TRŽIČ LETNIK XVI.___ŠTEVILKA 9_SEPTEMBER 1976 OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA Smo ob koncu javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in v današnji številki Čevljarja bi želeli zaokrožiti kratke zapiske in izvlečke o novem zakonu, ki smo jih posredovali v nekaj zaporednih številkah našega glasila. V četrtem delu novi zakon opredeljuje načine in oblike odločanja, organe upravljanja in še posebej obravnava obveščanje delavcev, funkcijo samoupravne delavske kontrole, odgovornost za opravljanje samoupravljavskih funkcij, definira družbeni dogovor in samoupravni sporazum in v posebnem poglavju določa, kakšno je družbeno varstvo samoupravnih pravic. O najpomembnejših stvareh bomo delavci še naprej odločali z osebnim izjavljanjem. Tako novi zakon predvideva, da naj bi z referendumom odločali o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost, nadalje o smernicah oziroma elementih planov v vseh oblikah združenega dela in dogovor o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, o statutu temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela, o spremembah pri organiziranju temeljne organizacije, o združevanju dela in sredstev ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in še nekaterih stvareh, ki jih opredeljuje zakon. Ker bomo o najpomembnejših stvareh od- ločali z referendumom, se predvideva, da bo ne-kaj manj odločanja na zborih delavcev. S podpisom izjave, da sprejemamo posamezne sporazume, kar že teče v naši praksi, bomo še naprej sprejemali posamezne samoupravne akte. Odločanje prek delegatov in delegacij, ki ga je uzakonila že nova ustava pred dvema letoma in pol, je temeljna oblika posrednega odločanja. Za dobro delovanje delegatskega sistema na vseh ravneh je potrebno, da delegat zbira predloge, iniciative, mnenje delavcev, ki jih zastopa, usklajuje ta stališča z drugimi delegati, sprejema usklajene sklepe in o njih poroča delavcem, ki so ga izvolili za delegata. Delavski sveti pridobivajo na pomenu in so najpomembnejši samoupravni organi. V njih bomo delavci — delegati pretehtano odločali o zadevah, kot so: oblikovanje predloga statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter planov, poslovne politike, oblikovanju periodičnih in zaključnih računov, imenuje in razrešuje izvršilne poslovodne organe, določa program ukrepov, ki izvirajo iz programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Osnutek zakona še posebej poudarja sestavo delegatov delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, ki jih kandidira organizacija sindikata in naj odsevajo dejansko strukturo zaposlenih. Poslovodni organi imajo velike pristojnosti in hkrati tudi zaostrene odgovornosti lahko pa so in- dividualni ali kolektivni. Njihova glavna naloga pa je vodenje in usklajevanje delovnega procesa, ter izvrševanje samoupravno sprejetih sklepov. Brez objektivnega, pravočasnega, popolnega in celovitega obveščanja si ni moč zamisliti uspešnega samoupravljanja. Delavci lahko odločamo le, če stvari dobro poznamo, če so nam znani vsi faktorji, ki bistveno vplivajo na naše odločitve, zato zakon precej natančno opredeljuje in določa, kakšno naj bo obveščanje in kdo so njegovi nosilci. O funkciji samoupravne delavske kontrole je bilo v zadnjem obdobju največ govora, tako je celo ljubljanska TV konec avgusta predvajala desetminutno oddajo o tej temi iz našega kolektiva. Osnutek zakona predvideva tri oblike izvajanja te funkcije. Najprej se moramo zavedati, da smo vsi nosilci te funkcije, vendar na pravem mestu (recimo na zborih) lahko zahtevamo vsako pojasnilo, nikakor pa ne moremo zahtevati, da lahko dobimo vsakršne podatke kadar se le spomnimo. Funkcijo samoupravne delavske kontrole je potrebno vršiti organizirano. Delegati v samoupravnih in drugih telesih lahko vedno postavljajo delegatska vprašanja, zakon pa predvideva še ustanavljanje posebnega samoupravnega organa delavske kontrole, ki pa nima neke prvenstvene vloge, ampak je vzporeden organ vsem drugim organom upravljanja. Za opravljanje samoupravljavskih funkcij smo osebno odgovorni, zato ni vseeno, če ne sodelujemo na sestankih ali če si jih skušamo celo izogibati ali če kako drugače ne opravljamo svoje samoupravljavske dolžnosti, ki je tudi pravica, za katero se v zahodnem kapitalističnem svetu šele borijo. V vsakdanji praksi že sklepamo družbene dogovore in samoupravne sporazume, namesto zakonskega reševanja zadev. To je bolj demokratična oblika. Družbeni dogovor sklenejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije in drugi. K družbenemu dogovoru prostovoljno pristopamo in od njega z odpovednim rokom tudi odstopamo. Podobno je s samoupravnim sporazumom, ki se sklepa za razliko od družbenega dogovora: zlasti za združitev dela, sredstev in dela v različnih asociacijah združenega dela. Ob skalitvi samoupravnih odnosov zakon predvideva posebne ukrepe družbenega varstva, prav tako tudi za neodgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi. Ti ukrepi so lahko: odstavitev poslovodnega organa ali drugih vodilnih delavcev, razpustitev delavskega sveta ali drugih samoupravnih organov, imenovanje začasnega organa v organizaciji združenega dela. Za eventualne spore med delavci in organizacijo združenega dela začne postopek sindikalna organizacija, lahko tudi na lastno iniciativo. V petem delu zakon našteva, kakšne so kazni za kršitve zakonskih