čevljar letnik : OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ maj 19oz glasilo delovne organizacije tovarne obutve m v ■ >r trzic 88 DREVES ZA TITA V spomin druge obletnice Titove smrti je Aktiv žena Budućnosti organiziral akcijo »88 DREVES ZA TITA«. Pred tovarno je zasajenih 88 dreves, ki nas bodo stalno spominjala na nesmrtno Titovo delo in trajno obljubo, ki smo jo dali — da bomo nadaljevali po poti, po kateri nas je popeljal. Boris Bedenic Zbrani na zboru delavcev ob sprejemanju Štafetne palice v Buduònosti, je mladina svečano obljubila, da bo nadaljevala in ohranjala pridobitve revolucije, krepila bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, branila svobodno neuvrščeno našo domovino Jugoslavijo. V imenu vseh zaposlenih je štafetno palico — simbol brezmejne ljubezni in predanosti največjemu sinu Jugoslavije, tovarišu Titu, na svečano okrašeno tribuno prinesel mladinec Josip Gerenčir. Ob 15. uri 5 minut 4. maja, ko so se oglasile sirene je za hip zastalo delo. Delavci tozda Budučnost so se stoje mirno, poklonili svojemu velikemu tovarišu, prijatelju, dragemu predsedniku Titu. Na obrazih se je videla otožnost, hkrati pa ponos, da smo živeli in ustvarjali s Titom na čelu. O življenjski poti in delu Tita je zbranim delavcem govoril Ignac Krušelj, sekretar OO ZK Budučnosti: »Naša dežela, njeni narodi in narodnosti, posebno pa delavski razred, je ponosen, ker smo edini na svetu imeli Tita, da imamo Tita, da Tito živi v nas,« je med drugim dejal tov. Krušelj. Navodila in izkušnje mojstra so osnova za dobro delo in morda prihranek pri sekanju (izdelava zgornjih delov Trbovlje) Z VELIKO ODGOVORNOSTJO S podpisom pogodbe 9. avgusta lani so se začele resne priprave za izvedbo in realizacijo projekta Frenda in El Bayadh v Alžiriji. Poslovna skupnost Rudis iz Trbovelj je že pred leti poslala ponudbo na mednarodni razpis alžirske vlade za postavitev dveh tovarn obutve in tovarno cementa. Za izgradnjo tovarne obutve je bila pogodba podpisana z alžirsko družbo za predelavo usnja SO-NIPEC, ki je tudi investitor. Prva tovarna bo v Frendi mestu oddaljenem od glavnem mesta Alžirije nekaj več kot 300 km, druga pa v skoraj 600 km oddaljenem El Bajadhu. Rudis je v konzorcij vključil več izvajalcev: Peko, Srednjo tekstilno in obutveno šolo Kranj, Tehniko Ljubljana, Trimo Trebnje, Industrijsko montažno podjetje Ljubljana in nemško firmo čevljarske opreme SCHON iz Pirma-sensa. Tehnika, Trimo in IMP so prevzele gradbena dela, transport in montažo opreme. Nemška firma pa bo dobavila strojno opremo. Peko je skupaj s šolskim centrom iz Kranja prevzel šolanje kadrov in specializacijo Alžircev v Jugoslaviji. Peko ima v okviru konzorcija še druge pomembne naloge. Zadolžen je za prenos tehnologije izdelave obutve, ali na kratko »prenos znanja«. V Kranju bodo izšolali več kot sto učencev, v Peku pa se bo usposabljalo 150 bodočih vodilnih delavcev. Za izvajanje projekta Alžir smo v naši delovni organizaciji razpisali 24 mest za strokovne delavce. V Alžiru bodo od enega leta do leta in pol. Že v maju letos bo v Alžiru testiranje in izbor kandidatov, za strokovno osebje, ki bo prišlo na usposabljanje v Peko in šolanje v Kranj. Rok za izpolnitev vseh pogojev pogodbe je 48 mesecev, z začetkom veljavnosti od januarja letos za tovarno v Frendi. Konec leta 1985 naj bi tovarna obratovala s polno zmogljivostjo, oziroma dnevno proizvodnjo 5400 parov čevljev pri zaposlitvi 685 delavcev. Termini za tovarno čevljev v El Baya-dhu pa so tri mesece kasneje. Osnovna kolekcija za začetek proizvodnje je že izdelana, izbrali jo bodo predstavniki Sonipeca. NOVO V PRODAJNI MREŽI ŠOŠTANJ Z otvoritvijo poslovalnice v Titovem Velenju smo predvidevali, da bomo morali bližno majhno poslovalnico v Šoštanju ukiniti. Razvoj dogodkov pa je pokazal, da le ta še naprej solidno posluje in misel na ukinitev je odpadla. Še več. Poslovalnica je lepo napredovala v prometu in odločili smo se, da jo obnovimo. Adaptacija lokala je bila v času od 11. 1. do 29. 1. cilj preureditve je bil v tem, da se pridobi za kupce v sicer zelo majhni trgovini nekaj več prostora. Ta cilj je bil dosežen in sedaj je to prijetna poslovalnica. Celotna investicija z opremo je znašala 1.230.000 din. Vložena sredstva se bodo ob prizadevnem delu zaposlenih kmalu obrestovala. ŠIBENIK Klasična prodaja obutve se vse bolj umika iz naših poslovalnic. Tokrat se je to zgodilo v našem Šibeniku. Izvedli smo v času od 11. 1. do 22. 2. zahtevno adaptacijo poslovalnace, ki je locirana na zelo dobro prodajni točki v stari palači Divnič. Pri obnovitvi smo povečali površino prodajnega prostora in meri sedaj 61 kv. m, na račun nekaj manjšega skladišča. Gradbena obrtniška in inštalacijska dela z opremo so veljala 3.293.000 din. Rezultat takega vlaganja pa je lepa funkcionalna poslovalnaca, ki posluje na principu predizbire. Po otvoritvi so rezultati zelo dobri in če bo šlo tako naprej, bodo vložena sredstva kmalu obrestovana in se oplajala. ZADAR Lahko trdim, da smo na investicijski komisiji tovarne največkrat obravnavali vlaganja v poslovalnico v Zadru. Okrog obstoječega lokala smo se odločali za nakup te sobe, pa v nadaljevanju spet druge sobe, pa dvorišča, pa drvarnice, pa stanovanja nad poslovalnico, pa pridobili prostor, za katerega se menda niti vedelo ni itd. Poslovodja Šuška smo morali pravzaprav ustaviti pri teh stalnih predlogih za nove nakupe. Zaustavljen je bil z odločitvijo, da se v letošnjem letu izvede adaptacija in spojijo vsi pridobljeni prostori v novi prodajni prostor in skladišča. Prodajni prostor pred adaptacijo je meril 70 kv. m z 59 kv. m skladišča, po prenovitvi pa se je prodajalna povečala na 122 kv. m in 156kv.m skladišč, ki so vsa v sklopu poslovalnice. Sama adaptacija z opremo brez poprejšnjih nakupov prostorov je veljala 5.816,000 din in je trajala od 8. 