Leto XVm.
¥ Celju, dne 9. decembra 1908.
Štev. 142.
DOMOVIN
1
i

Uredništvo
J« na Schilleijevi cesti št 3.—Dopis« blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej«
Za Inserate
se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinanev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno Inserlranje znaten popust.
Nujni predlog posl. dr. Ploja in tovarišev
radi izgredov Nemcev proti Slovencem dne 12. in 13. septembra t. 1. ob priliki skupščine Ciril in Metodove družbe v Ptuju.
Odkar obstoji ustavno življenje, torej več ko 45 let sem, so prirejali Slovenci v mestu Ptuju skoraj vsako leto politična zborovanja in narodne veselice in moramo z zadovoljstvom konštatirati, da so se vršila zborovanja, oziroma .veselice zmiraj brez kakih znamenitih dogodljajev popolnoma nemoteno.
Slovenska dražba sv. Cirila in Metoda, katere sedež je v Ljubljani in katera razteza svoje delovanje po svojih pravilih na vse slovenske dežele ter e nepolitično kulturno društvo, je sklenila obhajati skupščino dne 13. septembra t. 1. v Ptuju v prostorih „Na-rodnega doma" in je to pravočasno naznanila oblastvu, katero je prijavo brez ugovora sprejelo. Pripominjamo, da je bila 1888. L glavna skupščina istega društva brez vsake nevarnosti aa baje nemški značaj mesta Ptuja istotam, ker ima v Ptuju svojo podružnico.
Z letošnjim zborovanjem je bila adrožena tudi ljudska slavnost, ki se je pa vršila v zaprtih prostorih „Narodnega doma", kakor tudi prej glavna skupščina.
Nekoliko dni pred napovedanim zborovanjem se je začela v nemških krogih Ptuja neverjetna agitacija po osebah, o katerih pravem nemškem poreklu dovolj jasno pričajo njih slovensko se glaseča imena. Oa bi bila agitacija »saj na videz upravičena, so si izmislili in raztrosili najneumnejše laži, n. pr. da duhovniki s prižnice poživljajo kmete in njih sinove, naj napadejo Ptuj, da pride^na stotinežsokolov in podobne stvari. Poziv ptujskega obrambnega odseka pravi: „Agitirajo na
vso moč, da pridejo prvaki in fana-tizirani kmetski fantje".
Nemški obrambni odsek je izdal oklic, agitirali so od hiše do hiše nemško dijaštvo so naščuvali, priredili nemško obrambno zborovanje dne 13. septembra t. 1. in tako temeljito pripravili tla za surove izgrede Nemcev na že večkrat omenjeni dan.
Dotični oklic se glasi:
„Vendi so se vrgli z vso silo na nemški Ptuj, da odvzamejo temu mestu njega narodni značaj. Dne 13. t. m. prirede v Ptuju skupščino svoje družbe Cirila in Metoda z veliko ljudsko slav-nostjo. Agitirajo na nso moč, da pridejo prvaki in fanatizirani kmetski fantje.
Vidimo, s kako neverjetno predrznostjo peščica ljudi, ki ne stoji z ljudstvom v nobeni zvezi, izziva popolnoma nemško mesto. Provokacije dalekosežnega pomena so te prireditve. Kaj bi rekli Slovenci o kakem zborovanju „SMmarke" v Ljubljani? Prišlo bi do prelivanja krvi! In mi Nemci pa naj mirno prenašamo kaj takšnega na lastnih tleh? Nemški obrambni odsek je kot protest ukrenil za nedeljo, dne 13. septembra sledeče odredbe:
1.	Sprejem nemških gostov pri vseh predpoldanskih vlakih na ptujskem kolodvoru.
2.	Popoldan veliko nemško ljudsko zborovanje v „Vereinshansu" z vspo-redom: Položaj nemštva na Spodnjem Štajerskem (urednik K.Linhart), volilna reforma za deželni zbor (dr. pl. Plachkj), politični utrinki (dež. posl. Wastian.)
3.	Slavnostni koncert
Nemci Spodnjega Štajerskega! Obiščite nas ta dan, da ničvredne provokacije enkrat za vselej odbijemo. Ptuj ostane nemški. Obrambni odsek. Nemška društva v Ptuju torej vljudno prosijo vsa nemška narodna društva v Gradcu in v vseh srednje in spodnještajerskih krajih, naj pridejo jutri polnoštevilno v Ptuj. Gradčani lahko
pridejo ob 5. uri 53 minut zjutraj, ob 8. uri 10 minut predpoldan. ob 12. uri 59 min., ob 1. uri 21 min. (brzovlaki) in ob 5. rtri 10 minut se labko odpeljejo. Danes zvečer ob 8. uri bo v hotelu ,.Kaiserkrone" v F&rbergasse, pogovor zastopnikov vseh društev našega mesta, pri katerem se bo vse potrebno razjasnilo o tej narodno zelo važni prireditvi. Tisti, ki se nameravajo peljati v Ptuj, naj se danes med 4. uro popoldan in 9. nro zvečer zglase v hofelu „Kaiserkrone" (soba za goste na desno), da se izposluje znižanje vozne cene. Pri zborovanju zastopnikov nemškega dijaštva dne 7. t. m. se je sklenilo, v kolikor mogoče velikem številu iti v Ptuj k temu izrazu nemške ljudske volje.
Tudi občinski svet ptujskega mesta ni ostal nedelaven in je v svojem zasedanju dne 11. t. m. po predlogu odvetnika dr. pl. Plachkega jednoglasno sprejel sledečo resolucijo: „Občinski sv'oi deželnoknežjega avtonomnega komornega mesta Ptuj odločno protestira, da se je sklicala skupščina slovanske Ciril in Metodove družbe v nemško mesto Ptuj in vidi v tem izzivanje mirnega nemškega meščanstva našega mesta; občinski svet poživlja nemško prebivalstvo, da proti tema vmešavanju dostojno protestira s polnoštevilnim obiskom nemškega zborovanja, ki je sklicano na prihodnjo nedeljo."
Namen tega poziva, odnosno resolucije občinskega sveta je dovolj jasen, da ni treba o njem nadaljne razprave.
Zelo značilen je na vsak način pasus v oklicu: „Kaj bi rekli Slovenci k kaki akciji „Sudmarke" v Ljubljani?" na kar se odgovarja: „ Pri šlo bi do prelivanja krvi!"
