OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 (14., u jeden meiec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., »a pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden meMC 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e)||v« prejema upravnlStvo lin ekspedicijajv „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlfikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 23. V Ljubljani, v ponedeljek 28. januvarija 1895. Letnik XXIII. Kranjski deželni zbor. (VII. seja dne 25. jan. 1895.) (Dalje.) Večja mimo preteklega leta je jedino le lOod-stotna šolska naklada na direktne davke, ki so bili po državnem proračunu c. kr. finančnega minister-stva za leto 1894 predpisani z naslednjimi zneski* zemljiščni davek pro 1893 s 638.191 gld., najma-rina pro 1894 z 241.884 gld., hišnorazredni davek pro 1894 s 141.851 gld., pridobitni davek pro 1894 s 154.873 gld., dohodninski davek pro 1893 s 365.227 gld., skupaj 1,542.026 gld. lOodstotna šolska naklada znaša torej po odbitku 1000 gld. zaradi odpisovanja davkov vsled uim 153.202 gld. ter je v primeri ^.preteklim letom, ko je bila proračunjena na 152.665 gld., večja samo zt 537 gld., ki nikakor ne morejo nadomestovati gori omenjenega odpadka 6020 gld. Z všteto lOod-stotno doklado na direktne davke znaša vse pokritje 23.281 gld. + 153.665 gld. = 176.209 gld., to je za 5483 gld. manj kakor za leto 1894. Ce temu mlajšemu pokritju prištevamo za 8168 gld. večjo potrebščino, kaže se nam, da je končni pri-manjkljej, ki ga bode trebapokriti iz deželnega zaklada, za 13.651 gld. večji, kakor v letu 1894. To nam je zopet svarilo, previdnim in varčnim biti pri deželnem gospodarstvu in se skrbno ogibati vseh nepotrebnih iz datkov, zlasti pa previduim biti pri snovanju in razširjanju šol, ker bodemo sicer primorani, izdatno po-vikšati šolsko naklado, kar bi pa silno hudo zadelo večino našega prebivalstva. Finančni odsek pretresal je pri tej priliki tudi vprašanje, ali bi ne kazalo spremeniti deželnega zakona z dne 28. decembra leta 1884 v tem smislu, da bi se za normalno-šolski zaklad ne pobirala samo lOodstotna naklada na vse direktne davke in ostali primanjkljej pokrival iz deželnega zaklada, ampak da bi se vsa nepokrita potrebščina za šolstvo sploh, torej ne samo za normalno - šolski, ampak tudi za učiteljski pokojninski zaklad, šolske stavbe itd. preskrbovala po posebni nakladi, ki bi se ravnala po vsakoletni dejanjski potrebščini. Reč bi imela to dobro, da bi dobilo prebivalstvo nekak pregled šolskih potrebščin ter izvedelo, koliko je treba deželi vsako leto za šolstvo izdajati in v kaki meri se dotični troški leto za letom pomnožujejo. Zaradi tega finančni odsek visokemu zboru v sprejem priporoča resolucijo št. 2. Potrebščina normalnošolskega zaklada torej znaša 352.477 gld., in s:cer: aktivitetni vžitki učiteljev po odbitih prihrankih za 70 začasoih in 3od-stotuih interkalarjih 267.902 gld., dopolnilne doklade k plačam 1050 gld., osebne doklade 33.067 gld., dopolnilne doklade k služb. doki. 377 gld., oprav, doklade 14.230 gld., dopolnilne doklade k opravilninam 275 gld., stanarine ljubljanskim učiteljem in vero-učiteljema 2400 gld.. dotacije 5458 gld., nagrade in podpore 25.811 gld., pokojnine učiteljskih vdov 340 gld.: miloščine 317 gld., razni troški 300 gld. Pokritje znaša 23.281 gld., in sicer obligacijske obresti 3847 gld., doneski 19.250 gld., razni dohodki 184 gld. Ce torej skupno pokritje primerjamo s potrebščino, kaže se primanjkljeja 329.196 gld., ki se bode poravnal z lOodstotno priklado na ne- posrednje davke, kar znaša 153.202 gld., iz deželnega zaklada pa bode treba pokriti še 176.000 gld. Resoluciji: 1. Visoka c. kr. vlada naj blagovoljno pretresa vprašanje, ali bi ne bilo primerno, dft nastavi stalne okrajne šolske nadzornike in v ta namen po vzgledu zakona z dne 8. junija 1892 za Galicijo v državnem zboru predloži jednak zakon za Kranjsko. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj pre-udarja, ali bi ne kazala prememba deželnega zakona iz leta 1884 v tem smislu, da bi se vsa potrebščina za šolstvo pokrivala s posebno šolsko naklado. V prihodnjem zasedanju naj deželni odbor poroča o tem, oziroma stavi predloge. Predno se je pričela generalna debata o nor-malno-šolsketn zakladu, bila je rešena prošnja nekaterih mestnih učiteljev v Ljubljani za zvišanje starostnih doklad. Ker se po sedanjem šol. zakonu ne more ustreči prošnji, jo zbornica odkloni. V debati posl. Hribar naglaša, da so učitelji preveč odvisni od okr. glavarjev, s katerim po trditvi govornikovi v novejšem času duhovščina združeno postopa. Dasi se ni bati germanizacije slovenskega naroda, vendar se v ljudskih šolah čutijo poskusi za germanizacijo, kar škoduje družim potrebnim predmetom, ki so predpisani za ljudsko šolo. Deželni predsednik baron H e i n zagovarja oblastva, ker bi učitelji sicer bili bi8i nadzorstva in na vse strani neodvisni, kar ni noben stan. Sicer p& okr. glavarji ne odločujejo sami, ker so le predsedniki okr. šol. svetov. Nihče ne misli na germanizacijo, pač pa na to, da je mnogim nemščina potrebna, katerim naj se da prilika, da se je nauče. Dr. Tavčar meni, da je sedanje nadzorstvo za učitelje boljše, nego prejšnje. Toda dež. šol. svet preveč pospešuje nemščino, ker je skoraj nehal biti avtonomna oblast. Dalje govori proti resoluciji, da bi se namreč vsi troški za šole vsprejeli na normalno-šolski zaklad. Ker je ljudska šola najdražji biser, zato bode treba ustanavljati še nove šole, katerih je še premalo. Po njegovem mnenju ima druga resolucija finančnega odseka namen agitacije v obliki „šolskega zajca". Izraža se proti prispevku za neobligatni pouk drugega deželnega jezika ker to bi bil nekak „tribut" nemški manjšini. Konečno protestuje, da je gospod deželni glavar brzojavno pozdravil otvoritev nemške šole v Belipeči. Deželni predsednik govarja predgovorniku na več opazk. Nato deželni glavar O. D e t e 1 a izroči predsedstvu namestniku baronu Apfaltrernu ter s poslanskega mesta obširno odgovarja dr. Tavčarju. Odločno zanikuje, da bi on hotel pozdraviti kako nemško demonstracijo ali „schulvereinsko" slavnost. Dobil je povabilo k otvoritvi in ker se je ni mogel udeležiti, je nevedoč da .schulverein" prireja slavnost, kot nepristransk dež. glavar pozdravil otvoritev, želeč šoli dobrega uspeha. Pušica dr. Tavčarja ga ni ranila, ker ga brani ščit dobre vesti. Ko bi na primer nemški deželni glavar štajerski pozdravil otvoritev kake slovenske šole, gotovo bi mu razsodni Nemci tega ne šteli v zlo, izvzemSi kakega šovinista. Govornik se zaveda svoje slovenske narodnosti in dolžnostij do domovine, sa katero se je nekdaj boril med prvimi narodnjaki, ko še niso stali v javnosti mnogi, ki mu sedaj očitajo narodno mlačnost. Namestnik deželnega glavarja baron Apfaltrern obžaluje, da je posl. dr. Tavčar mej tem govorom proti posl. Pakižu zaklical razžaljive besede: „Vi stopite proč, ker ne razumite tega !" Dr. Shaffer odgovarja dr. Tavčarju, da imajo učitelji dovolj prostosti pri volitvah itd. ter zagovarja dež. glavarja zaradi omenjenega pozdrava. Posl. G r a s s e 11 i predgovorniku odgovarja, da novih poslopij za nemške mestne šole mesto sedaj ne more graditi, ker čaka, ali bode mogoče dobiti potrebnih prostorov v stari bolnišnici, ko bode izpraznjena. Ce za nižjo gimnazijo država ne dobi boljših prostorov, gotovo mestna občina v tem oziru ne more več storiti. Poslanec Povše odgovarja dr. Tavčarju, da kranjski duhovščini pač nihče ne more očitati narodne mlačnosti. O tem dr. Tavčar sam ni prepričan. Duhovščina je mnogo storila za razvoj in omiko slovenskega ljudstva in bode tudi v prihodnje izvrševala svojo narodno dolžnost. Zavrača odločno, da bi troške za ljudsko šolo hotela kons. narodna stranka uporabljati kot .šolskega zajca" za agitacijo pri prihodnjih volitvah. Vsakdo izmed njegovih somišljenikov pripozna važnost ljudske šole in je vedno glasoval za potrebne izdatke v šolske namene. Pač pa je umestno svarilo, da se je treba izogibati nepotrebnim troškom za šolske zgradbe. Saj je posl. Kersnik nekoč izražal isto svarilo in dr. Tavčar je lansko leto rekel mej drugim : ,,Troški za naše ljudsko šolstvo rastejo od leta do leta in obeta se nam v letošnjem proračunu, da bodo z& 1. 1894. okroglo za 15.000 gld. višji, kakor za leto 1893. Ce obrača svoj pogled v prihodnjost in računam od leta do leta, potem se skoraj ne upam misliti, kam bode dežela prišla, kak bode konec. Zares, že sedaj dežela kranjskapreliva s v o j o srčno krizalj*dsko šoloinle bati seje, da jej ta kri prej odteče, nego bode ljudsko šolstvo naše prispela do svojega vrhunca". Torej, pravi govornik, ne očitajte nam tega kar sami trdite. (Dobro-klici.) Posl. dr. Tavčar skuša ovreči opazke poslanca Povšeta, Češ, da so njegove besede veljale sedanji duhovščini, ki postopa po navodilih dr. Mahniča. Obrača se še proti dr. Schaferju in dež. glavarju, o katerega izjavi noče dvomiti ter smatra, da se je opravičil glede svojega postopanja. Izjavi tudi, da ni hotel s svojim vsklikom žaliti posl. Pakiža, kateri že mnogo let sodeluje v zbornici, ampak je hotel le reči, da ni poučen o dogodkih v Belipeči. (Konec sledi.) Občni zbor katol. polit, društva. (Oovor predsednika kanonika Kluna.) (Dalje.) Silno velike važnosti je davkarski odsek, ki ima rešiti davčno preosnovo, od katere pričakujejo zemljiščni in hišni posestniki, pa tudi mali obrtniki po-lajšanje svojih bremen. V tem odseku sta se v prvi vrsti ravno naša zastopnika Povše in Robič potožila za kmečke posestnike in dosegla sijajni vspeh. Po vladnem načrtu bi bil moral vsak kmetijski posestnik vsako leto davkarskim uradom podati natančen popis vseh svojih dohodkov in stroškov. Zapisati bi bil moral, koliko mernikov je pridelal pšenice, k. rži, ječmena, ovsa, turšice, prosa, ajde, krompirja, repe, pese, koliko je nakosil sena, detelje, stelje, itd., koliko je potrosil vsega tega za svojo družino, ko-prodal svojih pridelkov goveje živine, telet, prešičev, itd. Zdaj pa pomislite, kolika sitnost bi to bila za našega kmeta! Se učeni gospodje neradi delajo fa-sije, ki so še lajše, kakor ti priprostemu ljudstvu namenjeni izkazi, in vsakdo naprosi v tej reči posebno izvežbanega tovariša ali prijatelja, da mu sestavi fasijo, kaj bi bili torej počeli priprosti kmetje, ako bi bili morali sestavljati take izpovedbe! Iskali bi bili zakotne pisače, ki bi bili kmetu to spisovali, pa mu prizadevali novih stroškov. Ob enem bi bilo tudi to jako sitno za kmečke posestnike, ako bi bil vsak hip prišel kak financar in stikal po njegovih shrambah, da se prepriča, koliko ima žita v kašti, koliko krompirja v kleti, koliko krme v svislih, koliko repov v hlevu itd. Glejte ravno slovenskim državnim poslancem gre čast, da so od kmeta odvrnili to nevarnost. Gospod vodja Povše je predlagal, da naj se kot podlaga za odmero prihodnin-skega davka pri kmečkih posestnikih jemje čisti ka-tastralni dohodek in da naj se naklada še le njim, ki imajo čez 300 gld. čistega katastralnega dohodka. Posestniki pa, ki imajo manj, kakor 300 gld. čistega katastralnega dohodka, naj bodo sploh oproščeni od njega. Kdor pozna kmečka posestva na Kranjskem, ve presoditi važnost in ceno te pridobitve , po kateri bode ogromna večina naših zemljiščnih posestnikov oproščena od jako trdih in sitnih določb. Levičarji so se sicer trdovratno upirali temu nasvetu in so hudo žugali, ali minister Plener se ni dal premotiti, marveč je rekel, da hoče držati besedo, katero je dal kmečkim zastopnikom. Tako toraj koalicija ni bila napoti temu velikanskemu vspehu, ki so ga dosegli slovenski državni poslanci, ker se ne ve, ali bilo to komu drugemu na misel prišlo, ako bi g. vod|a Povše s slovenskimi tovariši ne bil sedel v davkarskem odseku. Ce bi toraj ne bili naši slovenski poslanci nič druzega pridobili v koalicijski družbi kakor da so manje kmečke posestnike ne samo naših slovenskih, ampak tudi vseh druzih avstrijskih dežel obvarovali gori omenjenega hudega in sitnega bremena, bi že to samo proti volilcih zadostno opravičevalo njih obstanek v konservativnem klubu. Ali našteti moremo še drugih nič manj važnih rečij. Gospoda veste, da se delajo priprave za pregled zemljišnega katastra, pri katerem se imajo poravnati pri vcenitvi storjene napake. Kavno te dni smo v deželnem zboru volili može za dotično deželno komisijo. Ali zadnja inštanca je državna komisija, ki bode imela končno reševati predloge deželnih komisij. Silno važno je, kaki možje da pridejo v državno komisijo, ker je od njih odvisna osoda kmečkih posestnikov. Ali pa mislite, da bode državni zbor, ki ima voliti državno komisijo, katerega izmed naših ljudij izbral v ta prevažni zastop, ako slovenski poslanci stopijo iz družbe, ki to določuje ? Izbrali bi v tem slučaju kakega velikega posestnika, katerih zastopnika sta v koaliciji, ki bi se pa najbrže jako malo pobrigal za težnje kmečkega ljudstva. Le v tem slučaju smemo toraj računati, da bode izbran kdo izmed naših ljudij, ki pozna naše kmečke razmere in ima tudi srce za kmeta, ako ostanemo v konservativnem klubu. Drug važen odsek je volilni odsek, ki ima izvršiti premembo volilnega reda. Tudi v tem odseku smo slovenski poslanci dobro zastopani, ker sediva v njem poleg grofa Ilohenvvarta jaz in dr. Gregorec, poslednji iz istega časa, ko se še ni bil ločil od konservativnega kluba; sicer bi gotovo ne bil prišel v ta odsek. Naloga naša v tem odseku je silno važna. Znano Vam je, da hočejo Poljaci in levičarji obstoječi volilni red tako premeniti, da bi delavce, ki zahtevajo volilno pravico, in manjše davkoplačevalce spravili v eno novo kurijo. Za kmečke volilce, ki so že zdaj hudo prikrajšani v primeri z velikim posestvom in mestnimi volilci, bi bil to nov udarec. Ker ne smemo si prikrivati, da bodo poslanci nove kurije pomnoževali le število mestnih liberalnih zastopnikov na škodo kmečki kuri.ji. Tega pa nikakor ne smemo in ne moremo pripuščati; naše prizadevanje meri marveč na to, da krivice sedanjega volilnega reda, kolikor mogoče pripravimo, da delavcem damo volilno pravico v istem razmerju, kakor jo imajo drugi stanovi, da pa vse manjše kmečke davkoplačevalce, katerim naj se tudi podeli volilna pravica, pustimo v kmečki kuriji, manjše obrtnike po mestih in trgih pa v mestni kuriji, ob enem pa zaradi večjega števila vohlcev pomnožimo število kmečkih zastopnikov vsaj za toliko novih mandatov, kolikor se jih dovoli delavcem. Le na ta način je mogoče ohraniti sedanje ravnotežje med zastopniki kmečkih občin in med zastopniki mest in trgov. To načelo sem jaz prvi sprožil pri zaupnem posvetovanju, vsi slovenski poslanci brez razločka, pa tudi vsi nemški konservativci so se ga brž poprijeti in z menoj vred sta ga v omenjenem klubu zagovarjala baron M o r s e y in baron D i-p a u I i. Poljaci in levičarji se mu sicer z vso silo upirajo vedoč, da se e tako premembo vtrjujejo konserv. kmečki živelj, ali ker se hočejo nam pridružiti tudi Se druge skupine državne zbornice, kakor Rusmi. Mladočehi, injkakor kaže, tudi nemški nacijonalci, je upati, levičarji in Poljaki za svoj predlog ne dobe dveh tretjin glasov, ki ste potrebni za tako bistveno premembo volilnega reda. Za obrtni stan je posebne važnosti obrtni odsek, v katerem jaz sedim že od I. 1879. Ta odsek ima preimenitno nalogo dovršiti premembo obrtnega zakona po željah in zahtevah obrtnega stanu. Da bi bil odsek zvedel mnenje obrtnikov in iz njihovih ust čul, v kakem smislu in po katerih načelih je treba premeniti obrtni zakon, sklical je bil obrtni odsek veliko obrtno euketo, katere so se vdeleževali tudi zastopniki slovenskih deželi. In glejte, ravno sedanja koalicijska vlada, katera nekatere tako hudo v oči bode, je sostavila načrt novega obrtnega zakonu, kakor mi je bila prilika to opazovati pri dotičuih zaupnih obravnavah. Tako toraj tudi glede obrtnega vprašanja levičarji ne morejo zabraniti, da bi se obrtni zakon ne premenil po željah obrtnikov, katere je ravno konservativni klub vseskozi in ves čas zagovarjal. Politični pregled. V Ljubljani, 28. januvarja. Drugi deželni jezik v srednjih šolah. Ko je poslanec Weeber utemeljeval svoj predlog, da se vpelje drugi deželni jezik kot obvezni predmet na realkah, se mu je v moravskem deželnem zboru od več stranij pritrjevalo. Videlo se je, da tudi Nemci niso več tako nasprotni učenju druzega deželnega jezika, nego so bili še nedavno. Prihajajo do prepričanja, da jim češčina le koristiti more v javnih službah. Poslanec Weeber je pa tudi priporočal, da bi se le ne na realkah, temveč tudi na gimnazijah vpeljal pouk druzega deželnega jezika. Upati je, da bode šolski odsek predlagal resolucijo v tem smislu, deželni zbor jej pa pritrdil. Jednotna srednja šola. Na Ogerskem se je že večkrat govorilo o jednotni srednji šoli. Dosedaj je pa taka šola vendar imela dosti nasprotnikov. Pa tudi v Avstriji iu Nemčiji jih je veliko, ki so za jednotno srednjo šolo. Baš zadnji čas so se v Nemčiji zopet začeli poskusi s takimi šolami. Da ima jednotna srednja šola nekaj prednosti pred realkami in gimnazijami, se ne more tajiti. Dečki pri desetih ali jednajstih letih, ko vstopajo v srednjo šolo, se še ne morajo odločiti za svoj poklic. Pri jednotni srednji šoli bi pa tega ne bilo potrebno. Seveda se je na drugi strani bati, da bi na jednotni srednji šoli bili učenci še bolj z učenjem preobloženi. Novi ogerski učni minister se je izrekel za tako jednotno šolo in je pričakovati, da se na Ogerskem poskusi ž njo. Srbija. V Belemgradu so baje prišli do prepričanja, da se ne bode dalo vladati brez podpore kake stranke. Tudi Kristic bi tega ne mogel, kakor hitro se zopet začne ustavno življenje. Zaradi tega premišljujejo, da bi poklicali zopet vlado iz kake gotove stranke. Kralju Aleksandru in njegovim svetovalcem bi pač najbolj ugajala napredna vlada. Govori se že, da se pokliče na krmilo Garašanin. Kralj Milan baje ni popolnoma zadovoljen ž njim, a se bode že sprijaznil, ko mora videti, da od kake liberalne ali pa radikalne vlade ima on še manj pričakovati. Radjkalci bi mu najbrž kar pokazali pot iz dežele. Bolgarija. Sedaj je menda po časopisih prišlo v navado, da razširjajo novico, da se misli odpovedati ta ali oni vladar. Tako sta te dni v svet bili poslani novici, da se misli odpovedati kralj grški in belgijski. Nekaj podobnega se sedaj govori o knezu bolgarskem, ki je baje tudi že spoznal, da mu ne bode druzega kazalo, sporazumeti se s Stam-bolovem ali pa ostaviti deželo, če je kaj resnice na tem, ne vemo. Razmere v Bolgari)! pod sedanjo vlado niso najugodneje. Tako sta v Sredcu na cesti te dni dva vladna pristaša napala nekega sorodnika pokojnega generala Mutkurova. Ko se je ta branil z revolverjem, je pa prijela policija njega. Govori se, da so ga trpinčili v ječi. Pod sedanjo vlado so se odnošaji shujšali z Avstrijo, z Rusijo se pa dosti zboijšali niso. Knez je že lahko spoznal, da se je motil, ko je mislil, da mu bode Stojilov izposloval priznanje Rusije. Novi varšavski generalni gubernator hoče ba|e jako izčistiti uradništvo. Odstranil bode vse uradnike, kateri bi iutrigovali proti Poljakom. Tajnega svetnika Petrova si je izbral za svojega ad-latusa. Petrov je v svojem službovanju si znal pridobiti zaupanje prebivalstva. Bil je nekaj časa gubernator v Minsku in se je oziral tudi na pravoslavno prebivalstvo. Da je ta mož poklican v Varšavo, pač dokazuje, da novi generalni gubernator ne misli hoditi po potih svojega prednika. Da bi le Poljaki ne naredili zopet kake neumnosti, pa ee bodo že polagoma izboljšali odnošaji mej Rusi in Poljaki. Sedanjega carja ne vodijo več nazori njegovega očeta. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarja. (Državno-zborska volitev v dolenjskih mestih.) Od županstva v Novem Mestu sme prejeli včeraj brzojavno poročilo, da je bil ondotui volilni shod g. Višnikarja mnogobrojno obiskan ter da so navzoči volilci soglasno postavili za kandidata g. Višnikarja. — Iz Krškega pa se nam piše, da so ondotni volilci sklenili oddati svoje glasove vpokojenemu sod-nijskemu nasvetniku dr. Andreju Vojski. — Čuje se tudi še o drugih kandidaturah, katerih pa še danes omenjamo, ker še niso gotove. Vidi se da bodo volilci dolenjskih mest lahko zbirali mej kandidati, kakor bodo hoteli, mogli in morali. (Odlikovanje.) Visok. č. g. Štefan Bensa, kanonik prvostolne cerkve v Gorici, je odlikovan od Nj. Veličanstva s križem viteštva Prane Jožefovega reda. Visoko čast. g. je vdobil ob ti priliki polno častitek od vseh stranij, ker je povsod spoštovan in priljubljen radi neumorne delavnosti in radi uljud-nega in prijaznega vedenja. Častitamo i mi še srčno željo, naj ga Bog obrani še mnogo let! (Osebna vest.) Cesar je podelil tukajšnjemu račuuskemu nadsvetniku Prancu Pfeiferju povodom naprošenega umirovljenja v znak dolgoletnega vestnega in uspešnega službovanja viteški križ Franc-Josipovega reda, in oficijala graškega nadsodišča Aleksandru Usarju povodom upokoien naslov in značaj predstojnika pomožnih uradov. (Iz Žalca), dne 27. jan. Tudi pri nas se je hvala Bogu osnovalo „ka tol i š ko delavsko društvo". Prihodnji mesec, najbrže da 10. svečana bode pričelo društvo z otvorilno slovesnostjo. Ker je bilo tako društvo v našem kraju zelo potrebno, zato njegovo ustanovitev pozdravljamo s posebnim veseljem, ter želimo društvu obilno blagoslova božjega pri delu v prospeh delavskega stanu. (Iz Radeč), 27. jan.: V noči od 26. do 27. t. m. nastal je tu najbrže po neprevidnosti ogenj v neki drvarnici, kterega so pa kmalu pogasili. — Na Dvoru, graščini pri Radečah, bili so pred nekaterimi dnevi okradeni domači hlapci med tem Časom, ko so bili pri večerji. Prejšnjo noč so dali prenočišče nekemu „vandrovcu", drugi večer so jim pa zmanjkale štiri žepne ure, nekaj obleke in nekoliko črevljev. Orožniki zasledujejo tatu. — Mesto umrlega Ign. Bec-a postal je cerkveni ključar njegov sin. (Umrl je) pretečeno sredo za kapom preč. g. Alojzij Pabjan, župnik v Biljani. Pokojnik je bil rojen 1. maja 1818, posvečen v mašnika 24. sept. 1843. Bil je zlata