PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 253 (9558) TRST, sobota, 30. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODOBRITEV DVEH VAŽNIH ZAKONSKIH OSNUTKOV Nfl VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Določenih 400 milijard za zaposlitev 420.000 mladih delavcev in uradnikov 300.000 jih bodo zaposlili v zasebnih podjetjih, 120.000 pa v javnih ustanovah - Odobritev zakona, ki ureja obdavčitev zakoncev RIM, 29. — Vlada je na današnji seji odobrila zakonski osnutek 0 zaposlitvi 420.000 mjadih delavcev in uradnikov ter zakonski o-snutek o obdavčitvi dohodkov moža in žene. Obenem so sporočili, da vlada ni utegnila razpravljati in odločati o zakonskem osnutku o pravični najemnini, o katerem bodo razpravljali na seji 12 novem-bta. Oba odobrena zakonska osnutka, ki sta izredno važna, spadbta med programske ukrepe Andreotti-jeve vlade. Vp aoanie zaposlitve mladine in neposredne obdavčitve osebnih dohodkov je iz tdno važna. Računajo, da je sedaj v Italiji od 700.000 do 800 000 mladih ljudi, ki še ni dobilo prve zaposlitve. Položaj je izredne trag'ten na Ju-9°, kjer mora mladina, če hoče naiti zaposlitev, zapustiti dom in odpotovati na Sever ali v tujino. Zakonski osnutek o zaposlitvi 420 tisoč mladih ljudi je obrazložila ministrica za delo in socialno zavarovanje Anseimi. Zakon se nanaša na zaposlitev mladih tako v zasebnih kot v javnih službah. Posebno pozornost posveča zakon zaposlitvi mladine na Jugu, Na osnovi tega zakona bo lahko dobilo službo 300.000 mladih ljudi med 15. in 28. letom Y zasebnih podjetjih in 120.000 v Javnih ustanovah. Za zaposlitev 420 tisoč mladih delovnih moči bo vlada nakazala skupno 400 milijard lir. V okviru tega zakona bodo zasebna Podjetja dobila za vsakega zaposlenega mladega delavca 64.000 lir mesečno na Jugu in 32.000 lir mesečno na Severu. Podpora podjetjem za zaposlitev mladine bo veljala na Jusu 24 mesecev, na Severu pa 18 mesecev. Zakonski osnutek govori o zaposlitvi mladine v industriji, kmetijstvu, trgovini, obrništvu, v raznih konzorcijih in zadrugah. Upoštevajoč, da je velik def mladih ljudi brez zaposlitve tudi brez strokovne izobrazbe, zakon predvideva, da bodo morali mladi delavci del delovnega casa uporabiti za usposobitev, del Pa v proizvodnji. V tej zvezi bodo ustanovili nove tečaje za strokovno usposabljanje. Pričakujejo, da bodo na ta način dali možnost mladini, da e strokovno usposobi in da se po-® redno vključi v proizvodnjo. Pri strokovnem usposabljanju mladih bo-0 'mele veliko vlogo deželne upra-,,e’ v nkrinj svojih šol za strokovno ipP7°K *‘ev' ^a*50n tudi določa, da J treba polnopravno priznati stro- 1 -T usPps°bljenost, ki jo mladi škega med služenjem voja- Za zaposlitev mladine v javnih u-nrf-°Va^ pa b°do državna in deželne Jv?ve dale pobudo za njihovo uspo-itev na najrazličnejših področjih. ,, da bodo največ mladih tur i • na P°dročju ohranitve kul-sh,,rVn .kraJevnih dobrin, v gozdar-sfpci’ uUnzmu Pri ureditvi kata-vah • m?P-.Tudi v javnih ustano-in nlJe- m adirn zagotovljena služba za V,a^a na osn°vi delovne pogodbe Zd najmanj dve leti. virfe?eg tega zakonski osnutek prediv d!7 nove predpise in izredne u-nihPi.^Za zaPnslitev mladine v jav-kovnonravai na osnovi tečajev stro-način usP°sabljanja. To bo nov nvS? 7aP°sl°vanja novih delovnih tol£i?Sr^tvVeSZvan^upraveVZa^ bo «i°f"“tei_pr.edvide^. d? Panripif--eC^0g finančnega ministra sk osi f,je, vlada °d°brila zakon-zakone U^ek’ k' prilagaja obdavčitev ščaTn hi rf2S0dbi ustavnega sodili" hkratl predPisom novega dru-»oodim. ^ava,- Zat0 zakon dokonč- hodkov iaaSSPž° °bdavčitev d0' dolona ^i0za m žene, obenem pa SeneL ^v°JlteV odbitka za nezaP°-Poslenpupak01iICa' kl ie v breme za- znašal 72 OOfM^p ki bo seda-i bosta , llr- p° novem zakonu poslena zakonca enakomer- no obdavčei Posameznik, na na osnovi dohodkov trdi hnH 'n? Porazdeljene, kakor odbitki d čnakomerno porazdeljeni zakon za družinske člane, ki jih zakonca vzdržujeta. . . . boZhkn°hSk’ -0snu*ek določa tudi, da 197(1 v?3- PT1lavo « dohodkih za leto letali .med 1. in 31. majem iz-očif ' bipjodajalci pa bodo morali no nit aS,V0JIm uslužbencem zadevno potrdtlo najkasneje do 15. aprila. n,:,ada j? na današnji seji začela moucevat1 nove ukrepe, ki jih bo -eba sprejet! na davčnem področju. sehil !ZP° "J načrt 0 zmanjšanju za-r. - ne. Porabe v prihodnjem letu za odstopa narodnega dohodka, u-»iij,ovajoc. da je treba poskrbeti ; sredstva za pospešitev naložb .brcanje proizvodnje. O teh nosfSanjlb’ ki se nanašajo na nove edne in neposredne obdavčitve, nodo nadaljevali z razpravo in skle-( , . na seji vlade, ki bo prihodnji četrtek. Dan pozneje, 5. novembra, bo- ste. ministra Stammati in Pandolfi poročala komisiji za finance in zaklad poslanske zbornice o do sedaj sprejetih protikonjunkturnih ukrepih 1,1 ukrepih za pospešitev gospodarstva. 4. novembra bo vlada torej odločala o nadaljnjih gospodarskih in davčnih ukrepih, ki se ne bodo nanašali samo na nov davčni pritisk, da se omeji zasebna poraba, temveč bodo zajeli tudi predpise za pomoč proizvodnji, zlasti pa še, da se zmanjša cena dela proizvajalnih podjetij. V tei zvezi bodo odločali o fiskalizaciji socialnih dajatev. Predsedstvo vlade je sporočilo, da bo 3. novembra, dan pred prihodnjo vladno - sejo, medministrski sestanek, na katerem bodo govorili o gospodarsko - denarnem položaju. Na tem sestanku bodo proučili vse možne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, da se prepreči zaostritev gospodarske krize. Ob včerajšnji stavki šolnikov so slovenski dijaki priredili v Trstu manifestacijo za «demokratično slovensko šolo» za vse Slovence v deželi, tudi za beneške Slovence. (Poročilo o stavki berite na 2. strani.) ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAOSTRITEV SINDIKALNIH BOJEV VSEH STROK DRŽAVNIH USLUŽBENCEV VČERAJŠNJA CELODNEVNA STAVKA ŠOLNIKOV KMALU SPLOŠNA STAVKA JAVNIH USLUŽBENCEV Sindikalna federacija pa razpravlja o napovedi splošne vsedržavne stavke RIM. 29. — Današnja stavka šolnikov je popolnoma uspela. Zajela je 900.090 enot' učnega in neučnega o-sebja na vseh italijanskih šolah, od otroških vrtcev do univerz. Sindikalna federacija šolnikov je sporočili, .da so šolniki enotno nastopili preti vladi, ki noče nadaljevati pogajanj za sestavo nove delovne pogodbe. V Rimu ib Milanu, kakor tudi v drugih italijanskih mestih, so šolniki in dijaki priredili danes shode, na katerih so sindikalisti obrazložili pomen stavke in boja šolnikov za novo delovno pogodbo. Polnoštevilno so se stavke Udeležili tudi šolniki v Trstu (o čemer pišemo na tržaški strani). Nocoj je bil sestanek tajništev zveznih sindikatov šolnikov, na ka-cerem so proučili nastali položaj. Šmniki so ugotovili, da so bili dosedanji pogovori z vlado neuspešni. Zato so sklenili, da bodo svoje po- bude uskladili z ostalimi javnimi u-siužbenci, ki se prav tako bojujejo za nove delovno pogodbo. Po včerajšnjih neuspešnih pogajanjih na predsedstvu vlade- za obnovitev delovne pogodbe javnih uslužbencev, sindikati grozijo z zaostritvijo sindikalne akcije, ki naj bi se v .najkrajšem času spremenila v splošno vsedržavno • stavko vseh u-službencev in krajevnih uprav. Kdaj bodo priredili stavko še niso sklenili. Danes so se dogovorili, da bodo odločitev o ■ morebitni splošni stavki prepustili izvršnemu odboru vsedržavne sindikalne federacije, ki se bo sestal 9. in 10. novembra. Tedaj bi moral «sindikalni parlament» odločati tako o morebitni splošni stavki v proizvajalnih vejah, kot v javni upravi. Nekateri sindikalisti so poudarili, da bi bilo treba spričo sedanjega gospodarskega položaja in vladnih protikonjunkturnih ukrepov, ki so do sedaj prizadeli sko- raj izključno delovne ljudi, kakor tudi nerazpoložljivost državne unra-ve za rešitev nujnih vprašanj ja v nih uslužbencev, prirediti v najkrai šem času splošno vsedržavno stavko, ki naj bi zajela vse delovne stroke. Glede državnih uslužbencev je treba pripomniti, da se vlada noče pogajati .o povišanju plač .spričo sedanjega težkega gospodarskega položaja. Vlada pravi, da bi morala v bližnji prihodnosti dati za višje plače javnim uslužbencev skupno z vsemi drugimi dodatki, ki pridejo v poštev v novo delovno pogodbo, okrog 1800 milijard lir. V sedanjem položaju, pravi vlada, si državne in krajevne uprave tega ne morejo privoščiti. miimiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiimiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiHiiitiiituiiiiiiiiuiiiiiio ODGOVOR KO NA PISMO TAJNIKA KPI ENRICA BERLINGUERJA Krščanska demokracija za razpravo v zbornici o gospodarskih ukrepih RIM, 29. — Najvišji predstavniki krščanske demokracije Zaccagnini, Moro, Andreotti, Piccoli, Bartolomei in Galloni so se sestali na sedežu stranke, da bi se domenili o odgovoru, ki ga terja včerajšnje pismo komunistične partije, ki v bistvu zahteva sestanek strank, ki so, s tem da so se vzdržale pri glasovanju o zaupnici, omogočile nastanek An-dreottijeve vlade, na katerem bi razpravljali o gospodarskih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi omogočili izhod iz krize, ki se iz dneva v dan Zaostruje, medtem kp vlada vztraja pri sprejemanju kratkoročnih ukrepov. Namen Berlinguerje-vega pisma je bil prisiliti krščansko demokracijo, naj že sprejme svoje odgovornosti in naj pojasni svoje stališče o krizi in ukrepih za rešitev tega vprašanja. Sestanek demokristjanskih voditeljev se je zavlekel skoraj do 21. ure, ob koncu pa je tajnik KD Zaccagnini dejal, da so proučili pismo komunističnega tajnika ter sklenili, da je parlament najbolj primerna tribuna, v kateri naj poteka posvetovanje strank, seveda ob spoštovanju političnega okvira, katerega izraz je sedanja vlada. Stranka bo o tem vprašanju še razpravljala v svojih organih, da bi prispevala k premostitvi težav, v katerih se nahaja Italija. Medtem ko KD izraža priznanje, pravi tajnik KD Zaccagnini, vsem političnim silam, in med temi tudi KPI, za njihov pomemben prispevek. pri iskanju, rešitve za sedanje hude probleme, spet odločno poudarja, da je vedno vestno opravljala svojo nalogo in da je pri tem bila deležna nepopular- nosti, ki jo povzročajo ukrepi, ki pomenijo hude žrtve za vso državo. Na vprašanje časnikarjev, kdaj bo razprava v parlamentu, Zaccagnini ni odgovoril, namesto njega pa je predsednik vlade Andreotti dejal, da bo razprava (ne «posvetovanje» kot je predlagala komunistična partija) po vsej verjetnosti v poslanski zbornici, o čemer se bo v prihodnjih dneh posvetoval s predsednikom Ingraom. Točnega datuma za sedaj ni mogoče določiti, najbrž pa bo v začetku prihodnjega tedna. Krščanska demokracija je tako v bistvu določila za svojega zagovornika predsednika vlade Andreottija, kar je vso zadevo še bolj zapletlo, saj ni jasno, kje se nehajo odgovornosti stranke in kje se začenjajo odgovornosti vlade. Odgovor, ki ga je KD dala komunistom, ji omogoča, da se še naprej umika in da ne sprejme jasnih odgovornosti. Jutrišnji «Avanti», glasilo PSI, se sprašuje, ali se spričo sedanjega položaja, stranke ustavnega loka lahko še zadovoljijo s konfrontacijo svojih stališč v parlamentu. Morda bi bilo bolje, če bi se sestale in se skupaj domenile o načinu za rešitev krize. V drugih časih bi bilo vse mnogo bolj enostavno, pravi glasilo socialistične stranke: ko bi trenja in spori med vlado in samo eno od strank, ki jo podpirajo, dosegU višek, bi slednja glasovala proti vladi, ki bi jo morali zamenjati. V današnjem položaju pa si nihče noče prevzeti odgovornosti, dr bi postavil vlado v manjšino. V zaključku ugotavljajo socialisti, da ni več mogoče pustiti toliko oblasti v rekah ene same stranke, ki jo izvaja brez nobenega nadzorstva. Podražitev nekaterih naftnih proizvodov RIM, 29. — Medministrski odbor za cene je danes določil nove višje cene nekaterih naftnih proizvodov. Gre predvsem za podražitev plinskega olja. gorilnega olja in utekočinjenega naftnega plina. Uradno so sporočili. da bodo nove cene stopile v veljavo z objavo v Uradnem listu. Hkrati pa bodo jutri tudi objavili nove cene. Poleg tega je medministrski odbor za cene sporočil, da je bila podražitev nujna, da se prilagodijo cene nekaterih naftnih proizvodov ceni nafte na debelo, ki se je za uvoznike povišala zaradi izgube vrednosti lire. Znano je, da petrolejske družbe plačujejo uvoženo nafto v dolarjih. Poleg tega so sporočili, da ostane cena bencina nespremenjena. Neuradno se je zvedelo, da bodo omenjeni naftni proizvodi podraženi za približno 9 lir kilogram za plinsko olje in 7 lir kilogram za gorilno olje. Lira v težavah kljub «zaščitnemu» davku RIM, 29. — Z uvedbo 7-odstotnega davka na menjavo tujih valut si lira v tem tednu ni skoraj nič opomogla. V bistvu je njena vrednost na menjalnih trgih doma in v tujini ostala skoraj enaka, kot je bila teden poprej. To pomeni, da se je položaj lire dejansko poslabšal, saj je s 7-odstotnim davkom- ameriški dolar sedaj vreden že okrog 920 lir. Poleg tega je bilo v tem tednu zelo ma’o poslov na valutnih borzah, kar pomeni, da veliki kupci tujih deviz odlašajo z nakupi, ker - pričakujejo, da bo gospodarska skupnost ukrep italijanske vlade omejila na najkrajši čas. V nasprotnem primeru, se bo lira v prihodnjih tednih, kljub 7-odstotnemu «zaščitnemu» davku, znašla v še večjih težavah. ZASEDANJE ODLOŽENO VSAJ DO TORKA Trezna stališča afriških vodij na ženevski konferenci o Rodeziji Postavljena zahteva po takojšnji izpustitvi političnih jetnikov - Zaostritev gverilske dejavnosti v Rodeziji KAIRO, 29. — Prvi izidi egiptovskih volitev kažejo na izdatno zmago vladne linije, ki jo zastopajo sredinski kandidati enotne arabske socialistične zveze. Eden prvih izvoljenih je bil predsednik vlade in vodja sredinske struje Mamduh Salem. Dokončne rezultate bodo objavili najbrž jutri zjutraj. ŽENEVA, 29..— Drugi .dan. zasedanja konference o Rodeziji je potekal v znamenju vrste kratkih posegov voditeljev posameznih delegacij.1 Današnje - zasedanje se je zaključilo nekaj pred poldne, potem ko so udeleženci sklenili odložiti pogajanja za nedoločen čas. Datum prihodnjega zasedanja, je dejal predstavnik britanske delegacije, bodo določili verjetno v nedeljo. Kot kaže so konferenco začasno odložili, da bi omogočili britanskemu veleposlaniku Richardu, da se ponovno loti posredovanja med zastopniki rasistične Rodezije in voditelji štirih osvobodilnih gibanj, ki sedijo za po-gajalno mizo v Ženevi. Govorijo tudi o možnosti, da se posredovanja u-delež; pomočnik ameriškega zunanjega ministra - Kissingerja William Schaufele, ki naj bi prispel v Švico prihodnje dni in ki naj bi skušal odpraviti nasprotja med Smithom in afriškimi voditelji glede Kissingerje-vega načrta. Prvi je na današnjem zasedanju spregovoril vodja notranje struje a-friškega nacionalnega sveta Joshua Nkomo. Njegov poseg ie bil izredno previden in umirjen, v njem pa je poudaril, da ima Velika Britanija veliko odgovornost pri poteku sedanje ženevske konference ter pri prehodu oblasti od uporne rasistične manjšine na večino ljudstva Zimbabveja, ki se že deset let bori za svojo neodvisnost. Uspeh konference o Rodeziji, je dejal Nkomo, je v mnogočem odvisen od zadržanja Velike Britanije ter njene volje, da se ta problem reši miroljubno.» Nkomo je v svojem kratkem posegu o-risal tudi, katere so zahteve osvobodilnih gibanj. Osvoboditev vseh političnih jetnikov, ki sedijo v zaporih rasistične Smithove vlade ter poseg Londona, da bi se v Rodeziji takoj prenehala represija proti a-friškim domoljubom. Za njim, je spregovoril voditelj zunanje striije afriškega »jiM&ooalnega sveta metodistični škof Abel Muzore-va. ki je v bistvu ponovil Nkom-ova izvajanja, zahteval takojšnjo izpustitev političnih jetnikov in preklic vseh obtožb, ki jih .ie rasistična vlada izrekla proti afriškim rodoljubom ter splošno amnestijo, kar bi vse odločno prispevalo k uspešnemu izidu ženevske konference. Muzoreva je obtožil Smithovo upravo, da se poslužuje mučenja v svoji represiji proti afriškim rodoljubom ter dodal, da so metode zasliševanja rodezijske policije podobne tistim, ki se jih je posluževal nacistični gestapo. Veleposlanik Richard je dejal, da je bil prijetno presenečen ob zmernosti izjav afriških voditeljev. Edini, ki je bil nekoliko bolj oster, je bil vodja Vodja ljudske armade za osvoboditev Zimbabveja Robert Mugabe ob svojem prihodu v palačo narodov v Ženevi (telefoto ANSA) Vlada je na včerajšnji seji sprejela dva važna zakonska o-snutka. Najprej je odobrila zakon, na osnovi katerega bodo zaposlili 420.000 mladih ljudi. Od teh jih bodo zaposlili 300.000 v zasebnih podjetjih, 120.000 pa v javnih upravah. Na osnovi tega zakona bo vlada dala zasebnim podjetiem, zlasti na Jugu, znatno denarno podporo za vsekaga zaposlenega. Poleg teg» bodo poskrbeli, da se bo mladina strokovno i sposobila v posebnih tečajih. S tem zakonom je mladim zagotovliena zaposlitev za dve leti. V ta namen bo vlad,a porabila 400 milijard lir. Poleg tega je vlada odobrila zakonski osnutek o ureditvi obdavčitve dohodkov zakoncev. Z njim je popolnoma odpravila skupno obdavčitev dohodkov zakjoncev, o-benem pa podvojila odbitek za nezapc-V’cga zakonca na doho- dek zakonca, ki je edini zaposlen v družini. Novi zakon bo v skladu tako z razsodbo ustavnega sodišča o obdavčitvi zakoncev, kakor tudi s predpisi zakona o družinskem pravu. Na prihodnji seji pa bo vlada ukrepala o novih davkih. Na drugem dnevu konference o Rodeziji so voditelji posameznih delegacij orisali svoja stališča. Britanski veleposlanik Richard je dejal, da je bil presenečen ob konstruktivnih in zmernih stališčih afriških voditeljev. Joshua Nkomo, ki je spregovoril v začetku drugega dneva, je poudaril ds zahtevali osvobod''-na g:banja te političnih jetnikov iz Smithovih zaporov ter splošno amnestijo, kar bi nedvomno prispevalo k u-spehu žerevske konference. Slednjo so cd'cžili za nekaj dni, da bi omogočili posameznim delegacijam, da proučijo stališča svojih sobesednikov. Medtem ko je lov za domnevnim Occorsiovim morilcem brezuspešen in preiskovalci domnevajo, da je že na varnem v tujini, se krepijo dokazi o njegovih vezah z deseterico aretiranih prevratnikov. Na domu Concutelli-jevih staršev so namreč našli zajeten sveženj dckfaznega gradiva, v stanovanju v Ul. Clemente v Rimu pa so odkrili prstne odtise enega od aretiranih. S tem sta sodnika Vigna in Pappalardo podkrepila domnevo, da so Concu-tellijevi pajdaši med deseterico, ki ■ ie biln aretirana Zcradi manjših ii-.iba-/. ljudske armade za osvoboditev Zimbabveja Robert Mugabe. ki ima svoja oporišča v Mozambiku in ki je napovedal neizprosno borbo proti kolonialističnim in imperialističnim silam, če se ne bo ženevska konferenca čim prej in uspešno končala ter privedla na oblast afriško večino. Rasistični premier lan Smith je v bistvu poudaril že znano stališče svo je vlade: pogajanja na podlagi Kissin-gerjevega načrta, brez kakršnih koli predhodnih pogojev s končnim ciljem ustanovitve prehodne mešane vlade, ki bi v roku dveh let pripravila izročitev oblasti vladi črnske večine. Richard je izjavil, da je po njegovem mnenju prvo obdobje konference, kljub nekaterim težavam, ki so prišle na dan v teku prvega zasedanja, spodbudno. «Bil sem še posebno presenečen ob zmernih izjavah, ki so jih dah zastopniki posameznih strani ter ob resnosti, s katero vsi o-bravnavajo pereče vprašanje rodezijske neodvisnosti». Dejal je. da je o-dložil konferenco do torka. 2. novembra, da bi omogočil posameznim delegacijam, da proučijo posege, do katerih je prišlo v teku današnjega dne. V zadnjih dneh pred začetkom ženevske konference o Rodeziji so tamkaj zabeležili dokajšnjo okrepitev gverilske dejavnosti, ki je povzročila 24 smrtnih žrtev. Poročilo Smithove ixt-licije pravi, da je bilo ubitih 19 af riških gverilcev. Enote osvobodilnih gibanj so povzročili iztirjenje vlaka v jugozahodni Rodeziji, pri čemer je bil strojevodja ranjen. Po podatkih rodezijskih varnostnih sil je v štirih letih, od kar traja narodnoosvobodilna vojna, rasistična policija ubila 1783 gverilcev, medtem ko v vrstah policije je umrlo 163 agentov. BONN. 29. — Erich Honecker. dosedanji vodja vzhodnonemške partije, je bil imenovan tudi za predsednika državnega sveta. Honecker je tako postal ,ne samo prvak partije temveč tudi državni poglavar. Sedaj ima iste funkcije, ki jih je pred njim imel pokojni Walter Ulbricht. iiiiititminmiiiiiiiimiiiiiitiimiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiimiimiiimiiiimiififiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiu POROČILO PREDSEDSTVU RK SZDL Nasilje proti manjšinam v Avstriji naperjeno tudi proti avstrijski družbi Koroški problem se je pokazal kot spopad med demokracijo in fa* šizmom - Slovenci odločeni bojkotirati popisovanje posebne vrste LJUBLJANA, 29. - Avstrija se po preštevanju ne bo mnogo razlikovala od tiste pred njim, naši rojaki na Koroškem se tega dobro zavedajo in svoj odločni boj za pravice in demokracijo proti nasilju in nacionalnemu šovinizmu usmerjajo tako v čas pred 14. novembrom, dnevom štetja, kot v tistega po njem. Tako se glasi ugotovitev obširnega poročila Jožeta Hartmana na današnji seji predsedstva republiške konference socialistične zveze, ki je pod predsedstvom Mitje Ribičiča razpravljalo o trenutnem položaju naših odnosov z Avstrijo. Vse dogajanje pred posebnim popisom je samo logična posledica avstrijske politike tako v njenih notranjih kot zunanjih sestavinah. V njej prevladujejo težnje, ki niso v prid dobrim odnosom in sodelovanju z Jugoslavijo, kljub njenemu prizadevanju za to ves čas odkar je za ceno žrtvovanja dela našega naroda podpisala državno pogodbo. Namesto priznanja mednarodno - pravno zajamčenih pravic so Slovenci in Hrvatje v Avstriji izpostavljeni nasilju, ki je pa uperjeno tudi proti demokratičnim ustanovam avstrijske družbe. To v času ko pohelsin-ško obdobje nalaga vsaki državi spoštovanje podpisanih pogodb. Čt je poprej Avstrija kršila z notranjo zakonodajo državno pogodbo pomenita sedanja zakona v zvezi z manjšino neposreden začetek revizije same pogodbe. Jože Hartman je označil iziavr o pravicah manjšine do asimilacije kot herenfolkovsko teorijo o več vrednih in manjvrednih narodih in zato pomeni najbolj grobo obliko rasne diskriminacije. Izjave o pra strahu pa ne pomenijo drugega kot prastrah pred resnico, ki jo zgodo vina označuje kot nasilno germanizacijo Slovencev na Koroškem. Zato bo manjšina preštevanje bojko tirala in se enotna in odločna po stavila po robu velikanskemu pritisku vsega avstrijskega aparata, ki žrtvuje milijone šilingov, da bi dokazal, kaj je ostalo od dolgolet ne raznorodovalne politike in ali je-ostalo še kaj od manjšine, kar bi imelo pravico do svojih pravic. Preštevanju se upira tudi vsa avstrijska demokratična javnost, ki vidi v raznarodovalni jjolitiki avstrijskih oblasti in povezovanju z neonacizmom grožnjo svoji lastni demokra ciji. Manjšine v Avstriji se zavedajo, je dejal Jože Hartman, da bo boj dolgotrajen in naporen, vendar je boj edina možnost, če hočejo preživeti. U-gotavljanje manjšine je pomembna stopnja v tem boju ni pa edina in tudi ne usodna do te mere. da bi manjšini sploh še lahko poslabšala njen položaj. Koroški problem se je pokazal v vsej svoji razsežnosti kot spopad med demokracijo in fašizmom, kot vprašanje boja za mir in sodelovanje proti zaostrovanja mednarodnih odnosov, kot pomembna prvina sklepov helsinške konference in konference v Colombu, kjer so enakopravnost, nediskriminacija. medsebojno spoštovanje med ljudmi in naroui postavljeni kot edina človeka vredna pot v prihodnost. DRAGO KOŠMRLJ Danes v Neaplju kongres radikalcev NEAPELJ, 29. — V neapeljski športni palači se bo jutri začel 17. vsedržavni kongres radikalne stranke, ki se bo zaključil 4. novembra. Uvodno poročilo bo imel tajnik Spadaccia. Zatem bodo jutri izvolili komisije, na osnovi katerih se bo kongres nadaljeval. 4. novembra bodo imenovali izvršni odbor in tajništvo stranke. Poleg tega bodo izvolili tudi deset članov zveznega sveta. 35 članov zveznega sveta pa imenujejo dožeine in krajevne organizacije stranke. Skorajšnji obisk Forlanija v Bonnu RIM. 29. — Zunanji minister Forla-ni bo 11. in 12. novembra uradno o-biskal Bonn in imel pogovore z za-hodnonemškim zunanjim ministrom Genscherjem. Med obiskom ga bosta sprejela kancler Schmidt in predsednik republike Scheel. Eorlani bo o-bravnaval vprašanja dvostranskih odnosov obenem pa bosta z Gencher-jem govorila o položaju gospodarske skupnosti, Sredozemlja in še posebno Bližnjega vzhoda v zvezi z nedavnim arabskim vrhom v Kairu. Ilalijansko-ronuinsko gospodarsko sodelovanje RIM, 29. — Minister za zunanjo trgovino Ossola je odpotoval v Bukarešto. kjer bo imel pogovore z najvišjimi romunskimi državniki in predstavniki romunskega gospodarstva. V Bukarešti bo minister Ossola podpisal finančni sixirazum med Italijo in Romunijo, v okviru splošnega sporazuma o sodelovanju med državami. V tem okviru bo Italija dala Romuniji 240 milijonov dolarjev posojila, ki bo razdeljeno na tri dele po 80 milijonov za leto 1977. 78 in 79. Posojilo bo služilo za finansiranje dobave italijanskih industrijskih naprav in strojev R*> muniji. BEJRUT, 29. — V zadnjih štiriindvajsetih urah so zabeležili v Bejrutu vrsto kršitev premirja, v katerih je umrlo kar štirideset oseb. Desničarji obtožujejo Palestince in napredne sile, da so se v spopadih poslužile tankov in oklopnih vozil, bojev pa naj bi se ob njihovi strani udeležili tudi iraški vojaki. S svoje strani pa trdi «Glas Palestine», radijska postaja Palestincev, da so za kršitev premirja odgovorne desničarske in falangislične sile, ki skušajo preprečiti medarabskim mirovnim silam, da bi stopile na ozemlje, ki ga nadzorujejo desničarji. TEL AVIV. 29. — Tajnik francoske socialistične stranke Mitterrand je danes odpotoval iz Tel Aviva. potem ko je zaključil svoj štiridnevni obisk v Izraelu, kjer je bil gost izraelske laburistične stranke. S SINOČNJE RAZPRAVE V TRŽAŠKEM POKRAJINSKEM SVETU Pokrajinska uprava naj končno pove svoje mnenje o slovenskem okraju PSI, Slovenska skupnost in KPI zahtevajo, naj se temu vprašanju posveti v najkrajšem času posebna seja sveta - Na zatožni klopi upravne metode pokrajinskega odbora Vprašanje slovenskega samostojnega šolskega okraja je bilo v središču živahne razprave na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri sta predsednik Zanetti in odbornik Sbisà odgovorila na svetovalska vprašanje v tej zvezi. Pokrajinski svetovalci Volk in Carbone (PSI), Devescovi (PSDI), Brezigar (Slovenska skupnost) in Spadaro (KPI) so v svojih vprašanjih spraševali pokrajinski odbor, kakšno je njegovo stališče o razmejitvi šolskih okrajev v tržaški pokrajini in o vprašanju funkcionalne avtonomije slovenskega šolstva. Sbisà je v bistvu povedal, da pokrajinska uprava sploh ni izdelala svojega mnenja o tem vprašanju. Doslej je samo študijska skupina Urnik trgovin za praznike Tržaška občina sporoča, da bodo v ponedeljek, 1. novembra, v sredo, 3„ in v četrtek, 4. novembra, zaprte vse trgovine razen naslednjih: Mlekarne bodo odprte v nedeljo, 31. oktobra, in v sredo. 