Leto LXVH., št. 40
februarja
Cena Din 1.-
popoldne, tBTseaafti nedelje m praznike. — Inaerati do 30 petit a Din X-, do 100 vrat * Din 2.50. od 100 do 300 vrst * Din S.-, vecjl inaerati petit Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< rmlja meaećĐO t Jugoslaviji Din 13.-. za inozemstvo Dtn 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ottes M. i
st. 8123, S12S. 3124, 3126 ki
Podruftnics: MARIBOR. Grajski trg st. S. — NOVO MESTO, LJahljanaka -telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st podroftnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. -— JESENICE. Ob kolodvor«
Račun pel postnem tokovnem zavodu v Ljubljani se 14» .m.
Tragična smrt belgijskega kralja
Na izletu se je smrtno ponesrečil — Globoko žalovanje za popu larnim vladarjem v vsej Belgiji — Pogreb bo v četrtek
Bruselj, 19. februarja, r. Kralj Belgijcev Albert I. se je smrtno ponesrečil. Kralj se je v spremstvu sluge v soboto popoldne podal na daljši izlet v okolico Namurja. Tamkaj je pustil svojega slugo, nato pa se je z avtomobilom odpeljal sam dalje in splezal na neko skalo pri Marchet les Dames. Ko ga do večera ni bilo nazaj, je telefoniral sluga v Bruselj. Kralja so prišli iskat neki častnik ter več vojakov in orožnikov, ter so ga našli okoli 2. zjutraj v nekem prepadu mrtvega s hudo rano na glavi. Oei-vidno je smrt nastopila takoj, ker je imel kralj razbito lobanjo. Truplo so prepeljali na grad Laaken. Kraljica Elizabeta je izvedela za nenadno smrt svojega moža šele ob 6. zjutraj. Princ Kari, ki je bival v Ostendeu, se je takoj po obvestitvi o očetovi smrti vrnil v Bruselj. Prestolonaslednik Leopold, ki je s svojo ženo švedsko princeso Astrido bival v Adelbodemi v Švici, je bil telefo-nično obveščen o tragični smrti kralja in je takoj odpotoval v Bruselj. Hčerka ponesrečenega kralja Marija Jose, ki je poročena z italijanskim prestolonaslednikom, je bila brzojavno obveščena o očetovi srn rti.
Nenadna smrt belgijskega kralja Alberta, ki je bil zelo popularen, je povzročila med vsem belgijskim narodom globoko potrtost In žalost. Vsi ministri so še v noči odpotovali na grad Laaken, da bi izkazali mrtvemu kralju zadnjo čast. V zgodnjih jutranjih urah se je sestal ministrski svet, na katerem so bih" sprejeti razni sklepi, ki pa bodo objavljeni šele po povratku prestolonaslednika Leopolda iz Švice. Vlada je izdala proglas na narod, v katerem pravi, da je bol naroda ob kraljevi smrti, ki ga je dohitela na predvečer 251etnega jubileja, odkar je zasedel belgijski prestol, globoka. Prva misel je čuvstvo globoke hvaležnosti do umrlega kralja, ki je vse svoje sile žrtvoval svojemu naro-dv.. Bil mu je vodja, podpornik in obenem služabnik naroda. V mini in tudi v vojni ga je vodila samo ena misel, delati in živeti za svojo državo.
V nedeljo dopoldne je izrekel pape-štti nuncij kraljevski rodbini v imenu vsega diplomatskega zbora sožalje. Na poslopjih vseb poslaništev so razo nesene zastave na pol droga. Po belgijski ustavi je v nedeljo popoldne sestavil pravosodni minister osmrtno listino, ki so jo podpisali vsi člani vlade.
Žalovanje vojske
Pariz, 19. februarja. AA. Iz Bruslja poročajo, da j© bel^jski vojni minister De-vez sporočil % dnevnim poveljem belgijski vojski vest o smrti kral.12 Alberta I. V povelju pravi: Vojska bo objokovala svojega vrhovnega poveljnika, tistega, čigar veličastna hrabrost, nezlomljiva energija in suverena duhovna veličina so redile domovino v trenutki tragike.
Na kcacu povelj« odreji vojni minister, da se zastave ovijek> v črno, da si častniki denejo črni flor na sablje, generali pa da nosijo na levi roki žalni trak.
Kral] Albert na mrtvaikem odru
H aru. 1°. februarja- AA. tat Bruslja poročajo,   da so snoči dovolili zastopnikom belgijska in tujih listov,   da se v dvoru Laaknu poklonijo smrtnim ostankom kralja Alberta L Novinarji so šli skozi več dvornih salonov, odkoder so jih pripeljali v kraljev delovni kabinet. Iz velikega števila knjig in raznih revi'j. med katerimi so bile še nekatere odrrte, so se mogli poročevalci listov prepričati o velik: intelektualni delavnosti kralja Alberta I., k: jo je prekinila smrt. Tik zraven kabineta, kjer je spravljena obleka, ki jo je imel kralj na sebi v trenutku, ko se je pripetila nesreča, je soba. v kateri se je kralj ofrčaj-no odpočival in kjer so ga zdaj položili na mrtvaški oder. Oblečen v generalsko paradno uniformo z velikim križem Leopol-dovega reda na prsžh, kaže kralj Albert I. na mrtvaškem odru dostojanstveno sliko. Zaradi balzamiranja njegovega  trupla je njegov obraz malo rumenkast, črte na licih so pa zato tem živerše. Gornji de! Čela in glave z ranami, ki jih je kralj dobil pri svojem nesrečnem padcu, so pokrite z be-o obvezo. V prekrižanih rokah drži povojni kralj križ iz slonovine, ki so mu ga podarili domačini iz Konga, ko je obiskal o   kolonijo   leta 1928.   Pred mrtvaškim vjrom iz Hmovega lesa. ki je ves pokrit
z beiim španskim bezgom in de^io zastrt z rdečo tkanino, gorita dve ve-:k: voščen-k>. Malo dalje od mrtvaškega odra so na posebni miz: razstavljeni jekleni čelada, ki jo je kralj nosi! med svetovno vojno, njegova vojaška čepica n par roka\ic. Kraljeva sablja je razstavljena v knjižnici, na katere svetlo-modrih stenah so razobe-šene slike, ki kažejo razne epizode na morju in na kopnem iz svetovne vojne. Vmes so tu pa tam kraljevi osebni spominki iz svetovne vojne. Pri pokojnem kralju bde v dvorcu Laaknu ves čas dvorni duhovnik msgr. de Trano:s in dve nuni.
žalovanje v Franciji
Pariz. 19. februarja, r. V?** o tragični smrti beleijaketa kralja Alberta je izzvala po vsej Franciji veliko pozornost. Francoska vlada je dala na v&eh javnih poslopjih raz,-obesiti zastave na pol drosja. M in istrski predsednik Doumergu* ie danes dopoldn -v spremstvu ministrov Tardieuja in Her-riota odpotoval v Bruselj, da izkaže ob tru plu umrlega kralja v era d u Laaken zadnjo čast.   Vsi \.ti\p ministri sp bodo tako i
nato vrnili v Pariz, posrreba. ki bo najbrž v sredo ali četrtek, de bodo udeležili pr?d-edđnifc L^brun. zunanji minister Barthou in vojni Blinister maršal Petain.
Novi belgijski kralj
Leopold III«
Pariz. 19. februarja A A. Iz Bruslja poročajo, da je princu Leopold«, ki jo zasedel pri»tol za kraljem Albertom, 33 let- Rodil se je v Bruslju 3. novembra 1901. V začetku vojne po ok.ipaciji Bf'lirije ie princ Leopold živel na Angleškem v rodbini lorda Curzona. Nato ca j.* kralj Albert poklical v vojsiko in ga postavil 8. aprila 1915, ko mu ie bilo 14 let, v 12. polk. ki je eden izmed najhrabrejših belgijskih polkov. Leta 1018 ie princ Leopold napredoval do narednika. Leta 1926 se je princ Leopold na dan 10. novembra oženil s švedsko princeso Asiri-do, s katero ima dva otroka. Novi belgijski k raj i. ki s-* bo imenoval Leopold 11 L, ie služil v crenadireikem polku in imn zdaj čin polkovnika. Zanimal se H mnogo za botaniko. 5a več se je pa bavil z literaturo o kolonijah.
Novi nemiri na Dunaiu
Ponoči so socialisti v raznih delih mesta znova napadli policijo in vojaštvo — Razburjenje med prebivalstvom
znova narašča
Dunaj, 19. februarja, r. Snoči je prišlo na Dunaju do novih nemirov. Komaj je legel mrak, so začele zopet pokati puške. V bližini južnega kolodvora, v okolici velike občinske stanovanjske hiše Reinmannhof, na Margarettengurtlu in raznih delih predmestja so delavci iz zabarikadiranih hiš začeli obstreljevati oddelke vojaštva in Heimuehra, ki so tod patruljirali. Puškarjenje je izzvalo med prebivalstvom znova silno razburjenje in vlada je takoj poslala na ulice zopet močne oddelke vojske. Heiimvehra in pomožne policije. Deli mesta, v katerih so izbruhnili nemiri, so bili kmalu docela obkoljeni in vojaštvo vrši ob sodelovanju policije in heim\vehrovskih oddelkov hišne preiskave. Vse kaže, da se avstrijski socialisti tudi še sedaj ne mislijo vdati diktaturi Heiimvehra, marveč da so se odločili za gverilsko vojno. Puškarjenje v raznih delih mesta je trajalo vso noč.
Eden izmed naj radikalnejši h socialističnih voditeljev, narodni poslanec Ko-loman VValisch, ki je vodil boje v Bruck u in se je naposled pred mnogoštevil-nejšim vojaštvom umaknil v gozdove, je bil včeraj ujet. V Leobnu je najel avtomobil ter je nameraval preko I ..in za pobegniti na Češkoslovaško. Spotoma pa se mu .je v blizini Steverja pokvaril avto. Tu ga je spoznal neki železničar in obvestil orožništvo, ki je Walischa in njegovo ženo kmalu nato aretiralo. Na \Valisehevo glavo je vlada razpisala 10.000 šilingov (okrog 90.000 Din). Walisch pride najbrže še danes pred naglo sodišče in bo skoraj gotovo obsojen na smrt.
Glave klerikalnih prvakov le padajo
Dunaj, 19. februarja, r. Nocoj je podal ostavko krščansko socialni deželni sla var v Gornji Avstriji dr. Sehlegel, eden izmed glavnih klerikalnih prvakov. Umakniti se je moral na zahtevo Heim-vvehra in ga obtožuje, da je pakti ral s socialnimi demokrati ter da je on največ kriv, da je prišlo do krvavih spopadov. Koroški deželni glavar Kernmajer še vedno ni odstopil, čeravno ga .je vlada v smislu heimwehrovskih zahtev že dvakrat pozvala naj poda ostavko. Heiimvehrovci zahtevajo, da ga vlada brzojavno odstavi in imenuje zastopnika Heimwehra za vladnega komisarja.
Rabi]i na delu
Dunaj, 19. februarja, r. V Ste.verju je bila snoči sedma justifikacija. odkar je bilo proglašeno obsedno stanje. Snoči je bil obešen delavec Johan Auer. tu je sodeloval pri socialističnemu uporu Danes zaseda 12 naglih sodišč in pričakujejo se nove smrtne obsodbe.
Socialistični voditelji pred sodiščem
Dunaj, 18. lebr. g. Vlada namerava postaviti zaradi veleizdajo prt d .sodišč? vse
aretirane vodilne socialno - demokratske med njimi predvsem generala Kdrnerja, majorja Eisssela in stotnika L6wa, ki so vojaško organizirali Schutzbund.
Avstrija in velesile
Pariz, 19. februarja. A A. O poseganju Nemčije v notranje zadeve Avstrije so vlade Velike Britanije, Francije in Italije objavile to-le skupno deklaracijo: Avstrijska vlada se je obrnila na vlade Velike Britanije, Francije in Italije, da izzve, kakšno je njihovo stališče glede dokazov, ki jih je zbrala o poseganju Nemčije v notranje avstrijske zadeve.
Medsebojni razgovori teh treh vlad o tem vprašanju so pokazali, da imajo enake nazore o nujni potrebi ohranitve neodvisnosti in skupnosti Avstrije v smislu veljavnih pogodb.
Proračunska razprava v Narodni skupščini
Beograd, 19. febr. r. Včeraj dopoldne se je vršila v kabinetu predsednika vlade g. Uzunovića v Narodni skupščini konferenca, ki so ji prisostvovali pole«! ministrskega predsednika predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi. finačni minister dr. Pfodjević m predsednik finančnega odbora Narodne skupščine dr. Ninko Peric s podpredsednikom dr. Šećerovom. Na konferenci so razpravljali o proračunski razpravi v finančnem odboru, ki zaseda sedaj skoraj permanentno in bo razpravo že v par dneh končal. V Narodni skupščini se bo pričela razprava 23. t. m.
Francosko - angleška posve tovania
Pariz. 18, februarja. AA. Angleški delegat l£dcn in angleški poslanik v Parizu lord Tvrrell sta včeraj obiskala francoske ministre Ooumerga. Barthou ja. Herriota, Tardieuja. maršala Petaina in ministra vojne mornarice in /a letalstvo. Izmenjali so misi? o zadnji angleški razoroži tvem" spomenici v največjem prijateljstvu in iskrenega duha Razgovarjali so se nato v najsplošnejših obrisih <» možnosti mednarodnega spora/uma. ki qa o razorožitvi želita obe strani.
I J1BI JAXSK.% BORZA.
!>«•> Ani.-'..-: d «1    £909.1« -
!Vr! ,. 1853.75       1364.55. Bi «e|j 75)941 -
S Tur-;   llOfc.?5   —    1113.85*, I,ondoil
17.".sr 177.-ts   X * v..rk      ,n 30— &45S.7&
PjM*a .'-'>'•!. I -t M. 13 - 303.o3.
i ti- ; i i ., m N";  >Ui.i   A\> ! >\i šHins v ptv
v;»*iifetii hm!              s STi.