2. do 19. 4. Pri tem je bila poslovalnica zaprta le od 8. 3. do 19. 4.. Zadar je pridobil ob tej preureditvi v strogem centru mesta najsodobnejšo prodajalno obutve, ki je zelo dobro sortirana, zaposleni so pridobili dobre delovne pogoje, mi vsi skupaj pa garancijo za pridobivanje novih sredstev skozi dobre poslovne rezultate, ki jih je že dosegala ta poslovalnica in ki jih še tudi bo v prihodnje. Posebno velja še omeniti, da je poslovodja intenzivno sodeloval pri adaptaciji in pripomogel k temu, da je prodajalna res funkcionalna. Vsa zapažanja ob adaptaciji je tudi beležil in nam bo pripombe posredoval, kar nam bo ob prihodnjih obnovah poslovalnic tudi lahko v pomoč. PIROT O časovnem zaporedju dogajanj je prišla na vrsto otvoritev nove poslovalnice v Pirotu. Mesto, ki leži med Nišem in Dimitrovgradom s 35.000 prebivalci, ima močno industrijo in je bilo po ocenah primerna točka za našo poslovalnico. Lokal je v strogem centru mesta v sklopu novo zgrajenega trgovinskega središča. Lokal meri 110 kv. m s 135 kv. m skladišča. Prodajni prostor je v dveh etažah, prodaja pa je organizirana na principu predizbire. V nakup lokala in ureditev smo vložili 7,878.000 din. Poslovalnico je prevzel tov. Sretenovič Dragan, ki je iz vrst naših zaposlenih in sicer iz poslovalnice Niš II. Njemu in ostalim trem zaposlenim želimo uspešno vključitev v borbo za kar najboljše rezultate in njihovo osebno afirmacijo. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešnim adaptacijam poslovalnic in otvoritvi nove poslovalnice v Pirotu se najlepše zahvaljujemo. BANJA LUKA 25. maj je bil rok za otvoritev nove blagovnice slovenske industrije Triglav v Banja Luki v sklopu katere bo tudi naša nova poslovalnaca. Zaradi zamujanja pri nekaterih delih pri izgradnji, bo otvoritev kasneje. SPLIT V Splitu v tako imenovanem predelu Split III z okoli 60.000 prebivalci, smo se odločili za najem lokala z dokaj visoko mesečno najemnino. Dela pri dokončni dograditvi lokala so v teku, prav tako pa se pripravlja tudi oprema. Prodajalna bo v novozgrajeni trgovski ulici, ki že dobiva z vselitvijo in aktiviranjem prodajaln izgled in funkcijo pravega trgovskega centra. ZAJC KAREL V Budučnosti so organiirali 90 urni tečaj za pripadnike civilne zaščite. Uspešna zaključna akcija je pokazala, da znajo tečajniki pridobljeno znanje s pridom uporabiti. TRETJE DESETLETJE S PEKOM NAŠI JUBILANTI - JUBILEJNE NAGRADE Dolgoletna pripadnost in zvestoba podjetju je zasluga za dobro poslovanje podjetja. V naših burnih časih je vztrajanje na istem delovnem mestu za vse življenje postalo redkost. V pravilniku in samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka je predvidena nagrada delovnim jubilantom za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Nagrade pa so predvidene za skupno delovno dobo. Toliko bolj zaslužni so delovni jubilanti, ki so pred tremi desetletji prišli orat ledino našega današnjika. Letošnji jubilanti za: 30 LET Križaj Marija 500 Kurent Magda 511 Levičar Ana Ljubljana I Ahačič Pavla 512/1 Lunar Francka 500 Aljančič Viktor 522 Mravlje Albina Trbovlje Brezar M arija 400 Papier Viktor 520 Bohinc Jože 900 Perko Alojz 900 Čuden Mirko 540 Perko Ivana 512/2 Cvjetkovič Anton Rijeka III Poljane Jože 300 Djordjevič Branko 533 Prešeren Karel 561 Fiksel Stana 520 Pungaršek Alojz 565 Giuliatti Frančiška Trbovlje SuškoPave Zadar Hanžič-Šega Angela 512/1 Tanovič Hamid Mostar Januš Frančiška 512/3 Vezna ver Lina Rijeka III Jenkole Miroslava 512/4 Železnik Darinka Domžale Jerman Stanislava 512/2 Rajsar Ana 510 Jurkovič Šlibar Zdravko 520 Marija 511 upokojena Štular Darinka 512/3 Jurkovič Vera 900 Valjavec Ivanka 512/2 Kleindinst Valjavec Jože 520 Marija 511 inv. upok. Livk Franc 300 Kokalj Danijela 512/2 Pogačar Justi 510 20 LET Ahačič Aleksander 602 Milič Nevenka 523 Bartolac Marija 523 Mustač Lidija Rijeka Brezavšček Antonija 602 Mirt Martin 300 Bedžovska Marija Rijeka I Oman Ivnka 512/1 Bešlič Hilda Osijek Papier Janez 512/R Bovan Živadinka Beograd I Perne Marija 523 Černilec Franc 569 Pintar Aleksander 510 Črtalič Marija 400 Podlipnik Pavle 500 Češka Frančiška 521 Praprotnik Marija 400 Delibašič Nenad Priština Praprotnik Peter 520 Dimitrijevič Stanka Beograd Primožič Ciril 541 Dolinšek Skale Popovič Marija Ljubljana I Otilija Ljubljana III Posavac Milenija Beograd II Derlink Marta 521 Rakič Milica Rijeka I Fuštoš Ivanka 512/3 Roblek Zdenko 300 Franko Dragica 512/3 Repovž Alojz 550 Globočnik Vili 569 Slatnar Vilma 512/R Hafner Pavel 500 Savin Bora N. Sadi Horvat Angela 511 Sečki Ivana Sevnica Ivanovič Marija 512 Smiljanič Živorad Beograd II Praprotnik Marija 522 Sredojevič Sofija Beograd II Jerebic Stanislava 600 Šivic Ana 522 Jovanovič Slobodan Slav.Brod Špiler Alojzija 522 Kadak marija 529 Štilec Magda 500 Kogoj Dana 510 Truden Alojzija 