- oiuvenec SLA ZE let za svoj narod v ameriki. AMERIK&rSSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ** f Geslo: Za vero in jiarod — za pravico in resnico — od boja do imagei Z * -k': '■* ' J ' . ■ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDE1 STEV. (NO.) 20 CHICAGO, ILL., PETEK, 9. MARCA - FRIDAY, MARCH 9t 1945 ' LETNIK (VOL.) LiV. Rusi korakajo proti Berlinu SEDEM RUSKIH ARMAD UDARJA NA VZHODU; VELIKI USPEHI OR RENI London, Anglija. — Berlinska radio postaja je včeraj večkrat ponavljala, da je ob reki Odri skoro na 200 milj dolgi črti začela nova ruska ofenziva. Pri Kuestrinu pravi poročilo, da so Rusi prodrli sk'ozi prve obrambe. V rečnem kolenu pri Nie- derwutzenu je drugi pritisk in --------- tu so zdaj ruske čete le še 19 milj od Berlina. V tej novi ofenzivi baje sodeluje sedem ruskih armad. Napad je v teku vse skozi od Baltika doli do Frank-furta na Odri. Stettin, ki leži v ustju reke Odre je že pod obstreljevanjem ruskega topništva. Ruska poročila o tej novi ofenzivi ničesar ne omenjajo. Znano je namreč, da Rusi poročajo šele, ko so uspehi doseženi. Pariz, Francija. — Na za- padni fronti je zadnje dni dosegla najbolj obsežen uspeh ameriška tretja armada, ki jo vodi general Pattpn. V dobrih dveh dneh je napredovala nad 60 milj in se je približala od belgijske in luksemburške meje mestu Koblencu na reki Reni. Od severa pa so prodrli dve ameriški koloni pod mestom Kolinom doli do mesta Bonn in (Dalje na 4. strani) AMERIKA NCI IN JAPONCI NAPOVEDUJEJO HUDE BOJE Pearl Harbor, Havajsko. — Podadmiral Mitscher, ki poveljuj* nosilkam letal v, Vfrjn.i aon* 44i«^ 4aponskth l>o&icij t« Pacifiku, omenja v svojem poročilu, da so japonski admirali ' zelo spremenili svoje taktike. Japonci, pravi on. imajo še vedno močno brodovje in veliko moč- ——----— no zračno silo in japonska armada je še le komaj dotaknje-na. Res je, da sovražnik še ni nas napadal s kako veliko silo, kakoršno je razvijal v prejšnjih časih. Ampak to še daleč ne pomeni, da je sovražno brodovje in armada uničena. Mornariški strategi soglašajo, da japonsko brodovje je sicer močno, ni pa več tisto, kakor je bilo in se najbrže ne more več meriti z vedno večjo in yečjo pomorsko silo Zdr. držav. Japonska mornarica se zdaj skriva v skrivališčih in v južno "kitajskih vodah se ne upa več pokazati na svetlo./kakor preje. Je še nevarno v japonskih vodah in ne moremo reči, da se brez nevarnosti lahko kretamo, kakor hočemo. Toda Japoncem zadajamo občutne udarce, ki bodo konnčo zmagali v tej borbi. -C RUSIJA BO OBRAČUNALA Z JAPONCI OB ČASU London, Anglija. — Angleški polkovnik Walter Elliot, ki se je vrnil z več tedenskega potovanja po Rusiji, je podal tisku izjavo glede rusko-japonskih odnošajev. Pravi: "Sleherni Rus se zaveda, da imajo Rusi z Japonci z& izravnati velike zadeve. Toda ta čas še ni tukaj." —*--- Elliott je govoril z visokimi ruskimi predstavniki in z drugimi osebnostmi glede tega vprašanja. Pri vseh je našel pravo zavedanje, da Ruse čakajo veliki problemi na Daljnem vzhodu. Toda za enkrat je Rusija še vedno prezaposlena na zapadu v Evropi. Jaz sicer nisem pooblaščen dajati kake izjave, kako bo Rusija navzoča na konferenci, ko se bodo zadeve reševale glede Daljnega vzhoda in Pacifika. Gotovo pa je, da Rusija bo zraven, je pov-daril polkovnik. Govoril je tudi s Stalinom. Zanimivo pravi, da mu je Stalin rekel ob odhodu: "Ko pridete Japonsko radio poročilo pa je omenjalo včeraj, da se japonska mornarica pripravlja za velik sunek v Pacifiku. Poročevalec je omenjal, da o japonski mornarici se doslej ni mnogo čulo, a se bo kmalu in da bo igrala vodilno vlogo. Omenjal je tudij da ima vladni kabinet glede vsega tega važno posvetovanje. Japonci z zgorajšnim poročilom hočejo le tolažiti domačo javnost, da se nekaj pripravlja, i Kajti tudi japonska javnost, če tudi je prepojena z fanatizmom, zadnje čase dvomljivo vprašuje, kako je to mogoče, da Amerikanci lahko bombardirajo že toliko časa japonsko otočje in so v tem letu prodrli v Pacifiku skoro pred vrata Japonske same. >- domov, povejte vse, slabo in dobro. Mi vemo, da v Sovjetski liniji ni vse dobro." Poročevalci so popraševali polkovnika tudi glede razširje-vanja ruskega komunizma. Glede tega je dejal, da Rusi so zainteresirani za enkrat le v zaščito miru. Drugo jih ne zanima. Glede Poljske so Rusi mnenja, da bo lahko vsestransko napredovala, toda ker je pred ruskimi vrati, se Rusija mora zanimati za njo, ker Poljaka tvori pač vhod proti Rusiji. Rusi ne želijo posegati v zadeve na zapad, so pa odločni in strogi, kaj se godi in kako se ureja svet okrog njih. REKA RENA IN ZGODOVINA London, Anglija. — Nemška vojska sedaj utrjuje vzhodno obrežje reke Rene. Kako dolgo bodo Nemci vzdržali tu in pre-I prečevali prehod preko reke, je vprašanje časa in bodočnosti. Kakor hitro bodo Zavezniki izsilili prehod preko Rene, potem ne ko Nemci pri- moranrali dopustiti, da bo vsa dežela uničena, ali pa kapitulirati, ker izgleda za kako nemško zmago že davno ni več. Reka Rena je bila že mnogokrat politična meja med raznimi narodi v zgodovini. Že dolgo pred Kristusom so bivali Kelti v porenski dolini. Štiristo let pred Kr. so jih pregnali tevtonske bande. Pozneje so Tevtone premagale rimske legije. Cezar Augustus je reko Reno močno utrdil kot mejo med rimskim cesarstvom in Tevtoni. Ko pa je propadlo rimško cesarstvo so zopet prišli nazaj Tevtoni. Nato so nad pokrajino gospodovali Franki, katere so pa 870 leta zopet pognali Germani proti zapadu in tu gospodovali do blizu 800 let. Po tridesetletni vojni so Francozi posedovali Alzacijo. V Napoleonovem času so bili Nemci potisnjeni daleč nazaj. Od leta 1870 pa je reka zopet skoro stalno v nemških rokah. Ob reki Reni so se bile najvažnejše zgodovinske bitke v Evropi. Tudi zdaj je tako. y -o- DRŽAVNA KONTROLA NARAŠČA V ANGLIJI Washington, D. C. — Kon-gresnik La Follette, republikanec iz države Indiana, ki se je mudil nad mesec dni v Angliji poroča ob svojem povratu, da v Angliji narašča državna kontrola. Po tej vojni, pravi kon-gresnik, bo skora vsa večja industrija v Angliji v državnih rokah. Le na ta način bo mogoče angleški industriji tekmovati na svetovnem trgu, drugače ne. -o- O KONFERENCI V SAN FRANCISCO Washington, D. C. — Kolikor dosedaj znano bo poslalo na konferenco do 47 raznih dežel svoje zastopnike. Konferenco bo otvoril predsednik Roose-vel, kakor tudi pozdravil in sprejel zastopstva vseh dežel. Konferenca bo zasedala gotovo več tednov, ker mnogo perečih vprašanj bo za rešiti. KRATKE VESTI —' Washington, D. C. — Poroča se, da predsednik Roosevelt in generalisimo Cang Kai-šek se bosta sestala na posvetovanje nekje na zapadni obali Zdr. držav. Razpravljala bosta o nadaljevanju vojne v Kitajski in v Pacifiku. — London, Anglija. — Angleški kralj Jurij VI. je v torek pomilostil znano 18 letno plesalko Jones, ki bi imela biti obešena ta četrtek. Toda ameriški parašutnik Kari Hulten pa bo moral na vislice za zločin,4ci sta ga storila, ko sta umorila v Londonu voznika autotaksija. — Washington, D. C. — Senat je potrdil in odobril nominacijo Freda M. Vinsona za u-pravitelja zvezne vladne posojilne korporacije, katero so zdaj ločili od trgovinskega oddelka, kateri je upravljal dosedaj to vladno ustanovo. — York, Anglija. — Trinajst oseb je bilo ubitih in do 60 poškodovanih, ko je angleško letalo treščilo na tla v predmestju tega mesta. Na letalu so imeli veliko količino patron za letalske strojnice, ki so eksplodirale in mnogo ljudi ranile. -— Vancouver, B. C. — V tu-kajšnem pristanišču je nastala velika eksplozija na tovornem parniku, na katerem je eksplodiralo do 10,000 tonov munici-je. Šest oseb je bilo ubitih v nezgodi, večje število pa ranjenih. — New York, N. Y. — Gradbeni podjetnik Thomas J. Walsh iz Davenporta, Iowa, je potrdil kot priča pred sodiščem, da se je plačalo. Josephu Fayu in Jamesu Boveu, unijskim voditeljema $212,000 da se je doseglo pomirjenje v delavskem sporu pri gradnji Delaware vodnih naprav. — Omaha, Nebr. — Ekspres-ni vlak, ki vozi med Denverjem in Chicago na Burlington progi, je iztiril na tukajšnem kolodvoru. Enajst železniških vozov je skočilo s tira. O kakih ponesrečencih poročilo ne omenja. — Washington, D, C. — Vlada je objavila, da so poštne in brzojavne zveze z Grčijo zopet upostavljene. Seveda le z onimi kraji, ki so osvobojeni. V-nekih kraj i h, se nahajajo še vedno obkoljena nazijska gnezda. • POPLAVE GROZIJO Cincinnati, Ohio. — Gorkej-š« vreme je povzročilo zadnje dni, da se je stopil sneg in led. Zraven še večdnevno deževje v mnogih krajih, po osrednjem zapadu in v vzhodnih delih dežele je povzročilo, da so vse reke narastle in marsikje pre-stapljajo bregove, k V nižavah okrog relče CTlifo je vo3a 2c marsikje prestopila bregove in nasipe in grozi z obsežnimi poplavami, če se naraščanje voda kako ne ustavi. V Cincinnati in okolici pravijo, je voda v rečni strugi narastla za celih 64 čevljev. Nevarnost za poplavo pa je že pri 52 čevljih, pravi poročilo. Oblasti so poslale 200 mož, ki grade ob reki nasipe s tem, da polnijo žaklje s peskom in z istimi grade nasip. Isto poročajo tudi iz več krajev ob reki Mississippi, da voda narašča in da je nevarnost za poplave. V okolici Memphisa se je moralo izseliti nad 75 družin radi poplave. --o---I FEDERACIJA SVETA NA VIDIKU New York, N. Y. — J. Brins, odličen sociolog je v svojem predavanju povdarjfil, da po tej vojni se bo svet bolj in bolj nagibal k federaciji sveta. Ako si svet na ta način ne bo zagotovil kolektivne varnosti pred bodočimi vojnami, je nevarnost, da bo v prihodnji vojni svet doživel tako katastrofo, da bo vse uničeno, kar je človek gradil na zemlji skozi tisoče let. Sedanje orožje, ki je strašno, bo kakor igrača proti orožju, ki ga bodo razvili v bodočnosti. Mož ima prav. -o- CHURCHILL OBISKAL FRONTO Pariz, Francija. — Angleški prvi minister Winston Churchill je te dni obiskal zapadno fronto in hodil po nemški zemlji bli-zo^reke Rene. Posvetoval se je z vojaškimi voditelji in si ogledal mnoge dele fronte. -o- PETNAJST LET BO TREBA, DA BODO OBNOVILI MANILO # Manila, Filipini. — Japonci so s svojim požigom tako razde-jali in uničili mesto Manilo na Filipinih, da bo potreba naj-hianj petnajst let, predno bo vse t popravljeno in obnovljeno. Tako pravijo gradbeni inženirji. Ameriški vojaki morajo opravljali raxnovrstns dolžnosti. Tukaj morata dva naša vojska — eden na leva, drugi na desni — opravljati nalogo, ki jimi je posebno ljuba. Strašila namreč nemške ujet- Siu so "S? hii0" I ***** "" * Nemci nahajali, v Schoneseiffen. Temu JSffi bridki bojL Hearlbreak Crossroads", to je krišišče aH razpoije trpljenja, ker so se tukaj NA RAZPOTJU REDNA JUGOSLOVANSKA ARMADA IN MORNARICA -RAZNA DRUGA POROČILA Washington, D. C. — Dve važni spremembi sta se zgodili 0 v Jugoslaviji s 1. marcem. Jugoslovanska narodna osvobodilna armada se zdaj več ne imenuje tako, ampak je postala redna "Jugoslovanska armada". Tako je odločil maršal Tito, češ da je ta armada postala "prava in edina oborožena sila v demokratični federativni Jugoslaviji, ker je bila zgrajena na bratstvu in edinosti naroda in predstavlja mogočen činitelj vsled svoje zrelosti, vojne izkušnje in taktike." Podobno so zdaj razne pomorske edinice postale "Jugoslovanska mornarice". Prav tako je s 1. marcem prenehal poslovati Svobodni jugoslovanski radio, češ da je po 40 mesečnem delovanju opravil svojo nalogo in ni več potreben, ker zdaj lahko celi svet posluša .glas naravnost iz Beograda, osvobojene prestolnice nove federativne in demokratične Jugoslavije. Svobodni jugosl. radio je poročal svetu o naporih partizanov proti sjtupoemu sovražniku Zaveznikov. Oddajal je poročila v srbohrvaškem, slovenskem, macedonskem, bolgarskem, češkem, angleškem, francoskem, italijanskem in španskem jeziku. Načelnik mestne vojaške posadke v Zofiji je dal povelje, da 1 so morale biti 3. marca, na dan bolgarske osvoboditve in dan Slovanskega kohgresa, na vseh hišah v Zofiji razobešene zastave Sovjetske Rusije, Anglije, Zedinjenih držav ameriških, Bolgarije, Jugoslavije, Ceho-slovaške in Poljske. Med tem pa je bila 27. februarja v Zofiji ustanovljena Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta. V začasno ravnateljstvo so bili izvoljeni Srbi, Macedonci, Hrvati in Slovenci. Predsednik je Srb, podpredsednik je Slovenec Vladimir Šega. Odbor se je zavezal, da bo po vseh svojih močeh podpiral Jugoslovanski osvobodilni odbor in armado. RUSI ODPRLI KATOLIŠKE CERKVE NA POLJSKEM Lodz, Poljaka. — Dopisovalci ki so si ogledali to poljsko mesto od enega konca do drugega, poročajo, da hodijo cele trume ljudstva v katoliške cerkve, ki so zdaj prvič odprte odkar so prišli naziji v te kraje. Med njimi je tudi Stanislavsky katedrala, gotično poslopje limonine barve in z enim samim stolpom, narejeno po vzorcu katedrale v Ulmu. V Lodzu je 17 katoliških cerkva. Naziji so pustili samo štiri odprte. Dve sta bili določeni za Poljake, dve pa za Nemce. Cerkvena opravila so se smela opravljati v njih samo ob nedeljah. Grško •pravoslavnim in protestantovskim cerkvam je bila dovoljena popolna in vsestranska prostost, to pa samo zato, ker so Nemci hoteli napraviti poljske katoličane nevoščljive. Vse katoliško duhovstvo razen štirih duhovnikov so odpeljali kot ujetnike. Veliko meščanov se še spominja, kako ne- General Ilič, osebni Titov poslanec na Francosko, je dospel v mesto Nancy, kjer ga je sprejel vojaški okrožni poveljnik kakor tudi prefekt. Ilič je šel v Francijo, da se posvetuje z zavezniškimi vojaškimi voditelji, kako bi najlažje zbral in spravil domov 400,000 jugoslovanskih ujetnikov in deportiran-cev, ki so jih Nemci prisilili, da so jim morali pomagati za Sieg-friedovo črto. Jugoslovanska državna komisija je proglasila generala Dražo Mihajloviča za vojnega zločinca, češ da je v tesni zvezi z Nemci in Italijani uničeval narod, ki se je boril za svobodo. Odkar se je Mihajlovič v jeseni letalom odpeljal v Italijo, ni znano, kje se nahaja. Kralj Peter je imenoval tri regente, ki bodo najvišji zastopniki vlade v Jugoslaviji, dokler si ljudstvo pri svobodnih volitvah ne izvoli svoje vlade. Imenovani soSrdjanBudisavlje-vič, vodja srbske demokratske stranke; Anton Mandič, hrvaški odvetnik; in Dušan Sernec, bivši governer Slovenije. Sernec je finančni minister v vladi maršala Tita v Beogradu. Na Ogerskem so -se tudi začele spremembe. Minister za poljedelstvo v ogerski narodni vladi je že priobčil odlok za reformo zemljišč. Po tem odloku bodo tisti dobili zemljo, ki jo obdelujejo. Posebne prednosti pri tem bodo imeli oni, ki se "z orožjem v roki bojujejo proti Nemcem in njihovim ogerskim zaveznikom." "Izdajalcem bodo zemljišča pobrana najprej." sramno in poniževalno so ravnali s škofom Jasinskijem, ki je bil po štirih letih jetništva spuščen na prosto obenem s Father Tomchikom. Ko so dopisovalci hodili po opustošenih delih mesta, so si tudi ogledali ostanke neke po-žgane tovarne za blago, o kateri pravijo Rusi, da so naziji tam pomorili več tisoč delavcev, skoraj sami katoličanov, ravno preden je ruska armada dospela tja. To poročilo izhaja iz Religious News Service in je šlo skozi rusko cenzuro. Priobčeno je bilo v katoliškem tedniku The Re-gister. Stran 2 AMERlkANSfCl SLOVfeMČC Petek, 9. marca 194S AMERIKANSKI SLOVENEC Prbi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene k list v AmeriJci. Newspaper in America. I"' Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 W Ixhaja ritk torek in peiek Issued every Tuesday and Friday K • --- Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd.f Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto -------------------------$4.00 For one year ...............x______________$4.00 Za pol leta------------------------- 2.00 For half a year___________________L. 2.00 Za četrt leta .------------------------- 1.25 For three months_________________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: I Chicago. Canada and Europe Za celo leto ____________________________$4-50 For one year___________________$4.50 Za pol leta--------------X__2.25 For half a year__________________;„ 2.25 Za četrt leta--------------------1.50 For three months_________________ 1.50 Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej »ni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. -f-I-:- Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, .1879. SVETOVNO DENARSTVO • Vprašanje svetovnega denarstva je zopet v ospredju. Najbrže ga je potisnila v ospredje pravkar zaključena krimska konferenca. Vojna gre proti svojemu zaključku. Vse izgleda, kakor smo pred kratkem že zapisali, da vojna v Evropi se bo končala enkrat med marcem in julijem letos. Nemci bi bili te dni morda orožje že odložili, ko bi jim bila jaltska konferenca pokazala le prst za količkaj ugoden mir, ki bi bil vsaj nekaj boljši za nje, kakor pa popolna . brezpogojna predaja. Toda Zavezniki so v svojih zaključkih odločni napram Nemcem. Samo brezpogojna predaja more prekiniti sovražnosti, ali pa popoln poraz na bojnih poljanah. Nemci so doslej vztrajali. Upali so in morda še upajo, da morda pride med Zavezniki do kakih prepirov, ki bi bili njim v korist in Zaveznikom v škodo. Dosedaj se njihova upanja niso uresničila. Dal Bog, da bi ss tudi jutri ne. Toda, ko pride zaključek vojne, bo stopilo pred svet na tisoče in tisoče problemov. Treba bo obnoviti gospodarsko in industrijalno premnoge dežele, ki jih je ta vojna skoro popolnoma uničila®; Kako to izvesti, je veliko in težko vprašanje. Prišli so do zaključkov, kateri nudijo neko možnost za pravilno ureditev teh mednarodnih zadev. Glavna zadeva je svetovno denarstvo. Denar je potreben ■ vsaki deželi, ki noče trgovati in poslovati v svetu. Toda , vsaka dežela ima čisto svoje lastne gospodarske razmere. Ta dežela ima nekaj, kar druga nima, in zopet obratno. Na ( podlagi takih vrednot in produktivne sposobnosti je mogoče oceniti veljavo vsake ciežele, na podlagi take ocenitve pa določiti valutno veljavo vsake dežele, ki naj služi za veljavo zamenjavanja za ono, kar ona potrebuje in mora kupiti od drugih. Da bo pa to mogoče napraviti na praktičen način, je treba svetovne skupne banke, katere delničarji bodo vsi narodi po svojih deležih. Ti deleži pa bodo krediti vsake dežele članice svetovne banke, iz katerih bodo po določilih lahko nakazovali izplačila za svoje plačljive račune. Na ta način bo poslovanje šlo hitro naprej in gospodarska obnova dežel se bo mogja izvesti v najkrajšem! jnogočem času. Ni pa stvar tako enostavna, kakor jo je mogoče zapi-sati na papir. Mnoge dežele, ki jih je ta vojna popolno-; ma uničila, bodo zelo težko prispevale in spravile skupaj svoj delež. Nekatere si ga bodo morale celo izposoditi, kajpada tam, kjer ga bodo mogle dobiti. Najti bodo morale tako dobro voljo pri drugih. In s tem bodo težave. Krimska konferenca je morala o tem razpravljati.-Dokaz temu je, da je predsednik Roosevelt še iz Jalte poslal kongresu apel, naj takoj začne delati za sprejem in odobritev načrtnih zaključkov za mednarodno svetovno banko, ki jo je odobrila gospodarska konferenca v Bretton Woods. Roosevelt prav resno govori v svojem apelu, da, je potrebno za Zdr. države, da se ne izognejo pred to zgodovinsko odgovornostjo, ki jo zahteva od nas trajen mir. Da- ' Ije je poudaril Rodsevelt, da bo odobritev zaključkov konference v Bretton Woods vogelni kamen za mednarodno i gospodarsko sodelovanje. Izgledi, da bo kongres zaključke gospodarske konference odobril, so za enkrat dobri. Člani ameriške delegacije na konferenci so bili tudi nekateri vodilni republi-l kanci in zaključke podpirajo. Tudi vodilni republikanci prihajajo do spoznanja, da se morajo Zdr. države pač odpovedati politiki osamljenosti in da morajo v bodoče nositi!3 gotovo odgovornost v mednarodnih gospodarskih vpra-j šanjih. Ako bi tej politiki ne sledili, bi se v "svetu pojavile : gospodarske težave, kot inflacije v posameznih deželah, ki ] bi bile v škodo in pogubo tudi naši trgovini in našemu go- < spodarstvu. Brez zdravega denarstva bi svet zašel v i splošne gospodarske zmede in težave. Te pa ne ostanejo J samo v svojem krogu, pač pa vodijo v sovražnosti in vojne, Is kakor se je to dogajalo v preteklosti. Zato Amerika ne s more stati brezbrižna, rekoč: da le meni gre dobro, drugi!1 naj gledajo sami. Te zadeve bodo prišle pred prihodnjo konferenco na«it MOJI HIVARCI Ekvador, Južna Amerika. Misijonar, ki je živel med narodi ki ne poznajo Jezusa Kristusa, more prav oceniti dar prave vere. Res je: tudi med nami je veliko zla: to pa radi tega, ker nismo popolnoma krščanski. A med nami je tudi ve-iliko dobrega. Dobra je cela naša kultura. Vse naše civilne naprave zagotavljajo življenju red in varnost. Med nami so lepe krščanske družine, kjer cvetejo ljubezen lin druge čednosti. Med nami je j še veliko dobrodelnih ustanov, kjer dobijo pomoč in tolažbo bolni reveži in trpini. Oh, koliko je na svetu dobrih, usmiljenih duš! Bodi večna hvala — Detetu Jezusu! On nas je učil da smo vsi sinovi istega Očeta, ki je u nebesih. On nam je povedal, di je Bog v vsakem človeku — !h to je temelj krščanske in vsake prave kulture. Kako drugače mislijo pogani! Med njimi kraljuje satan: srd, jeza, maščeva-| nje, -egoizem, razuzdanost l Povedati Vam hočem pa kaj jo.mojih Hivarcih. Živijo v pra-gozdih ekvadorskega Orienta. j So visoke in ponosne postave. 'So tako živalski, da ne sprejmejo nojbene oblasti. Morda so edini narod, kjer ni prav nobene politične konstitucije. Še lju-dožrci v Oceaniji se združijo v naselbine, a'med Hivarci še niso prišli do tega sporazuma. Zategadelj živi vsaka družina popolnoma osamljena v goščavi. Vsak Hivarec je kralj in de-ia kar hoče. .Noče nobene postave, in nobenega predstojnika. So mnogoženci. Mož nikoli r.e dela. On vedno pohaja po gozdu kjer vedno najde kaj dobrega za pod zob. 2ene delajo doma in so prave sužnje. Koča je okroglasta in precej velika. Njih vera je prav hudičeva, j Verjamejo v Dobrega Duha — a pravijo, da tega ni treba častiti, ker je dober in jim nič slabega ne naredi. Pač pa zelo spoštujejo1 "Iguančija", ker je zloben in jim lahko škoduje. Zategadelj ga je treba pomiriti s posebnimi ceremonijami. Velikega pomena so vražarji, ki imajo z vragom resnične sestanke. Hivarci so vedno na pol nagi in nimajo smisla za krščansko j čednost dostojnosti. Otroci ne dobijo prav nobene vzgoje. Ko imajo 7 let, so že popolnoma prosti in se klatijo celi dan po gozdu. • Družine žive v večnem sovraštvu med seboj ter se neprenehoma ubijajo. Ubitemu sovražniku odreže j o. glavo in jo na či.den način skrčijo tako da ni večja kot pomaranča. To izsušeno glavo kličejo 'teanca", in ko je dokončana, pripravijo velike praznike. Misijonar jen je med njimi je sila težavno in nevarno. Nevarnosti pa so ne samo radi divjakov, temveč tudi radi narave. Ona je,sicer lepa na prvi pogled, a skriva veliko sovražnikov. So zverine in kače in vča- i sih Slaba podnebja, posebno pa i še otežuje delo pomanjkanje 1 potov in nevarne reke. 1 Kljub temu imamo v tistih pragozdih salezijanci lepe naprave. A je še daleč dan, ko bo- s ------- mo lahko rekli, da je zavladalo v tisti šumi Dete Jezus! Slovenci! Molite, lepo Vas . prosim z£ moj misij on. Veliko r zaupam v molitev dobrih ver-1 nikov, a obenem mi tudi gmot-f no pomagajte. So me postavili . za ravnatelja glavne in morda . najtežje misijonske naselbine. Mirko Rijavec. -o- ! NOVICE IZ ELY - Ely, Mirni. , Trije slovenski fantje so dali ! življenje v bitki za svobodo do- > movme. Andrew Lah, star 20 let, je > padel v bitki dne 24. januarja na filipinskem otoku Luzorj. V Ely, na Savoy naselbini zapušča mater Gertrude Lah, ki je vdo- j va, brata Matha in štirisestre: j Mrs. Joe Omerza, Mrs. Charley Tisovich in Mrs. Bertal Ander-j son, Pfc. Frances Lah pa pri J' 1VAC na Angleškem, i Pfc. John Schober, star 20 i let, je bil ubit na zapadnem bo-~ jišču v Evropi 12. februarja. V Ely zapušča starše Mr. in Mrs. Frank Schober, brata Franka in šest sester: Frances, Mollie, Mrs. Mary Tekavec, Mrs. Julija Kostelc, Mrs. John Gachnik in Mrs. Angela Zobec. , Joseph Kochevar, star 19 let, * je bil prvotno naznanjen kot pogrešan, sedaj pa je prišlo obvestilo, da je bil ubit na Filipi-" nih. Njegovi starši Mr. in Mrs. Anton Kochevar, ki so prebivali na Camp St. E„ so pred nekaj ' leti umrli. Brat Albert se nahaja V kolegiju v Mt. Pleasant, Mich. Sestra Mrs. Frances Prijatelj se nahaja v Ely na E. Sheridan St. Stric John Koche-' var vodi čevljarnico. Za vse tri padle vojake so se darovale slovesne, sv. maše v cerkvi sv. Antona. Prizadeti starši in sorodniki . naj sprejmejo naše globoko so-1 žalje. Štabni saržent Joe Janezich, ■ star 26 let, je bil ranjen na Filipinih. Nahaja se v bolnišnici. Naj še omenim veselo svidenje bratov iz dveh družin. Bra- > ta Edward in Joe F. Mikulich sta se po naključju po treh le- ; tih sreč al ar na Pacifiku. Na 1 Francoskem pa sta se s posre-' dovanjem Rdečega križa sesta- > la brata Cpl. John J. Petric in " Sgt. Fred Petric, ki je uposlen na bolniškem parniku; tudi ta dva se nista videla tri leta. Je 1 bilo pač veselo svidenje v obeh slučajih, četudi je trajalo le malo časa. Jernejčan. -o- MLADI ROJAK CPL. MARTIN T. ULCHER PIŠE IZ FRANCIJE* Nekje v Franciji, 19. februarja 1945. Cenjeni čitatelji: Po preteku osmih mesecev vam spet pišem. Od takrat sem ! imel malo kedaj kakšen trenu- j tek- prostega časa, da bi ga bil, lahko uporabil po svoji volji, in i veliko stvari se je zgodilo od takrat. Potoval sem skozi mnogo vode in skozi mnogo krajev na suhem. Bil sem v Angliji, ki je po- j sebno lepa dežela. Lična polja nudijo prizor, ki ga mora člo- j vek občudovati. Ljudje so bili f tudi zelo prijazni. Imel sem srečo, da sem st mogel ogledati London. Videl sem tam razna starodavna poslopja, med nji- J mi slavno katedralo sv. Pavla. Pravijo, da je ta cerkev ena najlepših zgradb na svetu. Mnogo poslopij v Londonu so porušile bombe, vendar je pa to mesto še vedno prav zanimivo. • • s * Potem sem prišel v Francijo, dolgo bojišče Evrope. Mislim, da mi ni treba opravičevati tega izraza, ker vsi sami veste, kako je. Brez števila mest, trgov in vasi v Franciji je danes samo kup razvalin, ki nudijo očesu prav žalosten prizor. Vsega tega je kriva ta nesrečna vojna. Ljudstvo po Franciji se ravna po starih navad&h in običajih, ki izvirajo iz davnih dni. \ j mislih imam pred vsem kmečke i ljudi, ki pridem z njimi najvet v dotiko. Živijo preprosto in dc j visoke starosti, ker si vzame j< čas, da uživajo naravo; to j< precej drugačno od hitrega na čina življenja, ki ga imamo i Ameriki. V vsakem kraju je cerkev glavno poslopje. Večkrat ko ne je cerkev klasičen vzor > stavbinstvu. Sedaj, sredi zime, je videti p< sadnih vrtovih visoke kupe na pol zmrznjenih jabolk, iz kate rih bodo spomladi napravili ja bolčnik in konjak (cognac) Zdi se, da imajo vsi polno vina Komaj čakam, da pride pomlac in se bodo ti vrtovi razcveli Ozračje bo tedaj polno najpri ietnejšega vonja, očem se bo pj tudi nudil najkrasnejši prizor Pri kmetih so v navadi lesen« coklje, ker usnja skoraj splol dobiti ne morejo, odkar se j< začela vojna. Človek si težk< predstavlja, kako se morejo na vaditi za tako obučo. Noge ima jo obute v debele nogavice, po tem pa natlačijo še slame i coklje in tako vse skupaj še ne kako gre. Toda ko ljudje hodij< v cokljah po cesti tlakovani j kamenjem, pač ne moremo go Ivoriti o kaki mehki in tihi hoji ker njihove coklje strašno ro počejo po kamnu. Vsi po vrsti od majhne M ari« pa do starega očeta Emil$ se vo zijo na kolesu; vsaj dozdeva s< tako. Ta način prevoza je naj cenejši in največkrat edini na čin, ki je sploh na razpolago. Črni trg je zelo razpreden Znano je, da stane zavojček ci garet od 100 do 150 frankov, tc je od $2 do $3. Čokolada in mi lo sta nadaljni dve stvari, ki s« prodajata po neizmerno visok ceni. Dežela, ki so jo štiri leta tlačili Nemci, se; zdi hvaležna, da so jo zasedli Zavezniki. Ko gre človek po cesti, je naenkral okrog njega krdelo majhnih otrok, ki čivkajo in čvrčijo kakor vrabci v svojem maternem jeziku in prosijo za sladkorčke ali pa žvečilni gumi j. Neki vojak je nekpč pripomnil: "Ali ni čudno, da znajo že tako majhni otroci tako dobro govoriti francosko!" Seveda je čudno za nas, ki si s tolikim trudom vbi-jamo v glavo posamezne francoske besede. Ce mi b cije ^SL? Cemralne blagajne' kak0r tudi » ™ opera- ] I cnce^belinaPlaČila (assessments) so ^^ po American Experi- « _ DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ■ i Uradni jezik je slovenski in angleški. i ' sred*°jak0m ^ rojakinjam se DSD Poroča, da pristopijo v njeno Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite Dismeno ali I ustmeno na gl. tajnik^; F^ANK J. WEDIC. 301 Lima St. J^Siel! I3L ] IZ URADA GL TAJNIKA DSD Bolniška podpora ,e je izplačala sledečim članom in članicam: Dr. št. ime January February 1 Joseph Mikolich ................................$10.00 $__ John Simec ..........................................................15 75 • _ William Perush ................................................6 50 John Vershay, pol............................. ..__- 30 00 Affnes Kocjan........................................................................^ 25;oo Ceci,ia RiffeI ......................................................................... 20.00 Jacob Terlep .................................... ___ 20.00 Anton Lilek, Sr................................. ...5 ?5 3 Mary Strukel .................................... 37.00 * —_ 10 Frances Chandilc. (Childbirth) —25 00 11 John ...................................... 19.00 \ —*_ Joseph Pavlakovich .......................... 41.00 __ Katherine Kurinski (Deceased) ...... ..__» 40 qo Joseph Krosel.................................- 38 00 Matthew Sutej .......................—• 59 00 12 Ursula Ambrose ................................ 25.00 _— Diana Kalcic ......._........................ 50 00 -1*_ Helen^Mozina............................—v ip!oo lo John Falle (Deceased) ...1...............' 4 00 Stephen Salay.................................... ____ ^[qo 14 Peter Lončar, pol. ......................... .v__v . 31 50 17 Cecilia Blecich .................................. 30.00 > 20^00 18 Helen Povse ...................................... ...v 21.00 19 Anna Rilovich...................................* _[__50.00 r < Skupaj..............................$234.25 $412.25 Izplačali za operacije: A \ .12 a Ursula Ambrose, Cert. 5051 ............... .v v" 75.00 Izplačali za posmrtnine: 1 John I). Kren, Cert. 5467...............250 00 6 Frank Opeka, Cert. 5683 :............... 500.00 — Katherine Kurinski, Cert 5713 .... 500.00 __ 13 John Falle, Cert. 5177 .................... 250.00 Skupaj..............................$1250.00 $250.00 81". 2ad.s.D. I ilUll ( m 1 HI B— FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. ! " -:_ • INDIVIDUAL STANDINGS , Avar- Games Series ages 1 D. Wedic .— 69 11120 161.11 2. M. Jamnik 69 10297 149.16 3. J. Zinser ...... 69 10049 145.44 4. L. Gagnon .... 69 9978 144.42 5. D. Riblon...... 66 9496 143.58 6. J. Bambic .... 60 8196 136.36 7. Eve Franzen.. 72 9753 135.33 8 C. Garbin .... 66 8730 132.18 9. V. Pellegrini.. 21 2766 131.15 I HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, III. TEAM STANDINGS Nil® of February ?8. 1945 Won Lost 1. Vice-Presidents .... 39 30 2. Treasurers ... ..................34 35 3. Presidents________ 33 35 4. Secretaries ......____ 32 37 DEPART M EN 1 ^^ 2110-14 Wp CERKVIAK RD.i [ * m * 1 m w mm m . » m, mm m. Wjj I Da boste zgledali najboljše II li ra Velikonoc III 1 I |> ' " > j>VAM NUDI TRIKRYLOVA DEPARTMENT TRGOVINA VSE KAR-jt RABITE ZA VELIKONOC VELIKONOČNE OBLEKE S & f - J? *eIo lepe to dragocene, tiskane na A M ^ SV b Z^Zr ^ V ^ Reyon Crepes. ▼ lepih oblikah. Bogata izbera ▼ a^J AQN H ^ kf^P^ ^MT' ™eh veUkc>stih od 14 do 20. od 38 do 44 in do 52.. W ^^ ^ ]m fpoiEBNf [saiia'V It J^Po I ' IZREŽITE TA KUPON IN ga prinesite s seboj | 1 ^ ^^Jrv -MaM ■ V ČETRTEK, PETEK ali SOBOTO i ^ ^ f^Lnl^^m^ ' IN DOBILIBOSTE I -i I llfl^ft ! » rosto >> Hll n^^ Vih. 'M I * (Stamps) ■ ^mi^fmmjšmm^ u z vsakim kupom za si.oo ali več. i jf '^mtM ■ , TODA le s tem kuponom. h ^ ^ac T° P°TThU rednih snamk' ki jib dajemo. ■ ' I SHEER LA REIN"H0SIERY %t . PuU fashioned crystal clear, splash proof. 45 gauge. A ^ A A Bfe.ilf ■ : iheer rayon with sheer cotton top heel and toe. S ■ tDo --:> Sizes 8 H to 10 H_________1___________________Pair * I MEH'S EASTER SHIRTS ^ ——-- In attractive colors and patterns, that are tub last. A ^ a A 5 *T W®*' „ No-wilt collars. In saxes 14 io 17. CarefuUy made Si • lO ^ -> ^H^Bb i in every detail_________________________^JL9 * W BOYS' DRESSY SUITS 1 mSM&Wm Dre?y .,uU« £or ^ Z-1** Parade. Tailored of J " ffimKmSukJ WOcl » Brown and Blue colors. Expertly S'TiQb \ ^ * \ / m taJored- In sixes 4 to 10. ^ £ ^ iMM^M GIRLS' EASTER DRESSES i f " "l^T^yN / seIeclion for we® tots in sixes 1 to 3. ^ M $2-9810 $8-98 1 WHITE EASTER DRESSES! t F<>R CONFIRMATION AND COMMUNION ^ y ' m " ? om°Sl ^eorgeousselection in Chicago. We invite you to come in J and see our wide assortment. ^ I JjP^ ^ SI.98h.SZ.98 I k _Application For WAR BONDS Taken Here It !10. Jo Cirrencione 63 8024 127.23 ll.E. Zinser .....I 66 8316 126.— 12 N.Cirrencione 72 8933 124.05 13. F. Leonard _ 72 8927 123 71 14. F. Manno— 66 7835 118.47 15. M. Foster ...... 67 7536 112.32 16. A. Verschuur 21 1975 94.01 Subs: 1. Jo Vancas .... 30 4425 147.15 2. M. Berrong .1 3 369 123._ 3. R. Kludovich 3 342 114._ High Games 1. Dolores Wedic, Pres......... 248-233 2. Marge Jamnik, V. Pres..... 229 High Series 1. Dolores Wedic, Prs........... 556-551 2. Lorena Gagnon, Treas.....539 High Team Series 1. Treasurers_______________________ 1752 2. Secretaries __________________ _ 1721 High Series for February 28th Dolores Wedic, Pres_________________ 534 YOUR REPORTER. OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 11 DSD Pittsburgh, Pa. Članstvu našega društva naznanjam, da se bo na naši prihodnji seji, -ki se bo vršila v nedeljo 11. marca, razen rednega mesečnega asesmenta pobiralo tudi 25c za konvenčni sklad. Obenem naznanjam, da letos ne bomo imeli skupne ali korpora-tivne spovedi in sv. obhajila, to pa zato, ker ste itak vsi pri takih društvih, ki imajo to lepo navado, da skupno opravijo svojo velikonočno dolžnost. Vsled obzirnosti do drugih društev naše društvo nejao sililo nobenega, da bi izostal pri skupnem nastopu svojega starejšega društva v prid mlajšemu društvu. Prosim vas pa, da daste pri našem društvu zavarovati vse svoje, ki še niso pod varstvom Družbe Sv. Družine. Kdor je zavarovan pri več društvih, dobi toliko več podpore v slučaju bolezni, in ko umira, lahko umre v zavesti, da je po svojih najboljših močeh poskrbel za svoje najbližje. , Vse društvo pozdravlja Tajnik. —l~o- ' DRUŠTVO SV. LOVREN&A ŠT. 14 DSD E. Pittsburgh, Pa. Dragi sobratje in sestre: Na zadnji mesečni seji smo sklenili, da bomo od zdaj naprej imele seje vsako drugo soboto v mesecu, v isti dvorani kakor do zdaj in točno ob sedmi uri zvečer. Sejo smo morali premestiti, ker moramo skoraj vsi delati ob nedeljah in sej sploh imeti ni- - 1 ■ & M. Trunk mmmmrn^^rniam TEDENSKI KOLEDAR 11. Nedelja — 4. postna 12. Ponedeljek — Gregor Veliki 13. Torek — Evfrazija 14. Breda — MatiMa . 