I \ i\/A *1M\1 BORZE.
' urili. !0 Februaria. Pariz 20.375. Lon-.'on i r>.« k i \ \\vorU Ml. Bruselj 72.125, Milan 27.21, Madrid 41 Amč»n?rdam 2*-S.2o. B.>r-ln 122.525 Dunaj 37.10. Varšava 5S.30. Bukarešta 3.0T>.
Prva obletnica pakta Male antante
Te dni poteče eno leto, odkar je Mala antanta z novim paktom dokumentirala svojo miroljubnost — Proslava
v Ženevi
Ženeva, 19. fetiruarja. AA. V veliki dvorani mednarodne dijaške zveze v Ženevi se je snoči vršila svečana proslava obletnice podpisa pakta o Mali Antanti. Proslave se je udeležilo kakih 200 izbranih gostov, romunski in jugosloven-ski stalni delegat pri Društvu narodov Antoniade in Fotič, člani rumunske, češkoslovaške m jugoslovenske delegacije pri Društvu narodov, uradniki Društva narodov in mednarodnega urada za delo, zastopniki ženevskega javnega življenja itd.
Svečanost je otvoril predsednik in-munskega dijaškega druiitva Kotaru, glavni govornik pa je bil Ženevski poslanec in bivši urednik Journal de Ge-neve« Sapige.
Uvodno besedo je imel predsednik dijaške Male antente jugosloveuski dijak Radosavljević. Govoril je o pomenu pakta, ki so ga podpisali Bogoljub Je vtič, dr. Beneš in Titulescu. Šlo je za to, da se s posebnim paktom utrde smernice tradicionalne politike treh maloantant-nih držav. Pri tej tvorbi, kakor tudi sicer je igralo ženevsko mesto svojo posebno vlogo. Tu se stekajo sodobna duhovna stremljenja, tu je ženevsko vseučilišče s svojimi modernimi humanitarnimi idejami, s svojim pokretom za mednarodno solidarnost.
Predavatelj Edouard Sapige je začel, kako je Ženeva kumovala neodvisnosti češkoslovaške države, a v Ženevi so bili položeni tudi temelji neodvisne in ujedinjene jugoslovenske  države. Nato
je prešel na mladoaa.na leta Nj, Vel. kralja Aleksandra, ki se .le šolal v Ženevi in ki je tu črpal svoje demokratične vzore in svoje kasuejše ne n gnano hrepenenje po ?rvobodi m ue<finjen>i svojega naroda.
Prehajajoč nato na sam pak! o Ifa h antanti je predavatelj omenil, kako jo nekaj podobnega predlagal že v 15. stoletju češki kralj Podobrad in kako jc ž'" pzej car Dušan zasnoval veliko jugoslo-vensko državo. Najnovejše hrabre ix>rl><" jugoslovenskega, češkoslovaškega in romunskega naroda so bile kronane z zgodovinskimi uspehi. Pakt o Mali antan:i pomeni končno konsolidacijo političnih odnosa je v v srednji in vzhodni Evropi. Mala antanta je s tem paktom postala velika sila. s katero morajo računa:; vse druge drŽave. Ženevski novinarji m> imeli priliko, da vidijo zunanje ministre Bogoljuba Jevtića, dr. Beneša in Titu-lesca pri delu. Spoznali so, kako ti državniki delajo v medsebojni slogi in prijateljstvu.
Pari/, 19,  i>t>ruuna.  A A.  ,(>, tyU*te-toti. kai bi rekel tvoj veliki duh. kaj bi rekel knece Biemarck. ki ie tako skrbno varova) Ifioati svojih pomeranakili   grenadaHe* u <lru<i > nevarnosti?* S temi nprafinnji aaof nja Članek  Ktie.ndHU' Fouruoit* \ T.Mivpani o pomenu balkanskega pakta,   il*«^- prav med drugim, .|h kip Minerv« pod Akiopolo že dohzo ni videl tako modrih li»a^li. kako eo bili  zunanji  mmit*tn.    ki **o f-odpisa.! pakt o balkanskem sporazumu.   Pral as } m02lo  govoriti   c  nevarnosti biakanizari^ Evrope, /'laj pa lahko n« Balkanu odkla-njaio nevarnosti, ki mu \>n*U* w. Bvropa.
Akcija za ustanovitev Priv. Industrijske banke
Predlog Centrale Industrijskih korporaci} — Delničarji bi smeli biti samo industrije! — Osnovni kapital bi
znašal 700 milijonov
Beograd. 19. februarja, r. Te dni je predsedstvo Centrale industrijskih kor-poracij posetilo ministra za trgovino in Industrijo g. Ju rja Demetroviča ter j mu izročilo svoje predloge glede osnovanja privilegirane industrijske banke. To akcijo so pokrenili zagrebški industrije! in zagrebška industrijska zbornica. Na ta način naj bi se industrijska podjetja rešila prevelikega vpliva raznih bank. na drugi strani pa naj bi se olajšalo financiranje industrije. Industrijska banka bi morala imeti približno 700 milijonov osnovnega kapitala, da
bi mogla uspešno poseči v razvoj jugo-slovenske industrije. Delničarji te banke bi smeli biti izključno industrijci. V zakonu o osnovanju te hanke naj bi se določilo, da morajo vpisati osnovno glavnico vsa industrijska podjetja v sorazmerju s svojim lastnim osnovnim kapitalom. Tudi vsako novo industrijsko podjetje, ki bi se v bodoče osnovalo, bi moralo pris[>evati primeren delež. Na ta način bi se kapital industrijske banke sorazmerno i razvojem industrije avtomatično povečal. Centrala banke bi bila v Beogradu,
Obrtniki so zborovali
Ig, 16. fekuuaija-Danes *e je vršilo na Igu v prostorih K-iečke posojilnice in hranilnice lepo zborovanje tamošnjih in okoliškiii zavednih obrtnikov. Na aborovanje so ižanski obrtniki povabili kot predavatelja abornične-ga podpredsednika g. Josipa Rebeka. kateremu se je pridružilo še par obrtniških delavcev ias Ljubljane, med njuni gg. Iglic, Krapeš in Ur bas. Zborovanju je predsedoval tamošnji agilni in zavedni ključavničarski mojster g. Ciril Podržaj, ki je uvodoma omenil namen in važnost zborovanja, poudarjajoč, da hočejo ižanski obrtniki tudi aktivnejše sodelovati v obrtniških organizacijah, se organizirati in dati svojo odločno stanovsko zavest na razpolago obrtniški skupnosti.
Zbornični podpredsednik g. Josip Rebek je v daljšem temperametnem govoru podal obširno sliko obrtniškega položaja v pogledu raznih aktualnih vprašanj. Ziboro-valci, ki jih je bilo okoli 60. so z zanimanjem sledili njegovim stvarnim izvajanjem. Predavatelj je predvsem orisal veliko pridobitev malega podeželskega obrtnika glede pavšaliranja pridobninskega davka. Delo naših poslancev za dosega obrtniških predlogov iz dravske banovine glede pavšaliranja je važno. Z zadoščenjem so izrekli zborovalci zahvalo vsem. osobito ministru na r. g. dr. Mohoriču. Za tem uspehom naj sledi akcija za ureditev prekomerne in za podeželskega obrtnika prehude odmere zgTadarinskega davka. Do-čim je sosed in večji posestnik kmet, prost tega davka, mora obrtnik, ki se že komaj preživlja z bornim svojim zemljiščem, nositi vse breme te davščine. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik dotaknil tudi §uš-marstva ter kmečkega moratorija in pojasnil predloge, glede iavedbe pr otišušm ar-
skega zakona. Poročal je o deru v OUZU o obrtniškem zavarovanju, vajaadh in resnejših določbah obrtnega zakona.
Navzoči so sprejeli stvarno m poučna poročilo z navdušenim odobravanje«. Sladila je daljša debata, v katero je poseg jo več obrtnikov. Govorila sta tudi gg. Kra-pež in Tglič. Predsednik zborovanja g. Podržaj je izrazil v imenu navzočih zahvalo Zbornici za TOI in predavatelju. Poudaril je razliko med delom, ki ga vrde izku&toii in preudarni obrtniški voditelji, ki se abi-rajo pod okriljem močnih obrtniških organizacij in vodijo obrtništvo uspešno v borbi za stanovske interese. Spontano ao abo-rovalci izrazili željo, da se za Ig in okolico osnuje obrtniško društvo, ki naj ščiti lokalne interese ter bo v stalnih stikih r. ostalimi obrtniškimi organizacijami banovine. Izvoljen je bil pripravljalni odbor 16 članov, zastopnikov posameznih kraj*v iškega področja s predsednikom Suštersi-čem na čelu. Ižanski obrtniki so dokazati svojo stanovsko zavednost.
Revija slovanskih narodnih nos
Beograd. \X. februarja. AA. l£o»o k-4>->kih sester je snoći priredilo svoj vsakoletni ples slovanskih nov Zastopane so bi4e narodne noše iz vseh krajev naše države, / Sušaka, Negotina, Djakovice, Kranj«. Celja. Kotor ja, Banjaluke. Knina, Maribora, Prijedora, Korčule. Zagreba, Karlovca, Niša. Sarajeva. Tuzle. Ohrida, Kragujevca Vranje. Djevdjelije, Krusevca. Subotice. Novega Sada. Vinkovcev. Lnrbljane, Tr-bovija, Pančeva itd.
Nj. Vel. kraljica Marija s* j« udele/ prireditve  v  spremstvu   dvorne  dame g bjufidjerske.   OMeCna   ie bfla  ▼ naro-' no* ii okolice KnjaaN
SLOVENSKI  NAROO«, đne T9. reomarja 193*
iS letnica našega
dramskega gledališča
Gostovanje Podgorske in Nučiča — Govor prof. Kob-
larja — Jubilejni list
LJubljana. 19. februarja.
Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani je v soboto priredilo Finžgarjevo ljudsko igro DiviJ lovec kot jubilejno predstavo ob 15-letnici, odkar je prešlo bivše Nemško jubilejno gledališče v samostojno slovensko dramsko upravo.
Povabilu Udruženja se Je, tudi z ozirom na_gostovanje bivšega našega dramskega višjega režiserja in bivšega mariborskega dramskega ravnatelja, vclezasiužnega in še zmerom priljubljenega igralca H i ri k a Nučiča in bivše mariborske in že dolga leta zagrebške dramske ~r\ak:nje Vike Podgorske, odzvalo naše občinstvo tako mnogoštevilno, da je bila Drama nabito polna; postavili so vrste stolov še nad prostorom za orkester In ob obeh straneh parterja.
Zbrala se je najzvestejša dramska publika solidnega domačega okusa in pristnega navdušenja za kmet:ško romantiko, tista publika, ki je bila zadnjih petnajst let, kakor ona od !. \S92 dalje, zmerom najbolj trdn! temelj naše drame. Ko je omahovalo vse, je ta solidna in zvesta publika neomajno, stala za našo dramo in našimi :gra!cl. Tako stoji še dandanes.
Tega so se zavedal; tudi naši -Igralci in kako pravilno so računali. Je dokazal naravnost rekordni poset ?n je dokazovala r»rek?peva|oča navdušenost, s katero ;e bi4 la sprejeta predstava s Podgorsko in N:i-čicem v glavnih dveh ulogah, s Skrbin-škom kot očetom. Železnikom kot originalom Tončkom in Drenovcem kot hudobnim Gašperjem.
Seveda bi se b;: bhko proslavil 15 letni iubilej nase Drame tudi drugače: s predstavo, kf bi bila- pokazala višek umetnostnega razvoja našega dramskega zbora in k: bi bila hkrahi nudila odličnima gostoma jfiliko, da se izkažeta v težkih sodobnih nalogah kot res prvovrstno kvalitetna irmetmka.
Predstava »Divjega lovca* je bila v režiji g. prof. šesta v splošnem prav dobra, ljudske scene dokaj naravne in živahne, tudi petje docela zadovoljivo (odltejem nerodne grabljice) in so bili vsi glavni igralci, zlasti kajpak ga. Podgorska in g. Nučič, deležni po vseh dejanjih najobimc;-šega priznanja, šopkov in ploskania.
Gostovanje zagrebških dveh Igralčev "pa nam je !e okrepilo željo, ki jo gojimo zaman že nekaj let, da bi videli oba ali vsaj go. Podgorsko v par večjih ulogah. Letos n. rf. je bila lepa pr;!:ka ■ cb »Sv. Ivani«, v kateri~:c PudKUiS&a UU žagldJSlflll ocenah prav posebno velika in zanimiva.
Pred predstavo je imel lep. tehten in razveseljivo odkritosrčen nagovor g. prof. Tf. K c M a r. Z^asr? krepko je naglašal misli, ki jih je izrazil že v posebnem jubilejnem listu Udruženja:
^Menda je res samo v naravi majhnega ljudstva, ne naroda. In samo v hlastanju cenenega ljudskega tribuna mogoča trditev, da jc gledališče samo meščanska zadeva in da narod nima od gledališča irče-sar. Tako govore že petindvajset let, morda pa že dlje. In več vrst jih je, ki tako pravijo. Potem bodimo samo družba za ema.-irane mesnee. betonirane gnojne jame, naučimo se mešetarske govorice in rajvl pozabimo, da smo kdaj hoteli biti narod.*
Za svoja izvajanja je žel toplo priznanje. — • •
Za jubilejni Ust sem napisal tudi jaz čiančič. v katerem je pri korekturi ostala g. uredniku Fr. L'lpahu čisto majhna tiskovna napaka. Gre samo za po! milijona. Nemci so namreč za naše današnje dramsko gledališče z vso uredbo in opremo ter z vsemi strošk: za vpeljavo e'ektrke in plina skupaj plačali 599 8f»4 K. a ne samo 99.S64 K! Prosim torej, da se napakca popravi, fr. G.
