Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */* leta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LIST
Številka 101-
Časopis za	trgovino,	industriio
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Uubliana, ponedeliek 6. septembra 1937
Izhaia
Cena
posamezni številki din
VSO
Potreben je zakon o hranilnicah
Čez 7 let bo poteklo natančno 100 let, odkar je bil izdan stari avstrijski zakon o hranilnicah. Kljub temu pa v Jugoslaviji še danes nimamo takšnega zakona, čeprav so ga vse naše hranilnice že davno in ponovno zahtevale in tudi sedaj na kongresu v Zagrebu, in čeprav se potrebnost takšnega zakona splošno priznava.
Toda zakon ni bil izdan, ker v eni točki še ni bil dosežen sporazum med hranilnicami in pa drž. denarnimi zavodi, zlasti Drž. hip. banko in Poštno hranilnico. Sporazuma pa ni v vprašanju pupilar-nega denarja, to je denarja državnih ustanov, nedoletnikov in pa samoupravnih ustanov. Drž. hip. banka namreč zahteva, da se ves ta denar vlaga izključno pri njej ter je tudi že dosegla, da se je ta predpis vnesel v zakon.
Nič ne bi rekli, če bi se izkazalo, da zna Drž. hipotekarna ban ka ta denar v resnici plodonosno nalagati ali če bi imela res potrebo po denarju. Toda izkušnja je dokazala, da ne drži ne eno ne drugo. DHB je postala tako orja ški birokratičen aparat, da nima nobene elastičnosti in da se sploh ne more prilagoditi potrebam gospodarstva. Zaradi sedanje krize denarništva je sicer DHB dosegla, da je dotok tujih vlog pri njej vedno večji, toda ves ta dotok ostaja za gospodarstvo mrtev. Je to škoda, ki je naše gospodarstvo trajno ne more prenesti. Ze iz tega rastočega dotoka tudi nepupi-larnega denarja pa se jasno vidi, da DHB ni potreben monopol na pupilarni denar. Saj ima še drugega denarja preveč.
Zato ni prav nič treba, da bi posegala DHB v delokrog samo upravnih hranilnic, temveč mnogo bolj nujno je, da se DHB reorganizira, da se ne bo potopila v lastnem birokratizmu. DHB naj gleda na to, da postane centrala za vse naše komunalne in samoupravne kredite, ker je tudi to vprašanje še danes neurejeno.
Še manj "pa je razumeti nasprotovanje Poštne hranilnice izdaji zakona o hranilnicah. Naloga Pošt ne hranilnice sploh ni ta, da bi zbirala hranilne vloge, kar dokazuje tudi to, da zelo visokih vlog sploh ne sprejema. Glavna naloga Poštne hranilnice je v njenem klirinškem prometu, da z brezgotovinskim prometom čim bolj olajša denarni promet v državi. Zato je tudi čisto odveč, če ustanavlja Poštna hranilnica nove podružni ce samo zato, da bi zbrala še več hranilnih vlog. To ni njena glavna naloga, poleg tega pa 3ega s tem v področje drugih denarnih zavodov, ki morejo pač mnogo bolje plasirati svoj denar ko Poštna hranilnica.
Odpor DHB in PH proti temu. da bi se smel pupilarni denar nalagati tudi v samoupravne hranil nica, je zato čisto napačen in zgre Šen. Poleg tega pa tudi odveč, ker bi se na vse zadnje mogel najti še ta kompromis, da bi se denar drž fondov nalagal v DHB in ev. še v PH, dočim bi se denar samoupravnih fondov in nedoletnikov nalaga v samoupravne hranilhice. Na vse žadiije je vendar malo predebela da samoupravne svojega lastnega denarja ne bi smele nalagati miti v lastne zavode:
Jugoslaviji je zakon o hranilni
cah nujno potreben, kakor so hranilnice in neštete gospodarske organizacije že ponovno dokazale. Ta zakon pa je potreben v prvi vrsti tudi zato, da se uzakoni pravica regulativnih hranilnic do pu-pilarnega denarja. Izkušnje v vseh državah so dokazale, da so močne hranilnice naj večja opora narod-
nemu gospodarstvu, kajti te hranilnice ne delajo za profit, temveč so v službi javnosti. Iz svojega čistega dobička bogato podpirajo narodne, kulturne in socialne ustanove ter pomenijo s tem tudi znatno razbremenitev državnega in samoupravnih proračunov. Tudi slovenske hranilnice so tako delo-
vale in brez plodonosnega dela naših hranilnic bi Slovenija v svojem razvoju silno zaostala. Zato pa bi bila tudi Slovenija posebno težko udarjena, če se pupilarni denar ne bi zopet nalagal v hranilnice in zato zahtevamo zakon o hranilnicah, da se z njim zopet prizna ta pravica hranilnicam.
Liubliani	!
Ljubljana, ki je eno izmed največjih in najvažnejših železniških križišč v državi, je središče dobič-kanosnih železnic v Sloveniji. Toda železniške proge, ki vežejo z Ljubljano vzhod, zapad in sever, leže kot težka veriga v sredini mesta, širečega se na sever in zapad. Dele mesto v tri dele,' ki jih vežeta med seboj samo dve pomembnejši cesti, Tyrševa in Gosposvetska cesta, obe izraziti mednarodni tujsko-prometni avtomobilski cesti. Zaprti pa sta zaradi železniškega prometa po več ur na dan.
Tako stanje je nevzdržno! Blagoslov železnice utegne postati za urbanistični razvoj Ljubljane usoden.
Glavni ljubljanski kolodvor je tak, kakršen je bil pred 90 leti. Na njem se vrši promet za silo, to pa samo zbog občudovanja vredne požrtvovalnosti železniškega osebja in discipline občinstva. Signalne naprave na ljubljanskem kolodvoru so zastarele, kurilnice, ranžirni in tovorni kolodvori so v sredini mesta.
To stanje je tudi z železniško-prometnih ozirov nevzdržno. Uvidela ga je končno tudi železniška uprava in se odločila, da preuredi jubljanski kolodvor, če tudi le za silo.
Vsako začasno, polovičarsko preureditev pa odklanjamo.
Hočemo tako ureditev, ki ne bo zavrla razvoja Ljubljane, temveč ga bo pospešila; zahtevamo moderno ureditev železniškega vozla!
To je zahteva vse Slovenije, ki hoče, da se slovenska prestolnica v polni meri razvije in vzcvete in ki zahteva, da bodi promet za potujoče občinstvo v največjem slovenskem železniškem križišču varen in brezhiben.
Naši domači inženirji in strokovnjaki so izdelali idealen načrt za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani: proga naj sc poglobi, prav tako kolodvor, kurilnice ter ranžirni in tovorni kolodvor pa naj sc odstranijo iz Ljubljane. Načrt ustreza vsem železniško-pro-metnim zahtevam in zahtevam razvoja Ljubljane.
Zato temu načrtu tudi nihče ne ugovarja, razen železniške uprave, ki se izgovarja, da ni denarja.
Toda dolžnost države je, da najde za izvedbo poglobitvenega načrta sredstva, če ne drugod, pa iz prebitka železniškega prometa v Sloveniji. S tem se nam bo država po dolgih letih prvič vsaj delno oddložila.
Pri takem položaju je smatral občinski svet mesta Ljubljane za
svojo dolžnost, da stopi v življenjskem interesu Ljubljane in v interesu vse Slovenije na čelo akcije, ki naj izvojuje sredstva in poskrbi, da se izvede poglobitveni načrt. Sestavil je akcijski odbor za rešitev železniškega vprašanja v Ljubljani ter prosil za sodelovanje vse slovenske strokovne, gospodarske in tehnične korporacije, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Vse so se odzvale.
Tako predstavlja podpisani akcijski odbor popolnoma nestran-
karsko korporacijo, ki s tem poziva Ljubljano in vso Slovenijo, naj se združi brez ozira na razlike v političnem gledanju v tej-le zahtevi:
Železniško progo in kolodvor v Ljubljani je nujno treba poglobiti, sredstva za to se morajo najti!
Uspeh v tej borbi nam pokaže pot za rešitev še drugih, prav tako važnih slovenskih gospodarskih zahtev.
Ljubljana, dne 4. septembra 1937.
Za mestno občino ljubljansko
predsednik: dr. Juro Adlešič.
Za akcijski odbor:
Univ. prof. ing. Alojzij Hrovat.