523 Kolar Anastazija 522 Teofanovič Kopač Jožica 511 Milan 4randelovac Kostič Radojka 511 Uršič Franc 561 Košir Marija 511 V olf E lizabeta G. Radgona Kožar Jurij 200 Vozelj Ela 550 Keršič Anica 550 Teran Anica 512/3 Kreča Frančiška 550 Teran Venčeslava 512/3 upok. Kunšek Marija 550 Zaplotnik Valentina 520 Lauseger Rudolf 540 Zaplotnik Viktor 500 Lupša Brigita 524 Zupan Helena 602 Maturič Vlado 200 Žnidaršič- Meglič Marjan 523 GrabskiRoza 500 10 LET Alič Janko 531 Aljančič Marjan 500 Alvirovič S te va n D ob oj Antolič Antonija 512/1 Andrejaš Silvo 550 Avflič Marija 550 Bajželj Olga 512/R Bistrovič Josip Varaždin Boroš Devi Mihalj Senta Božinovski Blagoje Skopje III Cerna Šandor Subotica Chiappolini Danica Kamnik Čarman Janez 531 Dolčič Milena 500 Dedovič Obren Beogradll Đelagič Marija Đakovo Đorđevič Svetlana Zaječar Dornik Danica 550 Dujakovič Jagoda 550 Ferlin Slavko 522 Fucks Alojz 522 Fištrek Ivica 550 Gašper Zdenka 600 Golmajer Vinko 520 Gorjanc Nataša 700 Grašič Anica 700 Gregorčič Cvetana 541 Gosar Vladimir 569 Gošte Alojzija 550 Hervol Dušanka 521 Humar Tatjana 512/3 Hočevar Stanislav 569 Hrnčič Šerif 549 Hutar Marjana 550 Hribar Cvetka 550 Izgoišek Marija 550 Jevtič Dragoslav Leskovac Japelj Marija 512/2 Jekovec Viktorija 600 Ješič Dušan 533 Jazbec Francka 550 Jerič Dragica 550 Jež Pavla 550 Kadivnik Ludvik 531 Kenda Ana 400 Kirn Viktor 540 Klančnik Tatjana 512/4 Klemenc Danijela 512/R Koder Franc 560 Kogoj Vanja 525 Kersnik Marija 600 Kolman Franc 549 Komac Nevenka 400 Kotar Marjan 569 Korošec Jurij 531 Kovačevič Zora 510 Kekeljevič Olga N. Sad II Krasič Stanislava Domžale Knez Ljudmila 550 Kralj Irena 550 Flis Stanislava 550 Kužnik Ana 550 Kirn Antonija 550 Lazarevič Dušan Bijeljina Ležajič Ladislav Osijek Ljujič Grozdo 541 Lukane Marija 510 Leontič Marta 500 Lombar Stanko 300 Lebič Marija 550 Makarov Mladen 201 Mali Branko 540 Matovič Bogdan 541 Medič Ivanka 512/4 Meglič Anton 512/4 Meglič Franc 533 Mohorič Slavka 511 Mušinovič Mirsad 531 Majcen Jožica 511 Medved Alojzija 523 Mohar Marica 512/4 Mali Cirila 900 Micudaj Bariča Zagreb III Miko Janja Zagreb II Mauer Vida Celje II Nikolič Jelica Krag. II Nadišar Ljubica 300 Novšak Lupša Marija 569 Remškar Milena 700 Rošič Smail 531 Repnik Anica Kranj III Ravnikar Romana 550 Pavlin Frančiška 550 Planinc Antonija 550 Smodič Ana 550 Strgaršek Bruna 550 Smolej Jože 540 Sova Stanko 569 Stegnar Marija 511 Steiner Mirko 523 Stopar Irena 540 Stritih Vinko 602 Snedic Damjana 700 Seifert Irena 523 Sabolič Ivan Metkovič Stojanovič Dušica Kruševac Španovič Zagorka 550 Teropšič Silva 500 Tomažin Marija 200 Tomažič Marija 550 Uhan Silva 550 Uzar Božena 700 Valjavec Irena 500 Verhovšek Janez 549 Vrečar Vinko 520 Viden Zijada Banoviči Vitorovič Darinka Vršac Vidic Irena 550 Vrezek Marija 550 Zrim Majda 550 Zdravkovič Čedomir Leskovac Zaplotnik Darko 569 Zaplotnik Ivan 569 Prelog Franc 510 TISKARSKI ŠKRAT V prejšnji številki Čevljarja nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri čestitkah za uspešno opravljeno diplomo na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju je »škratek« zamenjal črko E z R. Solo je uspešno zaključil BOŽIDAR MEGLIČ. Se enkrat iskreno čestitamo in se opravičujemo. 4. JUNIJ - DAN KRVODAJALCEV Na današnji dan pred 37 leti je bila odvzeta prva steklenica krvi v Sloveniji v okviru organizirane krvodajalske akcije. Pregledali smo gradivo o krvodajalstvu na Slovenskem in se ustavili ob pomembni letnici 1953, ko je krvodajalstvo prevzel Rdeči križ in je bila denarna odškodnina za kri dokončno odpravljena. Začeli so zbirati prostovoljne krvodajalce in takrat se je število darovalcev krvi hitro večalo. Iz leta v leto je vse številnejša armada anonimnih občanov z darovanjem krvi dokazovala svojo globoko solidarnost in humanizem, ter to dokazuje še danes. Tako je v preteklem letu darovalo kri 734 občanov TRŽIČA. V naši delovni organizaciji pa se je odzvalo akciji 296 zaposlenih in s tem so dokazali solidarnost do človeka, ki kri potrebuje, saj so prijave potekale spontano — brez ponovnih vspodbujanj. Tako ob tem prazniku izrabljamo priliko in se zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki že vsa leta darujejo kri sočloveku — KRI, ki mu je ne moremo nadomestiti z ničemer. Seznanimo vas s krvodajalci, ki bodo v letošnjem letu dobili priznanja za 20,15,10 in 5 X darovano kri. 20 X je daroval kri JANČIČ MARJAN iz oddelka 512 — pri režo valnica. 15 X sta darovala kri ZUPAN FRIDERIK iz orodjarne in ŠATARA MIROSLAV iz splošnega sektorja. 10 X so darovali kri: BOBIČ Vlado 510 BRANŠTETER Marija 512 GERMOVŠEK Ludvik 510 HOMAN Franc 602 JAZBEC Nika 200 JERENKO Terezija PUR KAVČIČ Valentin 522 MARCOLA Terezija 512 PRAPROTNIK Peter 520 STEPIŠNIK Herman 569 TOPORIŠ Fani 512 5 X so darovali kri: AHAČIČ Ada 533 AHČIN Janko 300 BERGANT Vinko Mreža BONCELJ Mari 201 CERKOVNIK Janez 511 DONIK Vida 600 DRAGUTINOVIČ Relja 560 DUH Štefan 540 GEČ Silva 522 GRABRIJAN Marjan 531 HROVATIČ Marta-Marija 533 JANČIČ Kristina 521 JERMAN Zdenko 500 KOGOJ Marija 400 MEGLIČ Irena 600 MRAK Djurdja-Julka 512/4 NEMANIČ Nevenka 900 PRELOG Franc 510 SREČNIK Vida 512/3 ŠLIBAR Franc 200 ŠPIK Marta 400 ŠVAB Marija 512/3 TOPORIŠ Anton 522 VUJIČIČ Mileto 541 Vsem dobitnikom priznanj čestitamo in se jim zahvaljujemo za tako humanost in solidarnost. Aktiv RK - PEKO KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV PONOVNA VKLJUČITEV V DELOVNO _______________OKOLJE_______________________ Vsako delo, s katerim si človek zagotavlja svoj socialni položaj v družbi lahko imenujemo poklicno udejstvovanje. Napisati pa hočem to moje udejstvovanje pred in po zdravljenju alikolizma. Že sama beseda alkoholik ne zveni nič kaj prijetno, zaradi tega se tudi vsepovsod človeka, ki se ga je to ime oprijelo več ali manj izogibajo. Tudi dobro delo bodisi po kvalitetni ali kvantitetni strani nima prave vrednosti, ker pač ostaja mišljenje: »Kaj hočemo, danes je to delo dobro opravil, bo pa zato jutri toliko slabši, ker bo pijan.