duša, vzoren duhovnik, vsem pri-ljubl|en, vsem vse. N. p. v m. (Železniški čuvaji.) Iz Trnovega: Na železniški progi Trnovo - Šapljane povozila je lokomotiva v noči pred sv. Antonom železniškega čuvaja Antona Gosarja, rodom Logatčana, ko je ta v burji in dežju šel pregledovat železno pot. Po tiru stopajoč in nič hudega sluteč v plašču iu čez glavo zavit revež ni slišal, da mu piha za hrbtom pošastni železni konj. Lokomotiva v hipu moža podere na tla, odtrže jedno nogo, ostali život zasuče v kolesa in ž njim vrt^č in lom&č dirja še 50 metrov dalje po tiru, da ga pahne naposled v stran zmandra-nega s potrto glavo. Kdo more popisati bolest žene in otrok ob grozoviti smrti ljubljenega moža in očeta! Zapustil je sirote hipoma v krepki dobi življenja. Toda rajniku v hvalo iu zapuščenim v tešilo bodi povedano, da je Gosar vršil vseskozi vzgledno in točno svojo službo in svojo krščansko dolžnost, kar mu je le bilo mogoče. Rad se je kazal očitno med prejemniki svetih zakrameutov, rad prihajal k sveti maši. (Koliko naših liberalnih veljakov življenje tega vrlega moža osramoti!) Le redko, po navadi jedno samo nedeljo v mesecu, dobil je prostost od službe, katero pa je preživel vzgledno krščansko. Sploh moram z veseljem omenjati, da so vsi naši železniški čuvaji, katerih imamo osem, prav pošteni možje in vrli očetje, zato, ker so vrli kristijaui. Človeku, ki jih opazuje, kar veselja srce igra, kadar pride z njimi v dotiko. Da bi ie dobivali pogosteje nedeljskega oddiha! Večkrat mi je tožil kateri izmed teh poštenjakov, kako trda mu je služba, ker mu je dana le jedenkrat v mesecu prostost, katero porabi v to, da pride k sveti daritvi. Iu kdo bi mu to tožbo zameril? človek, obsojen v samoto k divjemu teku železnih koles, ima tudi duha, ki hoče in tirja hrane. Človek, plačan s pičlim dohodkom, postavljen z družino v zimo in mraz in noč in stalno smrtno nevarnost, ima tudi dušo, ki upa v boljšo bodočnost. Vse to naj bi blagovolilo občinsko predstojništvo in dotični neizprosni železniški nadzorovalci teh mož jemati v poštev in dobrim, vestnim ljudem duhovnega veselja privoščiti. Želimo iskreno, da se slavno železniško vodstvo na te skromne njihove želje ozira in jim njihovo stanje osladi, menimo, da tega storilo ne bo sebi v škodo, kajti vsigdar in povsod so bili dobri, vestni, bogaboječi kri-tijauje, rabniši udje človeške družbe, kakor ljudje brez vere in vesti. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) so darovali 24. t. m. pri Klemšinu v Sv. Križu zbrani gostje: gdč. G. G. in M. M. vsaka po 1 krono; gg. Al. K. 2 kroni M. B. 1 krono, A. St. 1 krono, F. M. 2 kroni, K. M. 2 kroni, P. K. 1 krono, skupaj 11 kron. — Blagim darovalcem Bog stotero plačuj! (Občinske zadeve v Tržiču.) V I. seji deželnega zbora dne 22. t. m. je dež. poslanec dr. Žitnik v svoji I. do vis. dež. odbora stavljeni interpelaciji omeni! tudi novega župnišča v Tržiču, češ, da je dodelano, končnega računa pa vendar nihče ne ve. Ker stvar ta v prvi vrsti zadeva mene, bodi mi dovoljeno kratko pojasnilo. Župnišča tržiškega ni stavila tržiške srenja sama, temuč vsa fara s skladom na podlagi dež. postave z dne 20. julija 1863. Za vodstvo, izpeljavo in zarajtovanje te stavbe, toraj tudi ni odgovoren župan tržiški, temveč stavbeni odbor (§ 18.) in ravno isti mora tudi po dovršeni stavbi dati konkurentom končni račun, kateri bodi za mogljivo pritožbo pri cerkvenem prebendarju (župniku) na pregled 3 mesece (§ 20.) Župnišče je je bilo dodelano 1891. leta; srenja tržiška pa je plačala 30. okt. 1892 zadnji prispevek 1800 gld. S tem dnevom je bilo stavbenemu odboru plačano vse, kolikor je bilo pri obravnavi (§ 16) raznim konkurentom odločeno. Stavbeni odbor bi bil že isti dan lahko položil končni račun o vplačilih iu troških. Toda! tekom leta 1892 je firma „Mally-Dem-berger" kot »juridična oseba" opiraje sena §§ 35. in 36 drž. post. z dne 7. maja 1874 vložila zahtevo, naj se ji vrne naza|, kar je neopravičeno za župnišče plačala 1890. in 1891. leta in naj se opros.ti napovedanega vplačila za 1992. leto. Stavbeni odbor je zdaj moral čakati s končnim računom do končne razsodbe v tej stvari. Še le 2. junija 1894 št. 14661 je vis. min. za bogočastje iu uk razsodilo, da se že vlačana svota ne vrne nazaj, o vplačilu za leto 1892 pa naj sodi zopet I. instanca. C. kr. okr. glav. je z razsodbo 5. nov. 1894 štev. 11060 pritožnika oprostilo vplačila zneska 535 53 gld. ter to razsodbo prijavilo županstvu za mogljiv priziv v 14 dneh. V občinski seji dne 23. nov. 1894 pak sta po prebraui tej razsodbi pričujoča oba pritožnika izjavila, da plačata prostovoljno teh 5 35 53 gld. ter da sta se pritožila le za to, da sla dognala, da bi kot juridična oseba ne bila dolžna za fibriko prispevati k župuišču. Sreujski odbor je vzel ti izjavo hvaležno na zuanje. Bodi pri tej priložnosti, da se razprši vsak dvom, še omenjeno, da je tudi predilnica svoje dni (12. jun. 1889) prostovoljno plačala 900 gld., katerih bi po omenjeni postavi ne bila dolžua plačati. Predilnica je za župnišče plačala kot patron 1885 80 gld. in prostovoljno 900 gld. skupaj: 2785 80 gold. Zdaj še le, ko je vsa stvar končana, bo tudi stavbenemu odboru možno dati končni račun. To bi se bilo že tudi zgodilo, ko bi g, Gassner, predsednik odbora ne bil precej po srenjski seji 23. nov. 1894 zbolel in potem odš^l odtod. Kadar se povrne, bo gotovo ta račun njegovo prvo delo. Sicer ima pa tako vsak Tržičan v rokah potrdilo o tem, kar j« plačal za farovž. Kolikor je vplačal