Maribor, nedelja 23. oktobra 1921,
Stranke in armada
•Maribor, 2S, oktobra..
V zadnjem časa se opaža, da so nasprotniki sedanje vlade pričeli s podvojeno jakostjo ciljati na našo vojsko, naSe »ojaifro. Naravno je, da so ti napadi Previdni in da jih večkrat prestrile cen-2urai a izmed vrst lahko čitaš — tako
namreč čitali v Avstriji — da pisci J*o napadov nimajo aainena, kot svobodni državljani kritizirati kako javno **Pf«vo, marveč skušajo v svojem sle* •jem sovraštvu do ustavotvornega režima, ®*,*n°rda celo do svobodne države sploh, Vbrizgati tudi armadi strup plemenskih, fhaakarskih in verskih strasti, strup, ki w*grirel in razkrojil skoraj že vse p,no£® našega javnega življenja. Pri ae odlikuj« pio svojem streljanji* na Vojaštvo ljudska ali klerikalna stranka. , opetovfino s« je zgodilo, da so bila Njena glaaila *$traža\ .Sl. Gospodar", £up»oljub‘, listi, namenjeni širokim “'Ojem kmetskega ljudstva, zaplenjene 5M tiradi ostrih napadov na vojaštvo.
dežele dobivamo vesti, da klerikalni pomiki n« shodih in zaupnih sestas-ostro napadajo .militarizem1* v Ju-govore za odpravo armade itd.
V napadi so izrastek bohotne demanti**. k» je postala vsled nezdravih
“»urnih razmer naj pril fnbl jene jSi način, •'■terim izvestni politiki rešujejo pred 7*sami zapletena in težka politična vpra* *n’a> ki jih ima naša ne š« konsoiidi-^n* država. Politika pri nas ni izbirčna j pdstvih. Tembolj to velja za gotovi n°vinstva, kjer odločujejo ljudje, ki l: 8lc*j° »voja peresa v žolč in katerih fc!L*P*W® srca in skupni cilji, temveč < St- skupno sovraštvo. Ni se tedaj »flitl, ge tak Hat pobere vsako neugodno *tst o kakem nezadovoljnem -vojaku, jo povajjg v Svojem žolču in potem ponudi P^cem, katerih večina jemlje tiskano R**Wo takšno, kakršna je bila napisana, to se pri nas ne dela iz gole opo-marveč iz trme in hudobnosti. Pozicija, ki priznava državo in se bori anio proti vladi, se mora zavedati, da “Ztojajo stvari, ki so tudi nji skupne . ?#do, a to je predvsem državna av-0r'teta, državljanska morala, obrana pred .Un*njimi in notranjimi sovražniki dr-k*r PoCenf® del klerikalnega ovinstva, je slepo streljanje vsepovprek " razni žolčavi strelci, če niso narav-najeti od zunanjega sovražnika, če j® ohranili v sebi le košček domovinstva 11 narodnosti, se niti ne zavedajo, da NS|lo lastno hišo.
.Napadati armado je zelo kočljiva bJ^r. Mi vemo, da se Je izza svetovne i?JB* razširilo protimilitaristično gibanje.
k*ko j* irra vseh strašnih grozot J^ko zagovarjati vojaški sistem. Vemo, ? ®oben' res kulturen človek ne mor« °®2evati vojaštva in njegove trde or-P01*adje. Vsi sanjamo o večnem miru, r» jub^u’ *vob°di. Toda to so žal L.?10 sanje in na sanjah se ne grad« Resničnost je naravnost kruta, pa ne preostane drugega, kakor 5fr*ietl njene zahteve. Res je to; Mi j “Sosloveni, ki smo komaj dosegli, kar 6va J0 ^ru8‘ narodi, že zdavnaj, moramo svobodo pod vsako ceno ohraniti. Ij Pra*imo pa jo v sedanjih razmerah, Or ®e je militarizem celo ojačil, samo z J02jem {„ 2 močno, disciplinirano vojsko, dr* ycdno pripravljena na obrambo zave in njene neodvisnosti.
r°tivojaško gibanje narašča zlasti v ?2yanih poraženih državah. Avstrija
miiu!?*.l* I917* uvfstJ v Šolsko vzgojo ltarJ»tiČni sistem. Ce bi ta država ’ bi se najbrž redkokdo drznil cli«r «prot‘ vojaštvu. V Franciji, An-SoV’. 8,eriki i’e harastel vojaški duh, jetska Rusija je zaiigurals tvoj« te-
Cesar Karel zopet na Madžarskem.
Karel prispel v zrakoplovu iz Švice v Sopronj.; Z avtomobilom v Budimpešto. Odredbe Avstrije in Češkoslovaške. Onasna komolikacija položaja. Strah na Dunaiu.
Številka; 240.
OKU DUNAJ, 22. oktobra. Po poro. čllu, ki je dospelo tekom nocojšnje noči tukajšnji antantni misiji, je prispel včeraj popoldne bivši cesar Karl ,v zrakoplovu y< ŠopronJ. -it	'ri.vri
TIP DUNAJ, 22. oktobra. (Popoldan.) Po zanesljivih vesteh iz Šopronja se je cesar Karl odpeljal danes v avtomobilu v, Budimpešto. Njegov avtomobil je spremljalo 6 drugih avtomobilov,
TIR DUNAJ, 22. oktobra (Popoldan.) Zvezna ,vlada je odredila zapor meje pro.* tl Madžarski; ,vs? vlaki so ustavljeni. ■
TIP PRAGA, 22. oktobra. (Popoldati.) Vlada je z ozirom na povratek cesarja Karla na Madžarsko, zaprla vsO mejo in ustavila .ves promet z Madžarsko,
UKU D ir naj, 22. oktobra. Kakor poroča »Wiener Mittag« so se sestali takoj, ko je dospela vest o povratk« cesarja Karla (V, Sopronj, k posvetovanju zvezni kancler Scliober, zvezni minister za notranje zadeve dr. Wober in zvezni minister za [vojno \Vachter, da ukrenejo vse potrebno, ker obstoja možnost, da se načrt? akcije bivšega cesarja raztezajo, i udi
na Avstrijo, ■	■	' • 1, ; '	^
" X-
:TIP Dunaj, 22. oktobra. Danes so izdal! z ozirom na .vest o povratku cesarja Karla na Madžarsko tukajšnji list? posebne izdaje, v, katerih razpravlja o veliki komplikacij? položaja v Srednji Evropi, ki je nastala vsled tega. Splošno se naglasa, da je položaj zelo opasen, ker so Madžari sedaj mnogo bolj pripravljeni na o-borožene akcije, kakor pa so bili o Veliki noči. Njihove čete so w ivelikem številu
—c
Izpopolnitev našega telefonskega omrežja.