15. Četrtek — Longin 16. Petek — Marija, spok. 17. Sobota — Patrik ČETRTA NEDELJA V POSTU — GOD SV. JOŽEFA *ti. "Jožef, sin Davidov, ne boj ob se vzeti k sebi Marijo, ženo svo- ni- jo" (Mat. 1, 20). } ■ = | V postnem času naj bi si vsak prizadeval v izvrševanju vr raznih čednosti Tjolj kakor na-vadno v teku cerkvenega leta. Pravimo: "Besede mičejo, I v z g 1 e d i vlečejo**. Najboljži Jg vzgled za razne čednosti ima-% mo v Sv. Jožefu. Častimo vše svetnike, Jožefu izkazujemo ^ izredno čast. Po vsi pravici, ker Sv. Jožef zasluži tako čast v popolni meri radi izredne sve- ^f tosti. # ^ Sv. Jožef je bil kraljevskega q rodu. Bil je sin Davidov, kra-^ Ijevski princ, njegovi predniki ^ so bili slavni in sveti možje. Njegova čast pa ni ravno v tem. ^ Jožef sam je postal vse časti g vreden v prvi vrsti kot ženin ^ preblažene device Marije. Ma-(f rija je mati božja. Take matere g;še ni bilo in je ne bo. Enako ne g bo ihoža, ki bi bil bolj vreden take device in matere kot žeti nin. Jožef je bil vreden take ne-§ veste, ker je bil nji popolnoma £ ====__==^_ (f -- r^ smo mogli. To bo sama za čas « vojne. g* Dragi sobratje in sestre, naj- ^ lepše vas prosimo, da bi se malo bolj udeleževali sej, zakaj od- * bor ne more sam nič narediti, g ako ni zadosti članstva. Poseb-g: no težko je zdaj v vojnem času, g ko nam neprenehoma odhajajo (§ mladi fantje. Zdaj je odšel Al-£ bert Turkovič, drugi bo Billie J Pavlakovič. Radi bi, da bi se J nas kaj več na seji zbralo, da bi I kaj naredili za naše vojake, ki g se za nas vojskujejo. — Iskren ? pozdrav vsemu članstvu in ^ vsem čitateljem Am. Slovenca. I John Pavlakovich, zapisnikar. * o- MERA POSTAJA POLNA I Stockholm, Švedska. — Nem-| ški begunci pripovedujejo, da I nazijski gestapovci streljajo in » pobijajo vse civiliste, ki nočejo ^ bežati pred Rusi. Mnogi starci ^ in bolniki se na beg sploh ne ^ upajo podati. Vse take pravi ^ vest, da gestapovci s silo izga-\ njajo iz vasi in mest. I -o- f SEDMO VOJNO POSOJILO Washington, D. C. — Sedmo j vojno posojilo se bo začelo s po- ] sebno kampanjo 14. maja letos. ' Določena kvota bo 14 bilijonov | ! dolarjev. Pričakujejo pa, da | bo sedmo vojno posojilo preko- i silo vse dosedanje kampanje za j vojna posojila. i -o--i Mr. Wand v Rippingale na j Angleškem ni nikdar v 52 le- i tih zamudil, da ne bi šel v domačo cerkev zvonit. --i Braxon Paste nudi takojšnjo po- ' moč za srbečo kožo, koristno za ! zdravljenje "Athletes foot", garje, : 111« in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, 1 ako ne bo popolnoma zadovoljivo. I ■ "brivsko srbečico", i mozolje in druge J manjše motnje na J koži. Braxon Paste I je zelo zdravilno j mazilo, ki je brez - j duha, ne umaže, li lahko uporabljivo J -in ne potrebuje obvez. TV» je for- | mula - nekega chi- caškega lekarnarja z 20 letno izkuš- = njo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON COm 322 So. Clark SL, Dept. A. Chicago, ob oj enak v svetosti, čistosti, poniž-ro- nosti, vdanosti v voljo božjo, v vseh čednostih, da je stopil kot j ženin v najbolj nežno zvezo, ki ■ H bila le kdaj na zemlji skle-ia_ njena. :a Čast Jožefova je dalje v fo, tem' Je Postal varih, oče sinu jži božjega. Abraham je bil prija-ta_ telj božji, Mozes mož božji, Saše muel ljublenec božji, ampak no Jožef je bil oče sinu božjega, ti, Bog si je izvolil za mater naj-tst boUgo ženo, in za očeta naj-e- boljšega moža. V tem imamo božji dokaz za svetost Sv. Jožefa. In poglavar sv. družine je bil a- Jožef. Božja naredba je, da je ki mož glava žene, žena možu in e. otrok staršem pokoren. Sam n. Bog se je držal reda, ki ga je iti postavil za družino. Odtod pri-in haja, da pride ukaz za sveto a- družino na Jožefa, in Jožef iz-re pelje ukaz. Zato skazuje Mari-ie ja Jožefu primerno čast, in Je-sn zus je obema pokoren. Vzviše-e- na podoba. e- Jožef je ukazoval, idi k Jo-ia žefu, da naj za te — ukaže! is io ^HMH i- ■ mf d- mrm KjflI i- jH HHP iH^IIk^V l Ne bodite^ Suženj Zapeke Ako «e ▼«« drii sapeks Ja vat dela nuzerne, nervozne In is red« in če xT1^ Nobela, smrdljivega 1 želodčne nerednosti, neprebav- no«, ixgoba spanca, pomanjkanja ape. > Uta ter se črnite v želodcu tab a sani j Tgled plina in zaostalosti—tedaj vxe-mite Dr. Petersovo dolgo preizkušeni ; »boko. To je vec koV navadna j odvajalna —je adravOna tonika — jo imes 18 naravnih koreninic, zelišč in ■ cvetja. Heboko pripravi zamazani crew k delu, pomaga prijazno in gladko odvajanje aabasanik ostankov; odžene plin zapeke in porrae želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga na- JB^ tanko kot je pred pisano ft^ na omota. Ako želite fr>*U ponovno uživati veselje, F f (odpravo zapr* jASSummI tniike neredno- sti in ponovno iSA^MMA udobnost va- // i^^liH Sega želodca ob // istem času — te« //jI daj al nabavite // Roboko le da* II "jtf^-// nes. ffm^T^l/ ' DR. PETER'S Lfičivv OLE J LINI-MENTA — nntiKpienhJtro pomag. proti bolečinam revmaUim, u, nrvrmhrii«! boto« miiice—ixkljo^nj«, m ixvinj.ao.u. V*. PETER'S MAGOLO — .IkaUn. M^cn"^^!, nerrfom » »{odeti kot kislinska neprtbavnost in potoei« srca. i 1 Ponudbe" Kxtpon — Sedaj I j ' j o c O. D. (Strelki dodani). f | bi. . , , v. . .r.JS.-.w. ..... .T.-!*« I , I N«»lo* v-r...-.TllTr.1„.,rrrfii- I J. i t®11!«^ ' J DR. PETER FAHRflEY k SONS CO. |L I — DapC M4-V1HBM j l • ' ! 4 ....... "Amer. Slovenec** je vex, ki di uzi ameriške Slovence odi obale do obale. __________ Stran 4 Dušica - Rožamarija — Agnes Gunther —c Njo samo je življenje hudo izpametova-lo. Po svoji omožitvi je prepotovala križem svojo domovino. Majhen grob ima v Diezu, drugega v Thornu. Sama že ne ve več, kolikokrat je stal pohištveni voz pred njenimi vrati in kolikokrat so nakladači pospravljali njene stvari. — "Spoprijaznila sera se že s svojimi stebri, Harro!" razlaga nekega dne grofu gospa Hardenstein. "Ti stoje nepremično na svojih mestih. Marsikoga bi to vznemirjalo, mene pomirja. Kolikokrat sem jaz premikala svoje stvari, dokler niso zopet stale trdno na svojem mestu!" — Kako malčica imenitno uspeva! Že tri tedne ni omenila niti z besedico onega najlepšega. — Morebiti se pa le posreči, da rešimo otroka!" Harra so te besede neprijetno zadele. Kdo bi vobee dvomil o tem ? "To izvira iz vašega ljubeznivega in hvaležnega naziranja o solzni dolini. Kakor da bi bila ta lepa zemlja kaka kazenska kolonija in bi se vse ljubko in lepo in dobro, čim se razvije, moralo preseliti tja, kjer prepevajo večno alelujo! Ako ste že božanstvu tako blizu, da mu smete predlagati svoje težnje, potem bi bilo po mojem mnenju najbolj pošteno, da se mu iskreno zahvalite, ker nam je dal to lepo torišče. : Obnašamo se sicer tu često zelo slabo, toda to ni krivda zemlje!" "Ne postajajte lahkomiselni v svetih rečeh, Harro, in ne nosite lilijenega stebelca poševno, o katerem ste nam trdili, da se mora nositi navpično!" Harro sedi pri gospe Hardenstein v sprejemni sobi. Pozno je že in dušica se je že davno zazibala v sen. Harro podučuje gospo Hardenstein, kako je treba gojiti lilije, da uspevajo v vsej svoji krasoti. Toda ta vsa zaskrbljena zmajuje z glavo, ko je izvedela, kaj vse pripravlja Harro za praznik lilij. — Napočil je dan dvajsetega julija. Sonce žari tako zlato, kakor je pač temu dnevu primerno. Nebo je bilo zjutraj temnomo-dro. Dušica je zarana našla na mizici svojo najlepšo belo oblekco. To mora nekaj pomeniti! — Morda je danes dan lilij? — Brž se obleče. Nato smukne na lipovo deblo — nekdanji stolp — proti kateremu se odpirajo krila njenih vrat. Od tod se tudi vidi v dve zeleni dolini. Tam doli se ovija reka okoli podnožja gore. Zeleni gozdovi jo spremljajo ob pobočju in ravno nasproti lipovemu deblu je prijazen prostorček, kjer dosegajo stare bukve rečno obrežje j ter segajo s svojimi vejami čez zelenozlato vodo. ftečica sama se tu nekoliko ustavi, kot bi premišljala, ali naj ostane tu ali pa j naj nadaljuje svojo pot. Gosto bičevje je obrastlo nasprotni breg. Xa prostor se imenuje kopališče grofov in še danes se vidijo stopnice, ki drže dol v vabečo globino. — Danes je lipa v najlepšem cvetu! Naslanja se 5 svojim mogočnim deblom ob stolp- ( ni zid. Njena krona se razprostira nad lipovim deblom. Tako se tu gori prebiva v ' vrhovih, kajti od severa obdaja stolp še < dvanajstero velikih jelk. Njih vrhovi zro J noter in vejevje dvahajste se dotika že rde- i .