PRIMORSKI DNEVNIK
P»hkna Lacana v gotovim	„	O	r*	»•_
^ Postale I gruD!X> “ L6Q3 35 IlT
Leto XVII. - Št. 289 (5063)
TRST, sreda 6. decembra 1961
Čete
Izjalovljen katanški načrt za splošen napad na OZN
Združenih narodov so uspešno odbile vse napade Combejeve vojske in plačancev
večurnih bojih so čete OZN zavzele vse važne položaje - Padlo je 38 Čombejevih žandarjev in dva plačanca - U Tant je dal poveljstvu OZN proste roke in je pohvalil hraber nastop vojakov Čombe še vedno v Parizu - McKeotvn potrjuje resničnost izjav O Briena
^ISABETHVILLE, 5. — Danes je v Elisabethvillu ^ »o do bojev med četami OZN in čombejevimi četa-Do spopadov je prišlo najprej ob cestnem bloku ua ° ga postavili Combejevi žandarji na poti, ki vodi ^tališče v Elisabethvi'lu. Sinoči so Combejeve ob obljubile, da Dodo blok ukinile, a se sporazuma
"J1 držale.
L,42®!! tega so Combejeve 1 pripravile podroben
T?a naPad na čete O-Je davi sporočil icirt^ k Združenih na-HiiKoL. v Elisabethvillu Ur-ki je Anglež. Pri-
figi i,e> da, so načrt pri-^ da'
Combejevi plačanci Pa j'" so	izvesti	na-
*ia vseh glavnih toč-Mv že v zgodnjih jutra-fth Ura^ so kr°žih po uli-j. . v Elisabethvillu Combe-‘Vl Pai'
.so zasesti tudi leta-• e' ki ga branijo indijske
tasn?.atlalci v bojni opremi.
lite	Ipf-s.
<&' ki ga 1
(W. Ponoči pa so te čete sitih °iačenje tri sto šved-vojakov.
jj| SUahurt je pozneje sporoma ?° čete OZN popolno-,0iak napad Čombejevih Pod v..ter da imajo sedaj ( liife . °jim nadzorstvom leta-Istji:.1? vso cesto, ki vodi do Pik S3’ Neki indijski čast-klii'in. ,se -še udeležil bojev v l° se Ieta^šča, je izjavil, da ■'tka pombejevi vojaki spoli dobro borili, toda tisti, i)M ostali, so pozneje sku-Vt2	Dalje je Urqua-
*e i "Poročil, da so Combeje-‘istnfv pod vodstvom belih Slavi,- napadle popoldne fill?1. štab OZN v Elisabeth-tl[S J® da so bile na obeh '* i u.Hube. Pripomnil je, ®tt> .d načrt za napad do-to^jPvtpravlj en in da so se tj|j BeJevi vojaki zabarikadi-bližini glavnega štaba 'ke 5enih narodov, toda indij-j[jl'ete so jih kmalu elimi-
)|Huahurt je zvečer izjavil, kr,°,.v bližini glavnega šta-streljali na čete OZN
ji, nekateri Evropejci. Pri
.....................
letališče, sedež OZN in bližnje taborišče indijskih čet, taborišče švedskih čet in hotel «Lido». Indijske čete so bile močno utrjene na križišču med cesto, ki pelje na letališče, in cesto, ki pelje v Ja-dotville.
Glavni tajnik OZN U Tant je stopil danes po teleprinterju v stik s predstavnikom O ZN v Kongu Linnerjem in mu dal proste roke za vojaške operacije v Elisabethvillu proti Combejevim žandar-jem in proti evropskim prostim strelcem. Pooblastil je tudi poveljstvo OZN, da odredi vse ukrepe na kopnem
in v zraku, ki bi bili potrebni. U Tant je dal Linnerju navodila, naj sporoči predstavnikoma OZN v r.atangi Ivanu Smithu in Brianu Ur-quhartu ter vojaškemu poveljniku generalu Raji in njegovim četam njegove čestitke za dobro izvršeno i alogo.
Predstavnik glavnega tajništva OZN je sporočil, da so začeli v Elisabethville pošiljati z letali ojačenja. Prav tako so dobila ukaz reakcijska bombna in lovska letala OZN, naj odidejo v Katango, da podprejo čete OZN in da uničijo vsako sovražno letalo.
Boji v Elisabethvillu so se končali pozno popoldne, toda od časa do časa se še vedno sliši tu pa tam streljanje. Ob mraku so bile vse ulice prazne.
Po zadnjih vesteh, ki so jih sporočili nocoj iz Elisabeth-villa, je cesta, ki veže mesto
kah Čombejevih komandosov. Častniki OZN so odsvetovali zdravnikom, da bi odšli na kraje bojev, ker je tamkajšnje področje še vedno nevarno.
Combe, ki je sedaj v Parizu, je danes trdil, da med njegovimi četami ni bilo nobenega mrtvega, toda mnogo ranjenih, in da je bilo mnogo mrtvih med četami OZN. Dalje je izjavil, da ni noben njegov minister zapustil Elisabethvil-la. Kakor piše «Paris Presse», bo Combe odpotoval jutri v Rio de Janeiro.
Kongoški zunanji minister Bomboko, ki je prišel v Pariz, pa je izjavil, da je tjakaj prišel, da se udeleži konference skupnega tržišča, ki se bo začela jutri. Pripomnil je, da je stališče kongoške vlade nespremenjeno, t.j. razgovori s Combejem so mogoči samo v Leopoldvillu. Kot zunanji mi
z letališčem, še deloma v ro-' nister ni pooblaščen, da bi se
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiiiiiiiiiniiiniimiiiimiiii
Zasedanje centralnega odbora komunistične mladine
Za čim širšo politično in ideološko diskusijo
Tajnik federacije je poudaril, da si stranka pribori avtonomijo le s samostojno politiko - Nenni in Spano zahtevata, naj vlada pojasni svoje stališče glede Kitajske
bojih je prišlo do
ta!!1 še
>.
It v?, v bližini letališča, kjer
(m* sb posebno krvavih spo-Prvi je bil na cestnem
V ve^ Čombejevih žan-t(5,ev ubitih ali ujetih, neka-taj Pa so zbežali. Drugi spo-lt j ®a ie bil v bližini stare-§ to ’ ko so indijske če-W ahournem napadanju za-H katanške položaje. Isto-tall- s.° iz nekaterih bližnjih !ete civilisti streljali na H ‘ Tudi v tem pri-'ki ^j^naglo nastopili indij-
* Sll!rLški *n angleški konzul fet^l^bethvillu sta popoldne % rv> Posredovanje povelj-f-N in katanškim oblasta	nista dobila od-
je nocoj hr?Vnik ozN izjavil, da dosedanjih podatkih hf^bp • današnjimi boji 38 %ayJevih žandarjev irl dva ' ica‘> na strani OZN je
ra t _ ________________________   ti.
Voia!!. indijski častnik, štir-, 4al*. ?a so h'1* ranjeni.
so te izgube u-k bn-1 P° končani bitki, ki Popoldne v bližini le-
Ijlilar'; ^aUe je izjavil, da so r str t - so v središču me-b^°ldn Pr°ti sedežu OZN, v’ je j razgnali. »Vendar Vliti ?'?ai’ nekongoški ele-; bližnjih poslopjih še čtj, ‘reljaj0 proti sedežu
!* S0^Sn2Vn'k ie nato iziavil>
»oa ov°rnost za vzdrže-Ci? v* v katanški nrestol-J-N, n, celoti prevzele čete ?'ast»r°, ie sklenil začasni liH c1 k °ZN George Ivan 'l,*!*’«	80 njega in voja-
|Ni Pov®ljnika OZN v Ka-i,He?tenerala Rai° ustavili 1 zandarji na cest-v	U	letališča
V itcii- rlOV minister 7.a i
minister za infor-in"T-b°c.°i govoril po ra-
S-tv°
|Sn**fe3e
-:Mstvo *.2javil, da »katanško
*inia ne samo pravico, i.*- n. :U(ii dolžnost braniti
jKj^odal
Mi
je, da svetovno
e
naporov za mir in
it^ej? iev* rezidenci pa je i.Ha- zunanji minister Cc° nlme^ tiskovno konfe->q«>'h:a kat«ri je dejal med lUi til,, °ZN se bo morda w ha naa’b mest. Toda o-bodo naše vasi in & R- Primitivni, smo \Vci °	'	je bomo kot pri-
°ba?i.na^'mi puščicami«.
'» * Rili. Pogajanj več, je u* SovrU a- Nobene ustavit-
i. ž°osti. Katanga ka-
ii, <li ta^ , tjudstvu, naj se Hi j i*. Zatem je Kim-
illjai ’ 'ta so čete OZN prve J*ki n'. 'n da v katanški V^je iVef Plačancev.
Iv,.	Kimba dejal, da
■Atja "®ni ugotoviti obstoj vVVtan.ia med OZN in
če
'OZN ne temeljito
|	svoje	politike	do	Ka-
oriln.a Poročajo, da je 0Va'0 z letalom v 'Z in , d. 350 irskih častni-■•r/bižiii'oiakov, ki se bodo
»iHPotn ?am OZN. Jutri vutovnio drugih 50 vo-
^Popoldanskih urah 2N imele v rokah ključne položaje:
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — Danes se je na sedežu KPI v Ulici Botte-ghe oscure začelo zasedanje centralnega odbora Federacije komunistične mladine, na katerem je tajnik Ser-ri poročal o rezultatih 22. kongresa KPSZ tudi v zvezi s problemi italijanskih komunistov. Serri je poudaril potrebo po «intenzivnem demokratičnem življenju in po čim širši politični in ideološki diskusiji* znotraj stranke: «Zdi se mi, da je glavno vprašanje, ki se po-
stavlja pred nas, pospeševanje in organizacija politične pobude in kontrole baze v vseh fazah strankinega življenja ne samo s tem, da premagamo sektašenje in birokratizem, ampak tudi vsakršno iluministično in paternalistično stališče gl e de baze. V ta namen so jasnost stališč, oblikovanje večin in manjšin, če jih pojmujemo kot težnjo k vedno višji enotnosti, važni elementi, ki morajo težiti k temu, da se prepreči, da bi članstvo stranke — zaradi obrambe navidezne soglasnosti — razvija, lo svojo dejavnost na podlagi nejasnih kompromisarskih pozicij, ki morejo omejevati bodisi diskusijo, bodisi uresničenje strankine politike.«
Kar zadeva komunistično gibanje, je Serri dejal, da v «ZSSR in v socialističnem svetu obstaja zakasnitev, protislovje med razvojem socialistične strukture i-n političnim razvojem v smislu splošne udeležbe množic pri izvrševanju oblasti« Kar zadeva nacionalne poti v socializem, je dejal, da njihovo pojmovanje ne zadeva le različne načine prevzema oblasti, ampak tudi različne načine izvrševanja oblasti in izgradnje socializma. Ko je govoril o avtonomiji komunističnih strank, je dejal, da «ne zadošča izjava, da so stran, ke neodvisne; avtonomije ne pridobimo niti z dokončno likvidacijo pojma o vodilni državi in stranki, kajti avtonomijo si pridobimo predvsem z izdelavo lastne politike in s tem, da prispevamo z diskusijo k oblikovanju splošne strategije«.
Ko je govoril o razlikah v stališčih drugih komunističnih strank in odobril »obsodbo degeneracije in protidemokratične metode albanskih voditeljev«, je Serri podčrtal potrebo PO »odkriti in dokumentirani diskusiji v bratskem in-ternacionalističnem duhu, ki naj premaga vsakršno mani-kejsko in dogmatično zoperstavljanje pravilnega in pogrešanega, in ki naj nesoglasja ne ocenjuje vedno le za deviacio-nizem«.
Nato je Serri analiziral stalinizem, pri čemer se je dotak. nil razvoja sovjetske družbe od Oktobra dalje in skušal pojasniti, zakaj «stranka in demokratični organi niso znali reagirati in preprečiti nasilja in degeneracije, ki se je pojavila v sovjetskem sistemu«.
Ob zaključku svojega poročila se je Serri zadrzal na glasovih o nasprotju med mladimi in vodilno skupino KPI; podčrtal je potrebo, da KPI ne izgubi svojega revolucionarnega značaja in da ostane enotna in kompaktna, «organi_ zirana z močno politično disciplino«, hkrati pa poudaril potrebo po čim širši politični in ideološki diskusiji.
V diskusiji o poročilu ni bilo nobenega novega momenta;
glede politike levega centra so nekateri zatrjevali, da ji je treba nasprotovati, drugi pa so zagovarjali nasprotno stališče. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri.
V poslanski zbornici je finančni minister Trabucchi zavrnil kritike leve opozicije na vladni zakonski osnutek o povišanju občinskega davka za občinske podporne ustanove v korist države in dejal, da so pri tem upoštevati kriterij pro. porcionalnosti in progresivnosti, ki ga je opozicija večkrat poudarjala. Nato je zbornica odobrila posamezne člene o-snutka. s tajnim glasovanjem pa ga bodo odobrili na jutrišnjem zasedanju.
Na dopoldanskem zasedanju so začeli z razpravo o vladnem načrtu za regulacijo rek, potokov in hudournikov, ki predvideva izdatek 127,5 milijarde lir, v''okviru desetletnega načrta v višini g48 milijard. Nato je zbornica odobrila prvih deset členov zakonskega osnutka o pospeševanju nakupa gradbenih zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš, ostale člene Pa bodo odobrili jutri.
Nenni je zahteval takojšnje 'klicanje parlamentarne komisije za zunanje zadeve, pred katero naj vlada pojasni svoje odklonilno stališče glede sprejema Ljudske republike Kitajske v ZN; podobno zahtevo je predsedniKu senatne komisije za zunanje zadeve postavil včeraj komunistični senator Spano, ker — kakor pra. vi tudi senator Paratore — «sedanje uradno stališče Italije glede Kitajske ne ustreza našim nacionalnim koristim«.
A. P.
sestal s Combejem v Parizu, ker je Katanga kongoška pokrajina.
Danes se je zvedelo, da je tudi' irski general McKeown, ki je vrhovni poveljnik čet O ZN v Kongu, zaprosil glavnega tajnika, naj ga z 31. decembrom razreši. Tudi on je podprl obtožbe, ki jih je O’ Brien izrekel proti Franciji, Veliki Britaniji in drugim državam, da ovirajo operacije OZN v Kongu. Irski general je pred odhodom iz irske prestolnice v Leopoldville izjavil: »Mojih dvanajst mesecev službe v Kongu se bo končalo 31. decembra .in jih ne mislim podaljšati. Nikakor ne mislim napraviti svoje kariere v O ZN. Mislim se vrniti v svojo deželo«. Ob prihodu v London je izjavil, da ie vse, kar je 0’Brien izjavil o Rodeziji, Južni Afriki, Belgiji, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah, gola resnica. Var se tiče Velike Britanije, je dodal: »Angleška vlada ne more biti odgovorna za . rgleške plačance. Toda ko so bili ti odkriti, bi morali Angleži odrediti najstrožje ukrepe, da dosežejo njih odstranitev«. Kar se tiče današnjih bojev v Elisabethvillu, je McKeovvn izjavil, da je že zdavnaj vedel za obstoj katanškega vojnega načrta.
Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ZDA podpirajo odločitev tajnika OZN U Tanta, da pooblasti sile OZN, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev reda v Elisabethvillu
Pogajanja v Ženevi
ŽENEVA, 5. — Urauno poročilo o današnji seji na konferenci o jedrskih poskusih pravi, da so nadaljevali proučevanje predloženih dokumentov. Seja je trajala reč kakor dve uri.
Fo seji je Carapkin karjem, ki so ga vprašali, kaj misli o obnovitvi ameriških podzemeljskih poizkusov, odgovoril, da je odgovor že v dokumentih, ki jih je predložil v torek. Kakor je znano, je v sovjetski izjavi rečeno, da bo Sovjetska zveza obnovila jedrske poizkuse, če jih bodo obnovile tudi druge države.
Britanski delegat pa ;e izjavil: 'Danes smo bili priča novim propagandističnim izjavam sovjetskega delegata«.