LDUBeograd, 21. oktobra. Mnistr-
stvo za pošto In brojov, je za enkrat uredilo telefptisk? promet na nekaterih glavnih jd-ogah. Na progi od Beograda do Skoplja, so ponekod uvedene nove proge, onekod pa popravljene stare. Tud? za neposredni promet z Banatom so prove-dene proge in je položen kabel preko Donave in delajo se še nekatere proge v Srbiji, ki bodo dovršene v 10 do 15 dneh’. Obenem se postavljajo tudi nove proge za Sarajevo in Cetinje. V teku so tudi dela za napeljavo bakrene žice od Beograda do Ljubljane. Dela bodo končana tekom enega meseca. Za prihodnje leto se nameravajo izvršiti nove telefonske proge z Zagrebom, Ljubljano in Cetinjem. Proga do Obrenovca pa se bo podaljšala preko Šabca in Dvornika do Sarajeva in Splita. Napravile so bodo tudi telefonične in brzojavne proge za promet s sodnjimi državami, s Češkoslovaško in za brzojavni tranzit, ki bo donašal državi velike dohodke. Ako se bo pravočasno nabavil materijah katrega zahteva brzojavni in telefonski oddelek' ministrstva za pošte In brzojavno proge za promet s sosed, brzojavni in telefonski promet mnogo boljši. Brzojavne pristojbine za mednarodni promet se bodo ipočenši s prihodnjim letom nekoliko povišale.
LDU Beograd, 21. oktobra. Pred dvema dnevoma so se pričela dela za polaganje telefonskega kabla M Beogradu. S tem kablom se bodo zamenjali oni kabli, $ sq bili poškodovanj po bjpmby<fcnaju.
koncentrirane na mejah Slovaške, .v, Burgenlandu pa sc nahajajo tudi močne tolpe. Po zadnjem govoru ministrskega predsednika Bethlena y. katerem je izjavil, 'da je Karl še vedno zakoniti madžarski kralj in da sc ga bo pozvalo, 'da prevzame svoje funkcije se sodi, cla je madžarska vlada vedela za nameravan povratek in ‘da ga jo tudi sama pripravila in izvedla. Položaj je resen in sc bo 'dal- težka rešiti mirnim potom.
• TIR Dunaj, 22. oktobra. Tu-'vlada veliko razburjenje, ker se splošno sodi, da Madžari lahko m najkrajšem ■ času prekoračijo mejo in zasedejo Dunaj,
DKU Budimpešta, 21.'oktobra. Tukajšnji antantni zastopniki so posamezno protestirali pri madžarski vladi proti Povratku cks-cesarja Karla. Tekom 'današnjega 'dne bo madžarski .vladi dostavljena. skupna nota z energičnim protestom. Po vesteh, ki krožijo tukaj, je cks-cesar Karel zapustil Sopronj, ni pa še prekoračil po trianonski pogodbi določene meje: IV, Budimpešti se je izvedelo o 'dogodkih' iz poročila vojaškega poveljnika vj Sobotišču, ki ga je potrdilo neposredno potem dospelo pismo polkovnika Lenarji!«
DKU Budimpešta, 22. oktobra. Uradno poročilo madžarskega brzoiav. dopisnega urada: Iz iSopronja se poroča, da je kralj Karef dne 21. t. m. prispel v Sopronj. Madžarska vlada zavzema glade povratka stališče, 'da kralj Karel v smislu zakona z dno 1. junija 1920 sedaj še ne more prevzeti izvrševanja vladarske oblasti na Madžarskem, in da mora zapustiti deželo. .Vlada je izdala potrebne odredbe. v....
v
Razen (ega se bo mreža razširita še za 3000 naročnikov. V nekoliko dneh še bodo začela tudi dela za razširjenje telefonske centrale same. Ako bo ministrstvo za pošto jn brzojavi nabavilo čini prej telefonske aparate, se ba V prihodnjem letu lahko izvršila _ instalacija 3000—4000 novih telefonskih' postaj. S tem bo državna blagajna dobila 5—6 milijonov, dinarjev več dohodkov.	\
Konferenca v Portorose,
LDU Beograd, 21. oktobra. Kakor se je že javilo, bo 26. t. m. v Portorose konferenca nasledstvenih držav. Ministrstvo prometa in ministrstvo aa pošto in brzojav sta dodelila naši delegaciji svoje delegate kot svetovalca in eksperte v prometnih, postnih in brzojavnih vprašanjih.
Pred sankcijo beneškega sporazuma.
LDU Pariz, 31. oktobra* ^Temps® doroča: V Benetkah podpisani protokol je italijauski poslanik predložil poslaniski konferenci na zadnji seji. Prejkon« ae bo poslaniška konferenca prihodnjo sredo posvetovala o protokolu. Pričakovati je, da ga odobre zavezniki soglasno. 1 NemčlfalnGornja Sležljav
LDU Beograd, 21. oktobra. V Berlinu sodijo, da je odločitev v gore-nješlezijskem vprašanju še neugodnejša kakor se je to domnevalo po prvih objavah. Nasprotje proti Wirthovem kabinetu se je tekom današnjega dne jako povečalo. Nameravajo se pričet? nova pogajanja z enotno, akoprav ni velijto nade.
volučn« pridobitve z ena najmočnejši) armad sveta.