« Na take in podobne načine se alkoholiki prebijajo na svojem delovnem mestu. Zavedati pa se moramo, da tako jadranje med temi takoimenovanimi čermi slej ko prej pripelje do brodoloma in ostane vprašanje, kako človeka rešiti utapljajočega se v alkoholu. V takem primeru je najučinkovitejši način obvezno zdravljenje. Že na zdravljenju v zato ustreznih bolnišnicah, tak zdravljenec kmalu po obvezni abstinenci in privajanju na normalne življenjske navade spozna, da se z njim dogaja nekaj novega. Po takem spoznanju mu tudi volja po vedno trdnejši abstinenci vedno bolj raste. Ko smo se po končanem uspešnem zdravljenju vrnili zopet v staro delovno sredino, kmalu opazimo, da le ta ni ista, kot smo jo bili vajeni še iz pivskih navad. Marsikaj vidimo drugače, kot smo prej. Nobeno opravilo, ki smo ga prej imeli za težko izvedljivo nam ne dela preglavic. Tudi na delo pridemo z večjo voljo in nam ni nobeno delo odveč. Tudi po delu občutimo, čeravno utrujeni, veliko zadovoljstvo in nas ne skrbi jutrišnji delovni dan. Do tu je bilo napisano vse bolj idealno, kako izgleda ponovna vrnitev zdravljenega alkoholika v normalno življenje in družbo. Vedeti in zavedati se pa moramo, da pa od prejšnjih naših navad pred zdravljenjem nismo z našim zdravljenjem še ozdravili svoje delovne sredine in ljudi s katerimi smo bili v vsakdanjem kontaktu. S tem hočem povedati, da moramo biti pripravljeni tudi na stvari, ki jih bomo smatrali nepravilne in usmerjene zoper nas. Zavedati se moramo, da samo s trdno voljo bomo dosegli zaupanje, da smo in hočemo biti pravi člani celotne družbe. UPOKOJILI SO SE Po dolgoletnem delu so se poslovili od svojih sodelavcev in sodelavk: IVICA RADON, FRANC JELENC, ALBINA JANC, ANI KOPAČ, MARIJA JURKOVIČ in TILKA ŽITNIK. Na poslovilnem srečanju so obujali spomine na dni, ko so v prvih povojnih letih prišli v delovno sredino. Družno so ugotavljali, da je danes resnično vse drugače. Včasih je morala tista, ki je prišla zadnja pometati (po končanem delavniku seveda) toliko časa, dokler je ni zamenjala spet nova. Novinci so bili plašni, le kdo bi si upal ugovarjati in dokazovati svoje pravice. Poznali so le dolžnosti. V zasluženem pokoju jim želimo še mnogo prijetnih, predvsem pa zdravih let. Marjan markič BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO PRIZNANJE V OBDOBJU 1941-1945 V__________________________________—----------------------- II. ZASEDANJE AVNOJA IN NJEGOV POMEN ZA MEDNARODNO PRIZNANJE NOGJ NOGJ je koncem 1943. leta doseglo tako razvojno stopnjo, da ga svetovna javnost ni mogla več prezreti, ampak je morala z njim računati, kot z močnim političnim in vojaškim faktorjem v okupirani Evropi. Osvobojeno je bilo preko polovice celotnega ozemlja Jugoslavije. NOV je imela koncem novembra 1943 osem korpusov, 26 divizij, 10 samostojnih brigad, 108 partizanskih odredov in še mnogo drugih manjših enot. Moč narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je postala vse pomembnejši činitelj za zavezniške operacije v Italiji. Vodstvo NOG se je zavedalo, da je bil delež naših narodov v splošni borbi proti fašističnim osvajalcem že v jeseni 1943. leta delno priznan od vseh sil antifašistične koalicije. Prav zato so narodi Jugoslavije z vso pravico zahtevali, da vodilne zavezniške države priznajo ne samo borbo proti okupatorju, ampak vse pridobitve narodnoosvobodilnega gibanja, posebno pa pravice ljudstva Jugoslavije, da samo s svojo svobodno izraženo voljo odloča o bodoči ureditvi svoje države. Mednarodna situacija v svetu in pa poizkus Puričeve vlade, da s pomočjo reakcije pride v domovino, so narekovale nujnost, da se čimprej ukrene vse potrebno za ohranitev pridobitev NOB. Pokazala se je torej nujna potreba po sklicanju II. zasedanja AVNOJ, na katerem naj bi se sprejelo ustrezajoče odločitve, ki naj dajo temelj povojne državne ureditve in dajo svoj pečat mednarodni politični afirmaciji vseh progresivnih sil v Jugoslaviji- Tem potrebam je zadovoljilo II. zasedanje AVNOJ, ki je bilo 29. in 30. novembra 1943. v bosanskem mestecu Jajcu. AVNOJ se je takrat konstituiral v vrhovno zakonodajno in predstavniško telo narodov Jugoslavije. Osnovan je bil nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), s tem je bila dejansko formirana začasna ljudska vlada. Vlada kraljevine Jugoslavije je bila javno obsojena kot skupina najbolj zagrizenih velikosrbskih elementov na čelu z Mihajlovičem in Petrom Živovičem, kot vlada odkrite bratomorne vojne, kot vlada šovinističnega terorja, izrazito anti-demokratična, ki samo razbija in cepi enotnost jugoslovanskih narodov. V deklaraciji, ki je bila sprejeta na tem zasedanju, je bila