Film „Pot v življenje"
Krarka vsebma krasnega ruskega zvočnega Rima z vsemi odiikami
ruskih nemih filmov
Ljubljana. 1°. februarja.
Ruski nemi filmi so veljali za najboljše na vsem svetu, ker so daleč prekašali vse najgrandioznejše ameriške filme. seveda pa rudi vso evropsko filmsko produkcijo. »Pot v življenje« je prvi ruski zvočni film z vsemi odlikami ruskih nemih filmov. Velika reč je ta film. pTav po rusko široka in globoka. Seveda ni ničesar operetnega v njem, ker pot v življenje ni opereta, temveč trn jev križe v pot. V Ljubljani nismo videli doslej niti od daleč podobnega filma, ki bi tako silno deloval na gledalec, da molče in zamišljeni zapuščajo kino Matico. V filmu vidimo le resnico, ki je pa bridka in trpka ter vsak dan bolj grozna. Po jc silna, mogočna, prepričevalna himna dela in porazna obsodba onih. ki bočejo delu zastaviti zmagovito pot. pa če ne 2rc drugače tudi z zločini
Po ruski revoluciji je ostalo na cesti na milijone zapuščenih otrok brez staršev. Nikdo se ni brigal zanje in so podivjali ter se izpremenili v zveri, ki so kakor črede volkov in hijen ogrožali prebivalstvo. Sovjetska vlada ie z njej lastno energijo zagrabila tudi to vprašanje in ga srečno rešila. Mlade človeške zveri so polovili in jih vtaknili v zavode. Ne v zapore s krutimi profosJ. stradanjem in kaznimi, temveč v velike delavnice, kjer so z ljubeznivo besedo in dejanjem ukrotili zveri in n njih napravili dobre ljudi edino / dobroto in delom.
Gledalci v kinu sc tresejo pred temi divjimi obrazi in razcapanimi mladimi tatovi, roparji in rudi morilci. >Kokain. vodka in ženske«, edino to so njih želje. Vodi jih čokati, po telesu orangutanu podobni Mus<tafa. a vso toloo podivjanih otrok izkorišča razbojnik Fomka. Vidimo jih. kako kradejo kovčeue in kako režejo damam •istrahan s plaščev, priča pa moramo biti rudi. kako ubijejo dobro mater zaradi nekaj jabolk.
Po jabolka je šla mati. da razveseli svojega sina Koljo za 15. rojstni dan. Smrtno ranjena mati mora umreti in oče postane pijanec. Kofja pa gre na cesto med ^bez-prizorne«-, kakor javnost imenuje zapuščene otroke.
Policija polovi po kleteh, podstrešjih, podrtih hišah ki kanalih na tisoče in tisoče teh podivjanih otrok. Učitelj Sergejev jih prevzame in ?e z mehko prijateljsko besedo kmahi sprijazni z njimi. Najbolj divjemu Mustafi na kolodvoru zaupa celo denar, naj ifre kupit hrane. Vlak že odhaja, a Mustafc še ni od nikoder. Zaunanje poštenega moža je pa izpreobrnilo Mustafo. da v poslednjem trenutku skoči s kruhom v vlade in izpod razcapane obleke potegne rudi še veliko klobaso. To je še ukradel, a kradel je zadnjikrat.
Otroci so veseli, da jih nikdo več ne zaničuje in prezira, pa se uče z veseljem čevljarstva, mizarstva in drugih rokodelstev. Njih napake se vračajo in nekega dne so pokradene vse žlice in vilice, da nimajo s čim jesti. V jedilnici je tudi pes pred <vojo skledo. Otroci z gnusom opazijo, da brez žlic žro kakor pes. in zvečer so ukradene žlice in vilice spet tu. Pa pride povo-denj in lakota, da zrnan/ka hrane. Pobimi-jo se in razbiiejo vse orodje in stroje. Takrat se vrne Sergejev s hrano in prinese jim še celo lep dar. Kar cel vlak za igračo! Veseli so lepe igrače in Mustafa bi rad postal strojevodja! Kolja pa kondukter. Podivjajo od sreče, ko jim Sergejev pove; da bodo sami gradili pravo železnico. Nato pa vidimo veličasten ritem dela in vseh osrečujoč i h naporov, ki vodijo pozverinje-no človeštvo k zveličanju. Železnica naglo napreduje, a v Hižini odpre razbojnik Fomka barako z vodico, muziko in vlačugami. Mnogo se jih pusti zapeljati in končno vse uhaja k nasladam Snet hočejo na zločinsko not, a Mustafa m Kolja s svojimi prijatelji premaflata tmomike. da zbeži edini Fomka.
Presrečni mladi delavci se pripravljajo na slavnostno otvoritev svoje železnice. Namesto v nekdanjih smrdljivih cunjah so sedaj vsi lepo oblečeni in počesani. Pravi mladi gospodje. Navdušeni Mustafa se pelje z drezino še nadzorovat progo. Zmagoslavna njegova pesem odmeva v noč. Medtem pa Fomka odtrga tračnico, da zleti Mustafa z drezino na progo. Med tolovajem in Mustafo se razvije boj na življenje in smrt. Fomkin nož se zasveti v mesečini in na progi obleži mladi strojevodja Mustafa mrtev. Velikanska množica spremlja prvi vlak proti koloniji otrok, ki so železnico zgradili. Ob drezini najdejo mrtvega Mustafo. Nalože ga na lukomo-tivo in mrtvi strojevodja Mustata v trium-fu pelje lokomotivo mladih v novo življenje.
Tudi gledalcem v kinu /astaja dih in ženske si brišejo so!/e. Ali so razumeli, kod vodi pot v življenje? Čudovita moč simboliziranje!
Za tem filmom nas pa prične tolažiti Szokc Szakall in. spet smo v kulturni Evropi.
Iz Celja
—*• C'flj*»ki gimnazijci vprizore pod okriljem Rdečega križa v četrtek 1. marca ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi« v režiji g. prof. Staneta Meliharja.
—e V Mestnem gledališču bo vprizorila ljubljanska drama v torek 20. t. m. ob 20. KJabundov ^Praznik cvetočib češenj*, celjski igralci pa bodo v nedeljo 25. t. m. ob 16.30 ponovili Wallfriedovo kmečko burko ■Maksi«. Vstopnic? se dobijo v predprodaji vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v Mestnem gledališču.
—c Družabni večer, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo v soboto 17. t. m. zvečer v mali dvorani in restavracijskih prostorih v Celjskem domu, je bil zelo dobro obiskan in je potekel v najlepšem razpoloženju. Na sporedu so bile pevske točke moškega zbora in šaljiv nastop. Ob igranju klavirja v salonu in harmonike v mali dvoran' se je razvilo veselo rajanje, ki je trajalo pozno v noč.
—e Umrl je v soboto 17. t. m. v Novi vasi 39 prt Celju konjač in posestnik Franc Pratnemer; v petek 16. t. m. pa je umria v celjski bolnišnici SSletna dni nar i-ca Alojzija Stuhnetova iz Druškove pri Humu ob SotJi.
Iz Trebnjega
— Predavanja Jadranske* straž**, ki se
je vršilo včeraj v šoli, je bilo zelo dobro obiskano. Predavatelj g. univ. prof. dr. Ljudevit Bohm je poslušalce v nad eno uro in pol trajajočem govoru seznanil z morjem sploh, posebno pa je poudaril gospodarski pomen morja za vsak narod, tako tudi za nas. Za izčrpno predavanje se mu je ob koncu zahvalil predsednik tukajšnjega krajevnega odbora JS notar g. Mast-nak. Takih predavanj si želimo še več. Čuvajmo naše morje!
— Nogo si je zlomila. Na banovinskern posestvu Mala Loka pri Trebnjem živi nekdanja lastnica tega gradu vdova gospa Trebuhovič. Četudi že v častitljivi starosti 93 let. se še vedno zanima za vse. karkoli se godi na vzornem posestvu, kjer je nekdaj gospodinjila, pa je ne pogrešajo nikjer. Tako je pred dnevi krmila grajskega čuvaja *Pika«. ki je pa zakrivil, da si je gospa zlomila nogo. Ko mu je prinašala jed, jo je ob silnem dobrikanju podrl in stara ženica je bila ob nogo. Zdravljenje bo težko in pri tako visoki starosti ni upati, da bi kmalu zopet hodila okoli gradu, na katerega je tako navezana.
Zborovanje dolenjskih lovcev
' Novo mot*o, 19. februarja.
V soboto popoldne se je vršil v gostimi Pouli občni zbor dolenjskih lovcev. Sedmo redno letnon skupščino >? oSvoril in vodil netar Mastnak. ki Je pozdravi] navzoč?, posebno pa ie zastopnika Osrednjega društva dr. Bevka iz Ljubljane. S pieiteto s* je spominjal lani umrlih članov, nato je pa preŠoi občni zbor na dnevni red.
Poročilo tajnika Avsecn navaja, da št^ie društvo 206 članov in da razpolaga z lantno knjižnico. DtuMv ud dohodki so znašali lani 19.(H>9. izdatki pa 13.C88 Din. O e*anju blaaajne je poročal g. Rsite; iz poročila, je razvidno, da je finančni položaj društva razmeroma zadovoljiv. Pri volitvah nove tretii-_ae uprave so bili na seii upravnega odbora Izžrubani Ivan Ku lovec, Fr. Avsee in Fran Rofrž. pri ponovnih volitvah pa inž- Sutšai, Fr. Avsec kof tajnik in Keitz kot blagajnik, za preglednika p« A. G rotil in A. Pauč»er. Pel u'ati za glavno skupščino so: sodni sv. Dolenc, dr. Kouvalinka, Mramor, in inž. Z.-vnik.
Pri slučajnostih je ob^.ni zbor razpravljal o raznih aktualnih zad-vab. V sedanjem proračunu dravske banovine je dolo>ba, ki nalasia vsem lorc?m em*ke takso. S posredovanjem pri (r- banu dr. Marušičn \č bilo doseženo, da plačajo člani lovskega društvi 12f>. neC-lani on '20f> Din. O. banu jc- bHa neslana popravna brzojavko. PredseiAnlk sodišča ^r. Kavči? je preklinjal, nai bi s* za prodajo divjačine uv?dli bloki z žigom lovskega društva, da se na ta način prepr?či lovskim tatovom prodaja divjačine in Voh Bli'k z žisom naj vs-»buie Število divjačin?, ime zakupnika in datum. Prekupčevalec brez bloka ne bi moeeJ nikomur prodati divjačine. G. Zampa ie pr:dlatral, naj s* poostri tržno nadzorstvo, v hudi zimi nai se pa   di vtačin i   polae« krma.
Predsednik g. Mastnak i3 obljubil, da b> podružnica slorila vse. kar je v njenih močeh za pobliaipe zlorab v lovstvu, ^v^-5?r se je vtsII zabemrni družabni več*r lovcev v Hotelu Windi^cher. kjer je igral sokolski or&eefer.
Naše "leiališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek. 19. februarja: zaprto.
Torek, 20 .februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Praznik cvetočih češenj).
Sreda. 21. februarja: Gospodična. Red B.
Četrtek. 22. februarja: Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Petek. 23. februarja: ob 15. uri Sonjkin in njegova sreča. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. •
Prihodnja dijaška predstava v drami bo v petek dne 23. t. m. Vprizori se izvrstna ruska predvojna komedija Sonjkin in njegova srečaš Veljajo cene od o do 14 Din.
OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 19. februarja: zaprto. Torek. 20. februarja: Nižava. Red C. Sreda. 21, februarja: Ples v Savoju. Red Sreda.
Četrtek, 22. februarja:    Viljem Teli. Red
Četrtek. Petek. 23. februarja: zaprto.
Pri predstavi »Nižave«, ki bo v torek dne 20. t m., poje vlogo starega Tho-masa g. Betetto, Marto ga. Thierrvjeva, bogatega posestnika Sebastjana g. Primožič, pastirje Pedra g. Marčec. Ostala zasedba kakor običajno. Dirisira kapelnik Ncffat. režira g. Primožič. Predstava je za red C.
Iz Ptuja
— Dajte nam  boljše    vlakovna zveze.
Uprava državnih železnic i-? znižalo tarifo za osebni promet na onih železniških progah, k'or železnici konkurira avtobusni promet. Med drivjim je upoštevana tudi proga Maribor — Ptui. za katero na zniža.nie ne r>rihaia prav nič v pošt?v. Ptuj nima od S. ure zjutraj do 17. ure sploh nikak* železni Sk1 zvez?. Jasno ie. da se potniki vedno v nolni meri po^lnz.uieio avtobusnega pTO-msta Maribor — Pfcoi, ker r«ninnio s tem na dobre vlakovne zveze v Mariboru. Ptu-hl te na v.-ak način ootrebno. da se uvedeta *f» dva vlaka, od katerih ed*u bi nai P*"i-haial v P$nj okoli 10. ure dopoldne in bi odhajal iz Ptuja okoli 12. ure. s čemer bi bilo zelo Vfliko pomagano potujočemu občinstvu. Te vlak.1 ie Ptuj svoiečasno že imel, pa so Din bili odvzeti. Ne kaže. nai se ravno Ptui v tem pogl?du zapostavlja, saj daie Železniška uprava drugim mestom v poletni sezoni ugodno.-ti, da i*- uvedla izlebiiške vlake ob znižani tarifi. Tudi prebivalstvo Ptui.i in okolice si želi takih vlakov, ali pa vsuj dvih novih vlakov in to vsaj v poletni s.v»-ni, ako iu ni mogoče že skozi celo loto vzdrževati. Kakor vemo, se s*roski za ta dya vlaka itak ne bi povišali, ker bi to lahko bil direktni vlak iz Spilja, ki mora v Ma ribom itak ostat: pod paro do opoldansk? uro. R/žija bi se kvečjemu novi Sala za en^za sprevodnika, ki bi bil pa gotovo plačan z dobro zasedenim vlakom.