To igro z vprašanjem in odgovorom so dotični, katerim je bila namenjena, dobro razumeli in res so mirno mimo gredoče Slovence krvavo pretepali.
V noči od 12. do 13. septembra so dalje nabili hektografirane oklice po
zidih in vratih ptujskih hiš. v katerih so na najsramnejši način ščuvali proti zborovanju Slovencev v Ptnju.
Tukaj besedilo tega oklica:
Nemci! Slovenski nasprotnik hoče vtisniti našemu nemškemu mestu Ptuju sramotno znamenje. Hoče prvič priti, hoče navzlic nemškemu meščanstvu v našem mestu napraviti prostora pau-slavistični trobojnici.
Zato so sklicali v nedeljo, dne 13. septembra v Ptuj skupščino slovenske Ciril in Metodove družbe in bodo ustanovili za jedno sokolsko društvo. Iz vseh žap pridejo rudeče-srajčniki in drugi panslavisti, da bi nas. na naših lastnih tleh zasmehovali. Mi smatramo to predrzno početje za neverjetno izzivanje, katero odbiti je sveta dolžnost nas vseh. Po Ljnbljani je prišlo na vrsto Celje, po Celju Ljutomer, po Ljutomeru Ptuj, In potem? Sovražnik ne bo počival. Nemci! Mi hočemo uporabiti svojo pravico hišnega gospodarja. Naši bratje iz sosednih krajev so nam naznanili, da nas pridejo v nedeljo obiskat. Mi jih bodemo na kolodvoru pri vseh predpoldanskih vlakih od 7. ure zjutraj pričakovali
Ptuj ostane nemški!!
Agitacija in ščuvanje je rodilo svoj žalosten sad, katerega se vsak pošten Nemec, ki visoko ceni nemško kulturo, sramuje in se ga more sramovati.!
Že na predvečer, to je 12. sept so napadli mirno s kolodvora v mesto gredoče Slovence — bilo jih je le malo — ometali jih s kamenjem, jih dejanski napadli, policija je bila nasproti napadalcem skrajno popustljiva in je nek policaj v več kakor očetovski dobrot-ljivosti zaklical: „Gospoda moja, prosim} ne lučajte kamenja!"
Razgrajajoča množica je sledila Slovencem do „Narodnega doma", pobijala je okna, delala mačjo godbo in vriščala, dokler jo je policija v vsej
L! STEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Ti rahli odjeki slovenske narodne zavesti niso kazali opozicijonalno-na-rodne barve proti kaki dragi narodnosti, ker ni zadel pokret za uvrstitev slovenščine med literarne jezike in ustanovitev slovenske cerkve s slovenskimi šolami nikjer ob opozicijonalno-narodni odpor. Reformatorji se niso vprašali, kake kali za spremembo narodnostnih razmer na Slovenskem klijejo v novem gibanju. Logika navdušenja za idejo je določala korake ter izklučala drzne skoke: tisti sloji, ki so hodili kot katoliki le k nemškim pridigam, so se
prištevali kot protestanti k nemški cerkvi, kjer so opravljali cerkveno službo v nemškem jeziku ali služabniki slovenske cerkve ali pa posebni pastorji; po prizadevanju Štajercev so sklenili 1.1578 notranjeavstrijski deželni stanovi, da organizirajo štajersko, koroško in kranjsko protestantsko cerkev po načelih sličnosti „v nauku in ceremonijah" s cerkvenim redom, ki bi veljal za vse tri dežele in s posebnim cerkvenim ministerstvom v nemškem Gradcu, kjer bi naj nosil pastor naslov supe-rintendenta in moral biti doktor bogoslovja, da omogoči ordinacijo novim pastorjem vseh treh dežel. Prva desetletja sistematičnega likanja slovenščine še niso mogla vzvalovati zavednega gibanja proti predpravicam nemščine, ki jih je podpirala stoletna tradicija: tudi protestantski slovenski inteligenti
so občevali med sabo večinoma nemški; in ko je proglasil 1. 1590 proti ita-ljanskemu dopisu v kranjskem deželnem zboru Khisel nemški uradni jezik kranjske justice in uprave kot „deželnoknežji regale", ni nikdo protestiral. . . Toda slovenska cerkev je objemala izmed protestantskih stanovalcev slovenske zemlje jedro in večino, katera je razumela samo slovenski, nemška pa manjšino, ki je govorila tudi slovenski vrefor-matorskem ognju, simpatično spremljala rast slovenske cerkve in polet slovenske literature. Zato se je že bil začel proces naravne in mirne jezikovne izjednačbe med inteligentom in plemičem ter slovenskim ljudstvom na korist jedra invečine:z vnemo sta čitala slovensko knjigo plemič in meščan; njihova deca jo je dobivala v
roke v šoli; na gradovih se je vdel© ževalo plemstvo slovenske službe božje svoje družine; brez pomislekov se je družil plemič in meščan s slovenskim ljudstvom v slovenski cerkvi. Na jugu notranjeavstrijske protestantske cerkve s političnimi mejami in središčem v nemškem Gradcu in poleg malobrojne nemške cerkve so se že kazali obrisi slovenske narodne cerkvene enote: s posebnim središčem. Kranjska je dajala pisatelje; v središču Kranjske so se zbrali teologi in slovenski pisatelji treh glavnih slovenskih pokrajin na posvetovanje o izdaji slovenske biblije; Trubarjeva slovenska, cerkvena naredba je ostala brez protesta graških krogov vodilo in vez vseh slovenskih protestantov.	(Koneo prih.)
dobrotljivosti in prijaznosti preprosila da je odšla.
Ti dogodljaji, posebno pa dobrodušno postopanje mestne policije proti razgrajačem, je napotilo Slovence, da so c. kr. namestnika brzojavno prosili naj naloži žandarmeriji da prevzame redarsko službo v nedeljo, ker je bila varnost in živijenje Slovencev v nevarnosti.
Žalibog se namestništvo ni oziralo nato utemeljeno prošnjo in mi ne moremo zatajevati svojega začudenja nad tem. Če bi bila prišla žandarmerijska pomoč, bi ne bila tekla kri ter bi tudi ne bila v nedeljo v Ptuju banda raz-grajaških in pretepaških Nemcev ovla-dala promet v mestu.