določil. Organizacija združenega dela je lahko kaznovana z do 1,000.000 din, odgovorna oseba pa do 30.000 dinarjev. V predhodnih in končnih določbah osnutek zakona ureja, kdaj stopa zakon v veljavo in druge pravne zadeve. Predvideva se, da bo zakon sprejet za dan republike, vendar nas že sedaj zavezuje, da ga v samoupravni praksi brez odlašanja začnemo uresničevati. Leto dni, ki ga daje zakon po sprejetju kot skrajni rok za njegovo popolno uveljavitev, ni dolga doba, zato bo potrebno pohiteti. Res je, da smo že do sedaj veliko storili in bili zato tudi pohvaljeni, vendar nas to ne sme uspavati. Naš napredek je zelo odvisen od naše samoupravne organiziranosti in politične zrelosti. Modna revija z modeli za najmlajše NOVI DELAVCI smunsi DBOVNI SKUPNOST Neposredno po kolektivnem dopustu se je naša delovna skupnost povečala za 39 članov, kajti toliko novih delavk in delavcev je z 2. avgustom 1976 združilo svoje delo v posameznih TOZD naše delovne organizacije. S tem dnem je naša delovna skupnost štela 2.754 članov, od katerih je bilo 551 članov zaposlenih v prodajalnah naše prodajne mreže širom po Jugoslaviji; 2.203 člani pa so bili zaposleni v TOZD v Tržiču in TOZD Trbovlje. Marsikdo si bo ob številu novosprejetih delavcev lahko zastavil vprašanje, če je tako povečanje števila zaposlenih opravičljivo in končno tudi, ali je v skladu s srednjeročnim planom razvoja naše delovne organizacije, katerega smo sprejemali na zborih delovnih ljudi v mesecu maju letošnjega leta. S tem planom smo namreč predvidevali, da v srednjeročnem obdobju 1976—1980 števila zaposlenih ne bomo bistveno povečali, v glavnem le za pokritje potreb, ki bodo nastajale z normalno fluktuacijo. Na osnovi planov razvoja TOZD in SSSS je predvideno, da bo stopnja rasti zaposlenosti v tem srednjeročnem obdobiu le 1,4%. Na zastavljeno vprašanje ob novosprejetih delavcih bom skušal odgovoriti s sledečo obrazložitvijo: že uvodoma lahko ugotovim, da so bili omenjeni sprejemi novih delavcev opravičljivi, kajti z njimi so bila pokrita prosta ali na novo ustanovljena delovna mesta, kar je bilo potrebno za zagotovitev normalnega izpolnjevanja proizvodnih nalog. Pripomniti moram, da je bilo 8 od novosprejetih že predhodno v štipendijskem ali učnem razmerju z našo delovno organizacijo, 2 pa sta se vrnila iz JLA. Novo sprejeti delavci so bili razporejeni po naslednjih oddelkih: — splošni sektor — 4 delavke — modelimica — 1 delavec — prodajno skladišče — 1 delavec — v sekalnico — 2 delavca — v šivalnico 511 in 512 — 5 delavcev — montažne oddelke — 9 delavcev — v mehanično delavnico — 1 delavec — v orodjarno — 6 delavcev TEDEN POŽARNE VARNOSTI Letos mineva 30 let gasilstva na Slovenskem v novi Jugoslaviji. Zato je to jubilejno leto bilo tudi kongresno leto. V mesecu juniju je bil 8. kongres gasilske zveze Slovenije v Novi Gorici. Na Kongresu so bile začrtane nove smeri gasilstva in požarne varnosti., zaščite in samozaščite. Nenehni vzpon gospodarstva, znanstveno tehnični napredek in stalno uvajanje novih tehnologij, prinašajo in povečujejo stopnjo ogroženosti zaradi požarov in zahtevajo neprestano skrb za ustrezne varnostne ukrepe. Ti ukrepi pa ne obvezujejo samo člane gasilce, temveč vse dejavnike, ki po svojem značaju dela lahko vplivajo na požarno preventivno dejavnost. Da bi bilo naše delo še uspešnejše, se bodo v bližnji prihodnosti ustanovile samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, ki naj bi usklajevale politiko požarnovarnostnega razvoja na samo upravni podlagi, pri čemer je vključeno tudi načelo samoobrambe in samozaščite pred elementarnimi in drugimi nesrečami. Zato je tudi v programu tedna požarne varnosti, ki bo v dneh od 26. septembra do 2. oktobra podan velik poudarek na poučevanju vseh ljudi, kako se je treba ravnati ob morebitni nesreči ali požaru v stanovanjih, kako in na kakšen način se reševati iz stanovanj višjih nadstropij, spoznavanju orodja in opreme gasilcev in še o čem. Če hočemo naše vrste ohraniti vsaj v takem številu, moramo stalno skrbeti za mladi naraščaj. Naloga tedna požarne varnosti je, da skuša mo vključiti v naše vrste čim več mladih, predvsem žensk; mladine. V našem kolektivu je deklet dovolj, zato bi biio prav, da bi ustanovili v tem tednu žensko desetino. Naslednja naloga gasilcev bo, da bomo v tem tednu imeli dnevne in nočne vaje po posameznih obratih, na katerih bomo poskušali prikazati tudi reševanje. Na teh vajah bodo sodelovali poleg gasilcev tudi drugi člani kolektiva. Izvedli bomo nekaj tečajev o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati za delavce skupnosti skupnih služb. Za ostale in za vodilne delavce pa so ti tečaji že bili izvršeni. Znanje, ki ga dobijo člani kolektiva na takih kratkih tečajih se je že nekajkrat pokazalo, kot zelo koristno. Še enkrat bi radi poudarili, da je bilo v zadnjem času v našem kolektivu več začetnih požarov, ki so bili povzročeni zaradi malomarnosti posameznikov. Vsi ti požari bi se lahko razširili in postali usodni s katastrofalnimi posledicami, če ne bi imeli na mestu ljudi, ki so znali uspešno ukrepati. Apeliramo na vse, da sooštujejo predpise o požarni varnosti in upoštevajo opozorilne napise o prepovedi kajenja na nedovoljenih mestih. Šavs Franc — v gumarno (nova barvarna) — 8 delavcev — v plastiko — 2 delavca Iz navedenih podatkov o razporeditvi novo sprejetih delavcev pa je razvidno, da tudi srednjeročni plan razvoja predvideva tako povečanje zlasti v novi barvami in orodjarni, v ostalih oddelkih pa so bila popolnjena prosta delovna mesta zaradi fluktuaci-je, ali pa doslej še niso bila zasedena. Glcdo nadaljnjega poslovanja menim, da moramo imeti za'izhodišče že omenjeni srednjeročni plan razvoja naše delovne organizacije in se vsi vsestransko prizadevati, vsak na svojem delovnem mestu, da bomo naloge sprejete s tem planom tudi uspešno izpolnjevali. V opredelitvi osnovnih ciljev srednjeročnega plana in pa v ugotovitvenih faktorjih, ki opredeljujejo možnosti tega razvoja namreč ugotavljamo, da bomo lahko ustvarili večjo materialno osnovo za gospodarjenje, pogoje za višje osebne dohodke in družbeni standard edino le z večjo produktivnostjo. Le-ta pa ne bo mogla biti pogojena s povečanjem števila zaposlenih, kajti ne samo za področje Tržiča, pač pa je za celo Gorenjsko značilno že desetletje visoka stopnja zaposlenosti vsega za delo sposobnega prebivalstva na osnovi česar so dokaj omejene možnosti tudi za širjenje proizvodnih kapacitet. Naša pri-zavedanja v nadaljnjem razvoju bodo morala biti usmerjena v stalno povečanje produktivnosti z nadaljnjim razvojem specializacije in uvajanjem moderne tehnologije, ker le tako bomo lahko trajno zagotovili hiter razvoj delovne organizacije kot celote in s tem ekonomsko varnost in napredek slehernega delavca. — člana naše delovne skupnosti. Marjan Markič OKREPLJENE DEJAVNOSTI Osnovne organizacije ZK v naši delovni organizaciji so po kolektivnem dopustu obravnavale v skladu z njihovimi delovnimi programi, gospodarske uspehe v prvih sedmih mesecih letos in jih zelo ugodno ocenile. Pri tem pa je bila izrečena kritika na nekaj neodgovornih delavcev, ki skušajo prikazati, da rezultati ne dosegajo pričakovanj, in da bi se morali bolje odrazit v osebnih dohodkih. Prav tu menimo komunisti, smo dosegli zelo visoke številke, saj je bil poprečni osebni dohodek 3.915,00 din kar je največ v panogi in tudi v občinskem merilu na vrhu gospodarskih dejavnosti. Zato gotovo ni razlogov za nezadovoljstvo. Tudi razponi med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki niso veliki, lahko bi rekli celo premajhni, saj včasih še negativno delujejo na zaposlovanje nujno po- trebnih strokovnjakov. Ugotovljeno je bilo, da smo se delno odmaknili od našega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, kjer je enotna lestvica za proizvodne in režijske službe s predpostavko, da je poprečna osebna ocena režijskih delavcev 105 in poprečna dosežena norma 110. Dejansko pa je bila poprečna osebna ocena 102 in poprečno doseganje norme preko 110, kar je logično zahtevalo korekcijo. Zato različni pritiski, da se ohrani prvotno razmerje resnično niso upravičeni. Kritično pa je treba oceniti, da se je tehnično že prej začela izvajati korekcija preden so jo sprejeli delavci na zborih. V analiziranju vzrokov za neizpolnitev predvidenega plana vpisa posojila za ceste smo komunisti ugotovili, da je bila akcija preslabo pripravljena in da zato nosijo odgovornost vse družbenopo- litične organizacije skupaj s strokovnimi službami in hkra. ti, da je bil izgovor vsakega posameznega delavca, ki je vpisal premalo ali sploh ni, rekoč da ni bil seznanjen, nesprejemljiv, saj je bilo o tej široki družbeni akciji veliko govora na vseh ravneh. Vsi bi se morali bolj zavedati, da mi proizvajamo z družbenimi sredstvi, da tudi mi dobivamo družbena posojila, zato bi bilo prav da se mi odzovemo družbi, ko pričakuje našo pomoč za našo skupno dobro. V prizadevanjih za stabilizacijo in večjo produktivnost so komunisti predlagali občinskemu komiteju ZK Tržič, da bi bila občinska partijska šola izven delovnega časa, saj ji že tako izostanki zaradi bolezni predstavljajo pereč problem pri organizaciji nemotene proizvodnje. Božidar Meglič Peko je bil 24. avgusta gostitelj posvetovanja združenja obutvene industrje. Združenje, ki mu je bilo doslej posvečeno premalo pozornosti, deluje že dve leti. V svojem sestavu ima posvetovalni kolegij in posebne komisije za usklajeno nabavo, proizvodnjo, kadrovsko politiko, prodajo in finance. Na posvetovanju so si zadali nalogo še naprej razvijati poslovno interesne skupnosti, predvsem pa premostiti razcep med predelovalci kož in proizvajalci obutve. NACISTIČNO UUE NAD NAŠIMI ROIAKI Vsi smo ogorčeni nad izvajanji neofaštičnih skupin v Avstriji, ki ne upoštevajo osnovnih človeških pravic in sklepov avstrijske vlade o preštevanju manjšine. S protestnega zborovanja smo zvezi sindikatov Jugoslavije, sekretariatu za zunanje zadeve in avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu poslali protestno pismo. Delavke in delavci tovarne obutve Peko iz Tržiča, zbrani na zborovanju, ostro protestiramo proti nasilju in stopnjevanju nasilja nacističnih sil v zadnjem času proti našima manjšinama v Avstriji. Zahtevamo, da se uresniči državna pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo in se tako omogoči svobodno življenje našim rojakom onstran Karavank, s tem pa se bodo normalizirali tudi odnosi med obema državama. Politični pritisk avstrijskega parlamenta in vlade, ki sta sprejela zakon o preštevanju manjšin, kot pogoj za uresničevanje državne pogodbe, ni sprejemljiv za našo državo kot sopod- pisnico in zato odločno podpiramo stališča naše vlade, ki ne popušča pri že dogovorjenih obveznostih. S tem se pridružujemo celotni naši jugoslovanski skupnosti, ki bo z vsemi možnimi sredstvi ščitila naše ljudi izven naših meja. Ogorčeni smo nad provokacijami Heimat-diensta in avstrijskih orožnikov, ki so tako surovo ravnali z našimi ljudmi na zborovanju v Škocjanu in drugih protimanjšinskih shodih. Kršenje osnovnih človekovih pravic po helsinški konferenci Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov je posmeh svetovni politiki popuščanja in celotni demokratični javnosti, in mi na tem mestu izjavljamo, da bomo vedno in z vso močjo podpirali težak boj naših bratov za njihove zakonite pravice. S tem se pridružujemo kolektivom in občanom širom Slovenije in Jugoslavije, ki prav tako odločno na zborovanjih izražajo svojo voljo in pripravljenost za dokončno ter pravično ureditev manjšinskega problema. OBISK PRI NAŠIH GRANIČARJIH NENEHNO NA STRAŽI 15. avgust je dan graničarjev — praznik neposrednih čuvarjev naših meja. Naši graničarji so tisti del JLA, ki v prvih vrstah branijo naše bratstvo in enotnost, socializem in neuvrščeno politiko. Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane POTOČAR je ob tej priliki poslal graničarskim enotam na kopnem in na morju čestitko, v kateri je poudarjeno, da letošnji praznik, dan graničarjev, slavijo v jubilejnem letu, ob 35-letnici vstaje naših narodov in narodnosti tudi z novimi uspehi, ki so jih dosegli pri budnem varovanju me ja naše samoupravne socialistične skupnosti. Tem čestitkam smo se pridružili tudi mi in jim izrekli ob priliki njihovega obiska v naši de- lovni organizaciji dne 13. avgusta. Ta dan so namreč po že ustaljeni navadi obiskali našo delovno organizacijo pripadniki graničarskih enot obeh karavl, ki sta na območju naše občine. Po ogledu proizvodnega procesa smo imeli v učilnici z njimi kra;-ši razgovor, v katerem so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in de- lovne organizacije. Na njihovo vabilo pa je delegacija naše DO obiskala karavlo »Ko-krškega odreda« na Ljubelju — nad katero ima naša delovna skupnost tudi pokroviteljstvo — na sam dan graničarjev 15. 8. Ob tej priliki je bil položen tudi venec k spo minski plošči graničarjev, Ji sta tragično preminula pred leti pod Zeleniškim plazom. V imenu naše DO je graničarje pozdravil in jim izrekel čestitko ob njihovem prazniku glavni direktor tovariš Janez Bedina, predsednik sindikalne organizacije Pavel Roblek pa je graničarje obvestil o darilu, ki jim ga daje naša DO, in sicer drese za njihovo nogometno moštvo. Karavlo so ob tej priliki obiskali še predstavniki SO Tržič in DPO, kakor tudi predstavniki KS Podljubelj, obmejne postaje Milice in carine I.iu-belj in TOZD »Kompas« Ljubelj. Gostitelji so za navzoče pripravili zakusko ob kateri je stekel sproščen razgovor o njihovem življenju in delu ter o naših skupnih problemih. V dneh pred samim praznikom pa se je zvrstilo vrsto športnih tekmovanj, v katerih je sodelovala zlasti organizacija ZSMS. Kot zaključek takozvanega športnega tedna pa je bilo srečanje mladine Podljubelja, graničarske karavle »Kokrški odred« Ljubelj in PEKO. Tako smo tudi letošnji praznik graničarjev proslavili dostojno. Vsako srečanje pa nas vzpodbuja k še tesnejšemu sodelovanju, kajti tudi tako sodelovanje je eden izmed elementov nadaljne krepitve vsesplošne obrambne sposobnosti in pripravljenosti naše domovine. Marjan Markič POSOJILO ZA CESTE Akcija vpisa posojila za obnovo in rekonstrukcijo cest v socialistični republiki Sloveniji se v naši delovni organizaciji nadaljuje. Najboljši odziv je bil v TOZD GUMOPLAST, kjer so predvideno vsoto obveze presegli za 3 odstotke. Najsalbši vpis imajo v TOZD POLIURETAN, kjer so vpisali šele 33 odstotkov obveze. V ostalih TOZD se procent vpisa gi-lje okoli 90 odstotkov. Pozabljamo, da smo vsi uporabniki naših cest in da bomo s posojilom pomagali hitreje rešiti probleme obnove in rekonstrukcije cest. Vožnja je varna le na dobri cesti. Dopisuj v Čevljarja! ŠUŠTARSKA NEDELJA V SLIKI IN BESEDI V okviru praznovanj šuštar-ske nedelje in v želji da se ohranijo stare šege in navade je bila v restavraciji Deteljica »frajšprehunga« za vajence iz naše delovne organizacije, ki so uspešno končali poklicne šole. Direktor Janez Bedina je pozdravil navzoče, uvodne besede pa je podal tov. Jože Rakovec in dejal: Spet je leto naokrog in spet praznuje Tržič svojo šuštar-sko nedeljo, ki bo — letos že osmič — privabila s svojimi prireditvami množice obiskovalcev. Dva dejavnika sta, ki bosta zvabila te množice v Tržič: potrošniška mrzlica, ki je tako značilna za človeka da- našnjega časa, pa tudi to, da temeljijo prireditve šuštarske nedelje na bogatem izročilu nekdaj tako živahnega obrtniškega Tržiča. Prav ohranjanje starega izročila in prenašanje tega izročila v novi čas je za sodobnega človeka še posebno privlačno in obisk krajev, ki niso že povsem izgubili nadiha starinskosti je še posebno mikaven. Tržič za tak nadih starinskosti še ni v škripcih. Med drugim je še tu ostal živ spomin na številne čevljarske delavnice katerih izdelki so slo- veli daleč po svetu in na temelju katerih je zrasla tudi današnja industrija obutve v Tržiču. Prav tako se je ohranil spomin na čevljarski ceh, njegova pravila in na navade članov šuštarskega ceha. Tako bodo v nedeljo — kot v nekdanjih časih, obiskovalci kupovali obutev na štantih, tako se bodo po opravljeni kupčiji poveselili na veselici s srečelovom in marsikje bodo postreženi s tržiškimi bržolami in drugimi dobrotami domače kuhinje. Leto je spet naokrog in spet je 12 vajencev tovarne obutve Peko končalo svojo učno dobo in se usposobilo za delo v tovarni vsak v svojem poklicu. Tudi za uspešen zaključek njihovega poklicnega usposabljanja je pripravila tovarna obutve Peko slovesnost v slogu nekdanje »fraj-šprehunge«. Še izpit pred izpitno komisijo, seveda ob navzočnosti predstojništva slavnega čevljarskega ceha in — s spričevalom — »lerpri-fom« — v rokah, šopkom na prsih si bodo smeli prvič prižgati viržinko ter zvrniti kozarček bržanske v znak, da niso več jungri, temveč polnopravni kseli. Od cehovskih časov do danes je seveda tudi proizvodnja obutve doživela in še doživlja korenite spremembe. Ročno delo so nadomestili in še nadomeščajo novi in novi stroji in končni izdelek ni zgolj izdelek para merljivih rok temveč proizvod številnih posameznih faz, ki jih usklajuje sodobna organizacija dela, naravne surovine so domala izpodrinile umetne snovi; celotno proizvodnjo usmerjajo nove tržne zakonitosti: predvsem pa so se spremenila delovna razmerja z novim pojmovanjem kolektivne odgovornosti. Predstojništvo slavnega ceha Tudi strokovno usposabljanje mladih proizvajalcev je steklo po povsem novih tirih. Vsa šola je bil svojčas mojster sam, ki so mu bili jungri prepuščeni na milost in nemi- lost, pri čemer so bili deležni več nemilosti kot milosti, bili izkoriščani od zore do mraka za vsa hišna opravila, tudi taka, ki s stroko niso imela nobene zveze, in bili prepuščeni nemočno mojstrovim samovoljnim vzgojnim prijemom. Zdaj se vajenec sam odloča po svojih nagnjenjih za svoj bodoči poklic in ves čas šolanja je deležen vsestranske pozornosti in pomoči tako v poklicni šoli kot v delavnici, da se bo čimbolje usposobil zanj in napredoval v njem. Tako bo — zavedajoč se, kaj vse je družba storila zanj — zavestno tudi družbi dajal po vseh svojih sposobnostih. V novih časih torej živimo in delamo, vendar ne bo prav nič narobe, če ob takem trenutku, kot je zaključek učne dobe, doživijo vajenci »fraj-šprehungo« po starem ceremonijah!. Poglejmo in prisluhnimo ji! Za mizo je sedela stroga cehovska komisija. Vajenci so prinesli svoje izdelke, komisija jih je ocenila in vsakemu zastavila nekaj vprašanj. Po uspešni preizkušnji so si smeli prižgati cigaro in popiti kozarec vina, ker so prestali učno dobo in si pridobili poklic: Marinka Vidrih, Anka Kersnik in Zdenka Gladek — ši-vailka zgornjih delov Janez Gregorc, Henrik Perko, Anton Kokalj, Darlko Kuhar in Marjan Ježek — orodjar; Marjan Slabe — nav.lačilec zgornjih delov; Stojan Verč — obratni električar; Mirko Jerala — strojni ključavničar; Milan Lukane — prodajalec obutvene stroike. Po slovesnem zaključku je mojster ceha Jože Gros čestital novim sodelavcem z besedami: Drage sodelavke in sodelavci! Wmä. msm me m mèmàa Modne revije si je ogledalo veliko obiskovalcev. Nastopala je manekenska skupina Majne Sevnik »Modni show« ŠUŠTARŠIČA NEDELJA V SLIKI IN BESEDI Razstava obutve PEKO v paviljonu NOB Tako, kot so se naši predniki veselili tega prijetnega dne, ko so postali pomočniki, smo tudi mi danes veseli, da je kolektiv Peka dobil nove strokovnjake. Za vaše prizadevanje v šoli in praktičnem pouku se vam zahvaljujem in čestitam. Pridobljeno znanje je temelj vašega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. To obdobje je prelomnica ob- likovanja vaše osebnosti. Ho sedaj je naša socialistična družba vlagala sredstva za vaše izobraževanje. Sedaj pa ste postali samostojni. Prepričan sem, da boste vestni in požrtvovalni sodelavci. Vaše nadaljnje delo bo krepilo vas, naš kolektiv in družbo kot celoto. Pridobljeno znanje In izkušnje, ki jih boste pridobili pri delu, prenašajte na naše vajence in sodelavce. Vsak dober strokovni delavec je ponosen na svoje delo in z zadovoljstvom opravlja postavljene naloge. Želim, da se v svojem delovnem okolju dobro počutite in krepite tovarištvo med sodelavci. V nedeljo 5. septembra je na šuštarskem sejmu prodajalo svoje izdelke 38 proizvajalcev obutve in usnjenih izdelkov. Na ta način je Tržič privabil nad 30.000 obiskovalcev, ki so se pripeljali v okoli 7000 osebnih avtomobilih in 48 avtobusih. Prodajalci naše obutve so prodali za 49 milijonov dinarjev čevljev, copat in škornjev. Trgo- vina za prodajo obutve B kvalitete v tovarni si je zmanjšala zalogo za okroglo 400 parov. Vsekakor lepa čistka prodajnih polic. Sejem v Tržiču je vedno dobro obiskan. Ne bi bilo napak razmisliti o ideji, da bi bilo več takih »razprodaj« — ne sicer šuštarskih nedelj — pa vendar. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — Ureja uredniški odbor: Dragica Bogataj, Slavko Hvalica, Milka Meglič, Nataša Meglič, Anton Simonič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar —- Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 3500 izvodih — Izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. 'šuštarski sejem« NAGRADNA KRIŽANKA mm 1 s £ * * r 1 k - & ■. i * ri II: fcà. ri. ■ J '!■?? :|t e • ; h m ähl ì /M0ČH0 RAZSTRELIVO BOMBAžUA TKAkllUA V PLATWEWI VEZAVI ZDMVMIK2A VEHERIČHE BOIEZMI IREUA TOMŠIČ DEJSTVA BREZ 0SM0VE 5TAR0GRŠKI KIPAR KMETIČ SILVA CECILIJA TIŠLER VIE lil PRIIMEK HRVAŠKEGA mžEVIAKA rlì 1?. STOL. JOKANJE EUAMOOE ČAS, KO STA DAM IM MOČ EUAKO DOLGA R SIABOUMIIOSI DUSEVRA ZAOSTALOST K EVROPSKI VELETOK OBER C AHA BERI .