— Aretacija tatu. Že dotoo Irfnifii tat Pe.rn.^k Marko, brezposelni delavec iz Brezov? gore, je bil te dni v m«stu aretiran-Peniek ie bil lani decembra zanosi >n z žaganjem drv pri finančnem pregledniku Fa-naeinu Ivanu. IzkonV.til je ugodno priliko, da se |3 splazil v ni^govo «fanovanfe. od koder je odnesel iz omare vex* oblek in n^kai perila, služkinii pa pobral 70 Din gotovine. S e?boj i1 odnesel tudi žago. Orožniki so I erneka izročili scvliSO-:, kjer ie tudi priznal tatvino. Pri niem so nasii še eno obleko, ki jo ie imel na sebi. in ono srajco, do-č.im \* vse drugo prodal, žago pa je, kakor pravi, zavrgel.
— KuncereJNko društvo je imelo 4. t. ni. redni občni zbor v gosrtilnt B?rlič. Tz poročil, ki so jih podali funkcionarji, izhaja, da se društvo leno razvija. Društvo ^oji čistokrvno peoUhuDO Štaier^ke oa«=m.1. kunce in drobne živali: zato ie občni zbor tudi ak\>-nil, da Be uwi društvo  v  bodo"tj imenuie
Društvo za reio Čie*tokrvne p^mtn-ne, k:m-ce\* in drj«rp drobne živali*. Društvo pri-<^tODi rudi kot člfln k Zvezi kuncereierv kralj »vine Jnrroslavije. Društvo ima na razoo-Ukto čistokrvno perutnino štajerske pa«ni^ in jo daje interei«entom na razno^fro. M3-sečna članarina se ie določila na 2 Din, pristopnina na na 5 Din.
— Pn*tne prireditve. Nismo imeli b*v/v^ kako velikih nrireditev ob nr».«tnem ?a«a, V«r vlada povsod Vrim. Vsemu se pa *udi Ptuj ni mogel odreči in tako nam ie Sokol
priredil družabni ivečcr z maskerado- Obisk ie bil dober, le žal, da ni. biLo pretakrbljono za primerno aodbo. zato jih je vaiiko od&lo na zabavo k Nemcem, kar M vsekakor žalostno za nao Slovence, ki tako radi kličemo :>svoii k svojim«. — Tudi našim -ualčkom ie Kolo jugoalov. sester pripravilo l?po razvedrilo z maSkerado na pustni torek popoldne v Mladiki . MaWki so sf v prav prijetni družbi dobro zabavali in so prišle pri t*ni na račun tudi na&e dobre mamice. — Naibolfe w> ie odrezala mestna uolba s a»vo-jo priredit\iio na pustni torek v Društvenem domu. Popoldne pa je priredila obli od po meetu in eo bili vsi godbeniki maskirani.
LIANE HAID
v veseli glasbeni komediji
GOSPA SI NE ZELI OTROK
To je film, ki nas bo zabaval kot še nikdar
Zvočni kino Ideal
Predstave ob 4., 7. in 9U uri Cene Din 4.-, 6.- in 8.-
Rudarsko zborovanje
Trbovlje;- 18. fobruarja. J Y(V~raj popoldne «*? -je vršilo v tukajšnjem Delavskem domu zborovanje rudarjev, ki <u\ je sklicala tukajšnja /.veza rudarjev Jugoslavijo. Zborovanja se j* udeležilo veliko Število rudarjev, prav posebno dobro pa so bile zastopane radarske žette.
Zborovanje vodi! predsednik Z v -ze rv.-dariov Jugoslavijo g. Plibersek, ki \* v kratkih besedah omenil, da je d^la\-stvo zopet poki i rano na volišč--", da rti iz.voli «>vo-i^e zainmike. Xafo pa je podal besedo g. Vtktorin Erženu, ur>dniku_ "Delavske politike iz Maribora. Govornik se je uvcnloma dotaknil splošnega socialnega in gospodarskega poležala proletariata na Bve^u. Pr^d-očhl \e razvoi doizedkov v fašistični Daliii o«1 nasloniva fašizma, ko j> bilo v Italiji komaj 24.000 brezposelnih, na do danes, ko šteje armal'i brezposelnih ie mnoeo preko 1 milijona. Tudi v Nemci u se je naš^l v -lobi naiveeie b*do mož. ki Je dejal: ">Jaz hočem poslali Fiihrer nemškega naroda^. Toda obljube tega Fiihrerja se zelo razlikujeio od d?janj- Odpravljene so vs^ demokratične ustanove, osebna svoboda ie omejena pod minimum. Delavske organizacije so razbito, na njih m-sto pa je stopilo tako avano ^izenačenje«, ki ni nič drugega, nego nadvlada močnih nad slabimi. Hitler je sicer prišel na oblast ter izvaia sedaj svoje reforme, toda vel^kapital i? ostal isti, delavstvo pa sme zagovarjati svoie interes*1 fdino le v skupnih organizaciJHh nad katerimi pe so kot odgovorni voditelji podjetniki. — Govornik je nato omanja! žalostne dogo»lke v Avstriii, kjer je proletariat trenutno t^icer omagnl na^i premočnim nasprotnikom, venflar pa nai nihče na misli, da je socialdemokratski po-krd v Avslriii zatrt. — Pozval ie delavstvo, da ooiane na braniku svoiih pravic in se oklene svoje organizacije.
K bnsedi s3 je oglasil g. Klenovšeik Jakob, ki \i deiai da ie delavstvu razumljivo, zakaj novoizvoljeni občinski odbor doslej Se ni potrjen. Pozival ie delavstvo k slogi, kar da bo le t^daj lahko doseglo uspehe.
Senzacijo je vzbudila izjava ^ zastopnika Ursč. socijalnesa delavs-tva u- Križinika, ki j? dejal, da krščanski aociialci SOOjlaSDO odobravajo zaupniško kandidatno lie?to FO<-ij ialistov in da ne bo dolgo* ko ne bo več niti krščanskih soeijalcev. niti eocijalistov. mar\-eč edino le delavci . . -!
Zahvalil se mu ie g. Eržen, ki ie dejal, da so bili tudi avstrijski krščanski sociialei za solidarnost z marxisti. pa ie žal prišlo drugače . . . Nato je bilo zborovanje mirno zaključeno-
Iz Kranja
— Protituberkulozni dispanzer v Kranju. K članku pod tem naslovom v sobotni številki pripominjamo, da se je le prvi tozadevni sestanek vršil na sreskem na-čelstvu, sestanek pretekli četrtek, na katerem so bila fiksirana finančna sredstva za ustanovitev dispanzerja, pa je sklicala tukajšnja krajevna protituberkulozna liga in vodil ga ie njen predsednik zdravnik dr. Bežek.
_ Izredni občni zbor strelske družine
na Primskovem pri Kranju se je vršil v nedeljo radi odstopa predsednika dr. Maj-diča, ki je bolan. Soglasno je bil izvoljen za predsednika bivši župan obč. Predoslje g-. Lokar Janez iz Primskovega, za podpredsednika pa posestnik g. sorti Andrej iz Rupe, dočim je ostali odbor ostal neiz-premenjen. Zbor je z obžalovanjem vzel no znanje odstop ar. Majdiča, mu izrekei zahvalo in ga poprosil nadaljnje podpore. Delegat tz Kranja je izrazil željo, da bi se čimprej realizirala zamisel strelišča, da bi se že spomladi moglo pričeti vežbanje članstva. Novoizvoljeni predsednik je pred zaključkom zbora obljubil, da hoče delovanje te mlade družine tako pospešiti, da bo mogla biti zglec ostalim d nižinam. Popoldne se je vršilo malokalibrako streljanje, ki se bo nadaljevalo vsako nedeljo popoldne od 14. ure dalje v Gasilskem domu rta Primskovem.
Iz Maribora
— Avto >o je povozil. V soboto dopoldne je povozil neki avtomobil 771etno starko, ki je nezavestna obležala. Avtomobil je vozil pravilno po predpisih in dajal s hupo znamenje za umik. Uboga starka pa i-9 zaradi visoke starosti ni mogla Izogniti in je prišla pod kolesa, ki so ji zlomila nogo. Nesreča se je zgodila v Vetrinjski ulici In so od tam prepeljali nesrečnico v bolnico.
— Prevara, v soboto je prinesla 121et-na dekhca na trg kokoš, da bi jo prodala. Ni bila še dolgo na trgu, ko je prišla k deklici neka 201etna mladenka, ki ji je rekla, da jo pošilja njena gospodinja po kokoš, denar da ji bo takoj prinesla. Vsa vesela, da bo tako hitro prodala kokoš, jo je deklica izročila služkinji-. Dolgo je čakala na kupnino, ali ni je pričakala. Joka-je je uboga deklica potožila svojo nesrečo stražniku.
— Na kolega so se spravili. V petek je neznan zlikovec ukradel mizarskemu pomočniku Golobu Ivanu iz Jurčičeve ulice 1000 Din vredno kolo znamke »Waffen-rad<r. Istega dne je bilo ukradeno kolo tudi veterinarju Kelucu Jožetu izpred šibenske kleti v ^flinski ulici. Kolo znnmke
Stvria* ie črno D^«karo in nosi evidenčno številko 2—10.489. Okradeni trpi 2000 Din škode.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 19. februarja, katoličani: Konrad. Bratomil; pravoslavni: 6. februarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pot v življenje.
Kino Ideal: Gospa, ki želi otroke. '
Kino Dvor: Pat in Patachon kot po-tuhnjenca.
ZKD: »Moja deca — moja areča«, ob 14.30 v kinu Matici.
Kino giftka: Nor za film.
Orke-stralni koncert ob 20. v Cnionu.
Družabni večer natakarjev ln kuharjev ob 22. v kleti Kazine.
DEŽURNE LEKAKVE
Danes: Mr. K u ral t. Gosposvetska ce-*IA 10; Suamit, Marijin trp 5.
0mt9*d sita
£fe| besedni zaklad bo treba občutno skrčiti. y naglici dogodkov .človek na take reči pozabi, kar pa ni prav, kajti če že šte-dimo, moramo stediti povsod, tudi tam, kjer po nepotrebnem trošimo črnilo in mažemo papir. Vedno bolj se nam kaže v vsakdanjem življenju, kako nepotrebne so v našem jeziku premnoge besede, ker jih živa duša več ne rabi, vsaj v pisani in javno govorjeni obliki ne. Čemu nam recimo osnovniki in primcrniki? Kdo pa še govori ali piše. da je to in to pri nas dobro ali boljše, lepo ali lepše? Ostali so nam samo še presežntki in se je tudi slovnica močna poenostavila. Vse je najlepše, najboljše, največje, najimenitnejše, najuspešnejše, najnaprednejše in najslabše, kakor pač mora biti pri ljudeh, ki so so Me tako te melji to zabubili v svoje malomeščansko ugodje, kakor mi. Kaj nas briga, če se toliko in toliko tisoč ljudi okrog nas vsak dan težje bori za košček kruha, če ga mnogi sploh več nimajo, če moramo te otroke pošiljati od hiše do hiše prosit miloščine! Vse to ni nič, sat se topimo v samih presežnikih, kakor odo jek v masti.
Kaj pa samokritika, kaj dobro mišljena, umestna in upravičena kritika? Te ne potrebujemo, ne maramo, ne trpimo. Glavno je, da napredujemo, neprestano in z velikimi koraki. A o tem ne more biti nobenega dvoma. Kar ozrimo se malo okrog, pa bomo videli, da je res povsod in vse zavito v superlative, tudi naša domišljavost.
Volitve v rudarskih revirjih
Trbovlje, 19. februarja. Včerajšnji dan je bil za rudarske revirje važen. Rudarji so volili zaupnike za II. skupino rudarske zadruge, za to važno
socijalno ustanovo, ki brani njih življenjske interese. Volitve, v katerih sta si stali nasproti samo dve listi, marksistična in Narodno strokovne zveze, so potekle popolnoma mirno, nikjer se ni kršil red in mir. Delavstvo je zopet pokazalo d:scipli-no in zavednost.
Prvi rezultat je že znan in sicer iz največjega rudarskega okraja, Iz Trbovelj. Tam so dobili marksisti 1348, Narodno strokovna zveza pa 635 glasov. Marksisti so dobili 27, NSZ pa 3 zaupnike. Čeprav so marksisti zmagali t nadpolovično veČino, ie vendar uspeh in napredek Narodno strokovne zveze velik, saj je pred trem !et* pri volitvah v rudarske zadruge dobila jedva 150 glasov. SkrutiniJ volitev v Hrastniku. Zagorju in drugih rudarskih obratih še ni končan in bodo rezultati znani šele popoldne.
Iz Laškega
- Kurku »Makgelt bomo prvio vide-li na nagona Sokolakeui odru dn* 25. februarja Za to trodojan&ko kmečko burko vlada ii >edai vse*splo£no zanimanje. Za 18. U m. v Jurkloštru nameravano fforrtovanje tukaj-.^nieca dramskega odseka pa ie zaradi tehničnih zaprek preloženo na 4. mairec. Nasprotno pa bosta jprizorieni na ta dan (18.) na domaČem sokolskem odru mladinski iari ;Jurčkow eanje o pustu, te.r >Yeeela naloga <. Pričatek ob 15. uri.