V	nedeljo so se zbirale pri vseh prihajajočih osebnih vlakih na kolodvoru mase in sicer v čedalje večjem številu; kajti v nedeljo zjutraj so brzojavno od zunaj, iz Celja in Maribora naprosili pomoči, nakar se je n. pr. iz Celja precejšnje število znanih kričačev in pretepačev z bližnjim vlakom pripeljalo v Ptuj.
Tem hujši so bili torej izgredi v nedeljo. Kajti, dočim so tvorili množico na predvečer le ptujski fantalini, trgovski uslužbenci in visokošolci so pomnožile drugega dne pretepanja in pobijanja vajene moči od zunaj njih vrste.
V	nedeljo došle slovenske udeležence zborovanja in ljudske veselice so že na kolodvoru sprejeli z vriščem in pso-vanjem, jih zmerjali tudi na potu v mesto, opljuvali in napadli, s črnilom polili, s kamenjem ometali, pri čemur se je mestna policija s pomočjo iz Celja, Maribora in Celovca došlih policistov postopala z nečnveno brezbrižnostjo ter se ji ni zdelo vredno tudi le jednega razgrajača prijeti.
Ti hudi izgredi so napotili v „Nar. domu" zbrane Slovence, da so poslali odposlanstvo k županu ptujskega mesta in zahtevali žandarmerijsko pomoč, da se vzdrži mir in red, ker so se prepričali, da je mestna policija proti nemškim kričačem in pretapačem postopala tako popustljivo in se ni prav aič potrudila, da bi očistila ulice okolo „Nar. doma" tulečih, palice vihtečih in črnilo metajočih razgrajačev, ter da bi one, ki so zakrivili najhujše izgrede, pozaprla.
To neverjetno obzirno obnašanje policije proti razgrajajoči množici je seveda med izgredniki utrdilo prepričanje, da smejo svoje izgrede nadaljevati ne da bi se jim bilo bati kazni.
To je bila vspodbuda k novim napadom.
Župan ptujskega mesta je odklonil žandarmerijsko pomoč, češ da je dosedaj prišlo še le do majhnih konfliktov, katere so pa baje zakrivili tudi Slovenci, ker da so psovali Nemce, trditev, ki nima v dejanskih dogodkih nikake podlage in temelji edino le na ad hoc izvršenih poizvedbah — da mestna policija zadostuje in da bi žandarmerijska pomoč le razdražila duhove.
Čeprav mu je odposlanstvo doprineslo protidokaze, je ostal gospod župan ptujskega mesta na svojem od-klanjajočem stališču ter je samo obljubil, da bode odhajajoče Slovence spremil z močnim oddelkom policije pod svojim osebnim vodstvom do kolodvora ter da pojde od tam na zborovanje Nemcev v društveno hišo, kjer da bode delal na to, da se bo odhajajoče puščalo nemoteno na postajo.
Vedenje župana avtonomnega mesta Ptnja označuje najbolj prihod in nastop pri zborovanju v nemški društveni hiši dne 13. septembra 1908. Tam je naz-načil — na veliko veselje zborovalcev — z roko, da so bili Slovenci na kolodvoru tepeni. Glej poročilo v štev. 218 ,Arbeiterwille z dne 15. septembra 1908.*
* Domovina žtev. 118 od 2 okt. t 1.
Tudi posredovanje pri g. okrajnem glavarju je bilo brezuspešno. Ta gospod činovnik se je skliceval na to, da je mesto Ptuj glede radarske službe auto-nomno, Sicer pa da ima župan žandar-merijo na razpolago.
Kako upravičena je bila zahteva odposlanstva za žendarmerijsko pomoč že od začetka sem. so spričali dogodki.
Nemški napadalci so se povsod smeli prosto gibati in zbirati. Oboroževanje s palicami, kamenjem, z gnilimi jajci, bombami iz črnila je bilo prosto ter je stalo — tak je bil splošni utis med Slovenci — pod posebnim varstvom županovim. Voditelji razgrajajočih mas so uživali — kakor so pokazali dogodki — popolno svobodo.
Neprestano psovanje Slovencev s »slovenskimi psi," »podleži," »svinjami" itd., ometavanje dam s kamenjem, oplju-vavanje mirno gredočih Slovencev, zbijanje pokrival z glave, odjemanje kovčegov, klici: »Oklofutajte jih," policiji niso dali nikakega povoda, da posreduje, da napadalce aretira. Nasprotno so pa aretirali Slovence, če so se le prikazali iz »Narodnega doma," in jih peljali na mestni urad, kjer so jih morali takoj izpustiti, ker niso imeli povoda je aretirati.
Tako so aretirali dijaka Reicha. ker je opozoril policaja na neko osebo, ki je metala jajca, in ne metalca temveč dijaka so zvezali in ga peljali na mestni urad; metalcu jajc se pa ni zgodilo ničesar!
Pri belem dnevu so napadli na kolodvoru razgrajači župnika Treiberja, ga pretepali, raztrgali so mu obleko, pa nobenega policaja ni bilo pri rokah, da bi ga branil.
Ravno tako so razgrajači nemoteno in neovirano napadli romarje, jih pretepali in jim odvzeli križ.
Nato je policija ustavila tudi posestnika Ivana Brenčiča, ko je s svojim očetom v nedeljo ob 4 popoldan šel mimo kolodvora — cesta ni bila za promet zaprta — za hrbtom policije zbrani razgrajači so ga suvali, tepli, spravili ob svoto 260 K, policija je Brenčiča prijela ter ga uklenjenega peljala po mestu, kjer ga je morala izpustiti. Tako je skrbel 13. septembra 1908 v Ptuju župan z mestno policijo za varnost tujih oseb in imetka.
Z ozirom na te dogodke stavijo podpisani sledeči predlog:
Visoka zbornica naj sklene:
»Vlada se pozivlje, naj deluje na to, da se preiskava o dogodkih v Ptuju kar najhitreje in najtemeljiteje izvrši in o preiskavi visoki zbornici poroča."
V formalnem oziru predlagajo, da se ta predlog z vsem v § 42 poslovnika določenim okrajšanjem takoj vzame v pretres.
Dunaj, 25. novembra 1908.
