Prim~'~‘
6009020 -l
SREDA, 22. JANUARJA 1997
Kaj pa dvajset
let
terorja?
Bojan Brezigar
Rimsko tožilstvo se je torej odločilo in preiskavo, ki je nastala na valu tržaške polemike o fojbah, končalo s formalno obtožbo, ki naj bi na zatožno klop rimskega (!) sodiSCa privedla tri hrvaške državljane. Drugi del preiskave, v kateri naj bi bili med obtoženci tudi Italijani, pa Se teCe. Obtožba, ki jo je tožilstvo naprtilo trojici, se glasi umor in genocid. Oziroma, umor je samo podrejena obtožba, Ce sodnik za predhodne preiskave ne bi sprejel obtožbe genocida, ki v Času, ko so bila zagrešena dejanja, še ni bil kaznivo dejanje.(!)
Ni nujno, da je človek posebno podkovan v pravu, da mu že tako formulirana obtožba vzbudi val dvomov in daje misliti, da gre zgolj za politični proces in ne za uveljavljanje pravice. Najprej izbira pristojnosti rimskega sodiSCa za dejanja, ki so, kadar so se pripetila (seveda Ce Italija vztraja pri teritorialni suverenosti, kateri se v tistem Času Se zdaleč ni odrekla), sodila v pristojnost tržaških sodnikov; nadalje odprtje preiskave, Čeprav je v prvih povojnih letih o tem že tekla preiskava in so bile nekatere osebe tudi obsojene; končno Čudna staliSCa o genocidu: po eni strani obtožba za dejanje, ki takrat Se ni sodilo v seznam zločinov, po drugi strani izločitev italijanskih osumljencev iz preiskave (teh ne bi mogli obtožiti genocida!).
Vse te okoliščine vključujejo tudi to preiskavo v staliSCa italijanskih (in predvsem tržaških) nacionalistov, ki so fojbe vedno izkoriSCah za netenje narodnostne mržnje in se s tem opirali na teze o genocidni politiki, namesto da bi pogledali v oči zgodovinski resnici in ugotovili, da so bile fojbe le zadnje dejanje spirale nasilja, ki se je v teh krajih začelo v dvajsetih letih. Bile so zadnje dejanje; vse obsodbe vredno, vendar pa le zadnje dejanje veC kot dveh desetletij terorja. O tem terorju pa v rimski preiskavi ni sledu.
GOSPODARSTVO / ZARADI STABILNE JANUARSKE INFLACIJE
Banka Italije znižala obrestno mero na 6,75%
Končni podatki inflacije potrjujejo decembrskih 2,6%
RIM - Banka Italije je sinoči znižala eskomptno mero za tricetrt točke od 7,50% na 6,67%. Sklep za tako znatno znižanje je posledica podatkov o stabilnosti inflacije, kot izhaja iz januarskih podatkov, čeprav dokončni izračun na podlagi vseh 12 vzorčnih mest ni potrdil predvčerajšnjih pred-
videvanj na osnovi trenda, ki so ga zabeležili v Trstu in Turinu, ko je kazalo, da bo tokrat inflacija na rekordno nizki stopnji 2,4 ali 2,5 odstotkov. Izkazalo pa se je, da je inflacija v zadnjem mesecu bila 2,6-odstotna. Gre za isto inflacijsko stopnjo, ki so jo zabeležili novembra in decembra,
in je vsekakor za eno desetinko točke nižja od predvidenih 2,7 odstotkov, ki so jih napovedovali kot posledico lanske reforme košare cen.
Cene so .v zadnjem mesecu povprečno narasle za 0,2%. Najvecji porast so zabeležili v Neaplju, kjer so cene poskočile za 0,4%, v Genovi in Bolo-
gni so zabeležili porast 0,3%, v Milanu in Bariju 0,2%, v Trstu, Benetkah, Firencah in Palermu 0,1%, v Turinu in Perugi pa se cene niso spremenile.
V zadnjem letu je inflacijski trend v Italiji nedvomno pozitiven: lanskega januarja je bilo 5,5% inflacije, junija 3,9%, oktobra 3%, v zadnjih treh mesecih pa 2,6%.
Izvedenci ministrstva za industrijo ocenjujejo januarski podatek kot dobro izhodišče, saj sovpada z načrtovano inflacijsko stopnjo. Se zlasti ugodna je stabilnost cen pri proizvajalcih in na debelo, kar se že veC mesecev odseva na stabilnosti cen na drobno. Industrijska proizvodnja je novembra narasla in kaže, da je italijansko gospodarstvo verjetno prebrodilo krizo, menijo izvedenci ministrstva za industrijo.
GIBANJE INFLACIJE V ZADNJEM LETU
RIM / OBTOŽNICA SODNIKA GIUSEPPEJA PIT1TTTA
Fojbe: Obtoženi trije hrvaški dižavljani
O procesu bo odločal sodnik za preliminarne preiskave - Kmalu nove obtožnice?
RIM -Rimsko tožilstvo, ki vodi znano preiskavo o fojbah in povojnih zločinih v Istri in na Tržaškem, je sestavilo obtožnico proti trem hrvaškim državljanom. 77-letni Ivan PiskuliC, 90-letni Ivan Motika in 75-letna Avjanka MargitiC so obtoženi genocida in večkratnih umorov v sklopu širokega kriminalnega naCrta, ki je privedel do tragedije fojb. Obtožnico mora sedaj potrditi sodnik za predhodne preiskave, ki jo vsekakor lahko tudi zavrne.
Kot poroča agencija ANSA je v preiskavo vpletenih tudi petnajst drugih ljudi, med katerimi je tudi nekaj Italijanov. To preiskavo sedaj vodijo ločeno. Vsekakor tožilec ni nikoli zaslišal treh obtoženih hrvaških državljanov; svojcas je zahteval njihovo aretacijo, sodišče pa njegove zahteve ni sprejelo zaradi visoke starosti treh osumljencev.
Na 2. strani
V pričakovanju na podor seraka v Grandes Jorasses
COURMAVEUR - Pod veliko gorsko	civilna zaščita zagotavlja, da je že spreje-
skupino Grandes Jorasses pričakujejo,	la vse ukrepe in da ni nobene nevamo-
da se bo veliki serak prav kmalu odlo-	sti za ljudi. V smučarskem središču se je
mil in zgrmel v dolino. Velika ledena	zbralo tudi mnogo radovednežev; neka-
gmota, ki visi nad dolino (enaka veliko-	teri so že zaceli staviti, kdaj se bo serak
sti nogometnega igrišča, ki ga prekriva	odlomil in kako daleč bo zgrmel...
10 metrov debeli led) pa ne zaskrbljuje;	Na 2. strani
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo podjetje
QUICK
d.o.o. SEŽANA
Vsi, ki oblikujemo časopis, se mu najtopleje zahvaljujemo.
Internacionala zaseda v Rimu
RIM - Sekretar DSL Massimo D’Alema je včeraj odprl generalni svet Socialistične internacionale in v svojem govoru spregovoril o izzivih, ki levico Čakajo ob vstopu v tretje tisočletje. Po njegovem mnenju mora levica postati »regulacijska sila pri globalizaciji«, s tem da bo premostila svoj evrocentrizem in omilila negativne posledice »globalizacije tržišč«.
Na 9. strani
SKP: V manjšini več demokracije
TRST - Stranka komunistične prenove meni, da bodo Slovenci v Italiji premostili sedanjo politično krizo, le Ce bo v manjšinski skupnosti prevladala resnična demokracija. Napovedana lastninska preo-snova Primorskega dnevnika, ki se nakazuje z ustanovitvijo zadruge, pomeni lahko uvod v nove odnose med manjšinskimi strankami in komponentami.
Na 5. strani
Začel se je 8. festival Alpe-Adria Cinema
TRST - Sinoči so se v kinodvoranah Excelsior začela že osma srečanja z novo filmsko produkcijo srednje-vzhodne Evrope, ki jih prireja združenje Alpe-Adria Cinema. Posebna pozornost velja letos ukrajinskemu filmu.
Na 8. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Pomiritev v večini
Po včerajšnjem srečanju vlade s predstavniki Oljke in SKP so se polemike v vladnem zavezništvu polegle in vzdušje je bolj sproščeno.
Stran 2
Drnovškova pogajanja
Slovenski mandatar Janez Drnovšek se je sinoči sestal s predstavniki vseh strank, da bi preveril možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti.
Stran 3
Kriza zaposlitve v Trstu
Danes bodo nadaljevali pogajanja o 111 odpustih uslužbencev Stocka, včeraj pa so sporočili zaprtje obrata Fiorint in odpust vseh 21 delavcev.
Stran 5
Gorica: zdravstvo v ospredju
Zdravstveno podjetje v Gorici odpušCa osebje, ki so ga zaposlili mimo zakonov, opozicija polemizira z županom, bolnišnico pa branijo predsedniki rajonov.
Stran 10
Italija danes s Severno Irsko
Novi selektor italijanske nogometne reprezentance, Tržačan Cesare Maldini, bo danes v Palermu debiti-ral proti severni Irski, eni slabših evropskih ekip.
Stran 12
2
ITALIJA
Sreda, 22. januarja 1997
RIM / PO SREČANJU V PALAČI CHIGI
RIM / RAZPLET V SODNI PREISKAVI
Pomiritev polemik v vladni koaliciji
. Dogovor o novoletnem odloku, privatizacije pa so še sporne - Nesoglasja v Kartelu svoboščin
RIM - Po polemikah prejšnjih dni zaradi privatizacije telekomunikacijske službe Štet se je vzdušje v večinskem zavezništvu včeraj nekoliko umirilo. K temu je prispevalo srečanje med predsednikom vlade Romanom Prodijem in predstavniki vseh skupin, ki podpirajo vlado. Stranko komunistične prenove, ki se je ostro uprla privatizaciji Šteta, sta zastopala tajnik SKP Fausto Berti-notti in predsednik poslancev Oliviero Dilibertp.
Vlada, predstavniki Oljke in SKP so se dogovorili o odobritvi novoletnega odloka, s katerim je vlada uredila vrsto vprašanj. O privatizaciji Šteta pa se bodo Se pogajali. Vlada ne bo" skušala uzakoniti privatizacije Šteta s popravkom k novoletnemu odloku, kar je SKP sprejela z zadovoljstvom. Od vlade je tudi iztržila obvezo, da ne bo uporabila sredstev iz sklada za socialne posege za finansiranje olajšav pri nakupu avtomobilov.
O vprašanju privatizacij pa so stališča še krepko narazen. Oljka se zavzema za privatizacije, medtem ko jim Ber-
tinotti v načelu nasprotuje, še zlasti pa nasprotuje tistim, kot je privatizacija telekomunikacij, ker ocenjuje, da gre za strateško področje. SKP je tudi zavrnila predlog podpredsednika vlade Veltro-nija, da bi sklenili vsaj šestmesečni dogovor o upravljivosti. Po Bertinottijevi oceni so programske razlike med Oljko in komunisti prevelike, da bi se lahko dogovorili za organski program.
Medtem ko se v večinskem zavezništvu polemike blažijo, se stopnjuje napetost med komponentami Kartela svoboščin. Potem ko je desnosredinsko zavezništvo uskladilo stališča o reformah in dvodomni komisiji, je nezadovoljstvo s politiko Kartela podčrtala CDU Rocca Buttiglioneja, kijev teh dneh v ofenzui-vi. Silviu Berlusconiju Buttiglione in njegovi očitajo imobilizem »Mi bi želeli, da bi bil Berlusconi italijanski Kohl, medtem ko se obnaša bolj kot šef nekega lobbyja,« je včeraj dejal Buttiglione-jev glasnik in dodal, da se pripadniki CDU čutijo ogoljufane. Sicer pa je CDU kritična tudi do »bratrancev KDC, ki oklevajo s procesom združevanja.
Fojbe: tožilstvo dolži tri hrvaške dižavljane
Zadnja beseda sodniku za predhodni postopek
RIM - Rimsko tožilstvo, ki vodi znano preiskavo o fojbah, je včeraj zahtevalo sodno obravnavo za tri hrvaške državljane. 77-letnega Ivana Piskuliča, 75-letno Avjanko Margitič in 90-letnega Ivana Motiko je obtožilo genocida oziroma umora; obtožnico bo moral sedaj v zakonskih rokih potrditi (ali zavrniti) sodnik za preliminarne preiskave. Italijanski kazenski zakonik leta 1945 še ni predvideval zločina genocida, tako da bo morda sodnik za predhodni postopek vzel v pretres le obtožbti umora.
Tožilec Giuseppe Pititto, ki je vodil preiskavo, ni nikoli zaslišal Piskuliča, Margitičeve in Motiko, zahteval je sicer mednarodno tiralico, ki pa jo je sodišče zavrnilo, ker so vsi trije osumljenci že priletni. Na osnovi vesti, ki jih je posredovala tiskovna agencija AN-SA, so trije hrvaški državljani obtoženi, da so v sodelovanju z drugimi osebami izvajali kriminalna dejanja in ubivali ljudi le zato, ker
so bili italijanske narodnosti. Tožilstvo je preiskavo proti njim formalno ločilo od preiskave proti drugim petnajstim osebam (med njimi so Italijani ter baje tudi Slovenci in Hrvati), ki so osumljene istih zločinov. Tožilstvo računa, da jih bo lahko v kratkem zaslišalo.
Motiko je tožilstvo označilo kot sodnika, ki naj bi vodil glavne politične procese proti Italijanom, Piskuliča obtožuje, da je v svoj-stvu načelnika tedanje jugoslovanske politične policije ukazal usmrtiti tudi številne italijanske antifašiste, Margitičevo, ki je bila tedaj Piskuličeva zaročenka, pa obtožujejo, da je neposredno sodelovala pri enemu od umorov. Pititto in preiskovalci, kot rečeno, niso še zaslišali osumljencev, pač pa so prisluhnili pričevanjem številnih sorodnikov in prijateljev ljudi, ki so umrli v fojbah.
Preiskavo o množičnih zločinih v Istri, Dalmaciji in tedanji Julijski
krajini v obdobju 1943-1947 je rimsko tožilstvo začelo leta 1994 na osnovi nekaterih prijav. V začetku so preiskavo poverili namestniku državnega pravdnika Gianfrancu Mantelliju, potem ko je bil slednji imenovan za funkcionarja pravosodnega ministrva, je preiskavo prevzel Pititto. V sodno obravnavo je bilo v začetku vpletenih kar osemdeset ljudi, od katerih pa so nekateri umrli, drugi pa s tragedijo fojb niso imeli nič skupnega. V sklepnem delu preiskave se je danes znašlo osemnajst ljudi; o Motiki, Piskuliču in Margiticevi se bo, kot rečeno, ukvarjal sodnik za predhodne preiskave, z ostalimi pa se še ukvarja Pititto.
ANSA poroča, da se je tožilec pri svoji preiskavi naslonil tudi na dokumente iz arhivov italijanskega zunanjega ministrstva in na nekatere dokumente OZN. Ni znano, ali je vzel v pretres tudi zgodovinsko dokumentacijo iz arhivov nekdanje Jugoslavije.
NOVICE
Vatikan odločno proti legalizaciji mamil
RIM - Vatikan odločno nasprotuje vsakršni legalizaciji tudi tako imenovanih lahkih mamil. To je potrdil v uradnem dokumentu Odbora za družino, ki je trdno prepričan v škodljivost vsakršnega ločevanja med lahkimi in težkimi drogami; v uradni seznam mamil bi morah po mnenju Vatikana nasprotno uvrstiti še nekatere druge proizvode, začenši s tobakom in alkoholom.
Opozorilo Vatikana je namenjeno predvsem parlamentu, saj se marsikatera stranka poteguje za liberalizacijo lahkih mamil, ki je že v veljavi v nekaterih državah zahodne Evrope. Vlada in parlament, menijo vatikanski strokovnjaki, morata zaščiti zdravje državljanov ter jih ne siliti v uživanje drog. Podtajnik na ministrstvu za pravosodje Franco Corleone je vatikansko stališče označil kot popolnoma nesprejemljivo, saj predstavlja pritisk na parlament, ki je na tem področju suveren. Gre za čisto morahstično stališče, podčrtuje še Corleone, ki pelje v neumestno politicizacijo problema, ki je predvsem kulturnega in zakonskega značaja.
Končno novi ukrepi za varnost železnic
RIM - Državne železnice so po tragediji »pendoh-na« pri Piacenzi in še nekaterih drugih nesrečah končno sprejele nekatere ukrepe za varnost na progah. Po uspešnem srečanju s strojevodji, ki so prekinili napovedane protestne akcije, je pooblaščeni upravitelj železnic Gianfranco Cimoli ustanovil posebno komisijo, ki bo proučila vprašanja varnosti. Strokovna komisija bo najprej pregledala vso zakonodajo in vsa notranja pravila o varnosti, ki so predmet polemik med vodstvom ustanove in sindikalnimi predstavniki železničarjev.
Nova obravnava v procesu Andreotti
PALERMO - V glavnem mestu Sicilije se je včeraj nadaljeval proces proti dosmrtnemu senatorju Ciuhu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo. Tožilci in branilci so zasliševali priči Uga Bos-sija in Edoarda Formisana.
Bossi je povedal, da mu je mafijski skesanec Tom-maso Buscetta razkrh nekatere tajnosh v zvezi z okoliščinami ugrabitve Alda Mora. Po mnenju nekaterih naj bi Moro teroristom, ki so ga ugrabih in potem ubih, precej govoril o Andreottiju in o njegovih domnevnih odnosih z mafijo.
Trento: Milijon lir za vsakega dojenčka
TRENTO - Občina Canal San Bovo v tridentinski pokrajini je včeraj izročila ček v višini milijona lir trinajstim mamicam, ki so v preteklem letu prispevale, da se je povečalo število občanov. Za tako nenavadno nagrado se je odločil občinski odbor, potem ko se je prebivalstvo te majhne hribovske občine v zadnjih letih občuteno zmanjšalo. Večina občanov je ugodno sprejela sklep občinskega odbora, slišati pa je bilo tudi negodovanja. Denarne nagrade srečnim mamicam je izročil župan.
_____TORTONA / PRIMER SMRTONOSNEGA KAMNA Z VIADUKTA_
Osem mladih dolžijo namernega umora
Sedem jih je že v zaporu, kdo je osmi zaenkrat ni znano - Pravdnik Čuva kritično o odnosu občanov
TORTONA (Alessandria) - Bili so v osmih, metali so kamne na spodaj vozeče avtomobile, zadeli so šest na osem »tarč«, kar pomeni, da so bili že kar izvežbani metalci. Državni pravdnik Aldo Čuva je prepričan, da je že skorajda razvozlal zagonetko o tragičnem večeru 27. decembra lani, ko je kamen z viadukta na avtocesti Turin-Piacen-za smrtno ranil Mario Letizio Berdini. Kot je včeraj povedal tudi novinarjem, se je skupina osmih mladih (pravzaprav nekateri niso niti več tako mladi) zbrala na viaduktu in se vneto posvečala priljubljeni »zabavi« -metanju kamnov na avtomobile. Glede na dejstvo, da je mimo privozilo osem avtomobilov in
da jih je skupina zadela šest, potrjuje njegovo tezo, da so se večkrat šh neodgovorno igro. Ugotovljeno je torej, da jih je bilo osem, vendar pa ni jasno, kdo je metal kamne oz. vrgel smrtno-nosni kamen in kdo je samo sodeloval. Zato zaenkrat vseh osem, od katerih pa so znana imena sedmih, ki so že v zaporu, bremeni ista obtožba - namerni umor. Tisti, ki so priznali, da so bili na »večerni akciji« 27. decembra, zvračajo namreč glavno krivdo na druge.
Med arehranimi so kar štirje bratje Furlan: 22-letni Sandro in 25-letni Paolo sta v zaporu že od 14. januarja. V ponedeljek so zaprli 27-letnega Gabrieleja, ki je najprej nastopil v vlogi velikega
obtoževalca vseh bratov (tudi najmlajšega Sergia, ki - kot kaže - edini ni vpleten) in 30-letnega Franca, ki pa je do zadnjega skušal prepričati preiskovalce, da on in njegovi bratje nimajo nič opraviti z umorom. Z njima so zaprli tudi bratranca Paola Ber-tocca, 25-letnega delavca, katerega mati je skušala vso krivdo zvrniti na prva osumljenca, na Sandra in Paola Furlana. Prav tako v ponedeljek so zaprli še 28-letnega Roberta Siringa, ki ima neurološke probleme, in 19-letno Loredano Vezzaro, prestrašeno zaročenko Sandra Furlana. Na osnovi njenih pričevanj in izjav Gabrielega Furlana in Paola Bertocca so preiskovalci razrešili primer, čeprav ni znano,
kaj so točno rekli. Ob glavnih obtoženih pa bodo preiskovalci verjetno izdali nekaj sodnih nalogov tudi zaradi lažnega pričevanja in kritja obtoženih. Državni pravdnik je namreč med drugim dejal, da občani niso sodelovali s preiskovalci, ki pa so nepričakovano pomoč prejeli s strani medijev, saj so bili ljudje bolj zgovorni z novinarji kot z možmi postave. Pripomba pravdnika Čuva je zbodla Tortonske-ga župana Balossina, ki je preiskovalcem sicer priznal, da so hitro reših primer. Vendar pa je pristavil, da ni dovolj vedeti, kdo je zagrešil zločin, potrebno je tudi razumeh zakaj, zato bo o vprašanju v ponedeljek razpravljal občinski svet.
MLEKO / PO VEČDNEVNIH MANIFESTACIJAH
Rejci danes pri Prodiju
Vlada seznanila EU s težavami rejcev in zahtevala ukrepanje
BRUSELJ, RIM - Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler bi lahko že danes dovolil italijanski vladi, da sprejme nujne tehnične ukrepe v korist italijanskih rejcev, ki se spoprijemajo s krizama mleka in »norih krav«.
»Pričakujemo, da nam evropska komisija odgovori v najkrajšem času,« je povedal italijanski kmetijski minister Michele Pinto, M se je včeraj poldrugo uro pogovarjal z evropskim komisarjem. Pinto je povedal, da je izročil evropski komisiji spomenico z ukrepi v korist italijanske živinoreje. V glavnem gre za posojila po ugodnih pogojih, ki naj bi rejcem omogočila da premostijo problem glob zaradi prekomerne proizvodnje mleka in težav, ki jih je povzročil strah pred »norimi kravami«.
Po Pintovih besedah je komisar Fischler priznal, da je nujno načeti tudi vprašanje proizvodnje mleka. Italija je zahtevala, naj bi dovoljeno količino dvignili od 9, 9 milijona ton na 10, 5 milijona ton mleka. Toda povišek dovoljene količine so zahtevale tudi Španija, Velika Britanija in Grčija. Kaže, da bodo ta problem verjetno načeli na seji ministrov za kmetijstvo, ki bo ob koncu maja na Nizozemskem. Pinto je bil s tem zadovoljen, saj se bo Eu spoprijela s problemom mleka v nekaj mesecih in ne čez dve ali tri leta, ko bo zapadel sedanji sistem dovoljenih proi-