Carapkin je na današnji seji protestiral zaradi amerišne podzemeljske eksplozije m je obtožil ZDA, da z obnovitvijo jedrskih poizkusov ustvarjajo napetost in manjšajo upanrn za atomski moratorij. Ameriški predstavnik je odgovoril, da je »cinizem sovjetske dele-
gacije očiten«. Dodal je, da Sovjetska zveza napravila mnogo jedrskih poizkusov in sedaj, ko jih je končala, toči krokodilove solze. Angleški delegat je izjavil, da namerava njegova vlada podrobno proučiti sovjetski načrt, čeprav je po njegovem mnenju malo učinkovit. Na koncu je britanski delegat izjavil, da je Sovjetska zveza prinesla na konferenco hladno vojno, da bi razbila konferenco. Delegacije so sklenile, da se bodo spet sestale v četrtek.
Sovjetska nota o jedrskih poskusih bonnski vladi
BONN, 5. — Kancler Adenauer, ki se je danes vrnil na delo, je sprejel med drugimi tudi sovjetskega poslanika Smirnova, ki je zaprosil za nujen razgovor. Predstavnik bonnske vlade je pozneje izjavil, da je Smirnov sporočil kanclerju ustno in pismeno stališče sovjetske vlade do obnovitve pogajanj o jedrskih poizkusih v Ženevi.
Adenauer je začel tudi vrsto posvetovanj v zvezi s svojim bližnjim sestankom z de Gaullom in s sestankom štirih zahodnih zunanjih ministrov. Dolgo se je razgovarjal tudi z ameriškim poslanikom Dowlingom.
Bela hiša «nič ne ve» o vabilu iz Moskve
WASHINGTON, 5. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je na vprašanje, ali je res, da je Hruščev povabil Kennedyja v Moskvo, odgovoril, da mu ni nič znanega o takem vabilu.
Za izvajanje posebnega statuta
Začetek delovnega dela 8. zasedanja v Beogradu
Letošnje beograjsko zasedanje naj bi potekalo brez podrobnih poročil za javnost - Izgovori z italijanske strani, češ da je v interesu dobrih odnosov za sedaj potrebno odložiti načenjanje najvažnejših vprašanj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — V prostorih protokola državnega tajništva za zunanje zadeve na Terazijah se je danes dopoldne začel delovni del osmega zasedanja mešanega ita-lijansko-jugoslovanskega odbora za manjšinska vprašanja. Na čelu jugoslovanskega dela odbora je ponovno opolnomočeni minister Mitja Vošnjak, bivši jugoslovanski poslanik v Vzhodni Nemčiji, ki je to dolžnost prevzel od Berislava Žulja, ki je bil imenovan za vele-
Kitajska vlada grozi Indiji
da bo prekoračila McMahonovo črto
Nehru: «Če se bo to zgodilo, bomo kitajske čete odbili» ■ Koncentracija čet z obeh strani meje okrog portugalske Goe
NOVI DELHI, 5. — Predsert-, jih nik indijsKe v.ade Nehru je ! danes štiri ure govoril v parlamentu o odnosih nied Indijo in Kitajsko. Poudaril je, da je kitajsaa vlada zagrozila, da bo poslala svoje čete čez iViCiviahonovo črto na severovzhodnem indijskem obmejnem področju. To grožnjo vsebuje nota kitajske vlade, v nateri je rečeno,’ da se bo to zgodilo, če bo Indija nadaljevala »s svojimi vojaškimi akc.jami«.
McMahonova črta iz leta 19i4 je dolga OKrog i40u kilometrov. Črta se imenuje po angleškem arzavniau near.vju Mcivranonu. lo je demar..ac:j-SKa mejna črta meu ind,jo in Tioetom, ueta 1914 je o.la namreč Indija še pod angie-s-.im gospostvom. Sedaj pa ki-tajl-a v.ada noce pnzuati te, časni- j cne za m®j° ln je ze več iet-j v sporu z indjjo. inu.jska vla-1 da je že večkrat sporočita, da so K.tajske cete to črto pre-Korac.le.
Nehru je nato poudaril, da je njegova viaoa prejela to noto pred nekaj dnevi kot odgovor na ind.jsai protest od 31. oktobra t.i. Dejal je, da je v noti rečeno, da «ie se bodo naše vojačke akcije nadaljevale, bouo mora.i Kitajci izvajati obrambne Ukrepe in poslati vojaške oddelke čez McMahonovo črto«. Nehru je
napravil v zvezi s Tibetom.«
Nato je Nehru obžaloval,^ da
liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiMiimiiiiitiiiiiiiiiJiiiiiiiiinitiiiiiiiitmiiiiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiii
Peti kongres Svetovne sindikalne zveze
Poročilo o kolonializmu Danes bo govoril Novella
Za njegov govor vlada zelo veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bodo spreminjevalni predlogi CGIL k načrtu zaključne resolucije kongresa izzvali živahno diskusijo
dodal; «Ce se bo to zgodiio, brambnega ministrstva ;e iz-
MOSKVA, 5. — Danes je V. kongres Svetovne sindikalne sveže nadaljeval z delom in načel drugo točko dnevnega reda: *Vloga sindikalnih organizacij v borbi proti kolonializmu». Kot poroča sovjetska agencija TASS, je o tem vprašanju podal poročilo Ibrahim Zaka-
rij a, tajnik Svetovne sindikalne zveze. Dejal je med drugim:	«Osnovna	značil-
nost naše dobe je propad kolonialnih imperijev. Od leta 1957 si je priborilo neodvisnost 21 držav na ruševinah bivšega kolonialnega imperija.
Geslo nacionalne osvoboditve je zapisano danes na zastavi milijonov ljudi na svetu«.
Ko je govoril o Alžiru je Ibrahim Zakarija med drugim nadalje dejal: «Francoski kolonialisti se poslužujejo v Alžiriji letalstva, topništva, tankov, bomb in drugih sredstev za množično uničevanje. Toda njihovi poskusi, da bi v tej deželi uničili narodnoosvobodilno gibanje so popolnoma propadli.« Poudaril je nato, da nobeno osvobodilno gibanje na svetu — in SSZ podpira v celoti vsa osvobodilna gibanja — ne bo uničeno. Dejal je, da so danes največja slabost kolonialistov, ki leta 1956 niso mogli ponovno zasesti Egipta in pozneje uničiti revolucijo na Kubi ter se vrniti v Kongo, vsi ti neuspehi in porazi. Zakarija je zagovarjal načrt popolne dekolonizacije, ki ga je iznesel Hruščev na 15. zasedanju generalne skupščine OZN. Agencija TASS je nadalje
posebna delegacija SSZ obiskala Leninov mavzolej na Rdečem trgu in položila venec. Delegacijo so sestavljali: Agostino Novella, predsednik SSZ, Louis Saillant, generalni tajnik SSZ, in Viktor Grišin, podpredsednik SSZ in predsednik centralnega sveta sovjetskih sindikatov.
Jutri bo govoril na kongresu Agostino Novella v svoj-stvu generalnega tajnika CGIL ne pa kot predsednik SSZ. Obrazložil bo spreminjevalne predloge, ki jih je postavila CGIL k načrtu zaključne resolucije kongresa.
CGIL zahteva večjo avtonomijo posameznih sindikalnih organizacij, ki delujejo v različnih političnih in gospodarskih pogojih, predvsem različnih od tistih pogojev, ki jih vsebujejo najnovejši dokumenti z zasedanj predstavnikov komunističnih partij raznih držav. Te razlike se tičejo na primer metod delovanja organizacij delavskega razreda v mnogih kapitalista, nih državah, kjer je prišlo do uspehov na podlagi gospodarskih pobud zlasti glede mednarodnih organizmov, kakršen je Skupno evropsko tržišče.
Druga važna postavka je v zahtevi ne več formalne enotnosti pod centraliziranim vodstvom. temveč nujnost d.sau-sije glede konkretnih možnosti slehernega
se bomo mi uprli in oomo te čete zavrnili.«
Nehru je nadaljeval:	«Po
drugi strani je Kitajska predložila Indiji, naj se razpravlja o obnovi trgovinske pogodbe med obema državama iz leta 1954 o Tibetu. Ta pogodba je prenehala veljati pred dvema dnevoma. Za razliko od drugih sporočil je ton predloga zelo vljuden,« je dejal Nehru in dodal: »Očitno je, da ne moremo izjaviti, aa smo takoj pripravljeni na pogajanja. Potrebno je najprej določiti pogoje.«
Nato je Nehru poudaril, da utegne spor zaradi meje s Kitajsko postati «ena izmed glavnih točk trenja na svetu«. Nato je dodal: «Vprašanje kitajskega napada na našo mejo je življenjske važnosti ne samo za indijske interese, temveč tudi za prihodnost Azije in svetovnega miru. Kitajci namreč zavračajo naše obtožbe, da je Kitajska prekršila indijski zračni prostor in ustanovila nove vojaške postojanke v Ladhaku. Kitajci trdijo, da imajo kitajske vojaške e-note ukaz, naj se držijo 20 milj daleč od indijske meje. Hkrati pa poudarjajo, da bodo poslali svoje čete čez McMahonovo črto, če se bodo indijske vojaške akcije nadaljevale. Vsekakor pa ne bi nikoli pričakoval, da bi šla Kitajska tako daleč in izvršila napad.«
Po teh besedah so Nehruja nekateri člani parlamenta prekinili in ga razburjeni vprašali: «Zakaj ste priznali pravice Kitajske na Tibet?«
Nehru je odgovoril: «Mi ne bi mogli korakati na Tibet. Nihče na svetu jih ne bi mogel zaustaviti. Vsekakor se ne kesam zaradi korakov, ki sem
glede razvoja avtonomne akcije, kakor tudi glede morebitnih povezav z drugimi formacijami, pa čeprav niso članice S3Z.
Za jutrišnji Novellov govor vlada veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bo povzročil diskusijo, ki bo šla mnogo dalje kot je bila doslej navada na kongresih SSZ.
Vsekakor se pričakuje, da ne bo več dosežena taka formalna soglasnost, kakršna je bila na IV. kongresu SSZ v Leipzigu leta 1957. Po drugi strani pa verjetno ne bo prišlo do take burne diskusije, kakršna je bila lansko leto v juliju na sestanku vodilnih organov SSZ v Pekingu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiHiiiiiiiiuiii
Ivo Andric	odpotoval
poslanika v Kambodži. Italijanskemu delu odbora načeluje opolnomočeni minister, veleposlanik Manlio Castronuovo.
Ne glede na to, da že zaradi dejstva, da se je zasedanje šele začelo, ne morem trenutno nič poročati, je tudi spričo stroge diskretnosti članov odbora na vseh dosedanjih zasedanjih, ki je postala že tradicija, malo upanja, da bodo moja poročila lahko prešla okvir predpostavk in ugibanj.
Toda kljub največji »konspiraciji* ni nobena tajnost, kaj je na dnevnem redu zasedanja. Na dnevnem redu so vprašanja, ki izhajajo iz posebnega statuta londonskega sporazuma o soglasju, neizpolnjene obveznosti, ki jih je prevzela italijanska vlada in katerih izpolnitev zavlačuje in odlaga od zasedanja do zasedanja z raznimi izgovori in med njimi tudi, češ da je v interesu nadaljnjega razvoja jugoslo-vansko-italijamkih odnosov potrebno za sedaj odložiti načenjanje najvažnejših vprašanj. Pri tem se seveda sklicuje na občutljivost peščice italijanskih prena-petežev v Trstu in popolnoma pozablja na prevzete obveznosti ter na pravice in občutljivost Slovencev. Trenutno se moramo zadovoljiti z dejstvom, da se je zasedanje začelo, in z ugotovitvijo, da je že samo dej. stvo, da mešani italijansko-jugoslovanski odbor obstaja, da redno dvakrat letno zaseda, da razpravlja o vprašanjih, za katera se mora najti rešitev, pozitivna stvar. Trenutno torej ni važno, ali bo javnost o poteku vsakega zasedanja podrobno oDveščena ali ne. Kolikor se meni, da je nekatera vprašanja bolje reševati brez velike publicitete, da se ne bi prenapeteži razburjali, čeprav se pri tem upoštevajo samo tisti, na katere bi se bilo treba najmanj ozirati, se lahko tudi s tem za sedaj pomirimo, kolikor se res iskreno želi na ta način olajšati rešitev najvažnejših vprašanj.
B. B.
DURBAN, 5. — Albert Lu-
tuli, letošnji Nobelov nagrajenec za mir, je danes zapustil Stangeru pri Durbanu na poti v Oslo, da bi tam prevzel nagrado.
Himni,!,minulimi, .......................................................................
se kitajska vlada ni držala petih načel miroljubne koeksistence. »Kitajska pa je prekršila dano besedo, čeprav se je to zgodilo v našo korist,« je dejal Nehru in dodal, da bo Indija kljub temu glasovala za sprejem Kitajske v OZN, kajti «dokler Kitajska ne bo članica OZN ne bo moglo priti do razorožitve, poleg tega pa to vprašanje nima nobenega opravka z nadlogami, ki jih imamo s Kitajsko.«
Že včeraj je namreč več članov parlamenta zahtevalo od vlade, naj kitajski napad onemogoči in da naj Inciija prekine diplomatske odnose s Kitajsko. Obdolžili so Nehruja, da vodi v tem pogledu preveč »mehko« politiko. Pred enim tednom je komunis.iina parti. ja Indije objavila izjavo, v kateri se zahteva, naj kitajska vlada umakne svoje čete z indijskega ozemlja, ki ga je protizakonito zasedla. V aprilu letos pa je indijski obrambni minister Krišna Menon izjavil, da so indijske čete priprav. Ijene na kitajski meji zavrniti sleherni kitajski vpad.
Medtem pa se potrjuje.o vesti, da so prišle na mej’o med Indijo m portugalskim področjem okrog Goe in Damana indijske čete. Predstavnik o-
javil, da nima vlada v načrtu nobene vojaške akcije, temveč samo zaščito svojih interesov. Povedal je tudi, da je neka indijska patruljna ladja odplula v bližino portugalskega otoka Anadev. To se je zgod.lo
potem, ko so Portugalci streljali na neko indijsko potniško ladjo in na ribiški čoln. Otok Anadev leži 10 milj daleč od pristanišča Goa. Pred tem pa se je zvedelo, da so Portugalci okrepili v Goi svoje vojaške posadke. Do tedaj je namreč Indija držala na tej meji samo policijske oddelke.
• Times of India« piše, da sc bile zaradi portugalskega streljanja ubite štiri osebe, ki so prejšnjo nedeljo prišle ra o-zemlje Goe. «Indian Express» pa poroča, da pričakujejo ta teden prihod dveh portugalskih križark v Daman.
Iz Londona poročajo, da je kitajska vlada naročila v Angliji določeno število letal
• Vickers-Viscount« na reakcijski pogon. Gre za letala srednjega akcijskega obsega in l.i so jih že uporabljali na številnih britanskih letalskih i ro-gah. Pogodba je bila podpisana v Pekingu, toda Kitajci so zahtevali največjo tajnost glede pogojev, ki jih pogodba vsebuje.
 «»-------
0' Brfen o načrtu za napad na OZN
NF,W YCRK, 5. — Bivši predstavnik OZN v Katangi 0’Brien je izjavil, da razpolaga OZN z zadostnimi silami, da zatre sedanji upor Combe-jevih žandarjev. D>odal je, da je informacijska služba OZN pred njegovim odhodom iz Katange odkrila katanški načrt za napad na sile OZN. Načrt je pripravilo belgijsko vojaško osebje.
Po napovedi sestanka na Bermudih
Nov veto francoske vlade prot[	razgovorom z
Mac Millan je izjavil, da bosta govorila s Kennedyjem o pripravah pogajanj s SZ o Berlinu
LONDON, 5. — Britanski ministrski predsednik Mac Millan je sporočil v spodnji zbornici, da bosta na sestanku s predsednikom Kennedyjem na Bermudih govorila o pripravi pod.age za pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu.
Pozneje bodo govorili o možnosti širših pogajanj in
zatem o evropski varnosti Izrekel je upanje, da bo i-mel »koristne razgovore« na podlagi sedanjega položaja, ki lahko postane kritičen.
Zatem je Mac Millan izjavil, da je še pred začetkom zaželenih pogajanj s Sovjetsko zvezo potrebno dosečj enotno stališče Zahoda.
