki ovil* ometanje dimnikov in štedilnikov in bvt ska stranke proti dimnikarjem, ld izvrŠ«' jejo svoj posel. To ovadbo proti Oražmu j® bil vložil dimnikai-ski mojster Vaclav gelj. že preiskava, zlasti pa dokazovanj® na razpravi je ugotovilo, da je gerentsk* sosvet v Mostah dne 5. februarja letos konito sklenil, naj se ometanje dimniko^ in štedilnikov v Mostah vrši samo vsafc® tri mesece, ker ljudje dragih pristojbin zmorejo. Josip Oražem se je tega sklep« držal in je v svoji lastni kuhinji odkloni* vsakomesečno ometanje. Drugih strank $ hujskal. G. Oražem, ki ga je zagovarjal df* Adlešič, je bil oproščen. Pripominjamo Š®j da je gerentski sosvet ponovno prosil okrajno oblast, da iz tehtnih razlogov določi za Moste namesto Roglja drugeg3 dimnikarskega mojstra.
 -  ____________________________
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremža*< Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
I M '4 m « o « .> t* ta s* * «
ih ib • m * n t t i« i
Konsumenti!
Organizacija konsumentov je danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je
v LjuMjani, Kongresni trg 2.
Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic.
d. d. u UifiaURKI
 .............................».-'»»»...rr;«,......
Prometni zarod za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
ProniBtai mil za premog d. L v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
Naslov: