Leto LXX Stev. 282 i V Ljubljani, v nedeljo, B: decembra I942-XXI Spe31zlon« b aMteaBaetfo postale D r .rngn Poitoloa plačan« » Jotovtal rttZZO WB! L U.OU Naročnin« meaečno 18 Lir, ca tnozem« •tvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. £«k. rai. Ljubljana 10.650 ea naročnino la 10.349 ea inserat«. Podružnica! Novo mecto. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in fujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. VENEC Izbija viak dan zjutraj raze« p onedeljka ia dneva po praznik«. ■ Uradnlltvo I« apravat Kopitarjeva 6, Lfabljana. g g Radazlon«, AmmlnlttrazlonM Kopitarja?« 4, Lablaam. [ i Talclon 4001-4005. Abbonamantl; M*«« 18 Llr«| Eatero, me* M 20 Ur«, bdition« domenlca. anno 34 Lir«, tatero 50 Ur«. C. C. Ki Lubiana 10.650 per tU abbo-aamentli 10.349 p«z le inserzloni. Piliti«!. Novo me* t«. Concessionarla esclnslva per la pnEbllciti dl prorenlenza italiana ed esteta: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 924 Važna postojanka zavzeta v Tunisu Sovražnik je zgubil nad 100 mehaniziranih sredstev in 23 letal Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V C i r e n a j k i topniški dvoboji. Trdi boji so se nadaljevali v t u n i š k i pokrajini, kjer so osne čete po večdnevnem boju naskočile in zavzele neko cesto in železniško kri-oišče velike taktične važnosti. Sovražnik je imel velikanske izgube v ljudeh in gradivu. Zmagoviti nastop so podprli močni oddelki bombnikov in strmoglavcev. « Druge mogočne letalske skupine so večkrat napadle topniške postojanke in zbirališča čet ter tankov in uničile ali hudo poškodovale nad sto mehaniziranih sredstev. Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so tudi ponovili nočne bombne napade na pristanišče v Boni, kjer je bila ena ladja zadeta in je eksplodirala. mnogo drugih pa je bilo zažganih. Nemški lovci so zbili 23 letal, dve pa protiletalsko topništvo na tuniški obali; neki pilot, severnoameriški kapitan, je bil ujet. Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla kratek silovit napad na Napoli, kamor so prišla tik za našimi letali, ki so se vrnila iz nekega nastopa v Tunisu. Znatna je škoda in številne so žrtve med civilnim prebivalstvom: mrtvih je 159, ranjenih pa 358. Eno angleško štirimotorno letalo, ki ga je zadela protiletalsfia obramba, je goreče treščilo v zaliv. Tudi v okolici Cosenze je bilo spuščenih nekaj bomb, ki so poškodovale nekaj civilnih zgradb. Obsežno poročilo tajnika stranke Vidussonija Na seji državnega vodstva je tajnik stranke poročal o delu in sili fašistovske stranke v času preskušnje pred končno zmago Rim, 5. decembra. AS. Izvleček iz poročila, ki ga je pri zadnji seji državnega vodstva fašistovske stranke pod Ducejevim predsedstvom bral tajnik stranke: Medtem ko divjajo na različnih bojiščih hude bitke, čutijo rodbine bojevnikov v stvarni obliki znamenje fašistovske vzajemnosti, ki po številnih pobudah sega do povsod, od hiše v velikem mestu do podeželske koče. Brez prestan-ka se fašisti vseh stopenj izkazujejo, da bi ukrepi, ki ste jih dali vi za ljudski blagor, imeli zaželeni uspeh. Pot socialnega napredka se nadaljuje v ritmu, ki ste ga vi navzlic vojnemu času izvolili pospešiti in ki nas po vaši zaslugi postavlja na čelo vseh narodov na področju stanovske vzajemnosti. Po krajih, podvrženih nasprotnikovim letalskim napndom, se je stroj stranke spravil v gibanje takoj in je po svojih organih dal čutiti, kako blizu je ljudstvo in s kakšno ganljivo prizadevnostjo zna najti boljšo in stvarnejšo pot, da bi bil kos malim in velikim potrebam sedanje ure. V okviru federacij in na področju določenih nalog so se dostojanstveniki, fašisti, fp-šistovske žene, vseučilski ter najmanjši iz. GIL-a vsi pohvalno izkazali in so pripravljeni izkazovati se še, ne da bi štedili s silami ter so pripravljeni, da vedro sprejmejo nase sleherno tveganje. Mobilizacija sredstev in ljudi je bila popoln« in celotna. Potrebščine za jedilnice, za spalnice, za zdravniško pomoč, prostori za zasilna bivališča itd., vse je bilo pripravljeno naglo in pametno; na področju skrbstva in pomoči pa so dostojanstveniki in pro«taki tekmovali pri dajanju svoje bratovske ter pogosto junar Nemci napadajo pri Tuapseju Sovjetski napadi na vzhodnem Kavkazu ter med Volgo in Donom so bili razbiti — Sovražnik je imel velike izgube v ljudeh in gradivu Hitlerjev glavni stan, B. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na odseku pri Tuapseju so nemške čete nepričakovano napadle in dosegle kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram novo ozemlje ter zaplenile lahko in težko pehotno orožje. Močni sovjetski napadi v vzhodnem Kavkazu so se spet razbili s hudimi izgubami ob trdovratnem odboru nemških in rumunskih čet. Nastopi hitrih oddelkov severno od Tereka so se nadaljevali. Privedenih je bilo 1000 ujetnikov. V K a 1 m i š k a stepo jo bil izveden nov vdor in pri tem razdejano oporišče z delavnico za oklepna vozila. Med Volgo in Donom so Sovjeti tndi 4. decembra napadali z močnimi oklepnimi silami. 75 oklepnih vozil je bilo uničenih, 13 pa onesposobljenih, razen tega pa je imel sovražnik hude izgube v težkem orožju. Močan lastni napad je razbil sovražnikove oklepne in konjeniške sile, pri čemer je bilo privedenih 2000 ujetnikov in ie 14 topov kot plen. Izvidniško delovanje italijanskih in madžarskih oddelkov na donskem bojišču je dalo važne uspehe v poizvedovanju. Sgor med Anglijo in Ameriko Berlin, 5. dec. AS. Poveljnik angleško-ameri-ških čet v Afriki, general Ei6enhower, je pozdravil izdajalca Darlana kot državnega načelnika severne Afrike. S tem se je potrdilo, kar 6e je odkrilo že Bred dvema dnevoma, namreč, da je bil admiral larlan praktično imenovan za Rooseveltovega namestnika na črni celini. V tem končno ni nič čudnega in presenetljivega. Edino, kar je čudno in presenetljivo vsaj v nekem pogledu — pripominjajo tukajšnji listi — je to, da je angleška vlada dala vedeti, da ne more priznati tega imenovanja, ker se London po Edenovih besedah ne more obvezovati za to, kar je Darlan storil ali kar dela. Očividno je, da smo pri tem priča neizpodbitnega dokaza za trenje med Anglijo in Ameriko. Kdo bo na koncu zmagal? Gotovo je. pravi ironično »Lo: kalanzeiger«, da bo imela večji glas Amerika. Ni bilo zaman zmagoslavno sporočeno, da je bila na strehi velikega newyorškega nebotičnika nameščena največja sirena na svetu, da bi meščani lahko slišali alarm tudi med hruščem cestnega prometa. Edemi torej ne preostane drugega, kakor da si da narediti največji zvočnik na svetu. Rušija brez ameriške pomoči Stockholm, 5. dec. AS. Namesto da bi bile sovjetske 6krbi zmanjšane, 60 6e še povečale, ker anglosaški zavezniki ne pošiljajo Sovjetski Rusiji vojne pomoči navzlic slovesnim obljubam, vztrajnim zahtevam in ruskim protestom. Resnica je, da so 6e z izkrcanjem v Severni Afriki težave Severne Amerike nadvse pomnožile. Kakor jjoroča »Balti-more Post«, 6e je severnoameriški kongres na svojem zadnjem zasedanju pečal z vprašanjem ]>oši-ljanja pomoči. Kongres je dolgo razpravljal, pa ne o pomoči za Sovjete, marveč o dobavah, ki jih je treba nujno spraviti do ameriških čet, izkrcanih v Severni Afriki. Neki senator je izrecno izjavil: >Mi 6mo prepeljali v Afriko 6vojo armado in jo moramo zdaj vzdrževati ter ji dajati, kar potrebuje. Zato ne moremo pošiljati pomoči v Sovjetsko Rusijo. Neki drugi senator ni bil nič manj jasen. Rekel je: »Mi imamo svojo armado v Severni Afriki. Bil bi največji greh v zgodovini, če ne bi mislili na preskrbo te armade s potrebnim vojnim gradivom, zato pa ne moremo pošiljati drugim svojega vojnega gradiva.« Na prostoru med Kalininom in Ilmen-skim jezerom je prišlo tudi včeraj do hudih sovražnikovih napadov, ki so jih podpirale posebno močne sile topništva, oklepnega orožja in letalstva. 104 oklepna vozila so bila deloma uničena, 6 letal pa so sestrelili oddelki kopne vojske. V obrambnih bojih zadnjih dni je nničila samo 68. pehotna divizija 169 oklepnih voz. Letalstvo je obstreljevalo sovražnikove izhodiščne postojanke ter kolone na pohodu. Letalski oddelki so sestrelili brez lastnih izgub 58 sovražnih letal, poljsko topništvo pa je zrušilo še 3 nadaljnja. Na severnem odsekn vzhodnega bojišča je bilo pri nnraščajočem bojnem delovanju razdejanih 84 bojnih postojank in bunkerjev. V Tunisu so v teku hude borbe. Važno cestno in železniško križišče je bilo po več-dnevnfh bojih zavzeto v naskoku. Pri tem so bile skoraj popolnoma uničene močne ameriške sile, ki so tvoril? prednje oddelke in imele naloge, skrbeti za kritje napredovanja proti Tunisu. Sovražnik je imel velike izgube v ljudeh in gradivu. Močni oddelki letalstva vseh vrst so uspešno posegali v borbe na kopnem. Pri tem so bile ponovno napadene artilerijske postojanke in zbirališča čet ter motornih vozil, pri čemer je bilo nad 100 vozil uničenih. Poleg tega so nemške in italijanske letalske sil« učinkovito napadale pristanišče v Boni. Ena prevozna ladja je bila hudo zadeta, številne druge pa so gorele. Nemški lovci so sestrelili 23, protiletalske baterije v Tunisu pa še 2 sovražni letali. Pogrešanih je 5 Iastniih letal. Nad obalo zasedenega zapadn"ga ozemlja je izgubilo angleško letalstvo 6 letal ške pomoči. Medlem ko se z vsemi sredstvi pospešuje odhod žensk in otrok iz bolj ogroženih središč v manj ogrožene kraje, l>o fašist navzlic grozeči nevarnosti ostal na svojem sedežu ter bo na razjKilago svojemu predstojniku za naloge, ki so mu določene in pripravljen, da bo v trenutku sovražnikovega nastopa zavzel svoje mesto »vojaka v vojni črti« z vso svojo častjo, vsem svojim pogumom in z vso svojo vero. Na seji državnega vodstva 13. avgusta sem imel priliko podrobno poročati o delu bojevniških uradov. Zdaj lahko točneje povem, da je njihovo delo doživelo zelo znaten zagon, bodi«i na pobudo iz središča, bodisi po poživitvi dela v zunanjih predelih. Različne zvezo ženskih fašijev so nudile gostoljubje 11.800 sorodnikom, ki so prišli obiskat ranjenre ali hudo bolne. Živa je bila pomoč tistim, ki smo jih izselili iz Severne Alrike, ter onim, ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Vso pohvalo zasluži pogumno in neutrudljivo delo, ki ga opravljajo fašistovske ženo po mestih, nedavno poškodovanih po letalskih napadih, na korist prizadetim. Za ojačenje in preureditev organizacij, ki so odvisne od stranke, so bili nanovo urejeni uradi vrhovnega poveljstva GIL-a. Tem so bile po Vaših smernicah določene točne naloge, ki naj v popolnem soglasju s sedanjim trenutkom postavijo živo silo, katero zastopa mladina, na razpolago duhovnim organizacijskim in vojaškim zahtevam naroda v vojni. Na politično pripravo mladine, kar predstavlja osrednjo nalogo GIL-a, smo poskrbeli z uveljavitvijo zelo obsežnega programa za vsestransko delo, ki vsebuje kulturna predavanja, izdajanje brošur in listov, ustanavljanje knjižnic, radijske oddaje, Ludi Juveniles. Podporno delovanje smo pomnožili do skrajne meje. Zvest Vaši zapovedi, Dure, naj gre med ljudstvo, je GIL raztegnil in ojačil svoje delovanje na tem zelo kočljivem področju, o čemer pričajo podatki glede šolskih kuhinj in počitniških kolonij. V teh jo lani bilo 1,818.688 otrok. Nič manjša skrb ni bila posvečena telesni vzgoji ter športnim in telovadnim prireditvam navzlic težavam. Pred-v^jaških vaj se je udeleževalo 1,420.405 mladcev iz letnikov, ki so bili na naboru. Prirejenih je bilo 5560 tečajev za specializacijo in so bila izvedena taborjenja za mornarske, letalske in padalske pripravnike ter pripravnike za motorizacijo. Pri njih je sodelovalo 3000 organizirancev. Z ustanovitvijo Evropske mladinsko zveze se jo izpopolnila oblika za tesnejše in plodnojSe sodelovanje s tujimi mladinskimi organizacijami. _ Pri določanju delovnega načrta za XXI. leto 6i je GILL zastavil nalogo, da bo napel vse sile za ojačenje notranje fronle in za poglobitev duhovne in bojevniške priprave pri mladini. Vse sile in vse ljudi je treba vpreči v premagovanje najhujše preskušnje, ki bo lašistovski Italiji dala zmagovit mir, Z novo ureditvijo vodstva bo delovanje v XXI. letu neposrednejše in bolj živo. V GUF-u je zdaj vpisanih 122.3S2 vseučiliščnikov ter 30.514 vseučiliščnic. Do danes je pod orožjem 72.455 mladcev, od katerih je večina — 75 odstotkov — v oddelkih, razporejenih po raznih bojiščih. Vedenje teh mladcev, ki izpolnjujejo svojo dolžnost v popolni zavesti in v popolni skladnosti z duhovno in politično .vzgojo novih rodov, predstavlja najodličnejši ponos za njihovo organizacijo, ki je po pravici pred kratkim povedala vsemu narodu, kakšen je 6lavni seznam žrtev laši-6tovskih vseučiliščnikov v treh vojnah, ki 60 sc bile v znamenju snopa. Stranka je potem pokazala svoje živo tovarl-ško zanimanje za nameščenske sloje, od najvišjih do najnižjih ter ojačila in naredila bolj zaupljive odnošaje i odvisnimi združenji: javnih nameščencev, učiteljev, železničarjev, poštarjev, uslužbencev, državnih podjetij. Molčeče delo teh zvestih služabnikov države, katerih domoljubje, disciplina, požrtvovalnost in delavnost so nedvomno zelo pomembni za odpor na notranji Ironti, zasluži najobsežnejše priznanje. Vedno nagleje, z nespremenljivo in neupogljivo strogostjo ter z enakim čutom za uvidevnost in nepristranost se nadaljuje čiščenje med članstvom stranke, po navodilih, ki 6te jih Vi, Duce, dali v poročilu dne 26. maja o doseženih uspehih, lahko 6odimo, da so zadovoljivi, tudi zaradi ugodnih pretresov, ki so jih imeli na zdrave sile, ki živo delujejo v ozračju in duhu fašistovske revolucije. Rad bi r>oudaril tudi pomen ustanovitve »uradov za zvezo z milico« pri zvezah bojevniških fašijev. Ti uradi naj z obsežnejšim in zaupnejšim sodelovanjem uresničujejo istovetnost namenov v stranki in njeni oboroženi 6traži. Dejanski uspehi tega tesnejšega sodelovanja bodo posebno koristni v sedanjem vojnem Ča6ti, ko je stranka ponosna, da s 6vojimi starimi in mladibii 6ilami izpopolnjuje oddelke milice, ki s krvjo svojih legionarjev, v bratstvu jx> orožju in po duhu z bojevniki oboroženih sil, piše 6trani skrajne vdanosti in žive slave, katera jc v čast izročilu bojevniškega pro6tovolj-6tva vseh časov. Osna iniciativa v Tunisu Berlin, 5. dec. AS. V berlinskih vojaških krogih izjavljajo, da postajajo kopenski spopadi na bojišču v Tunisu vsak dan močnejši. Gorato in težavno ozemlje, na katerem delujejo osno Čete, neprestani napadi posebnih oddelkov, kakor tudi neprekinjeno delovanje italijansko-nemškega letalstva je prisililo sovražnika, da se je moral ustaviti ravno v pokrajini, kjer je računal na najlažje napredovanje. Iniciativa je popolnoma prešla v roke Osi, ki se jx>služuje prednosti zasedenih strateških postojank ter jih neprestano izboljšuje. Silovito 6e nadaljujejo napadi italijanskega in angleškega letalstva na sovražne oddelke ter na sovražno preskrbo in povzročajo velike vrzeli v sovražni preskrbi, kakor tudi pri prihodu sovražnih okrepitev. Včeraj so italijansko-nemški napadalni oddelki uspešno napadli sovražnika ter ga vrgli iz važnih postojank. Letalsko skupine so izdatno podprle kopenske boje ter zadale nasprotniku znatne izgube. Nekemu italijanskemu oddelku so je posrečilo obkoliti važno skupino sovražnih padalcev ter zajeti 750 ljudi, med katerimi je bilo 18 častnikov. Poleg tega je bilo sovražniku vzetih 30 tankov, 5 oklepnih avtomobilov in številni prevozni avtomobili, naloženi s strelivom. Važna priznanja o položaju v Tunisu Rim, 5. decembra AS: Štefani poroča iz Ri- | nje je značilno, ker predstavlja izpoved ma.nj-m«: Anglosaška slava je v zatonu takoj od ta: vrednosti in slabega zaupanja v Rooseveltove 1 . _ .. i _______ I X 1 - - »n n čl t Tll-O/ kra.t ko 60 se anglosaški vojaki znašli pred osnimi četami namesto pred francoskimi, ki so zadale prve udarce sovražniku, kateri mora vedno bolj čutiti težke udarce italijanskih in nemških letaliških sil ter podmornic. Sovražna poročila so polna besed o »zelo močnih protinapadih 06nih čet«, zlasti na severnem tuniškem odseku in morajo priznavati, da so njihove izgube »precej težke«. Še bolj zanimivo je odkrito priznanje teh poročil, da »skuša ameriško letalstvo ščititi zavezniške kolone pred neprestanimi napadi sovražnega letalstva«. To prizna- letalce. Osna poročila pa po svoji strani dajejo točno sliko o teh naj>adih, katerih učinki so hudi ne le v vojaškem, marveč tudiv psihološkem pogledu. Treba je tudi dodati, da v poročilih iz ruskega bojišča ni več sledu o novih senzacijah in da se angleška propaganda začenja sama zavedati, da stoje zdaj Rusi pred pravim jeklenim zidom. To je seveda pirevrglo utvare sovražne propagande in govorniki angleških radijskih postaj že 6vare javnost prod optimizmom- Roosevelt je hotel vojno Zanimiv dokument ob obletnici napada na Pearl Harbour Berlin, 4. dec. Točno pred enim letom je velik čikaški izolacionistični list objavil besedilo tajnega načrta, iz katerega 6e je videlo, da je Roosevelt nameraval stopiti v vojno 1. julija 1942. Kakor je znano, je o načrtu zvedela Japonska, ki je ameriškega predsednika prehitela z bliskovitim smrtnim napadom v havajskih vodah. Na predvečer obletnice napada na Pearl Harbour objavlja DNB obširen izvleček iz tega dokumenta, ki naj dokaže neovrgljivo Rooseveltovo odgovornost. Glavne točke so: ker evropske države (Anglija in Rusija) ne morejo same zmagati in je tako neobhodno potrebna pomoč Združenih držav tema dvema 6ilama, je zato potreben štiri ali pet milijonski ekspedicijski zbor ter pet milijonov rezervne vojske. Istočasno bi 6e morala ustanoviti vojaška ojx>-rišča v Evropi, Ameriki in na Daljnem vzhodu. Do skrajnih možnosti naj bi se piognal vojaški 6troj za izdelavo gradiva in prevoznih ladij, tako da bi ekspedicijskemu zboru lahko dovažali tudi pratež. Ameriška vojna industrija mora napeti vse sile, zavedajoč se, da bi se lahko »tudi nekatere sedanje nevtralne države kakor Španija in Portugalska postavile na 6tran 06nih sil.' Zavedati se je treba tudi zadnje nevarnosti, da bi »se Združene države nekega dne nahajale same v boju proti trojni zvezi.« Dokument ima datum 9. julija 1941. Letalstvo je bombardiralo angleško-ameriško oklepne sile, kakor tudi skladišča goriva, streliva in živeža. Skoro popolnoma uničen jo bil neki park vozil. Ta napad se je razvil tako hitro, da jo sovražna protiletalska obramba začela delovati šele takrat, ko so že zadnji roji letal zmetali svoje bombe in se vračali v oporišča. Med letalskimi dvoboji so italijanski in nemški lovci sestrelili "> strojev »Lockhead Lightning«, sami pa niso imeli nobene. Zadnja dva dni je sovražnik izgubil v bitki skupno 22 letal, Os pa samo 2 letali. Na nekem drugem tuniškem odseku so nemške eska-drile obstreljevale sovražne avtomobile ter jih 20 zažgale. Zadnjo noč je bilo znova bombardirano pristanišče v Boni. Osna letala so liombardirala tudi letališče v Boni ter uničila veliko število letal na tleh. ^^^^^^^ Pogovori s slovenskim ljudstvom: Podtalna propaganda Časnikar g. Aiessandro Nicotera je imel moii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prebrali smo nekaj letakov propagade slovenskih komunistov, ki so sestavljeni tudi v italijanščini. Ti letaki izhajajo složno iz predpostavke, da morajo biti čitatelji nevedneži in neumneži. Komunistična propaganda dejansko predvsem želi zavajati v zmoto ljudsko množico in sicer z najbolj vsakdanjimi lažmi in ko se tako hlinijo si mislijo, da lahko računajo na lahko* vernost prebivalstva. Bleščeč zgled tega sistema so ugotovili v listini, ki so jo pred kratkim našli v Španiji. Komunističnim propagandistom so dana naslednja navodila: »Prikrivaj, da si komunist. Prav nič si ne očitaj, če te imajo za monarhi-ntk ali pa za pristaša katoliškega prepričanja. Bilo bi brez haska in samomorilsko vztrajati v stari taktiki odkrite proletarske propagande. Naše orožje v sedanji dobi lioja mora biti spretno maskirano in prikrivati naše namene.« Takšna so navodila kominterne za španske komuniste, slovenski komunisti jia v zadnjem času niso mogli prejeti različnejših navodil. To je isto stališče, ki so ga v stoletjih vedno zavzemali Židje, ki se morajo po navodilih zakonov židovske internacionale preinačiti čuv-< stvom narodov, med katerimi žive kot gostje, da bi postali njihovi zastopniki in da bi jih nato v ugodnem trenutku tem lažje izdali. Komunistična in židovska internacionala so morata po vseh predvidevanjih prej ali slej identificirati, in to se dejansko sedaj dogaja. Kakor smo rekli, računajo taki sistemi s preprostostjo človeškega rodu, brez katerega ne bi mogli doseči nobenega učinka, tako so robati in preprosti. Treba je imeti samo drobec, samo majhen drobec zdravega razuma, da se ne nnsene pro-(Nadaljevanjc na drugi strani). ....... (Nadaljevanje s 1. strani) pagandi z nacionalističnim ciljem, vendar pa vsi vemo, da so se Slovenci v prvem času dali speljati v zanjko. Pri tem pa ne bomo omenjali predrznosti, s katero se je komunistom tedaj posrečilo predstaviti se prebivalstvu, ko so se pretvarjali celo v dobre katoličane. V prvih časih v nekaterih krajih ni mnogo manjkalo, da niso šli na prižnice in od tam oznanjali Leninova načela. Sleparija se je torej še enkrat posrečila. Pač pa pri naših vojakih ta sistem ne more uspeti in sicer iz preprostega razloga, ker i tuli jn ni že zelo dolgo poznajo podtalne metode. Komunisti so delali iste poskuse v Italiji pred 20 leti, pa so žalostno propadli. Takšne vrste izkušnje pa se ne ponavljajo. Ne morejo pa se ponoviti, ker komunistična propaganda za naše vojake ni novost in ni presenečenje, ker naši vojaki na prvi pogled spoznajo najbolj prostnški poskus sleparije. »Ne, ne ubijajte — si drzne govoriti vojakom komunistična propaganda — vsi smo bratje, prav kakor vi ste ulmgi kmetje in delavci, vi nočete naše smrti, kakor si mi ne želimo vaše smrti.« Kadar slišijo naši vojaki takšne besede, zaslutijo takoj zasedo. Naši vojaki izredno dobro vedo, kakšni morilci in okrutneži so komunisti, ker so to videli in izkusili. Nikdo bolj ko oni vedo, da komunisti ubiiajo na izdajalski način in da mučijo ujetnike. Vojak ve, da je komunizem povsod, kjer se je razlival, mučil ravno množico delavcev in kmetov in kar je še slabše, žene in otroke. Nič ni zato bolj neumnega ko tak način propagande. In zato zaradi svoje dolge izkušnje vojak razume dvoje: 1. komunisti so mesece in mesece neusmiljeno morili. Če spremene sedaj svoj nazor, tedaj to pomeni, da jim slaba prede; 2. komunisti bi radi ganili srce razoro/enih vo-jnkov, da bi jih nato tem lažje in nekaznovano udarili. Torej dva izredno nmestna razloga, da so vojaki še bolj pozorni in oprezni in da se še čvrsteje oprimejo navodila, da je treba iztržiti sovražnike Italije in civilizacije. Ali želite slišati še kaj drugega? Prebrali vam bomo nekaj iz običajnih letakov: »Odklanjamo fašistično kulturo, ker je naša bolj ble-siečak Ta je pa predebela! Vemo, da je namen komunistov širiti se zlasti med nevedneži. Neumno pa je misliti, da naš vojak, ki se je rodil v senci stolpov naših sto mest, ki jih krasi najplcmenitejša zgodovinu, ne bi doumel, ali pa se vsaj ne bi zavedal, če bi se mu zgodilo, da bi gledal v obraz kakšnemi. lokalnemu komunistu, kakšna more biti razlika, med katero koli stranjo tisočletne italijanske kulture in kruljenjem tiste svojati, ki živeč vedno v gozdu zamenjuje kulturo z želodom. Vzemimo pa s kleščami še neko drugo iznajdbo podtalne propagande in potem bodi tega dovolj. Navajamo dobesedno: »Vojukil Ne mučite našega ljudstva z umori stotine in stotine naših nedolžnih sonarodnjakov.« O tem poglavju nedolžnosti pa bi se dalo povedati izredno mnogo. Edini nedolžni so naši vojaki, ki so padli po izdajstvu pod streli komunističnih zased? Kdo jc začel prvi? Kje je kakšen italijanski vojak, ki se ni bil obnašal nedolžno do tedaj, dokler komunisti niso iznašli gverilje? Tn kaj drugega je gverilja, če ne proučevanje načina, kako kar najsramotneje zadeti nedolžnega vojaka na straži ob mostu ali pa v sprevodu, ali pa v koloni,* namesto da bi se postavil proti njemu v boju. In kdo je bil tisti, ki je mučil slovensko ljudstvo? Kateri italijanski vojak je bil kdaj koli ubil meščana v prvih sedmih ali osmih mesecih zasedbe? In pozneje, kdaj in kje, dasi je bil izzvan, napaden, varan, celo prisiljen k najhujšim zakonom vojne, ne gledati več v obbraz nikomur, se je italijanski vojak zatekel k dejanjem krutosti, kakor so jih izvajali na tisoče komunisti proti slovenskemu ljudstvu? Ali niso vseh atentatov in tako imenovanih usmrtitev v samem mestu Ljubljani izvajali komunisti nad Slovenci, to je nad sinovi tistega naroda, ki je v ostalem že izbran med komunisti in našimi vojaki, to je med roparji in častno in junaško vojsko: med barbarstvom in civilizacijo? Edini, ki niso nedolžni, svojat brez vesti, brez vere, brez domovine, brez časti, so po definiciji samo podtalneži, proti katerim ima slovensko ali italijansko ljudstvo, bodisi v obleki protikomunistčnega borca, skvadrista ali vojaka tisoč razlogov zagrabiti za orožje in sicer ravno v obrambi vere, domovine, časti in drugih neodstranljivih načel, na katerih sloni obstoj človeštva in katerih čuvar je ljudstvo. Menimo po vsem tem, da komunistom morajo hudo manjkati dokazi — to pa ne zaradi rubljev in šterlingov — če tako trmasto vztrajajo pri svojih topih žebljih. Pri tem pa naj pustijo pri miru vojake, ker jih ne poznajo. Neki naš pregovor pravi: »Tgraj sc s svetniki, pusti pa pri miru vojake.« Pa je še neko drugo Mussolinijevo geslo, ki se nanaša na milico: »Kdor se dotakne milice, bo dobil svinec v bedro.« Vse skupaj pa je vedno ista pesem, ki pravi, da bodo podtalneži uničeni. Eden izmed tolikih primerov nečloveškega postopanja komunističnih partizanov Ali 6e morda še kje najde kak posamezen ne-jevemež, ki trdi, da so poročila o partizanskih grozodejstvih izmišljena? Taki nasedajo komunistični propagandi, ki hoče z lažjo zanikati to, kar so privrženci komunizma zagrešili z dejunjem. Vsa neštevilna imena zločincev, ki smo jih že objavili, slike, natančni opisi zločinov, datum, kraj zločina in priče tem nevernežem nič nc zaležejo. Verjamejo pa s čudovito lahkovernostjo prvi izmišljotini, ki jo vržejo med ljudi komunisti, da krijejo svoje zločinsko udejstvovanje. To dejstvo si ni mogoče drugače razlagnti kakor z zakrknjenostjo, ki si hote zapira oči in ušesa pred resnico, ker se resnice boji, hoče pa laž. V Ponovi vasi št. 54 pri Grosuplju je prebivala poštena Jakopinova družina. Oče je bil )>o poklicu kmet in v miru skrbel za svojo ženo Marjeto roj, Matičič. za svoje otroke osemnajst-letnega sina Jožeta, sedemnajstletno hčerko Anico, enajstletnega Slavka in devetletnega Štefana. V iiooj 22. aprila tega leta so vdrli oboroženi komunisti v Jakopinovo hišo in so nečloveško poklali vso družino. Slika opisuje dovolj zgovorno grozno klanje, ki so ga uprizorili nečloveški morilci. Komunisti se ne morejo izgovarjati, da je bilo to le nedisciplinirano dejanje kakih neodgovornih pripadnikov partizanskega gibanja. Znano je namreč, da so bili v razsodišču, ki je odredilo pokolj Jaljopinove družine, partizanski voditelji iz Grosuplja in okolice, in sicer zdravnik dr. Podkoritnik, živinozdrnvrnili Valentinčič in pro-sluli partizanski komandant I-ado Potokar. Torej je to umor, ki ga je »osvobodilna fronta« uradno ukazala. A to jo le drobec vseh grozovitosti, ki so jih naredili komunisti po deželi. Ali 6e ho šo našel kak nejeverne®, ki bo verjel trditvam o nedolžnosti komunistov? I Naš poročevalec v spremstvu svetega Miklavža Ljubljana, 5, decembra. J Da bi vam, dragi otroci vse popisal, kakšno je bilo letošnje miklavževanje v beli Ljubljani, sem šel nu delo že snoči. Svinčnik sein vzel v roko in beležnico ter krenil na cesto. Kaj sem videl? Mikavne izložbe z dobrotami, na katere so bili n.ataknjcni drobni kosmati parklji, knjige s podobami, z rdečim trakom ovite, zavojčke lionbonov s šopom zlatih šib, kupe orehov, pomaranč in smotkev, pa tudi v rdeče zavite stcklenice z dobnimi pijačami. No, pa to vaa ne zanima. Vse izložbe so žarele v rdeči barvi. Spomin na pekel, kjer gori ogenj in kjer je domovanje hudobnih duhov. Tam se pretepava jo in ščiplje-jo, tam si nagajajo, lažejo in kradejo. Kako pa l>i bilo tudi drugače v kraju, ki je prebivalijo hudobcev. Potem sera šel na Kongresni trg, kjer sem zagledal dolgo vrsto štantov. Nekatere so že pospravili, ker je bilo pozno zvečer, pri dveh, treh pa so žarele karbidne svetilke. Tu sem videl spet dolge šibe in drobne kosmatince z rdečimi glavami, ki so čepeli na ikiupih i*omaranč, jabolk in amerikanskili orehov. Drobiž, ki je tako prijeten zu hru6tanje, so prodaja,li po 42 lir za kilogram. Kupovali so jih poredni fantički, ki so gotovo računali s tem, da jim Miklavž ne bo ničesa.r prinesel]. Kako pa bi jim tudi, ko so bili ob pozni uri zunaj, se podili po trgu in pre-tepavali s šibami.I O, danes pa sem imel veliko dela. Prvič sem se pozdravil s sv. Miklavžem že v otroškem vrtcu, kamor je prinesel nove igrače. Bil je prav ta.kšen kakor lani: belo brado je nosil in dolgo škofovsko palico v rokah. Glede dinrov pa je povedal, da je letos tudi v nebesih draginja in d« bo obdaroval samo najirevnejše. Tudi parkljem se je poznalo, da jim ne gre preveč dobro. Shujšali so in nekaterim so štrlele kocine kakor v pozni zimi perje sestradanim vrabcem in kosom. Kljub temu rja niso bili bolj krotki, kakor sein pričakoval. Renčali so in rožljalj z verigami in naravnost z veseljem so nabirali poredne otroke v koš. »Sv. Miklavž, kakšen spored pa imaš popoldne«, sem ga vprašal, ko je zvonilo poldne in me je prazen želodec priganjal h kosilu. Ljubeznjivo. kakor zna saimo on, mi je od-ovoril: »O, veliko dela me še čaka. Moram v "arodno gledališče, kjer si bom ogledal »Princesko in pastirčka«, potem v frančiškansko dvorano, v Rokodelski dom, v Zavetišče in na Vič. Dosti več danes ne bom utegnil, ker bi rad obiskal nekaj družin, predno bo policijska ura.« Potem mi je naročil še tole: »Zapišite v va.š časopis, da bom obiskal vse dobre ot'roke. Naj gredo lepo spat in naj nastavijo čevelj, pehar ali krožnik. Preveč pa ne smejo pričakovati.« Tako mi je torej naročil in to vam dragi otroci, sporočam. K Popoldne sem ga spet spremljal. Čestiti starček sc mi je naravnost smilil v srce, toliko dela ie imel. Po vrhu pa je še moral krotiti parklje, ki so komaj čakali, da bi nagajali otrokom. Ah, koliko je bilo solz in koliko obljub, da se bodo poboljšali. Hotel sem mu pomagati pri delu, pa je samo odkimal z glavo. »Saj imam aogelje s seboj«, mi je šepnil na uho. Ce bi vrnil liotel popisati, kje vse smo bili in kaj doživeli, bi moral napolniti vseli šest strani »Slovenca«. Boni pa povedal, kako je bilo pri Petiračevih, kjer imajo šest malih otrok, voaisih poredoih, včasih pridnih. Ko smo potrkali na vrata, so se malčki zatekli k mamici kakor piščanci h koklji Sapa jim je zastajala in postali so bledi kot zid. Še »Bog daj!« niso mogli odgovoriti, ko jitm je voščil sv. Miklavž dober večer. Kakor bi trenil, so popadali na kolena in začeli moliti. To jih je pomirilo. Potem je začel sv. Miklavž z izpraševanjem in z nauki. Dvignil je prst, se zagleda! v Ma-tevžka in dejal: »Du ne boš nikoli več rekel — ne, ne bom! — če ti bo mamica kaj naročila. — Igrače moraš bolj rad posojati in pri jedi se moraš lepše obnašati!« Ko je Matevžek vse obljubil, je dobil zavojček 6 sadjem in sladkarijami. Veste kaj je povedal Nežiki? O, tej je pa pošteno povedal: »Nikdar ne smeš reči mama baik in tudi ne fuj oče!« Potem pa je morala zapeti »Tam sto ji pa hlevček.. .« Lepo je pela in sv. Miklavž jo je s svojo častitljivo roko poliožal po laseh. Ko se je Nežika oddahnila, je prišel na vrsto enoletni Miha. Nekaj časa je sv. Miklavž gledal njegovo ljubko, kuštravo glavo — menda je pre-imišiljeval, kaj bi ga vprašal — na to pn se je sklonil k njemu in mu rekel: »Pokaži nosek«. Miha je nakremžil svoj nosek in ga lepo s kazalcem desne roke pokazal. »Napravi čast Boga!' — Dober otročiček!« ga je pohvalil naš ljubi svetnik. Andrejček je moral pokazati telovadbo na stolu, potem je še tega ali onega kaj vpraša,I, nazadnje pa so morali vsi otroci zapeti. Če znajo ono, »Preljubo veselje, oj kje si doma«, jih je vprašal, se naslonil na palico in poslušal, še to moram povedati, da so siku šal i parklji nagajati, dober Miklavž pa jih je zapodil v kuhinjo. Tam so nagajali starejšim, toda ti se ga ne boje tako hudo kot uboga Vidka, ki ve, da parklji prvi zvohajo, če ni posteljica taiko suha, kakor se spodobi za punčko, ki bo že tri leta stara. Tudi Vidki je na lep način povedal, da mora biti pridna in snažna. Ko sem se poslavljal od sv. Miklavža sem ga prosil, naj ne pozabi najrevnejših in naj lepo pozdravi vse naše rajne Ljubljančane v nebesih. V vsako hišo »Slovenca«! »Prima linea« št. 5 Izšla je peta številka drugega letnika »Prima linea«, glasilu Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani. Na prvih straneh prinaša glasilo pod naslovom »Mi ubogamo!« v lepi tehnični ureditvi s primernimi slikami v celoti zgodovinski Ducejev govor. Na tretji strani je še poseben komentar, ki poudarja naloge fašizma in nje govo bojevniško delo glede na vzvišene misi Ducejevega govora. Četrta stran je posvečena moderni japonski ob obletnici vojne napovedi Japonske, ki bo 7. t. m. Peta stran jc posvečena italijanskemu gledališču in gledališču Dopoln-vora v Ljubljani, šesta stran obravnava socialna vprašanja in socialno podporno udejstvovanje. Sedma stran je posvečena delovanju bojevniških fašijev v Ljubljani in v pokrajini, GOSPODARSTVO Sindikat hišnih posestnikov Združenje industrijcev in obrtnikov obvešča, da l>o v nedeljo, dne 6. decembra t 1. ob 10 predpoldne v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica, skupščina Sindikata hišnih posestnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine; 2. Poročilo o določbah pravil glede poslovanja sindikata; 3. Volitev predsednika in predstavništva sindikata; 4 Slučajnosti. Združenje indiistrijcev in obrtnikov ra Ljubljansko pokrajino se preseli v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. v svoje nove prostore v II. nadstropju palače Bata, z vhodom z Ulice 3. maja. V novih prostorih bo Združenje pričelo uradovati v sredo, dne 9 decembra t. 1. — Odsek za obrtništvo ostane še nadalje v svojih dosedanjih prostorih, v Čopovi ulici. Milanski velesejem, 24. po številu, ki naj bi sevršil od 12. do 27. aprila prihodnjega leta, je odpovedan. Italijanskoromunski trgovinski sporazum. Te dni se je v Rimu sestala mešana italijanskoromun-ska komisija za trgovinske odnošaje, ki je napravila načrt za blagovno izmenjavo v letu 1943. V petek zvečer je bil podpisan zaključni protokol, od katerega se pričakuje znatno povečanje blagovne izmenjave med obema prijateljskima državama. Nemškohrvatska gospodarska pogajanja, ki jih je vodil mešani nemškohrvatski odbor, 60 bila dne 30. pr. meseca ugodno zaključena. Bila 60 v Zagrebu. Posvetovanja 60 dovedla do prijateljskega sporazuma o vseh vprašanjih medsebojne blagovne izmenjave in plačilnega prometa za Ielo 1943. Kmetski dolgovi v Srbiji. Srbsko finančno ministrstvo je pozvalo V6e kmetske dolžnike, naj plačajo do 15. januarja prihodnjega leta V6e anuitete krnetskih dolgov, ker bodo drugače te anuitete vtirjane eksekutivnoi. TH,. -nji. IR. ! i, |flf rtjf -.m ij!r ;!jr 16 "ili. ■'lis. lil!, lih. i||i..i!P ."P J1 .HI1 .K!' CESARICA S TRPEČIM SRCEM Elizabeta je šla še dalje: odpustila je velikega dvornega mojstra in njegovo soprogo, grofa in grofico Konigsegg-Aulendorf. Nadomestila ju je z madžarsko dvojico baronom Nopcso in mlado elegantno grofico Festetics-Tolna, V svoji družbi je pridržala samo dve Avstrljki, in šifer grofici Goess in Schaffgotsch. Avstrijski dvor še ni doživel takega pohujšanja I Elizabeta je vzljubila Madžarsko in je tam živela zelo dolgo in ob raznih letnih časih. Madžari so jo tedaj že tako vzljubili, da so jo hoteli na j>o-seben način navezati na svojo deželo; darovali so ji krasno posestvo z gradom G6d816, ki je nekaj milj oddaljeno od Budimpešte. Grajsko posestvo je bilo polno pašnikov, jezer in gozdov. Elizabeta je to domovanje takoj vzljubila in se rada vračala. Na tem posestvu se je predala jahanju. Dnevno je jahala pet do šest konj. Nikdar ni bila utrujena, nobeno pretiravanje je ni ustavilo. V naravi 6e je čutila popolnoma sproščena. Čudno razpoloženje je tedaj v gozdovih prevevalo njeno dušo. To ni bila več amazonka, bila je že mnogo več. Izprehodi ra konju pa ji ne zadostujejo. Začela se je celo uriti v raznih vratolomnostih na konju. Tiste čase je na Dunaju vodil slavni cirkus s konji ErnestRenz, na konjih pa jc predvajala razne umetnijo njegova hčerka Eliza. Dunajeani so deklico oboževali in vsak večer je bil cirkus natlačeno poln. Ploskanja je bilo toliko, da je bila nevarnost, da se bo cirkus porušil. Cesarica je v Godoloju zgradila veliko jahalnico, kjer je četvero konj hkrati moglo izvajati najdrznejše vratolomnosti. Nato je povabila Elizo Renz, da jo naj pride učit cirkuških umetnij. V nekaj dneh je cesarica od svojih konj dosegla najčudovitejše spretnosti in cirkuške izrednosti. Cesarica in cirkuška jahalka sta izostali nerazdružni prijateljici. To novo cesaričino dejanje je zopet vzbudilo zgražanje na dvoru in v dunajskih salonih. Dvorne dame so lomile roke ali jih pa dvigale proti nebu. Zlobni jezvt pa so o tem še marsikaj drugega tvezli in mlatili. Več let zajvoredoma je dolge mesece preživela v Godoloju. Zvečer se je potop'ila v branje knjig. Včasih pa je ure in ure igrala na klavir. Rada je izvajola dela Bacha, Mozarta, Beethovena, Scliu-manna, Mendelsohna, Chopina, Liszta in drilgih mojstrov. Zajel jo je tudi vpliv moža, ki je ledaj začaral ves svet — Richarda VVag-nerja. Včasih pa se je odzvala vabilu angleških ali irskih plemeni-tašev in odšla na potovanja — za to je bila vedno pripravljena. Ti plemiči so jo sprejemali v ozkem zasebnem krogu. Hodila je z njimi na lov in bila tako spretna, da so bili presenečeni najspretnejši in najstarejši lovski gadje. Njen konj je moral preskočiti vse ovire in večkral so ai moški jezdeci zakrili oči, ko so videli, kako je preskočila široko globel ali pa potok. Nekega dne je na Irskem s tako strastjo podila lisico, da se je s konjem pognala v vodo in jo preplavala. Vsa premočena je nadaljevala lov, toda lisico je ubila. Nato se je morala zateči v bližnjo zakristijo, kjer sc je hitro preoblokla. Ne malo pa se je zabavala tudi nad tem, da so vsi ti lordi in veleposestniki občudovali njeno lepoto Govorili so: »Vsaka ped na njej jo cesarska. Vsak atom na njej je cesarski.« Leta 1873 je morala pogosto prevzeti vlogo prave vladarice. Njena hčerka nadvojvodinja Gizela se je dne 20. aprila v 16. letu starosti jx>ročila s princem Leopoldom Bavarskim .V maju je cesar odprl svetovno razstavo na Dunaju in za to priliko je bilo prirejenih mnogo slovesnosti in veselic. Na Dunaj je prišel stari nemški cesar Viljem, ruski car Aleksander, italijanski kralj Viktor Ema-nuel, perzijski šah in še cela vrsta nemških in tujih princes. Dne 2. decembra pa je Franc Jožef slavil srebrni jubilej svojega vladanja. Ta dolga vrsta prireditev je zbrala na Dunaju skoraj vse evropske kronane glave in Elizabeta tokrat ni trpela preveč zaradi vseh teh ceremonij. Rada je nosila ve9 cesarski nakit, ker je bila prepričana, da je najlepše veličanstvo v Evropi. Bila je stara 36 let, pa je bila še vedno izredno vitka in njene poteze so bile še nadvse sveže in mladostne. Njena prva dvorna dama grofica Festetics jo je opazovala na nekem dvornem plesu in jo takole popisala:- »Taka je kot lilija, kot laliod, kot gazela, pa tudi prava Melozina. Vse v njej je žensko...« Njene najhujše sovražnice so morale priznati, da ji nobena ženska Iio lepoti^ ne more tekmovati. Vse druge vladarice je starost ali pa l>olezen že spremenila, znaki veličanstva so jih samo napravili še bolj bedne. Elizabeta pa je lahko mirno rekla: »Kaj me brigajo prednosti? Kaj me brigajo žezla, krone in škrlatni plašči? Vse to je 6mešno, če si ne znamo ohraniti videza veličanstva lepote in mladosti...