— Karadjordjeva uroMa**. Spomin ua rSOletnico prve KaradiorđJ€Se ustaje ie počastila tukaišnja narodna šola z lokalno *ol piko proslavo, na katero ie bilo vabljeno tudi občinstvo, šolski ujjravit^j a. Kialiosrer ji živo orisal te zgodovinski dogodke, ki so značili začetek osvobodilnih bojev slovanskih narodov na Balkanu. Predavatelj fe žel za fivoi temeljit referat zasluženo priznanji in ie bil obenem napro$en od prosvetnega odseka Sokola, nai priredi v So-kolbkem »lom j tudi za *ir>o javnost ciklu« predavanj iz narodne zgodovine, kar ie c. u provi te! j tudi obljubil.
— Izpremembe v ^odni slnibi. Sodnik tukajšnjega srbskega sodišča 2. dr. &mid Josip je premeščen v Slovenijiradec kot ela-reiiiia tamošnjega ere«k:iza sodišča. Nasprotno pa sta premeščena k srbskemu sodišču v Laško sodni pristav pri okrožu.-m sodišču v Celh g. Svetel Viktor te sodnik sr^kJL'a sodišča v Kocctcu g. Uotar Fra<nc.
— Rekordni dan v I>aškem ie bil brez-drvomno minuli pMek- Ta dan se ie vrSila dopoldne v Soli Karaliiordreva proslava. Istotako dopoldne ie im*il pri arfokem cestnem odbor j sejo oreški odbor za javno dela. Popoldne ie imilo gostimič^rsko združeni© občni zbor v hotelu *Savinia<. V večernih urah pa sta ee vrSila občna zbore •Mestne godb^c ter ^relske družina m sicer prvi v hotelu T«dinB. zadnfri ps v 5>o-kf>lskf»TTi domu.
Iz Stične
— strotiki za visnjanski tramvaj po-, vrnjeni. Tvrdka Kurent et comp. iz Stične, . ki je zgradila prvi tramvaj za Višnjo goro, je imela s fabrikacijo precejšnjo izgubo. Ako se ne bi bili Viftnjani ob otvoritvi tako dobro odrezali ter darovali delavcem 64.r>0 Din, bi bila danes tvrdka že v kon-kurzu. Tako pa je od velikodušnega daru ostalo še kakih 20 Din. ki pa so jih tehniki in žolnirji omenjene tvrdke pognali s korajžo po grlu
— Dobieek nedavnega fantovskega pretepa v Stični je bil razdeljen v Četrtek pri sodišču v Višnji gori na ta način, da so prejeli vsi udeleženci po 2 do 11 dni zapora v gotovini. Po sodni razpravi so se vsi bivSi bojevniki in sovražniki pomirili, se nekoliko poveselili ter se odpeljali s tramvajem domov.
te v 40
/SLOVENSKI NAROD«; dne 19. februarja 1934
^tns 3.
Zanimanje, kakor ie nikdar
VZBUJA ORIGINALJn RUSKI VELiEFILM
POT v ŽIVLJENJE
KI  JE  HIMNA   DELA   IN VOLJE
Po glavnem filmu še dodatek Szdke Szakall »HVALA, NOČEM!«
Predstave danes ob 4., 7. in 9 U uri zvečer.
Predprodaja vstopnic od 11. do ^ 13. ure. Predstava ob 4. uri je v korist Rdečemu krito.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
evise vesti
— Javna dela v litijskem srozu. V pet.'k dne 16. t m. se ie na povabilo sr^keea na-čVlstva v Litiji p* stal sreeki odbor za izvršitev javnih del v litijskem srezu. Sestanka so se udeležili zastopniki iz vsjh obh.-i litijskega sreza. Na dnnnieni redu i* bila tudi izvolitev delegata za v banovinski o.i-boT za javna <lo!o v litijskem sr.\zu. Za delegata re bil izvolim j. Strman Josi>p, župan v Šmartnim. Kazuravlialo se \e tudi o ^seh predstojećih javnih d>lih, ki se imajo izvrši v lem 1 ?4o v oh&nah litijskega sre-za- Pobito se je obravnavalo vprašanje nujno potrebno (praditvie zaeavs^e ceste ter s? je sklenilo, da sp intervenira na vseh pristojnih mestih, da o' z gradnjo Efteamake ceste letos prične, ker le iako pridejo na£i delavci zopet do rednega za lužka. Iskazano zaupani? županu u. Jo<-:pu Strmami ponovno dokazu ie, da na- župan iiživa rui vseii mestih popolno zannanjo. Mi. ki poznamo g. župana na vs^h poljih nesebičnega dela, za kmeta, obrtnika m delavca, vidimo v njegovi osebi garancijo in naš najboljši uf»peh t?r žolimn in upamo, la na bodo zastopniki vseh občin kitajskega sreza pri njegovom lelu krepko podpirali, županu \m k nia-oovi  izvolitvi iskreno čestitamo.
-— Razpisana mesta v>eufiKsk jh docentov. Reiktoral za-jrebške rorverze raznisute nateča-' za docente na medicinski fakulteti z p>liiatrije. iz biologije, vt fiziologije Ho-veka in diferencijalne seniotike t>r terapije notranjih bolezni. Prošnje je ireba vložiti do 30. marca.
— (M^a Si« in |»f 1 iiirfi % ii \ Beogradu. \" Hev-gradu se mudi ž - ver dni znana češka igralka in književnica Olga Š&jnpfkigova, ki je gostovala v Bajivauovi Kann.v in v svojem del j »Med potaoenjo in zoro . Beograjski Pen klub je priredil v soboto zvečer nji na čast bank t, ki so mu prisostvovali odlični predstavniki beograjske javnosti med drugimi tudi češkoslovaški poslanik na našem dvom dr. Pand Wellner.
— Razpisana inženjerska >lužl>a. Komanda samske iivi/:JKkp oblasti razjuMU?? nitsto diplomiranega gradbenega inženjerja uradniškega pripravnika v VIII. položajni škarpini. Prošnje ie treba vložiti do 15. marca.
— Otvoritev gostilniČarskega tečaje na Vrhniki. Davi je bil na Vrhniki otvorjen strokovni gostiln i carski tečaj v Rokodelskem domu, ki bo trajal šest dni. Tečaj je priredilo Združenje gostilničarskih obrti pod vodstvom agimega g. Brenčiča / namenom, da se i/boljša kakovost gosrilni-čarske in hotelirske obrti na deželi. Pri otvoritvi tečaja je bil navzoč tudi predsednik banovinske zveze goetilničarskih /druženi g. restavrater Majcen iz Ljubljane, ki je imel lep bodrilni nagovor. Predavanja bodo trajala šest dni in se bodo vršila dopoldne in popoldne in sicer o praktičnem serviranju, zdravstvu in higijeni, gospodinjstvu, knjigovodstvu in kalkulaciji ter o tujskem prometu. Udeležuje se ga 3!> tečajnikov, večinoma inteligentov, hčerk gostilničarjev in restavraterjev ter gostil-ničarskih sinov. Kdor želi. se lahko za tečaj *c prijavi.
- Davčne kane. Oddelek v finančnem ministrstvu je dal natisniti davčne karte, ki s? bodo prodajale pri vseb prodajalcih monopolskih izdelkov. Te karta so namenjene za siužinČad. tilas.e se na ime delodajalca, ki ima za plačani davek pravico do povračila od svojih uslužbencev. Chn kupi karto, mora ddodajal c \ pisati v odgovarjajoče rubrik.1 Hrroje ime. priimek, poklic sn bivališče. DataSne kart*4 bodo veljale vse leto za en-ga posla n^. glede na to, če s.* slu-žinčad med letom menja. Ce ima delodajalec več poslov, mora za vsakega kupiti po no davčno karto. Davčne oblasti bodo strogo kontrolirale delodajalce in kdor n1 bo imel davčne karte, bo plačal <j,lobo v zneska petkratno vrednosti kaiHe.
— Komisija ta ispite uradnikov uprave
za zaščito Indusfrijsk s svojina. Trgovinski minister je imenoval člane komioije za po-
Iacanj*1 izpita uradtifckdv uprave za zabilo industrija*   svojine pa leto 1^34 in 193T). —
Predsjednik komisija  ja dr. Janko šaman.
— Živahno delovanje beograjskih novinarjev. Beograjska sekcija JNU je začela izdajati gvojc glasilo Novinaivki glasnik.. Prva številka ie izšla v črtriek in v nji je objavljena med drugim hid; definicija novinarskima poklica, ki jo je tšeslavila Ijubiinn-ska s^kciia JSV. Pnve številka Novinarskega glasnika« Objavila t idi nekaj informativnih člankov, med drugim statistiko v Jugoslaviji izhajaioeih Listov, ki jih (e nad S<X). V dravski banovini izhaja \'29 listov. od teh 6 dnevnikov, 31 tednikov, 44 mesečnikov  in 40  perijodičnih publikacij.
— Gostovanje Marija Šimenca v Beogra-du. V petek zvčer je gostoval v Beogradu v operi Židovka naš tenorist Mario Šimenc, ki ga ie eprielo beograjsko občin-A'o  z  velikim   navdušenjem.
— Smrt pod ruševinami hi*e. V Lasko-vu pri Osi jaku se ie pripetila v soboto težka ner^reč«. Hiša kmeta Horvata se je začela podirati in debel (ram je jKUlel na zidaria Ljude\ ita Kovača., ki je bil takoj mrtev. Izpod razvaliji eo tH»t—.mili š? težk) ranjenca 751etnega starca lliio Palia.
_ Vreme. Vrfinenekfl napoved praivi, da bo megleno, deloma oblačno vreme, čoz dan
topleje. Včeraj i j <l zevalo v Zajrrebu, v Beojjradn r>a snežilo. NaJvišia Idmneratura ie znaša1« v ^nlitn 1*. v TJubljani 7X v Skootfo 5. v Zagrebu 4. v Beoco^li] 2.1. F>a-\i \b kazal barometer v Ljubljani 774.1, t mp^ratura je znašala —1.3.
— š*e planinski d«»ui z&r<»rei. I/ Sii-rajeva poročajo, ila ie zgorel v p^^t^k ponoči dom prestolonaslednika Petra v Jaliori-ni. Vsi stanovalci so se resili. Skoda znaes <^kiTM2 200LO0VI l>in.
— Vs:»k četrti Zagrebčan podl«*že tuberkulozi. Prof. dr. Čepulić je napisal obširno razpravo o razširjenju tuberkuloze v Zagrebu. Do 20. leta so skoraj vsi Zagrebčani tuberkulozni. V šestinah je 45 % otrok med 7. in 11. letom tuberkuloznih. V zagrebških Šolali je 70 f, otrok v starosti 10 let tuberkuloznih.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro
prebavot jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij  JoMp Malenšek    na   zadnji poti.
Včeraj ob 15.30 so položili zemske ostanke pokojnega podravnatelja Kmečke posojilnice Josipa Malenška k večnemu počitku. Na zadnji poti ga je poleg svojcev spremila velika množica prijateljev in znancev, sokolska konjenica s praporom, deputacija Ljubljanskega Sokola v krojih. Sloven.-ko lovsko društvo z upravnim odborom na čelu, a vojaška godba, ki ji je sledil tudi oddelek vojakov, je vso pot svirala žalo-stinke. V žalnem sprevodu je bilo tudi mr.og-o najodličnejših predstavnikov naše javnosti. Pred hišo žalosti in pred kapelico ob viaduktu so zapeli pevci Ljubljanskega Zvona dve žalostinki, a na pokopališču je vojaška četa oddala častno salvo — zadnji pozdrav. Od pokojnika se je s toplimi besedami poslovil v imenu SLD dr. Lovrencič kot predsednik društva.
~lj Meirlo sme ie objokovali, k r -uk> mislili, da \ • ne bo več. Zgadi] se ie čudež in Ljubljana je imela skoraj tri tedne lepo, colnčno vreme pozimi. kar se Zgodi pri nas samo eUfcral v stoletju. Nikat--ri so že mislili, da me^l" sploh ne bo več in da rfino io pregnali z regulacijo Ljubljanice. Mnogi namreč mislijo, da M treba Ljubljanico regulirati samo zaradi megle. Ker smo že pri regulacij, omeniamo, da t^o lani ie-lali 7* v februarju, letos pa ni bot do ''la prevzeti nobeno podjetje zaradi velike trošarine na crmmf ter je bila tudi druga licitacija brerosnešna. Delo bo torei morala prevzeti lerenska sekcija za regulacijo Ljubljanice, kar pomeni, da bo delalo neko . ; :.-r.-;wk - sekcijo. [Trad pač nima orodja in priprav za d do. zato bodo delo (Kidali. l>avi smo pa imeli zopet takšno meglo, kot da nas ie opominjala na regulacijo« Tramvaj je celo moral voziti ^ prižganimi lučmi in tudi avtomob'li. kob'kor "*h še sploh imamo, so vozili zolo počasi. Bii-ža s • pomlad z vsemi prilastki, ki se brez niih ne moremo misliti uri nas najlepšega 1 "dnega časa. Za meglo slede Š«> d rune dobrote.
—Ij Jagostovenski iens&i savej za i»ra->i«f p.oklicnifa žen. Pred kratkim ja sklical JŽS v Biogradu zborovanje, na katerem so poklicne žene iz voe države manifestirale za ^voii' pravice Slovenske žene je za-stopaJa ua. Vodotova. ki bo poročala o P0-t >ku in JSpehu zborovanja na sestanku *'.o-v-nskega dela saveza, h kateremu vabimo naše članice, zlasti pn poklicne žene. — S stanek bo v sredo 21. t. m. v damski sobi kavarn - Emone . Pričejte^ ob 18. — Za Juflosiovenekj savez Frania  Taivčnrina pp.
—li Prod Narodnim domom otvoriio da-nr:e plavalni tečaj. Vpisnine ni! Dolgo zimo so se pripravljali na otvoritev t.^r v ta na-tmn konzerviiali velike Kifloce sneera — v najeijatne.jšo brozgo. Nekaj snega že lrtii. upemo, d« ne bo prehitro skorpnel.