zvodnih količin. Pojasnil je tudi, da Italija ne bo smela z ukrepi proti krizi »norih krav« pomagati tistim, ki so presegli dovoljeno količino proizvodnje mleka. »Nihče pa nam ne prepoveduje, da upoštevamo krizo živinoreje v celoti in da posežemo s posrednimi ukrepi ob spoštoju evropskih določil.«
Predsednik vlade Romano Prodi se bo danes popoldne srečal z organizacijami kmetov in s predstavniki rejcev, ki so organizirali protestno manifestacijo v Milanu ter za nekaj dni ohromili letališče v Li-nateju. Dopoldne pa bo o problemih mleka poročal vladi minister Pinto. Medtem ko vlada snuje ukrepe, se je med organizacijami kmetovalcev Confagricoltura, Coldiretti in Cia in predstavniki rejcev, ki so spontano uprizorifi proteste, začela polemika. Rejci pravijo, da ne bodo sprejeli morebitnih že vnaprej pripravljenih ukrepov, ki bi jih vlada zasnovala skupaj s sindikalnimi organizacijami, medtem ko sindikalne organizacije poudarjajo, da so pravočasno opozorile rejce na nevarnost glob. Zato zahtevajo preiskavo o tem, kar se je zgodilo po letu 1992, saj je bilo že tedaj jasno, da »bodo globe zasoljene«.
V pričakovanju izida današnjega srečanja z vlado pa so rejci s traktorji še vedno v bližili letališča Linate, pripravljeni, da spet ohromijo promet, če izid pogovora ne bi bil zanje zadovoljiv.
p[COURMAVEUR / GRANDES JORASSESh
Oči uprte v veliki serak, ki naj bi se kmalu podri
COURMAVEUR - Gosta megla je včeraj preprečila tehnikom, da bi s helikopterjem preleteli ter pregledali in izmerili veliko ledeno gmoto -serak pod vrhovi mont-blanškega soseda Gran-des Jorasses, ki bi morala vsak čas zgrmeti v dolino. Odgovorni v komisiji za preučevanje plazov v Courmayeuru je veliko ledeno gmoto, ki leži na 4.200 metrih na-dmorkske višine med vrhovoma Wymper in Walker lahko za kratek čas opazoval med krajšo razjasnitvijo; po njegovi in po oceni geologov deželnega odborništva za kmetijstvo ter švicarskega strokovnjaka Michela Funka naj bi ledena gmota ne presegla 10 tisoč kubičnih metrov ledu.
Sicer pa je ledenik Grandes Jorassesa pod stalnim opazovanjem; tako je včeraj zagotovil podtajnik za civilno za-
ščito Franco Barberi. Zagotovil je tudi, da je načrt za posege v nujnem stanju že pripravljen, problemov za varnost ljudi pa ni. Ko pa se bo serak zrušil, je še dodal, bo treba čimprej urediti celotno področje pod gorsko skupino.
Strokovnjaki pa ugotavljajo, da se velike ledene gmote v zadnjih letih vsepovsod in vse pogosteje rušijo; ko se to na pr. zgodi na Aljaski, nikogar ne skrbi, ko pa se seraki podirajo v bližini Courmayeura, postaja zadeva zelo resna. Prof. Augusto Biancotti s Turinske imiverze pa ob vsem tem še ugotavlja, da se to dogaja zaradi povišanja povprečne temperature zraka na celotni zemeljski obli.
Nedaleč od Cour-mayeura pa še vedno iščejo smučarja, ki ga je v soboto presenetil in zasul snežni plaz.
Ljubljana / napori za oblikovanje vlade
ZVEZA ZA PRIMORSKO / POZIV ZA SOLIDARNOST IN KONKRETNE UKREPE
Drnovšek se je srečal s strankami
K mizi je povabil predstavnike vseh skupin
Javna pobuda v podporo manjšini
Že več uglednih podpisnikov apela državnemu vrhu
LJUBLJANA - Premier Janez Drnovšek je včeraj nadaljeval pogovore o sestavi nove vlade. 2e dopoldne se je srečal s prvakom Socialdemokratske stranke Slovenije Janezom Janšo, zvečer pa Se z vsemi predsedniki parlamentarnih strank, kjub temu, da je dan prej izjavil, da ne vidi smisla za sklic taksnega sestanka - tega so namreč Predlagali predsedniki tako imenovanih strank slovenske pomladi -, če bodo stranke vztrajale na svojih dosedanjih stahSCih.
Tik pred tem naj bi se ločeno srečal Se s Predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom. Slednji je povedal, da se bo sestanka udeležil kot predstavnik »pomladnega trojčka«, zato naj njegov pogovor z Drnovškom ne bi pomenil, da se njegova stranka pogovarja loCeno za sodelovanje z Liberalno demokracijo Slovenije. Po njegovem mnenju je interes za oblikovanje vlade narodne enotnosti večji, kot je kazalo po ponedeljkovih pogovorih, kljub temu pa od napovedanega skupnega sestanka ne pričakuje veliko.
Janez Janša je pred večernimi pogovori na krajši novinarski konferenci povedal, da je na pogovoru z Drnovškom izrazil začudenje, zakaj ni prišlo do resnih poskusov za oblikovanje vlade narodne enotnosti oziroma zakaj ni mandatar vsaj preveril pripravljenosti vseh strank za »taksno skupno pot«. Ponovno naj bi mu predstavil skupno stabsce Slovenske ljudske stranke (SLS), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov, po katerem Drnovškov predlog
sporazuma o sodelovanju pohticnih strank in ministrov v vladi ne temelji na konceptu vlade narodne enotnosti. Ob tem pa naj bi Janša se enkrat izrazil željo po sklicu skupnega sestanka vseh parlamentarnih strank, kjer naj bi preverili resno pripravljenost strank za oblikovanje takšne skupne vlade. Prvak SDS je včeraj Se enkrat zatrdil, da so pripombe na predlagam sporazum med strankami slovenske pomladi usklajene, čeprav je v zadnjem Času Čedalje bolj čutiti, da temu ni tako, še posebej s strani Slovenskih krščanskih demokratov. Na vprašanje, zakaj vztraja pri oblikovanju vlade narodne enotnosti, Ce je takoj po izvolitvi Drnovska za mandatarja izjavil, da ne vidi realnih možnosti za oblikovanje taksne vlade, pa je Janša to najprej zanikal, nato pa odgovoril, da ne vidi nobene možnosti, da bi k levosredinski koaliciji pristopila katera od pomladnih strank. »Drugo je tako imenovani švicarski model vlade narodne enotnosti, ki bi lahko delovala v krajšem Časovnem obdobju oziroma le za izpeljavo določenih projektov,« je pojasnil Janša. Od Drnovska naj bi tudi zahteval, da v sporazum - v primem, da do tega pride -zapišejo, da je vlada »projekt za določen čas oziroma za največ dve leti«, po tem pa naj bi skupaj z lokalnimi razpisali tudi državnozborske vohtve.
Sicer pa je Janša Se enkrat zanikal možnost, da bi katera od pomladnih strank zapustila ostali dve partnerki in se priključila levosredinski vladi.
Vesna Vukovič
TEKST POZIVA ZVEZE ZA PRIMORSKO
Podpisani izražamo veliko zaskrbljenost ob stopnjevanju pritiskov na slovensko manjšino v Avstriji in Italiji ter pozivamo Predsednika republike, Državni zbor, Državni svet, vlado in vse prebivalce Republike Slovenije, da se najodločneje zavzamejo za zaščito, ohranitev ter nadaljnji razvoj slovenske manjšine v sosednjih državah. Bombni atentati, rušenje in omalovaževanje spomenikov, grožnje vseh vrst, ki so del podtalne protislovenske gonje, se povezujejo z legalnimi oblikami pritiskov na slovensko manjšino, pri čemer jim Se kako prav pridejo tudi njene slabosti. Slovensko manjšino raznarodujejo, kar bo imelo neslutene in težke posledice ne le zanjo ampak za vse življenje ob meji. Zahtevamo, da Predsednik republike, Državni zbor, Državni svet in vlada Republike Slovenije najodločneje in zelo jasno zastavijo vse sile, da se slovenski manjšini v sosednjih državah zagotovi obstoj in mzvoj.
KOPER - Slovenija ne sme pasivno slediti dogajanju, ki pretresa slovensko manjšino, mora jo podpreti in spodbujati, obenem pa spoštovati njeno subjektiviteto. To je smisel pobude Zveze za Primorsko, ki so jo predstaviti včeraj v Kopra: gre za javni poziv najvisjim državnim institucijam Republike Slovenije, ki ga je že podpisal ožji krog uglednih ljudi, predvsem, a ne izključno Primorcev, med katerimi so književnik Saša Vuga, dirigent Marko Munih, skladatelj Marjan Gabrijelčič, drigent Anton Nanut in naslovni škof Vekoslav Grmič. ZZP je z včerajšnjo predstavitvijo sprožila javno zbiranje podpisov med Zupani in občinskimi svetniki, in zatem najširše zbiranje podpisov med občani.
Pobudo je na tiskovni konferenci predstavil predsednik Zveze za Primorsko mag. Lucijan Vuga. Poziv se sicer nanaša na obe slovenski manjšini v Avstriji in Italiji in je Vuga orisal načelno gledanje ZZP na splošno vprašanje odnosa matice do zamejcev, vendar je osredotočil pozornost predvsem na dogajanja, ki zadevajo Slovence iz Furla-nije-Julijske krajine.
Pritiski na manjšino so stalnica Se od časov priključitve Benečije kraljevini Itabji, v zadnjem obdobju pa še posebej zaskrblja dejstvo, da je manjšina izgubila pomemben del svoje
gospodarske podlage. Samostojna slovenska država ne sme biti pasivna do dogajanj onstran meje, tega je bilo v zadnjih letih vse preveč, meni predsednik ZZP, ki je ob aktivnejšem in učinkovitejšem odnosu matice zahteval tudi polno spoštovanje manjšine kot subjekta, ki naj svoje notranje težave in razhajanja resi samostojno, pri Čemer naj jo iz Slovenije podprejo, ne pa skušajo usmerjati.
ZZP hoCe z javnim apelom spodbuditi vse pobtiCne in socialne dejavnike Slovenije, obenem pa tudi izraziti moralno podporo manjšincem, otipljiv izraz, da niso onstran meje osamljeni. Pri tem ZZP ne zasleduje ozkega strankarskega interesa, paC pa vabi »vse dobromisleCe«, ki jim je pri srcu usoda slovenskega naroda, naj podpišejo javni poziv v podporo zamejcem, je Se dejal Vuga. V Sloveniji
imajo velikokrat vse preveč omejen odnos z manjšino, v zadnjem obdobju pa je govor samo o napakah, ki so bile storjene in ki naj jih razčistijo pristojni organi: vendar zaradi tega ne gre kriminalizirati vse manjšine in pogojevati po ustavi obvezne podpore matice.
Predsednik Zveze za Primorsko Vuga je z vidika mednarodnih odnosov negativno ocenil pobudo poslanca Starmana, da bi omejili pristojnosti zastopnikov italijanske in madžarske manjšine v Državnem zboru, glede italijanske strani pa je še enkrat podprl zahtevo po zakonski ureditvi zaščite manjšine, na da bi pri tem pozabil, da mora tudi Slovenija, neglede na sedanje politične težave, Cimprej odobriti zakon, ki naj enkrat za vselej uredi odnose države z zamejstvom.
VELIKE UGODNOSTI ZA NAKUP KRZNA.
Od 7. januarja 1997, dalje 6 tednov.
OGLEDALO
I 1 :	, lillll . .. B
Nisem za Melting Pot
V decemberski številki glasila Skupnost lahko v članku »Politična enotnost Slovencev v Italiji« beremo naslednjo trditev: »Iz vrst Slovencev pri DSL in SKP v zadnjih časih slišimo vse glasnejše poudarjanje, da smo narodnostno mešana (multikulturna stvarnost), da »otoki slovenstva« nimajo perspektive ipd. Tako sta npr. izzvenela posega Miloša Budina in Stojana Spetiča na zborovanju Zveze slovenskih kulturnih društev na Opčinah 23. novembra, v tem smislu govorijo tudi razmišljanja Aceta Mermolje, pisanje v Iskri z dne 26. novembra itd. Na dlani je, da so takšna naziranja proti združevanju Slovencev na narodnostni osnovi in torej tudi proti enotnosti Slovencev ter da so še vedno ujeta v logiko, ki podreja pravice in koristi slovenske manjšine v Italiji ideološkim in drugim interesom.« Trditev želi biti kritika večkulturnosti, v bistvu pa pomeša pojme in manipulira z izjavami. Nacionalno ekskluzivne misli ali celo nacionah-zmi se kot vse ideologije poslužujejo nasilnih preinterpre-tacij, saj ni njihov cilj tehtna in odkrita diskusija. V Trstu bi tako na italijanski kot tudi na slovenski strani lahko zbrali gore člankov in izjav, ki bolj ali manj spretno spreminjajo nasprotnikova izvirna mnenja.
Nikoli ne bi mogel napisati, da smo Slovenci narodnostno mešana skupnost, kajti to je pomenski nesmisel: eno izključuje drugo. Slovenci smo Slovenci, kot so Italijani Italjani in Furlani Furlani. Dejstvo pa je, da imamo Slovenci v Italiji kulturne inštrumente, da se lahko z njimi brez težav premikamo v italijanskem okolju in z njim inte-ragiramo. Poznamo italijanski jezik, kulturo, navade in mentaliteto. Ogromna večina Slovencev dela v italijanskem okolju in se mora posluževati znanja in spretnosti, ki jih Slovenec v Ljubljani nima. Ko ne bi bili opremljeni s poznanjem italijanske kulture v širokem smislu besede, bi v tem okolju ne uspeli. Gre za našo prednost, vendar to še ni večkulturnost, kot jo razumem jaz. Ce kot skupnost nismo ba-stard, pa je nesporno dejstvo, da sta Trst in Furlanija-Julij-ska krajina objektivno multie-tnični in večkulturni stvarnosti, saj na istem teritoriju živimo Italijani, Slovenci, Furlani, Nemci, Judje in še kakšna manjša skupnost. Italijanski nacionalizem je skušal v tem stoletju zabrisati to stvarnost in dokazati, da sta Trst in FJK prvobitni italijanski prostor, kamor so prišli neki tujci in si ga lastili. Nacionalizmi načelno zagovarjajo etnično in kulturno čiste prostore. Zato italijanski nacionalisti pravijo, da so beneški Slovenci Rusi, oziroma čudna slovanska sorta, ker s tem zanikajo izvorno slovensko prisotnost. Iz istega razloga so tržaški nacionalisti dosledno nasprotovali »vidnosti« Slovencev v mestu (dvojezični napisi, raba slovenščine v javnih ustanovah itd.). Trdim (in seveda v trditvi nisem sam), da je treba preseči takšno pojmovanje in da se moramo vsi nasprotniki
Ace Mermoua
nacionalizmov potegovati za polnopravno priznanje vseh etničnih, narodnih in kulturnih stvarnosti Priznanje, da smo na tem teritoriju vsi doma, je predpogoj za nove odnose med večino in manjšino. To je temeljno izhodišče vseh večkulturnih načrtov. Jasno je, da takšno mišljenje ne more biti osnova proti združevanju Slovencev na narodnostni osnovi, je pa proti temu, da bi se Slovenci psihološko in ideološko zapirali v enklavo in gojili s sosedi le diplomatske odnose. V tem je razlika med mano (in ne samo med mano) in nekaterimi intelektualci, ki so bhzu Slovenski skupnosti, a ne samo njej.
Misli o večkulturnosti se ne naslanjajo na nek star ideološki arzenal. To tezo nam skušajo nekateri podtakniti, čeprav ni osnovana. O večkulturnosti kot novemu modelu etnično in kulturno »mešanih« prostorov, so pričeh obširno razpravljati v ’60. in ’70. letih v Ameriki. V ZDA so se najprej afro-američani, nato pa druge skupine uprle ilumi-nističnemu univerzalizmu in marksističnemu intemaciona-lizmu ter zahtevale nov pristop do različnih in različnosti. Pričela se je uveljavljati teza o politiki razlik, ki naj bi nadomestila tako imenovani Melting Pot, ali topilnico narodov in kultur. Po novem modelu naj bi bilo državljanstvo skupna osnova vseh Američanov, ob državljanstvu pa naj bi imela vsaka etnična skupina pravico do.lastnega kulturnega obraza, do lastnih tradicij in navad in seveda do lastnih kulturnih, verskih in drugačnih organizacij. Posamezne skupine naj bi bile na teritoriju vidne in razpoznavne. Ta vizija je danes nadvse aktualna tudi v zibelki narodov, to je v Evropi, kjer je ob tradicionalnih nacijah in nacionalnih državah vedno več avtohtonih manjšin, ki zahtevajo polnopravno priznanje, vedno več pa je tudi novih priseljencev iz Afrike, Azije, Južne Amerike in iz vzhodnih držav. Evropa jih še vedno obravnava kot neko zlo, ah pa jim kvečjemu dodeljuje osnovne osebne pravice. To pomeni, da se morajo priseljenci preprosto utopiti v kulturo in navade kraja, kamor so prišli.
Kaj je Melting Pot? V prvi polovici tega stoletja sta se v dobi bliskovite modernizacije, industrializacije in novega pretakanja ljudi in blaga pojavili dve osnovni transnacionalni ideji. Po eni strani so marksisti priznavali pravice narodov in narodnosti, proletarsko revolucijo pa so razumeli kot univerzalni pojav. Bodoča komunistična družba naj bi bila univerzalna. Kardelj je na primer priznaval narodom (tudi majhnim) več načelnih pravic (tudi tisto do odcepitve) kot takratne velike evropske nacionalne države. Predvideval pa je bodočo in nenasilno spojitev nacij v uni-verzalnejši (komunistični) družbeni ureditvi. (V Sloveniji niso le marksisti zagovarjali spojitev v univerzalnosti. Dušan Pirjavec je na primer izpostavil tezo, da se bo v času znanosti moč reorganizirala v transnacionalnem kibernetskem obvladovanju sveta).
Leta 1908 so v VVashingtonu uprizorili komedijo Israela Zangvvila The Mel-ting-Pot. Ključna metafora predstave je bil veliki kotel na ladji, ki je bila zasidrana v Elli-su Islandu. V kotel so prihajale skupine s transparenti, na katerih je bilo napisano ime izvorne države, oziroma kraja: Sirija, Grčija, Italija, Avstrija, Indija, itd. Iz kotla pa so šli posamezniki oblečeni v ameriškem stilu, iz oči jim je sijalo upanje v novo življenje, v roki pa je vsak držal ameriško zastavico. To je bil ameriški sen, ki se je zoperstavljal univerzalni proletarski revoluciji. Ideje o večkulturnosti želijo prekiniti s podobnimi vizijami sveta, ki so na videz privlačne, v bistvu pa prikrivajo nasilno asimilacijo in diskriminacijo na osnovi etnične ali rasne pripadnosti. V svojih tezah za sožitje je Aleksander Langer jasno izpostavil dejstvo, da so uzakonjene pravice manjšin in etničnih skupin predpogoj za nove odnose, ki bi jih ne bremenilo osnovno nezaupanje med. večino in manjšino.
V Sloveniji nasprotniki večkulturnosti prikrito ah odkrito zagovarjajo Slovenijo kot narodno čisto področje. Pod kritiko so manjšine, predvsem pa »južni bratje«, ki so v Sloveniji sprejemali pretežno tista dela, ki jih Slovenci niso hoteli opravljati. Pri nas nasprotniki večkulturnosti vsiljujejo misel, da zagovarja vseenost. Slovencem naj bi pod geslom večkulturnosti postalo v bistvu vseeno, če so Slovenci ah Italijani. Slovenska levica naj bi bila narodno ohlapna in brezbrižna, ker zagovarja multietničnost in sodelovanje v italijanskih strankah. Pohti-ka odprtega jedra naj bi pomenila pot v asimilacijo. Takšna stališča preprosto prezrejo argumente v prid večkulturnosti in spregledajo, da so politike »čistih« prostorov tradicionalne nacionalistične pohtike. Niti ne povedo, kako bomo Slovenci v Italiji uresničili načrt »države v državi«. Ko sem ob polomu TKB zapisal, da izgubljamo »otoke slovenstva«, sem preprosto ugotavljal neko dejstvo. Banka danes ni več v slovenskih rokah in tako je tudi z marsikaterim podjetjem, ki je bilo slovensko. Večina naših ljudi je itak zaposlenih v italijanskem okolju. Posebno vprašanje prestavljajo mešani zakoni itd. Bomo v imenu čistosti preprosto izobčili iz našega trdega jedra vse tiste, ki so tako ah drugače »na robu« slovenstva in so tradicionalno najbolj podvrženi asimilaciji? Večkulturnost želi dajati nelahke odgovore na ta vprašanja, politika čistosti pa se naslanja na sredine, ki narodno niso toliko ogrožene kot druge. Ni čudno, da je prišla na pomoč Slovencem v Benečiji najprej levica in da je tam sodeloval s slovenskimi duhovniki Izidor Predan in ne drugi... Večkulturnost in levi pogledi na narodnost imajo nedvomno napake, niso pa to, kar jim nasprotniki očitajo. Skratka, nikoli nisem zagovarjal narodne ohlapnosti, čeprav mi marsikdo to pripisuje. Prav tako pa ne sprejemam tez o slovenstvu, ki intimno zavrača in odvrača druge.
ŠPETER / VSEM TEŽAVAM NAVZLIC
Dvojezični center vraščen v Benečijo
Na občnem zboru so prikazali probleme, ocenili so opravljeno delo in izvolili novo vodstvo
SPETER - Dvojezično šolsko središče v Spetru je postalo ustaljena in zakoreninjenja stvarnost Nadiških dolin. Tudi v zadnjem letu so zabeležili porast učencev, kar je neizpodbitni znak uspeha. Na upraviteljih zavoda je tudi tb, da bi čimprej usposobili prostore v prvem nadstropju, kar bi zagotovilo Soh nove in primernejše pristope.
In da je dejavnost tega središča pravilno nastavljena v duhu sodobnih didaktičnih zahtev, dokazujejo tudi številni obiski učiteljev in pedagogov tudi iz drugih celin, da bi se seznanili z metodologijo dvojezičnega pouka. Ko sta izpostavila senčne in sončne strani dvojezičnega središča nista predsednik upravnega odbora Pavel Petričič in ravnateljica Živa Gmden (Marina Černetič je prebrala blagajniško poročilo) pozabila niti na finančno vprašanje.
Poudarila sta, da je bila dežel-
V odbom GM tudi Miran Košuta in dr. Drago Štoka
Računalniški škrat nam jo je v včerajšnji številki spet zagodel in pomotoma sta iz seznama članov novega upravnega odbora Glasbene matice izpadli imeni Mirana Košute in dr. Draga Stoke.
V novem upravnem odbora Glasbene matice so (po abecednem redu): Janko Ban (TS), Rudi Barthalot (K.d.), VValter Ferfolja (GO), dr. Zdenko Flo-ridan (TS), Živa Gruden (BS), Edmund Košuta (GO), Miran Košuta (TS), dr.Drago Stoka (TS) in Marko Stoka (TS).
Prizadetima in bralcem se za neljubo pomoto opravičujemo.
Uredništvo
na podpora doslej premajhna glede na potrebe centra, ob tem pa je denar prihajal s preveliko zamudo. Predstavnika šole sta izrazila upanje, da bodo odslej ti mehanizmi ustreznejši in hitrejši in da bo deželna uprava osvojila predlog posvetovalne komisije po povišanju prispevka tej ustanovi.
Številčna rast šole in vrtca je vsekakor dobra spodbuda k boljši organiziranosti in kvalitetni rasti špetrske pedagoške ponudbe in tudi k razširitvi pobud za slovensko izobraževanje med Slovenci na Videmskem. V tem smislu so nadaljevali s popoldansko dejavnostjo v Tipani in se zavzeh, da bi ugodili prošnji staršev iz Občine Grmek, da bi v Klodiču obnovih vrtec na podlagi izkušenj špetrskega centra.
Vsi v šolskem središču pričakujejo vesti iz Rima, kar zadeva priznanje šole.
Ko bi se to zgodilo, menijo, bi
se lahko posvečali tudi vprašanju nadaljnjega slovenskega izobraževanja učencev, ki zapuščajo osnovno šolo. V okvir širjenja slovenskega izobraževanja sodijo tudi nekatere pobude v različnih občinah Nadiških dolin za ovrednotenje in utrjevanje znanja narečnega jezika. Občni zbor dvojezičnega šolskega središča v Spetru je razkril še marsikatero vprašanje in izpostavil, da bo tudi odslej delo potekalo v določeni avtonomiji.
Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo, ki bo na tem položaju tri leta. V njem so Pavel Petričič (dobil je največ glasov), Donato Cemoia, Giorgio Banc-hig, Maurizio Namor, Aldo Klo-dic, Germano Cendou, Antonel-la Loszach, Renata Cromaz in Alda Crucil.
V nadzorni odbor so bili imenovani Bruno Chiuch, Albino Gariup in Alvaro Zanto-vino. (r.p.)
DEŽELA / PRED PRORAČUNOM
Opozorilo SKP deželni Oljki: Brez nas je koalicija šibka!
VIDEM - Deželno vodstvo Stranke komunistične prenove je zelo zaskrbljeno nad politično situacijo v deželnem svetu. Oljka je po mnenju komunistov doslej zavrnila možnost tesnejšega sodelovanja s SKP in, kot kaže, z velikim zanimanjem gleda na perspektivo "širokih zavezništev" z desno sredino.
Prav zaradi tega svetovalci SKP niso mogli podpreti rojstva odbora predsednika Giancarla Cruderja, ki se naslanja na šibko politično koalicijo, saj je podvržena (negativnemu) pogojevanju Kartela svoboščin in Severne lige. Od tod poziv Prodijevemu zavezništvu, naj enkrat za vselej pojasni svoja stališča do Komunistične prenove.
Dežela se nahaja pred zahtevnimi nalogami in preizkušnjami, začenši z odobritvijo finančnega proračuna za tekoče leto. SKP je pripravljena na sodelovanje z Oljko, a pod jasnimi pogoji in seveda ob okri-tem programskem in političnem soočenju. V nasprotnem primeru, beremo še v tiskovnem sporočilu SKP, si bo moral Cruderjev odbor prevzeti vse odgovornosti za nastalo situacijo.
KANINSKO POGORJE
Gornik iz Trevisa se je včeraj sam vrnil v kočo Gilberti
V težavah zaradi megle in sneženja
VIDEM - Avantura 34-letnega jamarja iz Trevisa Claudia Trevi-sanija v Kaninskem pogorju, ki se je nameraval povzpreti na 2571 metrov visoki Kanin, se je srečno iztekla. Potem ko je v soboto zapustil kočo Gilberti nad Nevej-skim sedlom in se sam napotil do bivaka Pro-copio, ki leži na 2200 metrih nadmorske višine, so za njim izginile vse vesti. Včeraj malo pred poldnevom pa se je vrnil v kočo Gilberti. Nedaleč odzavetišča se je srečal z ekipami reševalcev, ki so se komaj podale na pot. Trevisani je povedal, da je bilo vreme v soboto kar lepo, zaradi česar ni pričakoval, da bi lahko zašel v težave. V nedeljo
se je nameraval vrniti, gosta megla in sneg pa sta ga prisilila, da se je vrnil v bivak Procopio, v katerem je predvsem zaradi zelo goste megle preživel dve noči. Ko pa je včeraj videl, da se je vreme izboljšalo, se je ponovno podal na pot in končno dosegel kočo Gilberti. Povedal je, da zelo dobro pozna Kaninsko področje, ki je tudi za jamarje zelo zanimivo in v katerega sicer zelo pogosto zahaja.
Pri iskanju Claudia Trevisanija so ob pomoči helikopterja sodelovale ekipe gorske reševalne službe in finančne straže iz Rablja, njihovo delo pa je močno oviralo slabo vreme z gosto meglo in tudi s sneženjem.
Dnevi lovske kuhinje v gostišču Stari grad na Senožečah
SENOŽEČE - Podjetje 4M, ki ga vodita marljiva gostinca Marta in Marijan Sotlar, je znano po temu, da v gostišču Stari grad v Senožečah pripravlja tradicionalne dneve lovske kuhinje. Kaj tudi ne, saj je Marijan ne le znan lovec, ampak tudi uspešen športnik - strelec na glinaste golobe oz. v trap sekciji. Od znanih lovskih predjedi med drugim ponudita gostom jelenov carpacio s tartufi, nato sledi srnina pašteta z borovnicami, gamsova ali fazanova juha, medvedja pečenka, pečenka iz divjega prašiča, jelenova pečenka, zanimiv je tudi lovski krožnik, stegno divjega zajca, od sladic pa velja omeniti sladko ajdovo omleto z borovnicami. Zraven okusnih lovskih jedi ponudita tudi vrhunska vina priznanih slovenskih vinogradnikov.
Vsako soboto po 19. uri pa za ples in prijetno razvedrilo poskrbi pevec Ivan Korošec na sitesaizer.
Dnevi lovske kulinarike pa se bodo v začetku februarja nadaljevali z mesecem slovenskih domačih jedi.
Olga Knez
. SINDIKALNA KRONIKA
Stavka kovinarjev, pogajanja za Stock in kriza Fiorinta
Coppa (CISL): Skupni nastop, sicer propad tržaškega gospodarstva
MANJŠINSKA POLITIKA / JAVNO SREČANJE V TREBČAH
SKR: Z več demokracije v resnično nove čase
»PD preizkusni kamen za nove odnose v manjšini«
Ponedeljkovo srečanje slovenske SKP v trebenskem Ljudskem domu (foto KROMA)
Današnji dan bo s sindikalnega vidika pomemben in napet. Stavkali bodo kovinarji, ki zahtevajo pbrdtev delovne pogodbe, ki se bodo dopoldne zbra-d na Trgu Unita, od koder bodo krenili do bližnjega sedeža Intersinda, združenja podjetij z javno participacijo.
Popoldne pa bo na sedežu Združenja industrij-cev na Skorklji sreCanjev zvezi s lil odpusti uslužbencev Stocka. Dokončnega dogovora verjetno ne bodo dosegli, pokazalo pa se bo, če je nemško lastništvo, ki je pred kratkim prevzelo tržaško likersko industrijo, sploh pripravljeno na pravo pogajanje. Enostranski odpusti tako znatnega števila delavcev (pri Stocku je vpega skupaj 290 zaposlenih) so za sindikat povem nesprejemljivi iz dveh razlogov: ker so jih sporočih preden bi se pričeli dogovarjati s sindikalnimi predstavniki, in ker so že sporočili imena onih, ki jih bodo odpustili, kar je po mnenju sindikata »ustrahovalno dejanje«. Na predvčerajšnjem prvem sestanku so sindikati zahtevali, naj predstavniki Podjetja predložijo račune, na podlagi katerih naj bi bili odpusti neizbežni, doslej je namreč znano sa-
mo, da je lanska prodaja zabeležila 7-odstotni upad, predvsem pa naj orišejo s točnimi podatki načrt za prenovitev tovarniških dejavnosti. Sicer bi se za splošnimi besedami o meglenem načrtu za bodočnost lahko skrivala samo dokončna likvidacija Stocka. Od današnjega sestanka si torej pričakujejo, da bo potjetje pristalo na pravo pogajanje, sicer se bo sindikalno soočenje sprevrglo v napet spor.
Medtem je nastalo novo krizno žarišče v industrijski coni, kjer grozi zaprtje tekstilnemu obratu Forint. Gre za obrat, ki izdeluje uniforme za vojsko in vrsto javnih uprav; nastalo je pred tremi leti z znatno finančno podporo dežele, sedaj pa je lastnik sporočil, da bo proizvodnjo prenesel v Frosinone in odpustil vseh 21 uslužbencev. Zaprtje grozi tudi povezanemu podjetju Adriaco, v katerem je 13 zaposlenih.
Tajnik CISL Coppa je ocenil zadnjna dramatična dogajanja kot očiten dokaz, da tržaško gospodarstvo drsi v propad, ki ga lahko zaustavi samo zelo odločen in enoten nastop vseh sindikalnih, političnih in institucionalnih sil, pa tudi javnosti nasploh.
Piero
Fassino
gost
kongresa
DSL
V	petek in v soboto bo v dvorani Oceania nekdanje Pomorske postaje pokrajinski kongres ' Demokratične stranke levice. Skupščina se bo začela ob 17.30 s poročilom pokrajinskega tajnika Stelia Spadata, ob 19. uri pa bo spregovoril podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Vladni predstavnik bo imel pred tem vrsto srečanj in sestankov
s predstavniki političnega in upravnega življenja.
V	soboto bo na sporedu debata, ki se bo končala z izvolitvijo tržaških delegatov za vsedržavni kongres Hrasta. Na njem bodo sprejeli novi statut stranke, tako da bodo spomladi po vsej Italiji spet pokrajinski kongresi. Takrat bodo izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo.
Na sekcijskih kongresih je tekla beseda predvsem o vsedržavnih političnih temah ter o odnosih med DSL in koalicijo Oljke. Velika večina tržaškega članstva Hrasta je na strani tajnika Massima D’Aleme,	na
Tržaškem pa je vse od ustanovitve DSL aktivna	tudi
manjšinska komponenta demokratičnih komunistov, ki jo vodi nekdanji podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel.
S ponedeljkovim srečanjem v Ljudskem domu v Trebčah je Stranka komunistične prenove začela serijo srečanj in sestankov, na katerih bo podala svoje poglede in stališča o položaju Slovencev v Italiji. Trebensko srečanje z naslovom »Slovenska manjšina v nove čase« je uvedel Stojan Spetič, ki je uvodoma dejal, da stranka - z razliko od drugih komponent - ni javno komentirala dogajanj v manjšini, ker ni hotela, da bi se dogajanja (npr. kriza TKB) prepletala s pokrajinskimi volitvami. V bistvu se je hotela izogniti političnemu oziroma strankarskemu izkoriščanju znanih dogajanj.
Za Slovence v Italiji so bili zadnji meseci kar se da burni in pretresljivi, zanje se je sedaj spremenilo vzdušje in tudi materialna osnova. Zmaga koalicije Oljke-SKP je v manjšini ustvarila (upravičeno) upanje, da se bodo stvari spremenile na boljše, je podčrtal Spetič, kar pa se dejansko žal ni zgodilo. Sile, ki zavirajo reševanje problemov naše skupnosti, so očitno še zelo močne.
Glede poloma TKB je SKP mnenja, da za katastrofo stoji več razlogov, tudi krivcev je očitno več. Politične odgovornosti nosijo voditelji SKGZ in ljudje, ki so krmarili barko našega gospodarstva; v Italiji in v Sloveniji pa so napake v banki izkoristili vsi, ki so hoteli enkrat za vselej počistiti prag v manjšini. Če zadeve ocenjujemo danes, vidimo, da je Banca Anto-niana odraz katoliškega
bančnega sistema v Venetu, ki se hoče povezati s slovensko Krekovo banko. V okviru teh dogajanj, je dodal Spetič, lahko tudi tolmačimo znano potezo ZDA (glej nedavni obisk Clintonovega odposlanca v Zagrebu, Ljubljani in Trstu), s katero hoče Bela hiša okleniti Balkan in pri tem nima nobene koristi, da bi manjšina v tem prostoru igrala vlogo subjekta.
Posledice kraha TKB in krize t.i. družbenega gospodarstva so že otipljive predvsem v Beneški Sloveniji, počasi pa bodo prišle do izraza tudi drugod. Prav zato, ker smo sedaj tudi socialno ogroženi, potrebujemo Slovenci po mnenju komunistov zaščitni zakon, ki je, tudi v manjšini, v zadnjem času postal predmet posmehovanja. V bistvu pa je zakonska
zaščita še kako potrebna.
Vprašanje zaščitnega zakona je treba odločno postaviti preden se bo parlament v dvodomni komisiji lotil ustavnih reform. Ge bomo čakali na napovedano federalno ureditev države, bomo na zakon čakali še leta in leta. SKP s tem v zvezi ocenjuje, da je podtajnik na zunanjem ministrstvu Piero Fassino pokazal veliko dobre volje za naše probleme, sogovornik manjšine pa mora biti vlada v celoti, predvsem pa njen predsednik. Po Spetičevem prepričanju je napočil čas, da se vlada Oljke odkrito izjasni, kaj v resnici namerava s Slovenci. Ge vlada kljub obljubam ne bo predložila svojega zaščitnega predloga, bo SKP vzela pobudo v svoje roke.
Slovenci si moramo nove razmere krojiti
predvsem sami, medtem ko smo sedaj vse preveč zaupali krovnima organizacijama in političnim vrhovom. Manjšina potrebuje več demokracije, njene ustanove, začenši s Primorskim dnevnikom, pa morajo postati last članov oziroma bralcev ter uslužbencev. Slovenci v SKP so zato mnenja, da bo lastninski preustroj dnevnika prvi preizkusni kamen za nove odnose v manjšini.
Naša narodnostna skupnost - je še povedal Spetič - ni bipolarna, kot meni SSk, ampak je v svoji notranjosti zelo pisana in razčlenjena, tudi na levici. Komunisti podpirajo nove oblike organiziranosti in so torej za sklicanje notranjih volitev, čeprav imajo večkrat vtis, da teh volitev nočejo prav tisti, ki jih ob vsakem koraku glasno zahtevajo...
Novo vodstvo Liste za Trst
Piero Camber, mlajši brat bolj poznanega senatorja Giulia, je dobri največ glasov na volitvah novega političnega vodstva Liste za Trst. Na drugo mesto se je po številu glasov uvrstil nekdanji župan Giu-lio Staffieri.
Camber je tržaški občinski svetovalec. Tajniško mesto bo ohranil njegov brat, predsednik melonar-ske stranke, ki je pred kratkim sklenila zavezništvo s »Forza Italia«, pa ostaja Gianfranco Gambassini.
NA POBUDO ZDRUŽENJA LUPUSINFABULA / V PETEK
SODSTVO / PROTEST
SODIŠČE / RASISTIČNI NAPAD
0 večkulturni vzgoji
Aktualne teme večkulturne vzgoje so od vedno v središču pozornosti združenja Lupusinfabula, ki od svojega nastanka skuša z raznovrstnimi dejavnostmi ustvarjati priložnosti za združevanje in spoznavanje prvenstveno med otroki - a tudi med odraslimi - različnih kultur in jezikov. Člani združenja so prepričani, da je javna razprava, ki se je doslej razvila znotraj manjšine na temah večkulturnosti in na pojmih zaprtega oziroma odprtega modela manjšinske družbene skupnosti, bistvena in koristna. Ta razprava se mora nadaljevati, marsikaj pa je potrebno še poglobiti in strokovno razčleniti. Zasedanje z naslovom Medkultur-nost - vzgoja prihodnosti, ki ga združenje s pokroviteljstvom Z SKD priredi v petek, 24. januarja, želi biti le ena izmed priložnosti za skupno razmišljanje in poglabljanje omenjenih tem. K razmišljanju so prireditelji povabili kot posebni gostji dve strokovnjakinji, ki se že vrsto
let posvečata študiju teh vprašanj in bosta na petkovem srečanju podali uvodni poročili. To sta prof. Silvana Schiavi Fachin in dr. Suzana Pertot.
Profesorica Silvana Schiavi Fachin poučuje od leta ’76 na videmski univerzi didak-tiko modemih jezikov. Izpopolnjevala se je v tujini, predvsem v ZDA ter vodila številne izobraževalne tečaje za šolnike v sodelovanju z italijanskimi in tujimi univerzami. Od leta ’87 do leta ’92 se je kot poslanka s posebno občutljivostjo posvetila sestavljanju zakonskih osnutkov za zaščito jezikovnih manjšin. Na evropski ravni je sodelovala v raznih telesih, ki so se ukvarjala z vprašanji dvo oziroma večjezične vzgoje. Je pobudnica številnih strokovnih posvetov in meduniverzitetnih načrtov v državnem in mednarodnem obsegu. Redno sodeluje z Evropskih svetom, z evropskim uradom za manj razvite jezike, s pedagoškim inštituom iz Celovca. Trenut-
no predseduje deželnemu observatoriju za furlanski jezik in kulturo. Objavila je številne članke in študije v raznih strokovnih revijah. Dr. Suzana Pertot, Tržačanka, je po poklicu psihologinja. Že vrsto let pa je tudi raziskovalka na področju manjšinske problematike. Obravnavala je družbene predstave o narodnostni identiteti med slovenskimi preadolescenti v Trstu in to raziskavo zbrala v knjigi tostran meje leta ’91. V knjigi, ki je pravkar izšla JI proti J2: v iskanju referenčnega modela, pa je raziskala uporabo slovenščine in italijanščine v dvojezičnem govorcu. Redno objavlja v različnih strokovnih revijah. Na petkovo srečanje, ki bo v dvorani Disco verde na glavni železniški postaji v Trstu ob 17. uri so posebej vabljeni solniki in vzgojitelji, čeprav velja vabilo tudi za vse kulturne in športne delavce.
Uvodnima poročiloma bo sledila razprava, kjer bo dobrodošla vsaka konkretna misel ali izkušnja.
Ukrajina ugovarja zaplembi ladij v Tržaškem zalivu
Ukrajinska vlada ugovarja zaplembi dveh tovornih ladij, ki že skoraj dve meseci čakata v Tržaškem zalivu na dovoljenje, da bi lahko odpluli proti domovini. Takrat so ju zaplenili, ker nekdanji brodar (nekdanja Sovjetska zveza) ni plačala uslug, ki so jih bile deležne v raznih italijanskih pristaniščih.
Pred dnevi je genovski odvetnik Francesco Rizzuto v imenu ukrajinskega ministrstva za prevoze pisal italijanskemu podtajniku za zunanje zadeve Pieru Fassino in poveljniku tržaškega pristanišča, ter ju seznanil, da sta obe ladji last Ukrajine, ne pa več nekdanje Sovjetske zveze. Sovjetsko državno brodarsko družbo so leta 1993 privatizirali, dve leti kasneje pa so jo razpustili in nato (z drugim imenom) nanovo ustanovili z ukrajinskim kapitalom. Zato nimata ladji ničesar opraviti z dolgovi nekdanje velesile, trdi odvetnik Rizzuto.
Genovski odvetnik je tudi najavil, da je nekatere tržaške sodnike prijavil Višjemu sodnemu svetu in pravosodnemu ministrstvu, ker naj bi bila zaplemba ladij protizakonita.
Zadeva je zapletena. Včeraj dopoldne je bila v Genovi sodna obravnava o zaplembi, ki bremeni obe ladji (razsodbo naj bi objavili čez nekaj dni). Zadevala pa je le enega od odlokov o zaplembi. Ukrajinski ladji bremeni še nadaljnjih pet odlokov o zaplembi, zaradi česar je pričakovati, da se bo sodna plat ladijske zagonetke zavlekla še za nekaj mesecev, če ne bo prišlo do drugačne, politične rešitve. V italijanskih pristaniščih so namreč zaplenjene še tri ukrajinske ladje: v La Spe-zii, Neaplju in Messini. Stanje ukrajinskih mornarjev, ki ladij ne morejo 'zapustiti, postaja iz dneva v dan bolj težko, zato je pričakovati, da se bodo zakonski kaveljčki vendarle vdali zdravi človečnosti.
Odložili proces
Manifestacija pred sodnijo
Niti včeraj se ni zaključil proces proti napadalcema afriškega krošnjarja, ki sta ga julija predlanskim surovo pretepla. Sodni postopek proti 22-letnemu Gianluci Olia-nasu in 20-letnemu Marinu Moru se je začel že 3. oktobra lani. Obtožena sta, da sta 8. julija 1995 pri kopališčih v Barkovljah opsovala, napadla in pretepla 29-letnega Mustafaja Marmadoussuja iz Senegala in ga ranila z udarcem čelade po glavi, zaradi česar se je temnopolti fant moral zateči po pomoč v bolnišnico, zatem pa je prijavil policiji napadalca.
2e na prvem sodnem zasedanju so zagovorniki obtožencev predlagali sodnemu zbom dogovor: v bistvu bi napadalca priznala svojo krivdo, v zameno bi jima sodišče naprtilo relativno milo kazen. Zbor, ki mu je predsedoval dr. Trampuš, pa ni sprejel predloga o dogovoru in to iz zelo pomembnega razloga: ni šlo za navaden pretep, so ugotovili sodniki, pač pa za pretep z ob-težilno okoliščino rasnega sovraštva, za katerega veljajo ostrejše kazni kot sicer.
Na včerajšnjem, drugem zasedanju so zagovorniki spet predlagali sodni dogovor, ker so medtem afriškemu krošnjarju izplačali odškodnino. Sodni zbor pa je zavrnil tudi ta predlog in sicer po dvournem posvetovanju sodnikov, čeprav je sam javni tožilec pristal na dogovorjeno kazen: 30 dni zapora ali 6 milijonov lir globe. Proces proti Olianasu in Moru se bo nadaljeval prihodnjega 6. marca.
TRST

Sreda, 22. januarja 1997
NOVICE
V petek na Opčinah o manjšinski politiki
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši prireja v petek, 24. januarja ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah soočanje o konkretnih predlogih za izoblikovanje skupnega zastopstva Slovencev v Italiji Prireditelji so na srečanje povabih zastopnike organizacij in strank, za katere glasuje velika večina Slovencev. Povabih so predstavnike SKGZ, SSO, SKP, DSL, SSk, Demokratskega foruma, beneških društev, društva Edinost in senatorja Darka Brati-
Piera Degli Esposti v Minervi
Znana gledališka igralka Piera Degli Esposti bo jutri ob 18. uri gost knjigarne Minerva (Ul. s. Nicolo 20), kjer bo prebrala nekaj odlomkov iz uspešnice Susanne Tamaro »Va’ dove ti porta il cuore«. Igralka bo v začetku februarja debitirala z deželnim Teatro Stabile s Sofoklejevim Ojdipom v Kolonu.
Tečaji združenja EUROest
Združenje EUROest cultura (bivši Italija-SZ) sporoča, da so odprta vpisovanja na teCajo naslednjih jezikov: ruščina, slovenščina, hrvaščina, Češčina, madžarščina, kitajščina in japonščina. 50-urni tečaji bodo potekali od 3. februarja do 31. maja. Informacije nudi tajništvo v Ul. delFEremo 10, tel. 946713, vsak torek in Četrtek od 17. do 20. ure.
Codarin sprejel obrtnike
Predsednik tržaške Pokrajine Renzo Codarin je včeraj sprejel delegacijo krajevnega Združenja obrtnikov, kateri je orisal program svojega odbora in zlasti tiste točke, ki pobliže zanimajo obrtnike. V prvi vrsti pa je govor o odlagališčih, ki jih je v pokrajini odločno premalo, še posebno onih za posebne in za strupene odpadke.
r V KNJIGARNI MINERVA
Matvejevič bo v petek predstavil >Drugo Srbijo*
V dneh, ko v kinodvoranah Excelsior poteka osmi filmski festival Alpe-Adria, se v Trstu mudi tudi Predrag Matvejevič (na sliki), doma iz Mostarja, že univerzitetni profesor v Zagrebu, ki pa zadnja leta živi in poučuje v Rimu. Predrag Matvejevič je namreč tudi predsednik mednarodnega odbora Sklada Laborato-rio Mediterraneo (Sredozemska delavnica), ki v okviru tržaškega filmskega festivala podeljuje »Nagrado Sarajevo«. Lani je nagrado prejel sarajevski pesnik Abdulah Sidran, letos pa so jo dodelili Izetu Sarajliču. V petek popoldne ob 17.30 pa bo Predrag Mat-
vejevič v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20) predstavil knjigo L’altra Serbia-Gli intelettuali e la guerra, ki jo je uredila Melita Richter Mala-botta.
ŠOLSTVO / DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO
Opčine: živahna dejavnost v prenovljenih šolskih poslopjih
Starše zanimajo celodnevna šola in proste sobote Vpisi v otroške vrtce prava neznanka
GLASBA / KONEC TEDNA V GLEDALIŠČU MIELA
Welcome blues and rock&roll
Po letu dni se bo v gledališču Miela v Trstu spet vrstil v petek, 24. in v soboto, 25. januarja s pričetkom ob 20.30 že tradicionalni koncert »VVelcome blues and rock&roll«. Letošnja revija, ki je tokrat že šesta na vrsti, bo predstavila občinstvu najboljše glasbene skupine, ki se ukvarjajo z blues in rock glasbo tako iz naše dežele kot tudi iz Veneta in iz bližnje Slovenije. Zadnja tri leta je ta glasbena manifestacija pridobila tudi večji ugled ne le po dobrih izvajalcih in znanih imenih iz okolja lahke glasbe, marveč tudi po tem, da je
izkupiček večerov v celoti namenjen Skladu za raziskave jetrnih obolenj.
»VVelcome blues and rock&roll« bo zanimiva glasbena manifestacija, sajse bo na odru zvrstilo kar 15 ansamblov. Na prvem večeru, v petek, bomo lahko prisluhnili skupinam Midnight Ex-press Blues Band, Dirty Fingers, Showest, Blues 55, Roby & Fabio, Le-viathan, Jimmy Joe’s Band in Nick Becattini & the serious fun. Prav Nick Becattini (na sliki) je najvidnejši gost na letošnji reviji. Prihaja iz Pistoie, kjer se odvija znani Pistoia Blues Fe-
stival. Z glasbo se na profesionalni ravni ukvarja kar celih petnajst let. Tokrat se bo predstavil s svojo skupino z glasbo Acid Blues. To je blues z utripom hip ho-pa, acid jazza, funka in rocka. Pred koncertom bo ob 17.30 uri Becattini še brezplačno vodil nekajurni tečaj o tehniki in zgodovini blues kitare na sedežu glasbene šole »Scuola di mušica 55«, ul. Carli 10.
Naslednji dan, v soboto, pa bo večer otvorila slovenska skupina Šakala Blues Band, kateri bodo sledile Mario Bocchi Blues Band, Doctor Love Band, Franco Ghietti &
The East Tornado, Tri-baltone, Franco »Toro« Trisciuzzi, Monica Gua-reschi Group ter Bobby Tee & Company. Kot že v prejšnjih letih, bo tudi letošnja koncerta povezovala Federica Rovatti.
PAN
Opensko didaktično ravnateljstvo je po številu učencev največje, kar jih premoremo. Obsega sedem , osnovnih šol (F. Bevka na Opčinah, P. Trubarja v Bazovici, K.D.Kajuha v Gropa-di, P. Tomažiča v Trebčah, A. Černigoja na Proseku, A. Sirka v Križu in A. Gradnika na Repentabru) in prav toliko državnih otroških vrtcev. V teh dneh so šole napol prazne, saj so se učenci 4. in 5. razredov (razen repentabrske šole) »preselili« na Piancavallo na že tradicionalno enotedensko zimovanje. Sola na snegu spada v sklop številnih bogatih dejavnosti, ki vsakoletno potekajo na šolah in pestrijo šolarski učni dan. O njihovi kvaliteti najbolj zgovorno priča prvo mesto, ki jo je lani osvojila kriška šola Alberta Sirka na pokrajinskem natečaju Juliusa Kugyja.
»Posamezne šole so tesno povezane z okoljem, v katerega so vraščene,« je poudarila didaktična ravnateljica Stanka Cuk Sosič. »Stiki s športnimi in kulturnimi društvi so povsem običajni, tako kot razne prireditve, plavalni tečaji, poučni izleti.« Vse v luči vzgojne, kulturne in tudi telesne rasti naših otrok.
Pomemben dejavnik šolskega življenja so, seveda, prostori, v katerih se dan za dnem vrsti in krepi šolsko
Stanka Cuk Sosič
življenje. Prav na tem prostorskem področju so v prejšnjih letih beležiti nekaj nevšečnosti. Sedaj pa se je nekaj vendarle premaknilo na bolje: »Občinski svetovalec Igor Dolenc nas je obvestil, da je občina vnesla v proračun sredstva za prenovo nekaterih šolskih poslopij. Kriški šoti je iz lanskega sporazuma namenila 200 milijonov tir, v letošnjem proračunu je predviden prispevek 507 milijonov tir za preureditev proseške šole, za prihodnje leto pa je predviden prispevek v višini milijarde 700 milijonov lir za prenovo poslopja openske osnovne šole. Prilagoditi bi ga morali protipožarnim predpisom, zamenjati
Vpisi v osnovne šole
ŠOLE	1996/97 l.r.	sk.	1995/96 l.r.	sk.	
Opčine	n	63	17	68
Bazovica	5	15	6	12
Gropada	0	14	0	14
Trebče	7	32	7	28
Prosek	10	55	7	55
Križ	5	14	1	11
Repentabor	7	18	4	20
SKUPNO	45	1	111	42	208
SV. IVAN / PRI KD ŠKAMPERLE
Toplo vabilo na tečaje latinskoameriških plesov
Prejeli smo in objavljamo:
Ime mi je Sabrina in sem pred dvema letoma postala član ter odbornik kulturnega društva S. Škamperle, ko je pravkar zapihal v društvo val karaibskega vetra...
Tečaji latinskoameriških plesov so dokaz, da se hočejo ljudje zvečer ati ob koncu tedna sprostiti, seveda je to mogoče le z veselo družbo in privlačno glasbo. Društvo Škamperle ne teži samo za tem, da bi ugodilo tej novi modni tendenci...
Lani je tečajnike učila svetovno znana koreografinja Mojca Horvat. Na zaključnem plesnem večeru, ki ga je društvo organiziralo, je Mojčina plesna skupina očarala vse prisotne s čudovito plesno točko. Na istem večeru se je izkazala otroška skupina akrobatskega rock and rolla, ki sem jo med letom vodila z velikim veseljem in zadoščenjem.
Letos uči salso in meren-ge kubanka Karmen, ki je vnesla v društvo poleg plesa tudi kulturo in običaje njenega naroda.
Tržaški mambo, chacha-cha in boogie vvoogie bosta
vodila učitelja Sandro in Maura, med latinskoameriškimi plesi so omenjeni plesi danes najbolj razširjeni. Tržaški mambo je sad karaibskega in tržaškega stila. Uveljavlja se na vseh državnih tekmovanjih in bo v bodoče dobil tudi mednarodno priznanje. Poleg začetniškega tečaja je predviden nadaljevalni tečaj.
Junija žeti društvo prirediti zaključni večer, ko se bodo tečajniki izkazali v omenjenih plesnih disciplinah. V programu je tudi nastop različnih plesnih šol, veliko nagrad in presenečenj.
Toplo vas vabim, da se udeležite novih plesnih tečajev: tržaški mambo, cha-chacha in boogie vvoogie. Tečaj se bo pričel v soboto, 25. trn., ob 14.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja me lahko pokličete na tel. št. 53420. Urnik moramo še določiti.
Društvo te vabi, ti ne pozabi, da kdor spi popoldne in zvečer, trebuh mu raste vekomer!
Sabrina
PSI / PO ZAHTEVI O OBNOVITVI SOJENJA
Rožmanov proces postal uspešnica
Spregovorila sta zgodovinarja Tamara Pečar Griesser in France Dolinar
V Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek govor o Rozmanovem procesu in o pobudi verskega lista Družine, da bi proces obnoviti, ker naj bi bilo povojno sojenje ljubljanskemu škofu insceni-rano. Generalni tožilec Anton Drobnič je pobudo osvojil in dal dvema zgodovinarjema nalogo, naj raziščeta ozadje procesa. Senat ljubljanskega okrožnega sodišča pa je pobudo o obnovi procesa zavrnil, in tako zaenkrat zaustavil akcijo Družine.
Ni pa mogel zaustaviti prodornega uspeha knjige Rožmanov proces, v kateri so v knjižni obliki zbrani izsledki obeh zgodovinarjev, Tamare Pečar Griesser in Franceta Dolinarja. Knjiga je izšla lansko jesen, prva naklada 1.500 izvodov pa je v nekaj mesecih že pošla, da je morala Družina (M je knjigo založila) natisniti še drugo izdajo, kot je na večeru povedal njen urednik Janez Grili.
Griesserjeva je obrazložila, da sodišče, ki je Gregorija Rožmana obsodilo na 18 let zapora, ni upoštevalo demokratičnih principov in norm ter da je bila obsodba zgrešena v vseh 13 točkah obtožnice. Dolinar je poudaril, da veliko elementov utemeljuje prepričanje, da je šlo za montiran politični proces, vsa
zadeva pa ni še razčiščena. Tudi zato ne, ker so številni arhivi zgodovinarjem še nedostopni (na primer vatikanski arhiv).
Prave razprave po predstavitvi knjige ni bilo, vsaj. v taki meri, da bi kdo opo-niral izsledkom obeh zgodovinarjev. Govor je bil predvsem o nekaterih osebnih stikih z Rožma-
nom in o spominih nanj. Eden od pričevalcev je omenil, kako je Rožmana trlo, ko je moral pred italijanskimi oblastmi moledovati za ujetnike Katoliške akcije v Gonarsu. Čudno, saj se pastirji navadno brez večjih težav razdajajo za svoje ovčice...
Na sliki (foto KROMA) udeleženci večera v DSL
okna in drugo.«
V Trebčah so si pri prenovi šolskega poslopja pomagali kar sami: »Skoraj popolnoma so jo preuredili starši; občina jim je dala nekaj materiala, pridni starši in zelo vestna sluginja pa so opravili svoje,« je pohvalila domačine ravnateljica Čukova.
Tudi na openskem didaktičnem ravnateljstvu so ob letošnjih vpisovanjih priredili informativne sestanke. »Starši so se najbolj zanimati za celodnevne sole, ali vsaj šole s podaljšanim poukom. Celodnevnih šol ni mogoče več ustanavljati, obstaja pa možnost podaljšanega pouka z dvema podaljškoma in prosto soboto, o čemer pa se morajo izreči starši. Na našem ravnateljstvu poteka pouk ob sobotah le na treh šolah, v Bazovici, Gropadi in na Proseku,« je obrazložila didaktična ravnateljica.
Po predvidevanjih bi moral biti vpis v prve razrede osnovnih šol zadovoljiv, zaskrbljujoč pa je vpis v prve letnike otroških vrtcev, kar ne velja le za slovenske vrtce, pač pa tudi v italijanske. Manjše število rojstev v letu 1994 bi lahko v prihodnjih letih ogrozilo obstoj dveh sekcij v vrtcih na Opčinah in na Proseku. To pa so sedaj le predvidevanja. Za dokončne izide vpisovanj bo treba počakati do prihodnjega tedna. Starši imajo namreč še do sobote, 25. januarja, možnost, da svoje otroke vpišejo v prve razrede osnovnih šol in prve letnike vrtcev.
22. 1. 1967	22. 1. 1997
Edvin Starc
Spomin nate je vedno živ!
SLAVA
Kontovel,
22. januarja 1997
Ob izgubi ljubljene mame Danice izrekamo Violetti in VValterju globoko sožalje.
MePZ Fran Venturini
Ob boleči izgubi dragega Petra Kureta izrekata iskreno sožalje družini
brat Anton z ženo Pepco in Ladi z družino
Ob smrti Petra Kureta izreka bratu Antonu in svojcem iskreno sožalje SKD Slavec
I
CP0Z	IRRSAE
—	----- FURLANIJA-JULIJSKA
Narodna in Studijska knjižnica v Trstu KRAJINA
SUZANA PERTOT
JI PROTI J2:
ISKANJE REFERENČNEGA MODELA
Raziskava med slovenskimi dijaki o mišljenju in govoru
Danes, 22. januarja 1997, ob 19.15 v Narodni in Studijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
Knjigo bo predstavil dr. PAVEL FONDA.
prof. Fulvio Salimbeni	Prof. Jože Pirjevec
Predsednik IRRSAE F-JK	Predsednik NSK
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22.	januarja 1997
VINKO
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide °b 16.17 in zatone ob 7.08.
Jutri, ČETRTEK,
23.	januarja 1997
ILDEFONZ
VREME VČERAJ OB 12. URL temperatura zraka 8,1 stopinje, zraCni tlak 1028,6 mb naraSCa, veter ig km na uro vzhodnik, vlaga 89-od-stotna, padlo je 24 mm dežja, nebo oblačno, ruorje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA in smrti
rodili so SE: Federi-eo Spinelli, Marco Pre-lazzi, Gilda Degrassi, Davide Pischianz.
UMRLI SO: 84-letna Marta Gracchi, 85-letni Adriano Polli, 85-letni Antonio Rebecchi, 92-let-na Antonia Perossa, 70-letna Maddalena Porcac-chia, 76-letni Pietro Co-retti, 58-letni Vittoriano Lo Monaco, 88-letni Mi-chele d’Angieri, 91-letna piovanna Petronio, 90-etni Carlo Capitanio, 89-letni Egone Rolli, 63-let-ui Ludovico Bullo, 88-letna Giuseppina Giaco-nrini, 78-letni Gilberto Battaglieri, 92-letni Mar-cello Mirkov, 82-letni Erneste Filiputti, 91-Gior-gia Quajat, 87-ietna Angela Koren, 81-letna Guerrina Morcese, 86-let-na Bruna Dovi.
u LEKARNE
Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. JANUARJA 1997
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00 Istrska ulica 33 (tel.
638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 (Zavije - tel. 232253) FERNETIČI (tel. 416212) - samo po te-| lefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Istrka ulica 33, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 : (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Ob rojstvu sina
Vilija
Čestitajo Sonji in Paolu Saina
mama, oCe, Irena, Peter in Elena
Ob rojstvu sina
Bora
Čestitata Moniki in Mihcu Samsa
družini Zupančič in Saina
	