Na vprašanje laburističnega poslanca Harolda Wilsona, kaj misli o nedavnih Kennedyje-vih izjavah ravnatelju «Izve-stij«, je Mac Millan odgovoril,
10.
t. m. bo svečano prejel Nobelovo nagrado Svečanost bo prenašala <Evrovizija>
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Nobelov nagrajenec jugoslovanski književnik Ivo Andrič je odpotoval danes zjutraj v spremstvu soproge in tajnika Zveze književnikov Jugoslavije Laliia z letalom v Stockholm. Na letališču so se od uglednega književnika poslovili tajnik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Drago Vučenič, švedski veleposlanik v Beogradu Sven Ejnar Boklund in je An-
nacionalnega | drugi. Pred odhodom
sporočila, da je danes zjutraj ' sindikalnega organizma tako ( di ič izjavil novinarjem;
«Lahko bi pravzaprav samo ponovil to, kar sem že prej rekel. Potujem, da bi izpolnil svojo dolžnost in da prejmem nagrado. Poleg tega upam, da bom imel priložnost spoznati Švedsko in njena mesta, ustanove, ljudi in predele, kajti tn je dežela, o kateri precej vem, toda	samo	iz	knjig.
Upam, da se bomo, ko se vrnem, lahko	o tem	več razgo-
varjali,» je	rekel	na	koncu
Andrič in	dodal,	da bo na
Švedskem ostal, dokler bo to potrebno.
Kot se je zvedelo, bo Evro-vizija 10. decembra prenašala svečanost podelitve letošnjih Nobelovih nagrad. V zvezi s tem so poleg drugih novinarjev jugoslovanskih dnevnih in tedenskih listov odpotovali tudi novinarji Jugoslovanske televizije, ki bodo za jugoslovansko javnost komentirali in prenašali vso svečanost. Televizijski prenos iz Stockholma se bo verjetno začel po 16. uri.
B. B.
da se strinja s tem, kar je izjavil Kennedy, nasprotuje pa morebitni pogodbi med državami atlantskega pakta in državami varšavsega pakta. »Sodobna zgodovina, je dodal Mac Millan, nas uči, da je bilo v začetku stoletja sklenjenih preveč paktov, ki se potem niso spoštovali.«
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da mu ni nič znanega o načrtu za konferenco na vrhu bodisi med zahodnimi državami kakor tudi med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi sledila sestanku Kennedy-ja in Mac Millana na Bermudih. Dodal je, da ni bilo še sklenjeno, ali bo zunanji minister lord Home spremljal Mac Millana na Bermude.
Danes so tudi sporočili, da je bij sestanek Mac Millana z Adenauerjem odložen na sredo januarja.
V Parizu izjavljajo, da je bila francoska vlada obveščena o pripravah za sestanek Kennedyja in Mac Millana. Današnji »Pariš Presse« piše, da bo na tem sestanku manjkal de Gaulle. List dodaja, da je de Gaullovo potovanje v ZDA določeno za začetek leta 1962, toda to potovanje, s katerim »bo francoski predsednik vrnil vljudnostni obiski Kennedyju, ki ga je obiskal junija, bo v nekem smislu pro. tokolarnega značaja.«
Čeprav poluradno izjavljajo, da spada sestanek Kennedyja in Mac Millana v okvir dvo. stranskih sestankov med glavnimi zahodnimi .voditelji, so
nekateri ‘opazovalci mnenja, da je odsotnost de Gaulla znak nesoglasij glede Berlina.
«Le Monde« pa piše, da je vprašanje, kakšne posledice bo s časom Washington izvajal zaradi stalne obstrukcije Pariza.
Trditve tiska je potrdil francoski zunanji minister de Murville med svojim današnjim govorom o zunanji politiki v senatu. Rekel ni nič novega, kar ne bi bili de Gaul-le in drug; francoski predstavniki že večkrat ponovili. Toda dejstvo, da je vse to ponovil prav sedaj, ko Mac Millan potuje na Bermude, daje tem izjavam še posebno važnost.
De Murville je ponovil, da Francija: 1. nima za umestno pogajati se s SZ »pod grožnjo«, 2. nasprotuje pogajanjem o samem Berlinu, 3. meni, da so dolge in skrbne priprave potrebne, preden se začnejo pogajanja z Moskvo, 4. vztraja, da je treba postaviti proti Hru-ščevu enotno zahodno fronto.
De Murville je dalje izjavil, da se zadnji čas mnogo govori o potrebi pogajanj s Sovjetsko zvezo, ki bi bila omejena na berlinsko vprašanje in na dostope v to mesto. «Nihče, je dodal minister, ne more danes trditi, da je sporazum o tem mogoč. Mislimo, da bi bilo preveliko tveganje neuspeha, ki bi povzročilo še večjo napetost, kakršna je sedanja.*
Na koncu je minister izjavil, da je sicer potrebno po-gajati se s SZ o nemškem vprašanju in o drugih važnih vprašanjih, toda «t0 se bo moralo zgoditi v ozračju, ki je potrebno za pozitivne rešitve, t. j. v pomirjenju, v objektivnosti, dsleč od groženj in obre-kovanj.«
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.6, najnižja 11.7, ob 19. u-ri 12.3; zračni tlak 1019.7 pada, veter zahodnik 1 km, vilage 91 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 6. decembra
Miklavž
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 5.21 in zatone ob 15.45 Jutri, ČETRTEK, 7. decembra
Urban
Seja pokrajinskega sveta
Zastoja je krivo
pri zidanju gimnazije samo deževno vreme
Neupravičena trma oblasti, ki nočejo dovoliti razširjenja ceste skozi Prosek - Čudni pojmi o demokraciji
Sinoči je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri so obravnavali predvsem navadna upravna vprašanja, mnogo ča. sa pa so posvetili tudi vprašanjem svetovalcev.
V začetku seje je predsednik dr. Delise počastil spomin pomorjenih 13 italijanskih letalcev in sporočil, da je pokrajinska uprava prispevala 100 tisoč lir za «verigo bratstva« v spomin letalcev. Predsednik in svetovalci so nato odgovorili na razna pismena vprašanja svetovalca glede podpore jetičnim bolnikom, ki se zdravijo v bolnišnicah in zdraviliščih na račun pokrajinskega konzorcija za borbo proti tbc, glede preiskave v združenih bolnišnicah, glede borovega prelca itd. Odbornik Stereo je odgovoril svetovalcu Gombaču, 'ki je v pismenem vprašanju opomnil, da so zastala dela pri gradnji slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu. Odbornik je rekel, da so dela zastala zaradi slabega vremena, ker sta deževnica in talna voda zalili izkope za temelje. Sedaj pa se dela zopet hitreje nadaljujejo in podjetje mora dokončati šolo vsekakor v 420 dneh od položitve temeljnega kamna; tako določa namreč pogodba, ki jo je sklenilo s pokrajinsko upravo.
Na vrsto je prišlo tudi vprašanje o znanem ozkem griu na Proseku. Odbornik Stereo je pojasnil, da so si skupno s predsednikom pokrajine o-gledali to ozko grlo na kraju ter zopet posredovali pri oblasteh, da bi končno cesto na tem ovinku razširili, tako da bi lahko promet mirno potekal. Toda pri pristojnih oblasteh so naleteli zopet na gluha ušesa, ker se drže kot klop variante, ki poteka severneje skozi vas. Na vsak način bi druga rešitev škodovala turističnemu razvoju vasi. Prof. Sema se je pritožil nad zanemarjanjem univerze, ni pa prejel zadovoljivega odgovora. Socialdemokrat Fogher se je pritoži) glede člena 3 v sporazumu med zdravniki in INAM, po katerem bo koristna pridobitev proste izbire zdravnika Okrnjena. Ta člen namreč določa, da ne sme celotni izdatek za zdravniško oskrbo preseči določene vsote. Ker velja takšen predpis le za naše področje, jp dr. Fogher prosil predsednika, naj posreduje, da se ukine. Prof. Medani (PSI) se je pritožil, ker morajo prebivalci naselja San Sergio hoditi na preglede k zdravniku INAM celo k Sv. Soboti. Svetovalec Bortolotti (KPI) pa je zahteval, naj pokrajina posreduje proti zvišanju tarif Ace-gata. Tominez (KPI) je vprašal, ali je zastopnik, pokrajine interveniral proti krivičnim kazenskim ukrepom proti delavcem v CRDA ter opozoril odbor na nezadovoljstvo prebivalcev Brega zaradi premestitve avtobusnih postajališč. Odbornik Stereo je dejal, da bo odgovoril na to vprašanje prihodnjič.
Svetovalec Colli (KPI) pa se je pritožil nad nedemokratičnim ravnanjem predsednika in odbora, ki zavračata vsako razpravo o perečih vprašanjih, ki jih načenjajo levičarski svetovalci z resolucijami. Predsednik dr. Delise mu je odgovoril, da sme pokrajinski svet razpravljati le o upravnih vprašanjih in o drugih vprašanjih, kj se tičejo izključno našega področja.
Na seji so odobrili tudi razne sklepe, ki so se tikali predvsem dobave živil umobolnici in prispevkov pokrajine raznim ustanovam.
jemajo za najmanj 50 trt sadik cepljenk, 100 trt sadik-div-jakov in 25 sadnih drevesc.
Ob naročilu je treba položiti na račun 10 lir za vsako trtno sadiko «divjak», 25 lir za vsako trtno sadiko cepljenko in 100 lir za vsako sadno drevesce.
Naročila se sprejemajo do vključno 20. februarja 1962.
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu sporoča tudi, da se do izčrpanja razpoložljive vsote, ki jo nudi država, sprejemajo naročila za nakup semenskega krompirja izbranih vrst, ki so primerne za naše kraje. Seme 3® bilo pridelano v središču za monti-kacijo krompirja, ki je pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo.
Ob naročilu najmanj 50 kg mora kmetovalec plačati 30 lir za kilogram.
Cena krompirja, ki jo plača kmetovalec, brez državnega prispevka, je 40 lir za kg; o-stalih 10 lir pa bo plačal, ko bo prevzel seme.
Cvetličarji in vrtnarji pa se obveščajo, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo 4. decembra t.l. razdeljevati v propagandne namene male količine insekticidnih in protiglivičnih sredstev.
Razdeljevanje bo trajalo dokler ne bo izrčpana v ta namen razpoložljiva vsota, nakazila za prevzem protiglivičnih sredstev pa bo izdajalo kmetijsko nadzorništvo v Ul Ghega št. 6-1.
Senat odobril določbe o izvolitvi senatorjev za tržaško področje
zahteve sindikatov, za izboljšave, ki nai bi jih prinesla nova delovna pogodba, so bili delavci prisiljeni, da ponovno uporabijo to svoje orožje za dosego svojih pravic.
Republikanci so razpravljali o 22. kongresu KP SZ
Sinoči je bila na sedežu republikanske stranke debata o 22. kongresu KP SZ. Krajše poročilo o tej temi je podal sekcijski tajnik Ferluga.
V debato je poseglo več pri-' šotnih, ki so - zlasti govorili o posledicah, ki jih bo imel moskovski kongres na KPI ter na italijanske socialiste. Nekateri so bili mnenja, da bo 22. kongres koristil komunistom ter oškodoval socialiste.
Nagradno žrebanje PRIMORSKEGA DNEVNIKA
BREZPLAČNO V DALMACIJO
In deset drugih lepih nagrad
»Primorski dnevnik« prireja nagradno žrebanje za stare in nove naročnike. Med našimi starimi, zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1962 do 15. januarja prihodnjega leta, bomo izžrebali enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik in v Boko Kotorsko.
Enaka nagrada je namenjena enemu izmed novih naročnikov, to je enemu izmed onih, ki se bo do 15. januarja prihodnjega leta na novo naročil na «Primorski dnevnik« in plačal celoletno naročnino.
Izžrebana naročnika
bosta imela plačano kabino turističnega razreda, hrano, prevoz itd. Le stroške za potni list in vizum bosta morala prevzeti sama.
Poleg tega bomo za stare in nove naročnike s poravnano celoletno naročnino izžrebali še 10 lepih nagrad.
Ne glede na izžrebane nagrade pa bo vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino po nižji ceni, dobil v dar lepo slovensko knjigo-
Izlet v Dalmacijo bomo priredili prihodnje leto spet z motorno ladjo uJadran« v Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, na Hvar, Korčulo in na Reko.
Lepa prireditev v Novem gledališču
Sijajen debut Paula Taylorja
iiiiiHuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimuiiiiiiiiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiniii
Izpred kazenskega sodišča
VojaK pod posteljo ni hotel uKrasti fotografskega aparata
V stanovanje ga je prignala sla po ljubezni in zato je bil oproščen obtožbe tatvine - Začetek velikega procesa z 29 obtoženci
Senat je po kratkem razpravljanju soglasno odobril vladni zakonski načrt, ki urejuje način izvolitev treh senatorjev na tržaškem področju. Že prej je pristojna senatna komisija odobrila zakonski načrt in poverila senatorju Schiavonu nalogo, naj poroča o njem senatu.
V razpravi so spregovorili Tolloy (socialist), Pellegrim (komunist) in poročevalec Schiavone (KD). V imenu vlade je spregovoril minister Scelba, ki je pozval senat, naj soglasno odobri zakonski načrt.
Sedaj bo morala odobriti zakonski načrt še poslanska zbornica, če bo njena komisija pohitela, utegne biti zakon pod streho še pred božičem. —«»-------------------
Spor med uslužbenci Assicurazioni Generali
Obvestilo kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da so se začela sprejemati naročila za prejem prispevka v znesku 50 odst. nakupne cene za nabavo trtnih sadik in sadnega drevja. Naročila se spre-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Postni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, me-sečno 426 din -- Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3.1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali ogla«! 3u lir beseda. — Vsi oglasi M naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja ln tiska ZTT, Trst
Osem milanskih nameščencev zavarovalnice «Assicura-zioni Generali« je vložilo pri milanskem civilnem sodišču tožbo proti 1000 njihovim tržaškim kolegom. Spor med njimi zadeva razdelitev določenega odstofka dobička med nameščence družbe. Milanski uslužbenci trdijo, da sedanji način razdeljevanja neupravičeno koristi tržaškim.
Včeraj in danes stavka v Lucky Shoe
Kakor je bilo napovedano, se je včeraj začela 48-urna stavka delavcev in delavk, ki so zaposleni v obutveni industriji. Stavko so napovedale v vsedržavnem okviru sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL, katerih predstavniki so se predvčerajšnjim sestali v Milanu, da bi se dogovorili o nadaljevanju sindikalne borbe za obnovitev delovne pogodbe. V tem okviru stavka na našem področju tudi osebje, ki je zaposleno pri podjetju Lucky Shoe in se je včeraj stoodstotno udeležilo stavke.
Delavci te stroke so stavkali že 28. in 29. novembra. Spričo trmastega stališča delodajalcev, ki nočejo upoštevati
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je moral včeraj zagovarjati 28-letni Benito Piazza, doma iz Enne na Siciliji, ki je bil obtožen, da je skušal ukrasti fotografski aparat znamke Kodak v stanovanju nekega Luciana Ferma. Poleg tega so ga tudi dolžili, da je grozil Fermu in njegovi ženi Ireni Bologna, da ju bo ubil. Piazza je sedaj v priporu na Siciliji, in sicer zaradi nekega drugega prekrška.. Včerajšnji obravnavi je prisostvoval, ker so ga pripeljali s Sicilije v naše mesto.
Piazzov primer je zelo zapleten, saj se celo sodnikom ni posrečilo ugotoviti ali je fant »kušal res krasti, ali pa se je znašel v Fermovem stanovanju iž drugih razlogov.
Piazza je prišel v Trst kot vojak, ki je služil svoj rok v polku »Piemonte cavalleria*. V novembru lani je začel obiskovati bar «Delfino» v Drevoredu XX. sept. katerega lastnik je omenjeni Fermo. Pri delu pa pomaga možu 36-letna Irene Bologna. Vojaku je še razmeroma mlada ženska bila takoj všeč. Začel ji je dvoriti in kmalu se mu je posrečilo, da je spletel z njo ljubavno razmerje.
Irene Bologna je vsakega večera zapuščala bar nekaj čez 22. uro. Šla je domov, kjer jo je že čakal ljubimec. Zenska je odprla vrata ter spustila Piazzo v svoje stanovanje. To se je zelo pogosto dogajalo. Sestanke pa sta določala po telefonu.
18. decembra pa se je zgodilo, da je Piazza prišel do Fer-movega stanovanja, ne da bi se z njo dogovoril. Z okna v pritličju je snel šipo ter ga odprl z železnim kavljem. Takoj nato je zlezel v stanovanje, kjer ga je nekoliko pozneje našel Fermo. Zgodilo se je namreč, da je neki prijatelj prosil Ferma, naj mu da neko vzmet, ker je hotel popraviti svoj hladilnik. Fermo je takoj ugodil njegovi prošnji in oba sta se odpeljala z avtom na Fermov dom. Gospodar je tedaj videl,	da v	stanovanju nekaj ni	v	redu,	ker	je opazil,
da je manjkala v oknu šipa. Šel je po vseh sobah ter končno našel Piazzo pod posteljo. Vojak	je	imel	v	roki foto-
aparat.