—1; Na Građu >o zaceli delati. V glavnem drevoredu bodo najproj presadili vrsto kosta nje v naaven, da se bo drevored razširil. I>rW36a so mlada, geprav že precej velika, zalo bo preeadotev menda ispe-la. četiudi zemlja ni ugo<lna in marwrkie fi lanor   ter  celo   gradbeni mati-riial.
—Ij Strmo pot naj o^i-tijo. Nekdo gOAO-ri v imenu grajskih prebivalcev, pa ga ne poznamo. Želimo, da nam očjstijo Strmo pot, keir jo potrebujemo. V gradu stanu tno mnogi delavci in nam jj Strma pot najbližja, da bi hodili nn d lo. Pot ni nikdar v redu pozimi, ali vsako leto ie bila še I<*r<-9a kot 1 d<v i" smo lahko hodili po nji. sedal pa ne moremo. Na otroke tti moreoso VBdnO paziti. nimamo časa. kihko pa se Zgodi lvsreča, ker se drsajo na ledeni Troti. Če kateri pad in se skofali p-> strmem bregu na Mestni Irg. Zato prosimo, da bi nam očistili ?x)t! Tistemu, ki s^ podpisuje >grai-ski prebivalec--', sveta jemo. naj se dr»a na Gclovcu aH na Katar1 ni. če mri ni prav. da nam očistijo Strmo pot. (irajski prebivalec.
—Ij Opozorilo rezervnim olirirjem. Rezervni oficirji s? tem potom opozarjajo, da
nenradotne i»iK>lnijo kartona ter jih izooi-niene vrnejo mestnemu vojaškemu uradu. Ob tej priliki se pozivaio. da pridejo ob uradnih urah. lo je v torkih in petkih razen praznikov od 18. do 10. v društveno pisarno. Zvezda, II. nadstropje,   da preejtafo važno
TELEFON 21-24
odredbo ministrstva vojake in mornarice. V čim vecjt-m SfevUj i>a naj se i*lelež» družabni !i večerov ž akti\-nimi oficiru v Oficirskem domu Prihodn-ji br» v soboto 24. t. m. nb 21. uri. Odbor.
—tj Popravek. Z ozirom na -iw>tioo. Ob-iavii.no v Vašem cenj. listu od 16. II. li>:H4 rmtl dnevnimi vesrtmi tz L^.ibljan» ns-siovom >Dve pritožbi'. Vas vljudno rušimo, da v smislu zakona o tisku priobč na ;s.JifMu plšsto sledeči uradni popravek: N: r<*s. <la bi c*e katerikoli stranki otlkloi>il tok. ker t-nkasant stranke ni dobil doma (tedaj brrz obvestila); r^ pa te. da je stranka prejela pismeno obvestilo, da io p inkasant tskttl; obenem pa poliv, da v^saj do ">. dne v i mesecu placa račun v pisanu, sicer se bo 6 I dne odklopil tok. Kos je tudi, da s* tok ob I f »m termina ni odklopil, ampak po ie Se 8a-I kalo na plačilo do 10. dne in se ie šele ta I dan tok odklopil. — Ni res, da bi taka ri-goroznost n± bila na mestu, temveč je res, da je na in.^stu, ker jo podpisuieio dobavni IKvgoji za dobavo toka, katere morajo organi zadruge po svoji vesti izvrševati, ker bi v današnjih razni-rah nastala lahko velika škoda. — Tudi ni res. da bi dotični stranki bili d osi 'j redni plačnici, t>ač pa ie r.*«, da nista bili redni plačnici- — Xi res. da bi pri .Električni zadrugi* vladale čudno ntzmere. ■imnak le res, da vladajo redn^ razmere, kakor pri kak-m drugem ctobaviteliu toka in da se vodijo posli v smislu določil, ki so bili odobreni od občnega zbora. — Uprava Električne z*idn.!ge za ^p. in Zli. £isko v Sp. šj^ki.
— Prijava konj in *oz ter koles. Najkasneje do konca tega m?seca morajo vsi lastniki mostnemu voiaSk-Jnra uradu na Ambro-ževem trgu š'ev. 7. I. nad., soba 3. prijaviti vse one svole konje, vozove in biciklj^. ki jih doslej voiaška komisija Še ni pregledala. I>o tega časa mora vsakdo priiaviti tudi morebitne spivmemb1. ki so nastale pri že pregledanih koniih. vozo\ih in biciklj:h, kakor n- pr. prodaia, nakup. 7amen.jiava itd. Kdor bo zglasit ^v opustil, bo pr> \*oi. ka/.. zakon.i najstrožie kaznovan.
— Ij Predavanje Božidarja Borka v Ljub-Ijaaskean klubu. Jutri zvečer bo predaval v Ljubljanskem ki ibu urednik Jutra;, g. Božidar Borko o vodilnih osebnostih česko-alovaSkega duhovnega življenja, predavanje se pričn* ob 19.30. Člane Ljubljanskega kluba in povabijon 1 goste opozarjamo, da le v vabilih pomotoma rečeno, da bo prodavanje prihodnji torek 21. t. m-, v resnici bo pa jutri, kar  nai blagovolijo upoštevati.
—li Kino. Prihodnji film ZKD bo krasno, lani na filmski razstavi v Milanu z zlato kolajno odlikovano delo >Prebuj?ne sfen-stt4 ali »Prva dekliška ljubezen«. Film ie posvečen plavatiju in veslanjj. Glavna^ vloga je v rokah dražestne igralke Kann HaroMove. V mošlci vlogi pa nastopa Teodor Loos. — Sla\mi tenorist, naš dalmatinski roiak Tino Pattiera. nastopa v ves?li opereti -Beneška noč<. ki jo bomo videli kmalu v Elitnem kinu Matica, ko se bomo zopet naslaiali ob zvokih Straussovih skladb.
—Ij t'mrli v Ljubljani od 9. do 16. t. m. Gnezda Alojzij, 56 let, strojevodja drž. žel.. Prekmurska ulica 3; Habicht Peter, 73 let, krovec in meščan ljublj., Celovška cesta št. 78 1; Hafner Ivan, 77 let, žel. delavec v p., Japljeva ulica 2; Ebner Pavel, 73 let, uradnik Hran dravske banovine. Gosposka ulica 10,1; Jagodic Terezija, 54 let, služkinja, Vidovdanska cesta 9; Kramar Katarina, 56 let, žena brzojavnega mojstra, škofja Loka; Lajovic Mira, roj. Verbič, 29 let, žena zasebnega uradnika, Kolodvorska ulica2 3; Pegan Marija, roj. Mramor, 69 let, vdova nadučitelja. Gledališka ulica 12;
Kreuzberger Adolf, 75 let, bivši trgovec. Vidovdanska cesta 9. V ljubljanski bolnici umrli: Martinčič Janez, 45 let, užitkar, To-maja vas 22, obč Bela cerkev; Pavčič Matilda ,roj. Ribnikar, vdova žel. sprevodnika. Moste, Zvezna ulica 14: Lotrič Stanko, 9 mesecev, sin čevljarja, Brdo 4. Koroško; Laharnar Pavla. 8 let, hči delavca, Hote-mež 24, obč. Radeče; Rebolj Angela, 2S let, posestnica, Trzin 51; Ocvirk Janez, 11 let,
sin invalida. Zgornja Šiška 41; Košir Frančiška, 5 mesecev, hči gostilničarja, Kamnik št. 52 pri Preserju: Grossmann Anton, 35 let, polagalec parketov. štepanja vas 32; Valjavec Anton, 58 let. gostilničar, Alešev-čeva ulica 14; Furlan Ivan. 58 let, strojevodja drž. žel., Tvrševa cesta 25; Pečnik Marija, 22 let, tovarniška delavka, Cerklje št. 62 pri Kranju; žirovnik Marija, 26 let, prodajalka, Zgornja Šiška 26; Smrekar Franc, 1 mesec, sin posestnikove vdove. Imenska gora 46.
—Ij Crai teden ljubljanskega tramvaja. Do sobote je policija prejela pet prijav o tramvajskih nezgodah v minulem tednu, a včeraj sta se ji pridružili še dve, tako da res lahko govorimo o črnem tednu ljubljanskega tramvaja. Včeraj se je namreč pred Evropo« zaradi spolzkih tračnic en voz zaletel v drugega in ga precej poškodoval, a med 13. in 14. je bil pred S upnikovo tigovino na Zaloški cesti povožen 45-letni posestnik Pavel Logondar iz zabcice pri fekofji Loki. Mož je zadobid resne notranje poškodbe in si tudi zlomil ključnico. Do včeraj je ležal nezavesten v bolnici, a danes se je njegovo stanje nekoliko zboljšslo. Krožna proga je otvorjena jedva šest dni. a imeli smo na njej ie tri nesreče v prvem tednu. Pač slab začetek!
—Ij Napad. V neki gostilni je bil snoči napaden in udarjen po glavi zasebni uradnik Jože P. is Ljubljane, ki je moral iskati pomoči v bolnici. Poškodbe so lažjega značaja.
Prva postna nedelja in pokora
Po mastnem oustu smo učakali še mastnejšo postno nedeljo
Ljubljana, 19. februarja. Nedeljski kronist ne reflektira na to, da bi uvrstili njegovo besedo na prvo stran kot uvodni članek, kljub temu se pa hoče baviti le z najvažnejšimi zadevščina-mi, ki razburjajo meščane in morda rudi ves svet.
Vendar naj se nihče ne prestraši, vznemirjenje ni š-kodovalo včeraj meščanom in so se prav tako zadovoljno kurirali s kislim zeljem v okolici po na»pornem pustu, kot da se ni nič zgodilo. In prav taku so mirno čitali uvodnike, kot pole<» njih: ». . . . deluje blago in zanesljivo. NTe škoduje! . .* Nekatcri-so pa sploh čitali samo te aktualne besede. Kako pa rudi naj človek ve. kaj je najvažnejše na prvi strani lista, ali z božjim navdahnjenjem napisan uvodnik ali aktualno priporočilo za uporabo sredstva za dobro prebavo. Vedeti tudi ne more. kaj je učinkovitejše, zlasti prvo poštno nedeljo.
Kot rečeno, kronist ne namerava pisati uvodnika, čeprav so zdaj komentarji tako primerni. Zdaj je pač treba zavzeti »tališče — m seveda ne kakršnegakoli —, ko je konec pusta m vseh njegovih dogodkov. Treba je zatrobiti k pokori, h kakršnikoli, in ko trobentači trosijo pepel po sebi. ni čuda. če bruhne tudi malo Ognja in /vcoui — po drugih, po grešnikih, >'rarbojnikih« in prosimo, prečitajte si pripadajoče pridevnike v slovarjih ali uvodnikih. Žalostno je. res. da je treba ljudi še opozarjati na postno nedeljo in pokoro, še tem bolj žalostno, da kronist nima talenta za spo kornc besede zato mu dovolite, da ponovi aktualne besede drugih glasnikov: — O. da bi bog hotel vreči bombo na taksne razbojnike! — Nezaslišano, kako sodobno se dandanes že vsi izražajo! Njega dni so ljudje klicali v božjem imenu kugo in po-vodenj na glavo svojega bližnjega, zdaj pa že bombe! S pepelom torej letos ni opravljena pokora. Kdo pač more slutiti, kaj vse obsegajo norme nravstenih zakonov! Ljudje so pač premalo načitani: ob nedeljah, ko imajo toliko ljubega časa, bi naj vendar čitali, da se bodo poučili, kakšen je n. pr. vzor države božje na zemlji in ne. da jedo ves dan le kislo zelje in mislijo na cviček. Oitali bi naj, da. kar se jc tc dni dogajalo v Avstriji prekaša najbolj divje notranje borbe v najtemnejših dneh naše civilizacije. Tako nespoštljivo govoriti si ne drzne nedeljski kronist, zlasti ne o božji državi na zemlji.
1
Beli zobje: ChlorodontJ;
— Selska dostava. Z vpokojitvijo OOAga pi>inono*še je bila tukajšnja pošta primorana skrčiti selsko dostavo, kar je zelo nerodno za redno uradovanje okoliških šol in zlasti občin, ki so se s preureditvijo znatno povečale. Ker se dostavlja pošta •samo dvakrat na teden, večkratno prihajanje na pošto pa je zaradi oddaljenosti nemogoče, prosimo merodajno oblasti, da nam po možnosti omogočijo dostavo pošte tako, kakor je bilo prej.
— Predpustna prireditev. Kakor vsako leto. je tudi letos naš Sokol priredil ma-škerado. ki je v polni meri dosegla svoj namen. Okusno okrašeno dvorano Sokol-skega doma so napolnile lepe maske. Dostojna zabava s plesom, za katerega je skrbel naš neumorni sokolski šramel, . je trajala čez polnočno uro. Našim meščanom, ki si včasih zažele kljub težkim časom malo skromnega veselja, bo ta zabava gotovo še dolgo ostala v prijetnem spominu.
— »Afera« v srokem društvu JUL* Črnomelj — Metlika. Glede na notico v >Sloy. Narodu r. dne 16. t. m. in v ostalih dnevnih liMih poaoniuie sekcija J u£oel o venskega učiteljskega udruŽMiiu za dravt=<ko banovino, da so .očitki t lajuištva sekcije napram predsedstvu gori omenjenega sre«sketra društva popolnoma interneera omanizaono-po-elovnaga značaja. Izneseni so bili interno in diskretno v lokalih sekcije med tajnikom e^keiie in blasrainikom omenjenega sresk?2a društva. Zadeva torej ni niti osebnega, niti lovnega značaja- S strani sekcije tudi ni bila bmešena v Javnost, da bi belokranjska javnost morala sedaj pozdravljati jv.t^k zborovanja tamošnjega srbskega druMva v taj zadevi. Predmet ie izročen a strani sekciie stanovskemu razsodišču, kamor edino spada. — Predeadelvo selcci|2 JUU za dreveko banovino.