Shod v »Mestnem domu" za slov. vseučilišče v Ljubljani.
Shod je bil jako dobro obiskan, okoli 1500 ljudij, govorili so dr. Orožen, dr. Žerjav in Adolf Ribnikar o notranjem in zunanjem političnem položaju. Čeravno ta shod ni bil manifestacija za slovensko vseučilišče, vendar se je glede na to, da je postalo to vprašanje še posebno zaradi dogodkov v Gradcu in na Dunaju posebno pereče, izrekla tudi na tem političnem zborovanju odločna fzahteva po lastnem vseučilišču in je bila sprejeta sledeča resolucija: Na shodu v Ljubljani dne 6. decembra zbrani Slovenci ponavljajo že neštetokrat izraženo zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Poživljajo vlado, da takoj otvori v Ljubljani pravno fakulteto. Protestirajo, da bi se sploh katero drugo vseučiliško vprašanje prej rešilo kot slovensko. Najodločneje se zavarujejo proti temu, da bi se izbral Trst za
sedež laškega vseučilišča." Resolucija je bila sprejeta soglasno. Shod se je vršil mirno in onih 180 žandarjem, ki jih je dež. predsednik poklical v svojem strahu pred neznanim sovražnikom v Ljubljano, se je dolgočasilo za časa zborovanja pred »Mestnim domom" in bližnjih ulicah ter ;e še dolgo patruliralo po praznih ljubljanskih ulicah. Take vladne odredbe so skrajno nerodne in so za vlado: ter drž. samo kompromitujoče. Kaj naj si ljudje mislijo, ako se vrše v Avstriji zborovanja, na katerih se pretresajo aktu-valna vprašanja naše vnanje in notranje politike v senci bajonetov? Nikjer v Evropi, niti v policijski Prusiji se ne primeri kaj podobnega. Bajoneti gospoda, niso argumenti, z žandarji in policisti ne bodete nikdar prepričali ne domačega prebivalstva še manj pa tujino o pravosti svoje politike. Več zdrave pameti in razsodnosti in manj policijstva gospodje c. kr. politiki, bi zahtevala prava državniška modrost. Ste je li še zmožni?
Manifestacijski shod za slov. vseučilišče v ,Narodnem domu4 v Trstu
se je obnesel sijajno, udeležile so se tega shoda vse stranke: pristaši polit, društva »Edinost", narodna delavska organizacija, socijalni demokrati in krščanski socijalci. Tudi socijalni demokrati so izjavili po svojem govorniku sodrugn Regentu, da so za slovensko vseučilišče v Ljubljani, da pa obsojajo politično društvo »Edinost" ki se protivi ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Pri tej izjavi je prišlo do burnih prizorov.
Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno se glasi:
»Javni shod celokupnega tržaškega slovenstva, sklican po slovenskem tržaškem akademičnem dijaštvu, v »Nar. domu" v Trstu dne 6. grudna 1902. 1.
1.	slovesno zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter poživlja vlado, da stori brez odloga vse potrebne korake k oživotvorenju te naše kulturne zahteve in se popolnoma strinja s stališčem »Narodne zveze" na Dunaju;
2.	najodločneje protestiramo proti divjaškim nastopom nemškega dijaštva in proti gazenju najnaravnejših pravic s strani akademične oblasti napram slovenskomn dijaštvu v Gradcu in na Dunaju;
3.	pošilja iskrene pozdrave slovenskemu dijaštvu, bodreč jih k daljnemu složnemu nastopu in delu."
Po shodu se je nabralo za ubožne slovenske akademike 223 K.
Nato je okoli 1000 ljudij broječa množica demonstrirala po mestu. Kakor listi poročajo, je prišlo do majhnega spopada z Italijani ter je bil nek Italjan ranjen, kar bi bilo treba o priliki, ko se demonstrira za najvišje kulturne institucije slovenskega naroda, vsekako zaprečiti. Priznavamo, da je težko brzdati razburjene duhove, no v listih bi se o tem morda lahko drugače pisalo, kakor se je storilo v „S1. N." in »Slovencu".
Štajerske novice.
— Predavanje »Slov. trgovskega društva v Celju". V soboto, dne 12. t. m. bo predaval g. dr. Rudolf Marn iz Ljubljane o sledečih velevažnih predmetih: 1. O službenih pogodbah v trgovini. 2. Kaj se zahteva od oseb, ki hočejo postati samostojni trgovci in o dokazu usposobljenosti. 3. O občni pridobnini in volitvah v pridobninske komisije. Naj se vsakdor že v svojem lastnem interesu udeleži tega tako važnega predavanja.
—	Poročilo in resoloeijo shoda političnega društva »Naprej" v celjskem »Narodnem domu" za slovensko vseučilišče v Ljubljani dne 7. t. m. prinesemo radi včerajšnjega praznika v prihodnji številki.
—	Politikujoči šolski ravnatelj. Ravnatelj na dekliški meščanski šoli v Celju g. Praschak je pozval k sebi vse slovenske učenke, katerim so bili sta-riši prepovedali udeležiti se jubilejne slavnosti dne 2. decembra v »Nemški hiši" ter so zahtevali, naj pridejo po slovesni maši takoj domov. Gospod Praschak jim je dokazoval, da je »logično", da če obiskujejo nemško šolo, da morajo tudi biti Nemke. O ti zavozlana nemškutarska logika! Neki učenki je že pri sprejemu rekel, da ve sicer, da ne spada v to šolo, ker je Slovenka, da jo pa vendar sprejme, ker sta bila z njenim očetom kolega. Kako milostno! Mi pa opozarjamo gospoda ravnatelja na to dejstvo, da šola ni nemškonacijonalna šola. temveč meščanska šola za hCerke vseh meščanov brez ozira na narodnost. Žalostno je dovolj, da Slovenci v Celju in okolici še nimajo svoje slovenske meščanske šole ter ostro grajamo ta kulturni škandal, katerega imajo na vesti naša šolska oblastva in nemškonacionalni mestni oblastneži. Da se pa ta edina meščanska šola z nemškim učnim jezikom pretvarja v nemškonacijonalni zavod in da to dela baš nje ravnatelj Praschak, to presega vse meje. Mi odločno protestiramo proti politiziranju v šoli in zahtevamo, da šolska oblastva
" zavrnejo tega politikujočega ravnatelja v one meje, ki so odmerjene njegovemu delovanju kot voditelju dekliške meščanske šole v Celju, katera se vzdržuje tudi 7, našim denarjem, saj vendar plačujejo Slovenci v Celju malone polovico ali pa vsaj tretji del vseh davkov in ne bodo trpeli, da bi se na tak način postopalo z njimi.