« Komaj so bile njeno vladarske dolžnosti mimo, pa se je že vrnila v Godolo. Od lam pa je neprestano odhajala na kratka potovanja v Anglijo, na škotsko, na Irsko, v tirolske Alpe. na Bavarsko in v Švico. Posvetimo se brezmadežnemu Srcu Marijinemu Splošno znana je ie napoved Marijina, ki se je leta 1917 šestkrat prikazala trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem, da bo izbruhnila nova hujša vojska, če ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Novo dobo miru in vse z mirom zvezane dobrine pa je obljubila, če se svet posveti njenemu brezmadežnemu Srcu. Dne 31. oktobra letos je papež Pij XII. kot skupni oče velike krščanske družine, kot namestnik Onega, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu ves svet — tudi nas. Mi pa se moramo pridružiti tej posvetitvi in jo odkrito ter vdano ponoviti, da bomo tudi sebe osebno in vse naše občestvo posvetili brezmadežnemu Srcu in bomo tako bolj vredni obljub, ki jih je dala usmiljena Mati božja. Da bo naša posvetitev resnična in prava, učinkovita za vse naše zasebno in javno življenje, se moramo primerno temeljito pripraviti, da bodo naše duše sposobne sprejeti velike milosti — sadove te posvetitve. V ta namen bomo opravili pobožnost peterih prvih sobot od januarja do maja prihodnjega leta, ob koncu šmarnic pa, 30. maja, se bodo vse župnije in cela škoiija posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pobožnost prvih sobot bomo združili z dosedanjo pobožnostjo prvih petkov. Ni treba drugega kakor da še v soboto po prvem petku prejmemo sv. obhajilo, molimo en del rožnega venca in tako četrt ure razmišljamo skrivnosti rožnega venca. Vse pa v namenu, da zadostimo Mariji za grdenje ln kletve, s katerimi se tudi med nami nehvaležno žali. Vsa podrobnejša navodila bodo sledila v cerkvenih oznanilih in deloma v tisku. Vse drage vernike ljubljanske školije pozivam in prosim, da se udeležujejo pobožnosti peterih prvih sobot, da se tako duhovno dobro pripravimo za skupno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu v trdnem upanju, da bo po Marijini priprošnji Bog izpolnil, kar je Marija obljubila, namreč da se bo spreobrnil veliki narod, ki trpi pod jarmom brezboštva, in da bo svetu podeljena doba miru — če bomo mi resno in dosledno storili, kar je pogoj za to: da se spreobrnemo in nehamo Gospoda Boga žaliti. Ljubljana, 5. decembra 1942. ^uMjana Verdijevega »Othella« [Desdemona, Desdemona). Ako ima kateri ljubiteljev Drame to ploščo, ga uljudno naproša ravnateljstvo, da jo proda ali pa &ADJ&*te novice Koledar Nedelja, 6. decembra: Nikolaj, Škof; Leoncija, mučenica; Pashazij, mučenec; Dativa, mučenica; Azela, devica. Ponedeljek, 7. decembra: Ambrozij, škof in ecrkvem učenik: Urban, škof; Fara, devica; Aga-ton, mučenec; Martin, opat. Torek, 8. decembra: Mar. brezm. spočetje; Kongregacije in dijaki; Ev(jhijan, papež in muč. Lunina sprememba; mlaj: 8. decembra ob 2.59. llerschel napoveduje ja6no vreme. Se fe čas da se naročite na najlepšo in najcenejšo knjižno zbirko NaSa knjiga - (II. polletje) 4 KNJIGE Že Izšla/ Kociper: GORIČANEC, 380 str., (prodajna cena L 60'—) Že Izšla: Salvaneschi: PAGANINI-CHOPIN 300 str., (prodajna cena L 60'—) Do konca leta izide • Dickens: DORRiTOVA NAJMLAJŠA, l.-ll.del, 800str. Naročnina za vse štiri elegantno opremljene knjige je L 168'- alt štirje obroki po L 42 -Naročniki „Naše knjige" imaio pri vseh ostalih naših knjigah 25% popusta Založba „Naša knjiga" LJUDSKA KNJIGARNA v LJUBLJANI Pred škofijo štev. 5 — Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani sklicuje sestanek osebja svobodnih poklicev za torek 8. decembra 1942 ob 10 dopoldne v uradnih prostorih trgovinskega oddelka PDZ, Miklošičeva 22-I_ (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. .Vabimo vse pomožno osebje, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in to-varišice. Kolektivna pogodba za trgovinske nameščence. Poviški plač, ki jih je dovolil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 5. julija 1941-XX, št. 60, Službeni list 54/1941 in z veljavnostjo z dne L julija 1941, se morajo všteti v osnovo, od katere se računajo poviški po kolektivni pogodbi. Za slučaj, če je bil izplačan povišek plače, ki je znašal po naredbi Vis. komisarja za minimalno plačo 20%, pozneje kot 1. julija 1941, se mora ta povišek' tudi všteti v osnovo plače, ki je merodajna za povi-ške po kolektivni pogodbi. Nameščenci imajo celo pravico, da za nazaj zahtevajo izplačilo poviškov, v kolikor niso bili izplačani že 1. julija 1941. Trgovinski nameščenci dobe vse informacije glwle tolmačenja kolektivne pogodbe v trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti št. 22/1., soba 17. KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesta 8 — Novi učni tečaji za posamezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. — se prično 7. in 8. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake in dijakinje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. — Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domo tiranska 15. — Družba sv. Mohorja sporoča vsem poverjenikom in udom, da so knjige za leto 1943 izšle, Ljubljanske poverjenike prosimo, naj jih po možnosti sami dvignejo v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19. Kdor jih v ponedeljek, dne 7. decembra ne bo dvignil, mu jih bomo dostavili v sredo in četrtek na poverjeništvo. Posamezne ude prosimo, naj se javljajo za knjige samo pri listih poverjenikih, kjer so jih plačali. Podeželske poverjenike prc»imo, naj nam po evojih močeh spo- roče svoje želje glede dostavitve knjig. Kdor se še ni naročil, jih lahko še dobi v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 za 20 lir. Hitite z naknadnimi naročili, ker je tiskanih samo omejeno število izvodov. — Naša Zvezda za 8. december je izšla. Kolikor bo mogoče, je bo uprava še pred praznikom dostavila, vendar pa gg. poverjeniki upravi zelo ustrežejo. če pridejo sami ponjo. — Uprava. — Barometer zelo visoko. Lani ie bil dan pred Miklavžem, 5. december, prav mrzel, barometer pa visok. Lani je bilo na ta dan vremensko stanje: 775.3 m'm, jutranja temperatura — 7.9 stopinj C, dnevni temperaturni maksimum + 3 stopin C. Letos je bilo 5. decembra, v soboto zjutraj primerno toplo, jutranji minimum — 0.8 stopinj C, na prostem za las nižja temperatura. Brez megle. V petek je bil« zaznamovana najvišja jutranja temperatura + 2.2 stopinj C. Vse kaže, da l»o vreme ostalo še nekaj dni neizpreraenjeno. Barometer se še vedno dviga in je v 6oboto zjutraj dosegel stanje 771.2 m/m. — Božične pesmi: enajst ljudskih ▼ zbirki »Pastirčki na paši...« in tri moderne pod naslovom »Jezuščku« (uglasbil dr. Jerko Gržinčič) se dobijo v Mladinski založbi v Ljubljani, Stari trg 30. — Najlepše darilo je lepa fotografija. Res lepe in poceni Vam naredimo Vaše slike že v urah. Mamice, pustite Vaše malčke fotografirati. Specialno fotografiranje otrok. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografije, Društvena 34 — Prešernova ulica 9. — S premogom na nakaznice vas bo vestno postregla tvrdka »Gorivo«, Karlovška 8. — N°sreče na deželi. Učenka Bolta Frančiška, 9-letna hišarjeva hčerka v llrastju ob Savi, je v šoli padla po stopnjicah. Zlomila si je levo roko. — V Ribnici jc 4-letni delavčev sinček Tonček Kožar na cesti prišel pod težko naložen voz. Kolo mu je zdrobilo levo nogo. — V Gor. Logatcu se je 35-letni delavec Janez Godina usekal v levo roko tako, da je moral iskati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. — Na Fužinah pri Ljubljani je 53-letni dclavec Valentin Starin padel s senika. Dobil je hude notra,nje poškodbe. — Balkanska razstava v Budimpešti. V 1. 1943 bodo v Budimpešti priredili balkansko razstavo, ki bo pokazala politične in gospodarske odnošaje Madžarske do različnih balkanskih držav. — Plašči iz človeških las — hudimpeštanska novost. V budimpeštanskih trgovinah se pojavljajo sedaj prve iz človeških las izdelane pletenine, saj se da iz človeških las izdelati izvrstno sukno za plašče, ki je zelo poceni. Tovarna, ki se peča z izkoriščanjem te madžarske iznajdbe, lahko mesečno predela 100.000 kilogramov človeških las. Brivci odslej oddajajo 15—20.000 kg las na mesec. Predelava las v sukno je tudi v inozemstvu vzbudila veliko zanimanje. — Proti kašlju in hripavosti vam priporoča lekarna Hočevar v Šiški svoje zdravilne karamele. — Oče osmih nepreskrbljenih otrok — bolan, išče kakršne koli podpore v denarju, hrani, obleki i. dr. — Darove sprejema uprava »Slovenca« pod »reven oče«. — Roža smejica. Ena izmed najbolj zanimivih rastlin na svetu je brez dvoma v Arabiji rastoča roža smejica. Srednje velika rastlina ima svetlo rumene cvetove, iz katerih se razvijejo po dve ali tri 6emena. Ta semena Arabci posuše in zdrobe v prah, katerega potem njuhajo kakor njuhalni tobak. Kdor vzame ščepec tega prahu, občuti isti učinek, kakor če bi vdihaval plin, ki povzroča smeh. Kar naprej se mora smejati, začne plesati in je sploh veselo razpoložen. Čez nekaj časa pa nastopi reakcija in človek globoko zaspi. Naročite »Slo vence vo knjižnico«! Iz Dev. Mar. v Polju Naročnike naših časopisov opozarjamo, da naj naroče »Slovenčev koledar« in Slovenčevo knjižnico« pri našem donašalcu g. Petriču Gabrijelu. Iz Novega mesta Gorenja Straža pri Novem mestu. Vsa naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom« in »Domoljub« kakor tudi za »Slovenčevo knjižnico« in »Slovenč-v koledar« lahko opravite pri g. Jalovec Alojziju v Gorenji Straži. 1 V Trnovem bo danes ob 5 popoldne blagoslov novega oltarčka sv. Antona, na kar opozarjamo še enkrat vse častilce tega priljubljenega svetnika in jih vabimo, naj se te slovesnosti udeleže. I Odbor Slov. kat. akad. starešinstva v Ljubljani najvljudnejše vabi svoje člane, da 6e udeleže na praznik Brezmadežne v torek, dne 8. decembra t. I. ob 7 zjutraj 6kupno z dijaškimi kongregaci-jami sv. obhajila in sv. maše, ki jo bo daroval prevzvišeni gospod dr. O. Rožman v stolnici. 1 Miklavžev večer danes popoldne ob 4 v frančiškanski dvorani. Darila sprejemamo do 12 dopoldne v Škrabčevi 6obi, vhod iz frančiškanske pasaže, kjer se dobijo tudi vstopnice, ki so bile že rezervirane in vse potrebne informacije. Na razpolago je še nekaj vstopnic, ki jih pa zaradi velikega zanimanja kupite že v predprodaji. Opozarjamo na točen pričetek večera. 1 Obrtniki in rokodelci, mojstri, pomočniki in vajenci ste imeli vsako leto na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja sv. mašo v Križankah. Tudi letos 1» sv. maša s petjem in skupnim sv. obhajilom v torek, 8. decembra na Marijin praznik v Križankah. Pričetek ie točno ob sedmih zjutraj. Vabimo k obilni udeležbi! 1 KoiiKrecarija EO*|'odifen pri sv. Jožefu ima na praznik Brezmadežne ob poj 7 skupno sv. obhajilo z obnovitvijo posvetitve. Popoldne ob 4 se bomo udeležile slovesnega shoda vseh Marijanskih kongregacij v cerkvi sv. Jožefa. Pridite vse! 1 konercEaciJa učiteljic pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Skupno sveto obhajilo za december bo na praznik Brezmadežne, 8. decembra, ob pol 7 zju-iraj, popoldne ob 16 shod v cerkvi. 1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkah ima na praznik, 8. decembra zjutraj oti 6 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 3 pa shod. — Voditelj. I Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu. Danes od 10 naprej je odprta v Jakopičevem paviljonu razstava del slikarjev Zorana Mušiča, Maksima Sedeja in Jovana Zon i č a. Razstavljenih bo okrog 60 del. Za otvoritev se ne razpošiljajo posebna vabila. 1 »Višarska polena«, kmečka drama v štirih dejanjih, je pri prvi predstavi do zadnjega kotička napolnila dvorano. Ponovili jo bodo v torek, 8. decembra ob pol 5 popoldne. Mnogi, ki niso dobili vstopnic, naj pohitijo z nakupom v predprodaji, ki bo v torek od 10—12 in dve uri pred pričetkom. Rokodelski dom, Petrarkova 12-1. 1 Jutri, v ponedeljek, bo ob 18 v veliki dvorani Uniona III. simfonični koncert letošnje sezone pod vodstvom dirigenta Drago Mario ftijan-rn in s sodelovanjem pianista prof. Antona Trosta. Spored bo izvajal simfonični orkester, ki ga sestavljajo člani radijskega in opernega orkestra. Spored bo naslednji: 1. Rossini: predigra k operi »Tankred«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orke-filer. Solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonič. pesnitev: 5. Dvorak: Dva slovanska plesa. Opozarjamo na točen začetek ob 18, kakor tudi na to, da so vstopnice že vse razprodane. 1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 7. in 9. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vajo po diktatu, vaje v spisovanju pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. — Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake (-inje) posebni oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana — Domobranska 15. 1 Zahvala. Odbor društva za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani se najlepše zahvaljuje zdravnikom otroške bolnišnice, ki so darovali društvu 350 lir namesto venca na grob umrle gospe Terezije Kolar, matere printarija otroške bolnišnice gcepe dr. Kolar-Kačar. 1 Velikodušen dar. Oo6pod inž. Maček Stanko je daroval društvu za vzdrževanje otroške bolnišnice v Ljubljani za najnujnejše potrebe bolnišnice znesek 1.000 lir. Za ta velikodušen dar se mu odbor društva najlepše zahvaljuje. 1 V komediji »Roksi« srečujemo dva svetova: svet prefinjenosti, nervoze in lažnjivega bleska ter svet ljudi, ki so si ohranili svoj od Boga jim dani značaj nepopačen. Roksi, to veselo in zdravo dekle, bojuje ob strani svojega nekoliko okornega očka, ki je zelo dober, žilav boj z namišljeno veličino in narejenostjo svoje starejše sestre in matere, dokler ne zmaga ona v ljubezni v vsej družini. V nedeljo bodo igrali to komedijo na Rokodelskem odru. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom, ki bo točno ob pol 5, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. 1 Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad z.a popis vojnih ujetnikov in internirancev v Kresiji, soba št. 44, vhod z Lingar-jeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialno-političnem uradu, naj takoj sporoče povratek interniranega iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. 1 Osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za bodoče leto 1943 so izdelani v smislu zakona o mestnih občinah od 5. do vključnega 9. decembra t. 1. razgrnjeni občinstvu v prostorih mestnega trošarinskega oddelka, Lingarjeva ulica 1, I. nadstropje, desno, soba št. 23. Vsak član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. 1 Mlakarjeva »Bajtarska princeza«, veseloigra v 4 dejanjih, bo vprizorjena v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 11 dopoldne in ob 3 popoldne v frančiškanski dvorani. Vabimo vas, da se te predstave udeležite in si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki bo v soboto, dne 12. t. m., ves dan pri dnevni blagajni frančiškanske dvorane. 1 Prazniško zdravniško dežurno službo bo opravljala od ponedeljka od 20 do srede do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Ple-teršnikova ul. 13. 1 Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu ,Vis. komisariata cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo, dne 9. decembra od 8—12 mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo. i Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd., v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. 1 Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom tenorske arije iz III. dejanja posodi upravi gledališča. I V Ljubljani umrli od 27. novembra do 3. decembra: Remic Jernej, 70 let, polic, nadzornik v p., Postojnska ul. 48; Mrhar Terezija, 71 let, vpoko-jenka tob. tov., Rožna dolina C. XV-9; 2agar Ivana, 50 let, žena rudarja, Cesta v Mestni log 15; Bokavšek Antonija, roj. Bahcr, 80 let, užilkarica, Na Peči 29; Grund Franc, 84 let, tesar, Japljeva ulica 2; Makše Uršula. 79 let, postrežnica, Japljeva ulica 2; Schvveiger Anton, 62 let, poštni uradnik, llranilniška c. 12; Pire losipina, 75 let, zasebnica, Sv. Florijana ul. 30; Gerden Frančiška, 73 let, delavka tobačne tovarne v pokoju. Sv. Florijana ulica 30. — V ljubljanski bolnišnici umrli: l.avrič Marija, roj. Gruden, 75 let, zasebnica, Jurčkova pot 78; Sirec Ivan, 56 let, zvaničnik drž. zel. v p., 1'odjunska ul. 26; Zore Dominik, 38 let, polic, stražnik, Aleševčeva ul. 30; Virant Anton, 79 let, prevžitkar, Peruzzijcva c. 116; Okoren Alojzij, 22 let, sin posestnika, Grosuplje 10; Grandovec Marija, 66 let, žena kožarja. Cesta 40, obč. Videm-Dobrepolje; Gregorič Franc, 54 let, strojarski jxv močnik, Skofja ulica 3; Turk Marta, 43 let, gostilničarka, Stopiče 31 pri Novem mestu; Skrjanc Jože, 77 let, prevžitkar, St. Jurij pri Grosupljah. 1 Kuner trpljenja, ako pustite odstraniti pokvarjene nohte in trdo kožo na nogah, en poskus v Vaše zadovoljstvo. Zahtevajte: Dekanif, pedlker v kopališču »Slon«. I Živilski trg pred Miklavžem. Solvotni živilski trg, nn dan pred Miklavžem, je bil živahen. Gospodinje so se zalngale z vsemj kuhinjskimi potrebščinami. Bilo je nn trgu z/iradi lepe-pa vremena, ko ni treba blaga odevati in zavijati v tople odeje, mnogo več razne zelenjave, tako posebno endivije, dalje precej zeljnatih glav jn uvožene cvetače. Za Miklavža so mnogi kupovali pomaranče, mandarine in jabolka, pa tudi suho sadje, tako so hruške šle v dober kup. Kakor zatrjujejo, je v kratkem pričakovati večjo pošiljko maronija, prvovrstnega in lepega. Nn trgu je nekdo prodajal tudi koruzo v storžih. Storž je bil po 2 liri. Rejci kokoši so pokupili. Bilo je nn trgu precej lepega in očiščenega motovilca. Bil je kaj kmalu prodan. 1 Miklavžev teden pred 40 leti. Miklavžev semenj slavi letos poseben jubilej. Minilo je 40 let, odkar so ga premestili z Vodnikovega trga na Kongresni trg. Do leta 1902 jo Miklavž sej-moval na prostoru ob Vodnikovem spomeniku od Mahrove hiše tja do Ljudske knjigarne. Tam so bili postavljeni šotori in stojnice, ko so so lepo vrstili na prostoru, ki ga sedaj zavzemajo vrtnarji in cvetličarji. Prostor, ki je dajal na Miklavžev teden prav pisano in le[>o sliko, ko so so Ljubljančani, zlasti mladina, ob večernih urah sprehajali in drenjali med stojnicami s šibami v roki. Bil je takrat živahen promet. Ljudje so kupovali najrazličnejšo stvari, ki so jih ponujali ieetarji, prodajalci sladkarij in drugih dobrot. Ko so začeli leta 1902 podirati staro gimnazijo, so na magistratu začeli iskati primeren prostor za Miklavžev sojem. Po dolgih razmotrivanjih so so merodajni gospodje odločili za Kongresni trg, kamor se je še tisto leto preselil. Sprva Ljubljančani niso bili kdo ve kako navdušeni za Kongresni trg in jo bilo veliko začudenje, da je bil opuščen prostor pred Vodnikovim spomenikom. Sedaj so se Ljubljančani žo tako privadili Kongresnega trga, da so sploh ne spominjajo na stari 6ejem pred staro gimnazijo. Tisto leto so premestili tudi prodajalce božičnih drevesc. V letu 1902 še ni bilo veliko zanimanje za božična drevesca. Kupčije so bilo bolj male in srednje. Ižan-ci so navadno pripeljali nekaj drevesc, ki so jih razstavili na trgu Sv. Jakoba pred Virantovo hi— šo. Kupovale so drevesca le bogate meščanske družine in pa razna ljubljanska društva. Leta 1902 pa so se morali prodajalci božičnih drevesc preseliti tudi na Kongresni trg. Torej tudi trg božičnih drevesc letos praznuje 40 letnico, odkar ima svoj glavni stan na Kongresnem trgu. Premestitev drevesc je bila 16. decembra v časopisih kratko takole objavljena: »Prodaja božičnih drevesc je letos ob južnem robu »Zvezde« in ne več na Sv. Jakoba trgu.« Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja, S. decembra ob 10: »Sneguljčica.« Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Ples v Trnovem. Izven. — Ponedeljek 7. decembra: Zaprto. — Torek 8. dec. ob 14. Petrčkove poslednjo sanje z Miklavževim nastopom. Izven. Znižane ceno od 12 lir navzdol. Ob 17. »Ples v Trnovem«. Opera: Nedelja, 6. decembra oh 15: »Traviata.« Izven. Cene od 24 jir navzdol. — Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. — Torek, 8. decembra ob 10.30: »Angel z avtom.« »Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni Cene od 20 lir navzdol. — Ob 16: »Thais.« Izven. ROKODELSKI ODER. Nedelja ob pol 5: »RoksU — Torek ob pol 5: »Višarska polena.« CERKVENA GLASBA 8. decembra na praznik Brezmadežne. Cerkev sv. Jožefa: Ob 8 slov. sv. maša, izvaja ne: Missa festiva in D. zl. A. Rihovsky Gra-duale: Benedicta est tu, zl. A. Foerster. Po ofest.: Ave Maria, zl. St. Premrl. K blagoslovu: Tantum ergo, 7.1. Fr. Gcrbič. Po maši: Slavospev Mariji, zl. p. H. Sattner. Cerkev M. B. r Križankah. Ob pol 11 slov. sv. maša; izvaja se: Missa solemuis, 7.1. Jos. Gruber. Gra-duale: Benodista es tu, 7,1. A. Foerster. Jut. Ave Maria, 7.1. A. Itibovsky. Po maši: Zakličein Marijo, zL Fr. Gerbič. RADIO. Nedelja, S. decembra. 8 Napoved časa —i Poročilo v italijanščini — 8.10 Orgelski koncert Doiniv niča G'ABcolija — 11 Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanonja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. D. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasha — 1.3 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operna gjasha — 14 Poročila v italijanščini —1 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec — Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Dr. L. Puš: Praktična navodila za kmetovnlee — predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnovnih dogodkov v sloveiščini — 20.45 Operetna glaha — Orkester vodi dirigent Gallino — 21.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 21.45 Koncert violinista Enrika Campaiota — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 7. decembra. 7.30 Pesmi in napevl —* 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v italijanščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Sogurini — 14 Poročila v italijašč.ini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — Glnshn za godalni orkester — 14 45 Pisana glasba — 15 Koncert. Vmečkegn tria — 17.35 Koncert Tria Emona — 18 Prenos simfoničnega koncerta iz dvorane ITnion — Koncert vodi dirigent D. M. Sijanee — sodeluje pianist Anton Trost — 10 »Govorimo Italijansko. — poučuj« prof. dr. Stanko Lebcn — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Poike in mazurko — 20 Napoved čnsa — Poročila v italilanščini — 20 45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Simfonično — vokalni koncert vodi dirigent Tieri — 21.50 Filmske nesml izvaja orkester, vodi dirigent Segurinl — 22.20 Koncert pinnistn Nina Rossiia — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: v nede-1 Jo: dr. Piccoli, Bleiwelsova c. S: dr. Hočevar. Celovška c. 62, in mr. Gartus, Zaloška c. 47; v ponedeljek! dr. Kmet, Bleiwoisova cesta. 43; mr. Trnkoczv, ded. Mestni trg 4. in mr. Cstar. Selenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Izgubila sem srebrno, vratn« verižico s tremi svetinjicami ter lepo prosim najditelja, naj jo odda v upravi »Slovenca«. Izgubila sem nivo, pletono, že pošito, volnen« levo rokavico. Najditelja lepo prosim, da jo odda T »Slovenčevem« uredništvu, — Služkinja. Tovarišija s kamelami (Pišo vojni poročevalec lista »Donauzeitung« z vzhodnega bojišča.) V polku imamo tri kamele. Imenujejo ee Ivan, Katja in Maruša, kar pomeni, da so sovjetskega porekla. 2e nekaj mesecev prenašajo dan na dan strelivo za neki lovski polk in so torej zdaj naša last. »Vi, trapasta kamela,« me je bil nekoč nahru-lil neki četovodja Saj sem pozneje spoznal, da tne je po pravici tako nahrulil tn mu tudi nisetn nij zameril. Zdajle sem se tega domislil zato, ker stojijo pred menoj, v našem taborišču v severnem Kavkazu, trt resnične ka.nele, ki jih ima moj tovariš pod nadzorstvom. »Ali so kamele zares tako trapaste?« sem ga vprašal. In tovariš mi je začel izčrpno predavati o kamelah, ki jih je vzljubil kakor konje in mezge. Pa je res, če takole opazuješ kamelo, kar ne moreš biti nič užaljen, če te kdo primerja z njo. Kakšno ponosno in umerjeno hojo ima, kako so skladni gibi vitkih in vendar mišičastih nog, kako svojski sta grbi na hrbtu, kako veličastna je drža elegantno usločenega vratu in ponosno dvignjene glave! A najlepše na kameli so oči, ki so velike, žametasto-črne in takega izraza, da ne veš, ali je pogled otožen ali pa oš3ben. Nekateri menijo, da je kamela zahrbtna. Zbsti trdi to tisti vojak, ki je hotel zadnjič nagajati Ivanu, največji teh treh kamel. Ivan je tedaj neznansko brezbrižno obrnil vrat tn glavo proti vojaku in je čofnil polni zadetek zelenkastega pljunka naravnost v njegov obraz. Taki dogodki so pa jako redki. Sicer je Ivan prav tako poslušen in vdan, kakršni sta Katja in Maruša. Z največjo vztrajnostjo vlačijo najhujša bremena in odpravi vsaka zase za dva konja. Pri tem pa so kamele neverjetno skromne, žro vse, kar koli jim daš, a najrajši imajo trdo travo in žilnata zelišča, a tudi listje, slamo in mrvo. Ovsa so se morale šele privaditi. Predvsem pa so neobčutljive za pomanjkanje vode, kar dela konjem toliko preglavice. Dvanajst dni dolgo so lahko brez krme in pijače. Potem seveda 6e nalokajo nemogoče množine vode, ki jo z žvižgajočim piskom srkajo 6kozi 6ti6njene LSlnire. Vojaki so jako zadovoljni s svojimi kamelami, dasi kamele, »ladje puščave«, prav za prav niso na mestu tu v kavkaških gorah. Vendar so 6e že navadile na hojo po hribih. Le deževati ne sme! V blatu, ki zanj pač niso ustvarjene, jim spodrea-vajo noge in tedaj popadajo na tla in jih ne spraviš kvišku ne z dobro besedo ne 6 palico. Ob taki priliki je tovariš prvikrat nahrulil Ivana s psovko »ti trapasta kamela«. Res je, kamele so neskončno trmaste in odločne volje. Po več tednov so poslušne ko psiček. A kar mahoma jih nekaj prime, da se ustavijo ali pa gredo za nekaj metrov 6tran s prave poti. In od te svoje volje jih ne spravi nobena reč na svetu. »Se ne da nič napraviti,« reče tedaj tovariš in se vda v voljo kamele. Vendar pa je Ivan do neke meje disciplinirana kamela. Njen poganjač vzame palico in jo potolče j>o kolenih in zraven inmra neke besede v svojem narečju, ki jih niti mi ne razumemo, nikar pa kamela. Ivan se ne zgane Pa potolče še enkrat. V Ivanovem obrazu moreš spoznati različna čustva, češ: »Le kaj bi spet rad od mene? — Ali naj ga slušam?« Nemara bo najbolje, da storim, kar hoče.« To jKislednje zmaga, Ivan poklekne in se nato uleže. »Zdaj se pa lahko usedete nanjo,« mi pravi tovariš. In jaz se usedem. Gonjač spet potrka po kolenih. Spet se Ivan premišlja, nato 6e zgane, in jaz 6e moram oprijeti obeh grb, da ne padem. Zdaj stolujem visoko gori med obema grbama. In takrat se spomnim, kako je smel v otroških letih sedeti moj brat v neki menažeriji na kameli, a jaz sem smel zajahati le ponija. Zdaj se mi je izpolnila želja in sedim — daleč lu na Kavkazu — na resnični kameli. V teh dneh so kamele, ki smo jih videvali po menažerijah in se učili o njih v šoli, naši tovariši. Kamele spadajo zdaj k vsakdanjim zadevam te vojne, ko 61110 utaborjeni na pragu Azije. Križanka št. 64 1 l i 4 5 j 1 d 9 lo ii U 13 14 la lo 1/ io 19 20 21 21 • 23 24 25 2li 27 28 29 30 31 32 č3 42 34 35 46 I 37 138 39 40 41 43 41 45 | 4o 47 18 49 50 51 52 o3 54 55 56 57 58 59 80 61 Vodoravno: 1. denarna kazen, 6. kraj pri Ljubljani, 11. otočje v Atlantskem oceanu, 16. nevestin delež, 20. padavina, 21. denar, 22. obrežje, 23. rokodelec, 24. kraj v Vojvodini, 25. bojeva-lec, 26. 06eba iz Don Carlosa, 27. vrsta zelenjave, 23. pravopisno znamenje, 30. duhovniški naslov, 32. južna rastlina, 34. 6tara votla mera, 36. hrib pri Belgradu, 39. trdnjava v Franciji, 42. gora v Italiji, 45. slovanski vladar, 47. država v Južni Ameriki, 48. 6nezna ovira, 50. vrsta omake, 52. snov za belitev, 54. starorimski datum, 55. konjska oprema, 56. mesto v Grčiji, 57. starorimski modrijan, 58. norčija, 59. plesni zbor, 60. borišče v amiiteatru, 61. razbojnik. Navpično: 1. soteska, deber, 2. mesto v Italiji, 3. gora v Grčiji, 4. hrib na Gorenjskem, 5. električni pol, 6. slovenski hagiograf, 7. starorimski jiozdrav, 8. prižnica, 9. kritika, recenzija, 10. gozdna rastlina, 11. pristanišče na Finskem, 12. reka na Madžarskem, 13. južno sadje, 14. praska, 15. del naslova, 16. zaposlitev, 17. del bibavice, 18. jezero v Abesiniji 19. vrsta papig, 29. moško ime, 31. turški državnik, 33. listnato drevo, 34. glodalec, 35. slovenski umetnostni zgodovinar, 37. znanost, 38. pristanišče, 39. Finžgarjeva povest, Sesaika fo je bilo že zdavnaj pred to voino. Nekega dne je prišel zastopnik neke tvrdke. »Vefccenjena,« je dejal, »dovolite, da vam pokažem, kaKo deluje naša najnovejša sesaika za prah z imenom »Pepita«? »Pepita« je iz naj-lioljše snovi, je zunaj ponikljana, znotraj j>o-kromana. Je majhna in priročna. Bodi mlada, bodi stara, »Pepito« ima vsaka rada!« Gospa je zamahnila z roko. »Hvala. Nc potrebujemo.« Zastopnik je prikimal. »Tako spočetka vsak govori. Najprej so ljudje nezaupljivi, nato pa navdušeni. Najprej Savel, potem Pavel! Če boste na lastne oči videli, kaj tale mala električna 40. otrok, 41. pevsko znamenje, 43. del skrivnostne svetopisemske obsodbe, 44. (>leme (tujka), 45. živinska krma, 4<5. inohamedanski romarski kraj, 47. sapa, veter, 48. del ust, 49. prijatelj tuje lastnine, 51. reka v Nemčiji, 53. klej. Rešitev križanke št. 63 Vodoravno: 1. kost — 5. mana — 9. 2ika — 13. Lona — 17. gol — 20. oko — 21. rama — 22. Neva — 23 meso — 24. doba — 25. Lima — 26. luka — 27. leto — 28. pega — 29. tek — 30. USA — 31. pero — 32. Mara — 33. Sala — 34. mora — 35. bala — 38. deva — 41. Turk — 44. Vovk — 47. vod — 49. ali — 50. Vida — 51. Miki — 52. Rigi — 53. viri — 54. raja — 55. vila — 56. nona — 57. deca — 5S. nav — 59. Ana — 60. Rilo — 61. Sara — 62. para — 63. sani. Navpično: 1 Kolubara — 2. okis — 3. Somalija — 4. trap — 5. Maledivi — 6. Amur — 7. nakovalo — 8. Anam — 9. želatina — 10. iver — 11. Katarina — 12. Amos — 13. Lepa Vida — 14. osel — 15. nogavica — 16. Adam — 17. gotovina — 18. Ober — 19. Lakadivi — 36. Alan — 37. Avar — 39. edil — 40. Amas — 42. ukor — 43. krap — 45. Oger — 46. kvas — 4S. Oran. za prali i stvarca vse zna, boste pa drugače govorilL Ali dovolite?« Gospa je kar kriknila: »Samo tvegajte! Takle iujcc v mojem stanovanju!« No — ta tuji človek je pa le tvegal. Izmete! je saje iz peči na preprogo, stresel je pepel iz štedilnika na preprogo, vzel je košarico za šivanje in jo izpraznil z vsemi krpicami in nitkami in šivankami na preprogo. Potem je šel v kuhin jo in je prinesel zaboj za smeti. Le z roko je sunil — in že je ležalo vse smetišče in odpadki in odrezki in olupki na preprogi. »No, kaj pravite, veleccnjena?« Velecenjena je rokla le: »Preprogo mi bo- ste plačali!« Zastopnik je žarel ko deset božičnih drevesc. »Kje neki, velecenjena, kje neki! Zdaj taiste doživeli čudež vseh čudežev! In kako se lioste čudili! V dveh minutah bo tolo Izginilo kot bi pihnil! »Dvomim,« je rekla gospa. »Vse to bo storila tale mala sesaika »Pe-jiita«. T renutek, prosim! Kje pa imate električno stikalo?« Oziral se je okoli, potem jc klavrno p«novil: »Kje imate stikalo, velecenjena,« Tedaj je odgovorila gospa: »Saj nimamo eleklrikel Imamo le plin.« (Johanus Rosler.) FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER Dolgo ali kratko? Kaj ie lepše — dolga ali kratka pražnja večerna obleka? Saj ni treba niti vprašati — dolga je lepša! Krilo, ki sega le za sfioznanje čez kolena, l>oznamo prav za prav šele od leta 1920 dalje: dotlej je bilo dolgo krilo na prestolu mode. Kralko krilo je tako praktično in udobno, da si zdaj drugače prikrojene dnevne obleke niti misliti ne moremo več. A če nekoliko prelistamo zgodovinsko knjigo mode, pa srečamo vse povsod dolgo krilo. Začenši 6 klasičnimi grškimi oblačili pa preko romanskih, gotskih in baročnih oblek, z empirom in >biedermeierjem« vred. je ženska obleka povsod dolga. Malo krajše so bile obleke v rokokoj-ski dobi, ko sta bila stavbeni slog in notranja oprema tako čez in čez zalrtajčkana in prenačička-na, da se je bilo treba bati, da bi ženska s predolgim krilom lahko prevrnila vse ttste nežne mize in stole, drobnarije in okraske. Kratka krila so nosile »božiče plesa« in pa grški vojniki starega veka. Odveč bi bilo besedovati o lepoti, g06j>oskosti in eleganci dolgega krila ali oblačila. Tu je treba pač »orožje položiti«. Ali bi si mogli misliti vse tiste lepe ženske, ki so jih ovekovečili slavni slikarji in kiparji, drugačne ko v dolgem krilu, dolgem oblačilu? Za mojstre, ki so znali tako živo naslikati ali izklesati gube oblek, je bil način, kako »pada« blago, neizčrpno področje iskrenega poglabljanja. časih večletnega študija svetlobnih in senčnih efektov, in večletnega, z ljubeznijo izvršenega dela z dletom. Spomnimo 6e le Rubensovih kraljic, Rafaelovih Madon Tizianove »La Belle« in takih žensk, ki bodo še čez stoletja veljale kot vzori velike lepote in go*poskosti. Ali jih ne vidimo v duhu: cesarico Elizabeto avstrijsko, Evge-nijo francosko, Marijo Medicejsko in druge — v dolgih oblekah kot obdane 6 skrivnostjo 6voje osebnosti? Dolgo krilo vsebuje nekakšno častit-ljivost, ki je kratko krilo ne bo nikoli imelo. Kratko krilo, kratka obleka sta in ostaneta »šik>, pa čeprav 6ta narejena iz »častitljivega« blaga — iz svile, žameta, tančice. Kratka obleka ne vsebuje nobene skrivnosti; ona razodeva in odgrinja. S kratkimi oblekami se odpovedujemo nečemu kar nas lepša, nas nareja ženske in nam daje nekaj svojskega. S tem se podrejamo zapovedi te dobe, ki nam na najrazličnejših področjih ukazuje varčnost, in ki se moramo ozirati na njo, 6aj celo »g06pa moda« računa z njo! Anekdota Slikar Menzel je ogledoval sliko svojega učenca. Držal je sliko v rokah, ogledoval jo je z vseh strani in je slednjič vprašal: »Povejte mi no, kaj pa naj bi tole bilo?« »To jc seveda oko,« jc učenec začudeno odvrnil. »A tako! to pa že. Saj sc mi je čudno zdelo, kaj naj bi razcefrana gumbnica pomenila na — obrazu!« Deset navodil za kuho In dom 1. Pletenine ne smeš nikoli shraniti tako, da so obešene, ker se preveč razvlečejo in izgubijo obliko. 2. Pokrivala iz klobučevine ne bodo imela madežev, če daš v fiodlogo proge aluminijastega papirja, kakršnega vidiš v raznih zavitkih. Vendar je treba papir večkrat premenjati. 3. Takoj po dobi kopanja moraš kopalno obleko oprati in jo spraviti tako, da ne pridejo molji vanjo. 4. Če se na krznu poznajo odtisi od pregibov, ko je bilo spravljeno, moraš odtise zmočiti z vodo in krzno skrtačiti, kot težijo dlake in v nasprotno stran. 5. Nogavic ne smeš nikoli likati, ker likanje zelo škoduje nitkam. 6. Metle in krtače ne smejo nikoli stati na ščetinah, ampak naj visijo, da ostanejo trpežne. 7. Fižol za vlaganje nc smeš prerezati na več kosov, ko na dva ali tri. 8. Presno maslo se brez ostanka odloči od papirja, če ga daš s papirjem vred za pol ure v nladno vodo. Isto velia za margarino. 9. Rabarbarovih stcnel ni treba olupiti, ampak jih le očediš in uporabiš vse steblo. 10. Krompir, ki ga uporabiš za solato, za praženje, za testo, cmoke itd., skuhaj že prejšnji dan, ker se da krompir nato laže lupiti in laže predelavati. 11. Vode od škroba ne zlij proč! Če jo pustiš stati in jo nato previdno odcediš, dobiš na dnu še škrob, ki ga lahko še uporabiš. 12. Lonci in posode s širokim dnom so za kuho mnogo bolj praktične, kot one z majhnim dnom- 28. TE KNJIGE JE PREGLEDAL SV. MIKLAVŽ ŽE MED IJSTOM. ZDAJ PA PREGLEDUJE SAMO ZLATE KNJIGE, KJER SO ZAPISANA DOBRA DELA OTROK, PA TUDI SLABA! 29. NA VEČER SV. MIKLAVŽA JE BILO ZE VSE V REDU. DOBROTLJIVI SVETNIK SE JE ODPRAVLJAL NA ZEMLJO V SPREMSTVU ANGELČKOV, KI SO GA SPREMILI PRED NEBEŠKA VRATA. GLOBOKO DOLI PA SO ČAKALI PEKLENŠČKI, DA SE PRIDRUŽI !0 VELIČASTNEMU SPREVODU. 30. NISO PA ŠLI VSI ANGELČKI Z NJIM: V NEBEŠKIH OKNIH SO GLEDALI NA OTROKE, KI SO VESELI DOBROT NEBEŠKEGA SVETNIKA. SV. PETRU SO OD SAME GINJENOSTI PRIŠLE SOLZE V OČI. KAKO PA JE NA ZEMLJI, BOSTE PA SAMI VIDELI DANES, LJUBI OTROČIČKI! LE PRIDNI BODITE! »Tale papiga,« zatrjuje prodajalec,« se neznansko hitro nauči govoriti. V enem tednu bo znala vse, česar jo boste naučili.« A čez teden dni pride mož s papigo in zahteva svoj denar nazaj. »Kako — zakaj?« vpraša prodajalec, »ali ni kaj.v redu z njo?« »T-t-t-ta t-t-tič je-je-jecljal* TOMAŽ POKLUKAR:;.............. "•••""iT n r liiissfl llilCHf lafliiHilfššSiii ili • iBsIIHiiK!iH«t lovec, ki drhti, da bi zagledal plen. Ni lahko teči tako sam. V začetku te silijo moči vedno hitrejše in hitrejše, po dveh kilometrih se začneš znojiti, po treh se ti upira grešna narava: »— j>o-čivaj, )»očivaj, nikamor se ti ne mudi!« O, Matevž pozna to. Dobro ve, kdaj je treba stisniti zobe in zdržati, četudi te bode v prsih kakor z iglami in postajajo noge težke. Te minuto je treba premagati in potem gre lažje. Tu pa tam se je usulo prgišče snega na tekačeva razgreta pleča. Ta se je zasmejal, zdelo se mu je tako osvežilno, povrh pa še nagajivo. Razgrinjal se je razgled zdaj proti Kamniškim planinam, zdaj proti Polhovgrajskim dolomitom in spet je bil sredi drevja, kjer vidiš le debla in stezo pred seboj. Natakarica na Rožniku je stala na pragu in se čudila osamljenemu tekaču. »En brinjevec vam bom dala, bom hilro prinesla,« je dejala, ker se .ji je fant smilil ali pa ji je bil všeč. Matevž ji je odvrnil »jutri« ter dirjal proti cerkvi in od tam navzdol. »Huda bo letos na 30 km,« si je mislil, »zdaj je še čas, da ukrotim svoje lene ude.< V dolino se je podil kot divje koze, ki beže pred gorniki, ki prihajajo z vrha. Na ovinkih se je nagibal in krilil z rokami, potem pa sespet prepuščal strmini, ki ga je nosila, deroči vodi podobno. To ga je veselilo in noge so poslale spet lahke. Na dolgi položni poti je zagledal prve sprehajalce v dvoje. Da, tu je hodil včeraj z Majdo in Janez ju je srečal. Najvišje cene na živilskem trgu Z odlokom VIII-2 M. 4102-7 Visokega komisariata ia Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 7. decembra 1912 XXI zjutraj dalje do objave novega ronika. Zeljnate plave pod 10 ke 1.50 lire; zeljnati glave nad 10 kg 1 liro; rdeče zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2 liro; repa na drobno 1 liro; repa na debelo 0.77 lire; kisla repa 2.50 lire; endivija 1. vrste, lepo rutnona, 5 lir; endivija II. vrsto 4 lire: motovileč 10 lir; radič 4 lire; špinača 5 lir; rdeča pesa 8 lire; rdeči korenček brez. zelenja 3 lire; rumeno korenje 1.20 lire; peter-šilj 4 lire; zelena 4 lire; rumena koleraba 1.50 lire; črna redkev 1.50 lire; kolerabica 4 lire: čebula 2 liri; šalota 4 lire; češenj 8 lir; osnaženi hren 4 lire; jabolka I. vrste, namizna, izbrana, 5 lir, II vrste 4 lire; kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir; jajca, komad, 2 liri. Vse te najvišje dopustne reno in tudi vse POTRPELA JE IN ODŠLA MED NEBEŠKE KKILATCE NAŠA ZLATA LJERKA NA ZADNJI POTI JO BOMO SPREMILI V PONEDELJEK, DNE 7. DECEMBRA 1942, OB DVEH POPOLDNE Z 2 A L, KAPELE SV. JAKOBA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. niije cene morajo bili vidno označeno pri vsem v roniku navedem blngu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v ftiški. enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih i>o vsej meslni ol>čini ljubljanski. Zganite se! Slvar le vredna Vaše pozor nosil! Kn iina -zbirka »Naša pol* razprodaja vso -vojo bojHlo zalogo visoko vrednih kun«, lako posamezne /vode kakor v nosaine/n b skupinah iko.ekcijhhi. i rvn kolekcija obsega t H kni'g. ki so ph spisali miši najboljši znanstveniki, leoiog . kakor dr Aleš UšeniČ nik dr Alojz.ii Udar dr. Lenček itd. Vseh |3 kmig s nno ie 70 Lir. Diuga kolekcna obsega 12 knjig in stane le 06 L>r. tie ja II kniig stane le 02 L r. Celita koVkciia obseua 7 knjiu n stane le 4* Lir lld. vso flo kolekciie po 7 Lir. Ko>ekcja za 7 Lir obseg* 2 knjigi, ki ma a skupai 230 snam in je cena lorej nenavadno nizka. Po teh knigah n«i bi |iosogel vsak. brez razlike stanu. Zlasli pa je danes nujno potretino. »la si nli vsak om sli, ker bo iz njih črr>al mnnca načela in insnoM, ki nam je danes v v-eli tivlienskih vpra-anjih neobhodno jioirehna. Kor ie knng omejeno število, naj bi vsak lakoi posegel po njih, dokler jih je še kaj. Povdarjamo še enkrat, da jo to edinstvena i»r lika za nabavo knjig tako odličnih piscev kakor so navedeni, kajti njih dolo imajo trajno vrednost in sn vsakomur — po-iainezmku kakor vsem družinam potrebna v vseh dobah človeškega življenja. Te knjige ozlr. koleVtije so v prodaji v ljudski hnjtcarn)! Banko Ignacija gostilničarju in posestnika se vsem najprisrčneje zahvaliti jemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, prof. dr. Zalokarju in g. dr. Celesniku, gg. pevcem društva Hubadove župe, g. lurk Albinu za poslovilni govor. Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, vsem premnogim prijateljem in znancem, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem za poklonjeno krasno cvetje, ter končno vsem ostalim, ki so na kakršen koli način počastili spomin rajnkega, ter nam stali ob strani v teh težkih urah. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1942 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 6. decembra 1942. Bankovi. Zahvafa Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda Zadružna gospodarska banka d. d. v LiuhSjani Telefon 2057, 2979 ===== izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke — ieielon 2057, 2979 S I* O R T Hermes vabi K današnjemu turnirju namiznega tenisa za prvenstvo Ljubljane Že zadnjič smo pohvalili železničarske športnike, da so priredili uspelo tekmovanje namiznega tenisa v dvorani pri Mikliču. Današnja prireditev bo tem mikavnejša, ker bo šlo za moško in žensko prvenstvo Ljubljane. Mestni župan g. Rupnik je poklonil Hermesu lepe nagrade, vodstvo športne sekcije pa bo poskrbelo, da se bo spored hitro in gladko odvijal. Ni nam znano, koliko je prijavljen-cev, smo pa prepričani, da se bodo zglasili vsi, ki znajo mojstrsko ravnati z loparjem. Za ljubljansko prvenstvo moških bodo začeli danes ob 8 zjutraj, za damsko prvenstvo pa ob 10 dopoldne. Kdor bo hotel prisostvovati najzanimivejšim fjertijam, se bo moral zglasiti že v dopoldanskih urah, ko bo zvedel kdo vse bo prišel v linalna srečanja. Vstopnina je propagandna. Spored nogometnega prvenstva V italijanskem državnem prvenstvu bodo igrali danes naslednji pari: Torino : Triestina v Torinu, Liguria : Venezia v Genovi. Atalanta : Milano v Bcrgamu, Lazio : Vicenza v Rimu, Bologna : Fiorentina v Bologni, Bari : Roma v Bariju, Ambrosiana : Genova v Milanu, Livorno : Juventus pa v Livornu. Šport v kratkem Podrobna poročila o nogometni tekmi v Trie-shi vedo povedati, da je kazalo V6e do konca, da bo doživel Livorno svoj prvi letošnji fioraz in da bo moral pustiti v Trie*tu obe točki. Šele v zadnjem hipu ali toOno v 44. minuti drugega polčasa 6e je posrečilo Livornu. da je dosegel edini gol in s tem izenačil na 1:1. V nedeljo, bo igral Livorno na lastnem igrišču proti Juventusu, Triestina pa bo gostovala proti Torinu. Boksarski troboj med Italijani, Madžari in Nemci bodo gledali te dni v berlinski šj>ortni palači. Italijanska delegacija je prisj>ela v Berlin pod vodstvom Vittoria Mussolinija že začetkom tega tedna. Sprejel jo je nemški državni športni vodja von Tschammer und Osten. Tekme za posebno Hitlerjevo nagrado bodo trajale od 4. do 6. t. m. Po končanem troboju v Berlinu bodo odpotovali italijanski boksarji še v Stockholm, kjer 6e bodo pomerili 11. t. m. v tamkajšnji Alvikshalle 6 švedsko reprezentanco. Švicarski častniki in šport. Na občnem zboru švicarske oficirske organizacije so odklonili predlog o uvedbi posebnega državnega športnega znaka (odlikovanja) za vojake, pač pa so 6e sporazumeli za intenzivnejše šjiortno udejstvovanje med oficirji. Gojili bodo zlasti športno streljanje na jmd-krelne cilje, tekmovanje v hoji na 30 km z nahrbtniki, skakanje v višino in daljino ter suvanje krogle in kamna. Naročite »Slov. koledar«! BANCO m ROMA BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO DI FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5. teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSLI Ameriško letnlo najnovejšega tipa, ki ga je v Severni Afriki zbilo itnlijansko lovsko letalo. 1 Križanska moška konjircgacija ima v torek, na praznik Brezmadežne, zjutruj ob sedmih sv. mašo i skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa ilovesen shod. Za primer, tla nastopi plode popoldanksega shoda kaka sprememba, bo to objavljeno v prazniškem »Slovencu« in zjutraj mod 6V. mašo. DECEMBRA ADOLF IN ŠTEFKA ČARMAN, STARŠI; MAN1A, SESTRICA. -DRUŽINI: ČARMAN IN RODE. LJUBLJANA, 5. 1942. GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK. strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk. Sv Petra c. 38 PRODA SE trinadstropna hiša s štirimi konfortnimi stanovanji in centralno kurjavo, v centru mesta. - Informacije daje notar UŠLAKAR Ivan, trg Roma št 8 Delavniki: 15.30. 17.30. Sloga ed 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 13.30, 15.50, 17.30. v kinu Union |e matineja ob 10.30. Odliien film oo Puškinovi povostl Dvoboj GL Igralci- Fosco Giachettl. Aesla Noriš in drnirt KINO UNION - TEL 22-21 Očarljiva DORI8 DUEA.NT1 v zanimivem filmn z dvora Napoleona XII Ifontesa Castlglione Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Checchi, Renato Clalente KINO MATICA - TEL 22-41 Film noln paradoksnih Been in vedrostl je „Vila naprodaj"! V glavni vlogi Amerteo Natzari in Vera Carmi KINO SLOGA - TEL 27-30 Eden naliepSIh filmov o materi Zavržena V glavni vlogi Llbertsri Lamarque STALNIO in OLIO v svotem zadnjem ftlmn Leteča vraga Spored, ki ga velja videti! Predstave nedelja ob 14 in ob Ifi3n KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 C. E. I. S. A. Compagnia Csporlaztone Imporiazcone Sementl Agrlcole Družba zn lzvo« in uvoz polietielskth semen Organisino economico della Con-federazione Fascista dei Ccm-mercianti per il commercio col-l'estero delle sementi e buibi da destinarsi alla semina agricola. Vi tanno parte come socie tutte le Ditte Italiane operanti nel ramo all'importazione ed all'esportazione. Per informa-zioni serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na: C. C. I. S. A. - vio Aifabciio 11 - BOLOGNA P0 VAŠI ŽELJI VAM IZDELA KM IJIGO! fIZNI l(A »SKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tudi vsa draga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sliinih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega asnjenega galanterij blafra Vam nudi te predmete vedno v lepih, oknanih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! mmmmmMmmmmmmmmmmmmmmammmmm Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, predobri oče in stric, gosjiod ŠABEC ALOJZIJ vlakovodja v 57, letu starosti. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. decembra 1942 ob pol 3 popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. decembra 1942. Globoko žalujoči: Terezija, soproga; Stanislav, Silvester, sinova — in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi soproga, brata, svaka i Ferdinanda Seidla in strica čutim dolžnost izreči iskreno zahvalo zlasti g. šol. upravitelju D. Matku, g. notarju M. Marinčku, g. zdravniku dr. Slaparju in vsem, ki so mi v težkih trenutkih nesebično bili v pomoč i tolažbo. Prisrčno se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, novomeškim pevcem za lepe, ganljive žalo-stinke. zn pismene in ustne izraze sožalja. in končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ali pa kako drugače počastili njegov spomin. Novo mesto, dne 4. decembra 1942. Pavla Seidl in sorodniki. A. fo(unioi 55 Palača ob iezeru Vsi v palači so bili nervozni, ne samo grofica in Nepo. Gospod Pavel jo ropotal po kuhinji, ker je moral dvakrat pripravljati večerjo Kati je godrnjala, ker je malo prej slišala pridigo od svoje gospodinje. Tekala je naokrog in iskala, sama ni vedela kaj. Sluga jo tekel |>o stopnicah in nosil krožnike iz kuhinjo v jedilnico. Vrata jo kar z nogo zapiral za seltoj in to ne preveč obzirno. Steinegge in Ferrieri sta se vrnila s sprehoda silno razburjena. Finotti in Vezza sta v salonu razpravljala z grofom o politiki. Čeprav so jo obvestili, da je večerja pripravljena, je Marina sedela v uvoji sobi ob ovalni mizici, ki jo je včasih uporabljala kot pisalno mizo. Naslanjala je komolce ob njo in držala roke na sencih. Sveča, ki je gorela pred njo na mizi, je osvelljevala njene zlate laso in modrikaste žile v kotu čela. Metala je na svetlo pohištvo v temačni sobi slabotne odseve, ki so se zdeli kakor oči duhov, ki gledajo zamišljeno deklico. Pred Marino je ležal na miri sivkast list papirja, ves napolnjen z znaki, ki so sličili muš-jim nožicam, razvrščenim v bojnem pohodu. Namesto poveljnika je slalo ime: Julija. Mušje no-žice so pripovedovale sledeče: »Veš, da preselim svoj glavni stan v Bor-gonuovo? Tako je odločil cesar. Včeraj sem se šla poslovit od predrage ceste, porasle s travo. Kako nekaj strašnega je selitevl Pustila 6em Njegovo Veličanstvo sredi prahu z delavci in sem se vrnila sem, da ti pošljem majhno slaščico. Je to nekaj majhnih, zelo romantičnih dogodkov, v či- gar sredini kraljuje neki Corrado Silla, pisatelj knjigo »Sanje« in ki stanuje v Milanu, Ulica sv. Viktorja.« »Pripovedovala ti bom romantične dogodke, ki so mi pripomogli do tega odkritja, a ne še danes. Počakam, da bom mogla odkriti še kaj več.« »Zbogom moja začarana princeska. Jutri potujem po opravkih. Grem na ples v Bellegio. Ubogo spominčice! Kdo se no spominja nanje? Ob tej priliki boni oblečena v belo. Imela bom ko-ralde in čudovito alge iz Baltika, ki mi jih je poslal C... iz Berlina, obenem s sonetom. Razume se, da tega ne bom imela.« »Julija.« Nekdo ije potrkal na vrata. Zaslišal se je Fa-nin glas. »Ne pridete še? Se morda počutite slabo?« »Pridem,« je odvrnila Marina. Šinila je pokonci in v navalu ponosnega veselja je iztegnila roke in dvignila zmagoslaven obraz ter pogledala navzgor. Planila je iz sobe, slekla po stopnicah v ložo, kjer jo je čakal Nepo ves nemiren. »Končno, angel moji« Mati jo govorila s stricem, ki je zelo zadovoljen A vi?« Objel jo je okrog pasu. »Presrečna sem!«, mu jo odvrnila in mu smuknila iz rok s srebrnim smehom, ki je odmeval po loži in skozi vrata v salon, kjer so se vsi, razen grofa Cezarja, dvignili, ko jo pritekla kakor razigrana vila in navzočim pokimala v pozdrav. »Atalanta, Atalanla,« je ponavljal Vezza, ko je gledal za njo. Nepo jo ves rdeč v obraz privihral za njo, se ob vratih spotaknil in bi bil gotovo padel, čo bi ga Vezza ne bil prestrigel. »Oprostite,« je dejal s porogljivim naglasom. »Upal 'sem, da bom objel kaj boljšega.« »Prokleta živina!« si je mislil Vezza. »Prosim!« jo dejal hladno. »Kaj ne, stric,« je povzel Nepo in poudaril besedo »stric«. »Lahko si predstavljate, koga sem upal objeli s popolno pravico. Gospodje, iz mojih besed lahko sklepate, kar je najbolj verjetno... najliolj razumljivo.« Po teh besedah je zmagoslavno odšel v salon. Grof se ni mogel obvladati. »Pajaci« jo siknil skozi zobe. »Kako?« je dejal Finotti in pokazal s palcem preko ramena proti sosedni sobi in se pomenljivo namrdnil. < Grof je molčal. »Ali smemo...?« je povzel oni in iztegnil roko. »Uuuuuh!« jo vzkliknil grof. Je bilo to zanikanje ali pa je prezirljivo hotel odkloniti čestitke? Nihče ga ni vprašal. Slišal se je samo razgovor iz sosedne sobe. Tu sta grofica in Nepo prisostvovala večerji obeh deklet. Edita je čutila, da je tu odveč in je komaj čakala, da bo večerja pri kraju, da se bo lahko oddaljila in poiskala očeta. Ta jo korakal po veliki dvorani in vsakokrat, ko se je približal vratom, je nekam čudno I »ogledoval hčerko. »Kako krasna jo ta dežela, seslrična,« je vzkliknil Nepo. »Kako nepozaben je Orrido!« Gledal je Marino s svojimi izbuljenimi kratkovidnimi očmi ter se opiral s komolci ob mizo. »Srce mi začno močnejše utripati, če pomislim nanj. Prepričan sem, da nocoj ne bom zatisnil očesa. Mama, niti sanjati no moreš o skrivnostnem čaru te votline. Ah!« Vzravnal se je in mahal z rokami kakor obseden. Nato je objel mater, ki je začela kričati; »Nehaj vendar s svojimi duhovitostmi!« »Poslušaj vendar, mama!« jo vzkliknil in so zravnal. Marina je poklicala Finottija, ki je radovedno kukal v sobo. »Pusti tega Človeka pri miru,« ji je dejala grofica. »Finotti I« je ponovila Marina. Ta je vstopil ves zadovoljen. »Poslušajte, poslušajte,« je medtem ponavljal Nepo. »Finotti, semkaj!« Marina ga je posadila med sebe in Edito. »Poslušajte,« je ponavljal Nepo. »Krasota Or-rida me je tako prevzela, da ko sva s sestrično dospela do črne sjn|a službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih j« beseda po L i.—, ri vseh ostalih malih oglasih pa |« beseda po L 0.60. 'arek te računa poiebej. — Male oglas« j« treba plačati takoj pri naročilo. t Službe j Dobe: Postrežnico zmožno, za 3 ure dnevno, iščem za takoj. Ponudbe na »Poštni predal 303«. Hlapca, pridnega vestnega ln poštenega -Iščem h konjem_ Naslov v upravi »Slov.« 6726. Dekle vajeno kuhe in htSnlh del sprejmem k maloštevilni družini. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6S03. (b Gospodinjsko pomočnico sprejmem. Ciril Metodova ulica 33 13, L. Veleplč. (b Pridno dekle kt zna tudi nekoliko kuhati, Iščem za takoj. — Lahko Je tudi začetnica Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6817. (b Industrijsko podjetje Išče korespondentko (ko-respondenta) popolnoma veščo slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi ter slovensko stenografije ln strojepisja Zaže-ljeno Je tudi znanje nemške stenografije In Italijanskega Jezika. Ponudbe pod: »Podjetje št. CS21« upravi »Slovenca«. b g CbfaPB | Dotičnik, kt Je pred 10 dnevi odpeljal z Gregorčevega dvorišča ročni voz, so pozlva< da ga pripelje nemudoma nazaj, sicer se bo proti nJemu sod. postopalo. - Slaščičarna Novontny, C. Ariele Rea 2. Črni, fini damski plašč la kožuhovlne ali »opos-sum« kupim, ako Je cena primerna. Ponudbe prosim na »Poštni predal 303«. Pisalni st:'oj. gromofon Id plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje plača najvišje dnevne cene: »EVKRE8T«, Prešernova ulica 14. k Stare knjige slovenske, vsakovrstne, vitrino, knjižno omaro -kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« št. 6676. Smrekovo treslo lepo, odra ve, aubo to Ježlc« — Kupi vsako količino Banjama J. LavrtO, St Vid prt Stični • Ljubljana. Savsko mivko, ca 100 m potrebujem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mivka« št 6781. (k Kupim diro močno na krogličnih le-žajih, gumi kolesa, staro dobro ohranjeno aH novo. Nosilnost 5 ton Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dira« št. 6782. (k Ročni voziček na štiri kolesa, nosilnost 600 do 800 kg, kupimo. -Ponudbe na »Intra«, dr. z o. z., Bleiweisova e. 37a. Več železnih blagajn stoječih, različnih velikosti, kupim. Ponudbe z najnižjo ceno ln navedbo znamke pod M. Gerovac, LJubljana, Kolodvorska 8. Zaboje vseh velikosti kupimo. San. Pelegrlno, Kolodvorska ul. 8. k Gramofon skoraj nov, a plck-upom ln 30 ploščami ugodno naprodaj. Polzve se pri: Frizerski salon Pllverlč, Frančiškanska ulica 3 — damski oddelek. S DRVA PREMOG G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Tehtnice. avtomatične ln polavto-matlčne moderni modeli. Radloval, LJubljana, Dalmatinova ulica 13, Elektr. reso na 2 plošči Siemens, skoraj nov, prodam. Ogled v delavnici Goree, Cesta Ariele Rea. Aceton, benzol, kreolin za dcslnfekcljo hlevov, karbollnej, adhczljsko olje za gonilna Jermena, kramolln olje za kolek-torje stalno v zalogi. -Potronafta, Ljubljana, Blelvvelsova cesta 35 a. 1 Zapravljivček na peresih, močan, skoraj nov ln plug_ prodam. Zaloška cesta št 157. (1 Toplodar vam bo poceni ogreval sobo. Oglejte si ga na: BleIwolsova 17/11. (1 Prodam: moške smučarske hlače, nove bele srajce bluze, srebrno dozo za cigarete in drugo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št 6S15. (1 Veliko omaro event. za urade, prodam Poljanska cesta št. 10-1. Pločevinasto kad primerno za pralnico — prodam. Cokert, Gregorčičeva B, Ljubljana. (1 Preproge Prodam po ugodni ceni sarajevsko-perzljsko preprogo bosansko garnituro, kakor tudi druge preproge. Ogleda se lahko: Sv. Petra cesta 25 (vprašati v gostilni), 1 Pisalni stroj malo rabljen, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. • Naslov v upravi »Slov.« pod št. 683 6. 1 Otroški voziček nov In eleganten, naprodaj za 1800 lir. Benko, Bohoričeva ul. 3. t Predpečice za lonč- peč uOVa prihranka na kurivu dobavlja za reklamno ceno Gasogeno »Merkur« -Puharjeva ulica 6. 1 štedilnike in peči nov sistem Merkur, mnogo prihranka na kurivu, različne velikosti, na zalogi Gasogeno »Merkur«, Puharjeva ulica 6. 1 Pisalni stroj s cirillar dobro ohranjen, prodam. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Stroj ■ cirilico« štev. 6829. 1 Prijatelji domače zabave Starši, odrasli mladina! Prodamo nov ktno-aparat na električni pogon, Epec_ za dom (za vsako sobo). Najboljši te vrste, vrhu-neo tehnike, zelo dober material. Cena ca. 12.000 lir. Na željo polzkusno predvajanje. Samo resne pismene ponudbe upravi »Slov « s polnim naslovom (ime, poklic stanovanje) pod: »Klno-aparat 6331«. Računski stroj za seštevanje ln odštevanje, skoraj nov, prodam. Prvovrstni Izdelek. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod: »Računski stroj« št 6830. ) Lepo brinje za žganjekuho prodaja A. šarabon & Co„ Ljubljana. 1 Prodamo tri p!s*lno stroje (dva mala ln eden večji), skoraj nove, najboljše znamke »Continental«, zelo dober Izdelek. - Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod: »Continental 6228«. JStelo: Dvosobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, pohištvom aH brez pohištva, najrajše v vili — Iščem. Plačam dobro. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vila« št. 6811. (c Stavbno parcelo prodam. Kovaška c. 9. (p lamini Vajenko sprejmem takoj. Modlstka Stana Gregore, Smartln-ska cesta 8 (v Frizersko vajenko sprejmem. Varlna, Pred škofijo 10. (v Vajenca za mizarsko obrt ln tudi pomočnika, sprejmem takoj. Blteno Ivan_ pohištveno mizarstvo, Gosposka ulica 10. (v Učenko sprejme krojačlca i Sv. Petra e. 49, Ljubljana. Vsi stroji za obdelavo lesa, dobavljivi kratkoročno: univerzalni stroj 600 m, z motorjem 5 ks. »Elhoma« I. Slejko, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. Cenj. odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino lz. Frančiškanske v Galeto-vo ulleo 4. Postaja cestne železnice pri »Stari šoli« v Šiški. Priporoča se trgovina strojev IVAN DOV2AN. Če se hočete hitro In uspešno naučiti italijanščino alt nemščino po zmernih cenah, zglaslte so na Rimski cesti 10-1, desno. u Kupimo biciklje, bicikelj- gumo ln motorna kolesa plačamo dobro, Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. Majhno kravco dobro mlckarlco, oddam v rejo. - Tovornlška 13. mm šoferska šola I. GABERŠČEK bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 45 Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Knjige! Vse vrste aotlkvarnlb knjig, revij ln Časopisov, kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjiga na Janea Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. (TeL 4'-24. Kupim »Proteus« v zvezkih, letnika 1936 ln 1937. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Proteus« št 6795. Kupimo gospodar liste »Kmetovalec«, »Sadjar ln vrtnar«, »Slovenski čebelar«, »Živalca«, »Mali gospodar« 1. 1941. Kupimo tudi ostale gospodarske knjige in revije. Naslov v upravi lista »Mali gospodar«, Gallusovo nabrežje 33. Krojne tečaje In damske kroje po meri nudi modni salon Pavlina ROZMAN, lastnica zaseb. uč. zav. odobr. od Vis. Komls. štev. 3755-2-42 v Rožni dolini c. X-1 vila Marja (v bližini restavracije »Katrlca«), '(t Popravila vseh vrst pisarniških strojev ln drugih, v stroko spadajočlh predmetov izvršuje hitro ln solidno THE REX Co„ Gradišče St. 10. (r Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam, polagam In stružlm staro parke te Josip Brleč Kolodvorska 28 Ljubljana Najlepše darilo je lepa fotografija. Res lepe ln poceni vam naredimo vaše slike že v 24 urah. Mamice, pustite vašo malčko fotografirati. Spee. fotografiranje otrok. Se priporoča Koe-mur Marjan, fotografija, Društvena ul. 34 * Prešernova ulica 9. r Oglejte si! Jedilnice, spalnice, kuhinje v solidni Izdelavi pri POHIŠTVO MALENŠEK, Celovška cesta 258, lokal Medvedova 28. Odprto od 15—17.30. (š INFORMACIJE Prevajanje prošnje, vloge, lnkaso, poravnave ln druge trgovsko - gospodarske posredovalne posle poverite komercljalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica 7. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cetta 29. Filatelisti pozor! Poizkusit* Is overili aa bosta, da najugodnejše v n • v 01 f a au kupite znamke vseb držav kakor tudi »JObf albuma to vas fllatnltstlčnp potrebščin* « Knjigarni Janea DolJan. C,J'-' 'Jana, Stritarjeva S. TeL 44-14. Filatelisti! Ugoden nakup raznlK fllatellstičnlh novosti] znamk, fllatellstlčne literature, katalogov. »JOL« albumov Itd., dobite pri fllatelljl »MLADINSKE ZALOZBE«, LJubljana^ Stari trg št. 30. Najboljše šivalne stroje dobite pri anant tvrdki IVAN JA3C lo SIN, Via Blelwelsova St 2 951 Žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER mehanična predilnica žimo Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ceni. Trgovina: Sv. Petra c. 17; Predilnica: FU2INE. V italijanščino In nemščino prevaja vlo^ ge, prošnje ln listine zapriseženi sodni tolmač PINTAR, Cigaletova l/III (poleg sodišča). Edgar Wal!ace< 19 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Prijatelj, zdi ee mi, da 6em vas že nekoč nekje videl.« Mož se je nasmehnil. »Prav lahko, gospod. Bil sem nekaj ča6a natakar v ,ConstMutionalu'.< T. Ks. je pokimal. »Da, tam je moralo biti,« je rekel. Sluga je odprl vrata in javil obi6k. T. Ks. je stopil v prostorno, zelo okusno opremljeno sobo, ki pa ni kazala tiste udobnosti in lagodnosti, značilne za angleško stanovanje. Kara je vstal izza velike pisalne mize in e smehljajem na ustnih 6topil bitro naproti obiskovalcu, da ga pozdravu »Res, izredno me veseli,« je rekel in mu toplo stisnil roko. T. Ks. ga že vse leto ni videl, vendar se mu je zdelo, da 6e ta čudni mladi mož ni skoraj nič spremenil, samo nekam prierčnejši je bil in vljudnejši. Kljub družabnemu uspehu, ki ga je dosegel, je ohranil svoje preprosto vedenje in prejšnjo domiselnost. »Mislim, da bo za zdaj d m-olj, Mise Holland,« je rekel in se obrnil k gospodični, ki je 6tala ob pisalni mizi z beležkami v rokah. »Vidi 6e,« je pomislil T. Ks., »da ima naš grški prijatelj zelo dober okus, kar se tiče tajnic.« Z enim samim pogledom jo je presodil od rjavo bronsiranih las do elegantnih nožic. T. Ks. ee ni dal zlahka omamiti po čarih dru- gega spola. Hotel je ostati zakrknjen samec. Prepričan je bil, da zahteva življenje e svojimi pripetljaji vse preveč, da bi človek mogel resno misliti na ženitev ali omejiti svojo odgovornost ter se ukvarjali s posli, ki bi ovirali njegove težnje, od katerih si je obetal večje koristi. Toda moral bi biti iz kamna, da bi se mogel ustavljati 6veži in lepi mladosti te vitke deklice z rožasto belo poltjo, polno čara in ognja, ki je s samo 6vojo pojavo budila občutek nenavadne življenjske 6ile. »Katero ime se vam je zdelo izmed vseh, kar ste jih slišali, najbolj čudno?« je smeje se vprašal Kara. »Vprašam vas to, ker sva pravkar z Miss Hollandovo razpravljala o neki prošnji, ki mi jo je poslala neka Maggie Goomer.t Dekle se je lahko nasmehnilo in T. Ks. je menil, da je v njenem smehljaju kos raja. »Najbolj čudno ime?« je ponovil. »Mislim, da je bilo najgrše, kar sem jih slišal izza zadnjih časov, — Belinda Mary.< »Nekak domač prizvok ima,« je menil Kara. T. Ks. je gledal deklico. Tudi ona ga je gledala z nekako medlečo drznostjo, ob kateri mu je bilo kar mučno. Nato je mimogrede pogledala svojega šefa in odšla iz sobe. • »Moral bi vam jo predstaviti,« je spregovoril Kara. »Ta je moja tajnica Miss Holland. Lepo de-klctcfi, kflj I16?< »Želo,« je odgovoril T. Ks. in se oddahnil. »Rad imam okoli sebe samo lepe 6tvari,« je dejal Kara. Izraz zadovoljstva, ki je bil v njegovem glasu, je zdražil detektiva bolj kot kar koli bi mu jjil rekel. Grk je stopil h kaminu in vzel z marmorne police škatlo cigaret, jo odprl in ponudil obisko- valcu. Kara je bil oblečen v lagodno sivo obleko in čeprav je bila siva barva tvegana za tujca, je le pristojala njegovi lepi postavi in pripomogla k videzu, kakršnega ei je želel. »Zelo nezaupen človek ste, gospod Meredith,« je pripomnil in se nasmehnil. »Nezaupen? Jaz?« je nedolžno vprašal T. Ks. Kara je pokimal. »Prepričan sem, da hočete ugotoviti, kakšnega značaja je moje današnje osebje. Vem, da ne boste mirovali, dokler ne izveste V6ega o življenju moje kuharice, mojega sluge in moje tajnice.« T. Ks. je zamahnil z roko in se zasmejal. »Oprostite,< je rekel. »Priznani, to je moja šibka stran, toda nikdar se nisem mešal v vaše hišne zadeve, dokler nisem skušal izvedeti podrobnosti iz življenja vašega izredno zanimivega šoferja.« Karu se je čelo zmračilo, a samo trenutno. »O, Brown.« je rekel raztreseno, s komaj opaz-ljivim presledkom med obema besedama. »Zdi se mi, da je bil Smith,« je odvrnil T. Ks., »a nič ne de. Njegovo pravo ime je sicer Poropulos.« »O, Poropulos,« je trdo povzel Kara, »tega sem pa že davno odpustil.« »S pokojnino, kot sem slišal,« je nadaljeval T. Ks. r . Grk ga je trenutek motril, potem pa počasi rekel: »Jaz sem s svojimi starimi tislužbenc.i zelo dober.« Nato je zaobrnil pogovor in vprašal: »A od kod ta sreča, da ste me obiskali?« Preden je odgovoril, si je T. Ks. vzel cigareto. »Mislim, da bi mi utegnili nekaj pomagati,« je odgovoril, obračujoč navidezno vso svojo pozornost cigareti. »Nič bi me bolj ne veselilo,« je živahno odvrnil Kara, »ker ee bojim, da vam ni toliko za utrditev odnošajev, o katerih sem upal, da bi prešli v iskreno prijateljstvo, ki bi bilo pomembnejše zame,« se je nasmehnil, »kakor pa za vas.« »Preoprezen sem,« je odgovoril malomarno T. Ks., »in kar do nekake blaznosti neodločen, da bi razvrednotil svojo družabno mikavnost. Zdaj 6em prišel k vam, ker vse poznate. Pa. dovolite, koliko časa imate to tajnico?« je kar odsekano vprašaL Kara je pogledal pod 6trop, kakor da hoče pomisliti. »Štiri, ne, tri mesece,« se je popravil. »Zelo pridna gospodična, ki 6em jo dobil z neke praktične trgovske šole. Ni posebno zgovorna, a bolj vzgojena kot večina gospodičen njenega poklica, saj na primer govori in piše kar dobro tudi novo grščino.« »Pravi biser,« je menil T. Ks. »Dft, res nekaj izrednega,« je nadaljeval Kara. »Stanuje na Mary Chone Road 86a. Nikakih prijateljev nima, skoraj vse večere preživi v svoji sobi, je dejansko vredna vsega spoštovanja, v odnosih s svojim gospodarjem je pa kar hladna.« T. Ks. ga je ošvignil s pogledom. »Zakaj pa mi vse to pripovedujete?« ga je vprašal. »Da vam prihranim trud,« je mrzlo odgovoril Kara. »Nenasitna radovednost, ki je značilna za vai poklic, bi vas gotovo prisilila, da bi vse to poizvedovali, četudi samo zase.« T. Ks. ee je zasmejal. »Ali lahko sedem?« je vprašal. Kara mu je porinil po sobi fotelj in T. Ks. e« je zleknil vanj, ee naslonil, prekrižal noge in ie je bil kakor poosebljena udobnost. Za Ljudsko tiskarno v Liubiiani: jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodil Jrednik: Viktor Cenčič