jasno izražena volja in težnje jugoslovanskih narodov. II. zasedanje AVNOJ je imelo z ozirom na sprejeto deklaracijo daljnosežne posledice ne samo na razvoj NOG, ampak tudi za priznanje v mednarodnem pogledu. Vse vidne osebnosti zavezniških držav so zavzele pozitivno stališče v odnosu na zasedanje AVNOJ v Jajcu. Ta pozitivnost se je odražala v povečani materialni in moralni pomoči NOGJ. ZDA so imele sicer nekoliko drugačno stališče, ki se je še vedno bolj nagibalo k podpori četnikom. Stali so na stališču, da bodo materialno podpirali oboje: Mihajloviča in partizane. Slednje zato, ker kot vojaški faktor za njih mnogo več pomenijo kot pa četniki. Sicer pa je vlada ZDA striktno stala na priznanju vlade kraljevine Jugoslavije. Dokončna notranja ureditev pa naj bi po njihovem mnenju bila prepuščena prihodnosti. Razumljivo je, da je II. zasedanje AVNOJ povzročilo ostro reakcijo pri emigrantski vladi. Božidar Purič kot njen predsednik, se je na vse načine prizadeval, da bi deklaracijo II. zasedanja AVNOJ prikazal v svetu kot akt nasilja in terorizma. V teh svojih prizadevanjih, ki so bila objavljena v deklaraciji emigrantske vlade dne 5. decembra 1943. Purič ni imel uspeha, niti pri vladi ZDA, ki je bila takrat še najbolj pripravljena podpirati politiko emigrantske vlade. SZ je bila ves čas, ki je bil popestren s pomembnimi dogodki, zlasti v času, ko se je vršilo II. zasedanje AVNOJ sorazmeroma zadržana do dogodkov v Jugoslaviji. Stalin je prvotno o II. zasedanju AVNOJ celo izjavil, da to pomeni nož v hrbet politiki sovjetske vlade, vendar je kasneje v decembru 1943, ko je bil že znan pozitivni odziv Velike Britanije in ZDA tudi vlada SZ dala pozitivno oceno o II. zasedanju AVNOJ. Takrat je vlada SZ tudi izjavila, da bo poslala svojo vojno misijo v Jugoslavijo. Sovjetska vojna misija je v začetku januarja 1944 zapustila Moskvo in prišla 23. februarja 1944. na osvobojeno ozemlje v Bosanski Petro-vac. Nova taktika zaveznikov do NOG. Po drugem zasedanju AVNOJ, ko je bilo svetu že dokaj jasno, da bo NOG in NOV predstavljala v povojni ureditvi močan in realen faktor so zahodni vladni krogi spremenili svojo taktiko do NOG. Do te spremembe je moralo priti, če so hoteli doseči svoj konstantni cilj, ki se je odražal v trdni odločitvi zavarovati pozicijo monarhiji in omogoičiti restavracijo starega buržoaznega družbenega sistema, katerega bi si ponovno lahko podredili svojim interesnim sferam. Glavni iniciator te spremenjene taktike je bil predsednik vlade Velike Britanije Churchill. Da bi dobil čim točnejše podatke o Jugoslaviji in, da bi zvedel, kakšne so dejanske možnosti za kompromis NKOJ, je koncem decembra 1943 poslal v Jugoslavijo posebno misijo, ki jo je vodil njegov sin Randolf. Pred odhodom je dobil podrobne inštrukcije od svojega očeta, da razišče kakšne koristi za kralja bi se lahko dosegle v razgovorih z NKOJ. Churchill je vedel, da glavno zapreko za te razgovore in eventuel-ni sporazum predstavlja Mihajlovič, zato je začel pritiskati na Puričevo vlado in kralja, da Mihajloviča zamenjata z neko nekompromitirano osebnostjo. V začetku januarja 1944. je dal nalog vojni komandi za Sredozemlje, da odpokliče vojne misije, ki so bile vse od leta 1941 v štabih Mihajloviča. V mesecu decembru 1943. je prišlo tudi do korespondence med Titom in Churchillom, ki se je še nadaljevala v letu 1944. Kot krona tega dopisovanja pa je bil sestanek med Titom in Churchillom 12. avgusta 1944. v Italiji v bližini Neaplja. V vsej korespondenci je bilo v glavnem govora o možnostnih sporazuma med NKOJ in emigrantsko vlado. Velika Britanija je bila zainteresirana na tem, da bi čimprej prišlo do formiranja enotne vlade, v katero naj bi se vrinilo čimveč buržoaznih elementov, da bi s tem oslabili pozicije NOG in pripravili ugoden teren za povratek monarhije. Za izvedbo tega cilja je vlada Velike Britanije, zlasti pa Churchill, vzela iniciativo popolnoma v svoje roke in je zaradi tega tudi pritiskala na vlado Puriča, ki je bila v svetovni javnosti zaradi svoje ekstremne politike vse bolj kompromitirana. Spor med emigrantsko vlado in vlado Velike Britanije je prišel do take stopnje, da je Churchill v mesecu maju 1944 odločno zahteval od kralja, da Purič poda ostavko. Purič se je upiral ostavki, vendar je to moral storiti na zahtevo kralja, dne 25. maja 1944, ki pa je bila odraz pritiska vlade Velike Britanije. Britanci so tudi poskrbeli za to, da so našli drugo osebnost za sestavo nove vlade in to tako, ki ni bila kompromitirana in bi bila kot taka primerna za sklenitev sporazuma z NKOJ. To je bil hrvatski emigrant dr. Ivan Šubašič, ki je takrat živel v ZDA. Na zborovanju jugoslovanskih izseljencev, decembra 1943. leta je Šubašič priznal, oziroma izrazil soglasje z deklaracijo drugega zasedanja AVNOJ, to mu je tudi dalo legitimacijo primerne osebe za razgovore z NKOJ. Za sporazum z NKOJ in za čimprejšnje formiranje enotne vlade pa je bila zainteresirana tudi Sovjetska zveza. ^ PRAVILA LEPEGA VEDENJA PRAZNIKI Včasih so bili prazniki lepši, pravijo starejši ljudje. Zdi se, da imajo prav. Prazniki so bili včasih mnogo več, kot so zdaj. Bili so sprememba, ki nam jo danes nudijo tisočere druge reči, dopust, televizija, avto, kino. Bili so družabni dogodek, ki ga danes najdemo drugje. Bili so, skratka, ena in edina priložnost za stotero