Ce bi v komunistični Rusiji, ki plavi pri nas marsikateremu protimilitaristo pred očmi, kdo pisal in rovaril proti armadi^ ji kradel ugled in vzbujal med med ljudstvom protivojaško razpoloženje bi bil kmalu obvisel med nebom ia zemljo. In vendar je gotovo, da tamoš-nja armada ni urejena razumno, demokratično. »Razumne* armade sploh ni. demokracija pa pomeni dekoncentracijo nedisciplino in je tedaj škodljiva obrambi domovine tatu, kjer se zahteva enoto? volja in enoten odpor.
Nočemo teoretično opravičevati mili tartana, opozarjamo pa na resničnost, na dejansko stanje, in tu bo vsak državljan, ki količkaj misli z lastno glave in katerega ne zasleplja opojnost dema-goških fraz, hitro spoznal, kaj je potrebne in kaj ne. Z vso odločnostjo odklanjamo napade na armado s strani onih strank, ki so v prejšnji državi podpirale naj* ogabnejšo izdajo militarizma, namenjeno samo interesom habsburške hiše, in katere bi zopet uvedle močno armado, če bi dobile v državi absolutno oblast. Strankarska demagogija naj bi se previdno ogibala tako kočljivih točk, kakor je obramba skupne domovine in na; bi ne zanašala med ljudstvo škodljivega nerazpoloženja proti armadi, v armado pa duha razkroja, nereda ia nediscipline Nedostatki, ki obstojajo v armadi, s« lahko rešujejo na drag način, kakor s peresom, namočenim v žolč brezdomovincev in prodanih duš.
Ruisn*. .lts*nskR:
Mi smo demokrati , ,,
»Imamo republiko. Smo toraj tsj' veliki demokrati. S ponosom si to pravimo. Ali pa (udi resnično tako pošteno n prisrčno demokratično delamo, se obnašamo in. — priznajmo si ■— čutimo3
Zdi se, da je nastal istočasno z nerazumevanjem pravo svobode' celi zared nepravih demokratov.psevdo-demokratov, nadutih veličin, obogatelih postavic. In resnično, še tako prenapet, rojen aristokrat ne. more biti tako zopern, kot napihnjen demokrat. Kj»ko se povzdiguj1’ v svoji bogueriak? napihnjenosti, moti ir bogastvu! Njegov govor izzveni vedrin preziranje, kakor iz visokega stolpa. Ro bi hi? igralec, hi takoj pri njegovem vstopu na oder spoznali, da ima glavno uloguin v vsakdanjem življenju čutimo, kako vedno na 'sebe mish, nikdar pa r’ prospeb republike.
Jn sle li opazili, kako bogastvo, po • sebno povojno, spreminja ljudi? Kako le napne njihova samozavest ?n zahtevki ? Ib, da oni govore tudi z navadnimi smrtniki, saj fio demokrati, toda kako velikodušno, z vlfiine!
Če bi njihovi naphani mošnji. Zrastl.a glava in rep, ravno tako bi se nesla? Tudi v opojni ljubeznjivosri štrlijo is vsa kega kotiča teh dus papirnati stojah'.
Denar in vse to, kar se zanj dobj, jim je. glavna os vsega njihovega družabnega življenja.
Opazujte jih kje in si napravile slike, dveh neznancev. Tveba je samo malo dovtipa in brez matematike bodete natančno že po obnašanju demokrata uganili, katera teh dveh oseb je bogata in katera ima samo notranje bogastvo, kj ga ne moreš poplačati s premoženjem.
Toda ne samo v stvareh globljega pomena, ampak tudi v zunanjem družabnem obnašanju žepa naš demokratizem. Če bi jim gospod Guth-Jarkovst1’ (Čački pisatelj knjige dostojnosti. Opazk« prevajalca) bi jim lahko napisal tisoč fce tako krasnih poglavij o finem vedenji vse bi bilo zastonj!
Najelegantneje Francoz in najveCji fientiemani Angleži ooliubliaio ženskam
Stnra 2$
IT A B O RV
-o&e samo ra® brezkončnega spoStovanja
»H pa iz ljubezni, posebno se~ve v za-uprph trenutkih; toda naši demokrati poljubljajo roke bodisi vsem poprek, starim, mladim, najmlajšim, na rokavice in brez .rokavic ali pa izjemni demokrati samo izjemnim in to le bogatim damam.
Potvorjeni demokrati se klanjajo zlatemu teletu (seveda ne nememu, kot je oilo to na puščavi) in v tem je mogoče tradicij onelno razložiti zvezo boljševikov 3 Židi, kajti idealističnih fantastov je med tijimi strašno malo.
Vidite pa na vseh koncih in krajih tu® grobost, napihnjenost, nedisciplino, nestrpnost, kjer se srečate s temi ljudmi.
In vendar smo vsi demokrati!
Nežnejši občani se razočarani umikajo, se odvračaio od ljudi in tožijo nad republiko, pozabljajo, da je vse zakrivila vojska in začetki novih razmer, neizkri-staliziranih ter doslej od vzgoje nepodprtih.
Srečavamo pa tudi prave demokrate a prirojeno plemenitostjo, ki ne pogrešijo pri nobeni okolnosti in v nikaki priiož nosti.