3. novembra, od 7.40 do 13. ure. Pekarne bodo odprte v ponedeljek, 1. nov., in v sredo, 3. nov., od 7.40 do 13. ure. Trgovine z jestvinami, mesnice, ribarnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, drogerije, branjevci in krošnjarji ter živilski trgi bodo odprti v sredo, 3. nov., po običajnem jutranjem urniku do 13. ure. Cvetličarne bodo odprte v ponedeljek, 1. nov., v sredo, 3., in v četrtek, 4. nov., od 8. do 13. ure. Slaščičarne in trgovine s vri-pravljenimi jedmi bodo lahko odprte ob prazničnih dneh od 8. do 20. ure. ne glede na običajni dan tedenske zapore. Cvetličarne v bližini pokopališč bodo lahko odprte po urniku, ki je sicer v veljavi ob delavnikih. Danes, v soboto, 30. okt., bodo odprte tudi tiste trgovine, ki so ob sobotah običajno zaprte. Brivnice in frizerski saloni bodo danes in v torek, 2. nov., lahko v odprti neprekinjeno do 19.30. : Ta urnik velja tudi v okoliških občinah z izjemo srede, 3. novembra, ko bodo okoliških občinah odprti vsi trgovski o-brati po rednem urniku; tržaškega patrona sv. Justa praznujejo namreč samo v tržaški občini. pokrajine izdelala «tehnično hipotezo» za razmejitev (naj mimogrede omenimo, da ta «hipoteza» ni pred videvala slovenskega okraja), ki pa nikakor ni pomenila mnenja pokrajinske uprave, pač pa le nekakšno osnovo za nadaljnja posvetovanja z drugimi krajevnimi upravami in rajonskimi konzultami. O tej «hipotezi» je bila obveščena tudi deželna uprava, ki pa doslej, po besedah odbornika, še ni zavzela stališča o okrajih, ki ga bo morala posredovati osrednji vladi. Pač pa je deželni odbor — tako je dejal Sbisà — pripravil predlog, o katerem bo v kratkem razpravljala tretja svetovalska komisija deželnega sveta. Odbornik je nato omenil še posvetovanja, ki jih je sam v imenu pokrajinske u-prave imel z okoliškimi občinami in rajonskimi konzultami in dejal, da je na posvetovanjih prišla do izraza splošna podpora zahtevi po slovenskem okraju, da pa so se pojavila različna mnenja glede načina, kako ta cilj doseči oziroma kako tc tehnično izvesti. Odbornikov odgovor je dopolnil predsednik Zanetti s pojasnilom o sestanku na deželi med odbornikom Mizzauom in predstavniki krajevnih uprav, vštevši pokrajinske. Med dragim je glede slovenskega okraja dejal, da so vsi soglašali o potrebi po njegovi ustanovitvi, da pa je Mizzau poudaril potrebo po proučitvi problema tehnične izvedljivosti te zahteve. Od tedaj pa dežela ni dala nobenega odgovora, zaradi česar je tudi Zanetti soglašal, da mora pokrajina vendarle izdelati svoje mnenje, tako glede razmejitve okrajev kot glede vprašanja slovenskega avtonomnega okraja. Odgovor predstavnikov pokrajinskega odbora ni zadovoljil predsta-viteljev svetovalskih vprašanj. Volk je med drugim poudaril, da je sama KD na različnih ravneh privolila v predlog o slovenskem okraju, ni pa dala svojih predlogov, kako naj bi ga uresničili. Zahteval je, naj pokrajinski svet posveti v najkrajšem času posebno sejo in obširno razpravo temu vprašanju. Njegovo zahtevo je podprl tudi Brezigar, ki je vsekakor obžaloval, da pokrajina še ni povedala svojega mnenja o političnem vprašanju slovenskega o-kraja ne glede na oblike njegove uresničitve, kot so na primer storile manjše občine. Končno je Spadaro podčrtal, da je ustanovitev slovenskega samostojnega okraja možna tudi brez spreminjanja besedila šolskih pooblaščenih odlokov. Na sinočnji seji je prišlo tudi do zelo ostre polemike med komuni stično skupino in predsednikom Za-nettijem v zvezi z odločbo pokrajinskega odbora, da imenuje koordinatorja med conskimi ekipami, ki bo do zadolžene za oskrbo mladoletnikov v pričakovanju, da te funkcije prevzame zdravstveni konzorcij. Predstavniki KPI so očitali odboru, da je že sklenil pogodbo z nekim rimskim profesorjem, ne da bi se o tem posvetoval s pokrajinskim svetom. Zanetti se je zagovarjal, da je bil sklep odbora povsem v skladu s pravilnikom, načelnik skupine KPI pa mu je zelo ostro zavrnil, da je sklep odbora izraz preživelega načina upravljanja, kateremu je treba napraviti konec. Zanettijev odbor se mora zavedati, je dodal, da ne razpolaga z večino v svetu in da se mora temu primerno ravnati, v prvi vrsti pa se odreči klienteli-stičnim metodam, ki nimajo nobenega opravičila. Ob koncu seje je pokrajinski svet izvolil zastopnike pokrajine v skupščini zdravstvenega konzorcija. I-zvoljeni so bili svetovalci Pessato in Panizon (oba KPI), Mitri in Perini (oba KD), Devescovi (PSDI), Carbone (PSI) in Brezigar (SSk), poleg teh pa bo pokrajino zastopal še predsednik Zanetti. Na vsedržavnem posvetu pokrajinskih uprav, ki bo prihodnji mesec v Rimu, bodo tržaško pokrajino zastopali Martone (KPI), Perini (KD), Centis (PSI) in Foscarini (PRI), v komisijo, ki bo nadzorovala pobudo za uvajanje handikapiranih v delo in za katero je prispevala finančna sredstva EGS pa so bili izvoljeni Pessato (KPI), Volk (PSI) in Locchi (KD). Ob 16. uri v Ulici Madonnina Posl. Di Giulio danes na zborovanju KPI Član vsedržavnega vodstva KPI Ferdinando Di Giulio se bo udeležil javnega zborovanja, ki bo danes popoldne ob 16. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 na temo: «Predlogi in boj KPI za izhod iz krize in preporod države». Uvodno poročilo bo imel tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti. Rumeni hiši, se pripeljalo do Trga Oberdan .nato pa je v sprevodu odšlo do uredništva tržaškega italijanskega dnevnika .kjer je izneslo svoje pomisleke o preureditvi avtobusnih prog. • železniška uprava sporoča, da je urad za informacije o potniškem železniškem prometu, nasprotno od tega, kar je bilo objavljeno v telefonskem imeniku na strani 342, odprt tako ob delavnikih kot ob praznikih neprekinjeno od 8. do 20. ure. • Za izdajo dovoljenj za pogrebe in za sprejemanje sporočil o smrtnih primerih bo občinski matični urad 31. oktobra in 4. novembra odprt le od 8. do 10. ure. liim OB VČERAJŠNJI STAVKI SOLNIKOV ZARADI PROGE 26 Protest prebivalcev BarKovelj in Grete Skupina prebivalcev Barkovelj je včeraj uprizorila protestno manifestacijo zaradi nezadovoljstva nad novo ureditvijo avtobusnih prog. Gre za preureditev .proge 26 na Trg Osoppo, kar je vzbudilo nezadovoljstvo fned prebivalstvom področja od Grete do Rumene hiše, Občinska uprava , je sprva zagotovila, da so spremembe le poskusnega značaja, kaže pa, da ne namerava vzpostaviti prejšnje proge 26. Prebivalstvo je zato v znak protesta in v opozorilo, da poskus ni uspel, včeraj protestiralo: kakih 20 oseb je s transparenti vstopilo na avtobus pri Med zborovanjem pred slovenskim učiteljiščem niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||,||l|imi|„„mi|||||||||„||||||||mmi||||||imm|„||||||| Francoz Arman v «Planetaria» Kakor smo že zapisali, se zadnje čase v našem mestu vrstijo druga za drugo umetnostne razstave, na katerih imamo priložnost spoznavati umetnostna dela odličnih domačih in tujih likovnikov. Tako smo se sinoči srečali v galeriji Planetario v Ul. Armando Diaz 1 z deli znanega francoskega umetnika Armava, ki bi bil sicer prišel tudi osebno na odprtje razstave, a je zbolel. Sicer pa se bomo z njim in z njegovo umetnostjo pobliže spoznali drevi ob 18.45 v mali dvorani kulturno . umetniškega krožka, kjer bo pod vodstvom slikarja in umetnostnega publicista Daneluttija večer posvečen francoskemu gostu, o katerem bo govoril tržaški umetnostni zgodovinar in kritik prof. Sergio Molesi. Na zborovanju in pri deželnih oblasteh poudarjene zahteve slovenskega šolstva Podpora sindikatov CEIL ■ CISL ■ VIL - Predsednik Pitioni o šolskem okraju Kot je bilo napovedano, je bila včeraj tudi na Tržaškem, kot po vsej državi, stavka šolnikov, ki zahtevajo pogajanja za novo delovno pogodbo in reformo šole. Stavki se je pridružil tudi Sindikat slovenske šole s posebnim poudarkom na specifične probk.ne in zahteve slovenskega šolstva, kar je prišlo do izraza na javnem zborovanju pred učiteljiščem pri Sv. Ivanu, v sprevodu po mestnih ulicah in v razgovoru delegacije pri predsedstvu deželnega odbora in predsedstvu deželnega sveta. Točnih podatkov o udeležbi pri stavki še nimamo, žal pa moramo zabeležiti, da tok-at nekateri šolniki nišo stavkali, zelo pičlo število šolnikov pa se je udeležilo zborovanja in protestnega sprevoda, tako, da so dijaki izrazili svoje razočaranje in nezadovoljstvo. Vsaj tisti šolniki, ki so stavkali, bi lahko prišli, in bi morali priti. Protestna manifestacija z nastopom pri deželnih oblasteh je vsekakor vzbudila pozornost širše javnosti in sta o tem poročali deželni tiskovni urad ter vsedržavna tiskovna, agencija ANSA. Tajništvo Sindikata slovenske šole in .pokrajinskajtajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so izdali naslednje poročilo: «Ob vsedržavni stavki šolskega in univerzitetnega o-sebja, ki so jo za obnovitev delovne pogodbe sklicali na državni ravni sindikalne šolske konfederacije CG IL, CISL in UIL in na deželni ravni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiniiiif hiiihih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDAN PRI ŽA VLJAH Strupene odplake spet onesnažile Glinščico Morija rib - Domnevajo, da je strupena tekočina pritekla skozi kanalizacijo naftovoda SIOT Glinščica je že spet onesnažena! V njenem spodnjem delu pri Žavljah so se včeraj popoldan pojavile odplake rjave barve z močnim vonjem po ogljikovem vodiku. Strupena tekočina, ki je onesnažila vodo tega potoka, je povzročila tudi pravo morijo rib. Med odplakami in peno na vodnem površju smo namreč opazili precej mrtvih rib, ki jih je tok nosil s seboj. Domnevajo, da je treba iskati krivdo novega nevarnega onesnaženja v naftovodu Siot, ki uporablja za čiščenje rezervoarjev posebno tekočino, v kateri je velika količina ogljikovega vodika. Strupena tekočina naj bi pritekla skozi kanalizacijo Siota, saj je bila prav tam voda najbolj onesnažena. Občinska uprava je posegla nemudoma in tako je občinski stražnik uspel dobiti vzorec zastrupljene vode. Upati je, da bo to pripomoglo pri iskanju krivcev. Do večjega onesnaženja Glinščice je prišlo pred približno šestimi meseci, ko so se pri tovarni Velikih motorjev pojavile odplake. Tedaj ni bilo opaziti mrtvih rib. Manjša ali večja onesnaženja v Glinščici so tako rekoč na dnevnem redu in prav zaradi tega je potrebno poskrbeti za kaznovanje krivcev in za zaščito tega naravnega bogastva. O V okviru prireditev EXPO CT '76 bo v Milanu jutri, 31. oktobra, o krogla miza o zakonskem predlogu za novo ureditev prodaje dnevnikov ter periodičnih listov in revij. Zaradi pomembnosti in aktualnosti razprave bo tržaško združenje trgovcev danes priredilo skupinsko potovanje v Milan. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo na sedež združenja v Ul. S. Nicolò 7 (tel. 36134). Seja dolinskega občinskega sveta Sinoči so na seji občinskega sveta v Dolini odobrili dodelitev prispevka nad 2 milijona lir kultumo-prosvetnim društvom, več kot 1 milijon in pol Ur športnim društvom in 400 tisoč lir dvema godbama na pihala. Soglasno so sprejeli razdelitev gradbenih parcel srenjskih zemljišč v Borštu in Mač-koljah. Ob zaključku seje se je razvila živahna in poglobljena razprava o proračunu za finančno leto 1977. številni svetovalci so izrazili svoja priporočila in navodila, preden bo uprava začela dejansko izoblikovati ta dokument, ki bistveno izraža voljo in namene občine. ^ Podpore dijakom srednjih šol Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so na predlog odbornice za šolstvo Luciane Benni sklenili porazdeliti dijakom nižjih in višjih srednjih šol, šolskim knjižnicam in 150-urnim tečajem za delavce znesek več kot 58 milijonov lir na osnovi deželnega zakona št. 62. 661 študentov višjih srednjih šol bo tako prejelo štipendije, 526 dijakov srednjih šol pa prispevke za nakup šolskih knjig. Sindikat slovenske šole, je bila v Trstu manifestacij., slovenskih šolnikov in dijakov. Na zborovanju so bile poudarjene osnovne zahteve slovenske šole, predvsem za ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Spregovorili so tajnik sindikata slovenske šole, predstavniki pokrajin skih. tajništev konfederalnih šolskih smdikatov in predstavnica dijakov slovenskih šol. Nato so zborovalci odšli v sprevodu do sedeža deželne vlade, da bi se sestali s predsed nikom Comeilijem. Ker je bil zadržan z delom v posebni komisiji, je delegacija sporočila svoje zahteve šefu kabineta. Pozneje je delegacijo sprejel predsednik deželnega sveta Pittoni, ki je pokazal zanimanje za zahteve in zagotovil svojo podporo. Delegacija je nato poročala udeležencem sprevoda o poteku razgovorov. Manifestacije sta se za CGIL, CISL in UIL udeležila prof. G. Lucio in prof. S. Facchini, ki sta bila tudi v delegaciji skupno s tajnikom Sindikata slovenske šole prof. Škerljem in predstaMillkarh ■dijakov' 'tér'" Sto o-dločno podprla zahteve po avtonomiji slovenske šole, in ustanovitvi slovenskega safnostojnega šolskega o-kraja, obenem pa tudi prikazala nujnosti ponovnega finansiranja za izvajanje zakona o pravici za šolanje. Še nosebej moramo zabeležiti, kar je povedal delegaciji predsednik deželnega sveta Pittoni glede šolskih okrajev. Dejal je, da je deželni odbor že dostavil predsedstvu deželnega sveta svoje poročilo glede razmejitve okrajev v naši deželi, toda brez omembe slovenskega šolskega okraja, pač pa namerava dodati pripombo o zahtevi slovenskeg, prebivalstva po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja. Ne1 . deželni svetovalec (socialist Zanfagnini?) bo zahteval, da o tem razpravlja deželni svet. Zato, je pripomnil Pittoni, ne verjamem, da bi deželni odbor poslal ministrstvu svoje mnenje in pre dloge, ne da bi o tem prej razpravljal deželni svet. Ni torej izključeno da bi se vnesle nekatere potrebne spremembe. Tako med protestno manifestacijo, ki je potekala mirno ! brez incidentov, kot med razgovorom delegacije na deželi, je bila tudi močno poudarjena zahteva po pouku v slovenščini v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. V nedeljo podelitev nagrade najboljšemu urejevalcu izložb Na sedežu trgovinske zbornice bodo jutri podelili 6. trofejo «E. Pa-dovan» za najboljšega urejevalca izložb. To priznanje si je letos zaslužil Tržačan Vinicio Vidali, vodja izložbenega oddelka COIN. V okviru nedeljske slavnosti bodo nadalje nagradili Gigliolo Ret iz Vidma, ki bo za odlične izide zaključnih izpitov šole za urejevalce izložb ENALC prejela srebrno hele- bardo. Za več kot dvajset let delovanja na področju obrtništva bedo nagrajeni Giuseppe Furlan, Innocente Gant, Francesco Matera, Rinaldo Mosetti in Luigi Zimola. Prejeli bodo zlate palete. Poleg teh bodo podelili priznanja še nekaterim pleskarjem, dekoraterjem in drugim obrtnikom. Stavka uslužbencev telefonskega podjetja Včeraj so v našem mestu stavkali uslužbenci državnega podjetja za telefonsko službo, ki so v svojem poročilu poudarili razloge stavke, tako vsedržavnega kot krajevnega značaja. Glede slednjih, sindikalno poročilo opozarja na nevzdržno počasnost medmestnih in mednarodnih zvez, na prepogosto zapiranje javnih telefonov na Trgu Vittorio Veneto, na nerazumevanje uprave za potrebe po okrepitvi organika telefonske službe. Danes se poročita MOJCA OKORN in BORIS KURET Mnogo srečnih dni v zakonskem življenju jima želi vsa družina Fermo zaslišal Roso Padovau Včeraj je preiskovalni sodnik dr. Fermo zaslišal v koronejskih zaporih 28-letno Benečanko Roso Padovan, ki je osumljena poskusa ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Hausbrand-ta. Zaslišanju sta prisostvovala namestnik državnega pravdnika dr. Coassin in zagovornik odv. Pomici iz Benetk. Baje je Padovanova zanikala kakršnokoli povezavo z domnevnimi ugrabitelji, sicer pa je izid zaslišanja zavit v strogo preiskovalno tajnost. • Tržaška občina sporoča, da bo od petka, 5. novembra dalje, bazen B. Bianchi zopet odprt za občinstvo. OSMICA Danijel Novak, Mačkolje 129, je odprl osmico. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. Na razpolago tudi prigrizek. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo! Dne 13. oktobra 1976 ste na stra neh Primorskega dnevnika objavili članek «Reforma in radio Trst A — Ob nekaterih prvih oddajah», podpisan Nip. K članku bi rad v imenu skupine, ki pripravlja pas, namenjen mladini, dal nekaj pojasnil in popravil nekaj netočnosti, ki jih je v članku zagrešil Vaš sodelavec. Odgovarjam seveda le na tiste pripombe, ki zadevajo mene oziroma sodelavce pasu ZA MLADE od 13.00 do 15.30. 1. časnikar Saša Martelanc, ki ga Vaš pisec omenja kar trikrat, nima z omenjenimi oddajami prav nobene zveze. Glede tega ste sicer že objavili pojasnilo, v katerem ste pomoto priznali. 2. Desetminutne oddaje, ki smo jih posvetili mladinskemu seminarju v Dragi, : ) bile tri, za vsak študijski dan po ena, in smo jih oddajali zaporedoma tri dni in ne tri tedne. kakor trdi Vaš pisec. Razlika je očitna. 3. Oddaje so bile zasnovane v srni slu larticipacije, ne pa kot intervjuji. Posneli smo jih • a licu mesta in jih dali v oddajo, ne da bi jih kakorkoli spreminjan ali «filtrirali», kot ste zapisali • članku. O tem lahko pričajo udeleženci seminarja, študentje in predavatelji. 4. Pisec članka se pritožuje, da smo za oddaje izbrali prav ta seminar. Odgovarjam, da je bil to prvi mladinski seminar, odkar je stekla .....milil.....................................Mulinili Do 2. novembra plačati «una tantum» Za poravnanje izrednega davka «una tantum» na jnotorna vozila, čolne in letala je preostalo le še nekaj dni. Lastniki morajo s plačevanjem pohiteti, kajti rok bo zapadel v torek, 2. novembra. Davek se lahko poravna pri oken cih ACI v Ul. Cumano ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.45. Urad bo posloval tudi danes in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Plačila sprejemajo tudi izpostave ACI v Ul. Čampo Marzio od 8.30 do 12. in od 15. do 17.30, na Trgu Duca degli Abruzzi in v Ul. Flavia 17 od 8.30 do 12. in od 16. do 18.15. Slednji dve bo sta odprti tudi danes od 15. do 18. ure. Prav zaradi plačevanja «una tantum» bodo danes odprti vsi poštni uradi, v mestu in okolici do 14 ure. Obenem bosta urad za sprejemanje poštnih položnic na glavni pošti (Trg Vittorio Veneto) ter pošt- ni urad na Opčinah danes in 2. novembra odprta do 18. ure. Dodatno takso morajo plačati lastniki avtomobilov in poltovornjakov z zmogljivostjo, ki je večja od 10 KS, motornih koles, ki presegajo 200 kub cm in motornih čolnov, ki so bili registrirani pred 20. septem brom in za katere so lastniki pla- AVTOMOBILI (glede na konjske sile) od 11 do 13 KS 15.000 lir od 14 do 16 KS 30.000 lir od 17 do 20 KS 50.000 lir od 21 do 40 KS 200.000 lir nad 40 KS: toliko, kolikor znaša letna prometna taksa. MOTORNA KOLESA (glede na Kub cm) od 201 do 300 kub. cm 20.000 lir od 301 do 500 kub. cm 50.000 lir nad 500 kub. cm 100.000 lir čali takso ali jo bodo plačali za preostale mesece letošnjega leta. Takse pa so oproščeni lastniki vozil, ki so bila registrirana po 20. septembru 1976, lastniki taksijev in lastniki čolnov za prevoz. Preglejmo še enkrat, kdo mora plačati «una tantum» in koliko le-ta znaša. MOTORNI ČOLNI (glede na konjske sile) do 5 KS g ong iir od 6 do 10 KS lo.ooo lir od 11 do 20 KS 20.000 lir od 21 do 30 KS 4() 000 lir od 31 do 45 KS 100.000 lir od 46 do 60 KS 200.000 lir od 61 do 80 KS 4oo 000 lir nad 80 KS 1.000.000 lir Lastniki vozil, ki so bila registrirana pred 19. septembrom 1963. to je pred več kot 10 leti, plačajo polovico ustrezne «una tantum». reforma. Če mu bodo sledili še drugi in če bo mogoče — za mladinski pas, ki traja dnevno nad dve uri, skrbiva z nekaterimi zunanjimi sodelavci samo dva nastavljena uslužbenca! — pa tudi če bomj nanje pravočasno opozorjeni, ji- bomo posneli. Trst, 20. oktobra 1976 Za sodelavce drugega pasu ZA MLADE Mario Maver H gornjemu, kakor tudi k drugim pojasnilom h kritičnim pripombam, ki jih v našem listu objavlja Nip, želimo pripomniti, da je njihov namen prispevati k dejanski demokratizaciji in svlošnemu izboljšanju oddaj na slovenski tržaški radijski postaji in opozarjati na vse tisto, kar za sedaj še ne odraža tal m pristopa k izvajanju reform . kakršnega si demkratična slovenska javnost želi v smislu dejanskega in r.e le deklarativnega pluralizma. Gre torej za vsebino oddaj in ne za posamezne ljudi, ki jih pripravljajo ali pri njih. sodelujejo. To, da je Nip pri tem «zagrešil» kakšno netočnost, kot na primer, da je tri dni zamenjal s tremi tedni ali eno ime z drugim, sploh ni bi stveno. Je kvečjemu posledica površnega poslušanja in lahko tudi napačnega tolmačenja. Toda niti g. Maver ne zanikuje, da je bila Draga kar 3 dni zaporedoma na sporedu (Kako bi bilo, če bi Draga trajala 30 študijskih dniÌ Bi mar morali slovenski radijski poslušalci 30 d.d zaporedoma poslušati Dragi,?), kar najbrž ni zgolj naključje, saj je 1 di kakšna druga stvar v tem čast; bila prva, pa ;;i prišla tako «ažurni rano» v oddajo. G. Maver pravi sicer, da «če mu bodo (seminarju o Dragi, op. ur.) -, sledili še drugi in če b mogoče — I jih bomo posneli». Upajmo, da bo mogoče, za kar pa seveda ne more veljati kot pogoj «če bomo nanje pravočasno opozorjeni», kajti problem občil ni v tem, da sc vedno pravočasno obveščena», ampak da njihovi uslužbenc' po svoji poklicni dolžnosti sledijo, kaj ■ kje dogaja. V nasprotnem primeru se bo lahko še pripetilo, da bo (recimo kot primer) drugi pas za mlade obveščen o dejavnosti neke določene ideološke skupine, ker je njen pristaš slučajno odgovoren za pas ali njegov sodelavec, o dejavnosti kakšne druge skupine pa nc bo, ker v njem ni nikogar, ki bi slučajno bil pristaš te druge skupine in bi zato vedel za njeno dejavnost. To pa je že vprašanje sestave organikov v posameznih pasovih radia Trst A, kar tudi spada v učinkovito izvajanje reforme. Prvo sezonsko predavanje SPDT Dr. Tone Wraber o lepoti naših gora in rastlin Sinoči je bilo v Mali dvorani Kulturnega doma prvo sezonsko predavanje slovenskega planinskega društva v Trstu. Predaval je znani slovenski alpinist in botanik dr. Wraber, ki se nam je prikazal v luči botanika, ki ga zanima vsaka travnata bilka. Vendar pa je tu svojo ljubezen za botaniko povezal s svojo navezanostjo na gore. tako da to njegovo predavanje, kateremu je dal naslov «Botanik s fotoaparatom po domačih in tujih gorah» drugega ni bilo kot poveličevanje narave v vsej svoji lepoti in barvi. Tudi diapozitivi gorskih rastlin in gora so bili na višini, tako da je bilo predavanje dobro zaključena celota. Dr. Wraber nam je prikazal floro z vseh koncev sveta, iz Makedonije, Bosne, nato z Olimpa, s Krete, kjer je predavanje obogatil z mitološkimi povzetki, ter nato še iz srednje Afrike in seveda s Himalaje. Zaključil pa je z diapozitivi iz naših Julijcev, ki so tako uokviril z racionalno čustvenostjo slovenski rek «Povsod je lepo, doma je najlepše». D. J. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. oktobra Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.55. — Dolžina dneva 10.13. — Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 0.00. Jutri, NEDELJA, 31. oktobra BOLFENK Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.6 stopinje .najnižja 11.8, ob 19. uri 15.1 stopinje, zračni pritisk 1013,5 mb rahlo pada, veter 8 km na uro vzhodni. nebo oblačno, vlaga 84-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,6 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah 1 mm dežja. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLÌ SO: 69-letni Giuseppe Sicchi, 65-letni Bruno Millo, 78-letna Giuseppina Gregorovich vd. Pangos, 66-letni Mario Schivi, 82-letni Antonio Castro, 1-leto star Marco Tivan, 85-letna Marcella Cecconi vd. Bontempo, 67-letni Francesco Gombač, 78-letna Genoveffa Parma vd. Degrassi. 83-letna Ada Micalich por. Moertl, 57-letni Egidio Digan, 76-letni Giuseppe Bazec. Gledališča AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovich. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Rezervacija mest in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja abonmajskih izkaznic za novo operno sezono, ki se bo začela 9. novembra z Bizetovo opero «Carmen». Medtem ko je že v teku razdeljevanje abonmajskih blokov za novi red F, lahko dvignejo abonmajske bloke tudi abonenti reda A. Opero «Carmen» bo dirigiral Rey-nald Giovaninetti, režiral jo bo Sandro Bolchi, novo scensko postavitev zanjo pa so izdelali v delavnicah gledališča Verdi po osnutkih Emanuela Luzzattija. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišč* A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo. Razna obvestila PD Slavko Škamperle bo i. novembra ob 9.30 na Vrdelski cesti 25 položil venec na spominsko ploščo padlim Svetoivančanom za svobodo. Vabimo sorodnike in člane, da se udeležijo svečanosti. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Gri-golon - Alla Minerva. Trg Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unità 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma- odi, 14, - rare-predprazniče nega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ■■8 mi TEČAJI VALUJ V MILANU DNE 29. 10. 1976 Ameriški dolar: debeli 864.— drobni 835.— Funt šterling 1399.— Švicarski frank 353.75 Francoski frank 171,50 Belgijski frank 22,60 Nemška marka sss.- Avstrijski šiling so,25 Kanadski dolar 860,- Holandski florint 337.— Danska krona 145.— švedska krona 200.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeh 40,- drobni 40,- La Cappella 19.00 in 21.30 «H circo», igra Jacques Tati. Ariston 16.30—22.00 «Andrò come un cavallo pazzo». Režiser D'Arrabal. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Nina». V glavnih vlogah Liza Minnelli in Ingrid Bergman. Barvni film. Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 16.00 «Oh, Serafina», R. Pozzetto, D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15 00 «Tutti gli uomini del presidente», Robert Redford in Dustin Hoffman. Excelsior 16.00 «Cattivi pensieri», Ugo Tognazzi in Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Missouri», Marion Brando in Jack Nicholson Aurora 16.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. >Mm. ,11/smi Capitol 16.30 «Invito a cena con delitto». David Niven in Peter Sellers. Cristallo 16.30 «Luna di miele in tre», Renato Pozzetto in Stefania Casini. Moderno 15.30 «Novecento» I. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. V glavni vlogi Robert De Niro. Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Operazione Ozerov», Roger Moore in' Tony Curtis. Vittorio Veneto 16.00 «Un genio, due compari, un pollo», Patrick McGoan, Raimund Harmstorf . Ideale 16.00 «L’eroe della strada». Igra Charles Brcr.son. Barvni film. Abbazia «L’uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Znanstvenofantastični film v barvah. Radio «Il giustiziere della notte», Charles Bronson. Barvni film. Astra «L’uomo dalle due ombre», Charles Bronson in Jill Ireland. Volta 17.00 «Il piatto piange». Agostina Belli, Aldo Macione in Macario. Komični film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Izleti MENJALNICA vseh tujih valut SPDT sporoča, da Do odhod na izlet v Lošinj 3. novembra ob 6.20 izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano. Prosi, da vsi vpisani poravnajo vpisnino. Na razpolago je še nekaj mest. Za dvodnevni izlet v Firence, 3. in 4. novembra t.l., je na razpolago še nekaj mest. Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459 )od 17.30 do 19.30. Sekcija VZPI Dolina izreka globoko sožalje družini ob smrti bivšega borca Josipa Svetine. Dne 29. t.m. je preminil naš dragi JOSIP SVETINA Pogreb bo danes, 30. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino. Žalostno vest sporočajo: sin Lučano, hči Vilma, snaha Meri, zet Oskar, vnuk Franko z družino, vnukinje Manza, Ada in Eda ter vsi sorodniki Dolina, Lucija, 30. oktobra 1976 GORISKIDNEVNIK Organizirajmo delovne skupine za pomoč Beneški Sloveniji! V Špetru Slovenov dobro napreduje gradnja montažnih hišic Nekatere ekipe s Tržaškega so že napovedale svoj prihod Gradnja montažnih hišic «Su-zice» v špetru dobro napreduje. Pobudniki in organizatorji te akcije (to so člani študijskega centra Nediža) so iz Slovenije dobili že ves material, ki ga za gradnjo potrebujejo (gre predvsem za razne- vrste lesa), za pobudo pa se je močno zainteresirala tudi špetrska občina, ki je pristopila na pomoč predvsem s prispevki za drobnejši material (žeblji. vijaki itd.), ki je za delo nujno potreben. Kot smo že poročali, so z gradnjo začeli člani Nediže, to so predvsem izobraženci in študentje. Začetek šolskega leta je seveda pomenil upočasnitev dela, saj so zdaj «delavci» med tednom tudi drugače zaposleni. Zato pa gradbišče zaživi ob sobotah in nedeljah. Mladim Benečanom se pridružujejo tudi pomočniki iz Trsta. Pisali smo že o pomoči članov Sindikata slovenske šole iz Trsta i in Gorice ter članov pevskega zbora Tabor z Opčin. Omeniti moramo, da je prejšnjo soboto organizirala močno ekipo (16 ljudi, med njimi precej delavcev podjetja «Laboranti» z Opčin, z vsem potrebnim orodjem) openska sekcija KPI. Ker so bili v ekipi predvsem dobri in specializirani delavci, jim je delo teklo hitro od rok, pa tudi časa niso izgubljali (zadnjo desko so prežagali ob svetlobi vžigalice), tako da se je ob njihovem odhodu res poznalo, da se je delo premaknilo. Seveda pa je dela še in še, pa tudi nujno je, saj je zima tu. Zato bi bilo prav, da v teh prazničnih dneh, ko bo vsakomur ostalo kaj časa, čimveč ljudi priskoči Benečiji na pomoč. Dijaki klasične gimnazije in njihovi starši so že sestavili ekipo, ki pojde jutri v Špeter, za sredo pa je napovedana močna ekipa z Opčin (tokrat bodo šli skupaj pevci Tabora in člani sekcije KPI). Dobro bi bilo, ko bi se tem ekipam pridružile še druge, saj je taka dejavna pomoč najlepši izraz solidarnosti s tako hudo prizadeto Beneško Slovenijo. Tako bomo dejansko pripomogli k rešitvi problema prezimitve mnogih družin, ki jim je potres porušil ali hudo poškodoval hišo. Predvsem gre za družine iz Ažle in Barnasa, kjer je potres prizadejal največjo škodo, pa tudi za nekatere družine iz drugih 'vasi. Hišice so majhne in preproste, površnemu opazovalcu se zdijo nekoliko večji : leseni šotori, tisti, ki Benečijo pozna, pa bo takoj opazil, da je oblika povsem enaka senikom v beneških hribih, kar pomeni, da je načrtovalec prof. Dario Manzini pazil tudi na to, kako se bodo te montažne hišice vključile v okolje. Kljub temu so izredno funkcionalne, nočni del ima prostora za pet postelj, dnevni del pa za najnujnejšo kuhinjsko opremo. NA ZAHTEVO DEMKRISTJANSKIH SVETOVALCEV Danes bo v občinskem svetu v Tržiču vroča razprava o obstoju odbora PSI-KPI Demokristjani zahtevajo odstop župana Maianija in levičarskih odbornikov - Ostro stališče glasila goriške nadškofije Voce isontina Po vseh vaseh občine. Pola- ganje so bo pričelo ob 8. uri. Repentabrska občina bo ob 11. naaiP°ozda venec pred spomenik . ™ v Repnu, nato pa še na re- pentabrskem pokopališču. ^e,,že kaljena navada, se dr P'a(Rirn poklonile seveda tudi ko h ustan()ve io organizacije. Ta-Kof- na Primer na pokopališču na čanncfri ob. 15- ur"i spominska sve-Katin Pariizenov iz Lonjera in s Ratinare ter vaščanov. v Trstu služba medicinske genetike 1 VJk'°Pu °Tr°ške bolnišnice bo od medipleiu^ra da'.je delovala služba no nov Ske genet'be, ki bo neposred-genotil na Z inštitutom medicinske bo™ na trtaiki univerzi. Služba v bS"Jenf ,tak0 bolnikom, ki so Pacient k' °?krb'’ kot tudi zunanjim v amhiT’*kl bodo lahko Prihajali so òri™ ant°* ^ dedne bolezni, kot ske annmar te.esne bibe, hromozom-tudi IJi6 ln drugo. Delovala bo bodo «i,Z-n?ka Posvetovalnica, kjer sednmpknUiSai uCeniti nevarnost, da Otroke 'ene bolezni Prenesejo na DANES NA POKOPALIŠČIH V BREGU Komemoracije ob obnovljenih grobovih padlih jugoslovanskih partizanov Spominske proslave bodo v Dolini, Mačkoljah in Boršlu ■inilllllll||II|||llll|||||lllllll,l|l|||||||ll,l|||l||||||||IIIIIM||MIIIII,IIII,„ll|lll„IHl„iililll|ll|l||l|||||||lllll|llllllllli|illllll|ll|ll||llmlllllll|,l|l|„||||||||||||||||||||||||||||| Venci in cvetje padlim v spomin Ob dnevu mrtvih se naše ljudstvo spominja svojih pokojnih in tudi vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za ideal svobode in boljše bodočnosti. Predvsem tem se bomo v teh novembrskih dneh poklonili s cvetjem in venci. V glavnem bodo vence polagali Ponedeljek, ko bo tudi nekaj spominskih svečanosti. Kot običajno bo do vence polagali tudi predstavniki SKGZ. Zbirališče bo ob 10. uri pred poslopjem ZTT v Ul. Montecchi. Nato se bodo padlim poklonili v Ul. Massimo D’Azeglio, v Ul. Ghega, v Rižarni, pri Sv. Justu, pri Sv. Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov, na grobu Pinka Tomažiča ter na vojaškem pokopališču Pri Sv. Ani na grobu jugoslovanskih partizanov. Zgoniška občina bo vence položila k spomeniku padlim na proseški Postaji (ob 8.30),nato pa še na pro-seškem pokopališču, v Gabrovcu, Samatorci, v Saležu in v Zgoniku. Miljska občinska uprava, svetovalske skupine strank ustavnega loka ter odporniški svet prirejajo v Ponedeljek tradicionalno komemoracijo padlih v osvobodilnem boju. Ob uri bo polaganje venca pred spominskim obeležjem Alme Vivode, °b 10.00 podelitev književne nagrade «Tonda-Savio», ob 10.30 odhod sprevoda s Trga Marconi in nato spo-R'njslsa svečanost pred spomenikom Padlim. Tu bodo govorili sen. Sema, občinski odbornik Apostoli in svetovalec Kiljan Ferluga. Ob 11.15 ° nato ^ spominska svečanost na Pokopališču, nakar bo še ob 12.15 Položitev venca pred spomenikom Padlim pri Korošcih. Dolinska občinska uprava bo ven-e polagala ob 12. uri pred osred-J]m spomenikom padlim v Dolini. Občinska uprava Devin-Nabrežina č.V, yen predstavni-zulatf v0T?fkefa t"erleralnega kon-la^aii Tlstu' kot druga leta, po-ke° naaunCe na grobove in spomeni-redu P° naskdf'jem vrstnem Predrta*’ u**’ oktol5ra' bo skupina ta spRTn:k0,V.^eneralnega konzula-nie «n J paložda vence na nasled-menfif arlke in Pokopališča: spo-Učih ,Pddhni V Doberdobu, pri čo-poknn ,.??vodnjah, grob borcev na na PodlCJ V štandrežu, kostnica 'išči. ^rf1, gT°k Padlih na pokopa-Štev»V Pevm'- spomenik padlim v v K^JanU’ grob neznanega junaka čedaTV1' V ,Furlan'ji. spomenik v n a h-n ; spominska Plošča v šent Le-Matajurju. Spominska grobnica na Druga skupina bo odšla v dolinsko in miljsko občino ter bo položila vence na spomenike padlim v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoljah, v Prebenegu, v Dolini, v Boljuncu ter na pokopališčih na Katinari in v Ricmanjih. Poleg tega pa bodo položili vence tudi na spomenik na grobu borcev na pokopališču v Mačkoljah, v spominski park pri Dolini ter na novi grob na pokopališču v Dolini. Tretja skupina predstavnikov generalnega konzulata SFRJ bo v soboto položila vence na spomenike in grobove padlih borcev v Gropadi, v Padričah, v Trebčah, na Opčinah, v Repnu in Repentabru ter v Bazovici. Danes se bodo predstavniki jugo- slovanskega generalnega konzulata poklonili tudi padlim s Kontovela, Proseka, iz Gabrovca, Zgonika, Sa-leža, Samatorce, Šempolaja, Prapro ta, Nabrežine in Križa Jutri, 31. oktobra, bodo jugoslovanski diplomatski predstavniki šli na pokopališče pri Sv. Anj ter položili vence na grob narodnega junaka Pinka Tomažiča ter na grob bazoviških junakov, nato še v Rižarni, v Ul. Ghegr ter na strelišču na Opčinah. V ponedeljek bodo obiskali Gonars, kjer je med zadnjo vojno u-mrlo 412 jugoslovanskih internirancev. V Gorici bodo položili venec na spomenik padlim borcem na po kopališču, nato pa v Trstu na grob nico padlih borcev JLA. Danes popoldne bo v Tržiču izredna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Glavna in morda edina točka na dnevnem redu bo resolucija demokristjanskih svetovalcev, ki zahtevajo odstop župana in občinskega sveta. To svojo zahtevo utemeljujejo demokristjani s tem, da uživata župan Maiani in odborniki le podporo petnajstih od skupnih tridesetih svetovalcev in da ne morejo torej sklepati o vseh stvareh, ki se tičejo občine, ker nimajo po zakonu predvidene absolutne večine glasov v občinskem svetu. V tržiškem občinskem svetu se bo brez dvoma razvila živahna diskusija, v katero bodo posegli predstavniki vseh strank in brez dvo ma že sedaj napovedujemo, da de-mokristjanska resolucija ne bo sprejeta, ker bodo brez dvoma proti njej glasovali vsi komunistični in socialistični svetovalci, t.j. petnajst ljudi. Resolucija torej ne bo prodrla, čeprav bi zanjo složno glasovali demokristjani, fašist in neodvisni svetovalec. Zaradi tega ne bo prišlo do odstopa župana in odbornikov in tržiška občinska uprava bo šla naprej tako kot gre sedaj. Bo pa isti odbor zahteval od občinskega sveta, da mu odobri vrsto sklepov, posebno takih, ki zahtevajo najem posojil za gradnjo važnih infrastruktur. Doslej so demo kristjani stalno glasovali proti na-jgmu teh posojil in uspelo jim je večkrat blokirati te sklepe, kajti tudi ti sklepi so dobili le polovico glasov občinskega sveta in niso bili torej sprejeti. Okrog vprašanja tržiškega občin skega odbora prihaja do najrazličnejših političnih zapletljaiev. Za sedanji levičarski odbor v Tržiču, ki ga vodi župan socialist dr. Gianni Maiani, se ogrevajo komunisti, socialisti in tudi socialdemokrati. Na papirju, imajo te tri stranke sedem najst svetovalcev, torej absolutno večino glasov, vendarle pa social-d'mokrati ne morejo računati na svoja dva svetovalca, ki sta po izvolitvi lanskega 'junija, zapustila stranko. Mastrangelo se je po letu dni neodvisnosti vpisal v demokri-stjansko stranko, Labile pa nadaljuje s svojo neodvisnostjo, letos spomladi je glasoval za proračun, sedaj, kar na lepem, potem ko je bil komunist Zanolla, bivši štaran-canski župan, izvoljen za predsednika upravnega sveta tržiške bolnišnice, pa je Labile svečano izjavil da bo stalno in vedno glasoval proti vsem sklepom, ki jih predlaga levičarska uprava. To se da razumeti tako, da je Labile upal, da bo predsedniško mesto upravnega sveta bolnišnice dobila njegova so mišljenka, ki jo je dal lani izvoliti od občinskega sveta v upravni svet 'bolnišnice. Tržiški socialdemokrati so sprti s, svojim pokrajinskim vodstvom in tržiška sekcija PSDI očitno podpira levičarski odbor. Svojo podporo levici so tržiški socialdemokrati pokazali tudi ko je bil prav glas njihovega predstavnika v upravnem svetu bolnišnice odločilen zato. da je bil za predsednika izvoljen Zanolla. To kljub protestom pokrajinske federacije PSDI. Fašistični svetovalec v tržiškem občinskem svetu Ritossa se je specializiral v rabi kolkovanega pa pirja in pričel pošiljati na sodišče eno za drugo, pritožbe proti žunanu in odbornikom, češ da izkoriščajo svoj položaj in da ne ravnajo v skladu z zakonom. Najbolj pa se zaganjajo v Maianija in v odbornike demokristja ni, ki se niso še pomirili z dejstvom, da so na lanskih upravnih volitvah izgubili važne občine kot so Tržič, Gradišče, Krmin. Kljub temu, da so komunisti in socialisti v pokrajinskem svetu z vzdržanim glasom omogočili izvolitev enobarvnega demokristjanskega odbora (ki lahko računa samo na P cd skupnih 24 svetovalcev) so demokristjani v Tržiču zelo napeti. In to so najbolj levičarski demokristja ni, saj imajo stranko v Tržiču v rokah pristaši Donat Cattinove struje Forze nuove, ki jo imajo v KD za najbolj levičarsko. Sicer pa je treba še omeniti, da so do sedanjega vodenja levičarske občinske uprave v Tržiču najbolj kritični sodelavci nadškofijske ga tednika Voce isontina. Ne mine teden, da ne bi v tržiški kroniki tega lista napadli občinsko upravo, v zadnji številki, ki je izšla včeraj in ki jo bodo delili pred cerkvami v nadškofiji jutri po mašah, pa je oster, tiskovno noudarjen čla: nek, proti vsem levičarskim upravam na Goriškem, s posebnim ozirom proti onim v Krminu, Gradišču in Tržiču. Na tržiško upravo pa člankar v Voce isontina še posebej strelja z vsemi razpoložljivimi naboji. Zanimivo je torej, da se s svojim uradnim glasilom gori-ška nadškofija spušča v tako ostro borbo z upravami, v katerih so v večini socialisti in komunisti. Tako socialistična kot komunistična federacija sta v teh dneh z u-radnimi izjavami ostro obsodili delovanje posoške in tržiške krščanske demokracije. Pred dnevi je to napravila federacija PSI, včeraj pa smo dobili še stališče KPI. V obeh primerih se obsoja delovanje krščanske demokracije, ki se še ni sprijaznila s položajem po lanskem juniju. socialisti enega. Socialdemokrati so ostali brez predsednika, ker so demokristjani proti sporazumom v okviru sredinske koalicije, ki vlada na občini, izvolili v Podturnu - Sv. Ani svojega predstavnika prof. Lutmana in ne dogovorjenega socialdemokrata Žiberno. Zaradi tega je bilo tudi precej negodovanja na sestanku mestnega vodstva socialdemokratske stranke. 0 Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal v sredo, 3. novembra. Na seji bodo izvolili dva namestnika, nato se bodo svetovalci spoprijeli s točkami običajnega dnevnega reda. • V Tržiču je bila včeraj zvečer skupščina prometnega področja za Gorico in Trst. Razpravljali so o proračunu te ustanove za prihodnje leto 1977 in tudi o programskih smernicah delovanja za prihodnje leto. PRED SPOMENIKE PADLIM POLAGANJA VENCEV OD DANES DO PONEDELJKA Komemoracije bodo v vseh krajih Goriške in Beneške Slovenije Danes, v nedeljo in v ponedeljek bodo predstavniki občinskih uprav, partizanskih združenj, jugoslovanskega konzulata in drugih naših organizacij položili vence pred spomenike padlim v NOB. Danes pridejo na Goriško in v Beneško Slovenijo predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta, ki bodo položili vence kot objavljamo v posebnem članku na tej strani. Občinska uprava v Doberdobu bo priredila svečanost jutri, v nedeljo. 31. oktobra. Zastopniki občine in vaških združenj bodo položili venec pred spomenik padlim ob 11.30. V Sovodnjah bo svečanost v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri, na Vrhu pa bodo občinski predstavniki položili venec pol ure kasneje. Sodelovale bodo sekcije partizanskega združenja in pevski zbori iz Sovodenj in z Vrha. V Števerjanu bodo predstavniki občinske uprave položili venec v ponedeljek. 1. novembra, ob 11. uri pred spomenik padlim. Venec bodo položili tudi člani prosvetnega društva Briški grič, bivši borci pa bodo nato ponesli venec tudi k IllTiiiillillllItiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii 111111111111 im,(m STAVKALO JI ŠOLSKO OSEBJE V_ V SU DRŽAVI Uspela včerajšnja stavka v vseh slovenskih šolah V srednjih šolah so stavkali skoro vsi šolniki, manjša je bila udeležba na osnovnih Izvoljeni vsi predsedniki rajonskih konzuli V četrtek zvečer sta bila izvoljena zadnja^ dva predsednika rajonskih konzult. To sta demokristjana Rodolfo Medeot in Gianluigi Pannozzo, ki sta bila izvoljena prvi v Ločni-ku, drugi pa v mestnem središču. Za izvolitev obeh so bila potrebna tri glasovanja, kajti precejšen je bil odpor do njune izvolitve ne le s strani predstavnikov opozicijskih levičarskih strank, marveč tudi s strani njunih somišljenikov. V Ločniku je namreč Medeot dobil pri tretjem glasovanju le osem glasov od petnajstih prisotnih članov rajonske konzulte. Po teh izvolitvah imajo torej demokristjani kar pet predsednikov, republikanci enega, komunisti dva, iiiliiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimii, mili, PO DOLGIH POGAJANJIH Podpisana pogodba za delavke slaščičarske tovarne La Giulia V n joj je zaposlenih 320 delavk in delavcev Te dni so pri pokrajinski zvezi in-dustrijcev uspeli zaključiti pomembno sindikalno pogodbo s podjetjem La Giulia, ki zaposluje 320 delavcev. Pogajanja, ki so privedla do sklenitve pogodbe, so trajala skoraj dva meseca, saj so se začela že prve dni septembra. Nova pogodba predvideva vrsto materialnih ugodnosti za zaposlene v tem velikem slaščičarskem podjetju v industrijski coni. Tako se je vodstvo tovarne obvezalo, da bo do 1. marca prihodnjega leta vpeljalo notranjo menzo za delavce. Kolikor bo uspelo najti zadovoljivo rešitev, pa bi ta pridobitev bila na razpolago že z novim letom. Delavci bodo plačali 40 odstotkov vrednosti obroka, razliko pa bo krilo podjetje. Poleg nekaterih izboljšav upravnega z .ačaja — odnosi med vodstvom tovarne in tovarniškim svetom. ter odnosi med načelniki obratov in delavci se bodo morali izboljšati in odvijati na podlagi medsebojnega spoštovanja — predvideva pogodba tudi nekatere izboljšave finančnega značaja. Od začetka decembra letos bodo uslužbencem izplačali po 15.000 lir mesečno in to za 14 mesečnih prejemkov letno kot proizvodno nagrado. Poleg tega bodo delai prejemali še dodatnih 200 lir dnevno za vsak dan prisotnosti na delu ter nadaljnjih 200 lir začenši od decembra prihodnjega leta. Vodstvo podjetja ter sindikalni predstavniki so se domenili tudi za posebno enkratno nagrado — enako za vse — ki jo bodo izplačali vsem zaposlenim v podjetju na dan 30. novembra letos. Nagrada je določena v višini 20 tisoč lir. Poleg omenjenih točk, vsebuje po godba tudi nekatera določila glede uveljavljanja kvalifikacij, sindikal nih dopustov, varnosti na delu in delovnega okolja. Preučevanje občinskega proračuna Goriški občinski odbor je imel v četrtek še eno sejo posvečeno preučevanju proračuna za prihodnje leto. Ob tej priliki so imeli odborniki na dnevnem redu stroške namenjene šolstvu, kulturi in športu. Proučili so tudi postavke o zdravstvu in sklenili jih združiti v eno samo. ker bo vsa zdravstvena oskrba prešla v pristojnost medobčinskega zdravstvenega konzorcija, ki se je ustanovil pred kratkim. Odborniki so tudi sprejeli sklep o sklicanju občinskega sveta za petek 12. novembra. Nocoj čiščenji* ulic v meslnem središču Na prvi pogled bi lahko rekli, da je čiščenje ulic preprosta zadeva. V resnici ni tako, kajti številni avtomobilisti se ne ozirajo na začasne prepovedi parkiranja v dneh, ko je v teku čiščenje ulic s pomočjo posebnih kamionov. Ker je po drugi strani težko rešljivo tudi vprašanje parkiranja v središčnih ulicah, se je občinska uprava odločila čistiti ta predel v nočnih urah. Tako bodo nocoj počistili Ulice Mazzini, Crispi, Roma De Gasperi, Travnik, Raštel, Gosposko Ulico, Oberdankovo, Kor-zo Verdi, Trg C. Battisti, Ulico Ri-smondo. Ulico Boccaccio, Ulico Garibaldi in Korzo Italia do parka. Prepovedano je zato parkiranje od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Za kršilce je seveda predvidena denarna kazen. Zelo različne so ocene o včerajšnji stavki šolnikov, ki jo je v vsej državi proglasila enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Sindikati so stavko proglasili v znak protesta proti vladi, ki zavlačuje obnovo delovne pogodbe šolnikov in drugega šolskega osebja. Stavka je zajela tako italijanske kot slovenske šole na področju goriške pokrajine. Veliko dijakov ni sploh šlo v šolo, marsikje pa se je našel kak profesor, ki ni stavkal in dijaki so morali tako v šolo. čeprav so imeli samo eno uro pouka. V italijanskih šolah so učitelji in profesorji ponekod stavkali skoro stoodstotno, drugod pa je bila u-deležba manjša. Točnih podatkov s šolskega skrbništva ni. Tudi na slovenskih šolah je bil rezultat različen od šole do šole. Stavko je proglasil Sindikat slovenskih šolnikov in s tem podprl vsedržavno akcijo sirfHii&tov, skj''je'’ šlo za akcijo v korist vsem šolnikom. Medtem ko je bila, udeležba šolnikov v stavki na slovenskih srednjih šolah zelo velika, je bil rezultat na osnovnih šolah nekoliko drugačen. Na klasičnem liceju «Primož Trubar» sploh ni bilo pouka, ker so stavkali vsi profesorji, na učiteljišču «Simon Gregorčič» pa je bil pouk zelo okrnjen, ker je stavkalo nad dve tretjini profesorjev. Na trgovski šoli sploh ni bilo pouka, ker so stavkali vsi, tudi upravno osebje in je bila šola sploh zaprta. Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» je stavkalo 25 profesorjev, le trije niso stavkali. Dijaki so imeli pouk le v nekaterih razredih. Drugače pa je bilo, kot smo že omenili, v osnovnih šolah. V šolah goriškega šolskega okoliša je 18 u-čiteljic in učiteljev stavkalo, 20 pa se ni udeležilo stavke. V doberdob-skem šolskem okolišu pa je stavkalo 14 učiteliic in učiteljev, v šolo pa jih je šlo deset. Socialdemokrati razpravljali o slovcnskili vprašanjih Na sestanku mestnega odbora socialdemokratske stranke so razpravljali o turističnih vprašanjih Gorice, o rajonskih konzultah in tudi o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Iz tiskovnega poročila ni razvidno o čem so v zvezi z našo skupnostjo razpravljali. Sestanek je vodil tajnik mestnega odbora PSDI dr. Božo Gruntar. Seja pokrajinskega zdravstvenega sveta Na prefekturi se je sestal pokrajinski zdravstveni svet pod predsedstvom prefekta dr. Barrassa. Na tej seji so najprej sprejeli z zadovoljstvom vest, da so odprli v Gradežu drugo lekarno in sicer v kraju Pineta. Ta lekarna bo služila v polet nem času za potrebe turistov, sedaj pa služi ljudem s potresnega področja, ki so v tem kraju našli začas no bivališče. Pokrajinski zdravnik dr. Gregorig pa je poročal o začetnem delu zdravstvenih konzorcijev v Gorici in Tržiču, ki bosta zajemala, vsak za se vse občine in druge zdravstvene ustanove, na lastnem področju. S tem v zvezi bodo preuredili tudi občinsko zdravstveno službo v krajih kjer že obstoja in tudi v krajih, kjer je doslej ni bilo. Ker imajo nekatere občine sedaj konzorciai no urejeno službo bo to treba spre meniti, tako da se bo ta ujemala z novo razmejitvijo. Na sestanku so bili tudi mnenja, da je treba ojačiti zdravstveno oskrbo v občinah So-vodnje in števerjan ter tudi v nekaterih drugih furlanskih občinah. V četrtek lovsko srečanje v Jamljah Pred kratkim ustanovljeno Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine, ki ima sedež v Doberdobu, bo priredilo prihodnji četrtek v gostilni Soban v Jamljah lovsko srečanje. Dogodek je še posebej pomemben, kajti v gosteh bodo imeli šestčlansko delegacijo Lovske zveze Slovenije, ki jo bo vodil Alojz Briški, številni lovci, ki so se že včlanili v novo društvo, pa tudi tisti, ki nameravajo to storiti v kratkem, se bodo tako lahko seznanili z o-blikami in možnostmi sodelovanja z Lovsko zvezo Slovenije. Pričakovati je, da se bo torej v Jamljah ob 17. uri zbralo lepo število slovenskih lovcev. Do torka, 2. novembra, plačati «una tantum» Goriški avtomobilski klub obvešča vse zainteresirane lastnike vozil, da je zaradi prazničnih dni v nedeljo in ponedeljek, plačilo tako imenovane «una tantum» v korist potresencem podaljšan do torka, 2. novembra. Zaradi tega bodo pisarne aviokluba v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu v soboto, 30. oktobra, in v torek, 2. novembra, odprte zjutraj in popoldne in sicer od 8. do 13.30 in od 15. do 16.30. Naše bralce obveščamo, da se lahko plača «una tantum» tudi v vseh poštnih uradih in v podeželskih u-radih je potrebno običajno manj čakanja kot v pisarni avtokluba in v poštnih uradih v mestu. Sicer pa so pošte odprte le predpoldne. spomeniku v Gonjačah na jugoslovanski strani. Na področju goriške občine bodo svečanosti v ponedeljek. V Podaori bo ta ob 9.15, sodelovali bodo rw-.c< in šolska mladina, na glavnem gori-škem pokopališču pa ob 10.30. V Pev-mi bo letos prvič komemoracija s sodelovanjem šolske mladine. V ponedeljek ob 9.30 bodo položili vence pred spomenik. ANPI — vsedržavna zveza partizanov Italije vabi k spominskim svečanostim vse starše padlih partizanov, bivše borce in druge vaščane. V Štandrežu pa se bodo slovesnosti začele že ob 10.30 s polaganjem venca na domačem pokopališču, od koder bodo nato krenili na glavno goriško pokopališče. Zbirališče je ob 10. uri pred Domom Andrej Budal. S krizantemami letos slabo Res čudni časi! Letos najprej topla zima. potem sneg v februarju, toplota in potres v maju. suša, spet potres itd. Vse je nekako postavljeno iz običajnega reda. Tako se pritožujejo prodajalci cvetja, ki so jim krizanteme letos zdivjale, pa se jih skušajo na vsak način rešiti. «Vsaj dva tedna prezgodaj so se letos razcvetele krizanteme» skoraj žalostno ugotavlja znanka, pri kateri po navadi kupujem cvetje. «Samo tisoč lir za tri krizanteme. Poglejte kakšen cvet». S kupčijo ne bo nič, ker je še prezgodaj in bom cvetje kupil šele zadnji dan pred dnevom mrtvih, drugače se bo še osulo. Pozanimam se po koliko prodajajo cele grmiče v lončkih. «Pet tisoč, pel petsto, tisti tamle šest. Je pa res lep, kar poglejte». Tudi s tem ne bo nič. Premišljam namreč. zakaj je treba plačati v Gorici vse veliko več kakor v drugih krajih. V ponedeljek sem bil v Palmanovi. Tam so ponujali enake lončke po 3 tisoč! Tudi prevoz nekaj stane! Predvčerajšnjim je bil trg. Hladen dež je nekoliko zaus.avil dotok kupcev, kljub temu pa je bilo živahno okoli stojnic, kjer so prodajali umetno cvetje iz plastike. Čudovite rumene in bele krizanteme, ki jih človek na prvi pogled lahko zamenja za prave. Samo 350 lir za vsako! Trajajo pa kar nekaj mesecev! a Drevi, ob 18.30, bodo v galeriji Artivisive - Pro Loco v pasaži odprli samostojno razstavo tržiškega slikarja Pietra Girottija. Razstava bo odprta do 14. novembra. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marko Develak. Chiara Fracaros, Alberto Gomišček. SMRTI 71-letni upokojenec Adamo Kussian, 73-letna upokojenka Herla Mathe i>or. De Stefani. 75-letni upokojenec Isidoro Zanutel. 76-letni upokojenec Edoardo Mrak, 63-letni šofer Antonio Šemrl. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Curici dežurna lekarna D Udine trg sv. Frančiška 4. tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio — Ulica Romana 147, tel. 40 497. imiiiiiiiiiiifriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri|f||,M,IIIIIM,lllllll|ll|||||||||||||||i||||||||||||M|||M||||||||| VČERAJ ZJUTRAJ ZARADI MOKREGA CESTIŠČA PREVRNJENA PRIKOLICA Težke železobetonske plošče na cestišču - Na srečo je bilo tisti trenutek križišče prazno Mokro cestišče je po vsej verjetnosti botrovalo nenavadni prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj zju traj v bližini pevmskega mosta v Gorici. V smeri proti Podgori je vozil tovornjak s prikolico novogoriškega Avtoprometa, ki ga je u-pravljal Avgust Bonča iz Idrije. Na križišču, takoj za mostom, pa je tež ko vozilo, ki je bilo naloženo z že-lezobetonskimi bloki za montažne hiše, ki jih postavljajo v bližnji Furlaniji, začelo zanašati. Tovor na prikolici se je premaknil že v naslednjem trenutku pa se je prikolica prevrnila. Na srečo ravno takrat je bilo križišče prazno, za to hujših posledic ni bilo .Promet je bil nekaj časa močno oviran, kaj ti težki bioki so ležali vsevprek na cestišču. Odstranili so jih šele s pomočjo premičnega žerjava podjetja Kusterle. Zaradi nesreče je nastala precejšnja škoda predvsem na prikolici. Neuporabnih pa je tudi precej be tonskih plošč, ki so jih zaenkrat samo odstranili s cestišča. valnih okoliščin. Po kratkem oosve-tu so razglasili sodbo. Sussiga so obsodili pogojno na 10 mesecev in 22 dni zapora ter na plačilo globe v znesku 120 tisoč lir, ostala dva pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sussig bo moral plačati tudi sodne stroške. Sodišče je odredilo nadalje dokončno zaplembo Sussigeve puške ter uplenjenih zajcev, ukazalo na je vrniti Mastroianniju avto ford escori. Divji lovci že obsojeni Po hitrem postopku so včeraj sodili trojici divjih lovcev, ki so jih aretirali ločniški orožniki v uonecie-ljek ponoči. Pred sodnim zborom so obtoženci, 41-letni avtoprevoznik Giu seppe Sussig. 44-letni zidar Silvio Bosig in 26-letni Francesco Mastro-ianni, brez zaposlitve, priznali, da so šli na lov, ker so hoteli odrediti boljšo večerjo z divjačino. Javni tožilec je za vse tri zahte val obsodbo na skoraj leto dni za pora ter plačilo denarne kazni. Za govornikom pa je uspelo sodnike prepričati, da obtoženci le niso za grešili tako hudih prekrškov Zahte vali so tudi upoštevanje vseh olajše- Kino dorica VERDI 16.45—22.00 «Il grande racket». F. Testi in R. Palmer. Barvni film: prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—-22.00 L innoc» nte». Barv. ni film; prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00 -22.00 «Le due sorelle». Al. Kidder, J. Salt. Mladim pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Per qualche dollaro in più». VITTORIA 17.00-22.00 «Emanuelle nera numero 2» Baivni film, prepovedan mladini pod 18. lelom. Tržič LXCEI.SIOR 16.30—22.00 «l.a vendetta dell'uomo chiamato cavallo». PRINCIPE 17.30—22.00 «Affittacamere». A ora Gorica in okolica SOCA «črnobrada pošast» in «Jekleni general Paton». Ameriška barvna filma ob 18.00 in 20.00. s\ OBODA «Izgubljeni», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. IIFSKLE «Misija Batangos». Ameriški barvni film ob 17.00 in 19.00. PRIMORSKI DNEVNIK 4 GLASBENO PISMO IZ BEOGRADA Bogati glasbeni programi ob obletnici osvoboditve Nastopili so domači in tuji solisti in ansamblit ki so izvajali izbrana domača in tuja dela Beograjske glasbeno svečanosti, ki jih prirejajo vsako leto v počastitev proslave osvoboditve Beograda 20. oktobra, so bile letos že osme po vrsti. Kakor vedno, tako so tudi tokrat združevale v svojih programih nastope nekaterih najboljših jugoslovanskih in inozemskih glasbenih umetnikov ter večjih ansamblov. Beograjska filharmonija je pod vodstvom živojina Zdravkoviča ob sodelovanju mešanega ter mladinskega zbora RTV Beograd in zbora Temišvarske filharmonije «Batanul» iz Romunije izvedla znamenito VIII. simfonijo G. Mahlerja in s svojim nastopom dne 7. oktobra začela svečanosti v veliki dvorani Doma sindikatov. Opera iz Frankfurt?, je uprizorila «Elektro» Richarda Straussa pod vodstvom dirigenta Klauspetra Seibla, balet te Opere pa večer z deli Mozarta (Divertimento), Čajkovskega (Serenada) in Hindemitha (Štiri temperamenti) pod vodstvom Michaela Ha-lasza; koreografsko je dela postavil George Balanchine, katerega kvaliteto je beograjska kritika še posebej podčrtala. Odličen beograjski mešani zbor «Ivo Lola Ribar» je pod vodstvom Iva Dražiniča predvajal program del s področja duhovne glasbe St. Hrističa, D. Bortnjan-skega. St. Mokranjca, J. Marinkoviča in M. Tajčeviča v dvorani Študentskega kulturnega centra. Državni orkester iz Dresdena je pod dirigentom Herbertom Blomstetom izvajal Passacaglio beograjske skladateljice Ljubice Marič, Mozartov Koncert za flavto in orkester s solistom Johannesom Walterjem in Beethovnovo Simfonijo št. 7, ki je zaradi svojstvenega dirigentovega interpretacijskega koncepta vzbudila živahno polemiko. Beograjska Opera je festivalu posvetila uspelo premiero Lohengrina R. Wagnerja; predstavo je pripravil in vodil Oskar Danon, režiral pa Mladen Sabljič. Poljski plesni teater iz Poznanja je uprizoril E-pitaf za Don Juana na zvočni kolaž Drzewieckega - Rudnika, realiziran v eksperimentalnem studiu Poljske RTV in v koreografiji Konrada Drzewieckega; v isti koreografiji je ulo oblikovano na glasbo Narberta M. Kužnika drugo delo — Modus vivendi. Po svojih vrednotah, zamisli, in realizaciji deli nista zapustili pri kritiki enako ugodnega vtisa. Dobro je bil sprejet Srbski godalni kvartet, ki je imel na sporedu Smetanov Godalni kvartet «Iz mojega življenja», Stefanovičev Godalni kvartet št. 2 «Harmonije» in Šostakovičev Godalni kvartet št. 8 op. 110. Nastopili so tudi trije solisti : pianistka Elisa Virsaladze iz Sovjetske zveze z deli Schuberta, Prokofjeva in Chopina, kitarist Dušan Bogdanovič, ki je izvajal dela J.Dowlanda.D. Ci-marose, J. S. Bacha, M. Giulianija, M. Ohane, I. Albeniza in H. Villa -Lobosa in beograjska pianistka Mirjana Šuica - Babič z recitalom del domačih avtorjev E. Josifa, D. De-spiča, K. Kabiča, D. Radiča in V. Mokranjca. Dne 14. okt. je nastopil simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. Na sporedu so bila dela G. F. Haendla (Glasba na vodi), J. Haydna (Koncert za oboo in orkester v C-duru), Josipa Kalčiča (Trije pokreti z;, simfonični orkeste. — delo, ki je prejelo nagrado na konkurzu Beograjskih glasbenih svečanosti) in A. Honeg-gerja (Tretja simfonija «Liturgična»), Koncert je izvajal znani ljubljanski oboist precizne igre, izenačenega, mehkega tona, Božo Rogelja. Najbolj plastično in umetniško prepričljivo je bila izvedena Tretja simfonija A. Honeggerja, v katero sta tako dirigent kot orkester vnesla visoko stopnjo kreativne moči. I? pri tem delu smo se srečali s tistimi kvalitetami oa-kestrske preciznosti in enotnosti ter čistosti v igri in globoko dojetega in doživeto oblikovanega dela — odlikami., ki so ta orkester uvrstile med najboljše poustvarjalne ansamble Beograjski komorni orkester, ki mu je dirigiral Pavle Dešpalj, je svojo pravo vrednost v pogledu tehnično precizne izdelanosti kakor tudi v pogledu visoke stopnje muziciranja pokazal samo v enem delu, v ostvaritvi Janačkove Suite za godalni orkester. Ostala dela — Honeggerjev Komorni koncert za flavto, angleški rog in godala, Mar-cov Concierto guadaiana za kitaro in godala, Radovanovičeva Evolu-tion in Ekloga Lide Frajtove (ki je na Jugoslovanski glasbeni tribuni delovala bolj plastično ter v svoji barvitosti bolj karakteristično), niso bila izvedena s tako natančnostjo in z manjšo umetniško odzivnostjo. Redko in tudi lahko rečemo e-dinstveno je bilo doživetje na koncertu Državnega orkestra SSSR pod vodstvom Evgenija Svetlanova, ne toliko po samem programu, ki je poleg V. simfonije D. Šostakoviča obsegal kar dve deli T. Hreniko-va, temveč po redko doseženi tehnični pripravljenosti in preciznosti, enotnosti, uglajenosti in prožnosti, skratka po izredni izvajalski disciplini orkestra, ki je pokazal globoko muzikalno prežetost in kreativno predanost na eni strani, na drugi strani pa nas je dirigentova moč naravnost fascinirala pri oblikovanju Šostakovičeve simfonije; ta je izžarevala nesluteno lepoto, ki jo je dirigent odkrival v svoji siloviti pronicljivosti, lirični in ognjeviti občutenosti. Vsak stavek je bil izoblikovan kakor v e-nem dahu, poln neprekinjene napetosti, še posebej je pritegnila poduhovljenost Larga; dotaknil se je naj-skrivnejšega kotička človekovega čustvenega sveta, ki vztrepeta ob najmanjšem dahu. Ob koncu čudovito zgrajene stavbe nas je prevzelo občutje nenavadne radosti ob enkratnem tako močnem doživetju. T. Hrenikov izkazuje skoro virtuozno koncipirani, izvrstno naoisani deli, v katerih se odražajo razni vpLvi, predvsem Šostakoviča in Prokofjeva, ki pa ne nudita enakovredne u-metniške potence. Izvrstno pa je orkester izvedel obe deli, Koncert ob sodelovanju v klavirskem partu samega avtorja, ki se je obenem predstavil tudi kot dober pirnist. Omeniti moram še zelo plastično poustvarjeno «Lirično poemo»5 beograjskega skladatelja Vasilija Mokranjca, ki jo je ta orkester izvedel kot prvo točko sporeda. Lep večer je pripravil znameniti francoski violončelist André Navarra, ki je v mehko obarvanem in izenačenem tonu s svojo visoko muzikalno kulturo izoblikoval tri Bachove suite za violočenlo solo: četrto, peto in šesto. Mislim, da bi bilo odveč še posebej poudarjati moč njegovih svojstveno zastavljenih interpretacij Bachove muzike, v kateri se odraža kot ena najpomembnejših umetniških osebnosti na tem področju. Mezzosopranistka Žara Doluhano-va iz SSSR je imela celovečerni recital solopesmi I. Čajkovskega. V. Gavrilina, R. Schumanna, F. Pou-lenca in G. Rossinija. Predstavila se je kot izrazita koncertna pevka lepega, izenačenega in žametno o-barvanega glasu ter zaznavne muzikalne kulture. Razveselili so nas tudi madžarski umetniki, ki so izvajali izključno dela B. Bartoka. Iz ciklusa «44 duov za dve violini» smo slišali 10, ki sta jih izvedla Denes Kovacs in Miklos Sentei; ta je vskočil namesto predvidenega Mihalya Baita, zato tudi ni bilo vselej popolnoma enotne igre. Pač pa so bile v teh- ničnem in v muzikalnem pogledu visoko oblikovane: Sonata za solo violino v interpretaciji izvrstnega violinista Denesa Kovacsa; isti je ob sodelovanju pianista Loranta Sziicsa izvedel Sonato za violino in klavir št. 2. Tema se je pridružil še klarinetist Bela Kovacs pri izvedbi Kontrastov za violino, klarinet in klavir. V Študentskem kulturnem centru je Elektronski studio RTV Beograd prikazal dela J. Ježa, P. Beylsa, P. Pignona, J. Magdiča in V. Radovanoviča. V Galeriji fresk so izvirno ljudsko glasbo izvajali ljudski pevci, godci in pripovedovalci iz raznih krajev Srbije. Beograjske glasbene svečanosti sta 19. okt. zaključila zbor in orkester RTV Beograd pod vodstvom Borivoja Simiča z deloma: «Ko so živi zavidali mrtvim» R. Maksimoviča in «Svatbo» I. Stravinskega. S tem večerom, ki je bil na dostojni izvedbeni višini, so svečano zaključili uspele letošnje Beograjske glasbene svečanosti. Ivan Silič Novost rta knjižni polici Kakor smo poročali že včeraj, je v Kraški galeriji v Repnu odprl v četrtek zvečer razstavo svojih del slikar Janko Dolenc. Razstava je občinstvu na ogled ob prazničnih dneh OB SEDANJI KONFERENCI V ŽENEVI Cecil Rhodes je z zvijačo zavzel kraljevino Zimbabve Izgovoril si je pravico raziskovanja in nato v deželi ostal Odpor proti angleškim silam se je začel že kmalu po zasedbi V Ženevi so v četrtek sedli k mizi na pogajanja predstavniki rodezijske belopolte rasistične vlade in predstavniki rodezijskih temnopoltih osvobodilnih gibanj in formacij, da bi se pomenili, kako izpeljati Kissingerjevo posredovanje o prehodu oblasti iz rok predstavnikov belopolte vladajoče manjšine v roke predstavnikov šestmili-jonskega avtohtonega črnskega ljudstva. Ne glede na to, kako se bodo in sploh ali se bodo ta pogajanja obnesla ali ne, se bomo u-stavili pri zadevi, ki priteguje pozornost svetovne javnosti. V Rbrležijlllcf jl domačini pravijo Zimbabve, živi ; okoli šest milijonov’ crnèév 'in okoli 270 tisoč belopoltih priseljencev. Čeprav je res, da belopolti ljudje ne živijo tu od včeraj, pač pa je pretežna večina sedanjega belopoltega prebivalstva te afriške dežele tu tudi rojena, je gotovo, da se je belopolti človek naselil v zadnjih 85 letih. S tipično kolonialistično prevarantsko politiko pa je tej manjšini doseljencev uspelo, da je zavladala nad deželo in avtohtonim ljudstvom in da noče sedaj vajeti izpustiti iz rok. Z druge strani pa je povsem logično, da se črnsko ljudstvo te dežele upira, ker hoče po zgledu ostalih afriških dežel in nacij biti v svoji deželi resnično doma, to se pravi prevzeti hoče vajeti dežele v lastne roke. Stopimo korak nazaj v zgodovino. Kolonialno suženjstvo črnskega ljudstva Rodezije, oziroma Zimbabve, se je začelo v februarju 1890, ko je iz tedanje Južne Afrike prišel v Zimbabve na čelu večje enote britanske vojske Cecil Rhodes, ki ga je tedanja britanska kraljica Victoria poslala sem, da «v teku 25 let vodi prodor proti severu». V Zimbabve je tedaj vladal kralj Lobengulu, ki ga je Cecil Rhodes pravzaprav prevaral. Rhodes je imel v žepu pooblastilo kraljice Victorie, ki ga je poslala, da naj osvaja Afriko, toda Rhodes je kralja Lobengula prosil samo za kratkotrajno zasedbo nekaterih predelov dežele, da «bi preverili trditve o velikih zlatih bogastvih». Šlo je torej le za «eksploatacijo bogastva Zimbabve» in kralj Lobengulu je na to pristal, ker mu je Cecil Rhodes tudi obljubil, da bo ostal v deželi le nekaj mesecev, morda leto in da mu bo dal tudi tisoč pušk, ki jih je kralj baje potreboval, da bi postavil na noge svojsU',vojsko. ‘Rhodes« pa- .ni-držal dane obljube in je kralj Lobengula zato' poslal v London-svojo delegacijo, ki pa se je vrnila praznih rok. Še več, dotedanje glavno mesto Harare so prekrstili v Salisbury, po tedanjem angleškem ministru za kolonije. Hkrati so organizirali v Rodeziji tudi trdnjavo Fort Victoria, ki je bilo tedaj glavno oporišče britanskih oboroženih sil v deželi. Kralj Lobengula je uvidel, da ga je Rhodes opeharil in zato se je v deželi začel odpor. Toda angleška zasedba se. je širila, pa čeprav je Cecil Rhodes obljubljal, da se bodo angleške sile umaknile. Prihajalo je do pogostih spopadov, ki so potrajali vse do 1902, ko je Cecil Rhodes umrl. Medtem se je začelo že pravo pravcato preganjanje avtohtonega črnskega prebivalstva. V svetovnem javnem mnenju se je začelo govoriti o tem, da Velika Britanija slabo ravna s črnskim prebivalstvom in zato je leta 1923 londonska vlada dala svojim «sodelavcem» v Salisburyju določeno «notranjo avtonomijo», s čimer se je London otresel neposredne odgovornosti, ker da je Rodezija -Zimbabve dobila svojo interno vla- ...................................................iuiiiiiiiuiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiu»'uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiii............................ Pogovori o davkih ., - .. : , Novo obdavčevanje nepremičnin Kot smo v zadnjem pogovoru o-menili, je finančni minister s svojim dekretom zvišal koeficiente ali množitelje za prilagoditev katastral-nih dohodkov, kakršni so zaznamovani na zemljiškem in mestnem katastru, današnji vrednosti denarja. Za nepremičnine v obliki zgradb, poslopij ali stavb, se povečanje nanaša le na 1976. leto. Nove koeficiente bodo nepremičninski posestniki morali upoštevati že v prijavi za letošnje dohodke, ki jo bo treba predložiti do 31. marca prihodnjega leta, če seveda predvideni rok ne bodo podaljšali, kakor se je zgodilo v zadnjih dveh letih. Koeficient za zemljiške dohodke pa bo ostal neizpremenjen tud' v L 1977. ZEMLJIŠKI KATASTRALNI DOHODKI Koeficient za zemljiške katastral-ne dohodke je bil povišan od prejšnjega 48 na 75. Lastniki bodo s prihodnjo prijavo morali pomnožiti tako domenikalni, kakor agrarni dohodek ne več z 48 pač p s 75. Vsi prizadeti bodo tako lahko že takoj pripravili novo obdavčljivo osnovo s tem, da bodo pomnožili katastral-ni dohodek, kakršen izhaja iz kata-stralnih posestnih pol s koeficientom 75. Žal smo opazili, da si nekateri zemljiški posestniki kljub o-pozorilom niso še poskrbeli originalnih katastrskih dohodkov, kar je enkrat za vselej neobhodno potrebno za točno davčno prijavo (okvir A obrazca 740). Poskrbijo naj za to enkratno opravilo čimprej, da ne bo nepotrebnega beganja v zadnjih dneh pred prijavnimi roki. ZGRADARINSKI KATASTRALNI DOHODKI Z dekretom 11. oktobra 1976 so bili povišani koeficienti za kata-stralne rente zgradb in stavb. Nove koeficiente bodo morali nepremičninski lastniki uporabljati že ob prihodnji davčni prijavi v znamenitem okviru B). Odstotek poviška ni enak za razne vrste zgradb, kot se je i ) zgodilo pred dvema letoma, ko so bili množitelji splošno povečani za 50 odst. Koeficiente objavljamo v naslednji lestvici. (Za ustrezno primerjavo navajamo v o-klepaju prejšnje koeficiente) : Skupina A (stanovanja ali bivališča) koeficient Stanovanja gosposkega tipa, oznaka A,"’ 160 (90) Stanovanja mestnega tipa, oznaka A/2 130 (60 Stanovanja ekonomskega tipa, oznaka A/3 130 (60. Stanovanja ljudskega tipa, oznaka A/' 100 (45) Stanovanja ultraljud-skega tipa oznaka A/5 100 (45) Stanovanja kmečkega tipa, oznaka A/6 100 (45) Stanovanja v maliL vilah (dvorcih), oznaka A/7 150 (67, 50) Stanovanja v vilah. oznaka A/8 180 v.90) Gradovi, palače odlične umetniške ali zgo-dov. vrednosti, oznaka A/9 100 (10) Uradi in privatne pisarne, oznaka A/10 200 (120) Tipična krajevna bivališča, oznaka A/11 100 (45) Skupina B (nepremičninske enote za kolektivno uporabo) koeficient Zavodi in konvikti, vzgajališča, sirotišnice, samostani, semenišča, vojašnice, o-znaka B/l 150 (60) Zdravilišča in bolnišnice, oznaka B/2 150 (60) Ječe in prevzgajališča, oznaka B/3 150 (60) Javni uradi, oznaka B/4 150 (90) Šole in znanstveni laboratoriji, oznaka B/5 150 (90) Knjižnice, muzeji, galerije, oznaka B/6 150 (90; Kapele in molilnice, ki niso namenjene javnemu bogočastju, o-znaka B/.' 150 (90) Podzemeljska skladišča živil, oznaka B/3 150 (90) Skupina C (nepremičninske enote, ki so o-bičajno namenjene trgovski in razni dejavnosti) koeficient Trgovine in prodajalne oznaka C/l 200 (112,5) Skladiščni prostori, o- 180 (112,5) 180 (112,5) 180 (112,5) znaka C/2 Obrtniške delavnice, o-znaka C/3 Zgradbe in prostori za telovadne vaje, oznaka C/4 Kopališča in vodna zdravilišča, oznaka C/5 180 (112,5) Hlevi, konjušnice, remi- ze, garaže, oznaka C/6 180 (112,5) Zaprti ali odprti nadstreški, oznaka C/7 180 (112,5) Zgradbe za posebne namene Tovarne in na splošno stavbe zgrajene za industrijske in trgovske dejavnosti oznake od D/l do D/9 koeficient 200 (prej od 70 do 120) Čeprav smo zaradi popolnosti v razpredelnici navedli vse predvidene kategorije, bodo naši bralci najpogosteje uporabljali koeficiente kat. A, C/l, C/3 in C/6. Vsak nepremičninski lastnik si bo na podlagi katastrskih izsledkov, ki mu povedo originalni katastrski dohodek in oznako kategorije, sam lahko izračunal sedanji katastral-ni dohotek in s tem tudi obe davščini, ki ju bo moral odšteti na letošnje dohodke. Davek na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) se odmerja z znano progresivno davčno lestvico, s pravico določeni ' popustov na celotni jetni dohodek. Za davek, namenjen krajevnim ustanovam (ILOR), je za sedaj predvidena fiksna alikvota 14,7 odst. in se glede nepremičninskih dohodkov zaračuna od prve lire dalje v,, j. brez kakršnega koli popusta seveda če ni v teku zadevn, na oprostitev. St. Oblak razen 25-let- do in je potemtakem postala le «posest» pod oblastjo britanske krone, dočim je bila do tedaj sa-lisburyjska oblast neposredno odvisna od Londona. Ob tem velja dodati, da je britanska vlada pri ustanovitvi «interne vlade» v Rodeziji svečano zagotovila, da «ne bo odobrila nobenega zakona, ki bi imel rasistično vsebino». Dogajalo pa se je prav narobe, ker je prav ista dala salisburyjskim oblastem «suvereno pravico urejati vse. odnose med belopoltim in črnskim ljudstvom Južne Rodezije». Salisburyjska vlada/ni čakala, dolgo, da bi začela izvajati to svojo pravico «reguliranja^! odnosov med belci in črnci. Leta 1930 je n.pr. salisburyjska vlada izdala zakon, po katerem je 44 milijonov akrov neplodne zemlje dodelila črnski večini, 36 milijonov akrov plodne zemlje, pa belopolti manjšini. Tedaj je v Rodeziji živelo 4,5. milijona temnopoltih in okoli 200 tisbč belopoltih ljudi. Britanci so začeli izvajati strogi apartheid in čeprav ni res, da bi bil Jan Smith, ki danes vlada Južni Rodeziji, prvi začel izvajati rasizem, je res, da se je v njegovem času rasizem potenciral. Rasizem pa izhaja že iz nekakšnega ustanovnega dokumenta, dežele, saj sestavlja rodezijski parlament 66 poslancev, od katerih je 50 belopoltih, 16 pa temnopoltih. Od 16 temnopoltih jih vlada imenuje osem, osem pa je izvoljenih «na demokratski način». Vse do 1965. leta je nad Rodezijo posredno vladal London. Rodezija, kot smo rekli, je postala britanska kolonija s krajevno avtonomijo in «notranjo vlado», vendar pa je pripadala britanskemu Monikinemu «imperiju». Tega leta pa je Jan Smith proglasil neodvisnost dežele, in to kljub grožnjam tedanjega britanskega predsednika Willsona, ki je rekel, da bo britanska vojska intervenirala, če bi se komu sanjalo proglašati neodvisnost dežele. Jan Smith se grožnje ni ustrašil. Londonska vlada je ob tej priložnosti napovedala «ekonomske in politične sankcije», ki pa se jih ni držala. V Ženevi so nasproti predstavnikom belopoltih rodezijskih oblasti in posrednikov sedli tudi predstavniki rodezijskih črnskih osvobodilnih gibanj. Odpor proti britanskemu kolonializmu in nato proti Janu Smithu vodijo štiri osvobodilna gibanja in sicer ZAPU, to se pravi Ariška narodna unija Zimbabve, nadalje ŽANU oziroma Afriška nacionalna unija Zimbabve, FROLI ZI, to je Fronta za osvoboditev Zimbabve in končno ANC t.j. A-friški nacionalni svet. Navedli smo štiri glavna gibanja, vendar je v Rodeziji še več drugih odporniških gibanj in je dejansko belopolta oblast izolirana, ker je vse, kar je temnopoltega prebivalstva te afriške dežele, na strani odporniških gibanj. Odpor v Rodeziji se je začel že ob samem začetku tuje zasedbe, leta 1911 pa se je dežela že znašla pred «majhnim uporom», ki se je ponovil 1927, ko je 3500 črnskih rudarjev stopilo v stavko, večje akcije proti belopoltim oblastem so se zvrstile 1935. in 1949. leta, nakar se je odpor močno razširil, tako da je 1962. leta, torej še za časa britanske oblasti in pred Smithovo odcepitvijo, delovalo v odporniškem gibanju že najmanj 20 tisoč oboroženih borcev. Voditelji odporniških gibanj v Rodeziji pa sedaj ugotavljajo, da njihov odpor ni le odpor proti Janu Smithu in njegovi rasistični oblasti. Tuje vmešavanje, ki ima zunanji videz podpore njihovi stvari, je v stvari, je v bistvu podpora belopolti manjšini. 12.30 13.30 17.00 17.30 18.35 13.40 18.50 19.20 19.45 20.00 20.45 12.30 13.30 13.30 14.00 16.00 17.00 SOBOTA, 30. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Komični filmi DNEVNIK Program za mladino Pustolovščina: Po Scottovih sledeh Galeb Jonathan — glasbena pravljica po delu Richarda Bacha Izžrebanje loterije Nabožna oddaja Posebna oddaja o dejavnosti parlamenta Ljubezen na podstrešju Napačni mož — nadaljevanka Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Glasbena prireditev: «RETE TRE» Nastopili bodo Ombretta Colli, Olimpia Di Nardo, Arnoldo Foa, Gianni Morandi in Giuseppe Pambieri. Kaj se lahko zgodi, če majhna skupina umetnikov, pevcev in igralcev, sme po lastni volji uporabljati mogočna televizijska sredstva in oddajati eno uro dolg program brez sleherne tuje kontrole? To je v bistvu program, ki bo predvajan pod naslovom «Rete tre» Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal Zgodbe v izložbi: Tajni tovariš Delo je napisal Joseph Conrad DNEVNIK ŠT. 2 Italijanski tisk Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih Mednarodne konjske dirke v Palermu OBISK STARE GOSPE Delo je napisal Friedrich Diirrenmatt, prevedel v italijanščino Aloisio Rendi, za TV pa priredil Mario Landi. Sarah Ferrati je protagonistka v Durrenmattovem delu in bodo z njo igrali v tej drami še Gianni Santuccio, Francesco Mule, Irene Aloisi in Mico Cundari. Drama, o kateri je govor, je eno najboljših odrskih del tega znanega švicarskega pisatelja. «Staro gospo» so že pred devetimi leti prenesli na filmski trak in je glavno vlogo igrala Ingrid Bergman, z njo pa Anthony Quinn. V središču zgodbe je stara, zelo bogata gospa Claire. ki se vrne v svoj rojstni kraj, da bi se maščevala nad moškim, ki jo je v mladih letih zapeljal in s tem prisilil, da je iz svojega kraja pobegnila. Da bi mogla izpeljati svoj načrt, Claire obljubi občini eno milijardo, seveda, da ji občina ne dela težav pri njenem maščevanju. In v nasprotju s tem, kar bi človek pričakoval, občinska uprava in tudi vse mesto pristane na to nič kaj čedno ponudbo in je pripravljeno dati glavo someščana za tujo podkupnino športna sobota DNEVNIK — ODPRTI STUDIO INTELIGENTNOST: DEDNOST IN AMBIENT Danes je na vrsti četrto od šestih nadaljevanj, ki govorijo o tem, kaj pravzaprav inteligentnost pomeni. V današnji oddaji bo govoril prof. Luigi Luca Cavalli Sforza, ki poučuje na univerzi v Stanfordu v Kaliforniji Bresson: Realizem asketa LA CONVERSA DI BELFORT Film je režiral francoski režiser Robert Bresson. Anne Marie je dekle iz tako imenovane boljše družine. Stopi v samostan dominikank, ki se ukvarjajo z dobrodelnimi dejavnostmi, konkretno s pomočjo jetnicam. Med nekim obiskom ječe se spozna s Thereso, ki zatrjuje, da je po krivem obsojena. Ko pa Therese pride iz ječe, umori moškega, ki jo je bil izdal i.: se nato ponovno prijavi v samostanu, da bi postala nuna. Anne Marie veruje v njene izjave in se nanjo naveže, toda... Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 15.55 Nnbdtftet:' VEI.KŽ — SEDBODA, 'hejfosreden prenos 18.10 Obzornik T. Hughes: ŠOLANJE"TOMA BRCWNÀ - nadaljevanka Risanka DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar TV ŽEHTNIK — satirično zbadljiva oddaja Moda KRIK IN BES — ameriški film DNEVNIK 19.15 19.45 20.45 21.50 Šest knjig za mladino iz zbirke Zlata knjiga V zbirki Zlata knjiga izdaja založba Mladinska knjiga izbrana dela domače in tuje literature za mladino. Urednik Ivan Minatti je za to zbirko poskrbel ne samo z dobrim izborom temveč tudi s skrbnimi, novimi prevodi. Še posebej pa je pomembno, da so te knjige tudi ilustrirane in da imajo uvode. V njih najdemo spremno besedo o pisatelju in njegovem delu, pa še besedo o slikarju in njegovih ilustracijah. V kompletu je Mladinska knjiga pravkar izdala šest novih knjig zbirke Zlata knjiga 76. Runer Jonsson «Vike Viking in brdavs», (prevod Lena Petrič, ilustracije EWK, spremna beseda o ilustracijah Marijan Tršar) je knjiga s povestjo o Vikeju, bistrem vikinškem fantu, ki vedno najde rešitev iz težav, tudi takrat, ko odpove izkušenost odraslih. To je eden od šestnajstih dosedanjih prevodov švedskega originala povesti, ki je našla svojo pot tudi na televizijske ekrane in na filmsko platno. Prevajalka, Lena Petrič, po rodu Švedinja, ki živi pri nas, je v spremni besedi predstavila skromnega avtorja te povesti, ki živi na južnem Švedskem v mestecu Nybro, ki pa je zaslovel zlasti po knjigah o Vikeju in ki pozna tudi Jugoslavijo. Spremna beseda govori o ilustratorju, neznanem Ewku, ki je znal pripoved enakovredno pretočiti v risbo s čopičem. Druga knjiga je Franceta Bevka Knjiga o Titu. Tega dela slovenskega klasika mladinske povesti ni treba posebej predstavljati. Iztok Ilich, avtor spremne besede, pa je o knjigi zapisal, da se v marsičem razlikuje od ostalih del o Titu. Pisatelj pripoveduje predvsem o mladih letih Josipa Broza - Tita, zaustavlja pa se posebno ob vrsti drobnih dogodkov,' ki pa so bili vsi po vrsti po svoje pomembni in značilni. Bralce ne utruja s podatki, temveč je raje živo in preprosto popisal nekatere manj znane pripetljaje in na videz manj pomembne zanimivosti, ki pa skupaj ustvarjajo imenitno branje. Ilustracije so delo Ive Seljaka - čopiča, o njih pa piše v spremni besedi Marijan Tršar. Slovenskega klasika Frana S. Finžgarja poznamo kot odličnega pripovednika za mladino. Njegove zgodbe o gospodu Hudourniku sodijo danes že v klasiko slovenske mladinske povesti. V njih je F'inžgar spregovoril odraslim in mladim kot pristen Gorenjec, grčav, trd, pa vendar hudomušen in globok ljubitelj slovenske zemlje ter njenih ljudi. Pri tem pa so te zgodbe o gospodu Hudourniku pravcata zakladnica klenega slovenskega jezika. O pisatelju piše Janez Svoljšak, o ilustracijah Boža Kosa pa Marijan Tršar. Vidoe Podgorec: Hajduški studenec (Prevod Nada Carevska, ilustracije Marijan Amalietti, spremna beseda o pisatelju Miha Mate, o ilustracijah Marijan Tršar). Roman s tem naslovom je napisal 1934. leta rojeni makedonski pisatelj, ki sodi med najboljše makedonske ustvarjalce in je avtor vrste romanov, potopisov in zlasti del za mlade bralce. Roman Hajduški studenec je pripoved o makedonskem ljudstvu in njegovem trpljenju pod Turki ter boju za svobodo. Prikazal je Makedonijo neposredno pred znamenito ilin-densko vstajo, ki je zajela in združila vse napredne makedonske sile v boju proti Turkom. Epska povest je našla v Ameliettiju ustreznega likovnega prevajalca. Antona Ingoliča niti kot pisatelja niti kot priljubljenega mladinskega pripovednika ni treba .predstavljati. Njegova povest Deček z dvema imenoma je nastala ob boju slovenskih ljudi za mladega fanta Zagožena, ki so ga med vojno odpeljali Nemci, pa se je potem srečno vrnil v svojo pravo domovino. Knjiga je pretresljiva pripoved o mladih žrtvah vojne in o prizadevanju, da bi po vojni rešili slovenske otroke, ki so jih v tujino odvlekli okupatorji. Ilustrirala je knjigo Dunja Furlani. Šesta knjiga zbirke Zlata knjiga 76 je znana povest slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni. Ta pisateljeva pripoved o nesrečni ljubezni priletnega ljubljanskega odvetnika je zasnovana kot slavospev kmečkemu pojmovanju ljubezni in zakona in kot nasprotje meščanskemu pojmovanju. Pisatelj je v tej povesti mojstrsko oblikoval podobo slovenskega dekleta svojega časa, kot simbol in utelešenje nravnega življenja. Povest je obenem slavospev slovenski zemlji in rodni Poljanski dolini, kot literarna stvaritev pa moderno delo, s katerim si je Tavčar spletel trajno cvetje v slovenski literaturi. Tako je ob koncu svojega uvoda zapisal Pavle Vozlič. Knjigo pa je ilustriral Rudi Skočir. Sl. Ru- ........mniiiimil».....................................................................nuni»...»n»...milil... 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 20.40 22.30 15.55 19.30 20.15 20.35 21.25 22.15 17.45 18.45 20.00 21.30 Koper — barvna Nogometna tekma: Velež — Sloboda (prenos iz Mostarja) Otroški kotiček DNEVNIK MAŠČEVALCI - serijski film Veliki raziskovalci: Burke in Willis Film meseca: ZAKON IN NERED Film je režiral Ivan Passer in igrajo v njem Ernest Borgnine, Carroll O’Connor, Čaren Black in Ann Wegenworth. Dva Newyorčana srednjih let in sicer lastnik propadajočega frizerskega salona in neki taksist se pridružita sosedom, ki že prej sodelujejo s policijo. Ker sta razočarana nad dotedanjim načinom življenja, upata, da bosta z novo dejavnostjo zapolnila tisto praznino, ki sta jo čutila v sebi kot družbeni bitji Zagreb SALAŠ V MALEM RITU — nadaljevanka Vzpon in padec Žike Proje — nadaljevanka MILIJONARKA — celovečerni film Festival zabavne glasbe «ZAGREB 76» 18.00, TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.15 Poročila; 7.20-12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje, Koncert, Jazzovski utrinek, Družina v sodobni družbi, Lahka glasba, Pratika, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Program za mlade: Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, V zrcalu časa; 15.45 -19.00 Kultura in delo: Iz tedenskih sporedov, V diskoteki, Enodejanka, Lahka glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 8.35 Glasbeni spored; 9.15 Poskočne; 10.15 Glasbeni portret; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Plošča tedna; 16.50 Primorski periskop: Leopold Caharija in Tone Ukmar - španska borca; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 in 20.35 Glasbeni vikend. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Kronika in Budilka; 8.50 Popevka ob kavi; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Literarna oddaja; 11.30 Drugi zvok; 13.30 Preizkušajo se dile- tanti; 14.10 Italijanske in tuje pio šče; 15.15 Jazz za mladino; 17.35 Strnjena komedija; 18.20 Včeraj in danes; 19.30 Radiografija neke osebnosti; 20.00 Film in njegova glasba; 20.30 F. Cilea: «Adriana Lecouvreur». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7,20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.30 Priporočamo vam...; 14.05 Glasbena mladina Slovenije; 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak» 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel De-čo Žgur; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo: 21.30 Oddaja za slov. izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 1.03 Zvoki; 2.03 Koncert; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 Lahke note. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne odločajte v naglici, ker bi vas to moglo stati mnogo žrtev. Nekdo vam ni naklonjen. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo kritičnostjo boste pomagali nekomu iz zagate. Moralno vam ne bodo mogli nič očitati. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaši sodelavci vas danes ne bodo imeli v čislih. Krivda je predvsem na vaši strani. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odlične priložnosti za poslovni uspeh. Izkazala se bo zvestoba neke osebe, ki ste jo podcenjevali. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Gotov Horoskop uspeh in vsestransko zadoščenje. Skiišajte razširiti svojo družbo, ker ste se omejili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V poslovnem življenju bo prišlo do spremembe v vašo korist. Možni spori v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlična priložnost, da se izkažete s svojo inventivnostjo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Koristni stiki s poslovnimi tovariši. Veselje in zadoščenje v novi družbi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Napadali vas bodo zaradi vaših drznih načrtov. Pazite, da ne pokvarite dobrega prijateljstva. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nasprotja v poslovnih krogih, ki pa jim boste kos. Ostra polemika z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z neko nepremišljeno gesto bi znali spraviti v nevarnost dosedanje u-spehe. Ljubosumnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kaka težava poslovnega značaja, vendar le prehodna. Harmonija v družim, kot že dolgo ne. Polemika Poti in načini Pierre Juquin: Mi, komunisti, mislimo, da za svobodo ne sme biti nikakršne diskriminacije Od našega pariškega dopisnika »šli smo na miting, ker se ravnamo po liniji, začrtani na XXII. kongresu, kar zadeva probleme, povezane s socialistično demokracijo in našim stališčem do socialističnih dežel. Nič nas ne bo pripravilo do tega, da bi za ped odstopili od te linije.« Takšna je bila do sredine tedna zadnja urad-na izjava v najnovejši polemiki med francosko in sovjetsko komunistično partijo, izjava, ki jo je dal generalni sekretar KPF Georges Marchais. Oglejmo si najprej zadnji razlog za polemiko. V Franciji že dve leti obstaja tako imenovani odbor matematikov, bolj ali manj ohlapna organizacija matematikov in drugih intelektualcev, ki so pred dvema letoma z zborovanji, s peticijami in protesti zahtevali, naj sovjetske oblasti izpustijo iz zapora matematika Leonida Pljušča, zaprtega zaradi svojega političnega prepričanja. Odbor matematikov je z razširitvijo akcije na francosko politično levico in z neuradnim sodelovanjem KPF naposled dosegel, da so Pljušča izpustili — ne le na prostost, temveč tudi na Zahod, kjer zdaj živi. Glede na to, da v Sovjetski zvezi še precej intelektualcev doživlja Plju-ščevo usodo, je odbor matematikov letos začel novo akcijo, sprva namenjeno osvoboditvi znanstvenikov Vla-dimira Bukovskega in Semjona Glu-zmana. Potem je seznam razširil na češkoslovaškega mladinskega voditelja iz leta 1968 Jirija Miillerja, na protestni miting v pariški dvorani Mutualità (ki je že dolgo prizorišče političnih zborovanj) pa je povabil tudi KPF. Sprožila se je polemika med predsednikom odbora matematikov Lau-rentom Schwartzom in članom CK KPF Gastonom Plissonierom, v kateri je prvi očital partiji, da se bojuje za svobodo samo na papirju, drugi pa je odgovarjal matematikom, da KPF ne more sodelovati na mitingu, naperjenem izključno proti SZ in socialističnim deželam, ko pa je na svetu veliko več političnih zapornikov v fašistično obarvanih režimih. Ko je odbor matematikov naposled predlagal, naj bi. bil miting namenjen tudi osvoboditvi urugvajskega komunista in matematika Joseja Luisa Mašera, bolivijskega sindikalnega voditelja Viotorja Lopeza Arisa ter čilskega levičarskega politika Edgar-da Enriqueza Espinoze, je CK KPF sklenil poslati svojo delegacijo. V njej so bili člana centralnega komiteja Pierre Juquin in Aimé Halbeher ter poddirektor centra za marksistične študije in raziskave Jean Ellen-stein, sicer tudi kandidat za člana CK. Na mitingu je Pierre Juquin govoril kot predstavnik KPF, torej ene izmed organizacij, ki so sodelovale na zborovanju: poleg Amnesty internati-onal, sindikatov FO, CFDT in FEN, socialistične partije Francije, Lige za človekove pravice, pa tudi poleg nekdanjega direktorja čehoslovaške televizije Jirija Pelikana, protestnega akademika Pierra Emmanuela in Leonida Pljušča — ter glasnikov raznih odborov za boj proti političnemu pritisku. Pierre Juquin je svoj govor začel z ugotovitvijo, da so med šestimi ljudmi, katerih usoda naj bi bila rešena v SKiaou s človekovimi pravicami in človekoljubnimi načeli, trije državljani socialističnih dežel, potem pa poudaril: »Mi, komunisti, mislimo, da za svobodo ne sme biti nikakršne diskriminacije. V tej točki smo nepopustljivi. Kako naj bi mi, francoski komunisti, dopustili, da komunistični ideal, katerega cilj je osvoboditev človeštva in ki zanj pozivamo Francoze, omadežujejo s krivičnimi dejanji? Ne moremo se sprijazniti, da v Sovjetski zvezi ali češkoslovaški preganjajo, zapirajo ali internirajo državljane, ker so izrazili svoje mišljenje. Nikdar se ne bomo sprijaznili s tem, da se v katerikoli deželi v imenu socializma zatekajo k metodam, ki kratijo človekove pravice«. Dodal je, da bi bila Sovjetska zveza samo večja v očeh sveta in da bi komunizem imel še več privržencev, če bi v SZ opustili »takšne represivne ukrepe«. Nato je Juquin rekel, da »so na svetu dežele, katerih režimi temeljijo na zatiranju in terorju. In to je primer Urugvaja ali čila. So druge dežele, v katerih zlorabe oblasti in kratenje elementarnih pravd nasprotujejo sami naravi režima. Tako je s Sovjetsko zvezo ali češkoslovaško. Nihče nas ne bo pripravil do tega, da bi istovetili ene in druge. Torej bomo vsakokrat, ko bo potrebno, kritizirali ta ali oni vidik sovjetske realnosti. Vendar pa ne bomo sodelovali v antisovjetiz-mu, akciji laži in načrtnega obrekovanja, zaničevanja in globalnega .preziranja. Smo in zmerom bomo antifašisti, nikdar ne bomo antisovjeti.« Juquin je govoril o pridobitvah revolucije in boju ter žrtvah francoskih komunistov, poudaril je, da sta za nas »socializem in svoboda sinonima« in da je svoboda nedeljiva. Umazano dejanje Predstavnik KPF je torej povedal tisto, kar je linija partije po XXII. kongresu: v boju za socializem v barvah Francije si KPF pridržuje pravico do svoje poti v socializem (odpravo diktature proletariata na primer), nikdar ne bo antisovjetska, vendar pa ne bo zatiskala oči pied krivicami v socialističnih deželah. Juquinov govor se skoraj dobesedno ujema z referatom Georgesa Marchaisa na kongresu. Toda KPF se doslej ni udeleževala takšnih manifestacij, kakršna je bil miting v Mutualità. V prizadevanjih, da bi bili drugačni, da se torej spremenijo, imajo francoski komunisti gotovo tudi volilne razloge, in s tem, da je Pierre Juquin govoril v Mutualité, je vsaj za nekaj časa zaprl usta st-'1’-"'-'-! obrekovalcem komu-zma v Franciji. To se je pokazaio že v samem e^upisn&m »spremljanju« zadeve: listi, ki so podrobno popisovali polemiko med Schwartzom in Pli-ssonnierom pred mitingom, so skoraj popolnoma zamolčali Juquinov nastop — in tako je mitingu L’Humani-té« posvetila petkrat več prostora kot »Le Figaro« ali »L’aurore«, sicer redna »bojevnika« za svobodo v SZ. »L’ Humanitč« je šla v kritičnem pogledu na »zadevo Bukovski« celo tako daleč, da je objavila samo odlomke iz sporočila sovjetskega informacijskega urada v Parizu, medtem ko ga je »Le Monde« objavil v celoti. Sporočilo prikazuje sovjetsko resnico zadeve: »Bukovski, Gluzman in njima podobni so v zaporu ne zaradi svojega prepričanja ali mišljenja, ni jim sojeno zaradi idej, marveč zaradi dejanj, ki so kazniva po sodm poti«. Že dan kasneje je TASS objavil komentar Ivana Viktorova, ki ga je Georges Marchais poskušal spraviti v »pravi okvir, kajti gre za komentar novinarja v tiskovni agenciji«, vendar komentar, ki ga poznavalci razmer imajo za doslej najhujšo sovjetsko obsodbo KPF. »Sovjetsko javno mnenje ne razume, s;ako so predstavniki KP Francije mogli sodelovati v tako umazanem dejanju. Ne glede na njihove razloge in misli je bil njihov govor v Mutualité nič drugega kot podpora silam, ki so popolne sovražnice idealov svobode, demokracije in socializma, ki jih je zmerom branila KPF,« je zapisal Ivan Viktorov. Organizatorje mitinga je razglasil za ljudi, ki so »znani po svojih antisovjetskih in antikomuni-stičnih idejah«, miting pa za »nov val sovražne propagande zoper Sovjetsko -zvezo in druge socialistične dežele, udarec mednarodnemu popuščanju napetosti«. Tako se je KPF — za Fordom in Carte/-jem — nenadoma znašla med tistimi, ki onemogočajo politiko déten-te, in »L’] 1 umani té« je poročilu svojega dopisnika z mirnim naslovom »Komentar agencije TASS« dodala kratko pripombo da ji ni do polemike, da pa »stališče KPF ne more povzročati zmede. Njen nastop v Mutualité priča o volji, da deluje v prid svobode. Svobode, ki je zanjo neločljiva od socializma«. List je poudaril, da kritika tistega, kar je v sovjetski realnosti kritike vredno, nikakor ni antisovjeti-zem, pri čemer je ponovil že dostikrat omenjene odlomke iz Marchaiso-vega referata na XXII. kongresu KPF. Polemika se je torej za zdaj končala v izjavi Georgesa Marchaisa, omenjeni na začetku tega članka, in ker ni prva, bržkone tudi ne bo zadnja. Zlasti ne, ker je partijski urad za tisk in informacije natisnil Juquinov govor v 6 milijonov izvodih in ga te dni delijo po vsej Franciji. Nekaj kamnov spotike Za kroniko skrhanih odnosov med KPF in KP SZ je treba našteti vsaj nekaj največjih kamnov spotike: 0 KPF je »grajala« oziroma »jasno in odločno kritizirala« intervencijo petih članic varšavskega sporazuma v ČSSR. . • Louis Aragon je v »L’Humanité« ostro napadel obsodbo sovjetskih pisateljev Sinjavskega in Daniela na dolge zaporne kazni. © Leta 1971 je KPF intervenirala v prid sovjetskih Židov, &i so jim sodili v Leningradu, ker so poskušali pobegniti iz SZ. • Leta 1973 je KPF napadla prepoved Solženicinovih del v SZ. • V oktobru 1975 je »L’Humanité« napadla ravnanje sovjetskih oblasti z matematikom Pljuščem. 0 Decembra lani je KPF terjala javno pojasnilo sovjetskih oblasti o resnici oziroma o filmu o koncentracijskih taboriščih v SZ, prikazanem na zahodnih televizijah, vključno francoski tv. 0 Že pred XXII. kongresom je Marchais napovedal odpravo diktature proletariata iz ciljev KPF; kongres je potrdil to linijo. 0 KPF je bila med tistimi zahodnoevropskimi partijami, ki so bile najmanj »navdušene« za evropsko konferenco KP in ki je bila zoper obsodbo KP Kitajske. 0 Po Maovi smrti so reakcije KPF zelo previdne, lahko bi rekli, da gre za ponujanje roke kitajskim komunistom. Partijski tisk je izredno obširno in (v partijskem jeziku) pozitivno pisal o Mao Ce-tungu, in če so danes komentarji-o dogodkih v LR Kitajski zelo previdni, je v njih čutiti predvsem željo po spravi. Jean Ka- napa, član CK, ki se ukvarja z mednarodno politiko, je pred dnevi izjavil po radiu: »želimo si, da bi bila najnovejša kitajska kriza pametno rešena, da bi rešitev šla v prid détente v sovjetsko-kitajskih odnosih, da bi bila rešitev brez pritiska in likvidacij, naposled si želimo, da bi odnosi med KP Kitajske in KP Francije postan bolj normalni in bolj bratski.« Jean Kanapa je v eni zadnjih številk partijskega tednika »France No-uvelle« polemiziral s kritiko sovjetskega »Komunista« (češ da sc »napadi« KPF na razmere v SZ razdiralni za svetovni socializem in za privlačno moč komunizma). Med drugim je zapisal: »Treba je povedati, da je, žal, razmišljanje tujih tovarišev dostikrat prežeto z mislijo, da je način dela v eni socialistični državi pravzaprav model socializma. Socializem je in mora biti sinonim svobode. Torej ne moremo dopustiti, da bi se prilagodil represivnim ukrepom zoper svobodo mišljenja in izražanja ali zoper obodo umetniškega ustvarjanja ali zoper svobodo kroženja ljudi. Brž ko v kakšni socialistični državi odkrijemo takšne ukrepe, rečemo, da je med nami in komunistično partijo tiste dežele razloček v pogledih, in sicer zelo hud razloček — na demokracijo in koncepcijo socializma ... Privlačne moči komunizma ne slabi — kot meni »Komunist« — naša kritika takih pomanjkljivosti, marveč sam obstoj pomanjkljivosti. , Avtorji iz socialističnih dežel imajo na splošno kar se da slabo mnenje o izrazu »demokratični socializem«. Zares je obžalovanja vredno, da je treba dodati pridevnik .demokratični’, saj bi bilo normalno, da bi to bilo «sebovano v sami besedi socializem. Toda potreben je prav zaradi hudih izkrivljenosti v preteklosti in tudi zaradi vztrajnih pomanjkljivosti v demokratičnem napredku socialističnih dežel«. Filozofova razlaga Temeljitejša obravnava odnosov med francosko in sovjetsko partijo ter intemacionalizma je izšla pred nekaj tedni v knjigi »Le P. C.« (»KP«), ki jo je napisal parujski filozof ter poddirektor centra za marksistične študije in raziskave Jean Ellenstein. Avtor pripisuje dolgoletno zvestobo francoskih komunistov sovjetski partiji v letu 1920, ko je KPF nastala na podlagi 21 pogojev, ki jih je Kominterna postavljala za priključitev. Po njegovem je 14. pogoj tisti, ki so ga pozneje imenovali »brezpogojna obramba Sovjetske zveze« in ki se danes za marsikoga enači antisovjetizem z antikomunizmom nasploh. Vpliv Kominterne je bil po Ellensteinovem mnenju predvsem v tem, da so bili »njegovi sklepi obvezni za vse«. In-formbiroju po drugi svetovni vojni pripisuje manjši pomen, toda »čeprav ni imel tako centralizirane strukture kot Kominterna, je vendarle dovolil obsodbo jugoslovanskega komunizma«. Razhajanje med KPF in KP SZ se je po Ellensteinovem mnenju začelo tedaj, ko se je »sovjetska politika tako na mednarodnem kot na notranjem področju napotila v marsičem negativno smer«. V mednarodni poli- tiki je torej SZ dosegla uspehe v boju za popuščanje napetosti in miroljubno sožitje (sporazumi z ZDA, evropska konferenca), vendar je »hotela razlagati détente kot ohranitev statusa quo«. Francozom je to postalo jasno, ko je SZ odobrila Pompidou-jevo in Giscardovo zunanjo politiko. Na notranjepolitičnem področju je, negativna smer sovjetske politike v tem, da se »pomanjkljivosti socialistične demokracije kažejo na vseh področjih sovjetskega življenja in da stalinizem oživlja čedalje močneje po letu 1964, se pravi po eliminaciji Ni-kite Hruščova Spopad idej so zamenjali z represijo, od tod pa obsodbe in deportacije pisateljev, znanstvenikov, kristjanov in Židov, ki so v očeh oblasti krivi, ker so kritizirali ta ali oni vidik delovanja sovjetskega režima, od tod zapiranje .nasprotnikov’ v psihiatrične bolnišnice, od tod preganjanje pisateljev ali glasbenikov.« Hkrati je KPF začela poglobljeno razmišljati o poteh in načinih socialistične revolucije v sodobni Franciji, pri čemer so se nadvse jasno pokazali razločki med Rusijo iz leta 1917, pa tudi drugimi socialističnimi deželami: — Sodobna Francija je razvita industrijska država, »druge« pa so bile pretežno kmetijske: — »V teh deželah ni bilo meščanske demokratične revolucije. Politična demokracija ni obstajala in javnih svoboščin v bistvu ni bilo«, — Revolucija je v teh državah v glavnem pripeljala do političnega sistema, temelječega na partiji — državi (komunistični ali delavski partiji) ter na državni filozofiji (marksizem): — Komunistična partija je bila ali edina ali pa prevladujoča partija. KPF se je torej odločila za svojo pot v socializem francoskih barv, kar sicer ne pomeni, da je prišlo do »razkola« s sovjetskimi komunisti, meni Ellenstein, potem pa postavi nekaj vprašanj komunistični partiji Sovjetske zveze: solidarnost v boju proti imperia' zrnu je nedotaknjena, toda ali bo KP SZ sprejela kritiko drugih komunističnih partij? Ali bo KP ŠZ mogla razločevati med nasprotniki socializma in njegovimi privrženci, ki pa nimajo istih mnenj kot KP SZ? Ali bo KP SZ prepoznala prijatelje, četudi ne bodo tako uslužni, kot bi si želela? »Resnični internacionalizem lahko obstaja le na podlagi resnične neodvisnosti vsake partije in vsake države. Razvija se lahko edinole na podlagi enakosti v pravicah m dolžnostih. Mednarodno komunistično gibanje je doživelo dramatično preizkušnjo z razkolom, ki je nastal med Moskvo in Pekingom. Ali mu je spet treba vsiljevati razkol, ki ne bi bil nič manj hud?« Jean Ellenstein misli, da je bila konferenca evropskih partij junija letos »zanimivo in spodbudno znamenje razvoja v odnosih med komunističnimi partijami«, poudarja, da KPF brez zadržkov sodi v mednarodno komunistično gibanje, da pa to ne zmanjšuje zu, ne pa v Pekingu, kot rad izjavlja njene neodvisnosti, in sklepa: »O politični orientaciji KPF se odloča v Pari-Georges Marchais«. Stane Ivanc Preštevanje: vse več nasprotnih mnenj S preštevanjem hoče vlada obiti svoje obveznosti, meni študentovska organizacija OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI CELOVEC, 26. okt. — Čeprav soglasje treh avstrijskih strank glede preštevanja manjšin v Avstriji ostaja v veljavi tudi vnaprej, pa je dobra dva trdna pred napovedanim preštevanjem — 14. novembra bo — slišati vse več glasov, ki v sedanjem političnem ozračju pomenijo bolj ali manj radikalno distanciranje od dogovora treh strank in od sedanje manjšinske politike zvezne vlade. Zanimivo je, da takšni glasovi prihajajo celo iz vrst tistih, ki jih je moč šteti med politične sopotnike katoliško usmerjene avstrijske ljudske stranke. Tako je del avstrijskega tiska minuli ponedeljek sporočil, da se je zoper preštevanje postavila avstrijska zveza študentov (OSU), ko je na sestanku v Linzu pozvala vse Avstrijce, ki se »zavedajo svoje odgovornosti«, naj se ne udeležijo preštevanja 14. novembra. Po sodbi te organizacije — in OSU sodi med zelo vpliv-ne, saj zajema študente vseh avstrijskih visokih šol — skuša avstrijska vlada s preštevanjem obiti obveznosti, ki jih je v prid manjšinam prevzela z avstrijsko državno pogodbo. Takšno stališče je prav gotovo zelo radikalno, posebej zanimivo pa je zato, ker ima v tej organizaciji, ki je formalno sicer nadstrankarska, močan vpliv avstrijska ljudska stranka. O preštevanju je bilo konec minulega tedna, natančneje v soboto, govora tudi na sestanku celovškega škofijskega sveta. V razpravi, ki se je nekajkrat sicer zataknila ob ideološka vprašanja, so ugotovili, da je zaradi napovedanega preštevanja prišlo do zaostritve razmer med obema narodoma na Koroškem, slovenski pastoralni odbor v škofovskem svetu pa je sprejel resolucijo, v katen se je zavzel za pravico Slovencev do njihovega materinega jezika ter ugotovil, da so oblasti zaukazale preštevanje, ne da bi se poprej posvetovale s Slovenci in njihovimi organizacijami. Odbor je v zvezi z morebitnimi posledicami rezultatov preštevanja izjavil, da se bo katoliška cerkev, kar zadeva sožitje obeh narodov na Koroškem, v cerkvi tudi poslej ravnala po sklepih škofovske smode. Tretji z državno politiko ne povsem uskladeni glas, pa je v ponedeljek zjutraj objavila celovška Kleine Zeitung. V komentarju h Carterjevim in Fordovim izjavam ter k špekulacijam o položaju v Jugoslaviji in okoli nje, o odnosih med SFRJ in SZ ter o sovjetskih interesih v Jugoslaviji, je komentator tega celovškega časnika, ki doslej gotovo ni sodil med tiste, ki bi bili naklonjeni Jugoslaviji, svoje razmišljanje pripeljal do sklepa, da je Avstriji in njenemu zunanjepolitičnemu položaju v Evropi najbolj pogodu prav takšna Jugoslavija, kakršna je dandanes: v primeru konflikta v tem delu sveta, je menil komentator, se Avstrija ne bi mogla zanašati samo na svojo vojaško nevtralnost, zato je seveda zainteresirana, da ostanejo razmere v tem delu sveta kar najbolj stabilne. »K temu pa sodi tudi takšna sosedska politika, ki je po možnosti brez trenj. Prav na ta aspekt pa se pogosto pozablja, ko gre — na primer — za reševanje manjšinskega vprašanja,« je v zaključku napisal komentator. Kleine Zeitung sodi med formalno neodvisne časnike, vendar pa praviloma prisluhne stališčem avstrijske ljudske stranke. MARJAN SEDMAK Odkrito o težavah Poljska sredstva obveščanja razširjajo fronto idejnega boja — Protesti opozicije — Gierekov dialog z novinarji POSEBEJ ZA »DELO« VARŠAVA, oktobra — Poljska sredstva javnega obveščanja, ki so jih spodbudili pozivi na “kcijo in samokritične izjave partijskih in državnih voditeljev — ti v odkritem dialogu z državljani razkrivajo subjektivne slabosti v družbeno-ekonomskem življenju države — v zadnjem času vedno bolj širijo fronto idejnega boja in tekmujejo med seboj v tem, kdo bo iznašel bolj demokratične oblike obveščanja javnosti. Pri tem prednjačijo televizija, glasila PZDP in strank ter posamezni tedniki, ki imajo za seboj bogate tradicije pogumnega in konstruktivnega analiziranja vsakokratne družbene situacije. Sedanje notranje težave pa so priklicale na dan tudi tiste sile, ki so v stalni opoziciji proti socialističnemu režimu in katerih demagoško pozivanje k »demokratizacija« in »vrnitvi meščanskih svoboščin« je deležno bučnega odobravanja v tujih centrih protikomunistične propagande. Skupine intelektualcev, v katerih prevladujejo meščanski in klerikalni ideologi, pišejo partijskim in državnim organom razna »protestna pisma« (kopije seveda pošiljajo zahodnemu tisku), razširjajo provokativne parole po univerzitetnih središčih itd. Poljske oblasti so za zdaj dokaj strpne do nosilcev te dejavnosti, toda ta odnos se prav lahko spremeni na škodo tistih, ki ob podpori od zunaj postajajo vedno bolj agresivni. Tudi prvi sekretar CKPZDP Edward Gierek vedno pogosteje opozarja na povečano dejavnost sovražnih sil. Gierek, zvest svoji dosedanji politični metodi, ni za sankcije, temveč za profilaktična sredstva, pri čemer igra demokratizacija tiska neprecenljivo vlogo. Od leta 1974 ima vsake tri mesece redne sestanke s širšim aktivom novinarjev. Na zadnjem sestanku je voditelj poljske partije več kot tri ure odgovarjal na vprašanja, med katerimi so bila tudi »kočljiva« in »provokativna«. Čeprav je v svetu običaj, da se o take vrste »informativnih kontaktih« ne piše, je. »Trybuna ludu« objavila obširno poročilo, v katerem opisuje resno ozračje na sestanku in citira številne bridke in samokritične Gierekove besede o aktualnem družbenopolitičnem položaju. »Bistvena značilnost sestankov prvega sekretarja z novinarji je v tem, da poslušamo, hkrati pa tudi nas poslušajo. ugotavlja list ter poudarja, da je bil to spontan pogovor, v katerem je tudi Edward Gierek pozorno prisluhnil mnenjem novinarjev in se zanimal za »signale« o tem, kaj se dogaja na terenu. Ena najuspešnejših takih akcij je nova rubrika v listu CK PZDP: »Trybuna ludu vprašuje — zakaj?