—	Iz Celja. Septemberski izgredi pred sodiščem. V soboto, dne 5. decembra sta sedela na zatožni klopi okrožnega sodišča Oton pl. Sonnenburg in Alojz Jagodič, tožena hudodelstva javne nasilnosti, ker je 20. septembra 1.1. Sonnenburg metal kamenje proti »Narodnemu domu" Jagodič pa nosil izgrednikom kamenje, da so ga lučali proti »Narodnemu domu*1, oziroma tndi sam metal kamenje proti »Nar. domu". Priča Wogg izpoveduje, da je videl Sonnenburga, kako je vrgel kamen proti „Nar. domu" potem, ko je vojaški kordon izpraznil Jožefov trg. Priča Payerl trdi, da je bil takrat s Sonnenburgom v samostanskih ulicah, in da Sonnenburg ni prišel iz te ulice. Zaslišalo se je še več prič, ki so izpovedale, da najbrž takrat nikogar ni bilo na Jozefovem trgu, oziroma, da so videli Sonnenburga v Rotovških ulicah. Jagodič je priznal, da je nosil kamenje nekemu gospodu iz Maribora taji pa, da bi bil sam lučal. Sodišče je oba obtoženca oprostilo. Privoščimo obema, da sta bila oproščena, čeravno je slovensko ljndstvo prepričano, da Sonnenburg ni popolnoma nedolžen na teh izgredih, zavračamo očitanje celjskih Nemcev, da smo razgrajače naznanili sodniji le iz narodne mržnje, proti čemur priča, da smo naznanili sodišča tudi slovenskega sokrivca in obsojamo početje celjskih izgrednikov, ki so celo majhno slovensko deco hnjskali in izrabljali proti nam. Malo čudna se nam je tndi zdela nervozna skrb senata za svoje narodne bratce: ko je namreč zastopnik zasebne udeleženke dr. Gvidon Sernec pozval redarja Gratschnerja, naj pod službeno prisego izpove, koga je videl razgrajati pred »Nar. domom", saj je vendar bil po svoji izpovedbi tam, so ga takoj vsi nervozno prekinili, češ to ne spada k obravnavi. Nadalje ne moremo razumeti, čemu da plačujemo
t Celju sploh policijo. Pri izgredih — kakor priznava sama — ne vidi ničesar, ko je pa mir, takrat je pa ne potrebujemo.
—	Iz Sv. Petra v Sav. dolini.
Šolska veselica dne 2. decembra t. 1. je jako dobro uspela. Ljudstva se je kar trlo na veseličnero prostoru v II. razredu. Male deklamavalke in de-klamovalci. pevci in pevke so menjevali svoje mične uloge na okrašenem odru. Buren aplavz so dosegli »Mladi vojaki", ozaljšani s cesarskimi bojami, oboroženi z lesenimi puškami in sabljami. Da pri tem ni manjkalo bobna, je umevno. Vsi otroci so bili potem obdarovani in vsakdo je dobil za spomin malo knjižico. V prvi vrsti gre za to hvala tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu, učiteljstvu in gospej nadučiteljevi, ki je imela toliko dela in truda s pripravljanjem peciva. Srčna hvala! V veseli družbi pri »Marku" je prav pridno krožil v ročicah male Marice Terglavove nabiralnik šoštanjskega »Sokola1. Nabrala se je precejšna vsota. V posnemanje.
—- Iz Braslovč smo dobili dopis, v katerem se dopisnik popolnoma opravičeno pritožuje proti temu, da je v tem čisto slovenskem trgu še mnogo preveč dvojezičnih napisov. Čemu so neki dvojezični napisi v Braslovčah, kjer itak ni Nemcev, oni nemškutarji pa, ki se žive in rede od slovenskih grošev, itak ne dajo nobenemu slovenskemu obrtniku in trgovcu ni vinarja zaslužka, mariveč kupujejo vse svoje potrebščine pri celjskih Nemcih. Ravnajte se po njih vzgledu; kupujte tudi Vi samo pri slovenskih tvrdkah in pokrite svoje narodno prepričanje jasno in odločno s samoslovenskim napisom na svojih trgovinah in delavnicah. Samo tako pridemo enkrat do jasnosti tudi v narodnem oziru. Nadejamo se, da bodo dotičniki naš dobromišljen svet uvaževali in storili, kar si želi slovensko prebivalstvo trga in okolice.
—	Gornji grad. Letos smo imeli pri nas občinske volitve. Zadnje čase je bil tretji razred v rokah klerikalcev. Letos pa so zmagali — vkljub strastni agitaciji duhovščine — kandidati »Narodne stranke". Zmaga naprednjakov pa je grozno poparila klerikalce, zlasti še kaplana Berka, znanega hujskača, ki bi naj raje pred svojim pragom pometal, kot pa da dela sovraštvo med tržani. Vložil je ugovor proti volitvi. Toda Berk bi rad obračal — kdo drug je pa obrnil. Ravnokar je došla rešitev tega rekurza. Pritožitelj Berk jena vsej črti propadel. Niti v eni točki mu ni mogla ugoditi višja oblast. Naše sožalje na blamaži, gospodine Berk! Končno moramo omeniti, da se bodemo s kaplanom g. Berkom morali še baviti v marsikateri zadevi, ako ga v kratkem ne odnese veter. Za Rajhen-bnrgom, Slovenjim Gradcem pride — Gornji grad. Gradiva dovolj — torej na svidenje!
—	Povodom cesarjevega jubileja so bili na Štajerskem še odlikovani: Z vitežkim križcem Franc Jo-žefovega reda: Franc Barta, načelnik »Zveze gospodarskih zadrug" v Gradcu, Gustav Bezdek, nadinžener v Ljnbnu, Edvard Januschke, veterinami referent v Gradcu in Franc Matiašič, vinarski inšpektor I. razreda v Gradcu. G. prof. Franc Hauptmann v Gradcu je dobil naslov šolskega svetnika, g. Jan. Knopp, davčni višji oskrbnik naslov cesarskega svetnika. Zlati zaslužni križec je dobil g. Jožef Supanek, okrajni šolski nadzornik v Celju.