Sicer pa se kaže neravnotežje v demokratizmu tudi drugod (n. pr. v kraljevini SHS-, Op. prev.), ne samo v naši mladi republiki. Opazovala sem poleti leta 1919., franeosko družbo, posebno v vjakib, odpravljenih v od vojne poškodovane kraje, torej v trenutkih do tragike resnih, toda njihove neštetokrat ponavljane : liberte, egalite, fratcmite (svoboda, enakost, bratstvo) so resnično kar plapolale na zastavicah! Takrat sem često premišljevala o demokraciji, ko sem sedela med priprostim in uslužnim ljudstvom.
V naših republikah hočemo vendar hneti in bomo končno tudi imeli čišto demokracijo, redko, novo plemstvo duha in srca.
Revolučno gibanje je pač opijanilo glave. Gesla so le priljubljene in navdušene zastavice.
\ Ne, mislim nemogoče enakosti ljudi, ne mislim dobesednega vzajemnega bratstva, niti divje nedisciplinirane prostosti, tmpak ono demokratičnost, ki se ne povišuje in tudi ne ponižuje, ker se zaveda svojega človeškega poslanstva in pri nas vedike narodne naloge. Mislim le na ono vzvišeno demokratičnost, ki spoštuje osebnosti in priznava razlike v človeku ki pa ne deli sebe in ljudij po milijonih, ampak po notranji vrednoti duše in je zmožna vsled sočutja razumeti vse ljudi ter z vsakim fino postopati. Vzgojiti moramo take demokrate, ki bodo nosili V sebi skromen, notranji ponos, odkritost, obvladanje samega sebe in se bodo klanjali samo pred velikim duhom in srcem
Dr.'Albert Leonherd:
Ulfravijoličasta presvetljava s kremensko svetiljko.
Že iz najstarejše dobe je znan vpliv jvetlobe na človeka. Ne samo psihično oživljajoči, temveč tudi fizično okrepču-joči in ozdravljajoči učinek naše naravne - solnčne svetlobe - je vsakemu znan in ga tudi vsakdo občuti. Ni čuda, ako se je svetloba uporabljala že dolgo kot zdravilo in v resnici že za časa Rimljanov in Grkov stala v ta namen v uporabi. Vsi žarki, ki izhajajo od solnca, kot od našega naravnega izvora žarkov, učinkujejo bijologično, to se pravi, oni npiivajo na neki način na živečo celico, pospešujejo življensko zmožnost celice, eviiajo zmenjavo njene kakor tudi po-ttinože možnost sprejema kisika ter u-plivajo na izločitev škodljivih snovi. Silno je napredovala moderna znanost v zdravljenju s svetlobo (Helioterapija) in z žarki. Ni znala samo izrabiti naravno solčno svetlobo potom primerne uporabe in doziranja kot mogočen zdravstveni faktor, ona je tudi razumela učinke posameznih vrst žarkov, ki. se nahajajo v »olčni svetlobi v tako velikem številu, odkriti in jih uporabiti zdravilno. Povsem rnano je, da upliva solnce v visokih morskih višinah bolj učinkovito in zdra-kakor pa solnce v globoko ležečih krajih. Ta uspešen lečiirii učinek je posledica večje vsebine solnca na kemično učinkujočih ultravijoličastih žarkih, ki i manjšo valovno dolgostjo in znjo rezanimi mtensiopejširni učinki se v
Ze dolgo mi je sililo pero v roke, da bi napisal podobne reflekse o naših psevdo-demokratih, ki jih srečujemo dan na dan na ulici, vlaku, vseh javnih in zasebnih prostorih, v vseh strankah in strujah. Samo naše javno mnenje je še tako malenkostno, da bi se takoj našli dobri prijatelji, ki bi z velikim »zadoščenjem* konstatirali: glejte ga demokrata, koko je fotografiral svoje lastne pristaše. Bilo mi je zato zelo drago, da sem izsledil v nedeljskih Čeških »Narodnih listih* gornji podlistek poslankinje narodne demokracije v Pragi, ki sem ga torej tem lažje prestavil »demokratom* prav vseh slovenskih političnih strank in struj. Uverfen sem pa, da bo vsak prizadeti, če se je že sploh povspel tako viseko, da čita v časopisu tudi kaj dru-zega, kod dnevne in borzne vesti, z zadoščenjem konštatiral: jaz nisem tak! Pa za to ne gre; glavno je, da vemo mi drugi,onstran . . .
Dr. Avg. Reisman,
Dijaški dčm v Mariboru.
Iz časopisja je izvedelo vodstvo Dijaškega doma, da so primariji naše bolnice poslali dopis posameznim občinskim odbornikom v Mariboru, naj glasujejo za to, da se Dijaški dom izroči upravi mariborske bolnišnice; to se pravi, da naj se na ulico pomečejo dijaki, ki so sedaj na oskrbi v Dijaškem domu in Dijaška kuhinja, katera daje hrano v istem domu dijakom, katerim jo plačuje to društvo. Nikomur se ni zdelo vredno, na kakršenkoli način stopiti v dogovor z vodstvom Dijaške kuhinje. — Ne ve-mo, odkod prihaja ta zelo izvirna misel, ali gotovo je, da ni posebno srečna. Taki sklepi se dajo izvrševati ob Časn revolucije, danes pa se menda moramo ravnati po zakonu in pravici. Povedati moramo torej še pred sklepanjem o tem predlogu, da niti občina mariborska, niti njen odbor ne morejo razpolagati z Dijaškim domom tako, kakor si to mislijo gospodje primariji naše bolnice. Poslopje, v katerem ima svoje gojence društvo Dijaški dom, ni lastnina občine maribor ske. Poslopje je še danes v zemljeknjižn lasti nemškega .Studentenvereina*, usta vljeno je le delovanje tega društva, v kolikor je podpiralo nemško dijaštvo z namenom »auf diedauemde Sicherung des deutschen Charakters der Marburger Mittelschulen* v nasprotju z državnimi interesi. Društvo še danes ni razpuščeno, kakor bi -se to moralo zgoditi po analogiji s kočevskim »Studentenheimom*. Na ta vladni sklep se torej še čaka. Do odločitve vlade v tem pogledu, opravlja občina ta Dijaški dom ter ga je za dobo petih let dala v najem društvu »Dijaški .dom*. Pred pretekom. te dobe mestna občina ne more odstraniti gojen-
mm
nižjih krajih ne morejo uveljaviti, ker jih po večini absorbira zemeljska vlažnost (sopara).