« Vprašanje je zapisano na odtisu poštne brzojavke, reproducirane na prvi strani lista. Eno izmed takih vprašanj se glasi: »Tovarni emajlirane posode v Myszkowu: Vaške zadružne prodajalne so v tretjem četrtletju reklamirale več kot 40% izdelkov, ki ste jim jih dobavili. Vsaka tretja pošiljka je bila pomanjkljiva. Pri emajlirani posodi je imel vsak drugi kos napako. Zakaj dobavljate trgu slabe izdelke? Kaj mislite storiti, da bi izboljšali kvaliteto proizvodnje?« Odgovori, ki prihajajo na ta vprašanja, najpogosteje razkrivajo celo verigo krivcev: to so kooperanti, pred njimi proizvajalci surovin, potem pa transport, površno manipuliranje v skladiščih itd. Tudi televizija skoraj vsak večer v dnevniku opozarja na take primere. Vsebino teh oddaj so nedavno temeljito spremenili in vsebinsko obogatili s »kontaktnimi oddaiami«. ILI JA MARINKOVIČ VZPOREDNE VOLITVE V ZDA Nestrpni mafijci Ob boju za predsedniško mesto tudi boj za vodstvo mafije — Carter in Ford obljubljata vojno s podzemljem NEW YORK, 28. okt. — Amerika išče odgovor na veliko vprašanje: kdo bo naslednik Carla Gambina, najmočnejšega med dvanajstimi člani nacionalnega komiteja ameriške mafije? Carlo Gambino, šef največje med petimi newyorškimi mafijskimi »družinami« je umrl sredi oktobra v postelji, nekaj zaradi oslabelosti srca, nekaj od starosti — v nasprotju s predhodnikom Albertom Anastasijem, ki se je zgrudil leta 1957 v manhattan-ski brivnici, kjer sta ga s kroglami temeljito preluknjala dva gangsterja. Vlada ameriškega podzemlja je začasno spet obglavljena. Pokojnika so pokopali z vsemi častmi drugo nedeljo v oktobru na pokopališču newyorške četrti Queens. Bronasta krsta, v katero je »legel k zasluženemu počitku«, je stala sedem tisoč dolarjev. Agenti so neutrudno fotografirali vse, ki so vstopali v brooklynsko cerkev Naše usmiljene gospe, ter pokojnemu šefu mafije izkazali zadnjo čast. Čimbolj neopazno O temi razpravljajo z vso resnostjo. Konec koncev gre za politiko, ki jo je zastopal Carlo Gambino, in za tisto, za katero se bo odločil njegov naslednik. Izvedenci sodijo, da je bila politika Carla Gambina v svetu podzemlja od Massachusettsa do predmestij Phila-delphije konzervativna in previdna. Gambinu ni bilo do uličnega streljanja, reklame in velikih naslovov v časnikih. Pred radikalnejšimi člani »družine«, ki šteje petsto »pravih« in petsto pridruženih članov, se je branil s prepričljivo statistiko: njihova »družina« je prebila v zaporih neprimerno manj časa kot druge štiri newyorske »družine »mafiosov«. Pred nekaj meseci se je zaman postavljal po robu sklepu nacionalnega komiteja mafije, da bodo ponovno začeli sprejemati nove člane v newyorsko »krilo«. Zaman se je zavzemal tudi za združitev peterice newyorških. »družin«. Konzervativnost je Gambi nu pomagala, da je mimo izdihnil v postelji, medtem ko so njegovi kolegi Lucky Luciano, Vito Genovese in Thomas Eboli končali bodisi v kaznilnici ali s kamnom okrog vratu na dnu reke Hudson. V ZDA je prispel kot slepi potnik z veliko ladjo pred petdesetimi leti. vendar ves ta čas, vse do smrti v svoji brookìynski hiši, ni prebil za rešetkami več kot 22 mesecev. Nazadnje se je zaporu uspešno izognil leta 1970, ko so ga obtožili, da je iz oklepnega avtomobila neke newyorske banke ukradel tri milijone dolarjev. Ekonomska bilanca njegove kariere je seveda neznana. Gangsterji selijo posle Dobro poučeni poznavalci razmer trdijo da so problemi nasledstva najhujši ravno na tem področju. Newyorsko krilo mafije je zadnja desetletja izgubljalo tako posle kot voditelje v okviru splošne selitve ameriške gospodarske moči s severozahoda proti jugu- Očitno tudi v ekonomiji podzemlja prevladuje tendenca, j ki je prevladujoča v celotnem ameriškem gospodarstvu. Prvenstvo New Yorka je že dolgo problematično: centri moči ameriškega podzemlja so se preselili v privlačnejše kraje, npr. Las Vegas, na Ka-ribe, Florido, v Arizono in Kalifornijo. ' Slavni kalifornijski klub La Costa pri San Diegu je vele-moderen simbol moči novih centrov podzemlja v nasprotju z ostarelo, v uličnih obračunih zdesetkano aristokracijo mafiosov v New Yorku, Chicagu in Detroitu. Trdijo, da v okviru »družine« Carla Gambina, a tudi drugih delov newyorške ma-, fije, tli nezadovoljstvo mia-j dih, napadalnejših članov, ki j so prepričani, da so upadanja j kupčij, moči in vpliva krivi j samo šefi. Sefi, tako trdijo, I se bojijo, da bi si nakopali policijo na vrat. Zato so se umaknili v zanesljivo, vendar mani donosno dejavnost. Tako je New York izgubil prvenstvo v prometu z mamili, ki ga je prevzel Tucson v Arizoni, stave so se preselile v nove turistične centre na Floridi in Karibih, igralnice pa v Las Vegas. Med novimi kupčijami mafije na vzhodnoameriški obali je samo tihotapljenje cigaret iz južnih v severne države ZDA, kjer se da zaslužiti z razliko v davku (v severni Karolini je treba za deset zavojčkov cigaret plačati 30 centov, v New Yorku pa 2,60 dolarja davka). Te sile newyorške mafije očitno ne razumejo (tako kakor tega ne razume večina politikov), da so vzroki upadanja newyorške moči pred vsem gospodarski in da zaradi tega ne kaže valiti krivde na ostarelost šefov. Arizona je promet z mamili prevzela zato, ker leži na novih heroinskih poteh iz Mehike in Južne Amerike, vrtoglavi razmah turistične industrije v zadnjih desetletjih pa je omogočil velikanske kupčije z zemljišči, stavbami, zabaviščnimi prostori, športnimi igrišči in igralnicami. Bitka za nasledstvo bo spričo tega ostra in po vsej verjetnosti prenos oblasti ne bo miroljuben. Ostri bodo spopadi predvsem za mesto na čelu »družine«, potem pa za mesto v nacionalnem komiteju mafije. Za vodstvo se bosta najbolj zagrizeno spoprijeli dve skupini znotraj »družine«, ki ju vodita Aniello Dellacroce in Paul Castellano. Za izpraznjeno mesto v komiteju. ki oblikuje politiko vseh 26 »družin« mafiosov v ZDA pa je najresnejši pretendent Carmine Galente, šef »družine« Josefa Bonanna. Nekatere udeležence v teh razpravljanjih draži misel, da pretendenti očitno čakajo na priložnost, da bi ob volit vah odločili streli. »Ameriški vladi je nekoč uspelo, da se je postavila po robu več desett.isoč gangsterjem v tujini — to je proti nacistični Nemčiji — ničesar pa ne more storiti pròti domačim,« je rekel Eric Seve-reid, politični komentator televizijske mreže CBS. Oblasti v New Yorku trdi jo, da imajo na tem področju več uspeha kot drugje v ZDA. »Družina« Josepha Colomba je bila zadnja leta zdesetkana. Najprej je najet morilec ustrelil njenega voditelja, potem pa sam padel kot žrtev napadalca, skritega med pristaniškimi delavci, ki so na poziv mafije pri korakali na newyorške ulice, da bi »ubranih ugled Ame ričanov italijanskega rodu« Kakor pravi Jay Waldman, funkcionar pravosodnega ministrstva, lahko o mafiji zelo veliko veš, težko pa karkoli dokažeš Ford proti malim, Carter proti velikim Tema mafije Je v velikem smislu navzoča tudi v ame riških volitvah: medtem ko Gerald Ford mestnim poli. cijskim šefom obljublja, da bo začel vojno proti uličnim nasilnežem m tatovom, če bo ostal v Beli hiši, pa Jim my Carter govori, da strelja republikanska adnumstracija proti »falotom manjšega ka libra«, ničesar pa ni priprav ljena storiti proti orgamzi ranemu zločinu m kriminal cem z »belimi ovratniki« Ma fija po mitu ne sodi med »be le ovratnike«, vendar je očit no, da podz-emlje zadnja le ta veliko denarja vlaga v legalne posle, zlasti tiste, ki so povezani z velikim tvega njem. Organizirani kriminal namreč zna to tveganje zmanjšati CIA in FBI sodelovala s podzemljem Ko je prišlo na dan, da je v nekaterih točkah podzem. lja sodelovala CIA, je meja med dovoljenimi in nedovo lj enimi postala še bolj pro blematična. FBI je, kakor se je izkazalo skoraj 40 let nadziral sorazmerno majhno so cialistično delavsko stranko, ter za to trošil dosti več de narja in časa kot za nadziranje mafije. Naravnavanje žarometov na mafijo pa po mnenju pozna valcev pomeni še nekaj dru. gega — da skušajo odvrniti pozornost od mnogih drugih, agresivnejših, finančno močnejših in bolje organiziranih skupin v podzemlju. Vse, kar je povezano z mafijo, ima, bi lahko rekli, romantičen pri zvok. Lani se je na primer 60 gangsterjev v Bostonu po- bilo (šlo je za spore med sprtimi irskimi tolpami ), ven. dar ta vojna m pritegnila mti pol toliko pozornosti kot čedalje redkejši obračuni v New Yorku. Sorazmerni mir med petimi družinami newyorških mafiosov tolmačijo s taktično spretnostjo Carla Gambina, a tudi z dejstvom, da so številni »drobni« kriminalci :z geta newyorške črnske in portonške revščine zasedli področje, na katerem je mafija nekoč prirejala spektakularne predstave. Pisatelj Kirkpatrick Sale govori o tem takole. »Konec prejšnjega desetletja so se mafijske družine s severovzhoda znašle v razsulu. Odkrili so njihove tradicije m način delovanja, vtihotapili so ovaduhe v njihove vrste, večina voditeljev se je zna. šla v zaporih, skoraj vsak capo je star ali bolan«. Celotni business podzemlja, ki po mnenju tega pisatelja znaša nad 80 milile-"! r'~isi-->v, se 'e oreselil v toplejše, sončne dele Amerike. Pred ne-davmm se je 18 novmaruv iz ravno toliko amer ških h. stov odpravilo v Arizono, ria bi prišli na sled s'iam m n-reresom. ki se skrivajo za atentatom na njihovega kolega. ubitega v eksploziv sv. tomobila Arizona ’e drž®"a z najhitreišo gospodarsko rastjo v ZDA. hkrati pa tudi država, ki dokazuje, da gre kriminal tja, kamor gre denar. Kdaj bo počilo? Sorazmerna omrtvelost v newyorske,m podzemlju ne bo trajala dolgo, vsekakor ne dlje kakor do mafijskih »volitev«. Denis Dillon. namestnik šefa policije v Nassau, uglednem newyorskem predmestju, z največjim številom registriranih mafiosov na enem mestu ZDA, sodi, da bo mir zagotovljen vsaj še dva tedna po pogrebu. Eden od tekmecev za izpraznjeno mesto ' na čelu najštevilnejše družine mafiosov — Annido Dela-croce — bo moral odslužiti še dva meseca zapora, in to morda pomeni, da bodo z bitko za nasledstvo toliko časa počakali. Svet se je navadil, da se mafiosi medsebojno ubijajo. »Ko smo nedavno raziskovali umor Johna Cotronia v brookìynski restavraciji, so priče na vsa vprašanja odgovarjale, da je bil najbrž že kak razlog za takšen konec,« je rekel Dillon. DRAGISA BOSKOVIC Plavajoča štiripasovnica Nasip iz drobljenca in pepela — 720 kilometrov plastičnih drenažnih cevi — Prva tovrstna gradnja pri nas — Kilometer ceste bo stal 45 milijonov AVTOMOBILSKA CESTA DOLGI MOST—VRHNIKA LJUBLJANA, 28. okt. — Priprave za gradnjo dvanajst kilometrov dolge avtomobilske ceste Dolgi most—Vrhnika, ki predstavlja enega odsekov Siovenike Šentilj—Ljubljana—Sežana, so se začele, čeprav na zakoličenem terenu še ni videti niti enega delavca, ne tovornjaka. Gre za najzahtevnejši kos slovenske avtomobilske štiripasovnice, ki bo po današnjih računih na papirju v celoti stal 585 milijonov din, v resnici pa še precej več. To delo so, kot smo že poročali, prevzela gradbena podjetja Slovenija ceste, Pri morje Ajdovščina in Gradis, in sicer pod okriljem poslovno tehničnega združenja GAST, ki ie bil v ta namen ustanovljen 11/63. leta. Najzahtevnej ši de> te štiripasovnice — na začetku m koncu začrtane trase — so prevzele Slovenija ceste, skednji del ajdovsko Primr» je, vseh šest nadvozov v skupn. dolžini .650 metrov pa G/P.dis. Cesta na šoti Kako se bo, oziroma naj bi se obnašal nasip za štiripa sovnico Dolgi most—Vrhnika, je v dobršni meri pokazal poskusni nasip pri vasi Log, k; so ga kot domači specialist za gradnjo cest pred več kot dvema letoma na barjanskem terenu »postavile« Slovenija ceste. Poskusni nasip »vsebu je« štiri variante, ki so po kazale, kar so pokazale, zato se je investitor (Republiška skupnost za ceste) odločil za gradnjo tako imenovane pia vajoče ceste čez barjanski te-ren. Izkušnje pri gradnji obvoz ne železniške proge, ki je nadomestila med vojno poruše ni borovniški viadukt, - so po mnenju strokovnjakov za nizke gradnje vzne mirljive, saj se je material, ki so ga čez dan navozili na to traso, čez noč pogreznil v barjansko zemljo. Teoretič. ne in praktične izkušnje za načrt o gradnji tega odseka avtomobilske ceste so torej (projekt nizke gradnje Bežigrad) črpali iz dognanj italijanskih (padska nižina), nizozemskih in angleških gradbenikov, ne nazadnje pa tudi »z rezultatov poskusnega nasipa pri vasi Log. Trasa začrtane ceste med Vrzniko in vasjo Log poteka po tipično barjanskih tleh, od tod do Ljubljane pa po nekoliko boljših (glej skico). Najzahtevnejši del trase (v dveh delih), ki skupaj znaša 5,5 km, so prevzele v obdelavo Slovenija ceste, saj bo gradnja na teh odsekih najzahtevnejša Terena v principu ne bodo odkopavali oziroma odkriva li, kakor pravijo gradbeniki, temveč bodo naj navozili do brega pol metra odpadnega kamenja — lomljenca, ki naj b, v širini 70 do 80 metrov ustvaril tako imenovano de lovno površino. Pod tem slo- jem je namreč 10 do 15, ponekod celo do 45 metrov šote ah prhke zemlje polžari-ce, šele pod njo so trdna tla, ki bi prenesla vsako obremenitev. Milimetrski kapilarni »most« Na to delovno površino se bodo zatem mirno zapeljali tovornjaki, buldožerji in druga mehanizacija, čeprav cesta — štiripasovnica — ne bo širša kot 28 do 30 metrov. Pod območje vozišča bodo na najbolj zahtevnem terenu po načrtu vgradili 720 tisoč metrov vertikalnih drenažnih plastičn.h cevi (720 kilometrov), po katerih se bo dvigala voda do vodoravnega filtrskega sloja pod cesto, odtod pa bo odtekala v kanale. Gre za milimetrski kapilarni sistem odvajanja vode, ki bo pod pritiskom razmeroma težkega cestnega ustroja silila proti površju. Tak način gradnje avto ceste je prvi pri nas, zato je nedvomno dvakrat zahteven in ne nazadnje vprašljiv, za, kaj barjanski teren bo šele med gradnjo oziroma pod praktično obremenitvijo pokazal svoj pravi obraz. Namen drenažnega sistema kot širše obremenitve ceste z gramozom je čimprejšnja utr-ditev terena, k. se bo po praktično-teoretičnih pričako vanjih v glavnem umiri) (posedel) v 8 do 12 mesecih, morda pa tudi šele v dveh letih. Zakaj »plavajoča« cesta? Na prvo plast drobljenca m vodoravni filtrski sistem za odvajanje vode bodo nasuli kaka dva metra tako imenovanega elektrofiltrske-ga pepela (iz velenjskih, trboveljske in ljubljanske ter moelektrarne), ki ima zelo majhno specifično težo. Poglejmo: en kub. meter pepe la ima 700 do 750 kg, en kub. meter kamenja pa 2.400 kg! Odtod torej naziv »pla vajcča« avtomobilska cesta. Ko bo ta nasip gotov, kakor pravi gradbeni inženir Borut Šircelj — Slovenija caste, bomo nanj navozil: oziroma naložili 1,80 metrov debelo plast kamenja. To bo utež, ki naj bi po najhitrej šem postopku pomagala usta liti nasip za cesto, ki jo na levem in desnem boku šči tita po dvajset metrov široka in pol metra globoka bočna nasipa. Njuna naloga je na moč podobna ladijski ko- i bilici. Ta utežna plast se bo po umiritvi terena umaknila na traso netipičnega barjanskega terena. V material cestnega telesa in bočne nasipe bodo med gradnjo vgradili posebne cevi (reperje), s pomočjo katerih bodo tekoče merili posedanje celotnega nasipa oziroma trase. Po pričakovanjih naj bi se celotni del najzahtevnejše trase v letu dni po obremenitvi posedel za dober meter, sem in tja pa tudi več. Koliko se bo nasip zares posedel, saj bo enkrat m pol lažji kot običajen (spričo elektrofilterskega sloja), bomo šele videli. Vse nadaljnje1 posedanje cestne trase, ki ga pričakujejo v naslednjih tridesetih letih, naj bi na vsakih pet let popravili (izravnali) s sprotnim obnavljanjem zgornjega grobega asfaltnega ustroja cestišča, saj že za finale prav zaradi tega ne bo doživel fine asfaltne prevleke. Najdražji asfalt Odsek Siovenike Dolgi most—Vrhnika oziroma odcep pri gostilni Gorjanc-Vrh-nika bo po predvidevanjih doživel otvoritev, čez tri leta. Vanjo bodo po načrtih vgradili 670.000 kub. metrov apnenčevih drobljencev, 175 tisoč kub. metrov dolomitnega grušča in kar 170.000 kuo metrov elektrofilterskega pepela. Zgradili bodo 14 kilometrov novih poljskih ces’ regulirali 10 kilometrov potokov in prekopov ipd. Kakor pravi dipl. inž. Vladimir Čadež, direktor GAST I in koordinator ter nadzornik vseh del med prevzemnimi gradbenimi organizacijami je Gradis prevzel gradnjo v vrednosti 61,5 milijona din. Primorje Ajdovščina 174,3 milijona din in Slovenija ceste 348,7 milijona din. Pripravljalna dela na avtomobilski cesti, ki bo čez tri leta dosegla Ljubljano, so se torej začela. NIKO LAPAJNE ODSEKI SO RAZDELJENI — Tri članice poslovno-tehničnega združenja GAST, prav zaradi gradnje avtocest so ga pred leti ustanovili, so si glede na svoje izkušnje in strojno opremo izbrale odseke, ki jih bodo gradile Beograjski knjižni sejem postaja vse pomembnejša svetovna prireditev — Več izrednih izdaj — Nagrajena MK OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA Razstava japonske industrije Od 31. okt do 2. nov. na ladji Shin Sakura Maru na Reki ZAGREB, 26. okt. — Konec tedna bo priplula v reško luko ladja »Shin Sakura Maru« z razstavo japonske industrije, ki bo trajala tri dni, od 31. oktobra do 2. novembra. Na površini 3.400 kvadratnih metrov bodo razstavljeni izdelki, ki predstavljajo zadnje dosežke japonske industrije in tehnike. Na plovni razstavi v reš-ki luki ob Ljubljanski obali bo razstavljalo 350 vodilnih japonskih proizvajalcev, trgovskih podjetij in drugih organizacij okrog 6.500 različnih izdelkov. Razstavljeni bodo proizvodi domala vseh industrijskih panog, vključno z izdelki pet.rokemijske, kemijske, elektronske, živilske, tekstilne in avtomobilske. Okrog dvesto predstavnikov podjetij bo s pomočjo katalogov in brošur dajalo podatke o razstavljenih predmetih, hkrati pa bode tudi demonstrirali delovanje strojev. Obiskovalci bodo lahko na razstavi videli, kakšno je družbeno in kulturno življenje moderne Japon ske, kakor tudi razvoj moderne Japonske in njene industrije v zadnjih sto letih. Posebni razstavni paviljoni s temo »menjava in sodelovanje za ustvar janje nove ere — način in osnova japonskega življenja« imajo namen prika zat.i lepote te dežele, klimatske pogoje, kulturno in družbeno življenje, sistem izobraževanja. BORKO DE CORTI Takšen delež denarja obča-nov pri Ljubljanski banki bistveno vpliva tudj na oblikovanje politike potrošniškega Obiskovalec, ki si ogleda letošnji XXI. sejem knjig v Beogradu, mora kljub vsej utrujenosti, ki je neizogibna, tudi če se samo sprehodi med knjigami, z zadovoljstvom priznati, da je letošnji svetovni pregled pisane bese-de — pravi sejem. Na več kakor tisoč stojnicah in panojih so založniki iz skoraj 35 držav sveta razstavili nad 100.000 del. Jugoslovanskih založnikov je letos 135, iz neuvrščenih držav pa jih je prišlo deset. Prvič razstavljajo Ciper, Indonezija, Gana, pomemben pa je tudi delež za- j tožnikov iz Alžirije, Argenti-ne, Tunizije, Iraka, Egipta in drugih držav. V okviru po-slovno-založniških grupacij, ki jih je na letošnjem beograjskem sejmu 70, je predstavljenih skoraj 2500 založnikov 7. vseh celin. Močno znižane cene Da je letošnji mednarodni beograjski sejem knjig v najlepšem pomenu te besede sejem, pa priča ne samo dejstvo, da gre tako po številu založnikov, naslovov knjig in po uporabljenem prostoru za največji svetovni pregled knjižne produkcije po frankfurtskem sejmu, temveč tudi način, kako so te knjige približali obiskovalcem. Pri večini stojnic jugoslovanskih založnikov se kot gostitelji vsak dan izmenjujejo znani pesni ki, pripravljeni na pogovor, ali morda na avtogram v svoji knjigi. K sejemskemu ozračju prispeva tudi možnost za kupovanje knjig jugoslovanskih založnikov po močno znižanih cenah, ponekod celo za 80 odstotkov. kreditiranja in na spreminjanje pogojev. Kot je zatrdil generalni direktor LB Metod Rotar na današnjem Letošnji beograjski sejem knjig je obogatil našo kulturno dediščino vsaj z nekaj zares pomebnimi naslovi. Na prvem mestu je treba omeniti skupni založniški podvig beograjske Prosvete, sarajevske Svijetlosti, zagrebške Mladosti in Državne založbe iz Ljubljane, ki so v šestnaj stih knjiga izdale zbrana dela Iva Andrica. S tem so si prislužile nagrado skupščine mesta Beograda in Združenja založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije, ki jo podeljujejo za največji založniški podvig j leta. Največ priznanj je, kakor se zdi, tudi letos dobila Mladinska knjiga iz Ljubljane. Nagrade in pohvale je zaslužila ne samo z Likovno obdelavo knjig, namenjenih mladini, temveč tudi s tematsko usmeritvijo svoje založniške politike. Enciklopedije za med Tako kakor prejšnja leta kaže, da je izdajanje enciklopedij ne samo pogostna poslovna, temveč tudi zelo kon-junkturna poteza mnogih za-Ložnikov. Letos bo izšla enciklopedija beograjskega založ-niško-grafičnega podjetja, ki je založniško pravico za Po pularno enciklopedijo odkupilo pri Brockhausu, Državna založba Slovenije je izdala Malo enciklopedijo beograjske Prosvete v treh knjigah, beograjsko založniško podjetje »Vuk Karadži?« pa ostaja zvesto francoski založniški hi-ši Larousse in bo kmalu izdalo medicinsko enciklopedijo. pogovoru s časnikarji, je Ljubljanska banka po obsegu potrošniškega kreditiranja na prvem mestu v Jugoslaviji. Po novem pa se bo vpliv varčevalcev na trošenje privarčevanega denarja še pove-čal in razširil. Ukrepi banke m drugih naj bi po načrtu, ki ga banka pripravlja za naslednje srednjeročno obdobje, denarni potencial od varčevanja podvojili, tako da bo konec leta 1980 bilo na raču nih občanov že za 40 milijard dinarjev, število računov obč^npv^ bo v tem času poraslo od’ sedanjih treh mi. lijonov na-s&ri milijone računov. Bistven delež pri razmahu varčevanja je zadnji dve leti prispevalo izplačevanje oseb nih odhodkov zaposlenih na hranilne knjižice in tekoče -a-čune. Tako tedaj že 2.600 or. ganizacij združenega dela več kot 500 tisoč zaposlenim nakazuje osebne dohodke prek Med založniki, kj so letos na sejmu predstavili največ novih knjig, je beograjski Noht. Posebno pozornost obiskovalcev njihove stojnice je zbudila serija šestih knjig iz zbirke zgodovinskih del (AV NOJ — revolucionarna sprememba oblasti, delo Branka Petroviča, Mednarodni odnosi socialistične Jugoslavije Lea Matesa, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo Jan-ka Pleterskega, Srbija v obdobju dunajske vojne Gligor-ja Stanojeviča, Družbeni upo-ri in trenja na Hrvaškem v 16. in 17. stoletju Nade Klaič in od Versaillesa do Danziga Cedomira Popova). Med novimi knjigami je posebno pozornost zbudila pet knjig obsegajoča Krležiana, ki jo je izdalo sarajevsko Oslobodjenje. Gre za leksikografsko urejene pojme in evokacije Krleže v vseh njegovih delih. Dr. Mate Lončar je o tem delu, ki ga je pri-pravil izkušeni poznavalec Krleže Andjelko Malinar, duhovito pripomnil, da bo to dober izziv tudi za samega Krležo, ker so na enem mestu zbrane vse simpatije in antipatije, s katerimi se je srečeval v svojem opusu. Na koncu naj kljub blišču, s katerim se nam je predsta vil XXI. mednarodni sejem knjig v Beogradu, zapišemo oesede Toneta Pavčka, urednika Cankarjeve založbe: »Ko vidite vso to množico naslovov, se vam lahko zazdi, da knjiga pri nas doživlja pravi razcvet. Toda to je samo privid. Lepo bo, ko bosta ta sejemska predstava o knjigi m njen resnični položaj naposled postala eno.