Fermo je takoj telefoniral na policijo, toda to priliko je izrabil	Piazza,	ki	je skočil
skozi okno ter zbežal. Še tiste noči, in sicer okoli 3. ure, se je Piazza vrnil pred Fermov dom ter poklical slednjega na okno. Dejal mu je, da se bo maščeval, ker sta on in njegova žena poklicala policijo. Naslednjega jutra je poklical
Ferma na telefon ter mu dejal: »Jaz bom odpotoval, ker sem že dezerter, toda meč pravice vaju bo že dosegel, če ne danes pa čez leto dni». Pribil je še, da ju bo ubil, če ne čez mesec dni pa čez pol ali čez tri leta.
Vendar pe se Piazzi ni posrečilo, da bi zbežal. Ze na večer 19. decembra ga je pripeljal na kvesturo neki častnik. Policijski agenti so mladeniča takoj zaslišali, vendar pa ta ni hotel priznati, da je sku-sal krasti. Dejal je, da si je v stanovanju pravkar ogledoval fotoaparat, ko je zaslišal, da prihaja Fermo. Ni ga odložil, temveč ga je obdržal v roki ter se hitro skril. Tudi Fermova žena,, ki je priznala ljubavno razmerje ž vojalifom, je menila, da Piazza ni prišel v stanovanje z namenom, da bi kradel.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval za Piazzo precej hude kazni za oba prekrška. Sodniki so res obsodili Piazzo na 3 mesece zapora zaradi groženj, vendar pa so ga oprostili obtožbe poskusa tatvine, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov.
# # #
Včeraj se je začela tudi obravnava proti 29 osebam, ki so obtožene deloma tatvin in deloma nakupa ukradenega blaga. Razprava se je nadaljevala popoldne, ko so spregovorili zagovorniki, a končala se bo danes.
Kot v mnogih podobnih primerih, gre tudi pri tej obravnavi za več procesov, ki so jih združili v enega samega. Na zatožni klopi sedijo naslednje osebe:
1. proces: 30-letni Paolo Pa-schini iz Ul Artemisio 6 in 22-letni Giovanni Esghetta iz Ul. Carmelitani 5 (oba sta obtožena tatvine).
2. proces:	26-letni Aurelio Parovel, Ul. Albona 10, 22-let-ni Benito Uliani, Ul. Piccolo-mini 6, 20-letni Bruno Dobri-gna, S. Cilino sup. 1844 (vsi trije so obtoženi tatvine), 34-letna Elvira Jerman por. Morgan, Ul. Zarotti 18, 57-letni E-zio Michelazzi, Ul. Piccardi 6, 22-letni Aldo Floreamo, Korzo Garibaldi 11, 50-letni Marino Decarlucci, Ul. Roncheto 49 ter 47-letna Bianca Delise por. Bembich, Ul. Moreri 162 (slednji so obtoženi nakupa ukradenega blaga).
3. proces: 20-letni Ruggero Vattovani Ulica Artemisio 6, Bruno Dobrigna, Aurelio Parovel, Benito Uliani (vsi so obtoženi tatvine), 18-letni Antonio Lorello, Baiamonti 63, 53-letna Carla Gregorich, Ul. Murat 14 in Paolo Paschini (slednji so obtoženi nakupa ukradenega blaga).
V otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu Je bilo včeraj dopoldne miklavževanje, katerega so se udeležili tudi otroci I. in II. razreda osnovne šole. Obdarovanju otrok so poleg učiteljev prisostvovali tudi starši. Med mlikiavževanjem Je bil kratek spored, pri čemer so najmlajši deklamirali in peli. Na slikj vidimo otroke v družbi z Miklavžem
4. proces: 21-letni Guido Bo-žiglav iz Ul. S. Daniele 2 (tatvine).
5. proces’ Paolo Paschini, Giovanni Esghetta, 22-letni Ar-naldo Antoni, Tor S. Lorenzo 2, 29-letni Lelio Clarot, Ulica Cattedrale 5 (vsi zaradi tatvine), 23-letni Bruno Milotti, Ul. Valdirivo 35, 27-letni Aldo Na-dalin, Ul. Archi 16, 45-letni Er-nesto Vitale, Trg Liberta 9. 34-letni Vittorio Becher, Domus civica 9, 36-letni Giuseppe Barillaro, Ul. Machlig 28 ter 42-letna Nives Gonzani poročena Varagnolo, Ul. Crispi 42 (vsi zaradi nakupa ukradenega blaga).
6. proces: 22-letni Giordano Silli, Ul. Madonnina 8 (tatvina). Obtoženci so zagrešili kakih 40 tatvin.
Danes nova razprava zaradi obtožbe ropa
Danes se bo začela pred beneškim porotnim sodiščem ponovna obravnava proti jugoslovanskima beguncema Vičiču in Patruni, ki sta lani oropala lastnico neke tobakarne. Prvič je mladeničema sodilo tržaško porotno sodišče, in sicer v novembru lani. Prizivno porotno sodišče je obema nekoliko znižalo kazen. Kasa-
Pred dobro zasedeno dvorano v Novem gledališču se je včeraj zvečer pričela turneja plesalca in koreografa Paula Taylorja in njegove skupine po Italiji. Lahko smo zadovoljni, da je ta imenitni ansambel prišel tudi v naše mesto. Ce je šel o Paulu Tay-lorju glas, da ga imajo za najbolj značilnega predstavnika najbolj modernih ameriških tendenc, potem lahko po včerajšnjem večeru mirno rečemo, da Taylorjeva modernost nikakor ne pomeni nečesa takega, pred čemer imamo navadno skoraj nekaj strahu. Nasprotno lahko poudarimo, da nam je bil ves včerajšnji program zelo všeč.
Predvsem je jasno, da pri Taylorju in njegovih plesalcih ni nikake špekulacije. Vsi člani te maloštevilne skupine so zares plesalci, ki bi lahko virtuozno odplesali tudi katerikoli tradicionalni ples. Njih obvladanje telesa bi lahko spominjalo na akrobatiko, če ne bi Paul Taylor svojih plesov sestavil tako, da se gledalec pravzaprav niti ne zaveda, da plesalci izvajajo izredno težke gibe. Med plesom pa so plesalci angažirani v celoti, niti za trenutek ni noben del telesa brez kontrole.
Koreografija Paula Taylorja prepušča gledalcu, da si jo razlaga, kakor si jo hoče — če naj si jo sploh razlaga. Vendar bi bilo nemogoče ne opaziti, kako igrivo sledi Tay-lor glasbi Stravinskega v nThe last Flycatcher» (kar bt kdo drug lahko napravil popolnoma drugače). Taylor si za svoje plese izbira moderno glasbo, kar pa mu vendar ne preprečuje, da si ne bi izbral tudi Bacha, na čigar glasbo napravi koreografijo povsem svojega tipa. Tudi za scene in kostume ima sodelavce, ki se štejejo med najbolj moderne, vendar pa prav pri kostumih ni ničesar ekstravagantnega, pa naj gre za Elis-voorth Kelly, Boba Rauschcn-berga, Roubena Tera Arutu-niana ali Alexa Katza.
Poleg Taylorja je v njegovi skupini edini moški plesalec Dan lVagoner, plesalke pa so Maggie Neivman, Elizabeth Keen, Elizabeth Walton in Barbara Tucker. Med njimi ne kaže delati kakih razlik po sposobnosti, lahko pa navedemo, da je plesalka Buibara Tucker vskočila v skupino tik pred odiiodom letala iz Amerike in se je morala na potovanju naučiti težkih, plesov, r
Včeraj je večji del pri g rama plesala vsa skupina (ttThree Epitaphss, idnsects ind He-roesn in «Junction»), medlem ko je v «Zadnjem lovcu muh» («The last Elycatcher») plesal Taylor sam, enkrat pa ste plesala v dvoje Dan Wagoner in Elizabeth Walton («Tablett»).
Občinstvo je bilo očitno zadovoljno in je umetnike toplo pozdravljalo. Teatro Club, ki je prevzel pokroviteljstvo turneje, zasluži zahvalo za prireditev.
Z vespo je povozil upokojenca
V prvih dopoldanskih urah
cijsko sodišče pa je pred ča-|je včeraj 20-letni Remigio Sasom razveljavilo slednjo raz- badin z Opčin 1075 povozil z sodbo.	I	vespo	v	Ul.	Vigneti,	na	križir
miiiiimilHllHllimmiiilllllimiiliiilllilliitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimlilliMiiiiiimiiMiiiiiiiMiiiiiii
Prvi debatni popoldan S AL «Adria»
Vprašanje ustanovitve stolice za slovenščino
V ponedeljek zvečer je S.
A. L. «Adria» priredila v o-kviru Tribune mlade slovenske inteligence svoj prvi debatni popoldan. Predavatelj prof. dr. Anton Kacin je podal precej obširen zgodovinski pregled visokošolskega pouka slovenščine od prve stolice za slovenščino, ki so jo v Ljubljani ustanovili Francozi, pa do ustanovitve ljubljanske univerze. Temu je sledil kratek pregled italijanskih prizadevanj za spoznavanje slovanskega in še posebej slovenskega sveta, ki pn 3e kljub znatnemu razvoju po zadnji vojni še vedno skromno.
Predavatelj je nato razložil, kakšna naj bi bila ta stolica za slovenščino. Izkazalo se je, da so glede tega ideje še zelo meglene, ker ne vemo, kaj misli o tem vlada. Vsekakor naj bi bila slovenščina temelj, ni predmet z dvoletnim kurzom (kot sta sedaj le italijanščina in latinščina op. S. P.) in naj bi obsegala štiriletni ciklus predavanj iz slovenske slovstvene zgodovine, iz zgodovine slovenskega jezika ter iz slovenske politične zgodovine.
Stolica naj bi služila dvojnemu namenu. Predvsem naj bi skrbela za pripravo profesorjev za slovenske srednje šole v Italiji. Bodoči profesor, ji slovenščine bi morali poslušati cel ciklus predavanj, bodoči profesorji ostalih predmetov, kot prirodopis in podobno, pa le eno leto.
Drugi namen stolice pa bi bil seznanjanje Italijanov s slovenskim in sploh slovanskim svetom, ki je premnogim še vedno španska vas.
V nadaljnjem je predava-
telj omenil, da so prvi spro-
žili vprašanje stolice za slovenščino na tržaški univerzi komunistični poslanci, ki so februarja 1959 predložili svoj osnutek šolskega zakona. Temu je sledila neumestna in neosnovana pripomba o škodi, ki bi jo ta predlog utegnil napraviti. Pred koncem je prof. Kacin še poudaril, da tržaška stolica za slovenščino ne bo prva v Italiji, ker je pred tremi tedni že bila ustanovljena prva na katoliški u-niverzi v Milanu.
Sledila je razprava, ki pa je bila kratka, ker je bilo zaradi neprimerne ure le malo poslušalcev.
S. P.
šču z Istrsko ulico, 74-lefnega Giovannija Giacominija iz Ul. Ventura 10, ki je prečkal cesto. Na vespi se je peljal na zadnjem sedežu 33-letni Mario Babič z Opčin, Doberdobska ulica št. 8. Pešec in oba motorista so zleteli na tla in se nekoliko poškodovali.
Giacomini se je pobil in ranil po čelu ter kolenu desne noge, zaradi česar so ga spre-jali na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. Sabadin se je o-praskal po čelu, nosu in bradi in se bo moral zdraviti dober teden. Prav tako se bo moral zdraviti dober teden Babič, ki se je pobil po levi roki in levi rami.
Okrog 7. ure pa je na Trgu Valmaura 24-letni Graziano Fermentin iz Ul. Revoltella 31 povozil z motofurgonom 16-letno Mario Crovato od Spodnje Magdalene 1816, ki je tam prečkala cesto. Deklica se je pobila po desni rami, ki si jo je verjetno tudi nalomila, ter se je pobila po čelu in nosu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 10 do 40 dni.
[ OLEPAtlSČA )
VERDI
Danes ob 20.30 nastop mednarodnega baleta markija De Cuevasa s Čajkovskega »Trnuljčico«. Abonma A za parter in lože ter B za galerije. Orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom Jeana Doussar-•da. Jutri, v petek in soboto ponovitve.
TEATRO NUOVO
Drevi ob 21. urj nastop igralske družine Dario Fo in Franca Rame z igro «Kdor ukrade nogO; je srečen v ljubezni«. («Chi ruba un piede č fortu-nato in amore«). Velik uspeh. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni, tel. 24183 in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. tel. 36372.
Nevaren padec
Ko je včeraj dopoldne 76-letna Angela Cecchini iz Ul. Torrebianca 12 vstala s postelje, se ji je spotaknilo in je nerodno padla. Pri tem si je zlomila nogo in so jo zaradi tega sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
Ponesrečila sta se na delu
Na delu v Tovarni strojev se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni Silvano Toso-lini iz Drevoreda Elizejskih poljan št. 1. Po glavi ga je udarilo orodje, ki ga je neki drugi delavec prekladal z žerjavom. Tosolini se je pobil in ranil po čelu in si poškodoval desno oko. Sprejeli so ga na okulistični oddelek in se bo moral zdraviti deset dni.
Na delu na openski železniški postaji pa se je včeraj popoldne ponesrečil 51-letni Bruno Bole z Opčin 917. Ko je manevriral vlak, je padel z voza za prtljago in se pobil ter ranil po ustnicah. Sam je prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na stomatološki oddelek. Zdraviti se bo moral osem dni.
Mladinska sekcija P. d. «1. Cankar« priredi v soboto 9. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih
KULTURNI VEČER
Na programu se bodo vrsti)) veseli prizori, recitacije in glasba. Vabljeni.
KAZE« A OBV KM TILA
Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da je danes ob 20.30 v Ul. Montecchi 6-II1. redni sestanek. Po običajnem dnevnem redu kinoprojekcija na ozkem traku S. Merlaka.
ODLOŽITEV LOTERIJE
Zaradi praznika 8. decembra so odložili žrebanje loterije od sobote na ponedeljek, 11. t. m.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ItOJST V A. SMRTI IN POROKE
Dne 5. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Carlo Con-tin, 61-letni Pietro Parovel, 81-letna Giuseppina Mantovani por. Antonaz, 54-letna Adelma Petrus por. Corbatto, 66-letni Enrico Preteroti, 76-letni Stefan Pertot, 51-letna Santina Travan por. Ra-pagna, 79-letni Andrea Ukovic, 53-lecni Ferdinando Ravezzi, 42-letna Teolinda Gallina.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 20; Vielmetti, Borzni trg 12.
LJUDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bo v soboto 9. decembra 1961 ob 20.30 v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Barkovlje -
V četrtek 7. decembra ob 20.30 bo v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 četrtkovo predavanje.
Predaval bo profesor Tone Penko o poučni, aktualni in zelo zanimivi snovi — O hormonih.
###
Občn) zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu bo v sredo 13. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo ¥ Skednju
sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure.
Odbor
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 film:
Jagvarjev
prijatelj
(L’amico del giaguaro) Igra WALTER CHIARI
Kino POSANDRA-Boliunec
predvaja danes 6. t. m. ob 19. uri Cinemascope barvni film:
Nekdo bo prišel
(Qualcuno verra)
Igrajo:	FRANK SINA.
TRA. DEAN MARTIN, MARTHA HYER in ARTHUR KENNEDY
C
KINO
J
Nazionale 14.00 «Spartac.us» Technicolor. Kirk 001181
Laurence Olivier, Peter
Usti-
nov, Jean Simmons. Navadne cene.
Fenice 16.00 «Dvojno li,ce ščevanja« (I due volti vendetta). Marlon Brando. 8 Malden.
Excelsior 15.00 «Slavne ljubezni« (An.ori celebri). Brigitte 0 dot, Jean Paul Belmondo. povedano mladini.
Grattacielo 15.00 »Zlodej ob rih»
» (II diavolo alle 4). T* nicolor. Spencer Tracy, Ff» Sinatra.
Arcobaleno 16.00 »Tajni sol vec« (II complice segreto). 0 wart Granger, Haya Harare
Supercinema 16.00 »Silvester
ti Gonzalesu« (Silvestro w tro Gonzales).