Znanosti so je posrečilo, te naravne kemične, ultravijoličaste žarke., potom cremenske vsetiljke umetno nadomestiti in sicer ultravijoličaste žarske s že manjšimi valovnimi dolgostmi, kakor jih ima naravno solnce v višinah, to se pravi, ustvarila se jeskremenjsko svetilko 'iič, ki ima učinkovite ultravijoličaste žarke v še popolnejši meri, kakor pa jih ima naravno solnce v višinah. S kremensko svetiljko se je ustvaril aparat za zdravljenje s svetlobo od neprecenljive vrednosti. Omogoča uporabo ultra vijoličasti h žarkov z najmanjšimi valovitimi dolgostmi z mnogostranskimi učinki na jolno človeško telo. Učinki teh Izbornih žarkov objasnilo velikovrstno uporabo v zdravstvenem oziru na bolnike. Na r$ak način je pa treba znanja strokoviakn, ki mora uporabo in doziranje žarkov in eventualno kombinacijo z drugimi vrstami žarkov presoditi in določiti, ki mora individualno občutljivost bolnikov napraro žarkom presoditi in razumeti, da te žarke v posameznih slučajih uporabi z nabolj-Šim vspehom v resnici v prid bolnika.
Ultravijoličasti žarki povzročijo pomni ožite v ieukocytev v krvi. Na pretvorbo beljakovine vplivajo v smislu njenege nastavka.
V najlinejših kapilarnih ceveh na površju krožeča kri sprejema v vse svet-obno enargjjo in jo dovaja, splošnemu
krvnemu toku. Ultravijoličasti žarki u£in-J kujejo po stopnjah udejstvovanje unet-
cev iz Dijaškega doma. Kadar pa bode, kar pričakujemo, društvo *Studehten' heim* veljavno razpuščen), t,0 Oočina po pravilih imela upravo * toliko časa« da izroči to društveno premog .vi dru štvu, katero je ustanovljeno z isr.m na menom kakor nemški »Studentenheim*.
Ako se ozira predvsem na dobrodelni namen, ki obstoji v tem, da se preskrb-ljuje hrana, stanovanje in nadzorstvo ori pouku, potem ni dvoma, da bi se moralo to premoženje izročiti slovenskemu društva »Dijaški dom", katero je usta novljeno 1. 1911, dosedaj nabiralo pri spevke za ta namen ter pred dverai leti odprlo v tej zgradbi svoje delovanje, ker je bila takrat potreba izredno velika. Tiho, brez šumne in vsiljive agitacije je delovalo dosedaj drnštvo in domišljamo si, da njegovo delo ni bilo brez uspeha. Podpore ni našlo premnogo, posebno ne od strani občine mariborske. Danes šteje 48 gojencev: 21 realcer, 17 gim-nazijcev, 5 učiteljiščnikov in 5 učencev meščanske šole. Gojenci so iz Slovenije 24, iz Julijske Benečije 21, iz Ko-roške 3. Razun tega se kuha v »Dlj. domu* obed za 59 od dijaške kuhinje podpiranih učencev.
Zelo dvomimo, da bi bilo Človekoljubno to dijaštvo oropati strehe in oskrbe in zdi se nam nemogoče, to število spraviti pod istimi pogoji na zasebna stanovanja. Dijaška kuhinja pa bi morala zopet iskati hrane po gostilnah za svoje podpirance. — Priznamo, da bolnišnica rabi večje prostore. Ali te si mora država preskrbeti na drug način. V dijaški dom nikdar in nikakor ne spada bolnišnica. Prostore za njo mora preskrbeti država in ne občina. Sicer pa baš v sredo mesta ne spada bolnišnica in naši predniki so se leta in leta utrudili, da so garnizijsko bolnico spravili iz mesta tja, kjer je danes. Zato pričakujemo, da bode vlada uredila v kratkem to zadevo, a občinski odborniki bodo uvideli, da je predlog gg. primar-jev nemogoč.
Predseatvo društva »Dijaški dom*.
Notranja in zunanja
* Nemško-poljskl sporazum. Za zagotovitev, gospodarskega življenja v Gornji Šleziji tpo razdelitvi, je konferenca ve Ieposlanikov oetobrila	sledeče mere, ki
naj tvorijo temelje	poijsko-nemškega
sporazuma v obliki generalne konvencije: Uprava zasebnih železnic ostane ncizpre-tnenjena. Za nemške železnice se uvede za dobo 15 let skupni obratni sistem. Marka ostane uajdalje 15 let kot zakonito plačilno sredstvo ,v, ,veljavi. Poljska meja tvori obenem carinsko mejo. Zakon o carinski tarifi ostane nadalje v. .veljavi,
Ijivo in je ta uuetljivi učinek na zdravljenje izredno velik.