V akcijskem odboru:
Tehnična fakulteta univerze kralja Aleksandra v Ljubljani — Zbor' nica za TOI — Zveza industrijcev — Zveza trgovskih združenj — Inženirska zbornica — Zdravniška zbornica — Združenje inženirjev ih arhitektov, sekcija Ljubljana — Klub arhitektov — Združenje gra diteljev — Združenje trgovcev — Društvo za ceste — Zveza za tuj ski promet — Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije — Delavska zbornica — Touring klub — Slovensko planinsko društvo — »Put-nik« — Aeroklub — Ljubljanski velesejem — Udruženje avtobus nih podjetij — Združenje diplomiranih tehnikov — Motoklub Društvo hišnih posestnikov Društvo posestnikov novih hiš — Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev oblastni odbor Ljubljana — Dru štvo železniških činovnikov.
Pred vsedržavno
konferenco
Dnevni red konference. ki bo sredi septembra v Beogradu
Trgovinska zbornica v Beogradu je poslala vsem trgovinskim in industrijskim zbornicam v državi naslednji poziv:
V zvezi s svojimi prejšnjimi dopisi je čast zbornici sklicati za
16.	september ob 9. dopoldne v Beogradu konferenco vseh trgovinskih in industrijskih zbornic v državi z naslednjim dnevnim redom:
1. Uredba o prepovedi ustanavljanju in izvrševanja veleblagovnic — referat poskrbi zagrebška zbornica,
2. Zaščitni ukrepi v korist trgov-cev-dolžnikov — referat sarajevske zbornice.
3. Izvajanje zakona o gospodarskih zadrugah — referat Ijubljan, ske zbornice.
4. Vprašanje zavarovanja trgovcev — referat novosadske zbornice.
5. Načrt zakona o cestnih fondih — referat novosadske zbornice.
d. Načrt uredbe o izrednim prispevku za čezmpmo izkoriščanje cest*'— referat beograjske rindu-sfrrjske fc&ofnice.
7. Kreditna politika privilegiranih državnih denarnih zavodov —
referat zbornice v Podgorici.
8. Zakonski načrt o nadzorstvu
nad živili in življenjskimi potrebščinami — referat zbornice v Pe-trovgradu.
9. Načrt pravilnika o javnem nadzorstvu nad kozmetičnimi sredstvi — referat beograjske trgovinske zbornice.
10. Povišanje odstotka zaslužka pri prodaji nejodirane soli — referat zagrebške zbornice.
11. Naše strokovno šolstvo — referat novosadske zbornice.
12. Vprašanje uredbe o odškodnini za učence-vajene^ (§ 267 obrtnega zakona) — referat ljubljanske zbornice.
13. Predlog novosadske zbornice za izprememho zakpna o pobijanju nelojalne konkurence — referat zbiralca 'v KoViih Sadil.
14. Zakonski načit d pooblaščenih gospodarskih' svetnikih — referat zbornice o* Osijeku.
15. Zlorabe v zvezi z izdajanjem potrdil o usposobljenosti v gostin ki stroki — referat trgovinske zbornice v Beogradu.
16. Konkurenca kaznilnic zasebnim gospodarskim podjetjem referat ljubljanske zbornice.
17. Obnova vseh važnejših zahtev bivših konferenc gospodarskih zbornic, ki niso bile še dose-daj upoštevane kakor:	izdaja uredbe o nadurnem delu, vprašanje omejitve števila gostinskih podjetij itd.
18. Slučajnosti.
Ker je dnevni red zelo izčrpan in ker bo obravnavala konferenca za naše gospodarstvo silno važna vprašanja, je pričakovati, da bo trajala več dni. O poteku konference ih njenih glavnih sklepih bomo seveda poročali.
Industrijska proizvodnja Poljske
Indeks poljske industrijske proizvodnje se je zvišal od 84'3 % juniju 1937 na 86‘4 v juliju, kar pomeni zvišanje za 2% in je s tem poljska industrijska proizvodnja narastla proti mesecu juliju 1936 za 20%. Razen živilske ihdustfije beležijo povečanje proizvodnje posebno tekstilna, kemična, ■ kovinska in lesna industrija.
Živio naš Peter
' ■ ■ M/r #04
F /
'm' ■	/
f ' Sv® - *^ * §
Po vsej Jugoslaviji, povsod po svetu, kjer žive Jugoslovani, se danes z največjo iskrenostjo in svečanostjo praznuje rojstni dan našega mladega kralja Petra II.
Zakaj po dalekovidni volji nepozabnega kralja Aleksandra je zvezan rojstni dan našega mladega kralja z dogodki, ki so za vsakega Jugoslovana sveti. Zato ima rojstni dan kralja Petra II. za vse Jugoslovane naravnost simboličen pomen in zato je za ves naš narod dan lepše bodočnosti.
Toda ne samo zaradi visokega pomena kraljevega rojstnega dne■» temveč tudi zaradi ljubeznir s katero je prežet ves naš narod, do mladega kralja Petra II., je njegov rojstni dan za vse Jugoslovane pravi narodni praznik. Ta ljubezen jugoslovanskega naroda je nekaj čisto naravnega in ena osnovnih njegovih tradicij. In drugače tudi biti ne more. Saj vidi ves jugoslovanski narod, kako obdaja mladega kralja veliki duh njegovih visokih prednikov in kako se mladi kralj z vso resnostjo in voljo od Boga z vsemi talenti obdarjenega mladeniča pripravlja za svoj vzvišeni in težki poklic.
Zato gleda ves jugoslovanski narod z neomajno vero v svojo bodočnost, zato se danes zaupa z vsem srcem svojemu bodočemu voditelju kralju Petru II.
Ta vera v mladega kralja in ta ljubezen do njega združujeta ves jugoslovanski narod v eni volji in enem hotenju, da se ves posveti napredku svoje domovine in utrditvi države. Rojstni dan kralja Petra II. je dan svečane zaobljube vsega jugoslovanskega naroda, da hoče svojo historično misijo izvršiti do konca!
Veliki dan za ivse Jugoslovane je rojstni dan kralja Petra II. in v tej zavesti kliče ves jugoslovanski narod v trdni slogii
Živel naš mladi kralj Peter II.!
Živel viSoki dom Karagjorgje-vicev!
Živela Jugoslavija!
Obiščite razstavo slovenskega novinarstva na ljubljanskem velesejmu!
r;	••	iV	-	l	<':-r ■
Oglejte si na velesejmu film o nastanku modernega dnevnika!
Saldo naših klirinških terjatev v Italiji
Že od srede avgusta se je opažalo v klirinškem prometu naglo padanje salda našega dolga v Italiji. Po trenutnih izkazih pa je naš pasivni saldo v Italiji docela likvidiran in smo postali tudi v novem kliringu že precej aktivni in znaša saldo teh terjatev že 18*7 milijona dinarjev (7'7 milijona lir). Ta prehod iz pasivnega salda v aktivni bo imel to slabo stran, da bodo morali naši uvozniki odslej dalj časa čakati na izplačilo iz klirin-ga. Devizni oddelek Narodne banke je že izdal obvestilo, da bodo morali čakati izvozniki na izplačilo 8 do 9 dni, računajoč od dneva sprejema naloga. Če pa bodo naše terjatve še bolj naraščale, bodo morali naši izvozniki odslej še dalj časa čakati na izplačilo svojih terjatev.
Po sporazumu, ki je bil pred kratkim dosežen na zasedanju italijansko - jugoslovanskega odbora, saldo v korist ene ali druge države ne sme prekoračiti zneska 20 milijonov din. Če bi se pa to zgodilo, je treba omejiti izvoz oziroma uvoz.
Kako neprijetno za izvoznike zna biti kopičenje terjatev, smo videli zadnja leta, ko so morali naši izvozniki dolgo čakati na denar. Še danes imamo iz starega kliringa v Italiji terjatev za 42 milijonov lir. Zato bo italijansko-jugoslovanski odbor na svojem prihodnjem zasedanju predvsem razpravljal o vprašanju plačilnega prometa med našo državo in Italijo.
»Službeni list«
kraljevske banske uprave dravske banovine od 4. septembra 1937 objavlja: Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resoru ministrstva za gozdove in rudnike — Pravilnik o strokovnem odboru za sadje in povrtnino pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine — Pravilnik o nadzorstvu nad preparati in pomožnimi sredstvi, ki se uporabljajo za izboljšanje pecivnosti moke — Uredbo o podaljšavi roka za izmeno platišč na tovornih vozilih in razne objave iz »Službenih no-vin«.