pri c. kr. davkariji, mu je potrdila davkarija in kar je delal ali plačal na tlaki to mu je pismeno potrdil stavbeni odbor. Ravno tako so dobila vsa tri županstva pisana potrdila o vplačanih svotah. Zeli pa kdo še kakšno posebno pojasnilo, naj le zaupljivo povpraša pri meni; bo vse pred zvedel, kakor potom interpelacije. — V Tržiču, dne 26. jan. 1895. Franc Špendal, župnik in računovodja stavbenega odbora. (Iz Mengša) 27. januvarija. Pri nas je bflo pretočeno leto 1894 rojenih 228. umrlih 133, okli-canih 62 iu poročenih 46 parov. — V celi fari je bilo vpisanih v družbo sv. Mohora 145 146. Tudi lepo število ukaieljnih. (Iz Gorij.) Za pogorelce v Grapču je prijel podpisani sledeče darove : darovanje v Gorjah v nedeljo pred novem letom 36 gld., na Breznici dne 27. dec. 1894 zbrani gospodje 17 gld., zbirka v Gradu po g. dekanu 10 gld. 50 kr., zbirka na Dovjem po g. župniku 6 gld. 50 kr., iz Ljubljane po g. Mraku 4 gld., neimenovani 3 gld., g. Andrej Leban, vodja na Sveti gori 2 gld., g. Jožef Knific, kapelan na Igu 2 gld., g. Fran Vohinec. župnik v Križih 1 gld. g. Matej Jereb, župnik v Šentjanžu 1 gld., g. Janez Molj, župnik v Stranjah 1 gld., tedaj skupaj 84 gld., in se v imenu pogorelcev vsem dobrotnikom prav presrčno zahvaljuje. Bog jim obilno povrni! (Iz Kranjske Gore.) Kdor govoriti kaj ne ve, Vreme nval' al' toži. Zato počinjam tudi jaz z vremenu. Vreme je v naši »Sibiriji" še dokaj milo, prijetno in gorko. Snega je palo le za potrebo, ne pa toliko kakor po drugih krajih, če poročajo listi resnico. En meter ga ni, ampak le za potrebo, kakor že rečeno; kajti tukaj je sneg zelo važeu v gospodarskem oziru. Ljudje ga komaj čakajo, da morejo spravljati drva in krmo s hribov; oni pa, ki nimajo opravila v hribih, odmetavajo ga kaj pridno v dolgih vrstah, da jih je kar lepo videti z želez-ničnega tira in državne ceste. Tako imajo vedno zaslužek, ker pade skoro vsak drugi dan nekaj novega. Sneg je tukajšuim prebivalcem pravi kapital. Ker govorim že o kapitalu, omeniti mi je tudi, da se je tu ustanovila posojilnica po Reifeisnovem načinu. Obeta se jej že sedaj lepa bodočnost, četudi še vedno ovirajo tam nekje. Kakih posebnih novic pa nimamo, le če poročam še kaj statističnega: Minolo leto je umrlo pri uas 44 ljudi, najstarša žena je imela 93 let, sicer pa je umrlo ravno '/» otrok in '/» odraslih. Rojenih je bilo 52; oklicev je bilo 15, porok pa 8. — V krajni šolski svet so izvoljeni: Gašpar Lav-tižar, predsednik; Anton Slavec, namestnik; odborniki : gg. župnik, nadučiteli, Ivan Arih; šolski nadzornik gospod župnik. — Skoro bi bil pozabil! 13. januvarja smo imeli veselico, na korist Cirilove in Metodove družbe s prav lepim vsporedom. Vse točke so se izvajale izborno. Zlasti pa je ugajal šaljivi dvospev. Igra »Svoji k svojim" predstavljala se je v občno zadovoljnost, da človek res ne ve, koga bi bolj pohvalil gospo županjo, ali gospoda župana, ali gospoda Krifača. Istotako izvrstno je bilo petje, zlasti pa ne smem pozabiti našega »orkestra", kateremu smo se morali čuditi. — Kaj več pa o drugi priliki. (Proračun koroškega dež. zbora za 1. 1895.) kaže 1,099.060 gld. potrebščine, od tega največ za šole, t. j. 515.135 gld. Pokritih je le 182.038 gld., manjka tedaj 917.022 gld., ki se imajo dobiti po 20°/o dokladi na mošt, vino itd., po 46°/0 dokladi na direktne davke, potem po dež. dokladi na žgane pijače in lovske karte. Kaže se pa primaujkljej 45778 gld. (Nove orgije) s šestimi spremeni dobi v teku letošnjega poletja cerkev sv. Nikolaja v D o 1 e n j e m Logatcu. Blagoslovile se bodo ob priliki razstave notranjskih kmetijskih podružnic. (Amerikanske novice.) V Iron Wood, Mich, so si osnovali Slovenci katoliško podporno društvo: »Slovensko katoliško podporno društvo sv. Ivana Kr-stitelja." — V Leadville, Collo, je umrl po večme-sečui bolezni Martin Konda, star 36 let, doma iz vasi Hrast, fara Suhor pri Metliki. V domovini je zapustil štiri nedorasle otročiče. — VFederalu, Pa. se ponehuje z delom v premogovnikih. — Na sveti večer se je zbrala k božičnemu drevescu v mestecu Silver Lake County Oregon v dvorani nasproti pro-dajalnici Gbristmann večja družba, obstoječa iz žensk, moških in otrok. Ko so se jela deliti darila, stopi nekdo na vzvišen prostor, da bi natančneje ogledal predmete. Zadel je z glavo ob svetilnico, ki je padla na tla in se razletela. Nastal je velik ogenj in še večja zmešnjava med navzočimi. Vsakdo je hitel k vratom, da bi se rešil. Toda na ljudeh je začela goreti obleka in naenkrat je bilo v plamenu vse pohištvo. Pri tej nesreči je umrlo 41 oseb, nevarno poškodovanih je 16 oseb. Ponesrečeni so bili večji-del sami Nemci. — V mestu Dubois v Pennsjrlva-niji so odpustili delodajalci 400 delavcev. To je tako razdražilo druge tovariše, da 80 jedncglasno sklenili, da opustč tudi oni takoj delo. Vseh je 1500 mož. Najbrže se bodo morali ukloniti sili. — V mali vasici Mount Ayr Ind. so praznovali republikanci zelo slovesno svojo zmago. Pobili so 100 petelinov, skuhali juho ter nabrali 800 svojih privržencev, ki so jedli juho pri svitu 30 črevliev visoke baklje. (Odgovor na »Poslano".) V 20. št. »Slovenčevi" dne 20. prosinca je neko »Poslano". Kar se vse tam ne vjema z resnico, moram stvar osvetliti. Jako me veseli, ako se smatra poštarica v Zalogu zmožno delovati med Slovenci; in če se dosedaj še nihče ni pritožil, čez njeno nesposobno delovanje in čez njeno netočnost, se še ne more reči, da je v tem slučaju bila točna. Kar niso storili drugi, storim jaz in pravim, da je bila poštarica res »netočna" v svojem poslu. V dokaz tole : Poslal sem dne 24. novembra 1894. 