Alabarda 16.00 »NepremMUj! gladiator« (II gladiatore in*' cibile). Technicolor. K10" Harrison, Isabelle Corey.
Aurora 14.00 17.30 21.30 &sr dus».
Cristailo 15.30 «Vam d*’1.’ Brahms?«. Ingrid Berg®* ' Prepovedano mladini. ,
Garibaldi 15.30 «Johnny Frank Sinatra. Sledijo ToljL|f in Jerryjeve slikanice v nicolorju.	^
Capitol 15.30 «Topl) veter«. le nicolor. Claudette Col°e m.
Impero 16.30 «Jaz ljubim tl ‘C biš« (Io amo tu ami). .•»,
Italia 16.00 »Zadnji tango« . timo tango). Technicolor.
ta Montiel, Maurice BO®^,
Massimo 16.00 »Amerika P001 jj. (America di notte). Izvif°a daja. Prepovedano mladH11’ Moderno 16.00 «Sijajni (Tarzan il magnifico). Teu1 color. Gordon Scott. m Astra 16.30 «Tomahavvk, sekira« (Tomahavvk, scur guerra).	dv0.
Astoria 16.00 «Neizprosn! gs. boj« (DueHo implacabiie’-ra Montiel. Prepovedano dini.
Vittorio Veneto 15 30 «Tel» ci.
vrhu stopnic« (II buio .' lor, ma alle scale). Tech® ^ Robert Preston, Doroty Guire.	(ljja	1
Ideale 16.00 »Meč v senci«. > spada nelTombra). Technicv Livio Lorenzon.	,	,ne;e«
Marconi 16.00 «Jaevar dzu „ (II giaguaro della giung™ • Technicolor.	.	pilli
Abbazia 16.00 »Krvoločni 0j. (Bill il sanguinario). color. Audie Murphy . -gr Odeon 16.00 «Tarzan in jj-ljeni Safari« (Tarzan e }..$■ fari perduto). Tech®1* Gordon Scott.	yyaK
Skedenj 16.00 «V kraljestvu ^
Disneya» (Nel regno “c[l0icr
Disney). Slikanice v lorju.
( DAROVI IN
fK'l
1(1**
Ob 16. obletnici smrti^pr Milkoviča iz Gropade daruje^, žina Milkovič 1000 lir ** ško Matico.
Milko Svagelj daruje za ško Matico 5000 lir.
W3EL
predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
«Pomladni
(Vento di primavera)
Igrajo: F. TAGLIAVINI, SABINA BETHMANN in LAURETTA MASIERO
Slovenski taborniki na Tržaškem ROD MODREGA VALA — TRST vas vljudno vabijo na tradicionalno
ki bo 7. decembra 1961 od 21. do 4. ure na stadionu ,1. maj’
d
Mize lahko rezervirate in darila lahko izročite^
decembra dalje v Tržaški knjigarni, ali po na dan miklavževanja pri blagajni na stadio
Za SV. MIKLAVŽ kupite koristne darove v trgovini čevljev
TRST, Drevored XX. septeh1^
otr°*
Moderni čevlji, copate, pedule za moške, ženske 'n Največja izbira smučarskih čevljev.
Danes v «SUPERCINEMA
PROGRAM PRELEPIH PUSTOLOVSKIH
RISANK V TECHNIC0L0RJU
ilBB «211»
mačka SILVESTER, GONZALES-miš, TITI-kanarček, BUNNY-zajec in njihovi simpatični prijatelji
Iz serije »MERRIE MELODIES« in «LOONEY TUNES* družbe Warner Bros
Za MIKLAVŽA je knjiga najlepši d&
Obiščite TRŽAŠKO KNJIGARNO v Ul. sv. Frančiška 2°.
lil
PKONČNO TUDI V AMERIKI ODKRITA BESEDA O «GOSPODARJU FORMOZE»
«Brez naše podpore bi se Čangkajšek ne obdržal na oblasti niti en mesec»
LR Kitajska je spet na dnevnem redu za sprejem v Združene narode. Američani končno uvi-devajo, da bo treba to najštevilnejšo državo na svefu sprejeti v OZN, vendar «za letos» še niso na to pripravljeni, pač pa da bodo to storili prihodnje leto. Med drugimi je proti temu predvsem Čangkajšek, gospodar Formoze, ki ima v določenih ameriških krogih veliko prijateljev in vezi. Ameriški publicist W. Lederer pa se je drznil tega ameriškega »velikega prijatelja« prikazati v pravi luči v knjigi «>Narod ovc«.
Pisec najprej
zatrjuje, da •horejo biti ZDA poražene tudi brez jedrske vojne, ker se «politično nekompetentna« država more premagati tudi z lažjimi sredstvi. Nato preide konkretno k -— Cangkajšku.
»Kakšen je ta Čangkajšek, & se danes plazi in spletkami na majhni, prenaseljeni Formozi, 150 km od obale velike Kitajske?« — se sprašu-16 Lederer in nadaljuje:
“Mi, Američani, smo popolnoma neobveščeni o dogod-fcjh v Laosu. Nismo poznali mti zemljepisnih razmer, še m*nj pa to, kar se je tam do-Sajalo. Kar se pa Cangkajška 'ide, smo bili uverjeni, da nam je on povsem znana, že familiarna osebnost. Toda določena bistvena dejstva so nam ušla, bila so nam prikri-'a alj smo nanje pozabili.
“Čangkajšek se je prvič po-vzpel
na oblast s pomočjo komunistov. Ne, on ni spadal * rdečim. Z njimi je bil v Prijateljstvu, dokler mu je kazalo. Ko pa so bili kon-aervativni bančniki iz Sanga-la> v strahu pred komunisti, Pripravljeni mu pomagati, da } postal orožje proti komunistom, je komunistom obrnil nrbet in se prelevil v žolčnega antikomunista. V tej dobi le pogosto obiskoval sprejeme “ogate družine Song in uspe-
0 mu je, da se je z eno hčerka te družine poročil. Od te-
ai so Songovi s Cangkajškom na čelu vodili Kitajsko 20 let. *sak starejši član tega »klale* je imel važen strateški Položaj v vladi in tako je družina Song postala ena naj-n°gat’ejših družin na svetu. V teh 20 letih pa je Cangkajško-J'8 Kitajska postala še bolj kprumpirana, hkrati pa še bolj nromašna kot v prejšnji dobi ^rezvestnih maršalov. Ker pa le začelo ljudstvo godrnjati, le Cangkajškov režim postal vedno bolj diktatorski in to-'elitaren.
“Po drugi svetovni vojni je večina Američanov smatrala Seneralisima Cangkajška za fenija, za skrajno modrega a'oveka, za hrabrega rešitelja domovine, za borca za demo-krecijo in svobodo. Kitajsko IPflstvo pa je mislilo vprav narobe in Cangkajška mrzilo, jjf.t® ga je pognalo z oblasti, .lega in Songove. Kitajska ržava je bila zrela za spre-enitev drilžbene ureditve. "Za zrušenje Cangkajškove 'tajske je bilo danih več aPačnih tolmačenj. Neki nje-°vi apologeti so meni trdili, so si komunisti utrli pot oblast z geslom o «agrar-
1 Preosnovi«.
“Kitajska cenzura in njena *tev°^nost za Potvarianie dei‘
le bila tako popolna, da
v, aPrašujem, ali je ameriška , aoa sploh kdaj razumela to.
rar se ie
lalo
neke
se je na Kitajskem doga-v začetku leta 1940. Agent je'™‘ tuie sile v Cung Kingu „j,v tej dobi rekel, da ni bilo Co ne bojazni pred peščici “agrarnih reformatorjev«. djj1*18 gospa Čangkajšek je tr-]a.a’. da so Maocetung, Cuen-C 'n Suteh le »nepomembni . nuiti», ki bodo čez leto dve
Peš*^&em iei P°zneie Pa ie ta t0 c’Ca «nepomembnih bandi-* Prevzela oblast nad 700 .'lijot
Pa
Pa 50 on in Songovi odnesli
*tva
je pobegnil. Pred tem )n
varno svoja osebna boga-
ija ' 'n državne rezerve, tako ?a n' preostalo denarja niti Pla{e tistemu delu vojske, mu je ostala zvesta v6mUt'i legenda o Cangkajško-n>išr v°iaškem geniju je iz-Hjj. lena. Generalisim ni dobil Sov 6tle P0^tene bitke in nje-V a slovita kampanja na Se-"esl *eVa 1926., ki mu je prisl* a vojaško slavo, je dejanih	spretnosti komunistič-
Propagandistov, ki so mu le*' Pomagali. Dvajset let posl*	je pobegnil iz Kitaj-
te ’ ^-ungkajšek s Formoze aftie V.ec*no prepričuje svoje Vj^riške svetnike, da je še 'P °n gospodar Kitajske Po alvkitajsko ljudstvo želj-^prlllakuje njegove vrnitve, sto 1Per'dani imajo morda vr-"Onkretnih razlogov, da ZUiei° kitajske nacionali-Če na Formozi. Toda ne gle-te|0na to, je to vzdrževanje Po a.^ra®a zadeva. Neposred-Potr - Posredno morajo ZDA
?5q °s"i za Cangkajška okoli stfjj^dijonov dolarjev. Mini-obra„°, za zunanje zadeve in lita ° ministrstvo ne že-Vsota b' se vedpla točna Pitn ‘ Toda, če k vzdrževal-*tva s'r°škom dodamo še sred-Voj Za vzdrževanje ameriške VSo, e na Formozi, dobimo ki
vzbuja strah.
eelniki, ki menijo, da so stroški za Cangkajška upravičeni, trdijo, da je njegova vojska mlada, dobro izvežbana in da ima visoko moralo.
«Toda trditev, da je Cang-kajškova armada močna, je prav preprosta šala. Ta temelji povečini na simuliranih bitkah, ko kaka elitna enota prikaže obiskovalcem pravo odrsko predstavo. Z druge strani pa izjave ameriških častnikov — inštruktorjev, ki iz političnih in diplomatskih razlogov ne smejo rušiti u-speha svojih učencev, takšno prepričanje podpirajo.
«Cangkajškove enote, ki štejejo okoli pol milijona ljudi, bi v primeru vojne ne bile kdo ve kolikšnega pomena. ZDA bi morale vse breme prevzeti nase. V resnici je Cangkajšku potrebna le majhna vojska. Dejanska razloga za vzdrževanje tolikšne nacionalistične vojske pa sta dva: predvsem zaradi tega, da še od ZDA izvleče čim več denarja. Mi to armado vzdržujemo in če bi tega ne delali, bi ukinitev pomoči za vojsko s komunistično Kitajsko. 2e pred leti je nova Kitajska povabila naše novinarje, naj deželo prepotujejo in si jo ogledajo. Toda naše zunanje ministrstvo je novinarjem dovoljenje za potovanje po Kitajski odklonilo.
»Ne spominjam se niti enega bistvenega vprašanja o Fir-mozi, za katero bi bili zbrali točne in verodostojne podatke.
Nasprotno, postregli so nam in to v velikih količinah z netočnimi poročili o otokih Kvemoi in Macu. Rekli so nam, da so ti otoki za obrambo Formoze bistveni. Rekli so nam, da bi se Formoza in Kitajska moralno zrušili, če bi ti otoki bili izgubljeni.
«Jaz nisem tega mnenja in v tem zares nisem niti najmanj osamljen.
ffHotel bi opozoriti še na nekaj dejstev: Ko se je začela zasedba teh otokov, sta se tej operaciji postavili po robu naše zunanje ministrstvo ter vrhovno poveljstvo naše vojske, ker da je zasedba teh otokov neposredno škodljiva interesom ZDA. Kljub temu je Čangkajšek otoke zasedel. In tako smo se na teh otokih globoko pogreznili v blato, Cangkajšku pa je uspelo o-brambo teh otokov zvrniti na naša pleča, pa čeprav naš spo-
razum z njim predvideva le obrambo Formoze in Pesca-dorskih otokov. Ce bi bili točneje poučeni in če ti leta 1956, pokazali malo več odločnosti, bi danes ne stali pred tako težkim problemom. V sedanjih razmerah bi kitajski nacionalisti ne zdržali niti en mesec napada komunističnih sil. Njih drži daleč le sedmo ameriško brodovje.
«Ob tem je treba poudariti, da gre ves propagandni učinek Cangkajškove zasedbe Macu in Kvemoi v korist komunistov, ki ga izkoriščajo, da bi pri svojem ljudstvu podžgali plamen nezadovoljstva in strahu pred namišljenim našim napadom na Kitajsko celino.
«Naša sedanja nacionalna politika nas sili k temu, da podpiramo Cangkajška in družino Song, ki je obogatela ob pomoči Cangkajška. Ce pa smo
se pogreznili tako nizko, da se poslužujemo navadnega goljufa, delajmo to vsaj zavestno in z odprtimi očmi. Smatram, da je bilo ameriško ljudstvo zapeljano v hudo zablodo. Ni res le, da so naši soro-jaki sprejeli laži, s katerimi so jim o Kitajski postregli, ampak so iz strahu v mnogih primerih zavrgli eno najdrznejših, hkrati pa najbolj častnih tradicij naše države in sicer prednost, ki je bila last vsakega državljana, prednost, da sme povedati vse, kar misli. Onih nekaj ljudi, ki so se drznili podvomiti v ameriško politiko do Kitajske, je bilo pogosto obtoženih, da so komunisti ali simpatizerji komunizma.
«Velika država se ne more dolgo ohraniti na netrdnem temelju varanja same sebe in prevzemanja nase tujih napak.«
..  III1IIII1IIHIIIIIII11IIIIUHI....lllll.lMIIIIMIIimillllll.mil..MIMMIMMMMMMIMMMMMMMMMMMMIMIMMMMMMMMIIM1MMMMMMMIMMMI...III...MMMMMMMIUIIIMIMIMIM.HMIIMIMMIIM.......................................  MMMUUIMMMMMHMIIM.....IIIIMMMMI.IMMMIMHU
OB ROBU RAZSTAVE URBANISTIČNE UREDITVE SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU
Koper	na	pragu
v okviru razvo ja
Ali nove stolpnice na polotočku motijo arhitektonsko skladnost mesta?
Danes je Koper središče vzhodne Primorske in prva slovenska luka. Arhitektonsko je morda izgubil svojstveni značaj zapadno istrskega primorskega mesta s svojo edinstveni silhueto mesta na otoku, kot bi hotelo danes že od daleč z novimi
stolpnicami oznanjati svoj preporod. Zaradi teh stolpnic je bilo v slovenskem časopisju v zadnjih letih dosti pisanja in kreganja. Ali res ta arhitektura ne spada sem po svojih formah in ku-busih, ali je res uničila mestu lice, ki mu ga je vtisnila
Sreda, G. decembra 19GI
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Izbor popevk iz preteklih in današnjih dni; 17.00: Za prijeten uvod igra ansambel Franco Vallosneri; 17.25: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Liki in značaji iz opernih del: «Ivan Suzanin«; 19.00:	Zdravstvena oddaja;
19.15:	Glasbeni kaleidoskop;
šola; nato nadaljevanje omnibusa; 12.30:	Glasbeni album;
13.30:	Neapeljske popevke;
15.15: Poje Corrado Lojacono; 15.30; Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Mednarodna univerza G. Marconi; 17.20: Na programu Schubert in Stravinski; 17.45: Sopranistka Luciana Piovesan In pianist Mario Caporalloni; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.15: Mi, državljani; 19.30: Upodabljajoča u-metnost; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Pesmj Canzonissime;
Zanimiv pogled na srednjeveški Koper, ki je bil zgrajen na otoku in ga je povezoval s
celino le ozek nasip. Prehod je seveda branila trdnjava. Mestna vrata ob vhodu v mesto obstajajo še danes
postala nacionalni problem.
Kako naj bi več sto tisoči Kitajcev, ki nimajo drugih dohodkov, živeli brez te pomoči? Drugi razlog pa je v tem, da tako številna vojska omogoča Cangkajšku izvajati njegovo absolutno diktaturo.
«Brez naše pomoči bi se Čangkajšek ne obdržal na oblasti niti en mesec. Edina stvar, ki bi ga mogla rešiti, je, verjetno, tretja svetovna vojna, v kateri bi se Amerika spoprijela s komunistično Kitajsko. Ta up je glavni Cangkajškov cilj zadnjih petih let.
In on meni, da mu bo Amerika te njegove sanje uresničila.