Uspeh velesejma raste
Novinarska razstava je presenetila vse
Na razstavi cvetja
/okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani so ljubitelji cvetlic pokazali najlepše cvetje iz vseh srajev sveta, ki so si ga prisvojili sami, akvaristi pa vodno živalstvo in rastlinstvo z raznih celin naše >ble. Vse, o čemer sanja ljubitelj svetja ali pa akvarist, je tu na razpolago. Razne sobne rastline, jesensko cvetje, vmes pa v akvarijih vsakovrstne ribice, od skromnih kleničev pa do najlepših s tropskim razkošjem barv in plavutmi 3e odlikujočih ribic, ali ne podaja vse to krasno sliko tihožitja. Med ribicami so zobokrapi vseh vrst, pestrobarvni ostriži, lesketajoči se cihlidi, brzi in nadvse ljubki rde-čebarvni haracinidi, bleščeči se osfromenidi itd. — Akvaristi so razstavili tudi raznovrstno rastlinje, primerno za akvarije, suho hrano za ribice in pa razne potrebščine akvaristov. Pravcati paradiž je v paviljonu G, ki si ga naj poleg ostalih zanimivosti velesejma ogleda sleherni ljubitelj narave. V tem paradižu manjka samo drevo z jabolkom, kača in pa Adam z Evo, da bi bil raj popoln.
Na osmi gospodinjski razstavi
Iveze gospodinj »Materi za otro-:a« je z dovoljenjem g. primarija Ir. Dragaša prikazana iz njegove-;a delokroga doba dojenčka, predelska doba in vstop v šolo. Mlade n stare mamice so prispevale z tobrimi nasveti in s prijaznimi pomini svojih otrok. V zdravem elesu je zdrav duh. Zato je pri-cazana predvsem skrb za zdravo elo, zdravo, vzgojno igro in mir 10, vestno učenje.
Obisk velesejma je z vsakim dnem večji in v nedeljo je bil na velesejmu tako silen naval ljudstva, zlasti podeželskega, da je nastala kar nevarna gneča. Kljub vsej tej gneči in nerodnosti, ki so združene z njo, pa ni nobene nezadovoljnosti, temveč vsi obiskovalci soglasno priznavajo, da kaj takšnega, kakor jim nudi novinarska razstava, niso niti od daleč pričakovali. In v resnici se vidi na novinarski razstavi vse, kar more človek pričakovati od novinarske razstave. Vidi vse prve poročevalske službe, vidi prve pisane in risane poskuse poročil, vidi prve časopise iz XVI. in
XVII. stoletja in vidi ob koncu
XVIII. stoletja nastali prvi slovenski list — Vodnikove »Lublan-ske novize«. In za njimi vidi tudi vse druge slovenske časopise in časnike, katerih število je stalno in silno rastlo. Še 1. 1850., ko je ugasnila tiskovna svoboda je bilo vseh slovenskih listov, če vštejemo tudi vse uradne liste in zakonike, okoli 15. Od takrat pa do danes je nastalo že več ko 1100 časopisov in časnikov, kakor dokazuje veliki katalog »Razstave slovenskega novinarstva« in katerega bi si moral pač vsakdo nabaviti.
Razstava pa ne kaže samo tega ogromnega porastka, temveč kaže tudi vse stroje, na katerih so bili ti časopisi tiskani in na katerih se tiskajo danes. Tako razstavlja takoj v prvi dvorani paviljona »J« tiskarna Blasnik stroj, na katerem so se tiskale Vodnikove »Lublan-ske novize«. V paviljonu »N« pa vidite stroje, na katerih se tiskajo sedanje »Ljubljanske novice«. To je predvsem najmodernejši stavni stroj »Intertype«, ki vliva cele vrste, ki jih na bližnji mizi meter zveže v posamezne strani lista. Na drugem stroju, najmodernejšem ameriškem stroju Ludlowu pa se postavljajo vrste za naslove in inserate. Na tem stroju je namreč mogoče vlivati črke vseh velikosti in oblik. Nad 80 abeced je v obeh omarah (na razstavi je razstavljena le ena) na razpolago stavcu.
Ko je korektor naznačil vse napake (kako se te označujejo kažeta dve veliki fotografiji na steni), zveže meter vse stavčne vrste v strani. Tudi nadaljnji postopek je na razstavi jasno viden.
Zvezana stran pride v stereoti-pijo, v veliki stroj, ki s pritiskom do 200 atmosfer odtiska vso stran na posebej pripravljen papir. Ta papir pride potem v stercotipijo, kjer se na zločen papir vlije svinec. Tako dobimo polcilindrske plošče, ki se natančno prilegajo valjarjem na rotacijskem stroju. Model tega stroja je na razstavi razstavljen. Rotacijski stroji so stroji velikanskih dimenzij, ki natisnejo tudi 50.000 izvodov 32 strani obsegajočih listov. Ti stroji tiskajo, prepogibajo papir v posamezne strani, režejo list in nato še štejejo natisnjene izvode, ker teko ti iz stroja tako hitro, da jih človek sploh ne more našteti. Ker seveda tako velikega stroja ni bilo mogoče postaviti, je razstavljen le model stroja. Poleg tega pa pojasnjujejo delo rotacijskega stroja še velike fotografije, v paviljonu »K« pa še bolj jasno pojasnjuje to delo veliki film »Zrcalo iz papirja«, ki se istočasno ko v Ljubljani predvaja tudi na pariški svetovni razstavi. Zato se »Ljubljanske Novice« tiskajo le na brzotiskalnem stroju, ki pa dela silno dobro, saj natiska v eni uri do 4500 izvodov
Vse te stroje je postavila na razstavo na svoje stroške tvrdka Chromos iz Zagreba.
Obiskovalec pa vidi na razstavi tudi vse delo urednikov. Kako težko je to delo, si mora vsak živo predstavljati, če vidi vso to gnečo, ki je okoli tistega prostora, v katerem delajo požrtvovalni uredniki
»Ljubljanskih Novic« z g. Gmaj-nerjem na čelu. Kako dobivajo ti uredniki vesti iz drugih držav, to kažejo nazorno razni najmodernejši aparati v paviljonu »J«, v oddelku »Avale«. Kakšne težave pa ima urednik pri urejevanju, pa jasno kaže že omenjeni film.
Obiskovalec razstave pa tudi vidi, kako se izdelujejo klišeji za ilustracije v listih. Klišarno, ki jo je postavila Jugoslovanska tiskarna, kaže to zelo lepo in jasno.
Pa še vse drugo ogromno delo, ki je potrebno, da zagleda beli dan časopis, kažejo posamezni oddelki na razstavi zelo nazorno. Samo oglejte si galerijo naših literatov, ki so sodelovali pri listih »Narodne tiskarne« in oglejte si v -ve trmah v prvi dvorani rokopise mož, ki so sodelovali pri listih. Moderni dnevniki so viden izraz kulturne sile vsakega naroda.
Končno pa je treba zlasti gospodarske ljudi opozoriti še na inse-
ratni oddelek, ki ga je vzorno organiziral ravnatelj Jutrovega inse-ratnega oddelka g. Novak. Tu vidite, kako mora biti sestavljen in-serat, da je učinkovit, tu vidite, da je najboljše reklamno sredstvo še vedno inserat v čaeopisih. Ne pozabite tega, če hočete doseči velike poslovne uspehe!
Tako podaja razstava slovenskega novinarstva v resnici celoten pregled nastanka lista in mnogo zamudi, kdor se o vsem tem ne pouči. Kajti danes mora biti izobraženec vsaj površno poučen o nastanku in organizaciji dnevnikov.
Na vse zadnje pa naj še poudarimo, da tudi druge razstave na velesejmu nudijo zelo mnogo. 0 teh pa bomo poročali prihodnjič!
Obiščite velesejem, kupite knjigo »Razstava slovenskega novinarstva«, ki je najcenejša knjiga, kar jih je dosedaj izšlo in ne pozabite, da je časopisni inserat najuspešnejše reklamno sredstvo!
Kongres samoupravnih hranilnic v Zagrebu
Trg. minister napoveduje izdajo hranilniSkega zakona
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. je bil v soboto otvorjen v Zagrebu kongres samoupravnih hranilnic kr. Jugoslavije. Kongres je otvoril predsednik nik Zveze sam. hranilnic g. Erber, ki je najprej pozdravil kraljevega zastopnika ter nato zaklical prisrčen živio kralju in vsemu kraljevskemu domu. Nadalje je pozdravil trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, številne zastopnike oblasti, direktorja Mednarodnega zavoda za varčevanje prof. Itavizzo ter delegate občinskih hranilnic iz Poljske in Češkoslovaške. Nato je predlagal, da se brzojavno pozdravita tudi predsednik vlade in finančni minister.
V daljšem govoru je nato predsednik Erber navajal vse delo Zveze za dvig varčevanja med najširšimi plastmi naroda. Propagandi varčevanja služi tudi sedanji kongres. Zveza je ponovno zahtevala, da se izdajo posebni predpisi, s katerimi bi se dvignil smisel za varčevanje ter da se razveljavijo vsi oni, ki škodujejo varčevanju. Te svoje zahteve je Zveza ponovila v mnogoštevilnih svojih resolucijah in sklepih. Spominja na besede blagopokojnega kralja Aleksandra (klici: Slava mu!), ki je dejal, da je »varčevanje podlaga vsake rodbine in države ter njuno gospodarske svobode in samostojnosti.« Pričakuje zato, da bo vlada tudi prizadevanja Zveze jug. hranilnic podpirala.
Trgovinski minister dr. Vrbanič je čestital voditeljem Zveze k njih uspešnemu delu. Razmere, v katerih dela sedaj zveza, so danes bolj ugodne ko ob nastanku zveze. Spominja na težke dneve 1. 1931., ko je izbruhnila kriza. Malo se je od takrat storilo za ozdravitev krize, kar pa se je storilo, se je storilo prepozno, da je postala bolezen kronična. Kljub temu pa se je sedaj položaj iz temelja izpre-menil in naše hranilnice so zopet začele zbirati denar vlagateljev. Tok gospodarskega življenja se je v zadnjih dveh letih pospešil in
prejšnja stagnacija je prenehala. Omenja nato dvig cen, povečan izvoz ter druga dejstva, ki pričajo o zboljšani situaciji. V imenu vlade izjavlja, da bo vlada tudi v bodoče skrbela za okrepitev narodnega gospodarstva. Končno je izjavil, da bo vlada v kratkem sklepala o predlogu zakona o hranilnicah, ki je bil že obravnavan od zveze posvetovalnega odbora za denarništvo pri trgovinskem ministrstvu. Zakonski načrt bo dobil ob tej priliki svojo dokončno redakcijo in bo s tem to važno vprašanje tudi v kratkem rešeno.
Za trgovinskim ministrom je govoril prof. Ravizza, zastopnik Mednarodnega urada za varčevanje. Poudarjal je važnost varčevanja, ki koristi tako posameznikom ko tudi celoti. Navajal je razno delo urada za dvig varčevanja v posameznih državah. Izjavil je, da mu je znano, v kako težavnem položaju so jugoslovanske hranilnice, da pa je prepričan, da bodo hranilnice svoje težave v kratkem premagale, ker so državne finance Jugoslavije urejene, ker je njena trgovinska bilanca aktivna in ker je Jugoslavija polje naravnih krasot, kar ji omogoča močan razvoj tujskega prometa. Omenja razveseljiv napredek zagrebške Mestne hranilnice ter pozdravlja kongres v imenu 6000 samoupravnih hranilnic iz 36 držav.
Iskreno pozdravljena sta govorila nato še zastopnik poljskih hranilnic g. Uhma ter češkoslovaških g. dr. Novosad, nakar je bil reprezentativni del kongresa končan ter so prišli na vrsto strokovni referati posameznih referatov. 0 teh pa bomo izpregovorili prihodnjič kaj več.
„	barva, plealra In
Ze v 24 urah rr,;.;:;:
obleke, klobuke Itd. Skrobi in evetlolika irajee, ovrat oike in maniete. Pere. inii, monga la lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljamki nasip 4-6. 8elenburgova nL 8 Telefon it M-72.
Italijanska zunanja trgovina
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je znašal uvoz Italije (brez kolonij) 8008'68 milijona lir, izvoz pa 4329'87 milijona lir. V istem razdobju lani pa je znašal uvoz 317'31 milijona lir in izvoz 1473'06 milijona lir. V prvih 7 mesecih letošnjega leta je uvozila Ita' lija iz svojih kolonij blaga za 174'24 milijona lir (lani 82'89), iz vozila pa za 1643T4 milijona lir (986-66).
Zaradi praznika v sredo iz ide »Trgovski list« šele v petek, dne 10. septembra.
Politične vesti
Konferenca sredozemskih držav
za ustanovitev mednarodne pomorske policije, ki naj onemogoči piratstvo v Sredozemskem morju, se bo sestala 12. ali 13. t. m. v Ženevi. Na konferenci bodo sodelovale: Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija, Turčija, Egipt, Grčija, Albanija in republikanska Španija. V Parizu upajo, da bo na konferenco povabljena tudi Sovjetska Rusija, ki sicer ni neposredno sredozemska država, pač pa bi se morala udeležiti konference zaradi tega, ker sta bila v zadnjih dneh potopljena v Sredozemskem morju dva sovjetska parnika.
Italija je glede sklicanja konference zelo rezervirana in poudarjajo vladni krogi, da bo sodelovala Italija samo v tem primeru, ako bodo res skušali na konferenci urediti sedanje razmere na Sredozemskem morju ter bodo izostali vsi napadi na Italijo. Italija bo vsekakor tudi zahtevala, da se povabi na konferenco tudi nacionalistična Španija.
Glede vabila Rusije Anglija okleva, ker se v Londonu bojijo, da bi konferenca v primeru da ne bi uspela, napetost mednarodnega položaja še poostrila.
Mussolinijev obisk v Nemčiji smatrajo v Londonu in Parizu za demonstracijo proti Zvezi narodov. Tako vsaj piše revija »Anglija in Vzhod« v svojem uvodniku.
Najstrašnejša bitka tekom vse španske državljanske vojne se razvija na aragonskem bojišču. Nacionalistični avioni so doslej vrgli na republikanske položaje 30 ton bomb. Republikanskim četam poveljuje na aragonski fronti general Kleber.
Popolno blokado Gijona so izvedle nacionalistične vojne ladje s pomočjo letal. Sedem angleških trgovskih ladij, ki bi imele prepeljati na tisoče žensk in otrok iz Gijona, ne more zaradi blokade odpluti. Pristanišče blokira križarka »Almirante Cervera« s tremi drugimi vojnimi ladjami.
Asturske oblasti se pogajajo glede predaje Gijona po radijskem poročilu generala Quiepa de Liana z generalom Solzagom.
Po poročilih iz Salamance so nacionalisti zaustavili republikansko ofenzivo na aragonski fronti in prešli v protiofenzivo.
O novih italijanskih okrepitvah v Španiji poroča »New Cronicle« in piše, da rezervisti, ki so bili mobilizirani za velike manevre na Siciliji, niso bili poslani domov, marveč v Španijo.
Rabo baskovskega jezika so prepovedale pod pretvezo narodnega zedinjenja nacionalistične oblasti, kar je izzvalo med baskovskim prebivalstvom veliko ogorčenje.
Pred Šanghajem so doživeli Japonci občuten poraz in so Kitajci prebili japonsko fronto na petih mestih.
Kitajska letala so bombardirala japonsko otočje in so metala bombe na mesto Hagošima, ki je le 200 km oddaljeno od Nagasakija. Letala so se vrnila nepoškodovana na svoje baze. Vso Janponsko je vest o tem poletu silno vznemirila.
Kitajska armada nudi vedno hujši odpor in japonske čete kljub novim ojačenjem ne morejo pred Šanghajem izvojevati uspehov in so celo ponekod potisnjene v obrambo.
Japonci nadaljujejo z ofenzivo na črti Liotao-Vusung, vendar njih napadi niso uspeli. Kitajske čete so v borbi na nož premagale Japonce in jih zapodile za njihove prve postojanke.
V Kvantungu se je začela splošna ofenziva Japoncev ob železniški progi Tiencin—Pukov.
Japonski zunanji minister Hiro-ta je o japonskih vojnih ciljih izjavil tujim novinarjem naslednje: Japonska želi s sedanjo vojno doseči od Kitajske samo bistveno spremembo njenega dosedanjega stališča proti Tokiu. Borimo se predvsem proti proti japonskem gibanju na Kitajskem, ki je posebno razširjeno v kitajski armadi. Naša želja je, da bi vladali na Kitajskem možje, ki hočejo živeti z Japonsko v prijateljskih odnošajih. Druge velesile bi lahko Japonski pomagale pri izvedbi tega njenega programa.
Pogajanja za razširitev nemsko-japonskega pakta so se začela po uradnih poročilih iz Tokia. Razširitev pakta naj bi se izvršila zato, ker se Je pokazalo, da Rusija aktivno sodeluje na strani Kitajske v borbi proti Japonski.
Sovjetska Rusija je zaprla vse svoje konzulate v Mandžuriji, razen generalnega konzulata v Har-binu.
Japonska je protestirala pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu zaradi pošiljk češkoslovaških tvomic orožja Kitajcem.
Denarstvo
Teden na beograjski borzi
V preteklem tednu so bili tečaji papirjev na beograjskem efektnem tržišču čvrsti, čeprav je prišlo pri nekaterih papirjih do majhnih izprememb. Od vseh papirjev kaže tečaj 7odstotnega Ble-ra najbolje razpoloženje na borzi, in sicer zato, ker je formiranje njegovega tečaja absolutno neodvisno od intervencije javne roke. Iz dejstva, da je beležil 7% Bler s 85 višji tečaj kot v prejšnjem tednu (84), se more sklepati na čvrsto situacijo na borzi. To dejstvo potrjuje tudi stanje 6% begluških in Godstotnih dalmatinskih agrarjev, katerih tečaj je v zadnjem tednu tudi porastel, vendar je bilo na trgu malo teh papirjev. 7% investicijsko posojilo se redko pojavlja na borzi, kadar pa se pojavi, njegov tečaj vedno zraste. Tako je bil tečaj 7% inv. pos. v preteklem tednu za pol po-ena višji. Edini vrednostni papir, ki ni bil deležen splošne čvrste situacije na borzi je bila pretekli teden vojna škoda. V začetku tedna se je njen tečaj sicer zvišal za en poen (409), koncem tedna pa je notirala zopet 408. Delnice Narodne banke so bile ves teden zelo čvrste in so se trgovale zadnji dan tedna po 7400. Tudi za delni ce Privilegirane agrarne banke je bilo zanimanje precejšnje, trgovale so se po 197.
Promet se je v primeri s prejšnjim tednom precej povečal in je znašal 5'6 milijona din (2*3). Več kot polovico celotnega prometa, to je 3'1 milijona din odpade na vojno škodo, na 6% begluške nad 1 milijon din (771), na 6% dalma tinske agrarje 824 tisoč (300), na Narodno banko pa 258.000 din.
Na deviznem tržišču je popustil tečaj marke na 1293, in sicer zaradi velike ponudbe Prizada. Šiling je ostal stabilen na 840, grški boni so bili nekoliko višji, funt pa je ostal neizpremenjen na 238.
Promet je znašal 28'8 milijona din, proti 22'4 milijonom v prejšnjem tednu. Največji je bil promet v funtih, in sicer za 12'5 milijona din (8), v markah 9'7, v šilin gih 5 (2'2), v grških bonih pa 172 tisoč (979 tisoč).
Na beograjski privatni borzi se je plačeval napoleondor po 306 dinarjev (307).
•
Kreugerjeve obveznice jugoslo vanskega 6’25% zlatega monopol-skega posojila Je po poročilu »Ju goslovenskega Kurirja« kupila neka švicarska finančna skupina za 4 milijone dolarjev. To posojilo Je znašalo 22 milijonov dolarjev, z obrestmi pa celo 29 milijonov.
Francoska banka je znižala 2. t. m. diskont od 3 na 4%. že 6. julija je bil znižan diskont od 6 na 5%, 3. avgusta pa od 5 na 4%.
Japonski parlament je odobril 517 milijonov jenov za vojne potrebe. 10,2 milijona bodo vzeli iz rezervnih fondov, za 100 milijonov bodo povišani davki, ostanek pa se bo kril s posojilom. Razpravljalo pa se bo o odobritvi novih izdatkov v višini 2 milijard jenov. Ja ponski državni dolg je narastel na 10,58 milijarde jenov.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA"
liri
/A
KLIŠEJE
jnJl vteh p®
jm ffarafija
A h risbah*
a#*
53! najsoiidne/ii
ST*DEU
XX HUB HANA
53 &UMATIN0VMJ
I51
Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet din 6,481.750'06.
Skupni devizni promet v avgustu 1937 znaša din 31,516'940'97 in je torej za 17'8 milj. dinarjev večji od prometa v lanskem avgustu ter za 4'3 milij. dinarjev manjši nego juliju 1937.
V primeri s prometom predzadnjega tedna, ki je zaključil z din 10,073.000'—, je nazadoval devizni promet — obavljen na borznih sestankih preteklega tedna — za nad tri in pol milijona dinarjev. Ta padec deviznih zaključkov je pripisati predvsem občutnemu zmanjšanju prometa z avstrijskimi
ilingi, katerih je bilo potom privatnega kliringa nabavljenih tokrat za 2'8 milij. din manj kot v predzadnjem tednu. Poleg Dunaja je popustil promet z Londonom in Berlinom, vsak za nad pol milijona dinarjev.
V posameznih devizah je bil perfektuiran tale skupni promet:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	17	16
Berlin	4212	3644	priv.	klir.
Bruselj	—	30
Curih	139	167
Din-deviza	91	386	avstr.	pr.	ki.
Dunaj	3197	377	avstr.	pr.	ki.
London	1627	1129	priv.	klir.
New Yorlk	657	361
Pariz	4	112
Praga	47	6
Trst	20	6
Stockholm	62	—
Solun	—	247	boni
To pot je Narodna banka intervenirala le v Londonu in Curihu ter znašajo skupni zaključki dinarjev 160.000'—.
Devizna tečajnica zadnjega ted na očituje znatnejše tečajno valovanje. Tako je padel tečaj nemške marke za skoro tri poene. Iz primerjanja deviznih tečajev predzadnjega tedna z onimi iz minulega tedna sledi, da znaša v tem razdobju dosežena tečajna razlika (vse izraženo v poenih): Amsterdam 0, Berlin — 2'99, Bruselj —1'10, Curih nespremenjen, London —0'40, New York 3*75, Pariz — 0'29, Praga in Trst pa sta 3. t. m. beležila na bazi tečajev z dne 30. avgusta 1937 Devize	Povpr.	Pon.
din din
1937
Amsterdam	30.	8.	2394‘66	2409 25
3. 9. 2394'66 2409'25 Berlin	30.	8.	1744'02	1757'90
3. 9. 174T03 1754'91 Bruselj	30.	8.	731'55	736-61
3. 9.	730-45	735‘52
Curih	30.	8.	996'45	1003'52
3. 9.	996'46	1003'52
London	30.	8.	215'36	217'42
3, 9.	214'96	217'02
New Yortk	30.	8.	4311—	4347'32
3. 9. 4307'25 4343-56 Pariz	30.	8.	162'11	163'55
3. 9.	161'82	163'25
Praga	30.	8.	151'43	152'54
3. 9.	151‘43	152'54
Tret	30.	8.	227-70	230'78
3. 9.	227'70	230'78
V privatnem kliringu je bila tekom prejšnjega tedna trgovana deviza London, Dunaj in Berlin na temelju teh-le denarnih, oziroma blagovnih tečajev:
angleški funt:
30. avgusta din 237'20—238'80
31. avgusta din 237'20-238'80
1. septembra dli-n 237'20—238'80
2. septembra din 237'20-238'80
3. septembra din 238'—
avstrijski šiling:
30. avgusta din 8'35—8'45
31. avgusta din 8'38—8'48
1. septembra din 8'41—8'51
2. septembra din 8-38—8'48
3. septembra din 8'35—8'45
nemška marka:
30. avgusta din. 12'88—13-08
31. avguata din 12'87—13'07
1. septembra din 12'87—13'07
2. septembra din 12'86—13'06
3. septembra din 12'83—13-03
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču je še vedno povsem nespremenje-
na situacija. Zaključkov ni bilo nobenih.
Tečaji državnih efektov so beležili brez večjih oscilacij. Na prvem in zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna je notiralo
din din
7°/o inv. pos.	30.	8.	89'—	90'—
3. 9. 89'75 90'75 8%> Blair	30.	8	92-—	93'—
3. 9. 93-50 94-50 7°/o Blair	30.	8.	84'25	85'25
3. 9. 84'— 85'-7% Seligman	30.	8.	98'—	100'—
3. 9. 98-50 100-— 4°/o agr. dbv.	30.	8.	53'—	54'—
3. 9. 53'— 54'— 4%> drž. gar.	30.	8.	51’—	53'—
agr. obv.	3.	9.	51'50	53 —
6°/o begi. Obv.	30.	8.	75'50	77'-
3. 9. 76'- 78'-2'5°/o voj. škoda 30. 8. 408'— 410'50 3. 9. 408'— 409'— Trboveljska premogokopna družba je tečajno znatno popustila, kajti od srede 1. t. m. dalje notira za 25 poenov nižje. Zadnji tečaji z dne 3. t. m. so bili din 240'— za denar in din 260'— za blago.
Žitno tržišče
Tendenca zelo trdna.
Promet je bil ponovno zelo slab v žitu, dočim v mlevskih izdelkih sploh ni bilo zaključkov. Cene so se okrepile za din 1'— pri koruzi, za din 2'50 pri pšenici in za dinarjev 5'— pri moki vseh vrst. Nespremenjeno je notiral ječmen oves in pešnični otrobi.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene sledeče cene:
2ito:
Koruza:	din din
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja .	94-—	95-—
Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 175'— 177 50 nova, gor. bačka, 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 175'— 177'50 Ječmen:
63 kg, 2%>, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135'— 140
64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 145'— 147-50
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . • 165'— 170 Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112'— 117’50
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 280'— 285'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	280'—	285'—
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 260'— 265' pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	240-—	245'
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	•	110'—	115
pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	-	•	100'—	105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval.. 79/2°/* din 170-—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tisei kval. 79/2% din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi šta) kval. 79/2% din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez dana) 'kval. 78/79/2% din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166-—.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 168-—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166'—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164'-.
Od določene cene za blago fko. vlačilec 6e za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'—.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno trdna.
Jesenska sezona se je že pričela ob znatnih povpraševanjih iz Italije. Kot smo informirani, je bilo precej uvoznih dovoljenj že razdeljenih med lesne trgovce na Reki, a tudi v Trstu. Vsled močnega izvoza življenjskih potrebščin pa je znatno narastel saldo naših terjatev v Italiji. Vse kaže, da bo glede efektuiranja plačil na italijanski strani nastopilo prav takšno stanje kot je vladalo v tem pogledu tik pred zloglasnimi sankcijami.
Izgledi za jesensko kampanjo torej niso baš rožnati in to vkljub izrednemu zanimanju s strani Italije. O kaki lesni kupčiji sploh ne bomo mogli govoriti. Kajti zadovoljil nas bo povečan izvoz našega lesa le tedaj, če se bo na drugi strani primerno zvišal tudi naš uvoz iz Italije, ker le na ta način bi bilo možno omejiti to neveščno ter riskantno zavlačevanje izplačil za naše številne terjatve.
Na domačem tržišču je položaj povsem neizpremenjen. Zelo dobro gre v prodajo oglje, drva in brusni les poleg stavbnega.
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte .
Brzojavni drogovi . .
Bordonali merkamtilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . •
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . .
Škorete, podmeme, do
15 cm................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg .
Brusni les za celulozo Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. .
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. .
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej .
Bordonali...............
Deske-plohi, neobrobljeni boules . . .
Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . .
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................
Frizi I., širine od 8 cm
naprej................
Oreh:
Plohi, nepar., I., II. .
Plohi, parjeni, I.in II.
Parketi: hrastovi, za m1 . . . bukovi, za m1 .	.	.
Železn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg .
»canella«, za 100 kg .
Povpraševanja
Več tisoč m* brusnega lesa za oelu lozo.
Išče se večja količina desk tomban te, prizmirano blago, v dimenzijah
5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/IIa hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjev« neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulasi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24111111 debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. inIV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka, 12 nun; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Zunanja trgovina
din 120'— 150'- 140'- 145'— 140'—	din 150'— 160'— 160'- 155'- 160'—
340'-	360'-
360'—	390--
260'—	300'—
250'—	270'—
280'— 45'— 120'—	310'- 55'- 130'-
250'—	260'-
330'—	360'-
275'—	305'—
510'-	550--
250'— 830'-	270'— 930'—
900'—	930--
720'-	820'—
810'—	920'-
750'-	800'—
810--	960'—
790'- 820'—	850'- 910'-
50'— 40'—	55'- 45-
32'— 20'-	36-- 24-
12'— 10'50	12‘50 12-
.1.1 ČO (N CO T*	45 — 47'—
Kitajska zunanja trgovina v prvem polletju 1/J37.
Šanghaj igra v kitajski zunanji trgovini nenavadno važno vlogo. Letos je šlo na primer več kakor 60% uvoza in 50% izvoza skozi šanghajsko pristanišče. Bojne akcije v tem največjem pristanišču na Daljnem Vzhodu utegnejo imeti torej odločilen vpliv na kitajsko zunanjo trgovino. Kakor navajajo pomorske carinske statistike je narasel v primeri s prejšnjim letom letošnji uvoz za 30% na 606 milijonov funtov, izvoz pa je narasel še v večji meri, in sicer za 45% na 482 milijonov funtov. Amerika kljub povečanemu izvozu ni mogla ohraniti prvega mesta, ki ga mora deliti z Japonci. Obe državi sta namreč izvozili v Kitajsko vsaka po 115,3 milijona funtov blaga. Tako je Japonska izrinila glede izvoza tudi Nemčijo z drugega r.a tretje mesto. V prvem polletja 1937 so Nemci izvozili za 90,5 (lani 79,?;) milijona funtov blaga. Na četrtem mestu je Anglija z 68,8 milijona funtov.
•
Izvoz naše železne rude se bo zopet močno povečal, ker so te dni sklenile češke in madžarske železarne z našo državo pogodbo za dobavo letno 270.000 ton železne rude in sicer za dve leti tako da bi izvozili skupno 540.000 ton železne rude v vrednosti 54 milijonov dinarjev. Pogodbo za dobavo železne rude pa smo sklenili tudi z Romunijo, in sicer za 100.000 ton letno skozi pet let.
češkoslovaška je kupila od Prizada 600 vagonov koruze in namerava kupiti od nas še 3000 vagonov koruze.
Slaba žetev hmelja je bila letos po Evropi. V Nemčiji letos ne bo dosegla predvidene količine, žetev v Poljski pa je naravnost katastrofalno majhna in bo znašala le polovico lanske proizvodnje.
Žetev tobaka bo letos v Turčiji za 20% manjša kot lani. Letošnja proizvodnja tobaka znaša 36,4 milijone kg proti 45 milijonom lani. Pač pa je letošnji tobak odlične kakovosti.
Svetovna poraba petroleja se je močno povečala in je znašala 15,5 milijonov ton proti 14 milijonom v prvi polovici 1936. Povečanje znaša torej 10,3%.
Zunanja trgovinska bilanca Združenih držav Severne Amerike izkazuje po poročilu trgovinskega oddelka za prvih 7 mesecev letošnjega leta deficit v višini 114,91 milijonov dolarjev. Izvoz je znašal v tem času 1772'06 milijona dolarjev, uvoz pa 1886,97 milijona.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 8. septembra ponudbe za dobavo podložnih ploščic, kožnega jermenja, trstike in lesenih žebljev, tovotne masti, stekel In kremenov za bencinske svetilke, verig, ventilov, enofaznih števcev, jeklenih rešet, električnih žarnic, papirnatih vrečic, črne pločevine, stopnic iz rebraste pločevine, elektrod ter dveh dežnih plaščev in do 15. septembra za dobavo transformatorja.	.	,,
Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo 7500 kg svinjske masti.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 13. septembra
ponudbe za dobavo krp za čiščenje, do dne 14. septembra za dobavo govejega loja, karbida, raznih kemikalij, železa, pločevine, manila-vrvi, konopljene vrvi i. dr., do dne 15. septembra za dobavo tkanin za preproge, pločevinastih lopatic, ja-drenine ter jeklene pocinkane žice.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo trofaznega motorja.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. septembra ponudbe za dobavo raznega sukna in tkanin, ščetk, čistilnih potrebščin, krp in brisač za roke ter 100 kub. metrov drv;do 20. septembra za dobavo platna, jadrenine, tapetniških predmetov, naslonjačev in sedal, raznih ščetk, desk, žel. plo-
čevine, železa in dr.; do 21. septembra za dobavo karbolineuma, portland-cementa; do 21. septembra za dobavo cinkovega belila, razne barve, firneža ter čopičev in drugo.