« FEDJA ZIMIC banke. Poslovanje prek tira-nilnib knjižic je bančne službe preveč zasitilo predvsem v večjih centrih, kjei poslovne enote zaradi nezadostne opreme mso v celoti povezane z računalniškim terminalom. Pa tudi poslovnih enot je zaenkrat še premalo in jih zato pospešeno širijo. Samo na območju ljubljanske podružnice, kjer je stiska na bančnih okencih najbolj očitna, bodo v naslednjih štirih letih število bančnih poslovnih enot podvojili, tako da bo^ na vsakih 6.000 občanov ena poslovna enota. V Sloveniji namerava LB v naslednjih letih odpreti nove poslovne enote v vseh krajih, kjer živi več kot 2-000 občanov. Varčevalna bilanca je .ah-Ko popolnejša, če ob tej pri ložnosti omenimo tudi devizne račune občanov; Konec septembra je bilo namreč na . teh računih skoraj za 9 mili- Monografija o slavni brigadi Izšla je 45. knjiga iz znane »Knjižnice NOV in POS« Znani partizanski poveljnik general Lado Ambrožič-Novljan je pri založbi Partizanska knjiga objavil obsežno monografijo »Dvanajsta brigada«, ki je njegova peta zaporedna kronika oziroma vojaško strokovna študija, že v prejšnjih dveh monografijah o brigadah XV. divizije, o Cankarjevi in Gubčevi, je pokazal kasneje javno priznano zgodovinsko temeljitost in strokovno tehtnost, zato ga je odbor Dvanajste brigade, tretje proslavljene enote XV. divizije, z veseljem povabil k pisanju monografije. To so povedali predstavniki tega odbora, sicer sozaložnika knjige, na današnji tiskovni konferenci. Ambrožič je po poldrugem letu trdega dela izpolnil njihova pričakovanja in tudi dolgoletne želje borcev te enote, ki bodo jutri na Bučki, na svojem zborovanju prejeli po en izvod. Pisatelj je v tej knjigi izpopolnil svojo metodo: da ne bi besedilo zaradi podatkov o številnih bojih bilo preveč suhoparno, je te dogodke raje nanizal v posebni kroniki na koncu vsakega poglavja; tako je glavno skrb lahko posvetil rasti enote, razvoju njene bojne aktivnosti, različni vojaški in politični problematki, še zlasti pa prizadevanjem za dvig njenih moralno političnih kvalitet, delu KPS m SKOJ, trdim preizkušnjam, ki so jih morali prestanti takrat dvajsetletni poveljniki in komisarji udarne enote itd. Ž. K. jard dinarjev. Povečanje , v primerjavi s koncem lanskega decembra je 27-odstotno. V tem času je znašal priliv privarčevanih deviz v domovini 158 milijonov DM. Porast deviznih sredstev iz tujine je precej odvisen v prihodnje od animacije zdomcev in tudi od širitve mreže zastopstev LB na tujem. Zdomci se na primer močno zanimajo za spremenjene pogoje varčevanja za stanovanjsko gradnjo, kjer ob vezavi sredstev (potem ko so dali banki v odkup devize) lahko dobijo, na osnovno vlogo 320 odstotkov kredita. Sprememba pogojev v namenskem varčevanju ie tudi sicer spodbudila k večjemu varčevanju. Prav zaradi tega bodo najbrž že po novem letu v Ljubljanski banki vpeljali več sprememb, ki naj varčevalcem na tem področju prine-. sejo več veselja in stvarnih | koristi. FRANJO KRIVEC V novembru 20 milijard Privarčevani denar občanov znaša tretjino sredstev Ljubljanske banke LJUBLJANA, 26. okt. — Po bilanci za minulih devet mesecev znaša privarčevan denar na hranilnih knjižicah in tekočih računih občanov pri Ljubljanski banki že približno tretjino vseh sredstev banke. Povečanje v tem času znaša več kot 4 milijarde din, že novembra pa bo stanje sredstev prebivalstva doseglo vrednost 20 milijard dinarjev. „ Jugoslovanska pot - socializem in neuvrščenost“ »Partizan, ki ustvarja svetovno zgodovino V Munchnu je v nemščini izšla knjiga izbranih govorov in člankov Josipa Broza Tita »S to knjigo prvič podajamo reprezentativen izbor političnih del Josipa Broza Tita v nemščini, ki zajema njegove bistvene politične misli in deja-njašTje zapisala znana nemška založba List iz Miinchna na ovitku knjige Hijosip Broz Tito: Per Jugoslawische Weg~ Socialismus und Blockfreiiieit« 7Jugoslovanska pot, socializem in neuvrščenost), kT je pravkar izšla. Prve izvode te nedvomno zanimive knjige na nemškem knjižnem trgu bodo te dni na dveh sprejemih v jugoslovanskem generalnem konzulatu v Munchnu in nato v jugoslovanskem veleposlaništvu v Bonnu v imenu založnika razdelili med nekaj sto povabljenih nemških novinarjev, publicistov in kulturnih delavcev, sicer pa že zdaj kaže, da bo ta knjiga vzbudila v nemško govorečem svetu, še posebej v političnih krogih, zasluženo pozornost. Na 545 straneh lepo opremljene knjige s simbolično sliko jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo v obliki kažipota na naslovni strani so — po uvodnem članku izpod peresa uglednega nemškega publicista Immanu-èia Bimbauma — v prevodu Milana Raduloviča, Gudrun Krivokapičeve, Brigite Simičeve in Heinza Neuba-cherja predstavil nemškim bralcem skupno 26 Titovih člankov in govorov iz razdobja od leta 1942 do 1975. Gradivo so razdelili v tri zaglavja: 1. Osvobodilni boj narodov Jugoslavije; 2. Država in družba v socializmu; 3. Neuvrščenost in miroljubna koeksistenca. Ni brez značilnosti, da so natisnili kot prvi tekst članek, ki ga je pod naslovom »Nacionalno vprašanje v luči narodnoosvobodilnega boja« objavil Tito že decembra 1942 v takratnem glasilu CK KPJ »Proletarec«. Temu sledi še Titovo poročilo na drugem zasedanju AVNOJ leta 1943 v Jajcu pa njegov govor na Visu leta 1944 z geslom »Tujega nočemo, svojega ne damo«, povojni članek v »Komunistu« iz leta lt)46, pogovor s političnim aktivom Makedonije v Skopju leta 1975 in Titov govor ob 30-letnici zmage nad fašizmom leta 1975 v Beogradu. Drugo zaglavje, ki obsega vprašanja socialistične graditve v Jugoslaviji, s poudarkom na delavskem samoupravljanju. se začenja z ekspozejem, ki ga je imel Tito na prvem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ v Beogradu leta 1950 z naslovom »Tovarne delavcem«. Sem so uvrstili še Titov referat z 8. kongresa ZKJ v Beogradu 1964, njegov referat na 9. kongresu ZKJ v Beogradu 1969, govor na Akademiji znanosti in umetnosti BiH leta 1969 v Sarajevu, govor na 2. kongresu samoupravljalcev v Sarajevu leta 1971, govor pred Zvezno skupščino v Beogradu leta 1973, govor ob 30-letnici AVNOJ v Jajcu leta 1973, referat na it), kongresu ZKJ v Beogradu leta 1974, poročilo na prvem zaseda nju Sveta federacije v Beogradu leta 1975 in govor ob razglasitvi za častnega doktorja na prištinski univerzi decembra 1975. V tretjem razdelku je deset Titovih tekstov, ki obravnavajo predvsem vprašanja svetovnega miru in gibanje neuvrščenih. Tu sta najprej' dva govora, ki ju je imel Tito na univerzi v Rangunu leta 1955 in na univerzi v Bandungu leta 1958; Sledi jima govor na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku leta 1960 pa govor na konferenci neuvrščenih v Alžiru leta 1973, intervju z ured- nikom pariškega dnevnika »Le Monde« A. Fontainom na Brdu leta 1975 in Titov govor na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih, tako da se knjiga konča prav s Titovo optimistično oceno o perspektivah novega sožitja v Evropi. O tem. kolikšen pomen so nemški založniki pripisali predsedniku Titu, goviri že povzetek prikaza na zavihkih ovitka knjige, kjer je med drugim rečeno: »Od preloma med Stalinom in Titom leta 1948 se je politika neuvrščenosti, ki jo je začela Jugoslavija v najtežjih političnih, ekonomskih in družbenih pogojih, razvila v enega najbolj odločilnih dejavnikov v svetovnem političnem dogajanju. V tej knjigi zbrani govori in članki jugoslovanskega državnega predsednika Tita dokumentirajo tako celotni spekter političnega koncepta, ki si je pridobil v tem času mednarodni pomen z oznako jugoslovanska pot ali jugoslovanski model. To ne velja samo za Evropo, ampak tudi za dežele tako imenovanega tretjega sveta. Izhajajoč iz osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni je Tito zavzel stališča do številnih perečih vprašanj svoje dežele, predvsem pa tudi do osnovnih vprašanj svetovne politike.« Immanuel Bimbaum, ki je ne samo priznan poznavalec jugoslovanske in sploh socialistične politike v svetu, ampak je imel tudi dvakrat priložnost pogovarjati se s predsednikom Titom, je knjigo dopolnil s 23 strani obsegajočim uvodnim esejem pod naslovom »Partizan, ki ustvarja svetovno zgodovino«. Iz svojega prvega srečanja s predsednikom Titom pred četrt sto letja se je Birnbaum takoj v prvem poglavju spomnil Titove pripombe, češ da se ne strinja z izrazom, ki se je takrat pojavil; titoizem. »Po njegovem so on in njegovi prijatelji zgolj samo komunisti, učenci Marxa, Engelsa in Lenina, nič drugega; pač: morda boljši in zvestejši učenci teh vzornikov kot njegovi tožniki na Vzhodu.« Birnbaum je pri tem dodal, da Tito tega očitno ni rekel v obrambo pred napadi kominforma, ampak da je bil o tem res prepričan. »Beograd je ob raznih vprašanjih aktualne politike stal često celo bolj levo in ne bolj desno od Moskve.« Birnbaum je v objektivni, čeravno subjektivno zastavljeni analizi, poda) zgodovinski pregled vloge, ki jo je imel Tito v vodstvu KPJ in v NOB, v povojni graditvi osvobojene dežele in vse bolj dejavni mednarodni akciji. Pravilno je izluščil, da je partija v Jugoslaviji prav zaživela šele potem, ko je Tito prevzel njeno vodstvo, in da je šele potem tudi zavzela jasno stališče glede reševanja nacionalnega vprašanja v tej večnacionalni deželi-»Demokratična opozicija proti samo-drštvu nekdanje srbske dinastije je bila v predvojni Jugoslaviji slabo razvita,« je ugotovil nemški avtor in priznal, da je KPJ tudi odločilno vodila razširjeno fronto narodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem v drugi svetovni vojni. Ko je navajal primer javo s Poljsko, je omenil, da je sovjetska armada prišla do Visle, vendar je pustila propasti takratno varšavsko vstajo poljskih nacionalističnih, proti komunističnih sil. »Pred Beogradom je bil položaj obrnjen. Titovi borci so že stali pred svojo staro prestolnico in čakali, da bi sovjetske čete pod generalom ždanovim, skupno z jugoslovanskimi partizani vkorakale v mesto.« Prelom s kominformom in poznejša blokada vzhodnih dežel je pogojeva- la tudi nadaljnji specifični notranjepolitični razvoj Jugoslavije in njeno novo zunanjo politiko. A kot je Birn baum navajal iz dokumentov, da je Tito »človek z izjemno voljo, ki s svojo sugestivno močjo zna obvladati krize«, tako je za njegovo vodilno vlogo v gibanju neuvrščenih, poudaril, da »kot trezen realist nikoli ni hotel iz neblokovske politike izoblikovati kaK tretji blok«, pa tudi to, »da si nikoli ni prilaščal vodilnega položaja Jugo slavije v skupini neuvrščenih« Pronicljivo je označil širok razpon in razlike v današnjem čedalje širšem krogu neuvrščenih in menil, da vse te dežele druži protikolonializem. Po drugi strani pa je prav tako upravičeno zapisal, da se nekatere evropske nevtralne dežele kot so Švica, Avstrija m Švedska, ki so sicer sledile neuvrščenim kot opazovalke, s tem krogom nikoli niso zares povezale ker nima jo resničnih protikolonialnih interesov«. ... Razvoj znotraj komunističnega sveta pa je bil v nekem smislu še veliko daljnosežnejša posledica kot reševanje političnega dogajanja med blo koma,« je razmišljal Birnbaum in pri tem opozoril na nov pojav policentriz-ma v svetovnem komunizmu. Glede samoupravljanja, decentralizacije in rotacije je Birnbaum v svojem eseju omenjal delež Borisa Ki driča, hkrati pa je svoj razgled razprostrl tja do češkega ekonomista Ota Sika, ki je po praški krizi teoretično razvijal kombinacijo tržišča in planiranja. Djilas je imel po mnenju Birb-bauma v tujini več odmeva kot v sami Jugoslaviji, hkrati pa je poudaril, da se Tito sam nikoli ni odločal po nekih togih shemah, ampak je vedno poizkušal meriti dosedanje dosežke in le-te izboljševati... »Jugoslavija je postala veliko eksperimentalno polje ko- munistične gospodarske politike in Tito kljub svojim visokim letom nikoli ni bil naklonjen temu, da bi stvarne eksperimenté enostavno odrezali z diktatom od zgoraj.« Potem ko je zarisal Titovo zgodovinsko vlogo pri razreševanju mednarodnih krivic in nesorazmerij ter njegovo prizadevanje za celovitost sveta, je Birnbaum sklenil: »Kaj lahko zapišemo kot Titovo politično dediščino? Združeno tn okrepljeno državo, ki ima urejene odnose s svojimi sosedi (razen z Bolgarijo) z uglednim, čeravno glede možnosti omejenim položajem v svetu ter s tradicijo izravnalne diplomacije tako v notranji politiki kot v zunanjih odnosih. Morda je Birnbaum po svoji nemški mentaliteti nasploh nekoliko preveč teže pripisal državi in v tem smislu je v podkrepitev njene trdnosti navedel stavek, da so bili pred 26 leti prebivalci te dežele najprej Srbi, Hrvati, Slovenci. Makedonci itd. in šele potem, prav zaradi Titove združevalne vloge, tudi Jugoslovani, medtem ko so zdaj najprej Jugoslovani in šele nato pripadniki svojih narodov in narodnosti. Vendar pa ta knjiga nasploh razkriva pošteno, dobronamerno in zato tudi dragoceno v nemščini zapisano podobo jugoslovanske poti. To razodeva tudi Birn-baumova sklepna misel s svetovnega idejnega vidika: »Krivoverec Tito je zmagal, so razglašali zahodni opazovalci že pred 20 leti. Morda bomo lahko v bližnji prihodnosti rekli, da je zmaga te posebne oblike komunizma postala osnova za novo univerzalno gibanje, za sodelovanje različnih komunističnih spoznanj in snovanj v svetovnem prostoru.« Bogdan Pogačnik STIKI MED SLOVENSKIMI ŠPORTNIKI OB MEJI Borbena in zanimiva srečanja med ekipami ZSŠDI in OTKS _ V' Lepa zmaga mladih namiznoteniških igralk ZSSDI ODBOJKA MLADINKE ZSŠDI _ OTKS 2:3 '15=12, 7:15, 15:6, 12:15, 12:15) , Grgič, Čuk, Crissani, Koc- jancič, Korošec, Prašelj, Premolin, n?113, ^-esesnel> Fičur, Jazbec. OTKS: Bogataj, Premrov, Mezek, rvatin, Slekonar, Mrmolja, Jukič, P°kič, Radišni. Tekma je bila vseskozi izredno ži-a in izenačena, o čerper priča do-oij jasno tudi končni rezultat. Go-J-je so tekmo s tesnim izidom osvo-7 j *n .? Prikazano igro vsekakor adovoljile, skorajda presenetile. S voje strani je reprezentanca ZSŠDI udila razigranim nasprotnicam o-,ter °dpor, vendar pa je prav na , ?n®u zmanjkalo ekipi mirnosti in Hladnokrvnosti, ki bi bila v takih okoliščinah nujna. Lahko pa rečemo, ■ j zaPustiia naša reprezentanca 10 dober vtis, posebno če pomisli-K°’..da tokrat v ekipi ni bilo naj-*jsih mladink Kontovela in Sokola, j bi nedvomno s svojo prisotnostjo izidu6110 priP°m°gIe k drugačnemu INKA ODBOJKA mladinci (Nabrežina) °TKS - ZSŠDI 3:1 ^5:6, 15:2, 12:15, 15:6) T , S : Morgan, Palčič, Radešič, oankovič, Jovič, Peroča, Kapel, Mar-5;^rmelj in Bratkovič, in e Černič, Petejan, Milič, B. o. Budin, Rebula, Guštin, Pirc, cm?’ Bitežnik. slovkhNIKI: Fulizio’ Pertot in ^ Odbojkarji iz Kopra, Izole in Pi-„ f s° vidno prekašali domače i-Ce ZSŠDI (dva predstavnika go-kn 6gat Borna in igralci Krasa) ta- sobmleSr\kot P° teh“čnih spo' v p» j • Gostje so posebno v pr-vhn ■ srečanja predvajali duho-učinkovito igro, ki je onemo-1 ,a .^ak odpor sicer zelo požrt-nrou nia igralcev Krasa in Doma, dnn vsem v tretjem setu pa so vici,.»- P?PustOi in dali tako možnost acinom, da osvojilo častni set. namizni tenis mladinci (Salež) OTKS - ZSŠDI 5:0 Marušič - M. Sedmak 2:0 6) n!ič ~ R- Sedmak 2:0 r/l4’ 9) mtiak — Tence 9 • n (6,15) Z'° SÌ(12ÌOlì) M' Sedmak 2:0 ~ Tence ' 2:0 p '**. ) nik °fn^e S0 b*b veliko boljši nasproten,,.,*1 iS° z tahkoto nadigrali mla-ljaij ZSŠDI, ki so jo sestav- Kliuhkriškega ŠD Mladina. Križnn?6,-cemu P°razu Pa so mladi leto oni k‘ .stoPaj° komaj v drugo nosi; Sanirane agonistične dejav- zadeva^i>pkal®li-?0uvale vredno pri' kratko nje’ f11 Jlk bo prav gotovo v nično raven V6^° na zav^c^j'v0 teh" mladinke (Salež) "f,DI - OTKS 5:0 (gn6~ K°šmrlj 2:0 Re(gula ~ Šlcabar 2:0 V^nayerLin Žigon - Košmrlj ŽitL -f 2:0 (3, 10) ^5, 12) Skabar 2:0 Re(bula ~ Košmrij 2:0 sa^so1^®,.,25®01 (zastopnice Kra-miznega ten'6 Cast>> zameiskeša na-5:0 odrini-un sa ln so se z gladkim v mošk, v’6, g°stom za enak Poraz med :7k k°nkurenci. čeprav je bila kakovostna11 m3i -,Jrstama Precejšnja m« vspnn3 razbka, pa so bile tek-grald nh u zammive- Igralke in i-di Pri otehTreprezentanc so imeli tu-PniateiicU^’ navežeJ° med seboj drSJtd-Stike’ kar ie bil med na koncu nà narPen tega srečanja, rož k nh-,Pai so bralke položile šop v ZgombkùnSkemU spomeniku Padlim -bs - TENIS DANES NA PADRIČAH Mednarodni turnir v organizaciji Gaje TK Gaja organizira danes z začetkom ob 9. uri (v primeru slabega vremena pa v nedeljo) mednarodni teniški turnir za posameznike, za katerega so se prijavili (poleg društvenih igralcev) tudi nekateri boljši tržaški igralci in iz Slovenije. Istočasno pa bo tudi «mini» turnir za ženske. S tem turnirjem se zaključuje sicer «tiha», toda zelo pestra klubska dejavnost, ki se je začela z deželnim ekipnim prvenstvom za italijanski pokal v prvi polovici meseca maja, pa vse do druge polovice junija meseca, se nadaljevala z dvodnevnim gostovanjem skoraj vseh aktivnih igralcev in igralk pri «Šaleškem teniškem klubu» iz Šoštanja (Velenje), nato z gostovanjem v Ljubljani pri TK Slovan in s povratnim srečanjem na Padričah z istim klubom ter končno z udeležbo nekaterih «ga-jevcev» na obalnem teniškem turnirju v Portorožu. Društvo je tudi organiziralo v septembru teniški tečaj za srednješolce, ki je še kar dobro uspel, končno so klubski igralci zastopali svoje barve na raznih turnirjih pokrajinskega in deželnega značaja. iiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiuii ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK Kontovel favorit v srečanju s CUS Med mladinci bo imel Kras v tekmi z Novalineo težko nalogo KOLESARSTVO J TRŽIČU Jutri zadnji letošnji nastop veteranov Ad rie Lonjerske barve bodo branili Marušič, Maver in Macarol Z jutrišnjim nastopom bo padel zastor tudi nad kolesarsko aktivnost v naši deželi. Z dirko veteranov na 65 km dolgi krožni progi v Tržiču se bodo kolesarji veterani poslovili od svojih «železnih konjičkov» in se po skoraj devetih mesecih nenehnega nastopanja končno odpočili. Kljub temu, da jutrišnja dirka v Tržiču zaključuje sezono, pa se nanjo vsi tekmovalci temeljito pripravljajo in računajo na osvojitev poslednje zmage v letu 1976. V okrnjeni postavi bodo nastopih na tržiških ulicah tudi kolesarji lonjerskega društva Adria, ki bodo tako več kot zadovoljivo proslavljali zaključek letošnje tekmovalne sezone, ko so v preko tridesetih nastopih kar osemkrat vpisali svoje ime med zmagovalce. «Plen» prav gotovo ni skromen, če upoštevamo visoko število nastopajočih na vsaki dirki. Lonjer-sko društvo je lahko zadovoljno z letošnjim obračunom pri veteranih, manj pa med mladinci, kjer ni šlo vse po predvidevanjih. «Belo - modre» barve bodo jutri od 10. ure dalje branili v Tržiču Marušič, nedeljski zmagovalec dirke na kronometer, Maver in verjetno Macarol, medtem ko je Bonanno predhodno zaključil tekmovalno sezono pred tednom dni. Kaj težko je predvideti, kdo bo končni zmagovalec na tej dirki, ki se bo odvijala v »štiridesetih krogih izključno po ravni- ni. Skoraj gotovo bo dirka podobna bolj vožnji na kronometer, kot pa cestnemu tekmovanju, R. Pečar Mladinke, ki igrajo v nižjih ligah bodo danes in jutri odigrale 2. kolo. To pot bo Kontovel igral pred domačimi gledalci in je nesporen favorit v srečanju z Univerzitetnim tržaškim športnim krožkom. Res, da so odbojkarice CUS v prvem prvenstvenem nastopu premagale Julio, toda to ni nobeno jamstvo za njihov drevišnji uspeh. Kontovelke so resnično boljše nasprotnice in se jim ponuja idealna priložnost, da osvojijo drugi zaporedni par točk. Ta u-speh pa bi pomenil še dodaten korak do končne zmage v tej skupini. Naša druga šesterka v tej konkurenci, Sloga, se bo jutri dopoldne pomerila v telovadnici liceja Petrarca z Julio. V vseh preteklih prvenstvih je bil ta nasprotnik zelo neugoden. V prvem srečanju se Juha ni najbolje odrezala, saj je CUS odvzela samo set. To pomeni, da čaka Slogo tudi to pot težka naloga. Po našem mnenju bo ta tekma izredno izenačena in imata tako obe šester-ki enake možnosti za uspeh. * * * Mladi odbojkarji Krasa niti v drugem prvenstvenem nastopu nimajo -velikih možnost: .za uspfh- Slej ko prej bo tudi Novalinea za njih pretrd oreh. G. F. V PRVENSTVU ZAČETNIKOV Premalo marljivosti ZAČETNIKI Kras — San Vito 0:5 (0:3) KRAS: Raubar, Adamič, Škerk, Drago Purič, Taučar, Rudi Purič, Lauzana, Škabar, Terčon, Guštin, Klavdij Purič, Dell’Anno, Colja in Kante. Tudi tokrat so morali mladi kra-sovci položiti orožje; San Vito je zasluženo zmagal, Kras pa bi lahko z nekoliko več pazljivosti v obrambi in ob večji spretnosti v napadu omilil visok poraz. V prvem delu tekme se je igra odvijala pretežno pred Krasovimi vrati. San Vito je izkoristil napake domačinov in trikrat zadel. V drugem delu je Kras igral napadalneje in je bil večkrat zaporedoma blizu zadetka. Spretnejši nasprotnik pa je izkoristil prazne prostore v Krasovi obrambi in je v protinapadih še dvakrat spravil žogo v mrežo. O. G. Sovjeti v Italiji MOSKVA, 29. — Vodstvo sovjetske nogometne reprezentance je sporočilo, da bo ta ekipa odigrala v januarju več prijateljskih trening tekem. Predstavniki ZSSDI na obisku pri Korošcih člani slovenskih športnih društev s Tržaškega in Goriškega ter predstavniki društev obalne zveze za telesno kulturo se bodo jutri udeležili srečanja s koroškimi Slovenci, da bi jim tako izpričali solidarnost slovenskih športnikov v njihovem boju za obrambo svojih pravic. S Koprskega, iz Trsta in Gorice bo na Koroško odpotovalo okrog štirideset ljudi, med katerimi bodo tudi namiznoteniški igralci, ki bodo odigrali nekaj srečanj s svojimi koroškimi vrstniki. Med mladinkami bodo nastopale igralke zgoniškega Krasa, med mladinci pa se bodo s Korošci pomerili predstavniki Obalne zveze. Tekmovanja bodo v Bilčovsu, kjer se bodo izletniki dalj časa ustavili, medtem ko jih bodo v Dijaškem domu v Celovcu počakali člani Fizkulturne zveze Koroške. R. Pečar Pripravljalni odbor ŠD Mladina sklicuje jutri, 31. t.m., ob 11. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu Ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila pripravljalnega odbora 2. Diskusija 3. Izvolitev novega odbora 4. Razno Mlade odbojkarice v dresih ZSŠDI so se v četrtek močno upirale mladinski reprezentanci obalne telesnokuiturne skupnosti iz Slovenije NOGOMET NASE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH V jutrišnjem derbiju v Dolini bo Zurju zu Breg nevaren gost Primorec bo skušal ujeti Gajo na vrhu lestvice 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare petega W> la, v katerem bo poleg drugih na sporedu tudi derbi med Bregom in Zarjo, Primorje bo igralo doma, Vesna pa bo šla v goste. BREG — ZARJA Po 25 nedeljah nepremagljivosti se je z nedeljskih porazom v Nabrežini končala dolga, pozitivna serija Brega. To pa ni bil edini rekord «plavih», kajti sedaj morajo braniti še en rekord, in sicer nepremagljivost na domačih tleh. Brežani so doživeli na domačih tleh zadnji poraz 26. januarja 1975, proti S. Marcu (1:4). Zato bi moral biti jutrišnji derbi v Dolini precej zanimiv in izenačen. Z ene strani Brežani, ki hočejo nadaljevati uspešno serijo, z druge strani pa Bazovci, ki po zadnjem neuspehu ne marajo poraženi zapu- stiti igrišča. Delitev točk bi se morda dobro prilegla obema, vendar o-be ekipi računata na nekoliko več od točke. Postavi moštev nista še znani, ker imata oba trenerja nekaj težav. Brežani, ki so do sedaj edina ekipa, ki ni dala gola, nameravajo nekoliko ojačiti napadalno vrsto, da bi pridobili na prodornosti. Bazovci pa kljub temu, da se tudi niso posebno izkazali v napadu (dali so samo en gol), imajo velike probleme tudi z obrambo. D. Marc in S. Križmančič sta še vedno poškodovana in zato bo verjetno trener Softič jutri vključil v postavo Livija Trampuša, ki je več let igral v vrstah Primorja, letos pa je prestopil k Zarji. ZAULE - VESNA Križani gredo v goste k Zaulam v prepričanju, da bodo prišli domov s točko v žepu. V prejšnjih dveh go- niiiiiiuiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia MLADI LONJERSH ATLETI Najmlajši atleti lonjerske Adrie bodo danes in v ponedeljek nastopili na dveh frontah. Danes popoldne ob 15. uri se bosta Renato Gombač in Aleksander Zudek udeležila na stadionu Grezar troboja za dečke, v ponedeljek ob 10.15 pa bo Druškovič nastopil, vedno na stadionu pri Sv. Soboti, v hoji na štiri kilometre, v okviru tekmovanja, ki ga prireja društvo S. Giacomo. V troboju se bo skušal izkazati predvsem mladi Zudek, medtem ko bo imel Druškovič možnost, da poseže po najvišji lovoriki v svoji kategoriji. Na sliki (od leve zgoraj): Druškovič, Gombač, S. Zudek in Blokar; spodaj: Pečar, Maver in A. Zudek R. Pečar DANES NA STADIONU «P. GREZAR» V TRSTU Atletsko tekmovanje Bora Jutri sestanek Borovega atletskega ods ka Na današnjem atletskem tekmovanju, katerega bo v Trstu organiziralo športno združenje Bor, bosta v peteroboju nastopili Daniela Tretjak in Marinka Semolič. Cilj obeh tekmovalk je najmanj 2500 točk. Tekmovale bodo še Irena Tavčar in Patrizia Padovan v metih krogle in kopja, Sonja Antoni pa na 100 m čez ovire in v metu kopja. Od članic bo Loredana Kralj nastopila v svoji panogi, torej v metu krogle. V nedeljo bosta še enkrat na razpolago met krogle in tek na 100 m čez ovire, na novo pa bo v daljini nastopila Marina Purič. Posebno dobri rezultati se od borovk pričakujejo v teku na 100 m čez ovire. V moški konkurenci bo tekmoval za Bor samo Duško Švab na 110 m ali na 400 m čez ovire. Dečki A-drijan Sedevčič, Igor Korošec in David Blažina bodo danes nastopili 1. — prvi 1 2 v troboju, jutri pa bo še manjše drugi 2 1 propagandno tekmovanje za naj- 2. — prvi X 2 mlajše. drugi 2 X Jutri popoldan bodo imele atleti- 3. — prvi 1 1 nje in atleti Bora sestanek. Ob 16. drugi 1 2 uri se bo atletska sekcija zbrala 4. — prvi 2 X na stadionu «1. maj», kjer bo kritič- drugi X 2 no pregledala letošnjo delo pred- 5. — prvi X 1 vsem pa bo iskala nove rešitve za drugi X X prihodnjo sezono, ki se bo organiza- 6. — prvi X X cijsko začela že v kratkem času. drugi X 2 Na atletski aktiv so vabljene vse atletinje in atleti, priporoča pa se, da na ta sestanek pridejo pripravljeni in se da vodstvu sekcije, če že ne obljube za konkretno delo, vsaj ideje za morebitne akcije nove vrste. Atletski kolektiv bo moral tudi izvoliti novega referenta sekcije in rešiti nekatera vprašanja o načelni usmeritvi sekcije v prihodnjem letu. K. B. BUENOS AIRES, 29. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Buenos Airesu je Argentinec Vilas premagal Panatto s 7:6, 4:6 in 6:4. stovanjih (Op. Supercaffè, Breg) je «plavim» uspelo obakrat priti do remija, zato upajo tudi jutri na neodločen izid, upoštevajoč tudi dejstvo, da je ekipa Zaule v dveh domačih nastopih remizirala. Torej, če tradicija velja ima Vesna zagotovljeno točko? S tem seveda ne moremo reči, da so se Križani odpovedali zmagi, nasprotno, ker je ekipa Zaule novinec je možno celo, da bo izkušenost nogometašev Vesne pripomogla k osvojitvi celotnega izkupička. PRIMORJE - COSTALUNGA Po treh zaporednih zmagah sprejema Primorje v goste nevarnega nasprotnika, in sicer ekipo Costa-lunge, ki je startala kot favorit tega prvenstva. Vendar so do sedaj (po zmagi v prvem kolu) Tržačani precej razočarali, posebno prejšnjo nedeljo, ko so doma klonili pred S. Marcom. Zato bodo predstavniki Co-stalunge prišli na Prosek s trdnim namenom, da zaustavijo pozitivno serijo Primorja, sicer bi izgubili stik t vodSéimi ekipami. Primorje se tega dobro zaveda in ker ProsecSni hočejo ostati na zgornjem delu lestvice, ne bodo popustljivi. Srečanje bo zanimivo in prav gotovo bodo tudi navijači prišli na svoj račun, saj v vrstah obeh ekip igra nekaj talentiranih nogometašev, ki so že igrali v višjih ligah. Torej, kakovosten nogomet jutri na Proseku? Tega si vsi želijo, navijači Primorja pa seveda tudi zmago. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Edile Adriatice nad S. Marcom, remi med Op. Supercaffè in Flaminiom, delitev točk med S. Ser-giom in Aurisino, zmago Rosandre nad Pro Farro in celoten izkupiček S. Marca nad Opicino. 