«Kitajski nacionalisti prihajajo postopoma do prepričanja, da bi že zdavnaj zavladali nad kitajsko celino, če bi ne bili prisiljeni pokoriti se ameriškim omejitvam. Od Cangkajška do slednjega prebivalca Formoze svoje domotožje spreminjajo počasi v mržnjo proti Ameriki. Njihov srd od časa do časa izbruhne, o čemer priča na pr. incident z ameriškim veleposlaništvom v Tajpehu od 24. maja 1957. leta. Naše netočno tolmačenje tega incidenta predstavlja zmago Cangkajškove propagande. Sicer pa Čangkajšek že 20 let vleče A-meriko za nos.
Čangkajšek zelo uspešno u-porablja staro Hitlerjevo načelo: neskončno dolgo ponavlja vedno eno in isto stvar v tisoč variantah in ljudje bodo končno začeli v njo tudi verovati. Njegove zgodbe se prenašajo novinarjem, politikom pri uradnih stikih, njih pošepetava zaupno Cangkaj-škova gospa bogatim turistom na Formozi. Kaj malo je važno, če so te vesti točne. Jaz, vi, mi vsi jih sprejemamo.
Prav tako dela večina našega tiska, naše vlade. In to je tragična slika dejanskega stanja.
zgodovina? Mislim, da to ne bo držalo: dokaz nam je stara grafika srednjeveškega Kopra, ki nam kaže lice, tako, kot se nam prikazuje v naših dneh. To je razvoj zgodovine:	srednjeveški	stolpi
so zrastli iz bivalno-obramb-nih razlogov, vsak v sklopu stanovanja premožne plemiške družine. Izboljšanje o-rožja, predvsem topov, je povzročilo, da so ti stolpi izginili ker ni bilo več razloga za njihov obstoj. Iz ravno tako logičnega razloga pa so nastale današnje tvorbe: zarar di potrebe po velikem številu stanovanj na tako majhnem prostoru; bilo je nujno, iti v višino. Ali je nastal Manhattan v New Yorku iz kakega drugega razloga?
Sicer je Koper danes eno samo gradbišče. Veliko je napravljenega, še več čaka izvršitve v bližnji bodočnosti. Velika mora je vsekakor še nesanirani predel starega mesta, ki je kričeč kontrast z novimi predeli. Primanjkuje javnih sanitarnih naprav in sploh daje velika gradbena dejavnost pač vtis nečesa, ki bo, nečesa boljšega. ki pa še ni in ne bo tako kmalu. Graditelje novega Kopra čakajo res težke naloge. Tu je treba premagati
Pogled na mestna vrata danes, to je, približno 500 let pozneje. Smer dovozne ceste v Koper je še vedno ista, kot jo vidimo na reprodukciji grafike srednjeveškega mesta
«V Ameriki je nekaj kompetentnih novinarjev, ki so strokovnjaki za azijske zadeve in ki obvladajo kitajščino. Preko njihovih neposrednih
aai Politiki m vojaški na- stikov bi se morali spoznati
medija v petih dejanjih; nato Iz babične glasbene skrinjice; 22.30; Mozart:	Koncert
v D-duru K. 314 za flavto in orkester; 22.50: Večer v Copacabani.
2.0.00:	Šport;	20.30:	Klasik	me-	21.10: Politična tribuna; 22.10:
seca:	VVilliam	Shakespeare:	Pojeta Milva in Negroni; 22.50:
«Dva	gospoda	iz	Verone«,	ko-	Tedenski pregled slovstva in
umetnosti.
//. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: New York - Rim - New Vork; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00:	Naši pevci; 15.15:
Glasbeni io-termezzo; 15.45: Parada uspehov; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Radijska igra Ivana Canciulla: «11 padiglione suhe dune« (po Stevensonu); 18.20; Album pesmi; 20.30: Ra-diofonično tekmovanje jazza; 21.45:	Pianistka Ohiiaralberta
Pastorelli.
III. program
17.00:	Koncert; 18.30:	Pre-
gled francoske kulture; 19.00: Britten «Matinees musicales«; 19.15:	Ital. periodični tisk;
20.00:	Vsakovečerni koncert;
2.1.30: Friedrich Duerrenmath: «Ercole e le stalle di Augia«; 22.55: Na programu W. Vogel; 23.40: Pa.colijeve poezije.
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Prijatelj cvetja; 14.30: Drugo dejanje Bizetove opere «Car-men«; 15.10: Franco Russo pri klavirju; 15.30: Italijanski arhiv redkih skladb.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček. 8.00:	Prenos	RL; 12.00:
Opoldanski koktajl; 12.45:	O-
perne skladbe; 13.15:	Kultur-
ne in umetniške novosti; 13.40: Rilmi za harmoniko in orgle; 14.00: Odmevi iz Jugoslavije; 14.30: Za oddih ln razvedrilo; 15 15:	Zabavna glasba; 15.30:
Moški zbor s Peči pri Gorici; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Jugoslovanski pevci; 18.00; Prenos RL; 19 00: Oha cha cha s Titom Rodriguezom: 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Lionel Hamptom; 22.35:	Beethovnova
sonata št. 23; 23.00: Prenos RL
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih: 8.30: Omnibus- 10.30: Radijska
Slovenija
8.05: Vesele in otožne; 8.55: Pisani svet pravljic; 9.25: Melodije z Broadwaya; 9.45: Veseli planšarji; 10.15: Nekaj o-dlomkov opere «Stirje grobijani«; 10.45:	Orkester	Huber-
ty Deuringer; 1100: Pet pevcev — pet popevk; 11.15: Človek in zdravje; 1126: Pijper: Sonatina za klavir; 11.30: Glas-
beni portret Josipa Prochaz-ke; 12.05: Vaški kvintet; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25:	Melodije; 13.15:	Obve-
stila; 13.30: Godala in vokalni ansambli; 14.05:	Radijska
šola; 14.35: Obisk pri Cajkov-skem; 14.52: Trije preludiji za violončelo in klavir; 15.20: Koncert Po željah; 16.00: Šoferjem na poti!; 16.45: Ham-mond orgle; 17.05; Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Dirigira Charles van Beethoven: Simfonija št 5; 18.45: Ljudski parlament; 19.00: Obvestila; 19.05: Uvertura in dva prizora iz o-pere Moč usode; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino; 21.00: Zabavne melodije; 22.15:	Po
svetu jazza; 22.45:	Kitara v
ritmu; 22.50: Literarni nokturno; 23.05:	S popevkami po
kontinentih; 23.25:	Novak:
Drugi godalni kvartet.
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00:	Program za naj-
mlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30:	TV dnevnik;
18.45: Simfonični koncert; 19.30: Rimski muzej orientalske u-metnosti; 20.30; TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.10:	Po-
litična tribuna; 22.10: Augusta Gregory: «Vest se širi«; 22.50: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.15: Disneyland; 22.05: TV dnevmk; 22.25: Mali koncert; 22.50: Nova Gvineja.
Jug. televizija
18.00: Čudežna žoga — TV slikanica za najmlajše: 18.10: Mucek — češki otroški lutkovni film; 18.20; Kozmetični nasveti — predava dr. Lelja Rejec-Novak; 18.30; Poštna kočija — serijski film; 18.30: Cannonball — film; 19.00: Roška ofenziva — druga oddaja iz cikla o zgodovini NOB; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik:	20 15:	Dokumentarni
film; 20 30: TV magazin — zabavno; 21.30:	Srečanja:	Bla-
ženka Katalinič.
revščino in zaostalost, ki se je kopičila v mestu že stoletja, pravzaprav vse od razpada Benetk — in Kopra, kot njihovega zvestega oporišča v Istri. Cas stare Avstrije, zlata doba Trsia je bila končna Koprova smrt. Danes pa vse kaže, da sta si mesti vlogo zamenjali; zgodovina gre spet s svojim razvojem naprej!
Koper ima za sedaj najlepše perspektive za bodočnost, V gradnji je novo pristanišče, ki bo omogočalo (in delno že omogoča) prekooceanskim ladjam dostop do slovenske obale. In Slovenija, ta mala Slovenija, katere morje je tako majhno, da ne more vanj niti sidro, ki so ga morali postaviti na Trg Revolucije v Ljubljani, kot pravi dovtip, ta mala Slovenija se je začela pojavljati na svetovnih morjih s svojimi lastnimi ladjami, z emblemi pomorskih družb iz Pirana in
Kopra. Pristanišče bo v nekaj letih dograjeno, tako kot nova trasa železnice, ki bo povezovala Koper preko Herpelj in Kozine z zaledjem. Postaja bo stala na terenu, ki ga bodo pridobili z izsuševanjem današnje Blatne drage, kjer bodo zrastli tudi objekti bodoče koprske industrije.
Ce primerjamo današnji Koper s tem, kar je bilo tu pred šestnajstimi leti, ko se je nekako začelo z raznimi dejavnostmi za dvig mesta, moramo priznati, da je prehojene že lep del poti. Za Koper se torej obeta, da se bodo povrnili časi, ki jih je že mestece doživelo, časi gospodarskega razcveta, ko so nastale umetnine, kot so Loggia, Mestna palača ali pa koprska katedrala, ki je sama opis zgodovine mesta in ki bi zaslužila, da bi o njej kaj več napisali. Toda o tem morda pozneje.
Ing. arh D. JAGODIC
V počastitev padlega partizanskega fotoreporterja
Novinarska fotografija na razstavi v Ljubljani
Med nagrajenci tudi naš fotoreporter tov. Mario Magajna za posnetek «Trzaški kros»
Ob 20. obletnici revolucije in v počastitev spomina fotoreporterja XIV. divizije Jožeta Petka, ki je padel ob pohodu divizije na Štajerskem, je druHvo novinarjev Slovenije priredilo prvo republiško razstavo novinarske fotografije. Razstave, ki je prva v tej stroki v Jugoslaviji, se je udeležilo 19 fotoreporterjev iz Slovenije in iz Trsta, ki so poslali skupno 200 del in 13 kompletnih fotografskih reportaž. Komisija je upoštevala, da je novinarska fotografija posebna vrsta, ki poleg umetniških in tehničnih last. nosti, zahteva aktualnost, dinamiko in idejnost. Težko breme si je komisija prevzela na ramena ter je od 200 fotografij po skrbnem pregledu izbrala 90 najboljših, ki so prišle v poštev za razstavo. Seveda pa je od teh 90 slik žirija izbrala še tri fotografije, ki naj bi vnele vse potrebne lastnosti novinarske fotografije, in ki so bile nagrajene.
Petkovo nagrado za skupno najvišjo oceno štirih najviše cenjenih fotografij, je režija prisodila fotoreporterju •Dela* ZLATKU DENISI, za fotogiajije z naslovi «i .j pričakovani danit, «Pesem mladih src», «Kdo je kriv» m «04 Triglava do Djevdjelijen. Pri nagrajenem avtorju, ki je le za malo odskočil od dveh, treh, naslednjih tekmecev, je komisija upoštevala, da je avtor pokazal dokajšnjo širino in prizadetost v izbiri svojih motivov.
V skupini posameznih fotografij je komisija priznala 1. nagrado fotoreporterju «Dela» MILOŠU SVABICU za fotografijo «SIouo», ki je pretresljiv realističen posnetek s pogreba smrtno ponesrečenih rudarjev v Murskem Središču. Drugo nagrado je dobil fotoreporter «Večera» iz Maribora A. MODRiINUlAK za fotografijo z naslovom «Tukaj je padel moj očkait, tretjo nagrado pa fotoreporter «Pri-morskega dnevnika» iz Trsta MARIO MAGAJNA za foto-
Veliko sidro krasi Trg Revolucije v Ljubljani. Na račun tega kroži dovtip, o katerem be rete v članku. V ozadju poslopje univerze
nilllllllllUllllillllll|lIII|||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIMII|lllf|ll|lll|||||||UlllllUl||||||||||||||||||||||||ili|||||||||||||||||IIIIIUIIIllllllillllllllllllllltlllll||
Z otvoritve fotografske razstave
grafijo z naslovom aTržaški krosit, ki predstavlja posrečen posnetek napada bivše civilne policije na demonstrante.
Poleg petkove nagrade in treh nagrad posameznih fotografij, je komisija podelila še tri nagrade za fotografske reportaže. Prvo nagrado na tem področju je dobil Edi Selhaus, fotoreporter «Tovariša», za fotoreportažo z naslovom «Bilo je 13. marca v Zagorju«. Gre za posnetke o žalostnem dogodku rudniške nesreče. Drugo nagrado je dobil fotoreporter Leon Dolinšek iz Ljubljane za reportažo «Majski izlet«, tretjo nagrado pa Jože Gal iz Maribora za reportažo «Preden je minila ura«. Poleg nagrajenih fotografij je komisija sklenila pohvaliti še deset drugih nenagrajenih fotografij, ki s svojo obdelavo ali motiviko predstavljajo vendarle obogatitev novinarske fotografije.
To so fotografije z naslovi: ((Posvet v odmoru» Miloša Svabiča, «Našli so se« Edija Selhausa, »Gradnja v Ljubljani«, «Ekskurzija» in «Družtna opic« Marjana Gligiča, «Pomoč stavkajočim« Maria Magajne, «Staro in novo« ter «Prekrižane rokavice« Svetozarja Bušiča, uUbili so Lu-mumbo» Danila Škofiča in «Svetloba in delo» Zlatka Denise.
Brez dvoma žirija pri ocenjevanju teh slik m imela lahkega dela in v njej so morali biti zares strokovnjaki ne le v tehniki fotografije, temveč tudi v poznavanju glavnih slikovnih skrivnosti tiste umetnosti, ki je danes zelo razvita pri vseh časopisih po svetu, tiste umetnosti, ki je danes aktualna in najvažnejša pri vsakem dnevniku ali reviji.
OPAZOVALEC
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Začasna menjava bivališča ali krajše potovanje lahko ugodno vpliva na potek nekega opravila. Potrpežljivost v srčnih zadevah.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nikar ne iščite novih odgovornosti ko že sedanjim niste kos. Srečne ure z osebo, ki vas iskreno ljubi. Odlična moralna in fizična kondicija.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Profesionalni stihi bodo dali danes nepričakovano dobre rezultate. Napetost v družinskih odnosih. Upravičena nervoznost.
RAK (od 23.6. do 22 7.) Uspeh je zagotovPen, če bo delo zahtevam psihološko podlago. Poslu-
šajte glas srca in rešen bo mučen problem, prehodna slabost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločna reakcija bo napravila konec dvoreznemu položaju. Ostanite zvesti svojim načrtom, četudi ne vzbujajo navdušenja vaše okolice
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Ne prepustite se naključju: sreča je tokrat na vaši sfra'ii. Treba bo brz ati izbruh po osa. Vaji živci so potrebni počitka.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23 10.) Pomanjkanje realizma utegne povzročiti težave na finančnem področju. Vznemirjanje čustvenih odnosov ni priporočljivo. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne odpovedujte se sreči, ki je pred pragom. Lahko boste videli osebo, ki vam je zelo pri srcu. Zdravje odlično.
STRF.I.EC (od 23.11 do 20 12.) Imejte zaupanje v lastne spo-
sobnosti, kljub začetnim težavam. Nasveti v družinskem krogu bodo upoštevanja vredni.
KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Okoliščine vam bodo bolj naklonjene kot si mislite. Sestanek s prijatelji bo vnesel v vaše življenje več optimizma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nikar ne razočarajte oseb, ki pričakujejo od vas velikih’ dejanj. Le z odkritostjo boste lahko rešili neprijeten nesporazum.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Ce boste ohranili mirne živce, boste prei prišli do uspeha kot sicer. I ahko poskusite s hazardom, sreča vam je naklonjena.
Pred stojnico “Miklavževega sejma*
Kdor je doslej spregovoril kaj proti «velikemu prijateljuj so ga «očrnili» kot komunista ali vsaj simpatizerja, sedaj pa je o tem spregovoril znan publicist v posebni knjigi
Gorfško-beneški dnevnik
Osebni promet v novembru
Skoro 93.000 prehodov v obeh smereh v maloobme.nem prometu na Goriškem
Ob prazniku gorišfrih gasilcev
V zadnjem letu so gasilci prišli 552-krat na pomoč
Njihovo delo je zelo pestro in gre od gašenja požarov do pomoči pri poplavah ter prevoza bolnikov
Slabo vreme je v tem mesecu oviralo turizem in tudi zadnja dela na polju
Urnik izplačevanja pokojnin INPS
Pokrajinsko poštno ravnateljstvo v Gorici sporoča prizadetim upokojencem, da bodo izplačevali mesečni obrok pokojnine in 13. pokojnino upokojencev INPS v Gorici meseca decembra pri podružnicah 1 in 2 po naslednjem vrstnem redu:
Kategorija I.-S. pokojnino
Po podatkih poveljstva ob-	pridejo	ob	tej	priliki	v	mesto
mejne policije smo imeli na	za	kupčijo	in	za	zabavo,
goriškem obmejnem odseku v preteklem mesecu novembru naslednji potniški promet v okviru mednarodnega in maloobmejnega prometa.