Indikacije za uporabo kremenske svetilke so vsi slučaji, ki zahtevajo pro-budo in preobrazenje celičnega življenja. Glavno torišče najdeno t zdravljenju notranjih bolezni n. pr. v zatiranju kronične tuberkuloze, kjer povzroča presvetljava veliko produkcijo vseh antigen, zlasti beljakovinskih in mastnih antigen. Kronično bronhitis, vnetje prsne mrene, hripo in njene posledice se priznano z ulstravijoličasto presvetljavo ugodno zdravi. Pri slabokrvnosti pride v poštev spodbuda k tvorjenju hemoglobina in rdečih krvnih telesc. Skloroza se vslod upliva na celotno spremembo snovi lažje ozdravi. Pri obolenju krvnega toka upliva ultravijoličaste presvetljava vsled znižanega upliva na krvni pritisk ugodno. Srcu se delo olajša, vsled česar zamore zopet, nabirati rezervne moči. Nčprecen-jivi faktor v zdravljenju nudijo ultravijoličasti žarki pri kroničnem mišičjem revmatizmu. Kimrgična aseptična operacijska rana tvori v toliko podlago za ultravijolično presvetljavo, ker se potom nje poleg splošnega učinka doseže pospešitev tdravljenja vsled živahne vasku-arizacije. Pri presvetljavi odprtih ran z ultra vijoličastimi žarki nastopi sekrecijsko zvišanje in vsled tega premočitev ran z v serumu se nahajajočimi antibakteri-elninai in aptitoksijskimi tvarinami. Na-dalnje posledice presveti ja ve lakih ran so desodoriziranje. pospešitev demokracije, odbitje nekrotične, kože. pobuda granu-'acije in hitra epitolizacija. Slično je pri j
^Maribor, 23, oktobra 1921
.HaKMttgiM—■»min   ....
razen nekaterih Izprememb' glede surovin in polfabrikatov, ki se izvažajo iz glasovalnega ozemlja z namenom, da se dogo-tovijo, oziroma obdelajo. Prvotni pridelki na poljski coni sc za dobo treh let pn izvozu na nemško ozemlje carine prosti. Nemčija in Poljska si druga drugi medsebojno dovolita izvoz rudniških proizvodov iz skupnega ozemlja. Vsak prebivalec glasovlnega ozemlja sme prekoračiti mejo brez vseh formalitet. Dosedaj veljavne določbe ostanejo v veljavi, dokler ne bo dovršena poljska zakonodaja. Vsak v nemškem pasu nastanjen Poljak, ozir <K ma v poljskem pasu nastanjen Nemec, staue za dobo 15 let na svojem mestu. Vsak, čez 18 let stari, v nemškem stanujoči Poljak lahko v teku 1J le ra za poljsko državljanstvo. Mešar misija, ki sestoji iz enakega štev. šle Nemcev in Poljakov, je posvetoval gan, ki naj olajša izvršitev teh dolo reševanje zasebnih sporov! se osnit sebno razsodišče.
* Brezposelnost na Angleškem-
George je razpravljal .v spodnji zl o brezposelnosti na Angleškem. Izjf da preživlja sedaj Anglija najtežjo ! do brezposelnosti tekom zadnjih let. Na Angleškem je danes en in f milijona ljudi brez dela. Najbolj je poselnost razširjena ,v kovinski ind Glavni vzrok te brezposelnosti se zastoja v svetovni trgovini in iz njanju valute izraža ,vi besedi: .voji pa je mogoča le dvojna politika, stor! država popolnoma nič, ali P brezposelnim podporo,, kolikor I dovoljujejo vsekakor omejena sf<
Vlada vsekakor priporoča drugi LIoyd George je na to obrazložil d nje ukrepe ,vlade za pobijanje bre; nosti ter je poročal, da je vlada ip< predlagala, da se dovoli 300.000 šterlingov ,v podporo vojnim uHi cem, da sc lahko Izselijo ter "da 'S* način olajša brezposelnost.; 1
Ljeniuova gospodarska politik
škoslovaški presbiro objavlja flios! brezžično brzojavko y, govoru, ki imel Ljenin na kongresu organia Politično .vzgojo o novi gospodarsl tiki Rusije. Ljenin je med drugim Koncentracija jn oddajanje konce! zemcem, jc direktna obnova kapit
n ;s..temc,ji novc Politike .v, tesni Juiocifno pa je vprašanje, kdo b nastali položaj izkoristil, ali se b( združil s kapitalizmom ali s prolet Kdo bo drugega prehitel? Ali se bf talizmu posrečilo, da se prej organ nadvlada komuniste, ali pa se t pr oletareev pokazala dovolj zmož bo uzdala kapitalizem, opiraje se n ta ? Od izida tega boja zavisi naše darskb stališče. To vprašanje p i
panaraeijah, forunklu, karbunkl
Pri kirurgični tuberkulozi poi odstotek potrebnih operacij' vsled vijoličaste presveti jave mnogo
Pri takih potrebnih operacijah nadaljno zdravljenje ultravijoličasi svetjava izvanredno ugodno uplivi kožnih boleznih, kakor fornnkulozi pruritus, lupus itd. pride bakterit vnetje povzročajoči učinek ultr častih žarkov v poštev. Pri izpadi alopeeia, areata in preuiatura so kazali ultravijoličasti žarki kot n; regeneracijsko sredstvo za lase.
V ginekologiji pride poleg | učinkov ultravijoličastih žarkov splošni učinek v poštev in upih jresvetljava ugodno pri lokalnih oslih, kakor tudi pri uieustru ;ežkoČah in slabokrvnostih. V zdr ušesnih bolezni najde ultravijo— presvetljava hvaležno polje in tudi te * zobozdravstvu našla svojo uporabo.
V mnogih slučajih tvori stvarna P1’*"! svetljava z uitravijoiičastimi žarki fično kuro: kakor n. pr. pri rabiti zrnu- v drugih slučajih, kakor pri kroničnih b0' lestih, pri katerih še le gradimo terap'1)9 in primešano posamezno kamenje v ; dosege poslopja zdravja, tvori dosledn* j znanstveno izvrševa ultravijoličasta V'r" I svetljava temelju i kamen, ki utrjuje 11 ohranjuje sestavo poslopja in tako pr«' svetljava, temelj terpjiievtifrnega nostop
n ja sploh.
Terapija s kremensko svetilko' -11 ruju dflujncemu terapevtu veliko >1V
iivaisžno polje delovanja v intor«iubalnh>
biti v. najkrajšem času rešeno, sicer je republika izgubljena.