čega stolpa, ki se kot časten stražar ozira ] dol po kamnitih ploščah lipovega debla. I J Lipovo deblo je tako prostorno,da bi mogli 1 na njem brez težav namestiti berlinsko hi- ' šo s šestimi sobami. Sonce in senca se me-njujeta na njem. Bršljan se bujno razvi- c ja ter vtihotaplja svoje vejice celo skozi 1 najmanjše zidne razpoke. — I i V praznični obleki steče dušica k vrvici, c katere konec sega do zemlje ter se vije še j 1 pod lipinimi koreninami do skritega kotička v parku. Oh, danes je pa vrvica težka! 2 Nekaj visi ob njej! Že gleda čez zid — bel j r zaboljček in ob njem venec iz vrtnic. Du- j 5 šica radostno vzklikne: j r "Gospa Hardenstein, pridite semkaj! \ Poglejte vendar!" - Dušica vzame najprej rožni venec ter si j • ga položi na glavo. V ogledalo ji ni treba pogledati, kajti venci se v sproščenih laseh vedno imenitno podajajo. — Nato prevzame še zabojček. Na beli svileni blazinici leži par zlatih čeveljčkov! In kakšno obliko imajo ti! Prilegajo se, kot bi bili vliti na nogo! In na prstih lahko stoji v njih, kakor bi bila bosa! Dušica pleše v svojih zlatih čeveljčkih in s svojim rožnim vencem na glavi po stari kamnitni plošči pod lipo ter vzklikne vsa vzradoščena: "To so čeveljčki moje radosti! Vselej jih hočem obuti, kadar bomBsrečna! In kadar jih obujeni, bo praznik!" "Tudi danes je praznik . . . vaš rojstni dan, princesa," jo opozori gospa Hardenstein. Morate dovoliti, da vam čestitamo! Toda, kaj še vse pride!" — "Ali čuješ, stara lipa, kaj je danes? Moj rojstni dan in praznik obenem! Ti si se danes tudi čarobno oblekla! — Lipa nam-; reč cvete na severnem delu. — "Glej moje zlate čeveljčke! Tisoč let jih nisi videla. Vrzi mi šopek, eno kapljico svojega sladkega medu, lipa, zlata lipa!" Končno je povedla gospa Hardenstein dušico v sprejemnico. Tu stoje v polkrogu lilije v starih, preprostih, kositernih, medloblestečih vrčih. Dušici zastaja sapa! I "Je to za moj rojstni dan?" — Gospa Hardenstein vidi, da od Harra u- » prizorjeno tihožitje cvetlic na dušico skoraj presvečano učinkuje. Niti bela mizica z darili, ki stoji v sfedini, ne more umiliti tega učinka. Otrok si je sicer ogledal vsa darila, toda brž jih je vzel ter ponesel v kot na divan. Nato počenje na tla v polkrogu, katerega tvorijo lilije. Kar sezuje svoje zlate čeveljčke ter jih postavi na prazno belo mizico. — To je vendar Har-1 rovo darilo! — Nato jih znova obuje. "Čuden otrok to!" Tako si misli gospa Hardenstein. "Harro jo je s svojim cvetličnim čarom zopet zadel! Oh, deklica, kaj bo s teboj, če ti tvojega dolgega prijatelja zopet vzamejo! Zdaj pa še na dvorišče, dušica ! Tudi tam te čaka presenečenje! Vonj j lilij je tu že skoroda preopojen!" "Ah, ljuba gospa, naj še malce ostanem sama pri svojih lilijah! Nočem se jih dotakniti, saj vem, da tega ne smem. Samo kratko časa, prosim! Potem pa hočem sto-■ riti vse, kar zahtevate od mene." "Dobro, pa ostanite! Jaz grem preko lipovega debla v park po rožni poti in pridem potem na dvorišče. Tam vas hočem i počakati." Zdaj je dušica sama s svojimi lilijami. Stoji v krogu svojih cvetlic pred veliko sli-j ko svoje mamice ter šepeče: "Mamica! Ali me vidiš, mamica?" Kratek premolk, kot bi čakala mamičin odgovor. — Toda vse ostane tiho! Le poletni veterček se je ujel v dolgih belih zastorih in skoz okno spušča sonce svoje zlate puščice. — "Mamica !" — Dušica vzdihne ter reče: "Oh ta tako trdo splin je zelo daleč! Kako lepo mora biti tam, kjer je ona, da se ne mara več i ozreti na svojo dušico, ki obhaja danes svoj praznik lilij! Ali prirejajo lilije tudi godbo? Vsaka ima svoj glas in s tem tudi j poje. Mar bi se dalo po tej godbi tudi ple-! sati? Toda le prav počasi, jaz ne maram naglih plesov! In če je človek srečen, mora ! vendar plesati!" In dušica vzame konce svojih dolgih kodrov, da se zlato predivo razgrinja čeznjo fi kot zlata koprena. Izprva nagiba svojo z (/ i rožnim vencem okrašeno glavico, potem ) : dvigne svojo nežno nožico in že plava v ) I krogu svojih lilij. Obrača, se in pripogiba. ( Kar se odpro vrata in prikaže se Harro 1 ( z velikim šopkom vrtnic v roki. Dušica se ( ! mu nasmehlja ter nagne glavico v pozdrav. ) i Toda vrti se naprej prav počasi in njeno J I nežno telesce je kakor bel plamenček v beli ) halji. Harro pa stoji in se ne gane. * ( . if (Dalje prihodnjič) AMERIKANSKI SLOVENEC Ppf-plt. 0. marrn 1H4K ! SEDEM RUSKIH ARMAD UDARJA NA VZHODU; VELIKI USPEHI OB RENI (Nadaljevanje s 1. strani) ^ druga ost do mesta Rheinbacha. Te dve koloni se bosta najbrže i vsak čas sešle s tretjo armado t in Amerikanci bodo tu zajeli precejšno število Nemcev, če se i na kak način preje ne izmuznejo iz pasti. S tem so Amerikanci precej globoko v Nemčiji. Prva armatia je prodrla dosedaj • 47 milj globoko v Nemčijo, tretja armada pa do 65 milj. Pat-!ton'ove čete zdaj že napadajo Koblenc, ki kakor "zgleda bo težko vzdržal.- V teh zadnjih bojih so Amerikanci ujeli na deset tisoče Nemcev in mnogo vojnega materiala. Nemci so zelo vznemirjeni. Dr. Goebbels je včeraj vzpodbujal na radio nemški narod, naj se junaško drži v teh preizkušnjah. Rekel je, na nas i je zdaj, da ohranimo tradicijo nemškega junaštva. Vsak Nemec naj nosi v svojem spominu zavest, kako junaško so umirali za svojo domovino naši predni-jki. Veliki Friderik je nosil s seboj strup, da bi ga v slučaju nevarnosti použil, raje, kakor bi se udal sovražniku. Tudi vi tako delajte, da boste vredni nasledniki naših hrabrih prednikov. To je pač slaba tolažba, če se mora Nemcem priporočati za-strupljenje in samomor. Znamenje, da je za Nemce tu žalostni konec., ' Rim, Italija. — Na italijanski fronti so zadnje dni Zavez- | niki napredovali ob cesti, ki j vodi v Bologno nekaj nad pet j milj. Nadaljni boji so v teku in ! nemška odločnost popušča tudi j tu. Čete pete ameriške armade so Nemcem vzele do deset mest in vasi, pravi vest. Stockholm, Švedska. — Iz I Nemčije došle vesti omenjajo, j da vladajo v Nemčiji čezdalje; bolj nevzdržne razmere. Naziji so s silo nagnali skupaj vse kar so dosegli na obrambna dela okrog Berlina in pravijo, da Berlin je zdaj utrjen in da ga' j bodo Nemci branili do zadnjega diha. Vojaški opazovalci pravijo, da to ni nič drugega, kakor goli samomor. Poraza to J ne bo preprečilo. Niti ne bo to l Semcem prineslo kakih koristi. Nemški generalni štab se s temi lačrti baje ne strinja. Toda ■ kontrola nazijev je za enkrat že f a k o močna, da ne dopusti ka-* tega drugega mnenja na po- £ ,'fšje. Dolgo pa ne more iti na- 2 )rej tako več. Takega mnenja , e velika večina vseh opazo- f alcev. |]< __' lf Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53, K. S. K. J. &H§ V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworlh Ave.. No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC, SR.. blag. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942; Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nenaanich. 7505 Myron Ave. tfiagajmk: Lotus Kraje. Društvo zboruje vsako- prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeni se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoli-. čani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. IMMEDIATE OPENINGS FOR GENERAL FACTORY WORKERS EXPERIENCE NOT NECESSARY 100% ESSENTIAL RADAR INDUSTRY GOOD WAGES — AUTOMATIC INCREASES BONUS — FREE INSURANCE WORK AT EITHER OF OUR 2 RLANTS Main Plant — 4545 W. AUGUSTA BLVD. Branch Plant — 973 W. CULLERTON HELP IS ALSO REQUIRED IN OUR SPACIOUS CAFETERIA AT OUR MAIN PLANT — FULL OR PART TIME MEALS; UNIFORMS & INSURANCE FURNISHED MOTOROLA GAL VIN MANUFACTURING CORP. 4545 W. AUGUSTA BLVD. ——— PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cerroak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljši avtomobili za pogrebe«, krste in zeniiovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. ______ ___________ ___1 DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG // Stanuje in ordinira na: f/ 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois | | od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob I) 1 nedeljah po dogovoru. | Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 (I ^ ^ »fb m+m _-*■ fi ^ i DR. H, M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Road Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. t ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ _ _ POSLUŠAJTE ugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne-leljo od 9. do 10. ure zjutraj »reko radio postaje YVGES v 7hicagi. — aemoKracijo umirajo naš fantje. Za dobro stvar padajo Demokracija seve / ni kakoi dvakrat dva je štiri. Ali je avto kracija, totalitarizem, absoluti zem nekaj sličnega? Grda robs je, to stoji. V vsakem slučaju^ Ne morejo se dosti zgražati nac katoliško cerkvijo, ker je avto-kratična. Pač ne umejo. Ne borr zapostavljal demokracije, al hvalil avtokracijo. Le dva slučaja sta vrlo značilna. Car Nikolaj je bil avtokrat kakor je bilo tedaj v Rusiji. Že leznice so začeli zidati. Šlo je za zvezo: Moskva-Petersbourg I-lni so prosili, drugi protestirali, da je carja bolela glava. Tre-L a se je odločiti. Minister še po-novi, carja prime nevolja, vzame ravnilo, potegne črto in odloči: Tu naj teče železnica! Zoper carja ni ugovora. Še nobena železnica ni bila tako pa met no in smotrno zidana! Av i okratično. Moskva je komaj še d/hala Vlada gre v Kubišev. Sta lir c.stane, nemški topovi grmijo da se okaa tresejo in hlače tu di. Stalin je, kakršen še ni bi roben car. Ne more spati. Ka ko bo? Stopi k telefonu in pokliče poveljnika. "Stalin govorit". pravi. "Kako je?" Odgo vor je: "Hudo je, komrad Stalin. skoroda brezupno". Ali na. Stalin pokliče še koga, da bi st malo pomarnvali? V neka. urah je lahko že vse prepozno V ozadju je bilo še nekaj napo' izvežbanih čet. Stalin ukaže nt: j gre j o nemudoma na fronto Ukaz je ukaz, in Stalin je Stalin. Borba je kakor med levi l. m pa k Nemec ni prišel v Moskvo. Potem je šlo, kakor vidite, da gre. Avtokracija, totalitari-■ em, slaba roba. Znan je še drug slučaj. Sa--lunt je bil rimska kolonija v Španiji. Iberijci so pridrveli in ;Dlegaii mesto. Klic za klicem e prišel v Rim. Tam je bila de-nokracija. lahko so se pomarn-uli. kako naj uštimajo. "Jutri L1 zopet zberemo," so rekli dales. Posledica je bila tista, ki e prešla v pregovor: Roma de-Ibcrante Saguntum periit! Viš, če nisi preveč siten radi vtokracije in demokracije. ★ Udar sem, udar tja. Strastno i1 med nami in pristno fanatič-o tudi. "Gašpar, Mihel (???), loltežar". "Torkova in petko-a župca", "Interesna sfera je esmiselna in nekrščanska "ro-a". Hlapci nikomur!" Svobo-o Gorenjcem in Dolenjcem, rlekom in Jesiharjem in IIu-Lilom in Morlakom in . . . Well, doba me spominja na obo, ko je donelo: Srbe na vrel Težka mi je bila tedaj gla-a. Trije klicarji so se odliko-:ili, nobenega ugovora, za ve-) gre, ričet je pripravljen, ?čna bode Avstrija. Kaj boš? se drvi za klicarji in vsakega j oderejo, in ričeta in kaše že •imankuje. Nepričakovano pa J. M. Tr.ink se prelomi, tragično. Knemu se zmeša pod kapo, da seže v zmedi za štrik, drugemu nepričakovano poči srce, tretji je trd, gre v prav nasprotno stran, pa ne jvzdrži dolgo. Kakor si boste postlali, tako boste ležali. * Italijanke bodo volile. Za to robo so tudi komunisti. Pa se laški komunisti nekaj mrdajo. Nečedni kajoni. Kako to? Komunisti so za razporoko, porodno kontrolo ... in pri tem j so Italijanke kakor ose, in za komunistično stranko ne bo glasov, in tu se pričenja mrda-nje komunistov radi volilne pravice žtensk! I I I 1 Jllll. 1111____ »i M AVE you triedAIk^rfu J 1» ^ 1 xer for Caa on Stomach. T?>4 Soar £t®m*cl>. "Mornise " V Yt -After" and Cold Distress? Vii^Jlt- not, why- notT Pleasant. C^SlyoX prompt in action, effective. l'BAAf^'A Thirty ccnti and Sixty V f cents. _^ I «.iv= NERVINE a T7 OR relief from Functional Ncr- A voua Disturbances such as Sleep- r l«s9 I h Headache, Muscular Pains j or Functional Monthly T Pains — 25 for 23<, 123 ! * forSl.CO. Cct them at your /V 1 i drus store. Read directions |_nrd_use only gs directed. SSSfSi Alka-Seltzer ABC METHOD a — Alka-Seltzer, start taking it at or.ee to relieve the Dull, Aching Head, and the 'Stiff, Sore Muscles. B — Be careful, avoid drafts and sudden changes in temperature. Rest — preferably in bed. Keep warm, eat sensibly, drink plenty of water or fruit juices. Be sure to get j enough Vitamins. C — Comfort your Sore,' Raspy Throat, if caused by the cold, by gargling with Alka-Seltzer. If fever develops, or symptoms become more acute call your doctor. ALKA-SELTZER is a pain relieving, alkalizing tablet, pleasant to take and unusually effective in action. Take it for Headache, Muscular Pains and for Indigestion, Gas on Stomach, when caused by excess stomach acid. At your drug store — Large package G(K, Small package 3(K, by the glass at soda fountains.'« real estate for sale 4 flat brick $3,950 2 story, 4—in excellent condition Income $864.00 See owner at: 2851 w. 25th street hiša na prodaj v slovenski naselbini se po nizki ceni proda 6 stanovanjska zidana hiša. Kdor»se za to zanima naj vpraša na 2030 w. 21st Place, Chicago, 111. f 2x OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 8:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.