Licitacije
Dne 7. septembra se proda pri Komandi mesta v Kotoru potom ofertalne licitacije rabljen dizel motor.
Dne 8. septembra bo v inten-danturi štaba V. armijske oblasti v Nišu lic. za meljavo državne pšenice za potrebe šumadijske div. oblasti.
Dne 13. septembra bo pri ekonomskem oddelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo etemitskih plošč, krov-
ne smole, papirja ter raznih obdelovalnih strojev in dne 14. septembra za dobavo naprave za kom-primirani zrak.
Dne 15. septembra bo v inten-danturi štaba vrbaske div. oblasti v Banji Luki licitacija za nabavo ljudske hrane (fižola, riža, kave, čaja itd.)
Dne 15. septembra bo pri 2. velo-sipedskem bataljonu v Nišu licitacija za dobavo raznih rezervnih delov za velosipede.
Dne 16. septembra bo v pisarni inženjerije štaba dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta v Mariboru.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Socialni	ekonomsk
Na pobudo mlajših moči, predvsem tajnika Delavske zbornice g. Uratnika, ki je vodil vse priprave, se je dne 30. junija t. 1. v Ljubljani ustanovilo društvo z nazivom >Socialni ekonomski institut«. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen prvi odbor, ki se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik: dr. A. Gosar, podpredsednik: dr. St. Bajič, tajnika: Uratnik F. in inž. Pečenko, blagajnik: Smrkolj Albin, odborniki: Avsenek I., dr. A. Krši, dr. A. Melik, Traven J., nadzorstvo: dr. J. Bohinjec, inž. Č. Nagode, dr. VI. Murko, I. Lah in inž.
E.	Baraga.
Po društvenih pravilih ima društvo namen, zbirati in raziskovati dejstva ter pojave sodobnega go-podarskega in družabnega življenja v cilju racionalnega izkoriščanja danih sredstev in energij za zboljšanje našega narodnega gospodarstva, vzbujati v javnosti zanimanje za te probleme in pospeševati ekonomsko ter sociološko znanje.
Društvo hoče svoj namen doseči z zbiranjem statistike, s prirejanjem ustmenih in pismenih anket, s predavanji, diskusijami, konferencami in tečaji; z ustanovitvijo in vzdrževanjem strokovne knjižnice in arhiva; z izdajanjem publikacij dn periodičnih tiskovin; s prirejanjem razstav, z zbiranjem gradiva za ustanovitev stalnega gospodarskega in družabnega muzeja v Ljubljani.
Pripravljalni odbor društva je izdelal organizacijski načrt, po katerem naj bi pripadali odboru administrativni posli, posebni koordinacijski odsek pa naj bi usmerjal študijsko in propagandno delo društva. Vse ostalo podrobno delo naj bi po zamisli tega načrta prevzeli posebni odseki, ki se bodo ustanavljali po sklepu odbora, kakor bo pokazala potreba. Predvsem bi se posamezni odseki ba-vili s proučevanjem vprašanj prebivalstva in konsuma, javnih financ kakor tudi posameznih vej našega gospodarstva.
Po svojem namenu in zamisli je ftoVo društvo t&ko, da je njegovo ustanovitev pozdraviti. Ze večkrat je imel naš list priliko, opozoriti na nedostatke organizacije slovenskega gospodarstva, ki so izvirali iz dejstva, da ni bilo na razpolago potrebnih podatkov, ki bi vsaj v najbolj grobem stanju služili za podporo naših teženj in zahtev. Pravkar je znani publicist A. Prepeluh v eni izmed slovenskih re-rij ugotovil žalostna dejstva ob času mirovne konference v Parizu. Tedaj so namreč slovenski zastopniki na tej konferenci bili brez vsakih podrobnih podatkov o . stanju našega gospodarstva, kakor tudi o njegovem možnem razvoju za bližnjo bodočnost. To porazno in nevšečno dejstvo je izviralo iz neorganiziranega slovenskega političnega življenja pred vojno, ki je tratilo svoje sile za v6e mogoče stvari, samo ne za tisto, kar bi bilo najbolj potrebno in ki bi moglo v danem trenotku služiti. Večkrat se je že reklo, da so v marsičem Slovenci učenci Cehov, vendar smo v političnem in go-
spodarskem pogledu, kar so najbolj pokazala prva povojna leta, docela odrekli in dokazali, da se prav najvažnejših in temeljnih stvari pri Cehih nismo naučili. Ena teh stvari je: smotrno delo za ciljem, ki naj koristi vsemu narodu. Ce se bo torej novo društvo bavilo s sistematičnim zbiranjem statističnega gradiva, bo s tem vršilo velekoristno delo in pripravilo material, ki bo obilno služil za podporo naših teženj.
V glavnem bo torej delo društva šlo v dve smeri: 1. zbiranje statističnega gradiva in 2. obdelovanje in proučevanje razpoložljivega odnosno nalašč za to zbranega statističnega gradiva. Zbiranje statističnega materiala je prav za prav dolžnost države. Značilno pa je, da za slovensko ozemlje v Jugoslaviji do sedaj ni bilo nobenega organa, ki bi to delo vršil odnosno usmerjal. Naš list je že poročal, da uredba o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za notranje posle z dne 18. avg. 1936 ponovno dopušča poleg obče državne statistike le še statistična urada v Zagrebu in Sarajevu, Ljubljano, kot središče tako živahno razvitega slovenskega gospodarstva
življenja, pa docela prezre. Ni dvoma, da smo tega prezira sami krivi.
Ze takoj prvo leto po vojni bi mogli sami organizirati statistično službo za vso Slovenijo, ako bi za to imeli naši tedaj odgovorni či-nitelji dovolj smisla. Tak slovenski statistični urad bi avtomatično mogel preiti v ureditev ministrstva za notranje posle, kakor zagrebški in sarajevski. Pripomniti je, da je nato oblastna samouprava imela namen organizirati nekak statistični oddelek, zaradi razvoja političnih prilik v državi pa nato vsa stvar dlje ni prišla. Ako se je sedaj zganila privatna iniciativa, moramo iz zgoraj navedenih dejstev zamisel Socialnega ekonomskega instituta najtopleje pozdraviti in mu želeti mnogo uspeha.
Društvo je že začelo s svojim poslovanjem, kolikor se tiče organizacije. Sedaj šteje okoli 40 članov. S sistematičnim delom v smislu pravil in svojega organizacijskega načrta pa bo začelo v jeseni. Naš list bo poročal o nadalj-nem delu društva in se bo zanj sploh zanimal.
Povpraševanje po našem blagu
v	tuii
Deželni pridelki:
936 — Pariz: kokalj;
937 — Miinchen: zastopniška tvrdka se zanima za žitarice in živinsko krmo;
938 — Pariz: ječmenov slad;
939 — Bamberg (Nemčija): koriander in drugo semenje za začimbe in oljno semenje;
940 — Curih: meta;
941 —- Pariz: grahorica;
942 — Stettin: žitarice, moka in oljne tropine.
Proizvodi sadjarstva:
943 — Marienbad: sveže slive in drugo sadje;
944 — Stockholm: jabolka prvovrstne kvalitete.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
945 — Dunaj: surove kozje in ovčje kože in kože divjačine;
946 — Brooklyn-New York: konservirana šunka;
947 — Amsterdam: ovčja volna.
Proizvodi rudarstva:
948 — Hamburg: aluminijev oksid (1000 ton), kriolit in aluminijev fluorid.
Industrijski izdelki:
949 — London: moderna steklena oprema, namizne svetilke, figure in usnjene torbe;
950 — Amsterdam: ponuja se zastopnik za tkanine iz umetne svile;
951 — Le , Caire: zastopniška tvrdka se zanima za industrijske proizvode (papir, predelane kože za čevlje, žeblje za čevljarje, igra če, steklene predmete, bazarske artikle;
952 — Casablanca: tvrdka želi prevzeti zastopstvo raznih industrijskih proizvodov za španski in francoski Maroko;
953 — Amsterdam: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki moških in ženskih rokavic, svilenih, volnenih in bombažnih rut, kravat in sploh modnih predmetov.