* Jesensko zasedanje parlamenta. V četrtek opoldne se je vršila iprva seja Narodne skupščine. Seje so se udeležili demokrati, radikalci, muslimani, zemljora-dniki, Jugoslov. klub, samostojni kmetje in republikanci. Manjkala sta Stojan Pro-tič in dr. Trumbič. Od neodvisnih poslancev so prišli v zbornico Aleksa Gjovič, dr. Momčilo Ivanič in Stanoje Piletič. Minister Marko Trifkovič je prečital v imenu vlade sledeči ukaz: »V imenu Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, po milosti božji in narodni volji, je ministrski svet kraljevine SHS'na temelju čle-na 59. ustave rešil in rešuje, da se sklepi sei izrednega sklicanja pretvorijo v seje rednega sklicanja Narodne skupščine. — Na to je predlagal narodni poslanik Rista °davič, da se izbere za začasnega predsednika najstarejši poslanec Prota Milia-džič (radikal iz Baranje). Proti njegovi volitvi je opozicija vprizorila krik in ne-[ed. Ponovili so se iprizori, ki niso v na-^em parlamentu nič neobičajnega. Po iz-volitvi Mihadžiča in začasnih sekretarjev le bila seja med vpitjem in razgrajanjem ppozicije zaključena. Na petkovi seji se je ■zvršila volitev novega predsedstva. Ker Sc ie med tem dosegel sporazum med demokrati in radikalci, kakor tudi s samostojnimi kmeti in muslimani, je volitev Potekla precej stvarno in mirno. Za predsednika je bil zopet izvoljen predsednik “jvše ustavotvorne skupščine dr. Ivan *ybar. Zemljoradnik Pavlani je dobil 17 klasov, klerikalci in socijalisti so oddali Prazne glasovnice. Predsednik dr. Ribar )e v kratkem govoru naglašal velike za-"°nodajne naloge narodne skupščine. Vidovdanska ustava garantira vsakemu dr-Zavljanu popolno ravnopravnost. Za’pod-bredsednike so bili izvoljeni:	radikalec
JbjiČič, musliman Hrasnica in samost. kmet Ivan Urek. — Situacija v Narodni skupščini je v par potezah naslednja: Med demokrati in radikalci je dosežen spora-Zl'm za bodoče zakonodajno delo. Vesti 0 razdoru so bile zgolj pobožna želja nasprotnikov; jasno je, da bo koalicija, ki se ni razbila ob načelnih vprašanjih u-Vavej vzdržala tudi v redni zakonodaji, m temelji na ustavi. Tudi z muslimani in samostojnimi kmeti vlada prisrčno razmerje. Muslimani so ha svojem nedavnem bbgresu odobrili taktiko vodstva. Samotni kmetje so plridno na delu, o čemur bičajo najbolje ostri napadi njihovih nasprotnikov klerikalcev: Stojan Protič se Vrača v zbornico in bo položil prisego na Ustavo. Mogoče je, da bo Protič vodja o-Ppzicljonalnega bloka. Po vseli znamenit soditi, bo ta blok neznaten in tr-le|* Radič ne mara v Beograd, hrvatski Zaiedničarji pa se bpje Radičeve demagoge. Socijalisti se najbrž ne pridružijo a-^rno-meščanskemu bloku. Tako bo tu-:* v bodoče padla vsa odgovornost za dr-Zavo in vsa bremena zakonodaje na sečnjo vladno koalicijo, katero kljpb .vsem ■mbostim veže močna vez ljubezni do ^edinstvene države. Opozicija se bo omc-Jl'a samo na kontrolo in na — vpitje.
Zanimivosti.
Plodni starši. — Brazilski konzul.
. Nedeljski »Corriera della Sera« prina-?,a sliko družine ameriškega Italijana 'čpecaria v Ne\vyorku. Zaccaria je oče 16 s,n°m, ki so vsi rojeni od ene še živeče ‘f7 letne matere. List, ki jo prvi prinesel 0 vest, jo prišel slučajno tudi v roke a-niCriškernu predsedniku Hardingu, ki je Srečnemu očetu pismeno čestital. Oče se !nu ie seveda zahvalil, a premetena žena ]e ugodno priliko takoj izrabila ter prista-Vl‘a prošnjo, naj g. predsednik intervetii-*a Pri šefu njenega moža, da mu zviša P‘aeo. No predsednik Harding se je do-,rodušno nasmejal, ko je sprejel to »za-'Valo« ter je takoj ukrenil vse potrebno. reČen oče dobiva, tako danes dvojno Plačo.
*
, V Bratislavi je vse polno tujih konzu-at°V, samo brazilski je še manjkal. Te dni a ie bil tudi ta primanjkljaj odstranjen.
Bratislavo je prišel brazilski konzu -elegantno damo, svojo soprogo. Živela ‘ a zelo razkošno in o njih so se slišale v ^c8antnem svetu najrazličnejše stvari. t ^Vltlarii so £a povsod zasledovali, ho-V(? upo.rabit! najboljšo priliko za razgo-p- Toda njegovega monokla in cele icgove zločinske fiziognomije se je vsak
prestrašil in oplašil. * Končno pa se jc v nekem restavrantu ojunačil meki madžarski novinar in gospoda konzula nagovoril. Gospod konzul je bil takoj pripravljen na intervju ter mu na dolgo in široko razlagal razmere v Braziliji, končno izrazil tudi željo, da bi se zveze med Češkoslovaško in Brazilijo čim bolj utrdile. Kako pa so se začudili, ko so drugi dan izvedeli, da je »brazilski konzul« na Dunaju poneveril čez 7 milijonov kron ter da je čisto navaden goljuf.
Dnevna kronika.