H	ČESTITKE
Danes praznuje v Boljuncu rojstni dan naša draga hčerka Adelka. Iz srca ji voščimo vse najboljše ter ji želimo mnogo zdravja in veselja mama, tata ter brata Miki in Sergio in nečaki Tanja, Maja in Ivan.
KINO
ARISTON -	16.15
(7.000), 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Ma-donna.
EKCELSIOR - Ciklus filmov Alpe-Adria: 15.00 »I lunghi addii«, r. Kira Muratova, 17.00 Avantgarde Ungheria, 19.00 Posvečeno Sergeju Pa-radjanovu, 20.30 »Un’al-tra madre«, r. Paula van de Oest, 22.30 »Immagini di guerra« Heiner Stadler.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - Ciklus filmov Alpe-Adria:	15.00,	19.00,
23.00	Avantgarde Ungheria.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Ransom il riscatto«, Mel Gibson.
NAZIONALE 1 - 16.20,
18.10,	20.15, 22.15 »Dal tramonto alFalba«, r.-i. Quentin Tarantino, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 2 -16.20,
18.10,	20.15, 22.15 »Fuga da Los Angeles«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.10,	20.30, 22.15 »Pen-sieri spericolati«.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.10,	20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Aliče nel paese delle porno meraviglie«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00
19.50, 22.00 »Sleepers«, i. Robert De Niro, D. Hoffman, B. Pitt, V. Gas-sman. Zadnji dan.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Shine« r. Scott Hicks.
LUMIERE -	17.00,
19.30, 22.00 »Ritratto di signora«, r. Jane Cam-pion.
|j| PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja danes, 22. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Vietnam: dežela stožčastih slamnikov«. Predavala bo Katja Kjuder. Vabljeni!
TPK SIRENA v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na koncert danes, 22. ,t. m., ob 20.30. Nastopila bosta Beatrice Zonta
-	klavir in Adam Selj -harmonika s sledečim sporedom: Senderjov -Slike z Volge; Scarlatti -Sonata v E-duru; Zubit-sky - Bolgarski zvezek; duke Ellington - Karavan. Vstop prost. Trst, Mira-marski drevored 32.
ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev vabi na posvet z naslovom MEDKULTURNOST
-	VZGOJA PRIHODNOSTI, ki bo v petek, 24. t. m., ob 17. uri v dvorani Disco Verde na glavni železniški postaji v Trstu. Javno srečanje, ki je namenjeno predvsem vzgojiteljem, staršem in kulturnim delavcem, bosta uvedli dr. Suzana Pertot iz Trsta in prof. Silvana Schiavi Fachin z videmske univerze.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI. V petek, 24. t. m., ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje z naslovom »KONKRETNI PREDLOGI ZA OBLIKOVANJE SKUPNEGA ZASTOPSTVA«. Spregovorili bodo Rudi Pavšič (SKGZ), Sergij Pahor (SSO), Jole Namor (Slovenci videmske pokrajine), Igor Petejan (Demokratični forum Slovencev), Miloš Budin (DSL), Sojan Spetič (SKP), Stefan Bukavec (SSK) in Samo Pahor (Politično društvo Edinost). Predsedoval bo senator Darko Bratina. Sledila bo razprava. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi v soboto, 25. t.m., na NASTOP MLADIH KONCERTANTOV. Večer bosta oblikovala gojenca glasbene Sole M. Kogoj: violinist Matej Santi, gojenec prof. Jagode Kjuder, ob klavirski spremljavi Tamare Ražem ter pianistka Lara Komar, gojenka prof. Ravla Kodriča. Začetek ob 18.30. Vljudno vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre »Teku je bTo ambut u Boršte« v izvedbi dramske skupine in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta, v režiji Bože Hrvatic, ki bo v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri, v kulturnem domu na Colu.
GLASBENA MATICA Trst priredi v sklopu 25. abonmajske sezone 96/97 v torek, 28. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu koncert godalnega kvarteta Klima iz Zagreba: Josip Klima, Mladen Sedak-BenCic - violini; Dragan Rucner - viola; Mario Ivelja - kontrabas; Snježana Rucner - Celo; solist Aleksander Rojc -klavir. Na sporedu Schubert. Prodaja vstopnic bo eno uro pred pričetkom koncerta.
ODBOR ZA SREČANJE PREŽIHOVIH SOL vljudno vabi na literarni večer z domačimi ustvarjalci Danico Tuljak, Borisom Pangercem in Marijem Čukom, ki bo dne 24. januarja 1997, ob 20.00 v kleti g. Ladija Kocjana -Dolina 147 (Brce). Za prijetno razpoloženje bo poskrbel tudi ansambel Long žlunk.
S,	IZLETI
KRAŠKA LIGA SPI-CGIL prireja v nedeljo 26. januarja, izlet v go-riska Brda. Informacije nudijo na sedežih v Nabrežini (tel. 200698), v Križu (220710) in na Opčinah (214222).
SK DEVIN priredi v nedeljo, 26. januarja ter 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. St. 2916004.
KRD DOM BRISCIKI
organizira tridnevni izlet 25. aprila 1997 na bavarske gradove. Informacije od 19. do 21. ure na tel. St. 327062.
□ OBVESTILA
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Skedenj, Sv. Ano in Kolonkovec vabi vse elane, somišljenike in prijatelje na sek-cijski kongres, ki bo v soboto, 25. januarja, z začetkom ob 20.30, v prostorih doma J. Ukmar, Ul. Soncini 112, Trst.
TRŽAŠKI ODBOR ZSKD se zahvaljuje vsem nastopajočim skupinam, sodelavcem in upravi Občine Dolina, ki so nesebično pristopili k pobudi koncerta za Primorski dnevnik. Obenem gre zahvala tudi občinstvu, ki se je odzvalo našemu vabilu in pripomoglo k uspehu solidarnostne pobude za nas dnevnik.
KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih prostorih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih latinskoameriških plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. St. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni!
KD I. GRBEC - Ske-denjska ul. 124, vabi vse elane na LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 26. t. m., v društveni dvorani, ob 16.30 v prvem sklicanju in ob
17.00	v drugem sklicanju.
KROŽEK SKP Jelka Gerbec (Rojan, Greta, Barkovlje) vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri, v gostilno pri Marti in Ginu (Ul. Apiari 4 - Rojan).
SKP Krožek Kras prireja praznika včlanjevanja v ponedeljek, 27. januarja, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah; v Četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. Vabljeni elani in simpatizerji.
AGRARNA SKUPNOST BAZOVICA vabi elane agrarne skupnosti na ustanovni zbor ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti Bazovica. Zbor bo v torek, 28. januarja, ob 20.30, v prostorih Bazoviškega doma, Ul. Igo
Gruden 72/1. Dnevni red: 1. ugotovitev prisotnosti in sklepčnosti; 2. izvolitev zapisnikarja; 3. izvolitev dveh overoviteljev zapisnika; 4. izvolitev predsednika zbora; 5. pravila ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti, sklep o sprejetju; 6. zapisana ustna pravila agrarne skupnosti, sklep o ugotovitvi istovetnosti; 7. verifikacija članskega imenika, da elani izpolnjujejo pogoje 4. člena zakona; 8. pooblastilo elanov agrarne skupnosti, da poda predlog za vpis v register agrarnih skupnosti; 9. sploSno pooblastilo skupnemu pooblaščencu o zastopanju agrarne skupnosti in njenih elanov; 10. volitve elanov v kolektivne organe zbora: 1) upravni odbor abeceda A predsednika in B elanov, 2) nadzorni odbor A predsednika in B elanov. Glede na važnost dnevnega reda računamo na gotovo udeležbo in točnost. Zbora se mora udeležiti osebno elan agrarne skupnosti, ki je imenovan v vabilu.
KD SKALA iz Gropade organizira lekcije diatonične harmonike. Tečaj bo vodila mladinska svetovna prvakinja Alessan-dra Mignacca. TeCaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji frajtonarice, fako otroci kot odrasli. Vse potrebne informacije dobite telefonsko na St. 226631 (Sonja Milkovič) in 226843 (Darko Križ-mancic). Vpisovanje bo v prostorih društva Skala v Gropadi v soboto 1. februarja 1997 od 17. do 19. ure. Ce si ljubitelj domače glasbe, ne zamudi te priložnosti!
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča elane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje Sol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za Šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 211119 (gospa Marina).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da sprejema vpise tudi v otroški vrtec pri Domju, ki je v letošnjem letu prekinil delovanje. V primeru zadostnega števila vpisanih otrok bo vrtec v Šolskem letu 1997-1998 ponovno deloval.
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV. JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure.
Starši dobijo vse dodatne informacije na St. 773411 (gospa Francka).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 228282 (gospa Bruna).
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obveSCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih Sol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne Sole na Katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne Sole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
STAR KLAVIR (pianino) ugodno prodamo. Tel. St. 040/200443 v večernih urah.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151 ali 0330/674112.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo ponovno odprta od sobote, 25. t. m. Na sporedu bo praznik piva z glasbo, točili bodo pivo »a cadu-ta«.
KLJUČE smo našli po božičnici dne 21. decembra v domu A. Ukmar-Miro pri Domju. Tel. St. 281196 ali 830887.
OLGA IN VVALTER vas vabijo na odprtje popolnoma prenovljene gostilne »Na Vagi«, ki bo jutri, 23. januarja, ob 18. uri, v Bazovici, Ul. Gruden 29.
PRODAM 180 kilogramskega prašiča in akacijeva drva za kurjavo. Rodolfo KorsiC, Jazbine 11 - Steverjan, tel. št. 0481-390247.
MIZARSKO PODJETJE na Krasu išCe izkušenega mizarja. Ponudbe poslati pismeno na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod Šifro »Mizar«.
PALAČE HOTEL v Gorici odpira restavracijo v lastnem obratu; vsled tega nujno rabi strokovno sposobnega vodjo restavracije. Poleg drugih jezikov obvezen slovenski. Ponudbe po§lati ali prinesti v Palače Hotel, Cor-so Italia St. 63, Gorica.
ISCEM OSEBO, ki bi lahko pretipkala na kompjuter nekaj tekstov
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
registriranih na traku. Tel. St. 0338/8542338.
22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo isce kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. St. 200882.
PRODAM FIAT 500, letnik ’73 v odličnem stanju. Zainteresirani naj kličejo na St. 350016 v večernih urah.
SKLAD »MITJA CUK« obveSCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
PAHOR MARIO je odprl osmico v Jamljah. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je v Ric-manjih odprl Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B.
OSMICO je odprl Mirko Zobec v Zabrežcu st. 4. ToCi belo in Črno vino.
V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milic.
OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno vino.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak iz Brisck.
PRISPEVKI
Ob 10. obletnici smrti Zofije Batič daruje hci Iva 50.000 lir za Dijaški dom in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na hčerko Nado Ronzani daruje mama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 30. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za Sklad Ota, Luchetta, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na Stojana Lisjaka darujeta Slava in Dušan 30.000 lir za SD Konto vel.
V	spomin na sestrično Pavlo Tul daruje Olga Strajn 20.000 lir za dekliški pevski zbor V. Vodnik v Dolini.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja, Olge Križman in Zofke Busce-mi daruje Rozina Škabar (Repen 130) 60.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja daruje družina Milic (Col 15)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabarja daruje družina Milic (Repen 49)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hci Živa
100.000	lir za dvojezično Šolsko srediSCe v Spetru.
V	spomin na Marico in Milana Praselj daruje sestrična Štefanija Krecie
30.000	lir za vezenje bluz barkovljanske noše.
V	spomin na Vittoria Carlija darujejo uslužbenci občine Dolina
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na 9. obletnico smrti dragega sina Eginiota darujeta Arde-mia in Gigi 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Josipa Košuto daruje Karla Ten-ce vd. Košuta 15.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na drago mamo Melito Godina vd. Pregare, ob 12. obletnici smrti, darujeta Silva in Ljonka 50.000 lir za Primorski dnevnik.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
TRST / SINOČI ZAČETEK FILMSKEGA FESTIVALA
Alpe-Adria: Prehodi iz ene identitete v drugo
Prireditev bo trojolo do sobote - Vrsto okroglih miz
Trst je že po svoji zemljepisni legi privilegirano okno v kulturna dogajanja srednje in vzhodne Evrope, te vloge pa mesto iz raznoraznih, nenazadnje političnih razlogov, pa ne zna docela izkoriščati oziroma uspešno odigrati. Filmski festival Alpe-Adria, ki se je začel sinoči v kinodvoranah Azzurra in Excelsior, je ena redkih priložnosti, na katerih se Trst pobliže sreča s svojimi bližnjimi in nekoliko bolj oddaljenimi sosedi, čeprav le na filmskem platnu.
Program festivala, ki ga je predstavila direktorica Annamaria Percavassi, je tudi letos dokaj bogat in raznolik; v tekmovalni selekciji si bomo lahko ogledali deset filmov, ki jo jih prireditelji označili kot tranzite ali prehode iz vojne v mir, iz enega jezika v drugega ter iz ene identitete v drugo. Iz držav nekdanje Jugoslavije sta prišla v Trst »Potovanje v temi« Hrvata Davorja Zmegaca in »Namerni umor« Srba Gorti-
na Stojanoviča, medtem ko v uradni selekciji letos ni nobenega slovenskega filma. Kar nekaj slovenskih del, posebno mladih avtorjev, pa si bomo lahko ogledali v izredno bogati sekciji kratkometražnih filmov.
Današnji popoldanski del v dvorani Excelsior je namenjen madžarski film-
ski avantgardi, spored pa bo vsekakor ob 15. uri uvedel ukrajinski film »Pevka Josephine in ljudje, ki so podobni mišim« režiserja Sergija MaslobojšCikova (na sliki prizor iz ukrajinskega filma večir na Ivana Kupalo, ki bo na sporedu danes). V tekmovalni selekciji bodo zvečer ob 22.30 pred-
vajali nemški film »Krieg-sbilder« (Podobe vojne).
V dvorani Azzurra se bodo »non-stop« predstave tudi začele ob 15. uri. Kratkometražni filmi madžarske avantgarde bodo na sporedu od 19. ure dalje, pozno zvečer pa bo znova na programu ukrajinski film. Vse predstave so brezplačne.
PORTOROŽ / SEST! FILMSKI MARATON
Slovenski film je pokazal svojo vitalnost
Šesta izvedba Slovenskega filmskega maratona v Portorožu, prvič v pripravi Slovenskega filmskega sklada, se je sklenila v soboto, 18. januarja s podelitvijo slovenskih filmskih nagrad. Z zvesto in številno prisotnostjo publike v portoroškem avditoriju vse štiri dni predvajanj se je osrednja slovenska filmska manifestacija zasidrala v prostor slovenske obale in s svojo organizacijsko utrditvijo in prisotnostjo mednarodnih gostov postavila pogoje za razvoj pravega festivala slovenskega filma. Slovenska celovečerna filmska produkcija se je v Portorožu pokazala s šestimi deli: Felix režiserja Boža Sprajca, Ekspres, ekspres Igorja Skerka, Herzog Mitja Milavca, Outsider Andreja Košaka, CamCatka Mitje Novljana, Triptih Agate Schwarzkobler Matjaža Klopčiča. Dejstvo, da so od teh le prvi štirje namenjeni publiki v*kinodvoranah in da je nagrada za najboljši film bila podeljena kratkemu igranemu filmu Vrtoglavi ptic Saše Podgorška, pa menda dokazuje, da bo treba verjetno kaj urediti v kategorijah konkuriranja.
Vsekakor je slovenski film vendarle pokazal neko svojo novo vitalnost, obstoj perspektivne mlade generacije filmarjev in izpostavil tudi občutljivega avtorja, Igorja Sterka, ki je s svojim filmom Ekspres, ekspres virtualni zmagovalec Maratona.
AD
Nagrade
Nagrada za življensko delo; Berta Meglic, kreatorka maske
Posebno priznanje: Martin Srebotnjak, študent filmske režije na AGRFT, za film Pepelca
Nagrada za oblikovanje zvoka: Hana Preuss za filme Ekspres, ekspres, Outsider in Vrtoglavi ptic
Nagrada za najboljši glasbo: Vojko Sfiligoj za film Herzog
Nagrada za najboljšo montažo: Olga Toni in Miha Hočevar za film Herzog Nagrada za najboljšo kostumografijo: Irena Felicijan za film Felbc
Nagrada za najboljšo scenografijo: Matjaž Pavlovec za film Ekpres-ek-spres
Nagrada za najboljšega direktorja fotografije: Valentin Perko za film Herzog in Ekspres, ekspres
Nagrada za najboljšo režijo: Igor Sterk za film Ekspres-ekspres
Nagrada za najboljši scenarij: Jože Dolmar, Stojan Pelko, Miha Hočevar, Mitja Milavec za film Herzog
Nagrada za najboljši umetniški video: Jasna Hribernik (Ballabende) in Ema Kugler (Tajga)
Nagrada za najboljši film maratona: Vrtoglavi ptič (režija Sašo Podgoršek) Stopova igralka leta: Nataša Barbara Gračner za nastop v filmu Triptih Agate Schvvarzkobler
Stopov igralec leta: Gregor Bakovič za nastop v filmu Ekspres, ekspres
OB ZAČETKU FESTIVALA / RAZGOVOR Z ALEŽEM DOKTORIČEM
Brez slovenskega celovečerca
Med javnimi sponzorji filmskega festivala Alpe-Adria se tržaška pokrajina odlikuje po raz-mišljujočem pristopu do prireditve. Na njeno pobudo bo tudi letos žirija tržaških višješolcev podelila priznanje Trst za mir. O zaslugah filmov se bodo izrekali mladi, ne običajno občinstvo kritikov ali katerihkoli izvedencev, s filmsko zgodovino in izrazoslovjem obremenjenih gledalcev. Mladi bodo prišli v stik s takšnim drugače težko dosegljivim gradivom in sodili bodo o njem, obenem osvajali njegove vrednosti. Ne gre samo za avtorske filme, ampak za nosilce tematik, ki zavestno ali podzavestno pripadajo nam, ki živimo na italijansko-slovenski meji. Filme so navadno omogočile krhke novonastale ekonomske strukture in le s težavo se avtorji uspešno lotevajo domišljijskega sveta ali literature. Snovi je veliko na ulici, med ljudmi. Ce so bile vsebinske izbire organizatorjev pravilne, bodo imeli mladi sodniki od svojega posla hvaležen dobiček. Študentovsko priznanje bo pripadlo enemu od desetih filmov v sekciji »Prehodi«: madžarskemu (3), poljskemu, holandskemu, nemškemu (2), češkemu, hrvaškemu ali jugoslovanskemu filmu. Kje pa je slovenski celovečerec? Se ve, da je to doba tranzicije za slovensko kinematografijo: ustanavljajo se produkcijske skupine, usposabljajo se kadri v vseh ključnih filmskih poklicih. Filmski delavci zagotavljajo, da napori gredo v to, da se vzpostavi »kompletna« kinematografija, prikupna za tuji trg in domačega gledalca, ki jo danes ignorira.
Za mnenje smo vprašali Aleša Doktoriča, spremljevalca dogodivščin slovenskega filma in direktorja goriškega Film Video Monitorja - letnega prikaza slovenskega film tv videa za mejo. Pred dnevi se je udeležil 6. slovenskega filmskega maratona v Portorožu, ki naj bi prihodnje leto postal
dokončno pravi in edini festival slovenskega filma.
Kakšen je filmski trenutek Slovencev?
»Vtis z maratona je, da se je rodila nova generacija filmarjev, vsaj tako izhaja iz prikazanih del. Ta ponujajo neko novo upanje za prihodnost. Zaradi srečnega naključja so določeni kvalitetni projekti prišli končno do realizacije po veC letih snovanja in delanja. Zapustil sem prizorišče portoroškega dogajanja z optimistično sliko slovenske kinematografije, Čeprav je lahko upravičena bojazen, da tega cez leto lahko ne bo več, ker bo produkcija gotovo manjša. Prikazanih je bilo šest celovečercev, od teh so štirje namenjeni kinodvoranam. Z najbolj navdušenim očesom sem gledal film Ekspres, ekspres, Igorja Sterka, prvenec in maratovon zmagovalec: režiserju je šlo priznanje za najboljšo režijo. Mladi Sterk dokazuje, da slovenski avtor zna pripovedovati tudi skoraj samo s sliko, da zna ob dovršenem snovanju podob vložiti v film tudi veliko občuljivost, ki jo v slovenskem filmu večkrat pogrešamo. Gre dodati že, da so med Slovenci tudi vrhunski filmski delavci; za življenjsko delo je šlo priznanje maskerki Berti Meglič, v svetu znani avtorici mask.«
Binom film/družba je pri slovenskem filmu aktualen?
»Ta je bil v preteklosti vezan na slovensko družbo in zgodovino. To so bili tudi kriteriji, ki so navdahnili Film Video Monitor. Ta je prikazoval slovenski film, video in televizijo ne samo kot umetniški izdelek, ampak kot proizvod, ki odslikuje določeno družbo, nove dinamike v njej. Od začetka devetdesetih let se je filmska produkcija od tega oddaljila, marsikdaj tudi popolnoma, tako da smo šele danes, po skoro šestih letih od slovenske osamosvojitve, priča prvemu igranemu celovečercu, ki pri-
poveduje dogodek iz slovenske vojne ’91. To je Feliks Sprajca. Bil pa je sprejet ambivalentno, večinoma zaradi neodobravanja ob polemikah zaradi načina, kako je sploh prišlo do njegove realizacije. Film v začetku ni bil pri Filmskem skladu niti predviden, ampak je bil zaradi pojave tujega koproducenta -ta je med drugim na koncu odstopil - sprejet kot vzporedni projekt ostalim filmom, odobrenim po normalnem postopku.«
Zakaj ni slovenskega celovečerca na festivalu Alpe-Adria?
»Razlogov je morda več. Alpe-Adria ni pravi tekmovalni festival, morda pa tudi ni sprejel vsega, kar je Slovenija lahko ponudila. Mislim pa, da smo v Portorožu gledali več filmov, ki bi gotovo ne bili slovenskemu in tudi srednjeevropskemu filmu v sramoto. Preseneča me ta odsotnost.«
Je v Sloveniji govor o zaščiti nacionalne kinematografije?
»Država kaže neko izhodiščno pozornost do slovenskega filma, ker ga kot kulturni proizvod podpira. Logično se to ne more odražati in se ne odraža v kvantiteti in kvaliteti realiziranega, tako da slovenska celovečerna letna produkcija s svojima dvema oziroma največ tremi filmi ne more dosegati tiste kritične mase, da bi lahko sploh govorili o neki normalni filmski produkciji. Da pa ni film v samem središču slovenske kulturne pozornosti, pričajo izjave bivših kulturnih ministrov. Ti so povedali, da je - recimo - gledališče v posebni pažnji kulturne politike. Take izjave imajo potem tudi daljnosežne posledice, ker ustvarjajo neko skupno zavest in prepričanje pri avtorjih in gledalcih. Seveda druge vrste je vprašanje, ali hoče slovenska država podpirati, ščititi in promovirati slovenski film, in še, ali smo Slovenci filmski narod ali bolj gledališki, bolj literarni itd.
Igor Devetak
Tržaška knjigarna ul. Sv. Frančiška, 20 Trst Knjigarna Terčon Nabrežina Trafika Bezin Križ
Trafika Vecchietti
Prosek
Tobakarna Marvic
Kontovel
Papirnica Chessa
Narodna ulica, 48 Opčine
Trafika Kebar
Bazovica
Papirnica Žerjal Josip
Boljunec
Trgovina Martina Mauri
Dolina
Katoliška knjigarna
Trg Vittoria, 20 Gorica
Trgovina Tomšič
Sovodnje
30.000 25.000
PODATKI BRALCA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
IME ------------------------------
1
PRIIMEK
NASLOV
Kupon velja za nakup zbornika J
JADRANSKI KOLEDAR
im
ITALIJA / RIMSKO ZASEDANJE GENERALNEGA SVETA
NOVICE
Socialistična internacionala in izzivi tretjega tisočletja
Za D'Alenno moro levico postati regulacijsko sila pri globalizaciji
RIM - Sekretar Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je včeraj s krajšim nagovorom odprl generalni svet Socialistične internacionale. To je prvič, da se najvišji vodstveni organ Internacionale sestane v Rimu in je torej prav D’Alemi kot enemu od podpredsednikov bila poverjena naloga, da odpre dela generalnega sveta in s svojim go-: vorom nakaže izzive, ki levico čakajo ob vstopu v tretje tisočletje.
Po D’Alemovem nrnenju mora svetovna levica postati »regulacijska sila pri globalizaciji«, s tem da bo premostila svoj evrocentrizem in omilila negativne posledice »globalizacije tržišč«. »To bo težak izziv,« je poudaril D’Alema, ker globalizacija »kaznuje tiste, ki se izolirajo, povzroča se večje izkoriščanje najrevnejših držav,« a lahko zagotovi novo blaginjo. Ob tem je kritiziral neoliberizem, ki postavlja trg pred človeka. Prav zato levica potrebuje drzne in hrabre ideje, hraniti se mora s skupnimi cilji, v prvi vrsti z obnovo kočljivega ravnotežja med solidarnostjo in individualno svobodo.
D’Alema je seveda spregovoril tudi o italijanskih razmerah. Poudaril »nujo« za uresničitev
enotne levice, zbranim pojasnil »izvirno koalicijo« med levico, katoliškimi in laičnimi sredinskimi silami, ki z Oljko po letih negotovosti jamči trdno vlado, ki namerava uresničiti reforme in »zaključiti istitucionalni prehod«.
Generalni svet Socialistične internacionale je seveda rapravljal tudi o posameznih svetovnih problemih in kriznih žariščih. Prisotnost voditelja izraelskih laburistov Simona Peresa in palestinskega voditelja Jaserja Arafata (na sliki AP) je bila priložnost za poglobljeno razpravo o Bližnjem vzhodu.
Druga krizna tema je bila nekdanja Jugoslavija, ki predstavlja pravi gordijski vozel, ker ni nikomur jasno, kako se bo zadeva razpletla. Prav zato je predsednik Internacinale v Rim od srbskih strank povabil le voditeljico malega meščanskega združenja Vesno Pešič, ki ji kot edini med srbskimi voditelji ne morejo očitati, da je v preteklosti podpirala vojno in velikosrbsko idejo.