Razno:
954 — Bremen: krpe iz volne, bombaža in jute;
955 — Berlin: ustanovila se je komanditna družba, pri kateri sodeluje naš državljan in ki se bo bavila s posredniškimi posli med Nemčijo in Jugoslavijo. Priporoča se interesentom;
956 — Trst: limi za čevljarje in mizarje;
957	— Tanger:	mednarodna
družba za trgovinski promet išče zvezo z našimi izvozniki in izvoz-niškimi tvrdkami;
958 —■ NewYork City: tvrdka želi izvoziti iz naše države proizvode, ki bi se mogli plasirati na ameriškem tržišču v zameno za uvoz bombaža.
Opombe:
Št. 1. — Ženeva: išče se zveza s kupci švicarskih ur cenejše vrste. *
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1- številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamčL
Vsak trgovec mora biti naroinik Jrgovtkega lista"
Doma in po svetu
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci na Brdu predsedstvo mednarodne zveze novinarskih agencij. Sprejeti so bili predsednik zveze g. Andre Menon, glavni ravnatelj Havasa, podpredsednik g. Murray, glavni ravnatelj Reuterja Meyer, predsednik in ravnatelj DNB iz Berlina, glavni ravnatelj agencije Stefani Morgagni in predsednik kongresa dr. Petrovič, ravnatelj agencije Avale.
Narodna Odbrana je dobila komisarja, ker je po komunikeju uprave mesta Beograda v zadnjem času ponovno prekoračila s svojim ravnanjem in delovanjem statutarni delokrog, ki ga odrejajo društvena pravila. Uprava mesta Beograda je odredila, naj se predsedstvo, osrednji odbor, plenum in' nadzorni odbor Narodne odbrane takoj razrešijo dolžnosti, za komisarja, ki bo opravljal vse posle, pa je do izvolitve nove uprave imenovan upokojeni divizijski general Miloš Mihajlovič.
Odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki bi moralo biti danes na Rakeku, je zaradi nenadnih ovir preloženo na nedoločen čas.
Zdravstveno stanje prezidenta Masaryka se je zboljšalo.
Angleška kraljevska dvojica namerava obiskati Indijo, kjer bo ostal kraljevski par najbrže 3 mesece.
Umrl je v Lausannu baron Pierre de Coubertin, ustanovitelj modernih olimpijskih iger in predsednik mednarodnega olimpijskega odbora. Umrl je v starosti 75 let.
Predsednik ukrajinske sovjetske vlade Ljubčenko je izvršil samomor, ker je bil osumljen, da je član protisovjetske organizacije in je bil zato proglašen za izdajalca.
Egiptski kralj Faruk bo kronan prvič po 2000 letih z vsemi slavnostmi in častmi. Uradno nabiranje prispevkov za stroške kronanja je že razpisano.
VVinston Churchill je ostro napadel v »Evening Standardu« Japonsko in pravi v članku z naslovom »Ranjeni zmaj«, da bo le z združenimi močmi Anglije, Združenih držav in Sovjetske Rusije mogoče spraviti Japonce k pameti.
Angleška delegacija v Ženevi bo štela 50 oseb. Vodil Jo bo zunanji minister Eden, ministrskega predsednika Chamberlaina pa najbrže ne bo v Ženevo.
Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, ki proglaša helij za vojni material.
Leipziški jesenski sejem je bil v petek zaključen in je bil njegov uspeh zelo velik. Na njem je sodelovalo 5000 razstavljalcev.
Letošnjega kongresa nemške nacionalno socialistične stranke v Niirnbergu se bo udeležil celoten diplomatski zbor razen papeškega nuncija Orseniga, sovjetskega poslanika Jurenjeva in poslanikov Norveške, Peruja in San Dominga.
Mednarodni antropološki kongres zaseda v Bukarešti in se ga udeležuje 150 zastopnikov iz večine držav.
Angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju šteje sedaj 80 ladij.
Angleški poslanik v Nankingu Hugessen, ki je bil od japonskih letalcev ranjen, bo kmalu ozdravel.
V Moskvo je prispel francoski minister za prosveto Jean Zey, da prisostvuje festivalu sovjetske gledališke umetnosti.
Kapitan ruske ladje »Čemišev« je izjavil, da je torpediral njegovo ladjo italijanski torpedni rušilec »Turbine«.
.KUVERTA'
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrl«va cesta Kt. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Veliko razburjenje v japonski javnosti je vzbudila vest, da pošilja Sovjetska Rusija bombnike v Šanghaj. Bojijo se, da bodo sedaj Kitajci stalno ogrožali japonska mesta.
V Mandžuriji se vedno bolj širi vstaja proti Japoncem in se vodijo ogorčene borbe med japonskimi četami in vstaši.
Japonski vojni izdatki znašajo doslej 2.566.000.000 jenov in bo izdanih za kritje vojnih stroškov bonov za nad 2 milijardi jenov.
Dve angleški vojni letali sta trčili v_ zraku in padli na tla. Od 4 mož posadke se je rešil samo eden.
Nemčiji je potreben vsak Nemec, pa najsi bo kjer koli, je izjavil Goring v govoru, ki ga je imel pred 20.000 Nemci iz inozemstva. Vsi Nemci v inozemstvu morajo sodelovati na izvršitvi štiriletnega načrta.
Pet tajnih radijskih postaj deluje v Nemčiji in jih kljub vsemu prizadevanju strokovnjakov ne morejo izslediti. Tajna postaja v Berlinu deluje stalno, druge pa večkrat spreminjajo mesto oddaje. Doslej so delovale te postaje na kratke valove, sedaj pa poskušajo oddajati tudi na srednje in dolge valove.
Špansko delegacijo, ki se bo
udeležila jesenskih razprav v Ženevi, bo najbrže vodil ministrski predsednik dr. Wegrin, v delegaciji pa bodo tudi min. za zun. zadeve Del Vajo in vojni minister Giral.
Kapitan torpedirane angleške petrolejske ladje »Woodford« je
izjavil dopisniku »Daily Expressa«, da je bila podmornica maskirana in da ni izobesila nobene zastave. Moštvo podmornice je oblečeno v civilne obleke.
Nemški protisemitski list »Der Stiirmer« trdi, da so zrakoplov »Hindenburg« uničili Židje.
Kruh se je podražil v Franciji, in sicer stane od 5. t. m. 1 kg kruha 2'60 franka.
Radio Ljubljana
Torek, dne 7. septembra: 12.00: šornov šramel-kvartet — 12.45: Vreme, poročila —	13.00:	čas,
spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poro-čia, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave —
20.00: Zvoki iz Rusije (ploščo) _____
20.10: Iz življenja poljedelskih delavcev — 20.30: Pihalni trio za flavto (g P. Bernard), klarinet (g.
F.	Urbanc) in fagot (g. Lopamik) 21.15: Wagner: Rienzi, uvertura (plošča)—21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 8. septembra. 9.00: čas, vreme, poročila, spored — 9.15: Lahka orkestralna glasba (plošče) 9.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljublj. stolnice: 11.00: Iz pravljičnega sveta (plošče) —
11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 12.00: Slovenske narodne s spremljevanjem harmonike (g. A. Stanko) pojeta g. Svetozar Banovec in g. Vekoslav Janko —13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 17.00: Kmet. ura: Kmetijsko gospodarstvo in zadruge (g. dr. Jože Basaj) — 17.30: Tamburaški septet — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Radijski orkester — 21.15: Slovenski vokalni kvintet — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Mandolinistični trio.
četrtek, dne 9. septembra. 12.00: Magistrov trio — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Grieg: Peer Gynt, suita (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Strauss: Veselite se življenja, valček (plošča) — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Koncert opernih spevov s spremljevanjem klavirja. Poje ga. Pavla Lovšetov a, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Rezervirano za prenos z velesejma.
Petek, dne 10. septembra. 12.00: Šramel kvintet »Hmtadra« —12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30; Nac. ura — 19.50: Izseljeniške novice — 20.00: Liszt: Ogrska rapsodija št. 2 (klavir: M. Hamburg, plošča) — 20.10: Vzgoja otrokovega značaja (gdč. Marija Kovačeva) — 20.30: Operetni spevi s spremljevanjem Radijskega orkestra, pojeta ga. Dragica Sokova in g. Jean Franci -* 22.00: čas. vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Mirko Celar, abs. iur., tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Ottnar MUiaiek vsi v Ljubljani