Iz Trbovelj
— Smrtna nesreča etektricarja. v soboto dopoldne se je pri kompresorju na
G vidi smrtno ponesrečil 401etni rudniški električar Bratun Ivan. S tovarišem Bhj-manom je bil zaposlen pri pregledovanju oljnih stikal visoke napetosti. Ko se je Bigman za trenutek odstranil iz poslopja, je zaslišal obupen krik nesrečnega Bratu-na, ki se je med tem očividno po nesrečnem naključju dotaknil električne struje, ki ga je ubila. Telefonično je bil pozvan na kraj nesreće rudniški zdravnik g. dr.
Jenšterie. ki je skušal ponesrečenca spraviti k zavesti z umetnim dihanjem potom takozvanega -*pu!motorja«. vendar so bili vsi poskusi in prizadevanje zdravnika zaman. Po nekaj minutah je tudi srce nesrečnega Bratnna nehalo biti za vedno. Bratuna so prepeljali na dom v Bevško in lahko si je misliti obup uboge žene, ko so ti prinesli v hišo ljubljenega moža mrtvega, saj te straAie nesreče zjutraj, ko je odhajal na delo, ni mogla slutiti. Pokojni je bil v službi vesten in marljiv, pri svojih tovariših pa zeio priljubljen, zato je vzbudila njegova tragična smrt v njihovih vrstah žalost, pa tudi splošno sočutje z nesrečno družino, ki je prerano izgubila dobrega moža in skrbnega očeta. Pogreb tragično preminulega Bratuna bo danes po-poj me iz Bevskega na pokopališče v Zagorje. Težko prizadeti družini naše soža-lje. pokojniku blag spomin.
_ Samomor rudarjeve žene.  V petek
zvečer «i je v trenutni dućevni zmedenosti končala življenje 401etna rudarjeva, ženi Zaje Štefanija. V zadnjem caau so bin" vidni pri njej znaki duševne depresije, kar je očividno povzročilo samomor. Nekaj ur pred samomorom se je 5e pogovarjala z delavskimi ženami v naselbini Terezija, ki so opazile, da z njenim duševnim stanjem nekaj ni v redu. na večer pa si je nesrec-nica z britvijo prerezala vrat ter izkrvavela. Pokojnica zapušča moža. s katerim je
Seveda je težko   verjeti,   da je minil predpust in ne nameravamo vam dokazovati, da je res minii, saj ste vendar čitali včerajšnje liste!   Kdo bi mislil,   da so si nekateri pokvarili duhovno zdravje razen prebave ob pustu in da jim zdaj ne poma gajo niti najspokornejše besede. — Bavit: se moramo še s posebnimi meščanskimi te žavami. Kot rečeno, včerajšnja nedelja i«, bila posvečena predvsem shujševalnim ku ram in,   ali   ni   tragično,   da ljudje niso mogli popoldne i/ mesta?!   Vsem velikim grehom   namreč slede poplave,   kar nam dokazuje že zgodba o očaku Noetu; zatr smo učakali po tako   mastnem   pustu le mastnejšo postno nedeljo. Vremenski režim se je začel majati, popoldne je začel rogo viliti jug in mesto je bilo odrezano od pe riferije.    Kljub temu ne smete misliti, da so meščani kapitulirali; junaško so te bo rili s povodnijo in blatom, omagali so le na cilju.
(>ni pa. ki so vrgli puike v koruzo, io se vozili    popoldne na tramvajski krožn:
progi. Kdove, kam so se nameravali odpc ljati, kar jim je bilo končno vseeno, saj so sprevideli, da vse poti vodijo k Figov cu. tramvaj pribobni. da se trese vesoljna Ljubljana v tečajih, prej ali slej vedno pred narodno, slovensko hišo! In si drznejo še trditi, da občinstvo ne bo imelo kori>t: od krožne proge!
l>opoldne se je pomikala ogromna pro eesija ljudi po glavnem tivolskem drevoredu. Na koncu drevoreda ie bil svečan spre jem,    g resnico    so    pričakovali, namreč pomlad;   to je bilo treba vzneseno pove dati. kajti ozirati se moramo tudi na srčni revmatizem mladine. Popoldne so pa mno gi nekaj    tako    vneto   iskali v tivolskem gozdu in na Golovcu. Človek bi mislil, da so iskali že gobe,   toda ozirali so se tudi po drevesih, a ni je bilo. Do noči so iskal zaman in obupavali, končno so pa spozna li, da je vse zaman, niso je našli. Menda ni treba   pojasnjevati Se posebej,   da so iskali smuko. Idealno smuko! Kdove, kam jo dezertirala čez noč brez potnega lista' Zaradi   neugodnih   snežnih   razmer su>o preložili    smučarske   tekme   na »poznejši čas«, a marsikdo je radoveden, če bo tisti »poznejši« vsaj pred binkostmi in če f>o um tekmovali v kopalnih kostumih.
Sicer pa danes ne smemo načenjati ao benih   problemov — v interesu zdravja in spokorne misli.   Mea   oulpa (žalostna mu majka! po nase)!
živela v najlepši harmonsh m nedoie*neya
otročička.
— Nova grobova, v naselbini Fant yt umrla v visoki starosti 87 let ga, Ivana
Bidovec, mati tuk. rudniškega blagajnika: v Bevškem pa g. Fabjan Anton, rudni&c. upokojenec, v starosti 89 let. Pogreb obeh
je bil včeraj popoldne.
i
SAMO SE DANES t Bombe smeha prinašata
Pat in Patachon
kot
POTUHNJENCA
v ZVOČNI KINO DVOR
Tel. 27-30
Predstave ob 4., 7. In 9. uri svecer Cene 2, 4, 6 in 8 Din.
Z Jesenic
— Ol>ćfii zbor org. JNS na Jeaemcaii
bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri v kolodvorski restavraciji z običajnim dnevnkr
redom.
— Zborovanje krojacev in krojatic na Jesenicah. V nevieljo j« bila na Jesenicah
prav  dobro obiskana    glavna skupečina Združbe krojačev in krojački za arei Radovljica,  ki  so  jo obiskali   tudi odposlanec okrožnega odbora g.  Ivan    Iglic iz Ljubljane^ g. _Ambroži*    h TJuboega ter načelnik Kolektivnega združenja na Jesenicah g. Segolin. O stanovtkih zadevah s< najprej obširno poročali g. Ietlč in načH nik g. Ivan Oogala. nato je pa tajnik i* ročal, da združba šteje 203 ćlane in člani ce, 12 iH^mučnikov in 14 pomočnic ter 9-vajencev in vajeak. Pri iipitlh Je bilo M vajenk in  12 vajencev. Uprava je Izdala •članstvu enoten oenifr  in pravila. Blagaj niško poročilo izkazuje   ugodno Kinotn-stanje, proračun je pa predviden na 780<i dinarjev  dohodkov ter  10.485  Din lsdat kov. Ko je bila razreanica soglasno sprejeta, se je razvila živahna debata, nato j<-
bila pa sprejeta resolucija, ki zahtev;* predvsem zaščito krojaško-*! vil jske stroke, podporo pri ustanavljanju nabavlja!-nih zadrug, obrtno šolstvo, ki naj ga vzdržujejo občine, obvezno zavarovanje »o-per sta^oflt in onemoglost itd. Skupščina je dokazala, kako visoko je med gorenjskimi obrtniki razvita stanovska zavest
— Podružnica NSZ na Jesenicah j*-imela v nedeljo svoj občni zbor, ki ga Je vodil tov. Ivan šnajdar. Tajnik MarkovV je poročal, da je podružnica v vseh perečih delavskih vprašanjih sodelovala z ostalimi organizacijami, a Iz poročila blagajnika Iskre je razvidno, da je podružnica dala tudi precej podpor. Ko je bil na predlog tov. Lavsegerja sprejet absolutorij. Je bil soglasno izvoljen za predsednika tovariš Tine Zupan, ki je v obzirnem govoru podal smernice za bodoče delo. Potrebna je ustanovitev odsekov na Javorniku In Dobrav!, da bo glavni odbor na Jesenicah manj obremenjen. Na Jesenicah je se dosti brezposelnih domačinov, a tudi doeti zaposlenih inozemcev. O teh vprašanjih je govoril tudi tov. Avseoik. zlasti pa o proračunski debati v občinskem odnoru Pri volitvah je bil za 1. podpredsednika soglasno izvoljen tov. Lavseger % Javo mika in za i. podpredsednika tov, Breganl z Dobrove, Irugače je pa ostal dosedanji odbor, ki se je zaradi novih odsekov na Tavornlku in Jesenicah znatno ukrcil.
Iz Novega mesta
— Francoski krotek ima svoj rodni občni zbor v torek 20. t. m. ob 17. url v društvenem lokalu v gimnaziji, soba tt. 20, z Običajnim dnevnim redom. Ako bi ne bil zbor ob tej uri sklepčen, se bo pol ure pozneje vrSil drugi občni zbor. člani se naprošajo, da se zbora sigurno udeleže ker se bodo obravnavala važna vprašanj« slasti glede društvene knjižnice sa gimn i zijsko dijafitvo
C/.++:/.^B
96553^373096
2353482323482348000101002353485323000102010002000001535323485323484823
297
ve stfctf
Sobe so se zalesketak v Luizkiih Očeh in z drhtečim glasom je pripomnila:
— Obljubili ste mi, gospod doktor, da naju spravite zopet skupaj, mene in Petra; sklacujem se torej na vašo obljubo.
— Pomirite se, — je odgovoril zdravnik, — obveznost, ki sem jo prevzel, bom točno izpolnil; kmalu boste videli svojega prijateJia, svojega tolaž-nika v dneh trpljenja in osamljenosti. Ker pa pravite, da se brez njegovega dovoljenja nočete omožati, — je pripomnil, smeje. — upam trdno, da vam ga bo dal... brez oklevanja.
— In kdaj ga bom zoper videla? Kdaj ga zagledam, hočem reči. kajti moje oči niso še nikoli videle njegovega obraza; poznam samo neizmerno vdanost rregovega srca in plemenitost njegove duše.
— Če hočete, ga lahko vidite že jutri, — ve odgovoril zd ravni-k.
— Jutri?
— V ta namen zadostuje, da pridete k meni.
In ko sta ga obe začudeno pogledali je pripomnil:
— Sicer pa ni nič lažjega, nego dobiti od grofice dovoljenje, da boste lahko prišli k meni. Picard vas bo spremljal, kakor takrat, ko ste hodrli k meni lečit oči.
Doktor Heben je bil dobro zasnoval svoj načrt v pripravah, nanašajočih se na Luizo. Pa tudi z vitezom se je Oh1 domenil, da pripravi njegovi nevesti prijetno presenečenje-
Da bomo razumeli pravo ozad>e zasnovanega presenečenja, moramo za hip zapustiti vse te ..udi ;n vrn-r se k drugima dvema junaivtsma našega romana, k Marjani in poročniku d'Ouvel-lesn.
Po mnogih srečnih bitkah v Ameriki in po sklenitvi daljšega premirja se je del francoskih dobrovoljce v vraća! v Francijo.
Med njkni je bii tudi poročnik d'OuveHes. Marjanin mož je sklenil dovršiti v Franciji svojo pokoro in zato je hotel poiskati otroka Magdalene Ba-chelinove.
Po prihodu v Pariz je bila prva njegova skrb oditi v delavnico, kjer se je bila Marjana spozabila tako daleč, da je morala delati pokoro v kaznilnici. Prvi poset zakoncev d'Ouvelles je veljal tore i lastnici delavnice, kjer se je Marjana učila šivati.
Močno razburjena je zagledala bivša delavka dom ki ga je bila zapustila kot zločinka.
Poročr/k je pač razumel, kaj se godi v Marjaninem srcu. kajti prosil jo je. naj počaka, da se vrne iz delavnice
Gospa Poidevinova ga je prijazno sprejela. Toda že pri prvih njegovih besedah ga *e presenečeno pogedala ker ni niti naimanj pričakovala, da bo govoril o Marjani.
In brž je šla povedat vsem delavkam, kdo je prišel.
Vest, da jim bo vzeto njihovo '»dete delavnice« je vse bivše Mar Janine družice globoko užalostila Toda zadovoljile so se s tem. kar jim je povedala
gospa Poidevinova.
— Najprej dobi sirota očeta, potem pa tudi rodbino, — je dejala dobra žena. In povedala je ginjendm delavkam kratko, kaj se je zgodilo z bivšo njihovo družico in kako je s požrtvovalnosti polnim življenjem odpupila svod mladostni greh.
— Sicer jo boste pa takoj videle, — je pripomnila v odgovor na vročo željo radovednih deklet. — Videle jo boste, ker je tu.
In odprla je vrata, za katerimi je čaka i poročnik.
— Hvaležna bi vam bila, gospod, — je dejala, — če bi nam predstavili gospo d'OuveHes.
Toda delavke so že odpirale okna, da bi videle Marjano. Poročnik se je ozrl in zagledal svojo ženo na pragu.
Marjana je zadrhtela, ko je zagledala pred seboj gospo Poidevioovo sredi delavk.
Povesila je očif stopila h gospe Poi-divmovi, „u poijuoua ro&o in zašepetaia:
— O.-. Hvata! .. . hva^a. gospa: In   deiavke so po? vrsti objemale
Marjano.   Poročnik d'Ouvelles je ves ginjc   . .^ova   a ^ r.zor.
Ko je bilo pozdravljanje un objemanje auncaiiu, je nanese pogovor na otroka Magdalene Bacheiinove. Dečka su bue povenie aobn zeni, nedavno ovdoveli, stanujoči v okolici Pariza.
— Zelo jo boste onesrečili, če >i zopet vzan._.e tega otroka, ker nima nikogar drugega na svetu, — je de;ala gospa Poidivinova.