—	Nemški narodni svet za Spod. Štajersko se je zahvalil pri odstopivših ministrih Marchetu in Pradeju za po-«ebno skrb, katero sta spodnještajerskim Nemcem vedno izkazovala. Oba bivša
ministra sta se zahvalila za to, iu obljubila nemškemu narodnemu svetu, da bosta še tudi zanaprej branila interese spodnještajerskih Nemcev. Ta obljuba je pač odveč, saj gre za naše nem-škutarje vsako ministerstvo v ogenj ter jim izpolni vsako, še tako krivično zahtevo — posebno pa če treba kaj ukreniti proti ogromni večini slovenskega prebivalstva.
—	Pri deželnem uradu splošnega pokojninskega zavoda za na-stavljence v Gradcu je bilo treba nastaviti več uradnikov iu uslužbencev. Dasi imajo Slovenci pravico do teh mest in dasi se jih bode neobhodno potrebovalo v tem tudi za Slovence namenjenem uradu, vendar so Slovence popolnoma prezrli, oziroma jim onemo-čili prositi za ta mesta. Rok za vlaganje prošenj je potekel dne 5. decembra opoldan, a v slovenskih časnikih so naznanili razpis teh mest le dne 4. decembra, dobro vedoč, da jih dobe ljudje komaj 5. decembra v roke, ko ne bo mogel nikdo več vložiti prošnje. Poti takemu, skrajno krivičnemu, pristranskemu in žaljivemu postopanju kar najodločnejše protestiramo ter poživljamo naše poslance, da o tem spre-govore prav resno bes« do z vlado, ki se na tak nečuven način norčuje iz naših pravic in smeši princip ravno-pravnosti in jednake pravice vseh državljanov na javne službe.
—	Nesreča na železnici. V Miirz-zuschlagu je 4. t. m. povozil brzovlak pekovskega pomočnika Alojza Horvata, pristojnega v Czendlak na Ogrskem. Imenovani je šel po železniškem tiru, ker je bila cesta ob tiru preblatna.
—	Povodom cesarjeve 60 letnice je občina Zdravilišče, Rogaška Slatina napravila ustanovo, katere obresti se naj vsakoletno razdele med nemške otroke, ki študirajo.
—	Nemški dijaki pred cesarjevim spomenikom v Gradcu. Dne 30. nov. so se podali nemškonacijonalni dijaki pred ces. Jožefov spomenik v Gradcu. Tam je rekel jeden izmed njih: »Ravno v očigled te jubilejne slavnosti prihajamo pred tebe, da ti povemo iesnico." Nato so zapeli: »Die Wacht am Rhein." To je vsaj odkritosrčno! In ti ljudje gospodujejo danes na avstrijskih vseučiliščih.
—	Nemško-radikalna politika. V
Teplicah na Češkem so sklicali nemški soc. demokratje za 30. septembra 1.1. v hotel Neptun shod. Nemški radikalci bi bili rad ta shod zaprečili. Natisnili so v svoji tiskarni v češkem jeziku in v zelo hujskajočem tonu nek letak, s katerim pozivajo češko prebivalstvo, (ki je v mestu v manjšini) v istem lokalu in ob isti uri na shod, ki naj bode protinemška demonstracija. Te češke letake so nemški radikalci raztrosili po mestu v petek. Koj na to so pa v soboto razdelili ti radikalni nemški poštenjaki dva nemška letaka, v katerih pozivajo nemško meščanstvo tepliško, naj ogorčeno protestira proti tej češki predrznosti. Čehi so koj spoznali lopovstvo nemških radikalcev in so ignorirali njih češko pisani poziv; nikdo ni šel demonstrirat proti nemškim soc. demokratom. Celo nemško-radikalni shod je doživel velik fiasko; udeležili so se ga samo navadni razgrajači in fantaliui. Ta dogodek nam priča, kakih sredstev se poslužuje ta snažna gospoda v svojem »političnem" boju. Tako je bilo tudi tisto ..slovensko" grozilno pismo, katerega fac simile je bila prinesla naša dična Vahtarica, o katerem pa sedaj tako skrbno molči, taki so bili tisti klici: Živijo Srbija! po Jože-fovem trgu v Celju, o katerih je ista Vahtarica poročala in tak je ves lojalni humbug, ki ga delajo sedaj Malik, Wolf in dični somišljeniki. Pač res. ne
hote se človek spomni besed onega *Hohenzollerza, ki ga brez dvoma tndi ta gospoda obožava, Friderika Velikega: Schaue er — und mit so einem Gesindel muss ich mich herum schlagen! —
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Dijaška kuhinja v Celju si
je na zadnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik prof. Kožuh, podpredsednik dr. Jos. Sernec, blagajnik Fran Lončar, tajnik dr. Dolai. odbornik dr. Brenčic. Odboru se je naložilo, naj z vsemi močmi deluje na ustanovitev dijaškega doma. Dijaška kuhinja daja vsak dan povprečno 40 dijakom obed. Zato se naj javnost pri vsaki priliki spominja revnih dijakov.
Drage slovenske dežele.