ČEVLJAR'1 ANA KLEMENČIČ IREUA ČARMAN POVERINA LISTINA PRISTAT ATEIZMA PLAHUTA UAÖA PREDUJEM, PREDPLAČILO VISEČA ULOV. VAJA DEL TENISKE ICRE 11 fc W.'-i H M Ki-1' 'j KDOR SE UKVARJA Z IHOVACIJO, IZUMITELJ 5MUČAR5KI LEMTERRAD LJUBELJEM 5KE5AH ČLOVEK SUROVIUA ZA ATOMSKO EKERQIJ0 KURIVO PitDOBLM 1/MOČVIRJU KEMIJSKI lAHKOATLET IKIPCOHG) lit POSEJALI PEL UJIVE E ELA PERKO FR. PISEC CCHARLES) DEHIDRACIJA ojuftuosr KRALJ ŽIVALI SMekčlov. ORGAUOV SEVERU! JELEN ROZMAN URŠKA STARO,, POKOPALIŠČE GROBIŠČE Čl* OTA, GOZDAR WEAVSM. (ATL. CLARKA O VRSTA P0VRTUIUE DUŠANKA ANDREJA? SOL OLIRE KlSLlklE DELAVSKA EUOTH05T KRAJ PRI LJUTOMERU PRIstaS UÜDIZM KRAJ POD 5WUOCORO SPL. JEZIK STARIH SRKOV 5L0VAU5KA B0GIU3A POMLADI UAGLAS, POUDAREK 1 KATI OMAN IME ITAL. IGRALKE RIBE T IMvo Tatije ZEMLJA KOT CELOTA IME PEVKE ŠTEF0K LJUBKOVAL. MOČ IME (EDVARD) SISTEM FRAUCOSKE BARVLIE TV 5 MEDMARO-DUI KLIC HA POMOČ ALICELA LESKOVEC DOTIK MREŽE PRI TCUISU MITOLOGIJA IME SMUČARJA MULEJA IUKAV SEVER.ČILU R VALUE SUOVI V ŽIVILIH KI ŠTEVMIK MIIEMKÄ TERAN,- TEKOČI HA PRI OCEJAUJU OZEK. PAS USU3A TIP 7EU5KE 5REDUJE ŠOLE FR.PRAWTIK cMiirmiM (JtAlJ BAPTISTE) .FEDRA' E ŽEU.IME E REŠITEV KRIŽANKE št. 8: Vodoravno: PASTA, MORIJA, OSPEN, APARAT, ŠTORE, RED, PE, TEK, IRI, EL, BIRO ZA, NIKELJ, PROJEKTIRANJE, PROTON, KI-NIKI, ALI, RODILA, ADO, ARAN, GS, ED, CIC, NISA, OBJEMEK, DOM, BRDO, TRK, LETALO, IVER, TISA, ALOA, OTEP, KITARISTKA, OSTALINA, ANICA, UMETNIK, KIC, TALES, TIR, EVI, ATA. Dobili smo 76 rešitev križanke. Žrebala je naša nova sodelavka — gradbeni tehnik v Biroju za projektiranje Jana Grohar.' Nagrade pa bomo razdelili takole: 80 din — Joži Štefe, odd. 512 60 din — Pavla Lombar, splošni sektor 40 din — Cilka Tišler, tehnični sektor 20 din — Anica Ožvald, splošni sektor 20 din —Joži Peteh, laboratorij Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1. 10. 1976. PRIŠLI V TOVARNO V splošni sektor: Irena šmi-tek, Darja Kavčič, Bogomira Radon, Bosa Bijelica; V modelirnico: Branko Dolčič; V prodajni sektor: Dejan Bučinel, Salko Puškarevič; V montažni oddelek 520: Ivanka Mlinarič, Janko Gričar, Slavka Torkar; V montažni oddelek 523: Franc Mohorič, Fani Švab, Janez Bohinec, Anton Lupša; V sekalnico 510: Ljudmila Podlipnik, Stanka Urbanc; V izdelovalnico zgornjih delov 511: Jožica Perko, Darja Frantar; V izdelovalnico zgornjih delov 512: Bojan Pikovnik, Dragica Lukunič, Metka Ostrelič, Marija Smolej; V montažni oddelek 521: Marjan Ovsenek; V montažni oddelek 522: Frančiška Hlepčar, Jelena Te-ropšič; V mehanično delavnico: Bojan Šparovec; V orodjarno: Mirko Jerala, Stojan Kolarič, Janez Gregorec, Henrik Perko, Anton Kokalj, Mirko Lončar; V gumarno: Justina Ahačič, Jana Kavčič, Saliha Mehmedovič, Vujo Tomovič, Slavko Liška, Radiša Matovič, Radomir Lovič, Slaviša Savčič, Ha-seda Džaferovič, Razi ja Beš-lagič, Zehida Cinac; V plastiko: Emil Kaplan, Dragutin Radašič; V izdelovalnico zgornjih delov 550: Hermina Omerzel; V PRODAJNO MREŽO Kranj I.: Vlasta Čebulj; Ljubljana I.: Judita Ogrin; Ljubljana III.: Ljudmila Kalan; Ptuj: Boža Mura j, Marija Čeh, Silva Cep, Marija Jerič; Koper: Nevenka Ugrin; Dubrovnik: Tonči Bušič; Split: Rosa Đula; Djakovo: Mara Ivančič; Beograd I.: Milomir Glavi-nič; ODŠLI IZ TOVARNE Poklicna rehabilitacij a : Ivanka Glavnik; Po pismenem sporazumu: Veljko Komadina, Nada Besednjak, Marija Koder, Boris šter, Dušan Premrl, Marija Zupančič, Janko Krsnik; Upokojitev: Vida Tilka; Po želji delavca: Jožica Kokalj, Leon Karamet, Zdenka Maceček, Frančiška Ferjanič; IZ PRODAJNE MREŽE Koper: Jovanka Krivokapič, Licia Tedeško; Ljubljana III.: Marija Solar; Tržič II.: Salko Puškarevič; Sisak: Goran Tuzlič; Skopje II.: Gordana Mišov-ska; Banja Luka: Karlo Ružela; NAŠI PETDESETLETNIKI Dobrin Franc — pomočnik samostojnega skladiščnika v sektorju nabave Jurjevčič Jože — revizor v prodajni mreži Jurkovič Marija — šivalka derbija z zapahom v šivalnici zgornjih delov 511 Jurkovič Slavka — šivalka podloge na golenico v šivalnici zgornjih delov 512 Meglič Slavka — izenačevalec zgornjega usnja (egaliziranje) v šivalnici zgornjih delov 512 Slapar Damjan — inštruktor za sekalce zgornjih delov v tehničnem sektorju Teran Venčeslava — šivalka okrasnega šiva — težje — v šivalnici zgornjih delov 512 21. septembra se bo srečal z Abrahamom dolgoletni član našega odbora Slavko Hvalica, direktor splošnega sektorja. Želimo mu predvsem zdravja in še dolgega sodelovanja. Uredniški odbor Pred skoraj četrt stoletja je prišel v našo delovno organizacijo SLAPAR DANČI, ki praznuje te dni 50 letnico. Ni jih dosti, ki ne bi poznali žilavega in vedno nasmejanega Dančija, vedno na poti od svojega delovnega mesta v TPD do prodaje, nabave, skladišč, montažnih oddelkov, sekalnic, kjer prenaša svoje bogate izkušnje na mlajši kader sekalcev. Vsi s katerimi prihaja v stik, ga poznamo kot marljivega delavca, doslednega do svojega dela, svojih sodelavcev in nadrejenih. S svojim optimizmom in humorjem je vedno pripravljen pozitivno vplivati na dobro vzdušje med sodelavci. Njegovi sodelavci v razvojno pripravljalnih službah, posebno pa v TPD, mu ob jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še na mnoga leta! DVA IUDHEIA Večkrat radi pišemo o gibanju prodaje, nabave, proizvodnje, finančnih rezultatih, spremljamo in primerja, mo, pomembni so nam uspehi. Vendar uspehi ne pridejo sami. Zanje je potrebno trdo delo in znanje, trud, ki ga vlagajo naši ljudje in prav o njih premalokrat spregovorimo, o naših