Marjana se je ozrla na svojega moža.
— Pustiva ji ga, — je odgovorila, — ker bo lahko živela z nama, če bo hotela.
Poročnik je prikimal v znak' soglasja.
Marjana jc torew sklen^a vzeti k sebi ženo, ki sc je b. a zav^e^a za ubo- . ge^a otroka njihove ue.avnice Zato ni | hoL.\~. zapus i:i Par za uoker 02 nt z-00mila dveh trdnih obljub Najprej je hotela stopiti pred sestro Genovefo in ju prositi za l/.agosiov. Toda v Salpet-rieri je zvedela, da je minilo komaj ne-kai tednov od smrti dobre prednice-
Do zadnjega trenutka svojega življenja je sestra Genovefa prosila boga, naj ji odpusti to. kar ie smatrala za svoj edini greh. namreč nedolžno laž. ki je z njo pomagala Marjani, da je stopila na mestr r*e Gerardove ii. se da-n:^nnr 'n«no*«i odpeljati v .kaznilnico na Lousano.
Predno je izdihnila svojo blago dušo, si je dala sestra Genovefa prinesti b kri? ki je pred njim vsak dan kle-č*.'a. V smrtnem boju ga je poljubila in zašeoetaia:
— To ie bilo za rešitev ubogega ne-do žnega dekleta, moj bog. odpusti mi to laž Da. odpušče«. mi L«.odpuščena ..
In izdihnila 2.
Marjana jt zapustita Salpetriero s rezkim srcem-
— Dobre prednice  ki b- o bila tako rada vedela, n* več med živimi. — ie dea'a svojemu možu. k' 10 e čaka pri vratih  — Da bi našla vsaj zdrav n;ka        ie ^rrpomni'a.
To le b;1 res drue  človek, ki b1 b":-;   Varana rada videia predno
7onu<:"
nnrria 'q vedno
Burno življenje Aleksandra Staviskega
0*e Staviskega A konča
življenje — Pustolovec ujame žrtev v svoje mreže
Groteskna epizoda pobega neposredno iz sodne dvorane je pa imela v burnem življenju Alexandra Staviskega nepričakovano tragičen epilog. Policija je seveda napela vse sile, da bi izsledila Staviskega. Kakor Stavi-sky, je izginila tudi Arlette Simonova, ki so jo bili po policijskem zaslišanju izpustili. Verjetno je bilo, da se bosta zaljubljenca zatekla k staremu očetu Staviskega, ki je bil ta čas opustil zdravniško prakso. Dr. Bmanuel Sta-visky je bil povabljen na policijo, kjer je zvedel, da je bik)
zaman vse njegovo upanje, da je »in končno krenil na pravo pot.
Vest o štirrmilijonski slepariji je bila za 68 letnega moža grozen udarec. O bivališču svojega sina ni mogel povedati policiji ničesar. Pač je pa imel slutnjo. Ce Alexander ni bil varen v Parizu, je bil en kraj. kjer bi mogel biti nekaj časa na varnem.
V Momigny-$ur-Lomg so imeli Sta-viskv sorodnike. Tam sta živega očetov svak Bernstein in njegov zet T5-cles, oba zelo naklonjena AIexandru Staviskemu, kljub temu, da sta ga zaman odvračala od njegovega burnega življenja. Emanuel Staviskv je lahko domneval, da se je njegov sin zatekel v prvem hipu tja. Sklenil je odpotovati za njim. Odpeljal se je torej v Mon-tigny. toda čim boli se je bližal mirnemu domu svojih sorodnikov, tem večje ogorčenje se ga je polaščalo nad sramoto m oonizaniern lastne rodbine. N ime1 moč: da b: odSel s kolodvora j k ftern^e'nu ^reni' ie kar na slepo srečo ob železnici v temo Zjutraj so pa Irudie našli
mrtvega s prestreljeno glavo.
Ljudje iz mesteca ga niso spoznali takoj, čeprav je zahajal tja na počitnice. Trajalo je več ur, predno se je vest o najdenem samomorilcu razširila in izpopolnila z Imenom. Ta čas je pa iz Montigny odpotoval mož, ki je tam prenočeval in ki ni zvedel za starčevo smrt. Ta mož se >e predstavljal kot inspektor Bayard, v resnici je bil pa bežeči Alexander Stavisky, čigar izmotavanje pred pravico se je tako nehote križalo z zadnjo tragMČno potjo njegovega očeta.
Policija k pa ta čas v Parizu pazila na vse. ki je bilo o njih znano, da občujejo s Staviskim. Eden izmed teh je bil mladi Hayotte. ki smo ga videli, kako je znal ob Alexandrovi strani v letoviški igralnici dobivati tudi težke tisočake Henry Hayotte je poznal nekoč Staviskega samo po tem, kar je slišal o njem. Nruna očeta sta bila pri-latelja in star' Stavisky je večkrat po-•oži1 Havottu.
koliko preglavic mu dela sin.
havotte je o tem večkrat svareče govoril doma vpričo svojega sina. ki je bi1 šele sredi gimnazijskih študij Burno \lexandrovo življenje naj bi odvrnilo Henryja od enake poti. Skrbni oče | se pa seveda ni nadejal, da je v nje-
govem sinu toliko lahkomiselnosti in hrepenenja po prijetnem življenju, da vzbuja v njem življenje starejšega Alexandra nekaj kakor občudovanje in zavist.
Cez nekaj let lepi, elegantni in lahkoživi Henry Havotte ni bil več daleč od moralne meje, ki jo je bil takrat že mirno prekoračil Alexander Stavisky. Mladi Havotte je
zaenkrat samo lezel v dolgove
hi čez nekaj časa je zašel v tako kočljiv položaj, da ga je moglo rešiti zopet samo večje posojilo. Do posojila je pa vodila po njegovem mnenju samo ena pot: Alexander Stavi-skv je imel nekakšno pisarno, kjer je delal vsakovrstne finančne transakcije.
Tako se je Henry Havotte pojavtl nekega dne leta 1924 v rue Taitbout pred Alexandrom Staviskim s prošnjo, naj mu posodi nekaj denarja na menice. Prišel je pa ob nepravem času. Stavisky je bil brez denarja. Pač je pa iz svojega sleparskega vidika v polni meri ocenil, kaj bi mogel pomeniti zanj tako lep fant. tako dostojnega vedenja, tako velikih zahtev do življenja in tako brezbrižen, ko izroča svojo usodo v roke upnika. Ni mu mogel takoi pomagati, pač je pa
navezal z nihn zelo prisrčne stike
in mu obljubil, da bo že kako poskrbel zanj. Cez nekaj dni ga je imenoval za uradnika, potem pa za ravnatelja družbe »P'tit Pot« m Havotte ie bil lahko vesei. da se pričenja njegova karijera Ni pa seveda slutil, v kakšne družabne višine in v kakšne prepade ga privede intimno Drijatelistvo s Staviskim
Zaenkrat ga je vezalo nanj vedno večje občudovanje. »P'rit Pot« je obetal ob izdatni in spretni reklami krasno eksistenco, še zapeljivejše izglede mu je pa odpiral Stavisky. ko mu je odkrival prakso brezvestnega pustolovstva in verižništva. Veseli in bistroumni Havotte je bil v teh stvareh zelo nadarjen učenec in kmalu sta tvorila oba nerazdružljivo dvojico, ki je znala ljudi imenitno oslepiti in oskubsti. Tudi prve konflikte s policijo je prestal mladi Havotte z veliko spretnostjo, tako da je poleti leta 1926 brez posebnega pojasnila razumel, da se je lotil njegov pokrovitelj velike sleparije Ln da ie treba napeti vse sile, da ga policija ne zasači Ko je dobil Henry Havotte povabilo, naj se zglasi v zadevi svojega delodajalca pri komisarju Pachotu. ni šel tja. Doma je povedal, da mora odpotovati, a nastanil se ie drugje, da bi mogel Staviskemu na begu oomagati.
Nekaj dni se ie veselil, da jc policijo tako imenitno potegnil za nos. Ni pa seveda slutil, da je policija že prvi dan vedela za njegovo novo stanovanje in da ga je pusti1 stari navihanec Pachot na svobodi samo kot najzanesljivejše sredstvo, kako zvedeti, kje se skriva Staviskv Mladi Havotte ni opazil, kako ga policija  nadzoruje. Fn
tako je prišel nekega dne eden izmed inšpektorjev, ki mu ie bilo poverjeno nadzorstvo nad njim, h komisarju Pachotu z veselo novico: »Ga že imamo, Stavisky je v vili v Marlv«.
160 let je star
Najstarejši mož sveta Žaro Aga je doma iz okolice Vana, nekoč glavnega mesta države Urarta v vzhodnem Kurdistanu. Rojen je bi! leta 1774 in pripada kurdskemu narodu. Star je torej 160 let. pa je vendar še razmeroma čil in krepak. Oženjen je bil enajstkrat in imel je mnogo otrok, od katerih pa živita samo še dva sinova. Eden je star 132, drugi pa tudi nad 100 !et. Oba sta
bila do leta 1920 v carigrajskem pristanišču nosača. Tudi stari je bil nosač in še kot 150 letni starec je nosil težka bremena, ki jih niso zmogli njegovi za 100 let mlajši tovariši. Najzanimivejše pri tem Kurdu je, da so mu pred 34 leti zrasli novi beli zobje in črni lasje, ki so mu pa kmalu izpadli. S svojo enajsto ženo menda ni zadovoljen, ker se hoče od nje ločiti, da bi se dvanajstkrat oženil. Pravi, da bo to njegova zadnja ženitev.
Svojo mladost je preživel Žaro doma v Kurdistanu, od koder ga je pognala revščina po svetu. Dolga leta je preživel v Carigradu: nikoli ni pil alkoholnih pijač, niti jedel mesa. Njegova glavna hrana je bilo sočivje, mleko, maslo, jogurt in sir. Zelo rad je pil in še pije močno črno kavo. Zdravnik: domnevajo, da tiči glavni vzrok njegovega dolgega življenja v treznosti in vegetarijanstvu. Zato ie povabilo neko ameriško abstinentsko društvo 160-letnega Kurda v New York, da ga je kazalo kot živ primer proti alkoholizmu. Plačevalo mu je 50 dolarjev na teden in delalo z njegovim imenom veliko reklamo. Nedavno je Zaro Aga težko zbolel in dolgo je ležal v cari-grajski bolnici, pa so mu zdravniki zaenkrat še rešili življenje. Denar, ki ga je bil zaslužil v Ameriki, je že porabil in zdaj dobiva od carigraiskega magistrata 50 turških lir mesečno. Tud njegova žena je težko zbolela in zato je naprosil zeta, naj mu preskrbi drugo žensko, ki mu bo stregla. Pripomnil je pa. da ne sme frti prestara.
Moderna rodbina.
— Zakaj pa skrivaš cigarete pred materjo? Kaj se bojiš kaditi vpričo nje?
— Ne, pač se pa bojim, da bi mi mati cigaret ne pokadila.
1   jfpyBPWK!.i-,^PP^w1' 1
DIN
Vaše življen,e ie popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča naš JADRAN radio prejemnk. Javite se takoj pri naših zastopnikih. Aparate oddajamo po vrstnem redu prijav. .
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA
PHILIPS RADIO
Kemične čistimo
OBLEKE, PEREMO, SVETLOLIKA-MO PERILO IN OVRATNIKE ZA
STANE SAVS.
LJUBLJANA, Tvrtev*
36
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 810
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PBESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra ceste 14. SVT
n z \ a x 1 L o.
Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da je staroznana gostilna
„pod TRANčO" (pri Olupil) nanovo prenovljena«
Točijo se prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Na razpolago vedno mrzla in gorka jedila. Postrežba točna. Cene nizke. Cez ulico Din 1.— ceneje. — Za obilen obisk se priporoča
JOSIP OLUP,
LJUBLJANA, POD TRANCO, STARI TRO STEV. 1
Sveže, najfinejše norveške
RIBJE OLJE
is lekarne DR. G. PKXX>UJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
91«,
NOVOZIDANO HISO
prodam. — Rače St. 65. 951
BUKOVO OGLJE
več vagonov prodam. — Poštni predal 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 912
HISO, NJIVE, GOZD prodam.   —   PojasnHa: Pere, Dolenjske Toplice. 964
GOSPODIČNA
ki je sedela dne 18. n. v kinu Dvor na desni strani št. 4 za 6.- Din, se naproša, da pošlje svoj naslov na upravo »Slov. Naroda« pod »Sestanek 975«.
A. C.
V torek kakor običajno na starem kraju. Pričakujem. — Poljub. — O. R. 974
POSESTVO ~~~ 25 oralov naprodaj. Celoti ga, Brestemica pri Mariboru. 965
APARAT-CIKLOSTTL
kupi Berdon, Gorenja vas. 966
proda
MOTOR BSA
- Bohinc, Medvode.
967
NAJCENEJE KUPITE
seno in slamo, drva. vina pri Cajnko, Slovenj gradeč. 968
TRGOVSKO OPRAVO
pult, police, mize, razstavne za-steklene omarice itd. prodam. — R. Majkseler, Tvrševa cesta 311, desno, od 3. do 5. ure vsako popoldne. 971
KRATEK KLAVIR z lepim glasom, dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. — Zaloga  klavirjev   F. Bodner, Maribor, Gosposka 2. 969
Klavirji!
Pianini!
Kupajte na obroke
od Din 400.—
prve svetovue  t a brlita te. tto-sendorfer,  Steinway, Fdrster, Petrof.  Rolzl,  Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni Iz vedenec in bivši učitelj Glas bene Matice
Alfonz Brezni*
'"kvmdrova cesta 4tev. Velikanska zaloga vseh gla*h olh inštrnmentov In utrni'
»M
— Wm opravo Id —sat« del usta: Oton
_ Vsi v LduMjsni