Se manj jasni pa so iz-gledi o tretjem kriznem žarišču, o katerem je prav tako razpravljal generalni svet, in sicer o tragediji na območju velikih afriških jezer.
V Ženevi o žgočem vprašanju prepovedi protipehotnih min
ŽENEVA - Na letnem zasedanju razorožitvene konference v Ženevi sta glavni temi prepoved protipehotnih min in proizvodnje surovin za jedrska orožja. V pismu udeležencem iz 61 držav se je ameriški predsednik Clinton zavzel za takojšnjo uresničitev obeh prepovedi. Kot kaze, pa bo predvsem vprašanje prepovedi proizvodnje, skladiščenja in uporabe protipehotnih min vse prej kot enostavno. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v svojem posegu navedel, da je Italija razpoložljiva za podpis sporazuma o prepovedi protipehotnih min. Napovedal je, da bo Italija že v kratkem prepovedala in uničila vse svoje protipehotne mine, a ukrep ne bo koristen, če tega ne bodo storile vse države. Resnici na ljubo je Italija že prepovedala izvoz protipehotnih min, a proizvajalci so to oviro z lahkoto obšli z izvozom tehnologije.
Češko-nemška sprava
PRAGA - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl je včeraj v Pragi s predsednikom češke vlade Vaclavom Klausom podpisal deklaracijo o spravi med državama. Sporazum, s katerim so premostili vsa še odprta vprašanja vključno s sudetskim, sta zunanja ministra obeh držav parafirala že pred enim mesecem. Kohl se bo danes sesal z okrevajočim češkim predsednikom Havlom, sprejel pa ga bo tudi primas češke katoliške Cerkve kardinal Miloslav Vik.
Katastrofalna potresa v Kinjiangu
PEKING - Katastrofalna potresna sunka 6, 4 in 6, 3 stopnje po Richterjevi lestvici sta prizadela oaze ob prastari karavanski poti svile v kitajskem Xinjiangu. Kot so sporočile oblasti, je življenje izgubilo samo dvanajst oseb, več deset jih je bilo ranjenih, saj je to puščavsko območje redko naseljeno.
Nadaljuje se južnokorejska kriza
SEUL - Sestanek med južnokorejskim predsednikom Kirn Young-samom in voditelji dveh največjih juZnokorejskih opozicijskih strank, ki sta podprli boj sindikatov, ni prekinil stavk in protestov. Kirn Young-sam je namreč le obljubil, da bodo v parlamentu razpravljali o spornem zakonu, a ni navedel konkretnih pobud. Edina konkretna pobuda je preklic zapornega naloga proti sedmim sindikalnim voditeljem, kar pa vzbuja vseeno upanje, da bo morala južnokorejska vlada prej ali slej popustiti pred zahtevami delavcev in opozicije.
SRBIJA / POLOŽAJ SE POSTOPOMA IZPOJEVA
Miloševič gluh na pritiske sveta in študentske proteste
Študentje že dva dni vztrajajo pred policijskimi kordoni
BEOGRAD - Beograjski študentje nočejo kloniti in že drugi dan »zid proti zidu« oblegajo policijske kordone in čakajo, kdaj se bodo miličniki utrudili. Bržkone bi že prenehali, a kaj ko so specialci segli po gumijevkah in pretepli skupinice meščanov, ki so nameravale zamenjati študente v
njihovi izčrpujoči strategiji. Neodvisni radio B-92 je sporočil, da je policija pretepla kakih deset ljudi, med njimi tudi Dejana Bulatoviča, ki je presedel 25 dni v zaporu, ker je med neko povorko nosil Miloševičevo lutko v zaporniški uniformi. Ko so ga miličniki prepoznali, so se znesli nad njim,
tako da je moral po zdravniško pomoč. To je kot kaže dalo novega zagona protestu. Študentje se zamenjujejo vsakih pet ur in se po deseturnem počivanju vračajo pred policijske kordone, ki so jih že prekrstili v »Cor-don bleu«. Seveda so študentje poskrbeli za zabavo, za glasbo in celo ples
pred mrkimi in postroje-nimi policisti, ki jim nedvomno ta neskončni izziv že preseda in samo čakajo, kdaj bi lahko zavihali rokave in se znesli nad »pobalini«, ki jim grenijo vse prej kot lahko službo.
Kako bo končala ta pat pozicija, ni povsem jasno. Sodeč po včerajšnjih izjavah srbske vlade se nad opozicijo in študenti zgrinjajo temni oblaki. Ta je namreč izjavila, da sta Miloševičeva SPS in Združena jugoslovanska levica (JUL) Miloševčeve žene Mirjane Markovič zmagali v osmih od štirinajstih volilnih okrožjih, ki jih opozicijska koalicija Skupaj zahteva zase in ki tudi po mnenju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pripadajo opoziciji. Režim torej vztraja le pri delnem priznanju »volilne kraje«, požvižga se na zahteve in pritiske tujine ter pripravlja odločnejše protiukrepe. Včeraj so odvzeli dovoljenja za delo številnim beograjskim taksistom, ki so s svojimi vozili pridružili študentom.
PREDNAROCNINE 1997
Primorski dnernik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
prednaročnina lahko plačate na upravi ~ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ~ raznaSalcih Primorskega dnevnika
GORICA
Sreda, 22. januarja 1997
ZDRAVSTVO / NEPRAVILNOSTI V IZVAJANJU ZAKONA
Zaposlitev petih uslužbencev nična
Komisarja preučujeta še kakih 20 primerov V KZE je bil saniran status 350 uslužbencev
Govorice o nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešili nekdanji upravitelji KZE glede zaposlovanja osebja oziromasaniranja statusa začasno zaposlenih v smislu zakona 207, so žal dobile tudi prvo potrditev. V vodstvu zdravstvene ustanove so vCeraj sprejeli prvi formalni sklep, s katerim jemljejo na znanje, da je akt o zaposlitvi petih oseb ničen. Štiri osebe so redno zaposlene (ena je v Gorici, dve v Tržiču, ena pa se je medtem premestila v Palmanovo) medtem ko je ena že upokojena. Z objavo postane sklep tudi pol-nomoCen. O sprejemu take odločitve, ki najbrž ni zadnja, saj je na prepihu Se nekaj uslužbencev Zdravstvene ustanove, je novinarje vCeraj na tiskovni konferenci seznanil generalni ravnatelj te ustanove Giambattista Baratti.
V prihodnjih dneh, ko bosta komisarja, ki po nalogu deželne uprave pregledujeta dokumentacijo dokončala zahtevno nalogo, se obeta še nekaj odslovitev. "RaCunam, da spornih primerov ne bo več kakor 15 ali 20”, je dejal Baratti, ki je skupaj z administrativnim ravnateljem Fabrisom pojasnjeval ozadje drastičnega vendar pa v tem trenutku edinega možnega sklepa.
Osebe, ki bodo ob delovno mesto, seveda Ce Deželno upravno sodiSCe ne bo odločilo drugače, na dan 30. junija 1984 niso bile na delovnem mestu, Čeprav je bil sklep o zaposlitvi sprejet pred tem datumom. Zakon pa je prav glede terminov zelo toCen.
Baratti je še povedal, da so nekdanji upravitelji na podlagi zakona st. 207 sanirali položaj kakih 350 uslužbencev nekdanje KZE. Revizija, ki so jo sprožili na Deželi na podlagi anonimnih vendar precej točnih ovadb, je pokazala, da je bilo glede izvajanja zakona v goriški KZE res nekaj odklonov. Komisarja, ki te dni zaključujeta zahtevno nalogo, sta ugotovila okrog petdeset spornih primerov. VeC kakor polovico so jih že definirali, ostaja še kakih dvajset primerov.
Sklep o ničnosti akta o zaposlitvi je ravnateljstvo Zdravstvene ustanove sprejelo na lastno pobudo, ne da bi Čakalo da komisarja zaključita delo.
Bralce bo gotovo zani-
malo, kako je do nepravilnosti lahko prišlo. Ob prvi reformi javne zdravstvene službe in ustanovitvi Krajevnih zdravstvenih ustanov ni bilo jasnih predpisov glede zaposlovanja uslužbencev. Veliko je bilo takrat začasnih zaposlitev. Kasneje so se zadeve zaCele postopoma urejati in zakon St. 207 je bil sprejet prav z namenom, da se stanje sanira. Kot kaže, so ga v različnih krajih tolmačili dokaj različno. Posledice so zdaj tu. Uslužbenci, proti katerim je bil sprejet sklep o ničnosti akta o ureditvi delovnega razmerja, imajo možnost pritožbe na Deželno upravno sodišče in pravico zahtevati začasno zamrznitev izvajanja sklepa.
RAJONI / AKCIJA PREDSEDNIKOV
V	obrambo bolnišnice
Zahtevajo obljubljeno srečanje z Barattijem
Predsedniki rajonskih svetov v Gorici, ki so se že v preteklosti zavzeli za ohranitev najveCje možne ravni zdravstvene oskrbe v Gorici, se ponovno oglašajo, da bi opozorili na nevarnost krčenja služb v goriski splošni bolnišnici. V pismu, ki so ga odposlali županu Valentiju, prefektu De Matteisu, predsedniku Odbora za obrambo bolnišnice Grusovinu ter sredstvom obveščanja, opozarjajo na potrebo, da se spričo zaskrbljujočih vesti o novih krčenjih v zdravstvu vendar nekaj ukrene.
V	ta namen pozivajo župana Valentija, naj ne le kot prvi občan temveč tudi kot predsednik konference županov na Goriškem sklice srečanje z vodstvom Zdravstvene ustanove za Goriško. »Vse naše dosedanje akcije v obrambo zdravstva v Gorici so namreč doslej obtičale pred pragom dr. Barattija«, ugotavljajo predsedniki rajonov in spominjajo, da je ravnatelj Zdravstvene ustanove na njihovo prošnjo za srečanje 20. marca lani odgovoril, da se bo osebno zavzel, da se vzpostavi ta stik. Zal srečanja doslej Se ni bilo.
GLEDALIŠČE / V PONEDELJEK IN SINOČI
Goriško občinstvo dobro sprejelo igro Žalujoči ostali
Prvič v novem letu je v ponedeljek in sinoči v Kulturnem domu gostovalo Slovensko stalno gledališče. Topel in dolg aplavz ob koncu ponedeljkove predstave je znak, da so bili gledalci prijetno presenečeni nad igro znanega srbskega kome-
diografa Nušiča, ki jo je Zijah SokoloviC, bosanski režiser, Tti je prvič sodeloval s tržaškim ansamblom, predstavil v povsem novi preobleki. Upamo si trditi, da je bila predstava na splošno dobro sprejeta. Na sliki (foto Bumbaca): prizor iz predstave
Na občini o zdravstvu: preseči predsodke glede Šempetra
Problemi zdravstva so bili sinoči v ospredju tudi na seji goriskega občinskega sveta. Svetovalec opozicije Ni-colo Fornasir je opozoril za izredno zaskrbljujočo smer, ki jo je ubrala reorganizacija bolnišnic. Oddelki v Gorici se drug za drugim zapirajo in selijo v Tržič. Namesto enotne, Četudi v dvoje deljene bolnišnice, bomo imeli dve ločeni: eno v TržiCu, ki bo obstala, drugo v Gorici, ki bo slej ko prej potegnila krajši konec. Dodatno zaskrbljenost povzroča tudi ti. horizontalno povezovanje s Trstom (za onkološki, kardiološki in transfuzijski oddelek), ki pomeni, da zdravstvene strukture na Goriškem ne bodo veC samostojne. Potreben je odločen nastop konference županov, da se to prepreči, je zaključil in je zato pozval župana, naj se angažira.
Valenti je odvrnil, da se že poltretje leto zavzema za to, da pa ga prav opozicija ni podprla. Obtožil je sile opozicije, ki so v deželni vladi, da so v tistih sredinah prav one krive za izbire v škodo goriskega zdravstva. V repliki je Fornasir zavrnil slednjo obtožbo, rekoC da je bil sporni preustroj zdravstva odobrena prav v Času, ko je bil predstavnik Forza Italia podpredsednik deželne vlade, občinsko večino pa je obtožil, da je zanjo morebitno sodelovanje s Šempetrom, ki bi edino lahko zagotovilo kako perspektivo goriški bolnici, še vedno tabu tema. Valenti je spet odgovoril, da nima predsodkov, dal pa je razumeti, da se paC kora podrejati “ekipni igri” koalicije, v kateri povezovanje s Šempetrom očitno ni popularen argument.
NOVICE
Predvolilne polemike
Pokrajinski tajnik Severne lige Martin Stein je z daljšim poročilom za tisk odgovoril na na kritike in ocene, ki jih je glede uspešnosti pokrajinske uprave izrekel na nedavnem pokrajinskem kongresu DSL koordinator Stefano Pizzin. Po njego--vem se DSL, tako kakor na vsedržavni ravni, tudi v deželnem in pokrajinskem okviru približuje polu svoboščin. Stein ugotavlja, da občane moti predvsem dejstvo, da ti gospodje govorijo predvsem ali samo o zavezništvih, koalicijah in večinah, ne pa o konkretnih stvareh.
Občni zbor društva ”Jadro”
Slovensko kulturno rekreativno društvo "Jadro”, ki združuje rojake v Laškem, sklicuje v petek, 24. t.m. 4. redni občni zbor. Skupščina bo v občinski sejni dvorani ob 20. uri. Poleg poročil o dejavnosti v triletju (občni zbor se namreč sklicuje vsaka tri leta) in obračunu delovanja za prvo desetletje -društvo se namreč pripravlja na proslavo 10-letni-ce - bodo na vrsti volitve novega odbora. Občni zbor se bo sklenil z družabnostjo.
Sporočilo urada za delo
V soboto smo poročali o selekciji za štiri delovna mesta, ki jo bodo v petek, 24. januarja, opravili v uradu za zaposlovanje. Dve delovni mesti sta za določen čas, dve pa za nedoločen čas. Naknadno smo prejeli Se sporočilo, da morajo imeti kandidati, ki se bodo predstavili v uradu za zaposlovanje (od 9.30 do 11.ure) s sabo delavsko knjižico, dokazilo o vpisu v seznam brezposelnih, dokazilo o višini bruto dohodka v prejšnjem letu. Izpolnjevati morajo seveda pogoje za zaposlovanje v javni upravi.
ARHEOLOGIJA / UGOTOVITVE STROKOVNJAKA
Luknje na koščeni piščali je prebil človek
S kamnitim dletom je prebil medvedjo kost
Giuliano Bastiani, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju na gradu, se ukvarja z eksperimentalno arheologijo in je na tem področju pravi strokovnjak, ki s svojim znanjem in predvsem izkušnjami pomaga razvozlati marsikatero neznanko poklicnim arheologom. V zadnjem Času sodeluje z ekipo profesorja Ivana Turka, ki vodi izkopavanja v jami Divje babe v dolini Idrijce. Veliko zanimanje za to arheološko najdišče je spodbudila najdba medvedove kosti z dvema okroglima luknjicama. Slo naj bi za piščal staro okrog 40 tisoč let in torej najstarejši glasbeni instrument. Bastiani, ki je pravi strokovnjak za poustvarjanje kamnitih orodij, je s kamnitim dletom prevrtal stegnenico medveda natančno tako, kakor je prevrtana kost iz Divjih bab. Glede najdbe iz Divjih bab namreč nekateri postavljajo v dvom domnevo, da je obdelana kost izdelek neandertalca. Pomembna je tudi ugotovitev, da je goriski paleomuzikolog Paolo Cece-re iz Bastianijeve piščali uspel izvabiti nekaj preprostih zvokov.
Na risbi: prevrtana medvedja stegnenica
Štandrež: kmalu spet dela na ulici sv, Mihaela
V Standrežu, kjer so pred nedavnim končali z dolgotrajnimi izkopi za postavljanje kanalizacije na Ul. sv. Mihaela, se že s prihodnjim tednom obetajo. nove prometne težave. Z občinskega tehničnega urada smo prejeli sporočilo, da bodo v ponedeljek, 27. januarja, zaceli z deli za asfaltiranje glavne Standreške ulice in za ureditev pločnikov. Zaradi tega bodo promet na posameznih odsekih, kjer bodo izvajali dela, urejali izmenično enosmerno. Težave v prometu bodo trajale do izvedbe del, ki naj bi jih predvidoma končali v osmih tednih.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.00-19.30-22.00 »Evita«. Madorma in Antonio Banderas.
VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Extreme measures«.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«.
H
ČESTITKE
Na Vrhu VIRGILIJ praznuje 70. rojstni dan. Se mnogo takih dni želijo Julijan, Karolina, Mimica, Vida in Ludano.
U PRIREDITVE
GLASBENA MATICA GORICA priredi v ponedeljek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v petek ob 18. uri predstavitev romana Nade Matičič Vodnjak pozabe. Delo in avtorico bo predstavil Janez Povše.
SEKCIJA VZPI Dol-Jamlje vabi na družabno srečanje danes ob 17. uri v osmici pri Ma-riotu Pahorju v Jamljah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sprejema prijave za pustovanje v nedeljo, 9. februarja, v Gaglianu ob sredah do 29. trn. na sedežu.
dl OBVESTILA
DRUŠTVO KRVODAJALCEV v Sovodnjah vabi v petek, 24. t.m., ob 20. uri v Kulturni dom na srečanje o zaSCiti pred AIDS-om in rakastimi obolenji. Govoril bo dr. Umberto Tirelli.
SPDG sprejema prijave samo za teCaj smučanja v Podk-lostru (avtobus je zaseden), Se jutri.
B______________IZLETI
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
prireja od 6. do 20. aprila letovanje na Balearskih otokih. Cena za polet in poln penzion je izredno ugodna. Prijave (Cim-prej!) pri odbornikih in ob sredah na sedežu.
srr—
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI
Danes: 9.30, Tullia Pifler vd. Cont iz splosne bolnišnice v Ci-mone (TN); 10.00, M.Grazia Crali vd. Pagnacco iz Gruglia-sca (TO) na glavno pokopališče; 11.00, Vincenzo Chienta-roli iz Bologne na glavno pokopališče; 12.00, Graziosa Cazzio-la na glavnem pokopahscu.
Zapustila nas je naša draga
Cristina Grilj vd. Ferlat
v 90. letu starosti.
Žalostno vest sporočata sinova z ženama, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki.
Pogreb bo jutri, 23. januarja, ob 13.40 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v cerkev v Rupi, ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili drago pokojno na zadnji poti.
Gorica - Sovodnje,
22. januarja 1997 (Pogrebno podjetje Preschern)
Avtonomni računi: prošnje vložiti nepreklicno do 14. februarja
Služba za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu obveSCa, da je ministrstvo za zunanjo trgovino z dopisom St. 400183 z dne 13.1.1997 za leto dni podaljšalo (od 15.1. dalje) veljavnost seznamov »C« in »D«, ki jih predvideva italijansko-jugoslovanski sporazum z dne 31.3.1955; sporazum zadeva krajevne trgovinske izmenjave med obmejnimi področji Trsta na eni, ter Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice na drugi strani meje. Tudi za leto 1997 so dovoljene carinske olajšave za blago na seznamih »C« in »D«, ki jih predvideva sporazum. Zainteresirana podjetja morajo za dostop k porazdelitvi kontingentov blaga izročiti - do vključno 14. februarja 1994 - prošnjo na kolkovanem papirju službi za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu, na Trgu Unita 8. Vladni komisariat tudi obvešča, da je blago na seznamu »C« (o krajevnih blagovnih izmenjavah, ki so deležne carinskih olajšav) namenjeno samo za uporabo in obdelavo na področju Trsta. Podjetja, ki so lani uvozila blago na Usti »C« bodo lahko zaprosila (s predstavitvijo dokumentacije o uporabi dovoljenj za lansko leto) za anticipacijo na količino blaga, ki bo nato porazdeljena v okviru porazdelitve kontingentov za leto 1997.
m
OLIVETTI / PO PRODAJI RAČUNALNIŠKEGA SEKTORJA
Vrednost delnic navzgor, zaskibljenost med delavci
Goffesman je specialist za »izgubarska« podjetja
SCARMAGNO - Dan potem, ko so uradno sporočili, da je Olivetti odstopil svoj računalniški sektor, je včeraj tovarna v kraju Scarmagno pri Turinu bila povsem prazna: uslužbenci so stavkali, sicer v okviru vsedržavnega protesta kovinarske stroke, vendar je med delavci in sindikalnimi predstavniki, ki so se zbrali pred vhodom v obrata, bil govor predvsem o posledicah prodaje računalniške dejavnosti ameriškemu finančniku Edvvardu Gottesmanu (na sliki, telefoto AP). Po splošnem prepričanju niso še podpisali dokončne prodaje iz dveh razlogov: zaradi razhajanj pri ceni (od 250 do 300 milijard lir) in tudi zaradi Gottesmanovega pogoja o znatnem zmanjšanju števila zaposlenih.
Na milanski borzi je včeraj Consob odmrznil prodajo Olivettijevih delnic, ki so jih predvčerajšnjim iz previdnosti zamrznili, ko se je izvedelo, da Olivetti odstopa svojo računalniško proizvodnjo. Borzni operaterji so pozitivno
reagirali na prodajo, saj je vrednost delnic poskočila navzgor za 3,18%. Verjetno je temu botrovalo dejstvo, da je Oli-vettiju v zadnjih letih ustvarjal največ izgub ravno računalniški sektor.
Novi lastnik Gottesman je znan kot specialist za izgubarska podjetja, ki jih v roku nekaj let spet postavi na pravi tir; seveda pri tem ne izbira sredstev v prvi vrsti glede proizvajalnosti in zaposlitve. Delavcem v Scarmagnu se torej verjetno pišejo trdi časi.
Prihodnji torek se bo predstavništvo sindikatov prvič srečalo z zastopniki novega lastništva računalniškega sektorja. Srečanje bo na ministrstvu za industrijo ob prisotnosti ministra Bersanija.
Upravitelj novega podjetja Piedmont International, ki bo prevzelo računalniški sektor Olivettija, bo verjetno Ales-sandro Barberis, ki je pred nekaj dnevi odstopil z mesta generalnega poddirek-torja turinske banke San Paolo.
KMETIJSTVO / OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV NA NAŠEM OBMOČJU h
Konec januarja v Vidmu mednarodni sejem Agriesl
VIDEM - V panorami sejmov v naši deželi ima tisti v Vidmu svoje posebno mesto. Iz več razlogov. Videm je središče velikega podeželja, na katerem se je v zadnjih dvajsetih letih, po potresu, razvila predvsem majhna industrija, ki je velik del svojega uspeha uresničila z izvozom. Novopečeni industrij-ci, obrtniki in delavci, ki so trumoma prišli v delavnice, niso opustili prejšnje kmetijske dejavnosti in so jo zelo racionalizirali. V neposredni bližini Vidma je najpomembnejše italijansko središče izdelave stolov (kar tri četrtine), ki je istočasno eno najpomembnejših na svetu. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, da je v Furlaniji kar veliko denarja. Brezposelnosti ni, blagostanje je tu doma. Seveda z izjemo nekaterih odročnih in pasiv-
nih krajev. Dodajmo še, da imajo Furlani veliko gospodarskih stikov s sosedi, predvsem Avstrijci, Slovenci in Hrvati, kot tudi Cehi, Madžari in Nemci. Prav zaradi tega je razumljivo, da je to domače gospodarstvo dobilo svoj odraz tudi v sejemski dejavnosti.
Furlani so znali zelo dobro izkoristiti opuščene prostore nekdanje predilnice v občini Martignacco, na robu Vidma. Dogradili so še nekaj dodatnih stavb, lani tudi kongresno halo. V letošnjem programu imajo 10 sejmov. Prvi bo sejem kmetijstva Agriest, in sicer od 30. januarja do 3. februarja. Sledil bo, od 1. do 5. marca, sejem prehrambenih izdelkov Ali-menta, nakar bo, od 15. do 23. marca, na vrsti sejem antikvariata (podoben sejem bo tudi na jesen, od 18. do 26.
oktobra). Se pred poletnim premorom bo na vrsti, od
24.	do 28. aprila, sejem »Hobby šport - Tempo libe-ro«.
Na jesen, od 5. do 7. septembra, bo v Vidmu sejem konjev. Od 20. do 29. septembra bo na vrsti sejem o sodobnem stanovanju, ki že dolgo vrsto let privablja največ obiskovalcev. Gospodarsko najbrž najbolj pomemben bo sejem stolov, ki bo od 10. do 13. oktobra. To je sejem namenjen izrecno operaterjem, ki za to priložnost pridejo v Videm iz vsega sveta. Ptičji sejem bo od
25.	do 26. oktobra, sredi novembra bodo predpraznični sejmi.
Prvi sejem, Agriest, ki bo od 30. januarja do 3. februarja, prirejajo že 32. leto. V teh dneh ne pridejo na sejmišče samo furlanski
kmetje. Se zlasti v zadnjih nekaj letih so tja prihajali še zlasti Avstrijci. Zaradi ugodne menjave, med šilingom in liro so v Vidmu kupili veliko kmetijskih strojev. Lani so našteli kar 4000 Koroščev in Štajercev. V Videm prihaja tudi veliko Slovencev in Hrvatov, saj tu, najbližje domu, dobijo vse novosti na področju kmetijske mehanizacije.
Lani so na Agriestu imeli 40.000 obiskovalcev. Tudi letos si prireditelji nadejajo podoben uspeh. Razstavljal-cev bo približno 250. V sejemskih dneh bo tudi nekaj posvetov, za organizacijo katerih skrbijo bodisi strokovne organizacije kmetov kot tudi Fakulteta za kmetijstvo na univerzi v Vidmu.
Marko VValtritsch
RIM / SPORAZUM
Norveška bo med glavnimi partnerji družbe Eni za uvoz metana po letu 2000
RIM - Norveška bo preko družbe Snam med največjimi partnerji družbe Eni za uvoz metana v Italijo od leta 2000 dalje. Dosego sporazuma (njegova vrednost dosega po sedanjih cenah tržišča 22.500 milijard lir v 25 letih) je sporočila energetska grupa, potem ko so ga podpisali predsednik družbe Snam Angelo Ferrari in predsedniki odbora Gfu (sestavljajo ga družbe Statoil, Norsk, Hydro, Saga, Total in Mobil). Obseg dobave plina bo znašal okrog šest mL lijard kubičnih metrov letno.
Družba Eni je ob tem podčrtala važnost sporazuma za obe državi. Po Nizozemski Rusiji in Alžiriji bo Norveška tako postala četrti mednarodni dobavitelj plina za Ita-
lijo. Plin z Norveške bo v Italiji uvožen deloma po belgijski n deloma po francoski obali, s podmorskimi plinovodi, ki so že v gradnji, ali ki so že v načrtu. Edini plinovod, ki je speljan preko Francije (tokrat je prvič, da se Eni poveže na francoske plinovode) bo plin preusmeril do švicarske meje, kjer se bo novi plinovod povezal s starim, ki je speljan z Nizozemske in bo preko Alp dosegel Italijo. Sporazum z Norveško (23 let po sporazumu z Nizozemsko) bo družbi Eni omogočil preureditev starega plinovoda.
Povpraševanje po naravnem plinu se v Italiji stalno veča; po predvidevanjih ga bodo okrog leta 2010 potrebovali kar 90 milijard kubičnih metrov letno.
			21. JANUAR 1997	v URAH	
			valuta	nakupni	prodajni
2* <			ameriški dolar	1554,00	1599,00
m	*		nemška marka	959,00	979,00
	,		funt šterling	2595,00	2650,00
L-sd m <c	0		švicarski frank	1093,00	1123,00
	N	1		belgijski frank	45,95	47,95
	m	r"	francoski frank	282,00	292,00
cc		v?	danska krona	249,00	259,00
X	u> (E 3 (_		norveška krona švedska krona	241.00 217.00	251.00 227.00
<c	Tl		kanadski dolar	1157,00	1197,00
fSj	(Q		portugalski eskudo	9,24	10,14
3	N		nizozemski gulden	848,00	873,00
oc			avstrjski šiling	135,30	139,80
o			španska pezeta	11,10	12,20
<			grška drahma	5,93	6,73
M			irski šterling	2517,00	2597,00
Z	ID		japonski jen	12,82	13,72 •
J	i*	L	avstralski dolar	1171,00 ■	1241,00
m	I		madžarski florint	8,75	11,50
	■	F	hrvaška kuna	230,00	280,00
	5	r	slovenski tolar	10,70	11,20
		