prizadevnih ljudeh namreč. Tako se misel večkrat ustavi pri mojih starejših sodelavkah Metki Stritihovi in Mariji Košir v uvoznem oddelku, kjer sta najprej Metka in pokojni Filip Šarabon začela za našo delovno organizacijo novo dejavnost, ki je izrednega pomena za vsako večjo delovno organizacijo. S tem smo privarčevali ogromne več odstotne provizije, ki so jih dotlej pobirale za svoje usluge zunanje trgovinske organizacije za naše potrebe in pridobili smo na času, ki je v tem primeru gotovo še vrednejši kot privarčevani milijoni. Kmalu se jima je pridružila še Marija Košir in skupaj so sami vrsto let prizadevno delali in se učili v praksi, kajti ni bilo časa za seminarje ali druge oblike izobraževanja. Kasneje smo se pridružili še drugi sodelavci, kajti uvoz se je zaradi povečanja potreb proizvodnje in prodajnega programa močno povečal. V začetku prihodnjega leta bomo tako beležili že desetletnico uvozne dejavnosti. Do takrat bomo sklenili okrog 12.000 poslov, kar bo zelo lep uspeh. In prav ob tem vidimo prizadevno delo Metke Stritih in Marije Košir, ki imata v teh dneh zelo pomemben dogodek oziroma jubilej. Metka Stritih je izpolnila pogoje za upokojitev, medtem ko je Marija Košir praznovala petdesetletnico. Obema želimo, da bi še naprej pridno in vestno kot doslej pripravljali dokumente za uvoz in da bi se dobro počutili med svojimi sodelavci, predvsem pa da bi se lahko še bolj posvetili svojim najdražjim. Božidar Meglič VARNO DELO Vzporedno s tehničnim in materialnim razvojem dela je dosežen velik napredek tudi na področju varstva pri deiu. Še pred 150 leti so otroci od petega leta dalje delali po šestnajst ur dnevno, v težkih in za današnji čas neverjetnih delovnih pogojih. Kdor je postal delovni invalid, je bil prepuščen cesti. De'oda-jalca je zanimala le korist, ki jo je pričakoval od delavca. Z uvedbo prvih zakonov, ki so delavcu zagotavljali zdravljenje in odškodnino za začasno ali stalno nezmožnost do dela, so začeli delodajalci zgolj iz ekonomskih razlogov resneje gledati delovne nezgode. V današnji družbi dobiva varstvo pri delu posebno mesto. Motivi, ki nas vodijo k zmanjšanju nezgod na delu so humanitarni in ekonomski. Težko je prikazati osebno in družinsko počutje ponesrečenca. Vidnejša je ekonomska slika delovnih nezgod, čeprav je lahko varljiva. Strokovnjaki so izračunali, da predstavlja izplačilo odškodninskih zahtev in zdravljenje ponesrečenca le petino celotnih izgub, ki jih utrpi družba. Samo za Jugoslavijo pomeni to izgubo preko pet milijard dinarjev letno. Zakon določa, da se mora v delovnih organizacijah ustanoviti posebna služba, ki skrbi za strokovno varstvo pred delovnimi nezgodami. Poslužuje se sodobnih tehničnih, vzgojnih, socialnih in pravnih ukrepov. Za izvršitev tehničnih varnostnih ukrepov ta so v večini primerov potrebni večji denarni izdatki. Tipičen primer so naprave za preskrbo delovnih prostorov s svežim zrakom. Delovna storilnost je v pravih mikroklimat-skih razmerah večja, boljše počutje pa vpliva tudi na zmanjšanje delovnih nezgod. Pomembna je tudi varnostna vzgoja delavcev, saj je do stikrat vzrok za nezgode nepravilen pristop k delu. To še podkrepi podatek, da približno 80 % krivde za nezgode pade na človeka, ostalo na stroj in delovne naprave. Maja letos se je v obratu plastika pripetila težja delov- na nezgoda. Delavcu na horizontalnem stroju za brizganje plastičnih mas je začelo primanjkovati surove mase. Povzpel se je na stroj, da bi zamenjal filter. Da stroj ne bi miroval, je hotel na nepravilen način izvleči odlitke iz modela. Segel je z roko skozi režo pri varnostnih vratih na vrhu stroja, pri tem pa nevede sprožil gumb za zapiranje kalupa. Prišlo je do močnega stiska dlani in delavec je pri nezgodi izgubil dva prsta leve roke. Primer nas uči, da kljub ustreznim varnostnim napravam delo še ni varno, dokler se delavci ne zavedajo nevarnosti, ki se ji predajajo z nepravilnim in nevarnim pristopom k delu. Da bi bili delavci seznanjeni z nevarnostmi in da bi !ah-ko varno delali, morajo opravljati preizkuse znanja :z varstva pri delu. V minulih dneh so opravljali preizkuse delavci iz plastike in gumame. Večina je preizkuse uspešno opravila, nekateri pa jih bodo morah ponavljati. Bojan Rozman NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Od 1. aprila 1974 deluje Tr-žiška knjižnica (Trg svobode 18) kot organizacijska enota pri Zavodu za kulturo in izobraževanje. Je matična in opravlja svojo dejavnost v 12 naseljih. V vseh treh večjih urbanih središčih ima stalno lokacijo (v Tržiču — osrednja knjižnica IV. vrste, v Bistrici in Križah — izposojevališči VI. vrste), medtem ko devet krajev pokriva potujoča knjižnica. DELOVNI ČAS ZA BRALCE: Osrednji oddelek: vsak dan, razen sobote, od 8. do 19. ure (julija in avgusta od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure). Izposojevališči: Bistrica — svak ponedeljek od 17. do 19. ure Križe — vsako drugo sredo od 16. do 18. ure. Potujoča knjižnica: Lom — vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 9. ure v domu družbenih organizacij. Kovor in Podljubelj — vsak prvi ponedeljek v mesecu (Kovor od 16. do 17. ure pred osnovno šolo; Podljubelj od 17.30 do 18.30 v domu družbenih organizacij) Leše in Brezje: vsak prvi torek v mesecu (Leše od 16. do 17. ure v domu družbenih organizacij; Brezje od 17.30 do 18.30 v domu družbenih organizacij) Dolina in Jelendol: vsak