S potnimi listi je prešlo mejo pri Rdeči hiši v obeh smereh 7.348 potnikov. Z dvolast-niškimi dovoljenji je šlo čez mejo 8.734 neposrednih obdelovalcev, s propustnicami raznih vrst pa 76.722 prebivalcev obmejnega področja. Skupaj je torej v preteklem novembru dosegel osebni promet na goriškem področju 92 tisoč 804 prehode. Ce upoštevamo slabo vreme in vse druge negativne okoliščine, moramo ugotoviti, da se je ta promet obdržal na zadovoljivi višini, saj smo imeli povprečno nad 3000 prehodov dnevno, kar še vedno potrjuje dejstvo, da je ta ena izmed najbolj odprtih državnih mej na svetu.
S potnimi listi je šlo ven 2327 italijanskih in 1334 tujih državljanov, med katerimi so na prvem mestu Jugoslovani.
Prišlo pa je 2399 italijanskih in. 1288 tujih državljanov.
Dvolastniških dovoljenj se je poslužilo 1747 italijanskih in 6987 jugoslovanskih držav
Pretekli ponedeljek so tudi goriški gasilci imeli svoj praznik. Začel se je s povorko gasilcev z vsemi njihovimi napravami po mestu. Povorka je bila že zjutraj ob 7.45, ker bi pozneje motila vrvenje za Andrejev sejem, ki je prav tako privabil mnogo ljudi v mesto.
Glavna slovesnost pa je bila v gasilskem domu v Ul. Paolo Diacono, katere so se udeležili tudi predstavniki oblasti s prefektom na čelu, gasilci pa so izvedli zanimive akrobatske in reševalne vaje.
Ob tej priliki je podal poveljnik goriških gasilcev inž. de Paola zanimivo poročilo o delovanju goriškega gasilskega odreda v zadnjem letu.
luninimi m m m .m Mihih n ti iniiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiMimniiiiiiii
za december in 13. mesečni obrok dne 7. t. m. od črke A do E: dne 9. t. m. od F do L; dne 11. t. m. od M. do Q; dne 12. t, m. od črke R do Z.
Kategorija V. — samo 13. mesečni obrok, dne 13. t. m. od črke A do F, dne 14. t. m. ou G do O; dne 15. t. m. od P do Z.
Zamudniki naj se zglasijo pri blagajni v dneh od 19. do 21. t. m. Dne 20. t. m. bodo izplačevali pokojnino za januar in februar 1962 vsem tistim upokojencem, ki nimajo pravice do 13. mesečnega obroka.
Izpred okrožnega sodišča
Na ladji v gradnji i e padel 4 m globoko in nato umrl
Inženir in preddelavec, ki sta bila obtožena, da sta zanemarila varnostne ukrepe, sta bila včeraj oproščena
Včeraj smo imeli na okrožnem sodišču v Gorici še zadnji odmev smrtne nesreče na
ljanov, z navadnimi propust- \ delu, do katere je prišlo dne nicami je odpotovalo na so- • 26. avgusta 1957 v ladjedel-
sedno področje 20.145 italijanskih in 53.461 jugoslovanskih prebivalcev obmejnega pasu. S posebnimi propustnicami 590 italijanskih in 75 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi pa 10 italijanskih in 8 jugoslovanskih državljanov. Tranzitnega dovoljenja se je poslužilo 2435 Jugoslovanov, in to predvsem Brici, ki so šli skozi Gorico v Novo Gorico.
Kot vidimo iz gornjih podatkov je sorazmerje med italijanskimi in jugoslovanskimi koristniki obmejnega prometa več ali manj vedno enako in daleč prednjačijo Jugoslovani. V tekočem mesecu decembru se bo maloobmejni promet prav gotovo obdržal tudi na dosedanji višini, saj je prav za Andrejev sejem te dni obiskalo Gorico na tisoče prebivalcev sosednega področja, ki se držijo stare tradicije, da
•iiiiiiiiimiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiii
OD VČERAJ DO DANES ( K 1 N O
CORSO. 17.00 in 20.45: «Exo-dus», P. Newman in E. M. Saint. Ci-nemascope v barvah, ameriški film.
VERDI. 16.30: «Slabi podvigi«, S. Signoret. Francoski črno-beli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.15: «Tema na vrhu stopnic«, R. Preston in D. Mc. Quirer. Ameriški film v barvah.
CENTRALE. 17.15: »Zadnja o-svojitev«, J. Wayne in R. Russel. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan fn ponoči
je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel 25-76.
)
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo dnevno temperaturo 11.6 stopinje ob 15. uri in najnižjo 9,8 stopinje ob 3. uri. Vlaga je dosegla 95 odstotkov.
nici CRDA v Tržiču, kjer je izgubil življenje takrat 58-let-ni delavec Giuseppe Pauletich iz Starancana, Ul. Trieste 49.
Obtožena sta bila 42-letni inž. Claudio Marši iz Trsta, Piazzale Rosmini št. 7, in preddelavec v ladjedelnici 64-letni Antonio Martinelli iz Tržiča, Ul. Romana 110. Obtožnica pravi, da sta prvi kot vodja oddelka v ladjedelnici in drugi kot preddelavec zanemarila ukrepe proti nesrečam na delu, s tem da nista odredila pokritje odprtin na tleh ladje, ki je bila v gradnji. S tem sta indirektno povzročila smrt delavca Giusep-pa Pauleticha, ki si je pri padcu skozi eno takih lukenj dne 26. avgusta 1957 povzročil hude poškodbe, zaradi katerih je podlegel dne 31. istega meseca.
Slo je pri tem za gradnjo neke nove petrolejske ladje. Nekaj pred 11. uro dopoldne tistega dne sta bila zaposlena v notranjem oddelku ladje št. 1832, ki je bila v gradnji, Giuseppe Pauletich in Antonio Blason, poleg pa je bil tudi preddelavec Antonio Martinelli. Ko je šel Pauletich, ki je zabijal zakovice na vmesnih stenah ladje, po začasnem prehodu, ki mu pravijo tudi «passa uomo«, je nenadoma stopil v prazno, kjer je bila v podu ena izmed odprtin, ki so navadno dolge po 1 meter in široke po pol metra. Izgubil je ravnotežje in telebnil v globino 4 metre, kjer je nezavesten obležal.
Njegov delovni tovariš Blason ga je klical, ko pa ni bilo odgovora je skupaj z drugimi delavci stopil na dno ladje, kjer so našli Pauleticha nezavestnega in močno poškodovanega. Odpeljali so ga v trži-ško bolnišnico, kjer je čez pet dni podlegel dobljenim poškodbam.
Direktno je bilo za nesrečo odgovorno podjetje CRDA odnosno njegovo vodstvo, ki je po zakonskih predpisih dolžno poskrbeti, da imajo take odprtine ustrezen pokrov, kot so jih napravili potem, ko se je že pripetila ta nesreča. To pa se je izgovorilo na inž.
Marsija in preddelavca Mar-tinellija, ki naj bi dobila že prej navodila v tem smislu.
Pri včerajšnji razpravi, ki se je zaradi zaslišanja številnih prič precej zavlekla, je sodišče oba obtoženca oprostilo* ker nista zakrivila dejanja, za katero sta bila obtožena.
Oba obtoženca je branil odv. Pascoli.
Drž. tož. Visalli; preds. dr. Storto, zap. Petti.
Danes nadaljevanje procesa Rebeschini .
Danes se bo pred porotnim sodiščem v Gorici nadaljevala sodna razprava proti Fioravan-tu Rebeschiniju iz Tržiča, ki so jo preteklo soboto prekinili za štiri dni, da bi omogočili nekaterim pričam iz drugih pokrajin, da pridejo pričat.
Razprava se bo začela ob 10. uri. Na dnevnem redu je zaslišanje prič, ki jih je predlagal obtoženec in njegov odvetnik in ki naj bi potrdile, da je Rebeschini sodeloval pri nekaterih partizanskih akcijah od leta 1943 dalje. Kot znano, trdi Rebeschini, da mu je tudi umor Guerrina Nema-ca ukazalo izvršiti partizansko poveljstvo po Giordanu Fontanotu, ker da je bil Ne-mac nemški vohun. Zato bo zanimivo poslušati, kaj bodo te priče izpovedale.
Urnik trgovin za 7. in 8. december
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško obvešča prizadete, da bodo v četrtek 7. t.m. na predpražnik lahko vse trgovine zvečer odprte pol ure več. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure.
V petek 8. t.m. bodo odprte samo trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, pekarne in mlekarne do 12.30 in cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine vključno mesnice bodo ves dan zaprte.  «»-----------------
Izlet trgovcev po Sredozemskem morju
vetdnevni izlet po morju trgovcem in njihovim družinam.
Ta izlet bo od 30. decembra do 8. januarja 1963 z mo' derno potniško ladjo «Queen Federica«. Izletniki bodo šli iz Genove v Neapelj, nato v Aleksandrijo v Egiptu (z izletom v Kairo), Port Said, Hajfo, Pirej, Neapelj.
Cena za vožnjo in za druge stroške je 185.000 lir za osebo. Vpisovanje na sedežu zveze trgovcev do 10. t.m.
Šentmaverc se je ponesrečil v Gorici
Prejšnjo noč okrog 1.45 se je peijal 37-letni Teofil Guolo iz St. Mavra s svojim motociklom po cesti iz goriškega grada proti mestu. Na nekem ovinku pa je iz nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel. Pr; tem je dobil poškodbe na desni strani glave in na bradi.
Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali za nekaj dni na zdravljenju.
Predvsem je bilo to leto za gasilce važno, ker so prišli pod upravo notranjega mi-niststva.
Kar se gasilskega dela tiče je govornik poudaril, da gre samo pri četrtini primerov za gašenje nastalih požarov, vsa druga aktivnost pa se razvija na drugih področjih. V letu 1961 so goriški gasilci intervenirali 552-krat. Od tega je šlo v 238 primerin za požare, v 22 za razne zrušitve, v 38 za povodnji in poplave, v 2 primerih za razno drugo pomoč jn v treh primerih za prevoz bolnikov. Pri tem so delali 3342 ur, ljudi, ki so sodelovali, pa je bilo 2195 ter 639 avtomobilov. Požar so preprečili v 1290 primerih in pri tem delali 631 ur.
Kar se gasilske službe pri javnih prireditvah tiče so podatki naslednji: 5024 službovanj, za 632S ur, zaposlenih 5163 gasilcev. Na letališčih so bili gasilci v službi 720-krat, za skupno 3499 ur in z 2334 možmi. V pristaniški službi 77-krat, za 743 ur z 88 možmi.
Goriško poveljstvo je dobilo v zadnjem času precej novega orodja, med katerim navaja poročilo: eno novo avtomobilsko črpalko s srednjim in visokim pritiskom, en tovornik za prevoze, avto tipa «cam-pagnola«, čoln z motorjem, motorno žago, nov avto «Fiat 1100» in razno drugo opremo, ki je potrebna za učinkovito pomoč.
Omenimo naj še, da so ob tej priliki odlikovali nekatere najbolj zaslužne gasilce ali take, ki imajo daljšo službeno dobo, drugi pa so bili pohvaljeni za izredna dela, ki so jih opravili v preteklem letu.
Avto ga je obrsnil na cesti
Včeraj dopoldne okrog 9.15 je prišel po pomoč v bolnišnico 26-letni Enrico Mikol iz Gorice Ul. Monte Santo 61. Zdravnik mu je ugotovil več prask na	desni	nogi	in	na
dlani leve	roke,	ki jih	je	do-
bil, ko je šel po cesti in je mimo njega švignil neki avto ter ga obrsnil.	Potem	ko	so
mu nudili	prvo	pomoč,	so	ga
poslali domov. Okreval bo v petih dneh.
 «»-------
V Solkanu je padel z motocikla
Včeraj popoldne okrog 15.45 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 19-letni Gianfranco Stella iz Gorice, Ul. Croce 15. Ko je šel na kratek izlet čez mejo s svojim motociklom, se je na povratku ponesrečil na cesti pod železnico v Solkanu. Vozilo se je namreč spodrsnilo na spolzki cesti, on pa je izgubil ravnotežje in padel na tla.
Zdravniki so ugotovili, da se je udaril v glavo in da ima tudi rano na tilniku Pridr-
Državna zveza za trgovino, žali so ga na zdravljenju tein turizem je omogočila de-|den dni.
Pri igri na domu se je ranil
Sinoči okrog 18. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 5-letnega Fulvia Kolenca iz Gorice, Ul. Campobasso 23. Zdravnik je ugotovil, da se je deček ranil na bradi, nudil mu je prvo pomoč in ga poslal domov. Okreval bo v sedmih dneh. Deček je povedal, da se je igral doma z drugimi sovrstniki, pri igri pa je padel in si prizadejal omenjeno poškodbo.
Dvoboj za svetovno prvenstyo težke kategorije
Patterson	je	v
enajstkrat zrušil McNeeIeya
Stilno slab, toda nenavadno buren boks mladega izzivalca
TORONTO, 5. — Potem ko je enajstkrat spravil svojega nasprotnika Toma McNeeleya na blazino, je Floyd Patterson ohranil naslov svetovnega prvaka težke kategorije z zmago s K.O. v četrti rundi. Dvoboj je bil sila ogorčen in mladi Pattersonov nasprotnik se je boril s tako zagrizenostjo kot še nihče doslej.
Glavni sodnik, bivši svetovni prvak Joe Walcott, je
imel izredno težko delo in v zadnjih dveh rundah je povsem izgubil kontrolo nad dogajanjem v ringu, tako da nekaterih K.D. sploh ni utegnil šteti. Šele po zaključenem dvoboju se je lahko uradno zvedelo, da je sodnik štel McNeeleyu predpisanih 8 sekund samo enkrat v prvi rundi, petkrat v tretji in trikrat v četrti in zadnji rundi. Za trenutek se je tudi Patter-
son dotaknil s kolenom blazine v 4. rundi, vendar pa mu sodnik ni štel.
Dvoboj je bil v Mapleleaf Gardenu v Torontu pred skoraj 8000 gledalci. V prvem dvoboju večera je boksar Li-ston v manj kot dveh minutah likvidiral Nemca VVestpha-la in ko ie že kazalo, da bo moral McNeeley deliti isto usodo proti Pattersonu, so prišle do izraza njegove izredne borbene sposobnosti. Pod sil-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIII
Teniški turnir za prvenstvo Victorije
Pietrangeli premagal brata Neala Fraserja
Še dve lepi zmagi Jugoslovanov Piliča in Jovanoviča - Nepričakovan poraz Sirole
MELBOURNE, 5. — Najbolj, ši italijanski teniški igralec Nicdle Pietrangeli je v tretjem kolu posameznikov na teniškem prvenstvu države Victo-ria premagal Avstralca Johna Fraserja v dveh setih s 6:3, 8:6. John Fraser je brat Neala Fraserja, zmagovalca turnirja v Wimbledonu in člana avstralskega moštva za Davisov pokal. V četrfinalu se bo Pietrangeli boril z Avstralcem Bo. bom Newittom. Pietrangeli je edini tuji igralec, ki se je uvrstil v četrfinale na tem turnirju, med osmorico pa so tudi Avstralci Laver, Neale Fraser in Roy Emmerson, ki je v osmini finala premagal drugega italijanskega igralca Jacobinija s 6:2, 6:4.
Na tem turnirju sodelujeta tudi jugoslovanska tenisarja Pilič in Jovanovič. V drugem kolu je Pilič odpravil močnega Avstralca G. Stevvarta s 7:5, 6:8, 6:3, Jovanovič pa A. Rayana s 7:5, 1:6, 6:2. Njuna rezultata v 3. kolu nista znana.