1. dopisnico na Studenec pri Zalogu in napravil tale napis: Na Studencu pri Ljubljani- P. Zalog". Da je bil ta naslov pravilen in popolen, priča to, da je slavna pošta v Zalogu na južni železnici in tako mislim tudi on-dotna poštarica dobilu dopisnico v roke takoj drugi dan, t. j. 25. novembra, kar tudi naznanja na dp-pisnici poštni pečat »Salloch 25. nov. 1894". Torej če je gorenji naslov zadostoval, da je prišla dopisnica na pravo mesto in sicer v Studencu pri Zalogu, zato se poštarica ne more pritožiti, da naslov ni bil pravilen. Vzrok, da sem dopisnico dobil iz Zaloga še le 20. decembra 1894. 1., torej skorej čez en mesec, iskati je le pri poštarici, ki bi morala spozuavši, da tiste osebe baje ni na Studencu, takoj odposlati dopisnico tje, kjer je bila oddana. Vidite torej, da ste res »netočui" v svojem poslu. Iz povedanega sledi tudi, da dopisnici ni bilo treba hoditi po onih »7 Studencih", ampak da je naravnost došla v Studenec pri Zalogu, toraj na pravi kraj. Dalje piše poštarica v svojem »Poslanem". »Ako odpošljem kedaj pismo nazaj v slučaju, da mi je oseba neznana, pišem na pismo ali dopisnico vedno v istem jeziku, v katerem je naslov narejen in jaz upam, da je tako prav". Ce torej spozna to, kaj je prav, zakaj pa ne delate tako ? Ako hočete biti torej dosledni, morate zapisati, ako je naslov narejen nemški, tudi Vi nemški, če pa slovenski, tudi Vi slovenski. Jaz sem napravil na dopisnico čisto slovenski naslov, ako jo dobim nazaj, so bile zapisane na njej vse eno nemške besede retour hieramts unbekannt. Torej kaka doslednost, kaj ne ! Toliko v odgovor. To so naše zadnje besede. (Zamude na železnicah.) Vsled od sobote na nedeljo padlega snega imeli so včerajšnji dunajski kot tržaški vlaki po jedno in dve uri zamude; istotako tudi na državnih železnicah. (Stroški za kidanje in izvažanje suega.)«Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega za čas od 20. do vštetega 26. t. m. znesek 651 gld. 41 kr. (Pivovarne po svetu.) V Nemčiji se nahaja 26.240, v Zjedinjenih državah 2500 ; pretečeno leto so pridelali v Nemčiji 4.750.000 litrov piva, v Ameriki pa ne dosti manj, 3,500.000 litrov. Angleška ima 12 174 p.vovaren, ki so pridelale nekaj manj piva nego Nemčija. Število vseh pivovaren na svetu se ceni na 51.000; koliko piva pridelajo, se ne more dognati. Vsako leto se ga več porabi in udomačilo se je pri vseh olikanih narodih. (lteraška obrt.) Nedavno so prijeli na Francoskem v Marseilu berača. Pri preiskavi se je pokazalo, da ima vrednostnih papirjev za 100.000 frankov, stanovanje za 800 frankov vsako leto in dva Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda TVieu, za preskrbljenje vseh •» ^^^ | B k ISSE Schelhammer & Schattera služabnika. »Ubogi" mož je povedal sodniku, da se radi slabotnega teles* in slabega zdravja ne more pečati z nobeno drugo obrtnijo, ki bi mu prinesla dovolj dobička; z beračenjem pridobljeni denar, okrog 10 frankov na dan, poleg kruha io drugih živil, pa porabi, „da se mu premožeuje ne zmanjša". Društva. (Slovenskemu katoliškemu aka-demičnemu društvu »Danica* na Dunaju) so na noro pristopili kot starešine sledeči č. gospodje: Val. Levičnik, c. kr davčni višji nadzornik v Gorenjem Logatcu 5 gld., Martin Povše, župnik in dekan v Ribnici, Frančišek Fik, kapelan v Ribniei, Frančišek Krumpestar, kapelan v Ribnici, in Janez Bobek, c. kr. zdravnik v pok. v Ribnici, vsi po 1 gld. C. g. Janez Brence, župnik pri Sv. Gregorju, star član, je daroval za leto 1895 1 gld. S tem se je število naših č. starešin pospelo do 95. Bog plati! — Za odbor: Fr. Jankovi«;, t. č. predsednik. Stud. iur. Ivan Končan, t. č. tajnik. Telegrami. $ Pliberk, 28. januvarija. Sinočna veselica „Grorotanau v probujenem Smihelu nad Pliberkora bila je zelo številno obiskana. Sijajna slavnost bila krepak odgovor zadnjim napadom od strani učiteljstva na ,.Gorotan" in 6. domačo duhovščino. Vse bilo navdušeno in z mnogim veseljem poslušalo mile pesmi in sledilo igram „Kje je meja?", „Zi-vio!" in »Zamujeni vlak". Preva\je (na Koroškem), 28. januvarija. Včerajšnji osnovalni shod kat. delavskega društva se je vršil presijajno. Prostorna dvorana Stocklova bila natlačena polna delavcev, ki so pazljivo poslušali zanimive govore o društvenem namenu in socijalnem vprašanju, katero je temeljito in jasno pojasnoval vč. g. prefekt Podgorc. Pozdrav ljubljanskih delavcev se je z navdušenjem vsprejel. Dunaj, 28. jauuvarija. Cesar je dal po Kalnokyju izreči Giersovi rodbini najiskreneje sožalje. Tudi Kalnoky, ki je s pokojnim bil o tesnem prijateljstvu, je vdovi poslal naj-iskrenejšo sožaljuo brzojavko. Praga, 28. januvarja. Deželni zbor je izročil budgetnemu odseku predlog Mlado-čeha Podlipnega, da se pregledajo državni akti, ki se tičejo češkega drž. prava. Proti predlogu so glasovali samo Nemci. Budimpešta, 29. januvarja. Finančni minister je predložil podaljšanje budgetnega provizorija do konca aprila. Szegedin, 28. januvarja. Policija je našla pri hišnih preiskavah pri socijalističnih agitatorjih hujskajoče tiskovine in je zaprla tri iz Alfolda došle agitatorje. Pred mestno hišo je 50 delavcev zahtevalo, da se zaprti izpuste. Ker so delavci pretili, je policija zaprla tri kolovodje, potem so pa bili ljudje mirni. Berolin, 28. januvarija. Nemški cesar je odredil, da se v spomin petdvajsetnice zmag na raznih javnih krajih v Berolinu postavijo kipi iz marmorja knezov