prvi četrtek v mesecu (Dolina od 16. do 17. ure v osnovni šoli; Jelendol: od 17.30 do 18.30 v domu družbenih organizacij) Senično in Sebenje: vsak prvi petek v mesecu (Senično od 16. do 17. ure v domu družbenih organizacij; Sebenje od 17.30 do 18.30 v domu družbenih organizacij). Vsak zadnji četrtek v mesecu prireja Tržiška knjižnica URO PRAVLJIC v prostorih Kurnikove hiše (ob 17. uri). Pravljice so namenjene otrokom med 5. in 8. letom. NABAVNA POLITIKA knjižnice Kranj, Maribor, Ptuj, Novo mesto. Največji problem, ki tare Tržiško knijžnico, je pomanjkanje prostora. Pričakujemo preselitev v staro Bračičevo šolo, kjer bomo lahko odprli za Tržič tako zelo potrebno čitalnico, pa tudi pionirski in družboslovni oddelek. Dani Kunšič Tržiška knijžnica z nakupom ali z drugo obliko (darilo) skrbi, da dobi po vsaj en izvod nove knjige, če je interes večji pa praviloma do 5 izvodov. Poleg beletristike za odrasle in mladino posveča posebno skrb družboslovnim publikacijam. Obseg celotnega knjižnega sklada Tržiške knjižnice znaša 15789 knijg (vpisanih do 31. avgusta 1976). OBISK IN IZPOSOJILA V lanskem letu je Tržiška knjižnica zabeležila 14908 obiskovalcev. Le-ti so si izposodili 31.885 knjig, kar pomeni 2,51 izposojenih knjig na prebivalca. Vpisanih pa je v Tržiško knjižnico 3214 bralcev (do 30. avgusta 1976). Dijakom in študentom omogočamo izposojo strokovnih knjig (zlasti tistih, ki jih sicer ni mogoče dobiti ali pa so predrage) preko svoje mreže NUK Ljubljana, študijske RDEČI CVET V roki držim nežen rdeči cvet, gledam ga, kako veni. Rad bi podaril ti, ta, rdeči cvet, toda tebi ni za cvet, ni ti za srce. Rdeči cvet veni, poveša glavico, vidi mojo bolečino, vidi, da ne maraš me ti. Ta, mali rdeči cvet veni, kot v srcu mojem veneš ti, Zgublja se slika tvoja, ostaja le bolečina. Žika V torek, 7. septembra, smo se na kovorskem pokopališču zadnjič poslovili od naše upokojenke Ivanke Valjavec. Ivanka je bila sodelavka Petra Kozine, ker je prišla v Peko že leta 1912 in tu ostala do upokojitve leta 1950. DOBER KOLEKTIV — ZAGOTOVLJEN USPEH BEOGRAD I — NAJBOLJŠI PROMET Naša poslovalnica Beograd I v ulici Maršala Tita 17 je po prometu uvrščena v I. grupo. Ima 76 m2 površine od tega 65 m2 prodajne. Kolektiv poslovalnice, ki ga sestavljajo poslovodja čkonjevič Ljubiša in pomočniki: Bovan živadin-ka, Divič Olga, Dimitrij evič Stanko, Hihajlovski Zvezdana, Mijatovič Sofija, Milutinovič Milan, Ognjenovič Zora, Simič Lidija, Stevanovič Milan, Tomasovič Radmilo, Nešič Radoje, žunič Milenko, Tmčič Miodrag, Glavinovič Milomir, je v I. polletju letošnjega leta dosegel najboljši promet na zaposlenega. Za razgovor sem prosila poslovodjo Ljubiša. Čevljar: Vaša poslovalnica je v I. polletju letošnjega leta dosegla najboljši promet na zaposlenega, kako vam je to uspelo? Ljubiša: Prodajali smo odlične modele, se pravi da smo imeli srečno roko pri izbiri kolekcije, dobava je bila v redu, pogosto in v pravem času smo menjavali izložbe in jih primemo aranžirali, ze- Kolektiv poslovalnice Beograd I Ljubiša Čkonjevič lo dobro sodelujemo s prodajno službo v delovni organizaciji. Čevljar: Koliko časa ste že poslovodja, kako ste startali in kako se počutite kot »as« pri Peku? Ljubiša: Poslovodja sem štiri leta. Ves čas imam zelo dobre sodelavce. Pravzaprav se tudi pred štirimi leti, ko sem prišel nisem počutil »nov«, ker me je kolektiv zelo lepo sprejel. Prepričan sem, da je za vsakega posameznika zelo važno kako se počuti v tistih prvih dneh. Pri starejših kolegih in sodelavcih v poslovalnicah v Beogradu pa sem si nabiral izkušnje. Ne recite mi, da sem »as«, to je zasluga vsega kolektiva. Vsi smo delali, kar smo najbolje mogli. Čevljar: Prodajni prostor v vaši poslovalnici ni velik, ali ustreza prometu? Ljubiša: Poslovalnica je premajhna. Zelo smo na tesnem. V prihodnjem letu se predvideva adaptacija in razširitev. Locirana pa je na dobrem mestu. Čevljar: Beograd je močno tržišče. Se kupci razlikujejo od kupcev na primer v Ljubljani? Ljubiša: Prilagajamo se potrošnikom, ki pa nimajo izrazitih posebnosti. Mogoče je samo to, da potuje skozi Beograd več turistov. Gremo v korak z modo. V naši kolekciji je toliko vsakovrstnih modelov, da lahko prav vsak izbere nekaj zase. za odrasle in otroke. Prepričan sem, da tudi ostali poslovodje, ki ne sodelujejo pri izbiri ne bodo nasprotovali na- ši izbiri. Trudimo se, da bi izbrali najboljše in najlepše. Kolekcija pa je zares izdelana tako kot je treba. Čevljar: Danes izbirate kolekcijo pomlad-poletje 1977, kakšna je vaša ocena? Ljubiša: Kolekcija je zelo dobro pripravljena. Imamo zelo veliko izbiro, želimo ja skrčiti, da ne bi šli preveč v širino. Mislim, da bo lahka za naročanje, ker je zares dovolj lepih in praktičnih modelov DOBRO JE VEDETI Nevarnost pri hlajenju pijač z ogljikovo kislino: Pijače, kot so npr. kisla voda, sifon, mešanica s sifonom, lahko povzroče nesrečo, če jih denemo v zaprtih steklenicah v zmrzovalnik hladilnika ali hladilno skrinjo, da bi se prej ohladile. Nagla sprememba temeperature povzroči eksplozijo. Zato hladimo te pijače le na polici, ki je montirana na vratih hladilnika. Tamkajšnja temperatura je ravno pravšnja. Eksplozijo pa lahko povzroči tudi naglo odtajanje zmrznjene vsebine steklenice s pijačo, ki vsebuje ogljikovo kislino, ali pa daljše ogrevanje, če so npr. steklenice s tako pijačo izpostavljene vročemu soncu ali stoje blizu peči.