nadomestil, ki se nam ponujajo danes na vseh koncih. Zato seveda danes prazniki nimajo več takega pomena, take teže. S tem pa ni rečeno, da jih naj zapravimo z dolgočasjem ali s hlastnim dirkanjem po ožji in širši domovini in tujini ali s popivanjem v nedogled. Ponovno uvajanje starih običajev ob primernih dneh je vse hvale vredno. S tem se v družbene odnose in v odnose med ljudmi vnaša stabilnost, gotovost, postavljajo se merila in vrednote, ohranjajo se dragocene in lepe posebnosti. Po navadi pripada pobuda za take reči tisti v hiši, ki tri vogale podpira. Gospodinja, ki speče potico, čeprav je prišla utrujena iz službe, ki razpostavi cvetje po hiši, ki otroke praznično obleče in iz skupnega družinskega proračuna kupi buteljko dobrega vina, dobi v zameno za to zavest, da je svojim ponudila prijetno praznovanje v prijetnem domu. Če se vsega tega spomni še glava družine in po svoje kaj ukrene in prispeva, bo praznik še lepši in ženin napor ne bo zaman, kot žal prevečkrat je. SPORT REKREACIJA SPORT REKREACIJA SPORT KOŠARKARSKA OBČINSKA TRIM LIGA EKIPA PEKO 3. Skoraj tri mesece je letos potekalo tekmovanje v občinski košarkarski trim ligi v kateri je sodelovalo 17 ekip. Predtekmovanje je potekalo v treh predskupinah, po katerem so se iz vsake skupine uvrstile v finale dve najboljši ekipi. Tako so se v finale uvrstile ekipe Gentlemeni, Lokomotiva, Obdukcija, Peko, Rokometaši — veterani in TVD Partizan Križe. Obdukcija (prej Bistrica) je z enim porazom prepričljivo osvojila prvo mesto. Vse ostale ekipe pa so bile enakovredne in so tako po razburljivem finišu ekipe Gentlemeni, rokometaši veterani in Peko osvojile enako število točk. O drugem mestu je odločala boljša koš razlika, najboljšo so imeli Gentlemeni. Končna lestvica izgleda takole: Št. točk Zmaga Poraz Koš razlika Obdukcija 8 4 1 + 48 Gentlemeni 6 3 2 + 28 Peko 6 3 2 + 11 Rok — veterani 6 3 2 - 8 TVD Križe 4 2 3 + 29 Lokomotiva 0 0 5 -107 Poleg teh bodo naslednje leto igrali v A ligi še ekipa Petrol in Mopet Shov, ki so zmagali v kvalifikacijah med tretje uvrščenim iz predtekmovalnih skupin. Za našo ekipo so tekmovali: Bahun, Dolčič, Štefe, Lausegar, Bučinel, Uranjek in Štefe Joža, ki pa se je poškodoval že v tretjem kolu in smo tako kljub izgubi najboljšega igralca zasedli solidno tretje mesto. KEGLJANJE OOZS TOZD OBUTEV je organizirala za l.maj praznik dela tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah. Udeležilo se je 9 ekip. V veliki prednosti je zmagala ekipa 524. Rezultati: MOŠKI: 1. 524 235 keg. 2. 523 217 keg. 3. 520 217 keg. 4. 529 195 keg. 5. 510 190 keg. Tudi na občinskem tekmovanju smo dosegli dobre rezultate. 1. mesto ženske in 2. mesto moški. TEKMOVANJE V STRELJANJU Občinski svet zveze sindikatov občine Tržič, je organiziral ob republiškem prazniku 27. aprilu, ter prazniku dela 1. maju tekmovanja sindikalnih organizacij tržiških tovarn. Tekmovanja so bila v streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu. Izreden uspeh so dosegle ekipe tovarne PEKO. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO - ZENSKE krogov 1. PEKO LEŽAJA FINA 129 PERNE MARIJA 106 DOLČIČ MILENA 96 KEGLJANJU ŽENSKE 1. mesto TOZD OBUTEV — 151 kegljev RIBNIKAR JOLANDA ŠPIK MARJETA MEGLIC JOŽI SEDMINEK MOJCA RUPARClC BLANKA LACKOVlC HELENA ŽENSKE: 1. 512 178 keg. 2. 510 154 keg. 3. 523 149 keg. 4. 529 117 keg. 4. mesto TOZD KOMERCIALA — 143 kegljev GAŠPERLIN DANI JAZBEC FRANCKA TERAN MILENKA JEKOVEC VIKTORIJA TERAN OLGA NADIŠAR LJUBA 5. mesto TOZD OBUTEV II. EKIPA - 125 kegljev BENCINA OLGA BOŽIC SASA ZUPAN JANA TEROVSKI BREDA PAGON MAGDA MANDIČ HILDA Tekmovalo je 7 ekip. MOŠKI 1. mesto TOZD ORODJARNA — 247kegljev GOSAR LADO LAUSEGAR LOJZE RAVNIK BRANE PUŠKAREVlC BOJAN ŠTEFE DRAGO REPINC JERNEJ 2. mesto TOZD OBUTEV — 244 kegljev NUN AR RUDI PRAPROTNIK IVO KUHAR ŽANA PRELOG FRANC AVRAMOVIC NIKOLA JAZBEC DUŠAN 3. mesto TOZD KOMERCIALA — 216 kegljev BONCELJ JANEZ KRALJ JOŽE PAPLER FRANC PRETNAR MILAN GUBIC DRAGO ČRTALIC KAROL 9. mesto TOZD OBUTEV II. EKIPA - 192 kegljev REJC RUDA STEINER POLDE KOŠIR RUDA GROS VINKO OMAN DARE CVEK VINKO 13. mesto TOZD GUMOPLAST DUH ŠTEFAN DUH ZDENKO NUNAR MARJAN 160 kegljev LEONTIC BOGO JAPELJ LADO ZUPAN MILAN Tekmovalo je 16 ekip. IN ŠAHU 3. mesto - DARKO PRIMOŽIČ 4. mesto - MIRO NOVAK 5. mesto — ALEŠ ROBLEK 5. mesto - NOVŠAK - TOZD ORODJARNA - TOZD DSSS - TOZD KOMERCIALA - ZLIT SMUČARSKI TEK NA VRŠIČ V prelepem sončnem vremenu je bil v nedeljo, 4. aprila »TEK NA VRŠIČ« na progi dolgi 10 km. Tek se šteje tudi za takoimenovani »TRIS«, kar pomeni, da se je treba udeležiti treh disciplin: smučarski tek, suhi tek in kolesarska tekma. Vse tekme so izpeljane iz Kranjske gore na Vršič. V tem tekmovanju nastopajo tudi člani našega kolektiva. V prvi tekmi s smučmi so zasedli naslednja mesta: Med 86 tekmovalci nad 40 let se je na odlično 17. mesto uvrstil JANEZ AMBROŽ, od 205 tekmovalcev do 40 let pa: JOŽE BOHINC — 52. mesto DARKO LAUSEGAR — 139. mesto in MILAN MEGLIC — 146. mesto. VELESLALOM V počastitev republiškega praznika 27. aprila, je temeljna organizacija zveze sindikatov v TOZD Poliuretan organizirala za svoje delavce veleslalom na Javorniku. Ob lepem vremenu se je na Startu zbralo samo 8 tekmovalcev, kljub temu, da jih je bilo prijavljeno 25. Najboljši čas je dosegel MIRKO MEGLIC - 27,8 PETER