3. AMATERSKA LIGA Jutrišni počitek Gaje bo skušal izkoristiti trebenski Primorec, ki gre v goste k Vaipadani Cave, ki je za sidrana na repu lestvice. V primeru zmage bi namreč Trebenci dohiteli Gajo na vrhu lestvice in zato je razumljivo, da bo Primorec jurišal na zmago. Ekipa Krasa bo v gosteh pri Espe rii Pio XII, ki do sedaj ni še dala gola, vendar ga ni niti dobila. Prav nasprotno od ekipe Krasa, ki (čeprav ni dala gola) je v dveh tekmah dobila kar 10 golov. Če hočejo kra-sovci odnesti vsaj točko, morajo zato v prvi vrsti biti mnogo bolj pazljivi v obrambi. Enajsterica Uniona gre v goste k Roianeseju, ki hoče takoj popraviti neuspeh proti Gaji. Točka bi zato predstavljala za Union že viden uspeh. B. R. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 30. oktobra 1976 NOGOMET NAJMLAJŠI 15.00 v Štandrežu Juventina — lucinico * ¥ » 15.00 v Sovodnjah Sovodnje — Mossa KOŠARKA MLADINCI 18.00 v Tržiču Italcantieri — Bor * * * NARAŠČAJNIKI 16.30 v Škednju Servolana — Polet ODBOJKA MLADINKE 13.00 na Proseku Kontovel — CUS ATLETIKA TEKMOVANJE V MNOGOBOJU 14.00 v Trstu «Grezer» Nastopata tudi Bor in Adria TENIS MEDNARODNI TURNIR 9.00 na Padričah Organizira Gaja JUTRI NEDELJA, 31. oktobra 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14 30 v Žavljah Zaule — Vesna • * • 14.30 na Proseku Primorje — Costalunga « * • 14.30 v Dolini B.eg — Zarja * * # 14.30 v Štandrežu Juventina — Zuglianese ATLETIKA TEKMOVANJE BORA 9.00 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Bor KOLESARSTVO VETERANI 10. TD v Tržiču Sodeluje tudi Adria KOŠARKA NARAŠČAJNIK' 11.00 v Trstu, Športna palača Ricreatori — Bor ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Trstu, šola Petrarc« Juha — Sloga * « » DEČKI 10.00 na Proseku Kras — Novalinea NOGOMET ZAČETNIKI 11.00 v Gorici, Baiamonti Audax — Juventina * * * NARAŠČAJNIKI 8.45 v Dolini Breg — Muggesana * * * PRIJATELJSKO SREČANJE 8.30 na Padričah Gaja — Modiano OBVKSTILO Športno združenje Bor vabi mladince letnika 1961 in mlajše, ki bi radi gojili odbojko, da se javijo na stadionu «L maj» v petek, 5. novembra ob 17.30. Bologna - Foggia 1 Fiorentina - Torino 2 Inter - Cesena 1 Juventus - Catanzaro 1 Napoli - Milan 1X2 Perugia - Genoa 1 X Roma - Verona 1 Sampdoria - Lazio X 2 Lecce - Cagliari X Paiermo - Catania 1X2 Sambenedett. - Varese 1 X Cremonese - Udinese X 2 «nb^cašper Gamsi na plazu 54. mno k’.Pobl> sneS gre!» je rekel in se brž vrnil. Skro-gost n JC use;al roko. ln temu je oče Martin še zlasti dolgo stiskal NA POČULAH Počule pa niso bile zemljanka. «Na počulah» smo pravili 1200 metrov visokemu sedlu, ki vodi na Obir. Tod sem tudi sam nosil še pred vojno hrano za turistično Reiner-jevo kočo. V njej so imeli sedaj nacisti svojo postojanko. Okoli nje so zgradili vse polno bunkerjev. Hiša sama pa je bila v zavetju male dolinice. Tudi nad hišo, prot’ vrhu Obirja, ki mu domačini pravijo Ojstrica, so pobočje razrili s strelskimi jarki. Vse so spretno prekrili, tako da nisi videl ne jarkov ne bunkerjev, dokler nisi stopil nanje. Te postojanke smo se torej lotili spomladi 1944. leta. Res smo jo kmalu razbili in požgali. Začeli pa smo tako, da smo najprej preprečili dostop sovražnim patruljam, ki so postojanko oskrbovale s hrano in strelivom. Žato so bila pota, ki vodijo na Obir, vedno prizorišče ostrih spopadov s sovražnikom. Posebno uspešen je bil spopad na Počulah, pri katerem je bil navzoč namestnik komandanta vzhodno-koro-škega odreda tovariš Nesti z Modrasovim bataljonom. Počule so lepa gorska jasa, podobna položnemu konjskemu sedlu. Nestlovi partizani so jaso obkolili, le dostop v to past so pustili odprt. Nesti je za neko skalo tik steze namestil svojo strojnico. Nesti in njegov mitraljez sta stvar za sebe. Težko je najti partizana, ki se še kot častnik ni dal ločiti od svoje nekdanje ročne strojnice. Tak je bil Nesti še, ko je bil četni strojničar. Nekoč je bil v borbi v Koprivni ranjen skozi pljuča. Tega pa ni hotel povedati nikomur. Cez dva dni, ko so sedeli na neki sončni jasi, pa je Nesti prisedel k mali Marjetki. Bila sta prijatelja, in si marsikaj zaupala. Nažgala sta si cigareti. Tedaj si je Nesti počasi odpel bluzo, nato pa še srajco na prsih, potegnil močan dim iz cigarete in rekel: «Poglej, Marjetka, kako se tu iz luknje prijetno kadi» Marjetka je ostrmela: dim je uhajal iz rane na prsih. Očitala mu je: «čemu ne poveš komisarju, da si tako težko ranjen!» Nesti pa je odvrnil: «Nc maram, da bi mi vzel mitraljez.» Dvajset ur so čakali v zasedi na Počulah Želodci so že začeli kršiti konspiracijo, neprijaznih popotnikov pa ni bilo od nikoder. Ponoči so zaužili nekaj suhe hrane in spili požirek mošta iz svojih čutaric. Nato so dremali: prva polovica bataljona do polnoči, druga od polnoči dalje. Ob svitu so bili bistri kot divji lovci, kadar so na zalazu gamsov. Sonce jih je že ogrelo. Skozi redke gorske smreke je že prodrlo s svojimi žarki. Postajali so nemirni. Računali so: od katerekoli strani bi se sovražnik vzpel, bi že lahko bil na Počulah. Srce jim je močneje tolklo; merili so v smreke, ki so si jih zamišljali kot sovražnika. Tu in tam je šklopotnil zapirač puške, ki jo je borec preizkušal. Slednjič so na rebeški strani le zagledali vojaško kapo z esesovsko značko. Že se je na planjavi pojavil prvi z brzostrelko, drugi s puško, tretji z naperjeno strojnico: Tedaj so začuli bobnenje: konji in mezgi so! Ti ne vedo, kaj je konspiracija. Srečne živali stopajo, kakor da bi ne bilo vojne! Le dva metra je še bila izvidniška trojka oddaljena od partizanske strojnice ob stezi. Že je zavila čez jaso v grmičevje, med smreke in macesne. Borec za mitraljezom je točno razločil, kako je držal sovražnik prst na petelinu svoje brzostrelke. Kljukasti križ na sovražnikovi bluzi se mu je zdel tako velik, da je videl le križ, esesovca pa ne. Tedaj pa preseka tišino in mirno bobnenje konjskih kopit strašen Nestlov krik: «Pali!» Iz petdesetih cevi se v prša esesovcev usuje jeklena toča. že je čuti tudi sovražnikov «Hurra, Hurra, Vor-warts ! ...» Esesovci jurišajo čez trupla lastnih vojakov. Toda partizanski ogenj je zmagovit. Sovražnik išče zaklon za trupli. Neki podčastnik se potuhne v vdolbino, ki jo je pasoča živina izlizala zaradi soli, naliv in burja pa izdolbla še bolj. Neki esesovec se potuhne za macesnov štor in prav živčno polni svoj «švarcloze». Ozračje je vroče. V nosu žge duh po smodniku. Nestlovi jurišajo. Tam še leži s prestreljenimi nogami esesovec. V smrtnem boju še vedno polni puško in strelja. Zakasneli ptič! Vse je pokošeno. Le konji in mezge, pol v strahu pol iz radovednosti, stegujejo gobce po planjavi in ovohavajo mrliče. Trideset mrtvih. Smrad po človeški krvi. Smrad po smodniku, pomešan s svežim pišem gorskega vetra. Modras daje nova povelja. Borci zbirajo orožje padlih. Pot jim curkoma lije s čela. Hite, kakor da je na vidiku nova strašna borba. Nesti stoji zamišljen in naposled reče: «Priznati moram, da so se dobro držali...» Borci že natovarjajo mezge: 24 pušk, Šarec, dve brzostrelki in strelivo. Mezgi stokajo pod težo. Šest borcev pa se ponaša z novimi pištolami. Modras pa, ki mu je neprijeten pogled na toliko trupel, zakolne: «Madona! Nisem mislil, da so tako zabiti. Ves čas sem vpil: "Obkoljeni ste, predajte se!” — Pa ti nihče ne dvigne rok.» Poraz na Počulah je sovražniku dal misliti. Ko je bataljon naslednji dan prečkal obirsko ceti na Hariševem produ, je bila petdeset metrov stran sovražna zaseda z dvema oklopnima avtomobiloma. Bataljona pa si niso upali napasti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeijah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče '10/II nad. telefon 22207 Oglati Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%, Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran S 30. oktobra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ŠE VEDNO BREZUSPEŠEN LOV NA 0CC0RSI0VEGA MORILCA Novi dokazi o povezavi Concutellija s prevratniki, aretiranimi v Rimu Pomembno dokazno gradivo so odkrili na domu morilčevih staršev RIM, 29. — čeprav s., policija in karabinjerji vse bolj prepričani, da je domnevni Oceorsiov morilec Pierluigi Concutelli že na varnem v tujini, ga kljub vsemu vneto, iščejo tudi po Italiji. Dovolj je bil le namig, da je poleti preživel nekaj dni v tetini vili v Tortoretu, da je preiskovalni stroj stekel s polno paro. Kakih dvajset do zob oboroženih policijskih agentov in prav toliko orožnikov je obkolilo vilo ter jo preiskalo do zadnjega kotička, vendar zaman. Prav tako je bila brezuspešna preiskava na domu neke druge Con-cutellijeve tete v Perugii. Srečnejšo roko so imeli agenti javne varnosti iz Catanie, ki so davi na ukaz florentinskih sodnikov Vigne in P_poalarda znova preiskali stanovanje morilčevin staršev. Kaže, da so tako prišli do zajetnega svežnja gradiva, ki so ga ocenili kot precej pomembnega. Za kaj gre? Spričo molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti nič točnejšega, govori pa se vsekakor, da gre za dokaze o stikih, ki jih je fašistični pretepač imel z nekaterimi somišljeniki v Rimu in katerim naj bi bili preiskovalci na sledi. Florentinska pravdnika, ki vodita preiskavo, sta medtem danes zaključila z zasliševanjem aretiranih o-sumljencev in sta se popoldne vrnila v Firence, kamc. bodo jutri pre- IZJAVA «LIGE ZA IZPOLNITEV 6. ČLENA USTAVE» V PRID SLOVENCEM IN HRVATOM V AVSTRIJI Udeleženci mednarodnega srečanja «Lige za izpolnitev 6. člena italijanske ustave», ki je bilo v Sassariju na Sardiniji od 15. do 17. t.m., seznanjeni s položajem slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji, izjavljajo, da so solidarni z obema narodnima skupnostima v odklanjanju ugotavljanja pripadnikov manjšin, za katerega se je odločila avstrijska vlada. Udeleženci srečanja ne priznavajo avstrijski vladi veljavnosti načrta za ugotavljanje številčne moči obeh narodnih skupnosti in da bi jima na podlagi dobljenih podatkov priznala na primer pravico do dvojezičnih napisov. Avstrijska državna pogodba iz 1955. leta namreč ne predvideva nikakršnega jezikovnega štetja za izpolnitev manjšinskih pravic, kajti avstrijska državna pogodba, ki določa pravice obeh manjšin, jemlje obstoj obeh narodnih skupnosti v Avstriji kot sprejeto dejstvo. Zato udeleženci srečanja poleg tega, da so solidarni z o-bema narodnima skupnostima v odločitvi, da bojkotirajo štetje, zahtevajo od avstrijske vlade, naj takoj izpolni določila 7. člena državne pogodbe in tako zavre nadaljnji proces asimilacije Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Sassari, 17.X.1976 mestili tudi vse aretirane. Prva zasliševanja so že obrodila nekaj sadov in vloga, ki so jo aretirani imeli v pripravi podlega zločina je se» daj jasnejša. Sandro Sparapane na primer, ki je bil sprva obtožen, da je samo pomagal Concutelliju na begu, se mora sedaj zagovarjati tudi obtožbe, da je skrival na domu vojno orožje. Gre namreč za brzostrelko, s katero je bil ubit rimski sodnik in ki so mu jo pajdaši zaupali v varstvo takoj po zločinu. Dodati pa gre še, da so tehniki znanstvenega oddelka rimska kvesture izsledili Sparapanejev prstni odtis na letaku, ki so ga morilci pustili na kraju zločina in s katerim si je «ordine nuovo» prevzel odgovornost za atentat. Sad zasliševanj zadnjih dni je tudi ugotovitev, da je Gianfranco Ferro, ki je bil aretiran že v petek, imel zelo pomembno vlogo pri organizaciji zločina. Fant, čeprav se je izšolal za elektrotehnika, je bil zaposlen le občasno kot težak v trgovskem podjetju, ki prodaja hladilnike in druge kuhinjske stroje. Delovni kolegi ga opisujejo kot resnega, točnega in zelo natančnega delavca, ki pa vsekakor ni zaslužil toliko, da bi si lahko privoščil kar dve motorni kolesi v nekaj dneh in še predvsem pogosta potovanja na tuje, predvsem v Nemčijo. K temu gre dodati še dejstvo, da fant zelo dobro požna francoščino in nemščino in da ima dovolj vplivnih znancev, da je lahko odslužil vojaški rok pr: državnem svetu. In še: na njegovem domu so preiskovalci našli nekaj vreč peska, žvepleno kislino in nekaj posod ben-c na. torej vse kar je potrebno za pripravo zažigalnih bomb. Ferro je bil, kot je znano, zadolžen, da je preskrbel Concutelliju stanovanje v Ul. Clemente, kjer je pretepač stanoval nekaj tednov pred in po umoru sodnika Occorsia. Kaže, da se je préd nekaj dnevi lotil znova podobnega posla, kar naj bi potrjevalo sum, da so fašisti pripravljali nov atentat, ki je spodletel, ker so preiskovalci aretirali prevratnike. Kot poudarjajo na rimski kvestu- ri, kaže, da so se za drugi zločin odločili v Španiji mesec dni po umoru rimskega sodnika, ko se je razburjenje že nekoliko poleglo. Domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da se je Concutelli, ki je po atentatu na Occorsia pobegnil na varno v tujino, pred dvema tednoma vrnil skrivaj v Ital’jo. «Na prvi pogled — pravijo preiskovalci — je njegov povratek brezsmiseln .razen če niso imeli v načrtu novega zločina.» Končno gre omeniti še da sta sodnika Vigna in Pappalardo davi izpustila na prostost Claudio Papa. Dekle, ki je pred slabim mesecem «kupilo» terensko vozilo «land rover», s katerim se je prejšnji teden oddaljil Concutelli, je bilo 'snoči aretirano, ker ni hotelo sodelovati s preiskovalci. Po noči, ki jo je prespalo v kaznilnici, pa se ji je brž razvezal jezik. Davi je povedalo, kdo vse je bil lastnik vozila in opisalo premike nekaterih od aretiranih, zaradi česar sta jo sodnika soočila z nekakterimi zaprtimi pretepači. C«mu orožje žrtvi potresa? PORDENON. 29. - Pri naselju Pa-vis v pordenonski pokrajini, ki sodi med območja, kjer so majski in poznejši potresni sunki uničili nič, koliko stanovanjskih in drugih poslopij, so karabinjerji - preiskali notranjost nekega šotora in pri tem odkrili tri puške, brzostrèlko, revolver, dva bajoneta, razno razstrelivo in podobne reči, Lastnik šotora je 29-letni Arrigo Raion, delavec, ki so ga sosedje videli, kako je nekajkrat ustrelil v zrak. Poklicali so može postave, medtem pa je ljubitelj orožja izginil ter ga sedaj vneto iščejo. Zadeva «Cavtat» pred Andreottijem RIM, 29. — Predsednik vlade Andreotti je z ministri za obrambo (Lattanzio), trgovinsko mornarico (Fabbri), zdravstvo (Dal. Fak») in pravosodje (Bonifacio) danes obravnaval primer jugoslovanske tovorne ladje «Cavtat», ki že dve leti leži na dnu morja pred Otrantom s tovorom 240 ton svinčevega tetraetila. Gre za strupeno snov, ki jo neob-hodno potrebna pri izdelovanju bencina, ki pa v omenjeni količini in 90 metrov pod morsko gladino dejansko ne pomeni nobene nevarnosti. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo vojaški potapljači skušali dvigniti na površje zaboj s svinčevim tetraetilom zaradi nadrobnejše analize strupe. Ko bi iim to ne uspelo,, naj bi zaboj potegnili na površje potapljači zasebnega specializiranega podjetja. .........„„|,lmi|„„„iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii!miniiiiiiiii!iiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiii"iiHiiiiii">iiui""""iiii"iii"iiiii"ii""iuiiii"iiii""ii"mi"iiiii...mn.. VČERAJ SE JE ZAKLJUČILA DRUGA KONFERENCA SREDOZEMSKIH MEST V OPATIJI Demokratski kandidat Carter med zbo rovanjem v Clevelandu (telefoto ANSA-UPI) V V SREDOZEMLJE NAJ BO SREDISCE OMIKA NEGA SOŽITJA IN PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA V končni resoluciji poudarjena potreba po rešitvi političnih sporov in koncu vojaških spopadov OPATIJA, 29. — Danes se je zaključila druga konferenca sredozemskih mest, med katero so številni delegati iz devetih neposredno prizadetih, pa tudi še drugih dežel sveta obravnavali pereče vprašanje zaščite Sredozemskega morja pred .čedalje bolj naraščajočim onesnaževanjem. Beseda je nanesla seveda tudi na problem vzporednega zastrupljanja sredozemskega kopnega okolja. Udeleženci pomembnega mednarodnega zasedanja, ki ga je priredila svetovna zveza pobratenih mest, so soglasno odobrili tako imenovano reško deklaracijo, se pravi skupek dokumentov, ki ponazarjajo, kako bo treba v bodoče postopati za to, da se obvaruje čistoča sredozemskih voda in še bolj ovrednotijo naravna bogastva ob sredozemskih obalah. naziv reške deklaracije bodisi, ker- se je konferenca odvijala na območju, ki sodi pod pristojnost reške občinske uprave, kakor tudi in še predvsem zato, ker je zasedanje na omenjenem območju občutno prispevalo k sprejetju sklepov za učinkovitejšo obrambo Sredozemlja. Z zaključno resolucijo so se udeleženci konference odločili namreč za ustanovitev «zveze sredozemskih mest», ki naj bo porok za iskreno in kar najtesnejše sodelovanje med njimi, razen tega pa so sprejeli še resolucijo o razorožitvi. V «reški deklaraciji» je z ene strani poudarjena pomembna vloga Sredozemlja kot enega od bistvenih dejavnikov za blagostanje, nadaljnji razmah ter sploh obstoj ljudstev, ki žive ob njem, z druge pa dejstvo, da pomeni sredozemsko območje eno glavnih zibelk sodobne omike na svetu, saj razpolaga z iz-d^trjjm ^zgodovinskim ip kulturnim premoženjem; gre za odlike, ki bodo še nadalje bistveno prispevale h liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniiiiHiiMiiiiiiiiiiimiiHiiiiniHiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimminiiiiiiiimmiiiMiimiiiimimmiiiiii Špekulacije okoli davka «una tantum» GENOVA, 29. — Finančni stražnik: so po dolgotrajnem poizvedovanju danes stopili na prste 36-letne-mu goljufu Mariu Mensiu, ki je sicer po rddu iz Turina, a biva v predelu Genova - Teglia. Obtožen je gpljufije na račun države. Na njegovem domu so namreč odkrili nič koliko ponarejenih obrazcev tekočih računov, s kakršnimi je treba do 2. novembra plačati enkratni davek («una tantum») na cestna in druga motorna vozila v korist žrtev strahovitega potresa v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Poleg obrazcev so finančni stražniki zasegli tudi popolno napravo za ponarejanje dokumentov. Vsega gre kar za 600 formularjev, ki so jih seveda stražniki zaplenili, medtem ko so goljufa poslali za rešetke jetnišnice Marassi.'Preiskava pa s tem še ni zaključena: pristojne oblasti sumijo namreč, da so se tovrstne sramotne goljufije — toliko bolj nizkotne, kolikor jih hudodelci razpredejo na ramenih nesrečnega prebivalstva Furlanije in bližnjih prizadetih območij — razširile tako rekoč na vse državno o-zemlje. Na sliki (telefoto ANSA) ponarejen obrazec za plačilo «una tantum»: . . < , gospodarskemu razvoju obalnih mest in dežel, kot tudi k okrepitvi ustreznih mednarodnih prevozov in trgovinskih tokov. Resolucija se nadaljuje z ugotovitvijo, da živi ob Sredozemlju več sto milijonov ljudi in da privablja to območje vsako leto poprečno 70 odstotkov svetovnih turističnih tokov, nakar sledi druga, dokaj umestna trditev, da bi bilo namreč nujno treba ohraniti mir med vsemi sredozemskimi deželami; le tako bo namreč mogoče utrditi mir na svetu ter še poglobiti gospodarske, kulturne in druge odnose med državami. Sledi opomin tistim obalnim mestom, ki razpolagajo z raznimi «e-nergetskimi viri oz. industrijskimi o-brati sploh, naj napnejo vse moči, da se prepreči nadaljnje zastrupljanje sredozemskih JfflSjfJHttSjtono zastrupljanje povzroča namreč med drugim obubožanje živalskega in rastlinskega bogastva v morju, o-kuževanje samih ljudi na obalah, pa. tudi postopno izumiranje obmorskih turističnih središč. Kočljivega vprašanja onesnaženja morskih voda in s tem ekološkega propadanja okoliških kopnih območij ni torej mogoče reševati, tako pravi nadalje resolucija, z enostranskimi pobudami, torej pobudami posameznih prizadetih dežel, temveč le z enotnim, skladnim nastopom, ki naj bo sad kar najširšega mednarodnega sodelovanja. «Reška deklaracija» se zaključuje s pozivom udeležencem konference, naj v bodoče spodbujajo k sklepanju ustreznih dvostranskih oz;roma večstranskih, pač mednarodnih sporazumov o ekološki zaščiti na eni ter vrednotenju Sredozemlja na drugi strani: hkrati naj bi uprave o-balnih mest sproti sprožale nove pobude v tem smislu in prispevale tako tudi k sprejemanju ožjih medmestnih konvencij. Zaključna resolucija udeležencev konference vsebuje sklep obalnih sredozemskih mest, da se združijo v «zvezo sredozemskih mest» kot mednarodno organizacijo, katere prvenstvena naloga bo preprečevanje nadaljnjega okuževanja sredozemskih voda, nadzorovanje urbanističnega razvoja obalnih predelov v posameznih deželah, spodbujanje kulturne rasti na prizadetih območjih in posredovanje pri pristojnih oblasteh (vladnih seveda), da bi omenjeni zvezi (sredozemskih mest) dajale redno finančno podporo. Resolucija o razorožitvi ugotavlja, da vprašanja okuževanja Sredozemlja in obal še niso bila ustrezno rešena tudi zaradi naraščajoče politične napetosti oziroma oboroženih spopadov v neposredni bližini prizadetih območij. 'Položaj se je celo še poslabšal s stopnjevanjem oboroževanja v sredozemskih deželah zaradi sistematičnega soočevanja vojaške moči med velesilami. Podpisniki resolucije zato vabijo vlade ‘in druge odgovorne dejavnike, naj se zavzamejo. za rešitev političnih konfliktov; denar za oboroževanje naj se rajši porabi za ekološko varstvo Sredozemlja, ki bi moralo postati o-tok miru in tvornega sodelovanja med narodi. ■ Na kraju opatijske konference je bilo predlagano, naj bo III. konferenca sredozemskih mest v Riminiju, E. KLARICH NEGOTOV IZID TEKME ZA BELO HIS0 Tik pred volitvami Ford dohitel Carterja Po anketah zavodov za raziskovanje javnega mnenja imata oba kandidata enako možnost uspeha WASHINGTON, 29. — Nekaj dni pred zaključkom (predsedniške volitve bodo v torek 2. novembra) se je volilna kampanja v ZDA, ki je bila doslej mlačna, amorfna in neprivlačna razživela. Glavni vzrok je po mnenju izvedencev dejstvo, da je predsednik Ford v zadnjem času nadoknadil zamujeno in skorajda dohitel tekmeca, ki je imel ob zaključku republikanske konvencije ogromno prednost. V tekmi za predsedstvo bodo zadnji dnevi kampanje odločilnega pomena, kar je vzbudilo precejšnje zanimanje med volivci, ki so bili doslej dokaj ravnodušni do volilne kampanje. Še pred nekaj dnevi so rezultati anket zavodov za raziskovanje javnega mnenja kazali, da se bo volitev udeležila najbrž le slaba polovica upravičencev, sedaj pa so predvidevanja drugačna. Gallup meni, da spričo negotovosti L j število volivcev preseglo 60 odstotkov števila upravičencev in morda celo rekordno udeležbo leta 1960, ko je volilo 64 odstotkov upravičene;, Če bi julija raziskovalci demoskop-skih zavodov kar na slepo stavili na Carterjevo zmago, saj je vodil s skoraj 30 točkami prednosti, si v teh dneh ne drznejo s predvidevanji na dan, saj je negotovost prevelika, čeprav spričo ameriškega volilnega sistema seveda ne gre izključiti možnosti, da si bo zmagovalec zagotovil znatno prednost vsaj v tako imenovanih «volilnih glasovih». Negotovost rezultata pride do izraza tudi v ravnanju obeh kandidatov, ki skušata v zadnjih dneh okrepiti svoj položaj v državah, katerih glas bi bil lahko odločilnega pomena in pri tem izkoriščata vsak argument, ki jim lahko zagotovi prednost pred tekmecem. Carter se jé na primer oprijel kot oporne palice dejstva, da je po danes objavljenih podatkih v zadnjih dveh trimesečjih padel indeks ameriškega gospodarstva, medtem ko skušajo Ford in njegovi svetovalci prikazati ta indeks kot malo pomemben pokazatelj. «Večkrat se je že pripetilo — je zagotavljal in prepričeval funkcionar ministrstva za gospodarstvo Héndricks — da je indeks padal dve trimesečji zaporedoma, naše go- «ILJUŠIN 18» MORAL PRISTATI V ZAHODNI NEMČIJI Preusmeritev češkoslovaškega letala brez hujših posledic Letalo s sto petimi potniki in posadko se je vrnilo v ČSSR brez ugrabitelja, ki je zaprosil ZRN za politično zavetišče PRAGA, 29. — Češkoslovaško potniško letalo sovjetske izdelave «ilju-šin 18», ki je bilo sinoči preusmerjeno v Zvezno republiko Nemčijo, se je že vrnilo v ČSSR z vsemi 105 potniki in 8 člani posadke. Ob povratku je seveda manjkal preusmerjevalec, 2S letni Rudo’f Becvar. Slednji se je odločil za «podvig» z namenom, da pobegne iz domovine v Zahodno Nemčijo in tam zaprosi za politično zavetišče. Pristojne češkoslovaške oblasti so zahtevale njegovo ekstradicijo, vendar doslej zaman. Kako so se pravzaprav odvijali dogodki? Letalo, ki je last češkoslovaške državne družbe CSA, je odletelo o-koli 21. ure po krajevnem času iz Prage proti Bratislavi, kjer bi moralo pristati približno ob 22. uri. Kmalu po vzletu je stopil v pilotsko kabino preusmerjevalec, ki se je caiiiv*iiiiiiiiaiif«iiiti«Di>>iiii*>*ailiIf|iviIIIII>Iii1I1Ii*itfi'iiii*iiII*llIilr>'lv|itii*'*i>*n*4^****a*|i*i*>*l'*i*i>iiii|ii|iii|iii|tuir>*ii*i»*i**'iiiiiiK||i|>>>llfllliaaffllv*>i't*ii||i*i**iiBii'>iiiaiiiiiiiaa>iiiiiiiiiiii>>ii>iiiiRiiiiiiiMiiii>i*i*i odpovedala: z mobilizacijo sorodnikov, prijateljev in znancev je v domači kuhinji pripravila zaenkrat le pol milijona doz. «Nikoli nisem trdila, da je moj napoj spolno dražilo — je poudarila ženska v pogovoru s časnikarji — vendar Američani kar norijo za njim.D Obraz se ji je pri tem raztegnil v hudomušen nasmešek in komu se ne bi, če bi kot ona za svoj napoj pravkar vnovčil ček za 750 milijonov lir, kar je kljub inflaciji še vedno čedna vsotica. v zaključku volilne kampanje dokaj nejasna in včasih celo protislovna. Za isto boleznijo boleha sicer tudi Ford, ki pa se je vsekakor bolje izmuzal iz zagate in prepričuje A-meričane, češ «saj me poznate in dobro veste, kaj lahko zahtevate od mene.» Bivši guverner Georgie pa je kot državnik še neznanka, kar lahko vzbudi v volivcih precejšnje nezaupanje in no. ìisleke. V to vzdušje pa vnašajo elemente negotovosti tudi nekateri zemljepisni činitelji-Severnovzhodni del države je na primer pretežno naklonjen Carterju. Največ «volilnih glasov» imajo na tem območju d-žave Ne\ York, Pennsylvania in New \erscy. od katerih sta zadnji dve odločno za demokratskega kandidata, New York pa je še neodločena. V «New En-glandu» sta za Carterja Massachus-sets in Rhode Ingland, medtem ko so manjše države pretežno naklonjene Fordu. V «Midwestu» je položaj sedanjega predsednika trd v štirih ali petih držav, ' , Carter lahko računa na eno samo državo, druge pa so lerotove. Prav tako negotov je tudi položa. na Jugu, ki je veljal za tradicionalno demokratske a vse do 1934. leta, ko so se lastniki plantaž navdušili za reakcionarnega repub.ikans.ce-a kandidata Goldwa-terja. Spričo dejstva, da je bivši guverner Georgie oc tod doma, pa je možno, da se tokrat odločijc za demokratskega kandidata. Kar zadeva «Daljr ' Zahod» pa £° demokrati skorajda vrg!. puško v koruzo v Kaliforniji, v ostalih d"žavab pa je položaj neodločen z izjemo Havajskih otokov, kjer je Carter krepk. v vodstvu. k dve aretaciji v zvezi z letalsko nesrečo pri Zagrebu ZAGREB, 29. — V okviru preiskave o vzrokih strašne letalske nesreče z dne 10. septembra, ko je pri trčenju dveh letal v višini kakih 10.000 metrov našlo smrt 176 oseb, sta bila danes aretirana Miloš Munjaš in Ante Delič. Gre za načelnika zračne nadzorstvene službe, ki sta obtožena, da msta opravila svoje dolžnosti.