V drugem kolu je doživel nepričakovan poraz tudi Italijan Sirola katerega je premagal mladi, komaj 18-letni do-
(mmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimimaiiiiitiimiiiiiiiimiiii
V zaostali tekmi A lige
Udinese brez Ca n el le danes proti Leccu
Skoraj zanesljiv povratek Rozzonija - Sodnik Lo Bello
VIDEM, 5.	—	Enajstorica
Udinese je danes dopotovala v Lecco. kjer do jutri nastopila v zaostali tekmi A lige proti Leccu. Na pot se je podalo samo 10 igralcev. Poleg poškodovanega Canelle, kj zanesljivo ne bo mogel nastopiti, je manj. kalj še Manganotto, ki pa je skupno z Del Zottom prispel danes. Pač pa je bil v skupini Rozzoni, ki se bo po vsej verjetnosti povrnil v moštvo kot srednji napadalec. Ce pa bi se trener Foni vendarle ne odločil zanj, bi na mestu srednjega napadalca igral Anders-son. Bonafin na desnem krilu, Del Zotto pa na levi zvezi.
Kljub nesrečnemu porazu proti Palermu na domačih tleh. morala igralcem ni upadla in upajo, da bodo iz Lec-
ca prinesli vsaj eno dragoceno točko.
Postava Udinese bo verjetno naslednja:
Romano: Burelli,	Segato;
Beretta, Tagliavini, Moro; Bonafin, Manganotto, Rozzoni (Andersson), Andersson (Del Zotto), Selmosson.
Za sojenje te tekme je bil določen sodnik Lo Bello iz Si-racuse.
Odbojka v Lizboni
LIZBONA, 5. — V kvalifikacijski B skupini zahodnoevropskega turnirja v odbojki, je prvo mesto osvojila Francija in se kvalificirala za finale. Italija deli drugo mesto z Marokom, vendar se je zaradi boljšega razmerja v točkah tudi ona uvrstila v finale.
mačin Davidson. s 6:1, 6:1, medtem ko je Tacchinija že v prvem kolu odpravil neznani Owen French s 6:3. 7:5.
V okviru priprav italijanskega moštva za finalno srečanje z Avstralci za Davisov pokal, je trener Drobny sklenil organizirat; »privatni« turnir na katerem bi poleg vseh štirih Italijanov nastopila še oba Jugoslovana, Anglež Tay-lor, Avstralec Mercyn Rose in Drobny sam.
Antonelli v San Paolu na Silvestrovem maratonu
SAN PAOLO, 5. — List «La Gazeta Esportiva«, ki je organizator tradicionalnega Silve, strovega maratonskega teka, z vidnim naslovom prinaša vest, da se bo letošnje prireditve, že 37. po vrsti, udeležil tudi Italijan Antonelli. Njegovo prijavo je pismeno sporočil tajnik italijanske atletske zveze.
Skupni trening italijanskih smučarjev
BOČEN, 5. — V okviru priprav za bližnje mednarodne nastope, se bodo v teku dneva zbrali v Selva di Gardena člani italijanske moške in ženske smučarske reprezentance. S treningom bodo začel; jutri na progah Ciampino in Dante-roepples.
Moško vrsto, ki jo vodi zvezni trener Ermanno Nogler, sestavljajo: Bruno Alberti, Fran. co Arrigoni, Felice de Nicold, Martino Fill, Ivo Mahlknecht, Paride Milianti, Italo Pedron-celli, Carlo Senoner, Gildo Siorpaes, Carlo Gartner in Gaetano Coppi. Žensko vrsto, ki jo vodi Osvaldo Picchiotti-no, pa sestavljajo: Lidia Bar-bieri, Giustina Demetz, Erika Fanton, Paola Maggi, Patrizia Medail, Ottavia Ramella, Pia Riva, Jerta Schir, Vera Sche-none in Inge Senoner.
BOKS
STOCKHOLM, 5. — »Pripravljen sem boriti se s Son-nyjem Listom. To je edina možnost, ki se mi nudi, da se lahko v četrto pomerim s Pat-tersonom za svetovno prvenstvo težke kategorije.«
To izjavo je dal bivši svetovni prvak Šved Ingmar Jo-hansson v zvezi z govoricam’ o njegovem srečanju z Listo-nom, Pattersonovim izzivalcem štev. 1.
nimi zaporednimi Pattersono-vimi udarci z leve in desne se je najmanj devetkrat zrušil na blazino, toda vsakokrat je nadaljeval borbo s še večjo zagrizenostjo in se kot besen zaganjal v Pattersona, ki je presenečen nad toliko silovitostjo, moral prenesti nekaj silovitih in ne vedno regularnih udarcev. Sodnik Wal-cott sploh ni mogel intervenirati. Bil je popolnoma zmeden in ko se je McNeeley drugič dotaknil blazine v prvi rundi, je sploh pozabil šteti.
Na koncu tretje runde se je zdelo, da je Walcott že prekinil borbo in proglasil Pattersona za zmagovalca, toda McNeeleya je v istem trenutku rešil gong. Walcott pa je zagrešil še hujše napake. Ko je Patterson mislil, da bo začet šteti McNeeleyu predpisanih 8 sekund, je dopustil, da se je ta z neverjetno besnostjo vrgel na Pattersona. Isto se je ponovilo malo pozneje, ko je McNeeley napadel Pattersona od zadaj.
McNeeley je bil še enkrat nevaren v četrti rundi, ko je po neregularnem napadu spravil Pattersona za trenutek na kolena in ko je hip nato še enkrat zadel svetovnega prvaka. Toda sprva nekoliko zmedeni Patterson si je kmalu opomogel, prevzel pobudo in zaključil dvoboj v 2’51” četrte runde.
Patterson je v tem dvoboju že devetič branil svoj naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Današnji dvoboj ni mogel zadovoljiti stiliste, bil pa je zelo razburljiv posebno po zaslugi izredno pogumnega izzivalca. Nobeden od devetih dvobojev ni prišel do predvidenih 15 rund. Zadnji štirje, trije proti Johanssonu in današnji proti McNeeleyu, so trajali skupno 18 rund, v vseh pa je moral Patterson vsaj enkrat na blazino.
Patterson, ki ima 26 let, je osvojil svetovni naslov v težki kat. 30. nov. 1956 z zmago nad Archiem Moorejem. Izgubil ga je 26. junija 1959 s K. O. v tretji rundi proti Švedu Johanssonu, ponovno pa si ga je priboril leto kasneje v povratnem dvoboju z istim nasprotnikom.
McNeeley je doživel nocoj svoj prvi poraz po 23 zmagah.
Po dvoboju je McNeely izjavil, da še nikoli ni srečal boksarja, ki bi udarjal s tako močjo kot Patterson in da mu je žal, da mu ni uspelo vsiliti dvoboj ob telo, ki Patterso. nu zaradi dolgih rok ne prija.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
sklicuje za petek, 15. t. ®
II. redni občni zbor
ki bo ob 20.30 na stadionu
»Prvi majn, Vrdelska cesta
št. 7 v Trstu, za naslednjim
dnevnim redom:
1. Otvoritev in pozdravi
2. Volitve predsedstva i® volilne komisije
3. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in načelnikov odsekov
4. Sprememba pravil
5. Diskusija
6. Razrešnica staremu odboru
7. Volitve
8. Razno.
Charles operiran
TURIN, 5.	— JuventusoV
srednji napadalec in srednji krilec John Charles je včeI" odpotoval v Lion, kjer ga b operiral na kolenu kirurg pr®y Trillat, ki je z uspehom op*" riral branilca Castana.
Charles že dalj časa čuti 6°" lečine v kolenu, ki pa vendarle niso bile tolikšne, da ne » mogel igrati, čeprav z očitn manjšo zmogljivostjo. Gre za poškodbo, ki je verjetna Pos dica prejšnje operacije me®a skusa. Kirurška intervencij« sicer ne bi bila nujna, tod« trener je bi; mnenja, da se J Charles podvrže prav sedaj, k0 je njegov namestnik v nap®" du. Rosa, v odlični formi-
Mednarodni koledar konjskih športov
BRUSELJ, 5. — Mednarodna zveza za konjski šport, * je štiri dni zasedala v BrodlJ je sklenila vključiti konj**
šport v program olimpijk iger 1. 1964 v Tokiu pod V°". gojem, da bo kraj tekmovanj v neposredni bližini glavneg mesta Japonske. Kot znano 5 organizatorji olimpiade že ločili, da bodo tekmovanja konjskih športih v nekem kra ju 100 milj od Tokia.
Razen tega je zveza PriPr*j vila tudi koledar mednarod® tekmovanj za prihodnje leWl k; bodo v Nici, Rimu, ni, Aquisgrani, Londonu, blinu, Ostendi, Rotterdam«' Budimpešti, Kopenhagnu, “»• risburgu, New Yorku, Torom«' Lizboni in Barceloni.
Evropsko prvenstvo v P** skokih čez ovire bo v Londonu, medcelinsko ameriško ‘r venstvo v preskokih čez oV> v Buenos Airesu, evropsko J niorsko prvenstvo v Zahodne Berlinu, evropsko žensko P venstvo pa v Barceloni.
lllllnnnnnnnlnllllllmn■lnlllnlllnlnllllnIlllnllllmlllllllllllllllllnmllllllllllllll!lll!U,llll*
Nocoj v rimski športni palači
Loi proti Akonu toda brez naslova
Hashas - bodoči Loijev nasprotnik za svetovno prvens
tvo?
RIM, 5. — V okviru jutrišnjega boksarskega večera v rimski športni palači bo osrednja točka dvoboj med Loijero in francoskim črncem Akonom Akono je izkušen boksar in pričakuje se. da bo favoriziranemu Loiju nudil močan od. por. V svojih sedmih zadnjih borbah je dosegel najprej dve zmagi s knock-outom, nato eno zmago po točkah, nato še eno zaradi predaje nasprotnika, potem en neodločen izid, tesen poraz po točkah in nato še en neodločen izid.
Duilio Loi je prispel danes v Rim in prav tako tudi njegov nasprotnik. Lo; je izjavil, da je dobro pripravljen, čeprav borba ne bo veljala za naslov. Na vsak način bo skušal popraviti ne ravno dober
cx,ooaoox)aooooooooocx>oooooooooooooooo)ooc>DOooo©ooooocxxDo©ooooo<>3<>x»30ooooooocx)Oooo^^ ETTORE SPECOGNA:
Materialna kultura
v vaseh
Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini
 	3.
rog hiše, ali bolje pred n je več ali manj širok istor, tlakovan («poflo-an») z majhnimi kamni, eremu pravijo «tnal». Tnal ži družini, da tam žaga cepi drva, vaščanom pa ži kot javna pot. Od tnala pride na «predhišo». Pred-a je pri vsaki hiši, ki ima ilopje na eni strani (na-
vadno levi del) eno sobo bolj navzven, kakor ostali prostori poslopja. Ta soba je »izba« ali »tinel«.
Predhiša je običajno privzdignjena od tnala, če ne drugače, vsaj za nekaj centimetrov in zaznamovana s kamni, ki so dolgi in ozki ter podolgem zapičeni v tla.
Na ta način, odnosno s temi
kamni, se loči «pot» od «pred-hiše«. Predhiša sega tako daleč od poslopja, kolikor sega streha. Ko so v polovici XIX. stol. razdelili občinsko (odn. vaško) zemljišče, na katerem so bile sezidane hiše, je gospodarju hiše pripadal edinole svet, ki so ga zavzemali zidovi hiše. Leta 1934 so napravili nov kataster in ponovno merili po vaseh. Ob tej priliki so dali prepisati nase ves teren, ki ga je zavzemala streha («use, kar pride pod kap, pod korca«), Z novim katastrom so de jure postali gospodarji predhiš, odnosno širših predhiš; de faeto so jih pa do tedaj imeli za svojo izključno rabo.
Predhiša je dolga in nizka in* je bila navadno »polaštra-na» s škriljami. V novejšem času (zlasti pa po tej vojni) so nekateri Odstranili Skrilje in vlili cement.
EDHIS0
TNAL
Prvotni namen predhiše je bil, da so spravljali pod streho butare drv («fažine»), da so imeli suha drva za kurjavo. Ostale butare in polena so ljudje imeli na drugem prostoru na »tnalu« ali pri hlevu. Na predhiši so se o-troci igrali, ko je bilo deževno vreme. Predhiša je služila tudi odraslim, da so delali ob slabem vremenu: brusili sekire, rončeline, nože, prali perilo, »klali bitve«, pletli koše, cajne, pletenice in druga dela.
Predhiša ni še sestavni del stanovanjskega poslopja, ker je v nekaterih pogostih primerih služila tudi kot javna pot.
Hiša (lat. casa; fr. maison; it. casa; nem. Haus; angl. house), zlasti kmečka hiša je povsod prilagojena geo-grafsko-terenskim in vremenskim razmeram. Namenjena j je človeku, ki v njej živi, in je nekako zrcalo njegovih gospodarskih razmer. Tako imamo prve majhne hiše (ka-zone) v pašnikih, kjer je bival le nekaj časa. Enostavnost prostora brez vsakršnega okraska je priča primitivnega in revnega življenja naših prednikov. Ko so social-
]
predhiša
PUŽINOUA HlSA <KaI>"
LURENOUA HlSA <Kal/
hiša r-ta noua'
'\ izba
kliet ll.
kliet I.
predhiša
r
I hiša I ta noua
JAKOPlCOUA HlSA (Kal)
stara
hiša
5 I kliet ^ E.(n»»oč izba)
Jl-ji
hlieu
predhiša - tnal
ne potrebe narasle in je istočasno napredovala tudi civilizacija, so se hiše razvile in dobile oblike furlanske hiše. Iz Furlanije so namreč dobivali vse novosti civilizacije. Ker je pa njihov estetski čut in psihološko mišljenje bilo skoraj enotno, imamo danes v naših krajih slične hiše. S tem ni še rečeno, da so Furlani sami razvili svoje domove. Tudi oni so bili pod vplivom alpske hiše, le z razliko, da so uporabili slamo namesto lesa («casoni» pri Gradežu, pri Benetkah in Trevisu). Po drugi strani vemo, da so velike razlike med raznimi kulturami v Evropi; imamo pa vendar evropsko kulturo. Imamo le nekatere odtenke, ki so včasih nastali po kakem arhaičnem elementu, ali pod vplivom zemljepisnega okolja in potreb vsakdanjega dela (Pietro Scotti, l’arte dei popoli pri-
mitivi, str. 302).
Scotti poudarja tudi, da i-majo vse alpske hiše do Nemčije kamnite temelje in na vrhu so lesene, kakor so še sedaj «kazoni» v teh vaseh. Drugi element, lasten slovenskim hišam, je peč, ki je bila tudi v teh vaseh, kakor piše Carlo Podrecca.
Tloris pritličja hiš v teh krajih pokaže, da je skoraj povsod pravokoten. Nekatere hiše imajo eno sobo naprej potegnjeno za ves prostor, ki ga zavzema predhiša.
V najnovejših stavbah se ta soba odpravlja in je potegnjen zid na eni in drugi strani predhiše.
Hiše so navadno obrnjene proti dolini (jugu). V Črnem
-i v P1'
vtis. ki ga je zapustil » t0, mu s svojim poslednjim pom.	fj
Poleg dvoboja Loi-Akon«^, na programu še dvoboji- ree, ca-Jones, Panunzi - Sang .
Nobile - Giacche, Lop.op”^ Dantas, Pisani . BechiL cardi . Faccneda.	jg
Iz Pariza je prišla namerava organizator D . Jft' skih prireditev v pariš*1 *a n; palači Charles M‘e*?afvob0i vsako ceno organizirati o ^je-med svetovnim prvakom■ .^0iš gorije lahka-junior D as0fli-Loi jem in Aissom »as .;,, Dvoboj naj bi bil feb w Michaelis je prepričan jede shasove sposobnosti, ne * s na njegov sinočnji P ga' Kubancem Vaillantom. mje«' terega trdi, da ni bil za
vrhu, in v nekaterih PjoSti rih v drugih vaseh, je. hiš, ki nimajo te sme.r'jaijsi so bile zidane po Prl ajij-legi terena in zaradi kanja primernega Žra ga prostora.
Glavni prostori v Pr je cr so; «fogolar» (kjer 3e	jr
stal), hiša, stara hiša	jjjo
ba (nekateri jo imep0po'' »tinel«), «Fogolar» ie	gpsW
noma zapuščen, če še	e>j-
ja. Vanj spravljajo k°ger
od<>i s o
ne, lopate, staro posl tle in podobno. Kjer 5 ^jft predelili, imajo	*
kuhajo in običajno Z1 fogolarju so imeli ki pa je bilo treh
. sled') (Nadaljevanje
\)
0 G N J I S C E