KOVAČ - 39,3 STANE DOLINAR - 29,1 MIRAN TIŠLER - 45,5 MARJAN SEIFERT - 29,1 PETER URBANC - 47,7 MATO LEONTIC - 30,0 Edina članica JOŽI SOKLIČ je na krajši progi dosegla čas 39,5. Za rubriko ŠPORT — REKREACIJA so prispevke poslali: Matevž Jenkole, Jože Bohinc in Sašo Uranjek. NAGRADNA KRIŽANKA _PEKO' SLAD- KORČEK AMERIŠKI FILOZOF (RALPH WALDO) IME lU PRIIMEK 5L0V. PISCA ZA MLADINO STARA PLEMENA OB CRUEM MORJU ■ KLICA, GM ČEVLJAR SPAR- LAMMO VZGOJEN VOJŠČAK PISAN 0KRA5UI PTIC BERGLA, OPORA UA5 LETALEC (EDVARD) KRAD- LJIVEC gr' *“ issagli . „ m ■ BEV5KAUJE 'V LELE5UA KULTURA L r mm 0MKAUO5T 1 LJUP5TVC MA UOVI GVINEJI 3AU IVAU u A : ÈJ&,. BOLEZEN FIET13AV05T IME UOVIUAR KEFALLACI V s T ► ÌB IVO , ROBIL ( è RIHARD JAKOPIČ l ČERNE AMICA PEVSKI ZBOR PODTALNA DELAVKA NAPOVEDOVALKA RTV LJUBL3AUA (/4EUČ1) fe/UO «A 5CEVAUJE «A KORZIKI AUA - V DALMACIJI MEŠIČEK 5 TROSI OBLIKA IMEMATIUE d TUZEHEC STARO IME ZA VARJOLO A ČETVERO ClENIK V mTEmilK OSTANKI V TALILNICI /V CITATELI! /T LENUH NABRAN ROKAV MADŽAR. M. IME FR.FILOZOf hippoüte; FUNKCIO-«ALMI DEL TELESA RA5TLUJA VETRNICA ki ÜUB0 RAVNIKAR VEZANO -V GLASBI L t PRELL- Zanina 9 TO N OD OSNOVE NATAŠA D01EHC PLAČILO VNAPREJ AVAUZMA IME PEVKE ZUBOVIĆ TOO M1 A OTIH JA (LJUBKOVAL ŽID P0G0DU1 veznik KRATICA za Cleti rudolfo YAIEUTIMO ŽTUTEUT BOGO- SLOVJA KRAI POD FRUSKO GORO 1 PREDDVERJE,ATRIUM RTV NAPRAVA GOZDNA ZVERIUICA URA3 UA KOROŠKEM FORMT FOTOGR. FILMOV L DOPISUJ V SVOJ ČASOPIS! LUKA UA JUGU AMR. POLOTOKA Za zadnjo križanko smo dobili 54 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja MENEGALIJA MAGDA, razdelila pa jih je takole: 80 din - LEONTIC MARTA - 500 60 din — ŠTEFE IGNAC — upokojenec 40 din - LOJZKA BOHINC - 602 20 din - PERKO IVICA - 500 20din - FRANCI URŠIČ - 561 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja do 31. maja 1982. ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi mame ALBINE ROŽIČ se sodelavkam iz šivalnice 512/1 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. Francka Rožič Ob boleči izgubi naše mame MARIJE TIŠLER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo izražamo dr. Otonu Kiklju za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem iz osnovne in podplatne modelirnice za podarjena venca ter vsem tistim, ki ste z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. sin Jože z družino Ob nenadni smrti mame IVANKE KRČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz finančnega sektorja za darovano cvetje in izrečena sožalja. Milan Krč Ob boleči izgubi moža in očeta ALOJZA INTIHARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 524 in gumame za podarjeno cvetje in denarno pomoč. žena Vera in hčerka Irma Ferlič Ob smrti moje drage mame FRANCKE PERKO se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem razvojno pripravljalnega sektorja za poklonjeni venec in izrečena sožalja. Magda Štilec z družino Ob smrti očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA PAPLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in vence, ter nam izrekli sožalja. Posebna zahvala oddelku 511 za podarjeni venec in denarno pomoč. Žalujoči vsi njegovi PRIŠLI • ODŠLI V TOVARNO Blažič Tatjana, Bohinc Olga, Perčič Anton, Roblek Aleš, Grabež Vesna, Mešinoič Nuham, Križan Matilda, Ribnikar Irena, Golob Janja, Nepužlan Veronika, Mihelič Peter, Marinkovič Zdenka, Čosič Kata, Kok Jožefa IZ TOVARNE Ob smrti dragega očeta JANEZA JAPLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Gumoplast za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči sin Lado Japelj in ostalo sorodstvo Koprivnik Dušan, Kavčič Anton, Živkovič Radenko, Poluga Goran, Ljuič Dragivoje, Štular Zvonko, Ristič Jovo, Puhalj Venčeslava, Klaindist Marija, Petek Matjaž, Gosak Vera, Eignar Marija, Ahačič Leon, Kočevar Alojz, Zupan Štefanija, Brovč Marjan, Piavšičn Drago, Obrez Mihaela IZ BUDUCNOSTI Modrič Svetlana, Mikač Bernarda, Madjarič Božica, Safarek Stjepan, Sveč Zvonimir, Obad Anica, Ledinko Ivan, Pomahac Vesna, Štefank Dragica Ob prezgodnji izgubi drage mame ALBINE ROŽIC se sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 521 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Posebna hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Franc Rožič V TOZD MREŽO Crikvenica Dakovo Karlovac I Rijeka I Rijeka II Slavonski Brod Niš III Pirot Manestar Karmen Jukič Mila Nožarič Katica Mužica Ljiljana Kož ul Neda I vezič Andelka, Kneževič Ruža Đorđevič Slađana Đorđevič Radmila, Filipovič Milena, Todorovič Branislav Ob izgubi očeta IZ TOZD MREŽE STANETA JEŽKA se zahvaljujeva delovni skupnosti skupnih služb, oddelku kontrole in tozdu Poliuretan za denarno pomoč in izrečena sožalja. Žalujoči hčerki Vlasta in Cica z družinami Ob odhodu iz delovne sredine v šivalnici 512 in 511 se najlepše zahvaljujemo za pozornost in prejeta darila, ki nam bodo v trajen in dragocen spomin na naše skupno delo. Vsem želimo še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Albina Janc, Ani Kopač, Ivica Radon iz oddelka 512 in Marija Jurkovič iz šivalnice 511. Sodelavcem in sodelavkam iz prirezovalnice 512/4 se ob odhodu iskreno zahvaljujem za prelepo darilo. Vsem želim mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Štefka Zupan Za izkazano pozornost in lepo praktično darilo, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 511, ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem. Želim jim še nadaljnih delovnih uspehov, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Marija Kleindienst DOBRO JE VEDETI Steklo pečice se umaže hitro in posušena maščoba, ki sestavlja večino madežev, ne gre prav rada stran. Obnese se čiščenje s sodo bikarbono. Sodo uporabimo natanko tako, kot bi uporabili vim, če ne bi bil pregrob. Vlažno krpico pomočimo v sodo in z njo zdrgnemo steklo. Potem obrišemo z drugo vlažno krpo in zbrišemo do suhega. Štruca iz zmletega mesa bo izredno sočna, če na vsakih 500 g mesa dodamo stepen sneg enega beljaka. Beljak umešamo v mesno maso in pečena štruca bo rahla in sočna, tudi če jo bomo pekli dlje, kot je potrebno. Enako ravnamo tudi z zrezki iz zmletega mesa. Koper Drnovšek Jerica Beograd II Jovanovič Slobodan, Visavljevič Tomislav SPREMLJAMO DOGODKE 19. maja 1944 je posadka jugoslovanske ladje »Timok« izobesila v tunizijskem pristanišču Bizerti zastavo narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in tako postala prva od predvojnih ladij, ki se je odzvala pozivu vrhovnega štaba NOV Jugoslavije. 21. maja 1956 so Američani na Pacifiku opravili prvi poizkus z vodikovo bombo. 23. maja 1932 je Delavski oder v Ljubljani v opernem gledališču uprizoril Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v režiji Ferda Delaka. Predstavo so ponovili v več krajih Slovenije, gostovali pa so tudi v Zagrebu. 24. maja 1543 je umrl poljski astronom Nikolaj Kopernik, star 70 let. 25. maja 1892 se je rodil Josip Broz Tito. Ta dan vsa jugoslovanska mladina praznuje kot dan mladosti, kot dan solidarnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. 27. maja 1953 je bil sprejet zakon o kmetijskem zemljiškem fondu splošnega ljudskega premoženja, po katerem je bil zemljiški maksimum omejen na 10 hektarov. 9. junija 1939 se je v Tacnu pod Šmarno goro začelo pomembno državno posvetovanje KPJ, ki ga je vodil generalni sekretar Josip Broz Tito. 12. junija 1944 je 5. udarna brigada »Ivan Cankar« v bližini Verda na progi Ljubljana —Postojna po topniški pripravi in jurišu že drugič porušila Štampetov most. Uničila je obrambne bunkerje in precejšen del proge. 13. junija 1956 so zadnje britanske čete zapustile baze ob Sueškem prekopu in tako prepustile po 74. letih prekop Egiptu. 15. junija 1964 so zadnje francoske čete zapustile alžirsko ozemlje. NAŠI PETDESETLETNIKI LIVK FRANC — manipuliranje v prevzemnem oddelku 300 DOBRIN MARIJA — kontroliranje polizdelkov v izdelovalnici zg. delov 523 VELIKAVRH ANGELA - zajemanje podatkov na MDS v ERC ŠAVS MARIJA — čiščenje golenic in podplatov v oddelku 520 NAŠE ISKRENE ČESTITKE Pre«J>*khsv«> o-Kir>4^p 7#$h ùmlìkMuv Skm-mjo •katov S&Y$H$e: USPOSABLJANJE Z LITERATURO Nenehno poglabljanje znanja posameznika na področju za katerega je zadolžen, je porok, da ne zaostaja za novimi dosežki. Tak delavec deluje na sredino v kateri dela kot vzpodbujevalec, ne pa kot zavora. Od poznanih oblik izpopolnjevanja delavcev za delo je tudi spremljanje strokovne literature. V delovno organizacijo prihaja več strokovnih časopisov in revij, ki se navadno ustavijo pri naročniku. Le po naključju se s to literaturo seznani še kdo drug, čeprav je potrebno in nujno, da bi bil s tovrstno literaturo seznanjen širši krog ljudi. V tozdu Orodjarna smo do nedavnega imeli tako pomanjkljivost, ki pa smo jo odpravili z obveznim kroženjem revij. Ideja ni naša, niti nova, vendar vredna posnemanja. Smisel kroženja je v tem, da literaturo nadziramo. Kroži v tistih delovnih sredinah, katerim vsebina lahko služi kot vir informacij za uspešnejše delo. VSESTRANSKA DEJAVNOST KAREL ZAJC iz Mreže je letošnji dobitnik SREBRNEGA ZNAKA sindikatov. Dve leti nazaj je priznanje dobila osnovna organizacija Mreža. Osnovna organizacija sindikata Mreža je izredno aktivna in razvejana. Uspelo ji je vključiti v članstvo zaposlene iz vseh prodajaln po Jugoslaviji. Zaživele so sindikalne skupine. Veliko pozornost posvečajo področju socialne politike in družbenega standarda. Največ zaslug za tako živo dejavnost pa ima prav gotovo tovariš Zajc. »Vzgojno varstvena organizacija »Tončke Mokorelo-ve« Tržič — aktiv varuhinj — je v šolskem letu 1981/82 izdelal za svojo dejavnost mehke ljubkovalne igrače. Da bi čim večim otrokom obogatili igro in z njo otroštvo, smo te izdelke prikazali na razstavah. Želimo, da bi starši tudi sami izdelovali igrače za otroke, posebno take, ki jih v trgovini ni moč kupiti ali pa so zelo drage. Domala izdelane igrače so še posebno dragocene tudi zaradi tega, ker otrok doživlja skrb in trud staršev za njegovo igro. Zelo uspela razstava je bila v Tovarni obutve »Peko« v času volitev (10. in 11. marca 1982). Prav gotovo je to ena izmed možnih oblik sodelovanja in približevanja naše dejavnosti delavcem. Za konkretno sodelovanje oziroma pomoč pa se lepo zahvaljujemo aranžerjem in tov. Snedic Mileni.« vas tovariško pozdravljamo ************A A A A A A ********* OBČANOM OBČINE TRBOVLJE, POSEBNO PA NAŠIM SODELAVCEM V TOZDU IZDELAVA ZGORNJIH DELOV IN PRODAJALNI TRBOVLJE ISKRENO ČESTITAMO ZA NJIHOV OBČINSKI PRAZNIK. * A A ***** ★★★★*★** *★*★★★**★★★ čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Nasiov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbo-hrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.