21. JANUAR 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1558,00	1588,00
nemška marka	960,00	978,00
francoski frank	282,00	292,00
nizozemski gulden	848,00	873,00
belgijski frank	46,21	48,01
funt šterling	2578,00	2658,00
irski šterling	2515,00	2610,00
danska krona	250,00	260,00
grška drahma	6,04	6,64
kanadski dolar	1157,00	1192,00
švicarski frank	1098,00	1123,00
avstrijski šiling	135,36	139,86
slovenski tolar	10,80	11,25
	
21. JANUAR 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1576,980
EKU	1891,750
nemška marka	971,650
francoski frank	288,060
funt šterling	2623,780
nizozemski gulden	864,860
belgijski frank	47,134
španska pezeta	11,616
danska krona	254,740
irski funt	2559,440
grška drahma	6,241
portugalski eskudo	9,751
kanadski dolar	1178,080
japonski jen	13,370
švicarski frank	1114,870
avstrijski šiling	138,110
norveška krona	243,760
švedska krona	222,930
finska marka	330,400
					
21. JANUAR 1997	*	INDEKS MIB-30: -0,8Q %			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.024	-2,71	Mediolanum	16.402	-2,57
Bca di Roma	1.238	-2,21	Montedison	1.290	-0,38
Bca Fideuram	4.124	-2,01	Olivetti	689	+3,60
Benetton	20.191	-1,39	Parmalat	2.707	-0,18
Comit	3.121	-2,19	Pirelli Spa	3.325	-0,62
Credit	2.026	-1,02	Ras	15.169	-1,95
Edison	10.581	-1,62	Rolo	16.040	-0,25
Fiat	5.027	-2,65	Saipem	7.607	-1,62
Gemina	915	-1,63	San Paolo To	10.253	-0,59
Generali	3F.211	-1,95	Sirti	11.174	-1,63
Imi	15.713	+ 1,19	Štet	7.828	-1,27
Ina	2.145	-1,28	TIM	4.813	-1,67
Italgas	6.690	-4,33	Telecom Ita	4.771	-2,07
La Fondiaria	6.750	-1,12			
Mediaset	7.537	-2,67			
Mediobanca	10.383	-2,42			
NOVICE
Kolesarski Trst
TRST - Trst bo letos prizorišče dveh pomembnih kolesarskih dogodkov. Enajstega junija bo na Trgu Unita Start 8. etapne kolesarske dirke po Furlaniji Julijski krajini, 13. julija pa se bo v mestu ob zalivu končal 8. giro po Italiji za ženske. Aprila in maja bo v Trstu tudi nekaj srečanj za promoviranje kolesarstva. Na njih bodo med drugimi sodelovali Francesco Moser, Vittorio Adomi, Moreno Argentin, Fabiana Luperini in Maria Canins.
TENIS / AUSTRALIAN OPEN	NOGOMET / DREVI ITALIJA - SEVERNA IRSKA
Streha in klimatske naprave proti neznosni pripeki	Samo »ogrevanje« ra Wembley
Camporese se vrača
RIM - Po treh letih se Omar Camporese vrača v italijansko tenisko reprezentanco. Selektor Adriano Panatta ga je povabil v moštvo, ki se bo od 7. do 9. februarja v Rimu pomerila z Mehiko v prvem kolu svetovnega skupine Davisovega pokala. Camporese prevzema mesto Stefana Pescosolida. Ostali člani reprezentance so Renzo Furlan, An-drea Gaudenzi in Diego Nargiso. Zaradi težav z desnim komolcem je Camporese moral pod nož in je izgubil mesto med Štirimi najboljšimi igralci na svetu.
Bayern ni potrdil vesti o Trapattonijem odhodu
BERLIN - Glasnik miinchenškega Bayema ni potrdil vesti, da bo Giovanni Trapattoni po končani sezoni zapustil bavarsko moštvo in prestopil k Laziu. Pri Bayemu pa so poudarili, da je Trapattoni lani podpisal dveletno pogodbo brez klavzule o predčasni razveljavitvi. V Nemčiji pa neuradno priznavajo, da je branilec Bayema in reprezentance Christian Ziege v bistvu že podpisal štiriletno pogodbo z Milanom v vrednosti 2, 5 milijarde lir.
Van Moer ni več selektor belgijske reprezentance
BRUSELJ - Wilfired Van Moer ni več selektor belgijske nogometne reprezentance. Razloga za brezobzirno odstavitev sta poraz v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu proti Nizozemski s 3:0 in njegovi »problemi z igralci in sredstvi obveščanja«, so dejali v belgijski zvezi. Van Moerja bo na vroči klopi reprezentance zamenjal Georges Leekens, trener moštva Mou-scron, ki je povsem nepričakovano na Čelu lestvice belgijskega prvotigaškega prvenstva.
Duvillard naglo okreva
BERN - Zdravstveno stanje francoskega smukača Adriena Duvillarda se naglo izboljšuje, a bo moral v bolnišnici ostati Se več tednov. Duvillarda naj bi že jutri prepeljali iz Berna v Francijo. Včeraj so ga obiskali tovariši iz francoskega moštva Luc Alphand, Jean Luc Cretier in Vincent Blanc.
V košarkarski D ligi Bor Radenska že danes proti Adi Faninu
Košarkarji Bora Radenske bodo že danes ob 21, uri odigrali srečanje 14. kola v D ligi proti Acli Faninu. Srečanje bi moralo biti na sporedu v sobto, toda zaradi zasedenosti telovadnice je Acli zaprosil, če M tekmo igrali prej. Glede na položaj na lestvici - Bor Radenska je med vodilno trojico, Adi pa zadnji - Kredčevi igrala ne bi smeli imeti prevelikih težav, toda vsako podcenjevanje je lahko usodno. Zato bo treba odigrati srečanje maksimalno zbrano. Ge bo tako, potem tndi končni uspeh ne bo zaostal.
Tekma bo v telovadnici šole Roli, v Ulid Forti v Trstu.
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI
prireja v petek, 24. trn., ob 20. uri, v Gregordčevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu, strokovno predavanje o novostih na smučarskem področju. Predavanje je namenjeno vaditeljem smučanja.
SD POLET
vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. januarja ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mati dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava, odobritev notranjih pravilnikov in 30-letnica društva.
SOSPDT
prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627.
SMUČARSKI ODSEK SPDG
obvešča, da bo v februarju v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja - spust, tek, deskanje. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave do 24. januarja na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in Četrtkih od 19. do 20. ure (tel. 33029)
SOSPDT
organizira v nedeljo, 26. t.m., smučarski izlet v Podklošter (Amoldstein). Informacije pri Marku Preslu tel. 425105.
SK BRDINA
sporoča, da se izlet, ki je bil napovedan za Trbiž, prenese na nedeljo, 26. t.m., na Zoncolan. Informacije na tekst. 212859.
Chang, Moya, Coeizerjeva in Pierceova prvi polfinalisti
MELBOURNE - Zaradi neznosne vročine, do 50 stopinj Celzija v senci, se je odprto prvenstvo Avstralije, prva letošnja preizkušnja za veliki slam, spremenilo v dvoranski turnir. Glavni sodnik Peter Bellenger je na pritisk mnogih privohl v pokritje centralnega igrišča s premično streho in vključitev klimatskih naprav. Njegov sklep je naletel na različne reakcije. Nekateri igralci so se pritožili, češ, da namenoma trenirajo za igranje pod hudo pripeko. Med temi ni Gorana Ivaniševiča, ki je Bellengerjevo odločitev sprejel z olajšanjem, če vemo, da se je proti koncu dvoboja osmine finala proti Norvežanu Christianu Ruudu na nasprotnikovem servisu boril samo tedaj, ko je prvi dosegel točko, v nasprotnem primeru pa je štedil moči za igre, v katerih je serviral.
Proti igranju »v dvorani« so se izrekli Chang, Muster in Coetzerjeva. »Ce ne preneseš vročine, nisi profesionalec,« je rezko dejal Avstrijec. Naravnost razkačen pa je bil Spanec Felix Mantilla, ki je izgubil četrtfinalni dvoboj z rojakom in soigralcem na treningih Carlosom Moyo. »Ko bi sijalo sonce in pihal veter, bi gledalci prisostvovali drugačni tekmi,« je dejal Mantilla. Kakorkoli že, Moya je na Australian opnu prvi španski polfinalist po letu 1969, ko je An-dres Gimeno izgubil v finalu proti slovitemu Rodu Laverju. Dvajsetletni Moya, ki je v prvem kolu izločil Borisa Beckerja, je Mantillo presenetil s pogostimi »sprehodi« do mreže. V polfinalu se bo srečal s Changom, ki je
Dvajsetletni Carlos Moya prvič v polfinalu turnirja za veliki slam
proti Cilcu Riosu potrdil sijajno formo. Za Changa je to že tretja zaporedna uvrstitev v polfinale. Pred dvema letoma ga je v polfinalu premagal Sampras, lani v finalu pa Becker. Chang je na turnirjih za veliki slam zmagal samo leta 1989 na Roland Garrosu v Parizu.
Med ženskami je Juž-noafiičanka Amanda Coet-zer v pičlih 67 minutah odpravila Američanko Kimberly Po, v polfinalu pa se bo pomerila s predlansko zmagovalko, Francozinjo Mary Pierce.
IZIDI
Četrtfinale, moški:
Moya (Spa) - Mantilla (Spa, 14) 7:5, 6:2, 6:7 (5:7), 6:2 . Chang (ZDA, 2) - Rios (Cii, 9) 7:5, 6:1, 6:4. Četrtfinale, ženske: Coetzer (Jar) -Po (ZDA) 6:4, 6:1, Pierce (Fra) - Appelmans (Bel, 16) 1:6, 6:4, 6:4.
Previdni Maldini s preizkušenim moštvom Nasprotnik sodi med slabše evropske ekipe
PALERMO - Cesare Maldini je v vseh pogledih tradicionalist. Novi selektor italijanske članske nogometne reprezentance ne skriva svojega nasprotovanja conski postavitvi moštev, vztraja pri liberu, ne pretirava s presingom in »off side« zanko, igralcev ne mori z računalniško izdelanimi shemami. Vendar je tradicionalist tudi v tem, da je v bistvu za današnjo prijateljsko tekmo proti Severni Irski v Palermu (ob 20.45) povabil v reprezentanco iste igralce kot pred njim Sacchi. Mogoče pa je 65-letni Maldini samo bolj premeten od svojega predhodnika: iste igralce je poklical ne zato, ker jim zaupa, ampak preprosto zato, ker nima dovolj časa, da bi bistveno spreminjal moštvo. Cez tri tedne ga namreč na Wembleyu čaka pomembna kvalifika-
cijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu proti Angliji. Z drugimi besedami povedano: če bodo azzurri na Wembleyu izgubili, bo za neuspeh še vedno kriv osovraženi Sacchi, ki si je v javnosti v nekaj letih zapravil ves ugled, pridobljenim z Milanovimi uspehi. Kot »pravi« Tržačan tudi Maldini bolj slabo obvlada italijanščino, toda njegove misli so razumljivejše od zapletenih Sacchijevih razglabljanj, zato je Maldini bližji preprostemu navijaču. Pozna se pač sola Nerea Rocce, ob kateri se je napajal mladi Cesare. Kot vedno pa ga bo javnost sodila po rezultatih in ne po idejah ali vedenju.
.Severni frči za »azzurre« ne predstavljajo resnega testa. Zadnjič so proti njim igrali pred 36 leti v Bologni, v moštvu Italije pa je bil tudi zdajšnji selektor. Irska je
moštvo brez talentov, ki na evropskih vrednostnih lestvicah zavzema zelo nizke mesto. Čeprav je »nova Italija« sestavljena iz »starih kosov«, naj bi torej drevi požela prve aplavze. Sacchi je pred dvema letoma v Palermu gladko izgubil proti Hrvaški. Danes ne bo moglo biti slabše, čeprav postava, ki jo je izbral Maldini zbuja nekaj nejevolje.
V pričakovanju Fresijeve dozoritve bo v vlogi libera zaigral izkušeni Ferrara. Proti temu ni nihče, bega pa zaupanje Costacurti, Id je v slabi formi, in uvrstitev sina Paola Maldinija v sredino obrambe. Carboni na levem branilskem krilnem pasu je »mašilo« za odsotnega Be-narriva, Di Livia pa naj bi že na Wembleyu na desni strani zamenjal novkreabnadri-dovec« Panucci, eden od Sacchijevih izobčencev, ki bo pod Maldinijem bržkone dočakal rehabilitacijo. Vezna vrsta Di Matteo, Albertini in Dino Baggio ne zbuja ne skrbi ne nadvušenja, isto velja tudi za napadalno dvojico Casiraghi in Zola, ki ju najbojša strelca v A ligi Inzaghi in Montella nista zamajala.
Mladi, ki jim je Maldini kot selektor vrste »under 21« posvetil zadnjih deset let svojega dela, stojijo za zdaj pred zaprtimi vrati. Izjeme ne predstavljata niti Nesta in Cannavaro. Sta med izbranci, a danes bosta na klopi za rezerve.
Skratka, ne glede na rezultat, argumentov za navijače in medije tudi vnaprej ne bo manjkalo.
Postava azzurrov
ITALIJA: Peruzzi, Ferrara, Maldini, Cabroni, Costa-curta, D. Baggio, Di livio, Di Matteo, Casiraghi, Albertini, Zola (Toldo, Fresi, Nesta, Cannavaro, Eranio, Fuser, Del Piero, Ravanelh).
H NOGOMET / MLADI U21 V GRČIJI h
Giampaglia zaupa tudi petim igralcem iz B lige
ATENE - Ljubitelji najsodobnejših nogometnih teorij si lahko oddahnejo. Maldini je sicer zavrnil vse Sacchijeve teorije, zato pa bo nadaljevalec njegovih pogledov novi selektor reprezentance mladih Giampaglia. Vsaj tako naj bi narekovale njegove izbire za današnjo prijateljsko tekmo v Atenah proti Grčiji (pričetek ob 14.15). Selektor je namreč pustil na klopi Francesca Tottija in Domenica Morfea, uveljavljena prvoligaša in člana zmagovitega pohoda na finalu EP mladih v Barceloni. Pistone, Goretti in Baronio so ostali doma, v postavitvi 4, 4, 2 pa bo svoje mesto našlo kar pet igralcev iz B lige. To so: Innocenti, Ri-valta, Fiore, Lucarelli in Bellucci. Bo Giampaglia tako »pogumen« tudi 12. februarja v Bristolu, ko bo proti Angliji slo za kvalifikacijske točke?
Postava Italije: Buffon, Sartor, Coco, Tacchi-nardi, Innocenti, Rivalta, Locatelli, Ambrosini, Lucarelli, Fiore, Bellucci. (12 Sereni, 13 Longo,
14 Franceschini, 15 Pesaresi, 16 Grandoni, 17 Bachini, 18 De Ascentis, 19 Morfeo, 20 Totti).
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Smelt Olimpija danes v Moskvi
LJUBLJANA - V 13. kolu evropske košarkarske lige bo ljubljanska Smelt Olimpija danes gostovala v Moskvi, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim Dinamom. Ljubljančani imajo na lestvici osem zmag, Moskovčani pa le tri, toda razlika v kakovosti med ekipama le ni tako velika. Dinamo namreč v drugem delu predvsem pred domačimi gledalci igra precej bolje, to pa je posledica finančne injekcije, ki jo je klubu zagotovila ruska vlada. Tako je Dinamo doma že presenetil branilca naslova evropskega prvaka Panathinaiko-
sa.
Doslej sta se ekipi srečali trikrat. Lani v evropskem pokalu je obakrat zmagal Dinamo, pred tremi tedni na turnirju v Belgiji pa so bili uspešnejši Ljubljančani. Pri Dinamu igra tudi nekdanji igralec Smelta Olimpije Vitalij Nosov, ki je košarkarsko dozorel prav pod vodstvom trenerja Ljubljančanov Zmaga Sagadina. Ruska ekipa igra hitro košarko in le malokrat odigra organiziran na-
pad. Zato bodo Ljubljančani skušali igro umiriti in z dolgimi napadi uspavati nasprotnika.
Zdravstveno stanje v ljubljanskem taboru ni najboljše. Duščak bo moral na operacijo kolena, manjkal pa bo tudi Daneu, ki Se vedno ni povsem nared. Srečanje se bo začelo ob 17. mi.
Vsi trije italijanski predstavniki igrajo jutri. Stefanel bo gostoval v Berlinu pri Albi, Tema-system bo v Bologni gostil istanbulski Ulker, Kinder pa se podaja v Split, kjer ga čaka Croatia osi-gmanje.
STANJE IN SPORED
Skupina E
Danes: Charleroi - CSKA Moskva; jutri: Alba - Stefanel, 01ym-piakos - Maccabi; vrstni red: Stefanel 18, Alba 16, Maccabi 14, CSKA in 01ympiakos 12, Charleroi 0.
Skupina F
Jutri: Teamsystem - Ulker, Pa-nionios - Estudiantes, Limoges -Gibona; vrstni red: Teamsystem 18, Gibona 16, Estudiantes 14, Li-
Zoran Savič je eden od adutov Kinderja iz Bologne
moges 10, Ulker 8, Panionios 6.
Skupina G
Danes: Dinamo - Smelt Olimpija, Pau Orthez - Panathinaikos, Gaja San Femando - Asvel; vrstni red: Panathinaikos in Asvel 18, Smelt Olimpija 16, Gaja in Pau Orthez 10, Dinamo 6.
Skupina H
Danes: Barcelona - Efes Pil-sen; jutri: Bayer - Partizan, Croatia osiguranje - Kinder; vrstni red: Efes Pilsen 20, Partizan 14, Kinder, Barcelona in Croatia 10, Bayer 2.
NOGOMET
Naraščajniki
Mladosti
nesrečno
izgubili
NARAŠČAJNIKI
Aris San Polo - Mladost 1:0 (0:0)
MLADOST: Devetak, Mami, Moro, Figelj, Rosano, Pavšič, Radigna, Assi, Bagon, Ferletič (Cotič), Todde.
Naraščajniki Mladosti so doživeli nesrečen in nepravičen poraz, saj so si domačini zagotoviti zmago z zadetkom, ki je padel 3 minute po izteku regularnega dela, poleg tega pa je domači napadalec pred strelom žogo ustavil z roko. Toda sodnik tega ni videl in je gol priznal.
Na splošno so Dober-dobci igrali dobro in imeti več od igre, toda napadalci so bili preveč nespretni in priložnosti niso izkoristili. Tudi Aris je imel v protinapadih nekaj priložnosti, toda doberdobska obramba je bila do zgoraj omenjenega dogodka vedno na mestu.
NAMIZNI TENIS / PO 9. KOLU V ZENSKI Al LIGI
KOŠARKA / MLADINCI
Kras Generali z zmago v Novari utrdil 3. mesto
Igralke Krasa Corium z novo gladko zmago v B ligi opravile še en korak proti zaželjenemu napredovanju v A2 ligo
Vse tri naše peterke so tokrat naletele na premočne nasprotnike
Visoki porazi Jadrana, Bora in Brežanov
ZENSKA Al UGA
Tudi po 2. povratnem krogu se položaj Krasa Generali na lestvici ni spremenil. Tudi na splošno je malo sprememb, saj sta le Siracusa in Novara zamenjali 4. in 5. mesto, Kras Generali pa je utrdil svoje tretje mesto s sobotno zmago nad Novaro. Krasove prvoligaši-ce so vedele, da jih Čaka tam moCna akipa. Čeprav je bila Avesani lahek plen za Ano Bersan v prvem dvoboju, se je Vanja Milic morala zelo potruditi, da proti Puricellijevi doseže Četrto točko v drugem nizu predzadnjega dvoboja. Sledila je tekma med tujkama. Krasova Kitajka Wang, ki je je obe No-varini drugokategomici pustila pod 10 točkami, pa je v zelo napetem dvoboju z Madžarko Hegeduš (19, 21) le popeljala Kras Generab k zmagi. Vsi dvo-ooji so se končali 2:0, le Vanja Mihe je pdvzela set Hegeduševi. Krasova igralka je imela celo možnost, da jo premaga, ce se ne bi poškodovala v odločilnem tretjem setu.
Izidi 9. kroga: Fiamma Archimede Messina - Castellana 0:5, Fiamma Al Ar Messina - Lal Coccaglio 4:5, Fiamma
Gesso Milazzo - S. Giacomo Snacusa 0:5, Regaldi Novara - Kras Generab 2:5.
Vrstni red: Castellana 18, Coccaglio 16, Kras Generab 14, S. Giacomo in Regaldi 8, Fiamma Al. Ar. 6, Fiamma Archimede 2, Fiamma Gesso 0.
ZENSKA BUGA Pri m a vera - Kras Corium 0:5 De Conti - Stubelj 0:2 (8:21, 11:21), Orlando - Bresciani (na sliki) 0:2 (19:21, 17:21), De Conti/Orlando - Stu-belj/Bresciani 0:2 (13:21, 20:22), Orlando - Stubelj 1:2 (21:13,16:21,12:21), De Conb - Bresciani 0:2 (14:21, 21:23) Igralke Krasa Corium so dobro opra-vile svojo nalogo na gostovanju in z deveto zaporedno zmago še povečale možnost za napredovanje v A2 bgo. Z novo zmago Kras Corium še naprej vodi v dokaj homogenem prvenstvu. Kras A se bojuje s Traminom, Primavera, Modena in Goccagbo se otepajo izpada, Kras Activa pa je v zlati sredini.
Izidi 9. kroga: Lal Coccaglio - Viba d’Oro Modena 1:4, Primavera Buttapie-tra - Kras Corium 0:5, Etrurira Arezzo -S. Marco Verona 2:3, Kras Activa - Tra-min Bočen 2:3
Vrstni red: Kras Corium 18, Tramin 16, Etruria 10, S. Marco 8, Kras Activa, Goccagbo 6, Viba d’Oro, Primavera 4.
DEŽELNE LIGE
MOŠKA C2 LIGA: Azzurra Gorica -Kras 2:5
ZENSKA C2 LIGA: Kras B - Fincan-tieri 0:5
MOŠKA D LIGA: Pellicana - Kras
5:0	Q.J.)
Don Bosco - Jadran 118:86 (57:44)
JADRAN: Brazzani 8, Požar 17, Velin-ski 21, Slavec 22, Umek 8, Franco 6, Senica 2, Starc 2 trener Čehovin tri točke Slavec 1, Požar 1 Proti Don Boscu, tekmecu za osvojitev končnega drugega mesta v prvenstvu, so Jadranovi mladinci doživeli pravi polom. Na igrišče so stopili popolnoma nezbrani in brez volje do zmage, tako da so domačini, ki so jih naši v prvem delu sezone premagati, stalno polniti Jadranov koš in večati prednost. Naj povemo, da bodo v nadaljevanju gotovo slediti novi porazi, Ce bodo naši igralci še naprej imeti tak odnos do igre. (B.S.)
Genertel - Bor 108:48 (43:26)
BOR: Brešan, Spadoni 2 (2:2), Milkovič, Sancin 6 (1:6), UršiC 26 (10:13), Caser 2 (2:2), Stokelj 2, Lapel 10 (2:4), Suh, Sunjerga, trener Canciani
PM 17:27, SON 19, 3T Sancm 1 Borovci so proti najboljši ekipi v prvenstvu po pričakovanju visoko izgubiti, kljub temu pa so se v prvih 20 minutah povsem enakovredno kosati s fizično bi-
stveno bolje pripravljenimi domačini. Naši so po treh minutah celo voditi z 8:7, ob polčasu pa so zaostajati za sprejemljivih 17 točk. V nadaljevanju smo zabeležili povsem enosmeren potek, saj so naši tako fizično kot psihološko povsem popustili, sam UršiC pa jasno ni mogel omiliti visokega poraza. Cancianijevi varovanci se bodo v prihodnjem kolu pomeriti z Libertasom, tokrat pa zasluži pohvalo Marko UršiC, ki je končno zaigral kot zna in dokazal domišljavim nasprotnikom, ki trenirajo trikrat dnevno, da je boljši od njih. (Niko)
Inter 1904 - Beg KljuC. Miot 93:49 (58:35)
BREG: KocjanCiC 6, Sancin 2, Lakovič 15, TauCer 18, Jakomin 2, Santi 6; trener: Klabjan
SON: 15, 3 T: Lakovič 2.
Po spodbudnem nastopu v prejšnjem kolu proti Don Boscu so Brežani tokrat spet igrati slabo in visoko izgubiti. V prvem polčasu so se sicer še kar dobro upirati gostiteljem, v drugem delu pa so povsem popustili in dosegli skromnih 14 točk.
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
KOŠARKA / PRVENSTVA KADETOV, NARAŠČAJNIKOV IN DEČKOV
Peta zaporedna zmaga deklic Bora, Breg izgubil
Mladinke: Koimpex v petek z Alturo, Bor v soboto s S'Andreo
Jadranovi kadeti iz poraza v zmago Pri naraščajnikih polovična bera
Uspešna Bor in Kantove!, domovcem zmanjaklo moči - Dečki OK
Kontovelove deklice vtem kolu niso igrale (foto Kroma)
MLADINKE
V tem tednu bosta znani imeni finalistk. Koim-Pex je v prvi polfinalni tekmi v treh setih prepustil Alturi samo šest točk, tako da bo petkovo povratno srečanje le gola formalnost. Prvo polfinalno srečanje med SanfAndrea in borovkami pa je bilo preloženo na prošnjo SanPAndree. Prvo srečanje med ekipama bo tako na sporedu v soboto pri SanfAndrea.
DEKLICE
Odbojkarska zveza je končno sporočila, kako bo potekala druga faza prvenstva. V konCnico se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. V drugi fazi se bodo med sabo pomerile po ključu prva iz A skupine proti 2. iz C, 2. iz A proti 1. iz B, 1. iz C proti 2. iz B. Tri finalistke bodo med sabo igrale dvokrožno. Takšen sklep prihaja z zamudo, a je dobrodošel, saj boljšim ekipam omogoča, da odigrajo nekaj vec kakovostnejših tekem, ki jih je bilo sicer v tej prvi fazi bore malo.
Skupina A
Izida 8. kola: Virtus B -Altura 0:3 (1:15, 5:15, 4:15), Orna B - Area Im-mobiliare A 1:3 (12:15, 5:15, 15:13, 11:15), Sloga B ni igrala.
Vrstni red: Altura 12, Area Immobilare A 10, Oma B 4, Sloga B 2, Virtus 0.
Skupina B
Breg - Virtus A 0:3 (14:16, 0:15, 3:15)
BREG: Kalc, Bet, Zeria-li, Žerjal, Cossutta, Min-got, Rodella, Cok.
Močnemu Virtusu so se Brezanke v prvem setu dobro upirale, saj so nadoknadile zaostanek 14:7 in bile na pragu preobrata. V nadaljevanju so občut-
no popustile in bile lahek plen zlasti ene od nasprotnikovih igralk, ki jih je z močnimi servisi povsem zmedla.
Ostali izid 7. kola:
SanfAndrea - Area Immo-biliare 3:1 (15:13, 15:5, 13:15, 15:8), Sloga A ni igrala.
Vrstni red: Sloga A in Virtus A 10, Breg in SanfAndrea 4, Area Im-mobitiare C 0.
Skupina C
Sgt - Bor 0:3 (0:15, 10:15,0:15)
BOR: Miličevič, Smo-tlak, T. in N. Furlani, Po-sar, FrandoliC, Kraševic, Husu, Carpani, PeCenik
Borovke so po porazu v prvem kolu prvenstva deklic dosegle že peto zaporedno zmago in tako še enkrat dokazale, da v tej skupini ob Kontovelu nimajo enakovrednega nasprotnika. Tokrat so po hitrem postopku odpravile zadnjeuvršCeni Sgt. O tekmi ni kaj dosti povedati,
saj so plave svoje nasprotnice dvakrat pustile celo na ničli, tako da so imele nasprotnice nekaj vec od igre le v drugem setu. Za zmago, predvsem pa za odlično in zbrano igro, je treba pohvaliti vse igralke. Naj še omenimo, da so borovke igrale brez poškodovane MiliCeviCeve, ki je njihova najbolj izkušena igralka. (T. G.)
Ostati izid 7. kola: Area Immobiliare B - Oma A 0:3 (7:15, 7:15, 14:16). Kontovel ni igral.
Vrstni red: Bor 10, Kontovel in Oma A 8, Area Immobiliare 2, Sgt 0.
DEČKI
Izidi 4. kola: Area Im-mobiliare A - Volley 80 A 3:0 (15:5, 15:2, 15:2), Area Immobiliare B - Volley club 0:3 (4:15, 6:15, 5:15), Multiservice ni igral.
Vrstni red: Area Immobiliare 8, Volley 80 A, Multiservice, Volley club in Virtus 4, Area Immobi-liare B in Volley 80 B 0.
DRŽAVNI KADETI
Cervignano - Jadran 81:84 (38:28, 74:74)
JADRAN: Stefančič 14, Voltumo, Smi-lovich 2, Guštin 16, KrCalič 2, Valente 21, Bosari 3, Hrovatin 19, Bogateč, PaoletiC 7, trener Furlan.
PON: Valente in Bosari. TRI TOČKE: Valente 3, Guštin 1, Hrovatin 1, PaoletiC 1.
Jadranovci so osvojili drago zaporedno zmago in tretji prvenstveni par točk. Po zelo izenačenem in trdem boju so namreč strti odpor trdoživih košarkarjev Cervignana. Vse je namreč kazalo, da bodo naši košarkarji izgubili, saj so še 7 minut pred koncem zaostajati kar za 16 točk. Nato pa so se razigrali v napadu (predvsem se je izkazal Valente, ki je dal tudi tri trojke) in stanje izenačiti z Martinom Guštinom 13 sekund pred koncem regularnega dela tekme. V podaljšku so jadranovci ohraniti mirne živce in zasluženo zmagali.
OSTALI IZIDI: Zoppola - Pati. TS 45:61, Don Bosco - Bicinicco 103:63, Pati. GO - Libertas 69:61.
VRSTNI RED: Don Bosco in Pall. GO 20, UBC in Pall. TS 18, Staranzano in Camia 10; Arte Go in Zoppola 8, Libertas, Jadran in Bicinicco 6, Cervignano 2.
PRIHODNJE KOLO: Jadran - D. Bosco.
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Staranzano - Dom Sprintauto 76:67(38:32)
DOM: Klajnšček, Gravner 22, Bensa, Golob 2, Radikon 7, Cuzzuccoli 24, Zu-lian 4, Spacal, Gergolet 6; trener Ambrosi
SON 12
Domovci so zapraviti lepo priložnost, da bi pospraviti nov par točk. Tokrat so zaigrali preveč nezbrano, kar so domačini takoj izkoristili in ze v uvodnih minutah povedli za 10 točk Belordeci so se zdramiti Sele proti koncu polčasa, ko je Miha Gravner z uspešnimi prodori nižal zaostanek na 6'tock. V dragem delu je že kazalo, da bo domovcem, kljub slabemu dnevu uspelo iztržiti zmago. Pet minut pred koncem tekme so naši povedli 55:54, nato pa jim je zmanjkalo moti in zaradi številnih izgubljenih žog so tudi zapraviti zmago. Poudarili bi tudi, da se je ob samem začetku srečanja poškodoval Nejc Spacal in to se je precej poznalo. (Semolič Livio)
NA TRŽAŠKEM
Super B asket - Bor Ediauto A 33:146 (25:62)
BOR: Kafol 20 (2:3), Pison 12 (0:2), To-lentino 2 (0:2), Stokelj 11 (3:4), KoSuta 33 (3:4), Krmec 10, Koric 18 (0:3), Lovriha 30, Romano 10 (0:2); trener KreCiC
PM 8:20, SON 7
O tekmi ni mogoče veliko povedati, saj končni izid jasno priča o razmerju sil na igrišču. Borovci so v tem kolu gladko premagali najslabšo ekipo prvenstva, ki igra v glavnem z začetniki in mlajšimi košarkarji. Pozitivno je vsekakor dejstvo, da so naši opravili dober trening, med posamezniki pa so se prav vsi igralci vpisali med strelce. (Niko)
Libertas - Kontovel 74:115 (26:64) KONTOVEL: Sibelja 5, Rogelja 2, Šušteršič 24, Doglia 25, Hrovatin, KocjanCiC 12, Nabergoj 6, Rebula 6, Semec 31, Žagar 2, Gregori 2; trener Meden.
3T: Doglia in Sibelja 1.
Kontovelci so dosegli lahko in prepričljivo zmago, do katere so prišli že v prvem delu, ko so zaigrali res zelo dobro. Pri tem je treba tudi povedati, da se je Ze kmalu po začetku poškodoval najboljši igralec domačinov Renar, kar je delo Mednovih varovancev precej olajšalo. Nadaljevanje je bilo bolj izenačeno, priložnost za igro pa so dobiti tudi tisti, ki običajno manj igrajo. Pri Kontovelu zasluži Se posebno pohvalo Alen Semec, ki je dosegel 31 točk
Servolana - Bor B Autocarrozzeria Boris 117:41 (61:15)
BOR: Mirceta, Lombardo 9, Bettiolo 2, Miloševič 10, Sadlovvski, Premru 8, Pitac-co, Sunjerga 8, Scarcia 4; trener Jogan Tudi proti Servolani so borovci B ekipe zapustiti igrišče visoko poraženi. Domačini so biti vseskozi premočan tekmec, ki je prevladal nad Joganovimi fanti predvsem na telesnem področju. Pri naših je tokrat edini izstopal Aleks Miloševič, niti odsotnost Dedagica, Verrija, Družine in KrižmanCiCa pa ne morejo opravičiti tako visokega poraza. (Niko) OSTALA IZIDA: Don Bosco B - DLF 54:70, Don Bosco A - Intermuggia 97:90.
VRSTNI RED: Don Bosco A 14, Bor Ediauto A 12, Intermuggia, Kontovel 10, DLF 8, Don Bosco B 6, Libertas 4, Santos in Servolana 2, Bor B, Super B asket 0.
PRIHODNJE KOLO: Bor Ediauto A -Don Bosco B, Kontvoel - Intermuggia, Bor
B - Super Basket.
DEČKI
Polet - Barcolana 90:69 (45:33)
POLET: Mitja Suhadolc 16, Matjaž Suhadolc 16, Peric 4, Piccini 14, Guštin 15, Švab 13, Jevnikar 2, Ferluga 2, Vidah 2, Berdon, Jerman 6; trener Vitez.
Poletovci niso igrali najbolje, vseeno pa so dosegli visoko zmago. Tokrat bi pohvaliti Pavla Berdona, ki je bil dokaj uspešen pri lovljenju odbitih žog, in požrtvovalna brata Mitjo in Matjaža Suhadolca za zvrhano mero požrtvovalnosti.
Bor Ediauto - Libertas 64:56 (38:30)
BOR: Floridan 15, Miloševič 2, Jevnikar 2, Sadlovski, Premru 16, Pitacco 6, KrCalič 9, Družina, DedagiC 13, Sunierga 1, Požar; trener Jogan
SON: 24; 3 TOČKE: KrCaliC 1
Borovci (na sliki), pri katerih naj omenimo pozitiven povratek Dedagica, so s težavo a zasluzeno premagali košarkarje Libertasa. Nasi so igrali slabše kot znajo, kljub temu pa so stalno voditi, tako da uspeh ni mogel izostati. Pri Joganovih varovancih, ki bodo v prihodnjem kolu prosti, sta izstopala predvsem Iztok Floridan in Julij Premraa. (Niko)
Kontovel - SGT 67:110 (39:55)
KONTOVEL: Rogelja 8, Cemjava 2, Budin 2, Nabergoj 53, Stoka 1, Matiacie 1, Za-vadlal, Kosmina, Sossi, trener Sila.
Gostje, ki so biti fizično močnejši od Kontovelcev, so bili stalno v vodstvu in so tudi zasluzeno zmagali. Pri Kontovelcih se je najbolj izkazal Tomaž Nabergoj, ki je dosegel kar 53 točk in je bil tudi najboljši na igrišču Za požrtvovalno igro v obrambi naj omenimo tudi Jureta Rogeljo.
OSTALA IZIDA: Poggi - Don Bosco 58:95, Autosandra - Servolana 46 - 67.
VRSTNI RED: Don Bosco in Sgt 10, Poggi in Polet 8, Libertas in Bor Ediauto 6, Barcolana, Kontovel in Servolana 2, DLF in Santos 0.
PRIHODNJE KOLO: Poggi - Kontovel » (petek, 24.1. ob 18.15), Don Bosco - Polet (v nedeljo, 26.1. ob 11.30).
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
r . . SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad jugozahodno Evropo je cildonsko območje, nad srednjo Evropo pa se krepi polje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka v višinah od jugozahoda spet nekoliko toplejši zrak.
d 000
<5
1010
6
DUBLIN o' V: A-
KOBENHAVti -A --or-l ° - _
1010
1020 MOSKVA
-5/-S
-10ND0No^5flSTE5pAM'/‘ BERLIN l/l VARŠAVA-Vi
DUNAJ 1/3 o
LJUBLJANA 2/2
oKUEV ■o/l
1040	1030
A gL
A
BEOGRAD 1/2 o
LIZBONA A MADRID 5/9
-/- o W
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
SPLIT 8/14 A OSOFIJA-/-
O	A 71020
SKOPJE o	A  ------
-o/s
-0/5
V.X
1020