—	Občni zbor dijaškega podpornega drnštva „Radogoj" se je vršil dne 28. novembra v Ljubljani. Zanimanje za to društvo je na sploh mnogo premajhno, podpornikov in prijateljev slovenskega dijaštva premalo ter bi bilo želeti, da se v tem preokrene na bolje. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da so bili novomeški rodoljubi najbolj vneti in najbolj požrtvovalni; pridobili so 6 novih ustanovnikov in zbrali članarino od 16 rednih članov. Za šolsko leto 1908/9 je odbor dobil 59 prošenj, ugoditi je pa mogel samo 28, dočim je moral zaradi pomanjkanja sredstev, odkloniti več nego polovico prošenj. Blagajnik poroča, da je imelo društvo skupaj 6375 82 K dohodkov in 5646"20 K stroškov. Članarino je pla-čalv 35 članov, novih ustanovnikov je pristopilo 9; podpore je vračalo 11 bivših podpirancev, od katerih je svoj dolg pet poplačalo. Med dobrotniki in podporniki društva treba imenovati na prvem mestu mesto Ljubljano (700 K), župana Hribarja (500 K), ljubljanske abiturijente od leta 1907 (200 kron), Kmetsko posojilnico ljubljanske okolice (100 K), Logaško posojilnico (100 K) in še par drugih denarnih zavodov in zasebnikov. Ogromna večina slovenskih denarnih zavodov, posojilnic, bank, hranilnic i. t. d. ni društvu darovala ni vinarja! V šolskem letu 1907/8 se je podpiralo 24 dijakov. Društvena glavnica znaša 42.642 K 07 h. Bivši pod-piranci, ki so že zdavnej samostojni odvetniki, zdravniki ali uradniki se le redkokdaj spomnijo svoje dolžnosti in le izjemoma vračajo svoj dolg brez odvetniškega opomina, kar je vsekako graje vredno. Izvoljen je bil nov odbor; za Štajersko je izvoljen g. dr. Vekoslav Kukovec v Celju, za Koroško g. Vek. Legat v Celovcn. Poverjeniki »Rado-goja" so v Pragi profesor Hrisk^, v Gradcu dr. Benjamin Ipavic, na Dunaju dr. Fran Vidic; ti gospodje posredujejo med podpiranci in odborniki. Slovenski javnosti pa priporočamo, naj se tega potrebnega društva večkrat spominja in naj mu naklanja obilnejše podpore, katere je našemu visokošolskemu dijaštvu tako zelo potreba.
—	Ubožnim obrtnikom v Ljubljani je bilo podeljenih 20 jubilejnih ustanov po 100 kron.
—	Mirozov vojaške godbe v Ljubljani. Nemci so upali, da bodo našli med ljubljanskim prebivalstvom dne 1. decembra toliko nerazsodnežev, ki bi s kakim vsklikom ali kako nepremišljenostjo dali oblastvom povoda, upotrebiti orožništvo in vojaštvo, da bi napravilo red. Občinstvo se je vedlo tako, kakor je bilo edino prav; ignoriralo je godbo 27. pešpolka popolnoma. Nemški kazino je dala oblast zastražiti z močno orožniško četo z nasajenimi bajoneti, pred kazinsko kavarno so pa bili celo dragonci. Vse je bilo pripravljeno — le »demonstrantov" ni bilo. To žalitev bi bila državna oblastva
morala ljubljanskemu občinstvu }>ri-hraniti. Če bi gospoda imela le količkaj smisla za psihologijo mas in le malo ozira na čuvstva slovenskega prebivalstva, bi bila morala sprevideli, da so take odredbe ob takih prilikah žaljive in da s tem samo netijo mržnjo med obema narodnostima, mesto da bi nasprotstva ublaževala. To je pa vsekako obžalovanja vredno!
Dopisi.
— Od Drave. Obmejni Slovenci in pripojen je Bosne in Hercegovine. Koliko je pri nas malo-dušnih ljudij, med katerimi se nahajajo tudi taki, ki dobro poznajo razvoj človeštva, ki si mislijo, da nas bo kmalu konec, posebno pa zdaj, ko so se vse nemške stranke združile. Neštetokrat sem imel nehvaležen posel, bojevati se proti tej malodušnosti, kar mi pride na pomoč neokretnost avstr. diplomacije v zadnjih časih.
Res so vse nemške stranke zlezle pod en klobuk, kjer se poljublja najhujši framazon z nadvse pobožnim rimskim klerikalcem; a kako korist bomo imeli mi od tega? Kako naj to pomaga Jugoslovanom?
Med nemškimi nadutneži so ljudje, ki ne poznajo ljudskega prava, in takih ljudij je pri naši vladi polovico preveč. Le majhen, neznaten in zraven še zarjavel žebljiček so potegnili gospodje iz berolinske pogodbe, in vendar je to zadostovalo, da se je začelo gibati na vseh koncih in krajih Evrope. Ti modri diplomatje se zgražajo, ker niso slutili posledic svojega čina. Možje so si mislili, da žive v preteklih — starih časih, ko se je delalo z narodi, kar se je hotelo. Šolo, dobro šolo ima naša vladna gospoda pri bosanskem vprašanju. To vprašanje mora poučiti imenovano gospodo, da se ni šaliti s pravicami narodov, in naj bi bile te pravice še tako neznatne, malenkostne kakor naše tu ob meji.
Radi Bosne morda ne bo vojne; vprašam pa, je li vojna vse, ki prinaša Škodo narodom iu državam? Le oglejmo si avstr. vrednostne papirje, kako so ti padli! Pa da bi bilo to dovolj! Kaj pa z bojkotom našega blaga na Turškem? Avstrijski poslanik v Carigradu je sicer izposloval izkrcanje našega blaga, a to še ne more Turka prisiliti, da bi blago tudi kupoval. Potemtakem si lahko predstavljamo položaj naših tvrdk in položaj njih delavcev in uslužbencev, katerim grozi v najhujši zimi beda in pomanjkanje, ker ne bodo imeli več dela. Posebno žalostno je za naše delavce. Veliko jih je in veliko jih bo še odpuščenih — in to baš sedaj po zimi.
Še lepše pa pride! Vojni minister nima nikdar dovolj milijonov, vedno viša in viša izdatke; kaj bo pa še le zdaj zahteval, ko je Avstrija za prazen nič v nevarnosti?! Za prazen nič in še več kot nič: saj smo Bosno in Hercegovino že tak imeli, ali bi se ne bilo dalo formalno pripojenje ob drugi priliki in na drug način izvesti? Seveda: tugovanja in razgrajanja nezadovoljnih in ječanje lačnih ne pride v poštev.