braniborskih in kraljev pruskih do Viljema I. in raznih za državo zaslužnih mož. Troške plača cesar iz državne blagajne. Pariz, 28. januvarija. Včeraj je prišel semkaj srbski kralj Aleksander. Na kolo- a * a Cas Stanje Veter Vreme S «- ° a B i B opazovanja trmkon.rm v mm toplom.n po Celziju •3°» s S «1 B 26 7. u. zjut 2. n. pop. 9. ■ ivm' 723-3 722 4 724 7 -12-2 —5-3 -3 0 brezv. sl. jvzh. sl. svzh. megla oblačno > sneg 18-00 sneg dvoru so ga vsprejeli kralj Milan, srbski poslanik Garašanin, zastopnika predsednika republike in ministerstva vnanjih zadev. Pariz, 28. januvarija. Novo ministerstvo je sklenilo, da se bode izjavilo za po-miloščenje političnih zločincev. Pariz, 28. januvarija. Uradni list je že objavil novo ministerstvo. Peterburg, 28. januvarija. Minister Giers je umrl. Umrli so: 25. januvarija. Elizabeta Safran, kuharica, 59 let, Flori-janske ulice 26, paralysis pulm. 26. januvarija. Apolonija Leben, gostija, 75 let, Poljanska oesta 56, emphysema pulm. V bolnišnici: 24. januvarija. Anton Sodnikar, gostač, 70 let, kronični protin. 25. jannvarija. Marija Jerič, sirota, 12 let, plučna tuberkuloza. Tu) ei. 25. januvarija. Pri Kionu: jamnitzer, Bing, Griinfeld z Dunaja. — Deutsch in Gradca. — Dejak iz Pulja. — Victor iz Heilbrona. Khrmann iz Vratislave. — Brod, Franki iz Prage. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Moline iz Tržiča. Pri Maliiu: Kosak, Bellani it Trsta. — Huber iz Monakovega. — Wiirst iz Smttgart-a. Pri Juknem kolodvoru: Langfelder, Schick z Dunaja. — Geist i Dun. Novega Meesta. — Papst z Reke. — Zslokar iz Strug. Pri avatrifakem earu: Matelič is Tolmina. — Gaš-perič iz Trebnjega. Vremensko sporočilo. 27 7. a. zjvt. 3. u. pop. 9 a. zveč. 727-6 729-2 729-8 -4-0 -12 -6-8 si. vzh. n sl. zap. sneg oblačno Srednja temperatura obeh dni —6'8° in za 4 8 in 2*2° pod normalom. 17 0 sneg 4-0°, oziroma Zahvala. 75 1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja v bolezni in ob smrti ljube moje sestre Elizabete Safran, i za mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu, za darovane vence izrekam vsem prijateljem in znancem, zlasti še prečastiti duhovščini in spoštovanim župljanom šentjakobskim svojo najprisrčniio zahvalo. V Ljubljani, dnž 28. januarija 1895. Frano Safran, cerkovnik pri sv. Jakobu. k n 6 e n n star e j š a B ne manj kot 28 le stara, jako uravna, ki zna lepo iu pravilno slovenski govoriti, iiče se za Oradeo. Kaj več pove upravništvo tega lista. 67 3-3 H B5 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 13 Ubaldu pl. Trnkoczy-jn lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Xrnkdozy v Gradcu. 0 m Svoji k svojim! Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, 3 10—9 gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a kg 50 is 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja BV brinja in brinjevoa liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse j« lastni izdelek. Kupuje tudi ^saki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Gledališke ulice 10. Uradne lin trgovske i KOME s firmo priporoča KAT. TISKARNA [ v Ljubljani. Razpis službe. Razpisana je služba občinskega tajnika na Bledu z letno plačo 500 gld, po dogovoru tudi več. Prošnje je vložiti do 10. februvarija t. 1. občinskemu predstoj-ništvu na Bledu. J. Petcrnel, 74 3-1 župan. D u n a j § k a b o r z a. DnA 28. januvarija. Skupni državni dolg r notah.....100 gld. 75 Skupni državni dolg v srebru.....100 , 75 Avstrijska zlata renta 4%............125 „ 75 Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . '01 „ 05 Ogerska zlata renta 4%.......124 „ 75 Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 „ 20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1062 „ — Kreditne delnice, 160 gld. . ... 412 „ 90 London vista ..........124 „ 25 NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 85 20 mark........................12 „ 16 20 frankov (napoleondor)............9 „ 8o italijanski bankovci........46 „ 45 C. kr. cekini......................5.81 Dni 26. januvarija. i i, državne srečke I. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriikega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 150 gld. 50 kr. 162 „375 o 198 , — 99 . 25 1*4 „ 50 n 131 „ — n 108 „ 25 IU „ 25 67 „ — f) 99 „ 10 n 229 „ — t» 171 „ 25 131 „ — n 98 „ 50 n 198 gld. 25 kr, 149 „ -90 25 17 23 69 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen<5is srečke, 40 gld.......72 B 28 Waldsteinove srečke, 20 gld......50 . — Ljubljanske srečke.........25 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 184 „ — Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3490 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 539 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 „ - Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 88 . — Montanska družba avstr. plan.....„ — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 „ — Papirnih rubljev 100 ........ 133 „ 12'/, | Af Jfakup In prodaja "£S 1 vsakovrstnih driavnlh papirjev, sraAk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri Irebanjlh, pn itirebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniika družba „IEBCU B" Wollzeili it 10 Dunaj, lariibilftrstriisi 74 B. JUT Pojaanlla US v vseh gospodarskih in Inasinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokalaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih iflavnlc, Udaiateli : Br, Ivan Unellft Odgovsrai vrodnik: Andro| Kalan. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.