Sonce bo vzšlo ob 07.41 in zašlo ob 17.00 Dan bo dolg 9 ur in 19 minuti
flUNINE MENE (A/A
Luna vzide ob 16.17 in zatone ob 7.08
Jv

MORJE
Morje rahlo razgibano. Temperatura morja 9,7 stopinje

V
BIOPROGNOZA
Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale manjše težave.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.39 najnižje -12 cm, ob 8.21 najvišje 43 cm, ob 15.12 najnižje -60 cm, ob 21.51 najvišje 35 cm. lutri: ob 3.13 najnižje -14 cm, ob 8.52 najvišje 43 cm, ob 15.38 najnižje -61 cm, ob 22.17 najvišje 37 cm.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............2
1000 m..............3
1500 m..............2
°C
2000 m.............1
2500 m ............-1
2864 m.............-1
DANES
TRBIŽ
CELOVEC
O -Vi
O
KRANJSKA GORA _
-4/-1	O
TRŽIČ -1/1
GRADEC
-2/0
O
S. GRADEC -1/1
MARIBOR O.vi
O PTUJ
ČEDAD^s^
O
KRANJ
_ CEUE . O -V2
OVIDEM 6/8
GORICA o 5/8 O w
N, GORICA 5/8
POSTOJNA 0/3
°
‘S T 6 s.	r
10 v	V_____
PORTOROŽ A
TRST
7/10
LJUBLJANA 0/2
N. MESTO 0/2
O
KOČEVJE
"X O ČRNOMELJ.
-X
ZAGREB
0/2
O
OPATIJA PAZIN	q
REKA
7/10

Slovenija: Danes bo pretežno oblačno. Na Primorekem bo pihala zmerna burja, ki bo postopno oslabela. Najnižje jutran]e temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem do 7, najvisje dnevne od 0 do 3, na Primorskem okoli 10 stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine:	Pre-
vladovalo bo pretežno oblačno
JUTRI
TRBIŽ
CELOVEC
O -1/2
O
KRANJSKA GORA ,
GRADEC
-2/1
9 GRADEC -1/2
M. SOBOTA O -2/3
MARIBOR
O -1/3

CEDAD-^ (Xj
OVIDEM
6/^	m /inoma
TRŽIČ -1/3
CEUE o -1 /4	X—-
X
LJUBLJANA
0/4	N. MESTO
0/4
O
KOČEVJE
o CRNOMEU
ZAGREB o/3
O
Slovenija: V četrtek in petek bo prevladovalo oblačno in v nižinah zamegljeno vreme.

FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
GLASBA
, . , 1 -
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - V ponedeljek, 27. t.m., ob 16.00 (red I) in ob 20.30 (red F) »Žalujoči ostali«, B. Nušiča. Režija Zijah Sokolovič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 22. t. m., ob 20. uri (red B) Mozartova opera »Čudežna piščal« (II flau-to magico).
Ponovitve: jutri, 23. t. m., ob 20. uri (red C), v soboto, 25. t.m., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t.m., ob 20. uri (red F), v sredo, 29. t.m., ob 20. uri (red E), v četrtek, 30. t.m., ob 20. uri (red H), v soboto 1. februarja, ob 20. uri (red L), v nedeljo 2. februarja, ob 16. uri (red D).
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Auditorium Muzeja Revoltella Ura z... - V petek, 24. t.m., ob 18. uri recital Ericha Knodta Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calen-de. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek št. 3
Gledališče Cristallo
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 PREMIERA predstave Gledališča Eliseo »Masterclass con Maria Callas«. Režija Patrick Gui-nand. Nastopa Rossella Falk.
V	sredo, 5. februarja, ob 20.30 »Siddhar-ta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser.
Povem ti pravljico: V nedeljo, 26. t. m., ob 11.00: »Alvermann« - Predstavila se bo gledališka skupina »Moby Dick« iz Benetk.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	petek, 31, t.m., in v soboto, 1. februarja, ob 20.45 bo na sporedu predstava »L’ultirno Lion« Giovannija Marche-sana. Nastopajo: Giglio Boemo, Mari Del-conte, Mimmo Lo Vecchio, Sara Polo.
KOROŠKA
BADISE	HODIŠE
Kulturni dom:	Pri Svetiju na Plešerki: V soboto, 25. t.m.,
V soboto, 25. t.m., ob 19.00 - Koncert ob 20.00 - Hodiški ples, igra ansambel Janja Kovačiča .	Tonija Hervola.

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Filmski festival Alpe Adria: danes, 22. t. m., v kinodvorani »Excelsior«: ob 15.00 »Spivačka Zozefina i myšačyj narod«; ob 17.00 »Un-prowar«, »A Marseille -1 regi kikoto«, »Nagyvarosi ciganyok«, »A rakok ele-te«, »Guba«; ob 19.00 »»Koza-Dere-za«, »Večir na Ivana Kupalo«; ob 20.30 »Seven«, »De niemve moder«, ob 22.30 »VVaffen«, »Kriegsbilder«.
V kinodvorani »Azzurra«:	ob
15.00.»Lambrancas, Brasileiras«. Predvajanja se bodo zaključila ob
23.00 z ukrajinskim flmom »Budemo žyty«.
Knjigarna MINERVA
Jutri, 23. januarja, ob 18.00 bo igralka Piera Degli Espositi predstavila nekaj poglavij romana Va dove ti porta il cuore tržaške avtorice Susan-ne Tamaro.
TRST
Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97
V	torek, 28. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 3. februarja, koncert dua Baldini (violina in klavir). Na sporedu sonati Carla Augusta Nielsena in Edvarda Griega.
Gledališča Rossetti
V	petek, 31. t. m., ob 21.00 -KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa Francesco De Gregori. Gledališče Miela
V	petek, 24. in v soboto, 25. t. m., ob 20.30 koncert »VVelco-me blues and Rock & Roli«. NA prvem večeru bodo nastopile skupine Midnight Ex-press Blues Band, Dirty Fin-gers, Shovvest, Blues 55, Roby & Fabio, Leviathan, Jimmy
Joe’s Band in Nick Becattini & the serious fun; v petek pa slovenska skupina Bakala Blues Band, Mario Bocchi Blues Band, Doctor Love Band, Franco Ghietti & The East Tornado, Tribaltone, Franco »Toro« Trisciuzzi, Monica Guareschi Group in Bobby Tee & Company.
MIUE
Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK.
GORICA
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 25. t.m., ob 19.30: Nagrada Rovere d’oro 1996 - Adrian Pinzaru, violina.
Kulturni dom
Glasbena matica v sodelo-,vanju s Kulturnim domom Gorica priredi v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 -Koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba. Solist Aleksander Rojc.Na sporedu Schubertove skladbe.
	
KOROŠKA	
CELOVEC
Galerija pri Joklnu
Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja. Deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejsih del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Bank Austria - (Lidman-skygasse): na ogled je razstava mozaikov Franza Ka-pleniga.
Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debre.
Galerija Freund: do 1. februarja je na ogled razstava Slikarstvo in grafika. Galerija 3: do 25.t.m. razstavljajo Caroline, Valentin Oman in Gerhild Tschach-ler-Nagy.
LIBUCE
Galerija Falke: na ogled
razstava del Gustava JanuSa in Gustava Gnamuša.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: Razstava del Draga Druškoviča.
DUNAJ
Klub Slovenskih študentk in Študentov: na ogled je razstava Kristijana Schel-landra »Slike vmes«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do konca januarja je na ogled razstava grafik in skulptur »Dialog«.
RADISE
Kulturni dom: v soboto, 25. t.m., ob 19.00 - Otvoritev razstave del Francija Ogris.
rf
M

M
<&L
M

J?
Ut.
Horoskop
zapisal B. R. K:
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Vase ideje bodo dobivale vse bolj jasne obrise, vaša volja po spremembi pa bo vse močnejša. Ko boste temu dvojemu dodali Se modrost, boste končno imeli mešanico za uspeh.
BIK 21. 4. ■ 20. 5.: Se zmeraj se vam bo zdelo, da vas pesimizem nima notranjih vzrokov. O ja, le da vam je se zmeraj lagodneje, ce sredi pekla vzdržujete pozo nezgrešljivega svetnika,
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Nevihta v vasi notranjosti se počasi bliža koncu. Pripravite se na tople sončne žarke, vendar ne zapirajte dežnika prezgodaj. Tudi v poplavi žarkov se je namreč moč utopiti.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Partner vas zaradi prezaposlenosti s svojimi poslovnimi težavami ne bo pripravljen niti poslušati, kaj Sele pomagati. Pomagajte mu torej, pa vam bo povrnil stokrat.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Nadrejeni vas bo opozoril na površno opravljeno delo, čeprav ste dali vse od sebe. Mar ne veste, da se v vas skrivajo rezerve, s katerimi lahko prehitite tudi njega?
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Materialni cilji se vam bodo v vzdušju poglobljenih medčloveških odnosov zdeli preveč banalni, da bi jim posvečali toliko svoje pozornosti. Naj se spoznanje prelije v življenje.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Imeli boste občutek, da vas obkrožajo sami izkoriščevalci. Ze res, da so pohlepni, vendar vas nihče ne bo pojedel, vsaj ne dotlej, dokler jim boste kazali svoje čekane.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Z razumljivimi besedami boste predstavili svojo zapleteno idejo. Prisklednikov bo na lepem mrgolelo, zato boste idejo brž zavili v tančico neuresničjivosti. Rešena bo.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Spoznali boste osebo, ki se vam bo že na prvi pogled zdela napihnjena. Ko se bo začela širokoustiti o svojih silnih uspehih, si boste zaželeli, da bi ogiuseli.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Po dolgem času boste srečali starega znanca. Čeprav se vam bo zelo mudilo, mu boste vendarle posvetili dragoceno minuto, ki se bo zavlekla v še dragocenejšo večnost.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Začutili boste vzgib po pomoči, vendar ne boste znali dovolj jasno izraziti svojih potreb. Razjasniti vam jih bo pomagal nekdo, ki potrebuje vašo pomoč bolj kot vi njegovo.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nekdo vas bo skušal prepričati, da cilji, ki ste si jih postavili, v kratkem življenju niso dosegljivi. V žepu mu boste podr-žali figo in nadaljevali s povečanim tempom. ,
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
6.30
9.35
11.30 12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.45
16.10
18.00 18.10
18.45
19.35
20.30
20.35
20.45 20.50
22.30
23.00
23.05
0.00
0.30
1.00
1.15
Dnevnik. 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La ballerina e il buon Dio (dram., It. '58, i. Vera Cecova, Marietto) Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -VVashita (i. J. Seymour, Joe Lando, L. del) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Via che ti passa per la testa? (i. Ken Hudson) Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La zingara (vodi j Clori Brosca)
TV film: Frammenti di I vita (dram., ZDA '95, i.. L. Carter, A. Chalmers) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Brano Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Glasba: Canzonissima
t RAI 2
6.40
7.00
8.45 9.35
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15
18.40
18.55
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.15 0.25 0.35
Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajše Schwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri. oggi... e domani
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Hunter (i. Fred Dryer)
Variete: Go-Cart, risanke VeCemi dnevnik Film: Detective coi tac-chi a spillo (krim., ZDA '91, i. K. Turner)
Glasba: F. Guccini Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu NoCni šport
Film: Basta! Ci faccio um film (kom., It. ’90)
RAI 3
6.00
8.30 8.45
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00
15.10
16.40
17.00
18.30
19.00
20.00
20.30
22.30 22.55 0.05 0.30 1.10
Jutranji dnevnik Dok.: Hudičevo sonce Film: Corruzione al Palaz-zo di giustizia (74) Videosapere: Vstop prost, Poklici, Potovanje po Italiji, Filozofija, itd. Dnevnik
Aktualno: Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija
Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Športno popoldne Variete: Famosi per 15 min.: A. Celentano Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer -Nan.: Neverjetne zgodbe I Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
RETE 4
ITALIA 1
Jr Slovenija 1 $T Slovenija 2
Nan.: Časa dolce časa, 6.30 Colombo Nad.: lo e papa, 8.50 Kas-sandra.
Aktualno: Peste e corna Nad.: Zingara, 10.30 Ali del destino, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik
Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreCe Dnevnik
Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri - Steze Film: I due vigili (kom., It. 67, i. F. Franchi)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: I sentieri della vita (dram., ZDA '85, i. G. Hamilton, Robert Hays) Film: Fuori orario (kom., ZDA '85, i. G. Dunne) Night Line
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Robinsonovi Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi)
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Highlander, 10.20 Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver
Aktualno: Planet Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Le inchie-ste di Ciao Ciao, risanke Varieteja: Gli occhi del panda, 14.30 Colpo di fulmine
Nan.: Mr. Cooper, 15.30
VVishbone
Variete: Planet
Nan.: Bayside School,
17.00	1 ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days Film: Big (kom., ZDA ’88, i. Tom Hanks, E. Perkins, J. Rushton)
Film: L’ impero del crimi-ne (krim., ZDA '91, i. Cri-stian Slater)
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nanizanka: Nero VVolfe Film: Dna vacanza del cactus (kom., It. ’81)
# TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka lige A2 Dokumentarec Oddaja o živalih Presente innovativo Aktualne teme: Zoom Aktualno: Il supplemen-to
Nogomet lige C2 Zoom
Film: Il veutaglio bianco
	Vremenska panorama	
	Včeraj, danes, jutri	
	Videoring	
	Otroški program: Oglej-	
	mo si (VB, dok. serija)	
	Tedenski izbor: nan. Vesoljska policijska postaja	
	Ciklus filmov A. Kauri-	
	smaki: Zločin in kazen (Finska)	
	Francoska dokumetarana nad.: Žive legende iz daljnih dežel (3. del)	
	Poročila	
	TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev)	
	Videostrani	
	Tedenski izbor: Res je!	
	Poljudnoznanstvena serija: V divjini (VB, 3. del)	
	EP Videostrani	
ranffl	Obzornik	
	Otroški program: Male si-	
	ve celice (kviz)	
	Po Sloveniji	
	TV prodaja	
	TV igrica: Kolo sreCe	
	Včeraj, danes, jutri	
	Risanka	
	TV Dnevnik 2, vreme	
	Šport	
	TV trilogija Paradiž: Pokrajina št. 2 (V. Mo e dem-	
	dorfer, i. Valter Dragan, N. B. Gračner)	
	Generacije znanosti	
jjfS	Včeraj, danes, jutri	
Sjnj	Odmevi, vreme	
!9Bj	Šport	
	Humoristična nanizanka: Vikarka iz Dibleya (VB, i. Dawn French, Gary	
	VValdhorn, J. Fleet, 3. ep.)	
	Film: Veliki rop (ZDA 1949, r. Don Siegel, i. R. Mitchum, Jane Greer)	
	Videoring	
	TV jutri, videostrani	
lil Koper
rak stoletja - Opu-stošena Rusija (Fr.)
Zapik
Nanizanka: Visoka družba (ZDA, 3. epizoda) Dokumentarna serija; Cousteau ponovno odkriva svet (Fr., 7. del)
Studio City
Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (i. Angela Lansbury, 14. del) Nanizanka: V slogi je moc (Avstralija, 35. epizoda)
Ameriška nanizanka: Čarobne v velemestu (13. epizoda)
Koncerti za mlade (L. bernstein, 16. oddaja) Domače obrti na Slovenskem: Čipkarice Avstralska nanizanka: V slogi je moC (36. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Evropska liga v odbojki (iz Nove Gorice)
Tenis: Grand Siam (posnetek iz Melbourna) Včeraj, danes, jutri Zavrtimo stare kolute Slavnostni koncert v Sarajevu
Domače obrti na Slovenskem: Čipkarice (ponovi-j tev)
EP v umetnostnem drsanju (pari, posnetek iz Pariza)
Variete: Tira & molla (vo-			
di Paolo Bonolis) Dnevnik	(•) MONTECARLO		
Variete: Striscia la noti-			
zia			
Aktualna oddaja: Amici		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-	
di sera - Prijatelji zvečer		nik, 13.30 Šport	
(vodi Maria De Filippi)		Nad.: Ironside	
Dnevnik		Film: Se mia moglie sa-	
Variete: Maurizio Costan-		pesse (kom., ZDA ’50)	
zo Show, vmes (0.00)		Variete: Zap Zap	
dnevnik Sgarbi quotidiani		Aktualno: Check Point Film: Scaramouche	
			
Striscia la notizia		Film: Karate Kid 3 (ZDA	
Pregled tiska		’89, i. R. Macchio)	
Euronews Pogovorimo se o....
Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru)
Vesolje je ....
Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport
Tenis: Mednarodno prvenstvo Avstralije (iz Melbourna)
Film: Meteor (ZDA 1979, r. R. neame, i. Sean Connery, Natalie Wood, Henry Fonda)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Glasbena oddaja Vsedanes - TV dnevnik
A"
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Pet minut za novo pesmico; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, . 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Kronika; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Glasb, popoldne; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	'Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19L30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Gospa Judit; 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju, Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
QUICK
d.o.o. SEŽANA
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT

TP GROUP
Partizanska 109, Sežana - Slovenija Tel. +386(067) 72371,31961,32187 Fax +386(067) 31173
VKLJUČENE
DRUŽBE:
*	T.P. SERVICE srl
Trst /1
*	MONTESANTO srl
Gorica /1
*	EAST RAIL srl
Trst /1
DEJAVNOSTI:
•	Speditersko posredovanje pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga
•	organizacija cestnega, železniškega, pomorskega in avio prevoza
•	hitra dostava manjših pošiljk z lastnimi prevoznimi sredstvi
•	organizacija zbirnega prometa
*	QUICK d.o.o.
Sežana / SLO
*	QUICK d.o.o.
Čakovec / HR
*	QUICK TRADING d.o.o.
Beograd / YU
•	organizacija prevzema in odpreme blaga preko luke Koper in luke Trst
•	organizacija prevzema, pretovora in odpreme blaga preko lastnega terminala v Tuzser-ju (H), na madžarsko ukrajinski meji
* MIRAM ARE KFT	d.o.o. POSLOVNE ENOTE:
Budapest / H
* TRANSFER KFT	* SEŽANA	* KOPER	* ŠKOFIJE
Zahony/H	* KRVAVI POTOK	* VRTOJBA	* LJUBLJANA
* TEKI SZ RT	* DOLGA VAS	* OBREŽJE	* MURSKA SOBOTA
Tuzser / H	* PETIŠOVCI	* LENDAVA	* SREDIŠČE OB DRAVI