Kako naj se reši sedaj bosansko vprašanje? Pri nas je večina tega mnenja, da se moramo priklopljenja veseliti, ker s tem naraste število Slovanov za dva miljona. To je vse lepo in prav, toda glavno vprašanje je, če-gava bo Bosna? Če se priklopi Ogrski, bodo napravili iz nje par ogrskih komi-tatov, v katerih bode gospodovala par madžarskih pritepencev in magnatov, dočim bode slovansko prebivalstvo prav tako brezpravno, kakor so brezpravni Slovaki, Srbi, Rusini in Rumuni na
Ogrskem. Hrvatsko so politično zadušili ; dali so ji Raucha za bana, ki sam pravi, da ni in ne mara biti dragega nego exponent Košut Wekerlove vlade in da ne bo miroval predno napravi iz kraljevine Hrvatske ogrski pašalik. Bode-li Avstrija dovolj močna, da napravi red doma in na Ogrskem in da vrne Hrvatski neodvisnost? Dokler se to ne zgodi, je poštena rešitev bosanskega vprašanja nemogoča. Kje so tisti avstrijski državniki, ki bi odločno zahtevali v interesu države, da se vatvari jugoslovanska skupina, ki bi zavzela mogočno stališče v habsburški državi ter bi bila mogočna opora dinastiji proti Madžarom. Državnikom, ki niti nam Slovencem nočejo priznati eksistenčne pravice, ki nam niso in nam nočejo biti pravični, ne moremo zaupati, da bi rešili jugoslovansko vprašanje tako, kakor to zahteva korist skupne države in vladarske hiše. Na Dunaju in v parlamentu so kršč. socialci mero-dajni. Od teh pa nam ni pričakovati pravičnosti. Ti delajo sedaj, da bi pridobili vse Nemce pod svojo komando, najbolj zagrizeno nemško politiko, ko si vtrdijo svoj položaj, bodo gledali, da izvedejo svoje klerikalne načrte; za nas in naše potrebe posebno pa za pravoslavne in mohamedanske Srbe Bosne in Hercegovine pa nimajo ne srca ne smisla. Kako naj bi ti torej ti rešili to vprašanje nam na korist? In bodo-li razcepljeni jugoslovanski poslanci znali, hoteli in mogli ubraniti v tem bojn za nadvlado v državi naše pravice ? To so vprašanja, ki dajejo tudi nam na deželi misliti in zato se ne moremo kar na komando veseliti tega, kar nam je višja državniška modrost zakuhala. Vemo sicer, da bi Avstrija prav lahko postala prva med balkanskimi državami; pa
Marljive, praktične
sodarje
sprejmemo v stalno službo-z dobrim zaslužkom in božičnim dopustom ter takoj lahko vstopijo'; plača je v akordu za kos. Prav tako sprejmemo tudi dobro izvežbane ključavničarje, ki so že v večjih tovarnah delali, kakor tudi pomočnike za montiranje
Tvornica cementa
Bakar pri Reld, Jlrvatsko.
886 S-l'
naši državniki tega niti ne marajo, sicer bi s Srbi, ki so največji balkanski narod, ne postopali tako. S palico si ne more nikdo pridobiti ljubezni in zaupanja narodov, edina pot, ki vodi do tega. je poštenost in pravičnost. Če pa kdo ni doma pravičen, kedo mu bode zaupal, da bode pravičen na tnjem?
Loterijske številne.
Trst, 5. decembra 1908: Line. „
41, 83, 49; 19. 31. 6, 75. 83, 72, 79.
Naprodaj
je gostilna
s posestvom na slov. Koroškem, pri farni cerkvi ob železniški postaji, samo dve postaji od Celovca ter jezera. Hiša je enonadstropna, novo zidana ter se pri njej nahaja naravna skalna klet, pripravna za večjega vinskega trgovca ali vinogradnika. — Kupci naj se blagovolijo obrniti na uprav ništvo »Domovine" v Celju. 685 3-1
Zaradi velikega nakupa blaga v konkurzu se nahajajoče tovarne zamoremo razpošiljati dokler je kaj zaloge samo boljše vrste žepnib ur, bndilk in stenskih ar po spodaj navedenih, čudovito nizkih cenah. Najmodernejša rem. anker-gloria-srebrna ara za goBpode K 8-—, 3 komadi K 22 —. Rosskopf patent ura za gospode K 3 40, 3 komadi K 9'20. Elegantna elektro - zlata damska ura K 8'—, s tremi pokrovi K 10" —. Srebrne pancer-verižice za gospode po K 2'—, 3 —, 4 — in 5 —. Budilke: znamka „Posthorn" K 3"—, znamka „Adler" K 4'—, z drugim zvoncem K 5'—. Stenske ure v okroglem pločevinastem okrovu. lepo pleskano, premer ca 35 cm K 4'—, 5'—, 6'—. Vsaki uri je priložen garancijski listek za 3 leta. Za neugajajoče, denar nazaj. '— Z ozirom na božične praznike priporočamo, da se takoj naroči v svrho pravočasne odprave. Edino razpošiljanje po povzetju tvrdka z urami E. WEISS, Dunaj XV/I, Kel inggasse 1/9. 671 5
Mlinski
stroji
so zelo po ceni naprodaj in sicer: i par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 25 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja
okrbništvu v Žovneku,
pošta Braslovče v Savinski dolini.
649 14-7
V Hrastniku, občina Trbovlje je od 1. prosinca 1909 naprej popolniti mesto
občinskega redarja
Z letno plačo 840 kron, prosto stanovanje, oziroma S primerno stanarnino in službeno obleko.
Prosilci vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, naj vložijo prošnje do zadajega grudna t. 1. pri občinskemu uradu v Trbovljah.
Županstvo Trbovlje, dne 3. grudna 1908.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
ZVezna HnjigoVcznica tf Celju
Schillerjeva cesta '6.
Za vajenca
v trgovino
z mešanim blagom, sprejmem dečka, kateri ima veselje do trgovine, je pošten in lepega vedenja.
Jak. Dereani y Žužemberku, Kranjsko
kamor se naj ponudbe pošiljajo. 670 6-5


Krojaški učenec
se sprejme pri g. Simonu Bohmei>ju v Voitsbergu.
676 3-3

Išče se priden
h I apec
h konjem, za vstop takoj ali pa k novemu letu.
Paromlin Celje, Peter Majdi«.
SINGEB^
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z uami-gavanjem na ime SIHGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev m prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za živalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
mmmmmmmmm
5tccHcnpferd
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.

RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v
priporoča p. n. občinstva za jesen ln rimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna! ____630 41—34
IE
Za zimsko sezono!
677 n-8 Krasne
obleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
O Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu- in inozemskega blaga za naročila po meri.
Izredno nizke cene!
JOSIP HOCETAR, Celje, Kolodvorska nI. 5.
far
mmM
51
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.

it