— Pomanjkanje vode. Od mestnega magistrata ponovno v časopisih objavljeni nujni opomini glede skrajnega štedenja z vodo niso imeli zaželjenega uspeha. Poraba vod'e znaša še vedno dnevno za e-nega prebivalca nad 75 litrov. Mestni vodovod ne more pod sedanjimi razmerami črpati tolike množine vode, čeprav obratuje dnevno 24 ur; in to iz enostavnega vzroka, ker ni dovolj vode. Posledica tega je, da so višje stoječe hiše zopet brez vode. Tega so krivi oni, kateri brezvestno tratijo z vodo. Prebivalstvo se poživlja, da one, kateri tratijo z vodo, takoj naznani mestnemu magistratu. Koncem tekočega meseca se bodo radi kontrole odbrali vsi, vodomeri. Hišni posestniki morajo skrbeti, da bodo imeli organi mestnega magistrata takojšen in neoviran pristop k vodomerom. Opozarja se na to, da se bode od 1. novembra tekočega le-ta večja pora; a vede nad .30 litrov dnevno na prebivalca, zaračunala ne več po 10 kron, temveč po 25 kron za kubični meter. Ce tudi ta odmera ne bo imela u-speha in če se ne bo vpuraba vode znižala, bo primoran mestni magistrat zar preti vse vodovodne pipe v hišah m prebivalcem v vsaki hiši odprto le eno pipo v pritličju. To je zadnji opomin mestnega magistrata na prebivalstvo. Posledice neupoštevanja si naj. krivci pripišejo samim sebi Sočasno se vabi hišne posestnice, na katerih zemljišču se nahaja vodnjak s črpalnico, ali dvigalnikom, da jih prijavijo najdalje do 27. t. m. mestnemu magistratu v svriio uradne preiskave.
•— Avstrijski novinarji za Keryja. redsednik dunajske novinarske organizacije je poslal madžarskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri ga nujno prosi, naj v imenu človeštva in novinarske solidarnosti' na vsak način prepreči izvršitev smrtne obspdbe nad stanovskim tovarišem Pavlom Kery-cm.
r- Sadovi hujskanja. Kakšno klasje rodi sistematično klerikalno hujskanje pri ljudeh, ki niso v stanu presoditi kaj je res in kaj je laž, dokazuje neki kmet iz Dravskega polja, ki piše v .Slovenskem Gospodarju" gorostasne laži, iz katerih je razvidno, kako v svoji zapeljanosti sovraži vlado, državo in sploh vse kar je naše. Ta kmet pravi: »Kam bomo prišli ? Nad 1000 milijonov kron so vrgli Turkom, da so glasovali za prodajo Slovenije beograjskemu centralizmu. Samostojni sami so dobili tudi nad 200 milijonov za to, da so nas Slovence izdali in prodali našo avtonomijo." Kaj pomeni 1000 milijonov, kaj pomeni avtonomija itd. ubogi kmetič seveda ne ve, on ve le to kar so mu nalagali klerikalni listi, ti kužitelji našega ljudstva. In ti so ga nalagali, da je 1000 milijonov mogoče v Beogradu kar podariti, meni nič tebi nič, a avtonomija da je nekaj takega, kjer ni treba plačevati davkov, kjer ni treba k vojakom itd. Seveda mu je potem lahko žal po tem res lepem ,raju“.
— Vpeljava dinarske veljave pri pošti. (Uradno). Počeuši s 1. novembrom 1921 se morajo vršiti pri poiti tudi vplačila in izplačila v čekovnem prometu v dinarski veljavi. Ker se vrši nakazniška služba že od 1. septembra t. 1. dalje v dinarski veljavi ter je dinarska veljava vpeljana tudi že v ostalih panogah poštne službe, se vrše sl. novembrom vsa vplačila in vsa izplačila, kot tudi ■ vse računovodstvo izključno le v dinarski veljavi.
— Vinska trgatev se vrši v nedeljo dne 23. oktobra v gostilni Kocman na Studencih. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 1 din. Za dobro kuhinjo in izborno pijačo je preskrbljeno.
— Atentat na generala Wrangla. Iz Sofije javljajo, da je od boljševikov podkupljeni italijanski parnik 15. t. m.
ob 5, uri popoldne trčil z brodom „Lukull“, na katerem živi general Wrangel, ki se je ravno tiste dni mudil v Carigradu. Brod »Lukull" je v dveh minutah utonil.
— Učiteljstvo mariborskega šolskega okraja ,je podpisalo 117.000 K državnega posojila. Vsa čast našim zavednim učiteljem!
— Ekspedicija na južni tečaj. Znani raziskovalec Južnega tečaja Shak-eton je dal popraviti svoj parnik in nadaljuje potovanje na južni tečaj.
— Za Izseljence v Ameriko. V zadnjem času se je zgodilo več slučajev, da so potniki iz območja slovenske po* itične uprave bili vrnjeni iz različnih uk, ko so nameravali odpotovati v Ameriko. To se je zgodilo radi tega, ter je bil prekoračen mesečni kontigent izseljencev, določen od vlade Zedinjenih držav Sev. Amerike za ?našo državo, oziroma polit, upravo za Slovenijo. Da se temu v bodočnosti izogne se opozarja na razglas pokrajinske uprave za Slovenijo, v katerem je določen piesečni kontigent izseljencev v Ameriko. Uradi naj na podlagi tega izdajejo potne liste
stranke primerno pouče.
— Kmetijska predavanja. Deželna vlada za Slovenijo je odredila, da se bo vršilo kmetijsko poučno predavanje dne
23.	oktobra tl. v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici o »zboljšanju travništva", v Tinjah na Pohorju istega dne o »odvračanju kužnih bolezni in o svinjeriji", pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji istega dne o »govedoreji", pri Sv. Benediktu v Slov goricah istega dne o »sadjarstvu" in v .Globokem pri Btežicah istega dne o »kmetijstvu". Predavatelje je kot strokovnjake določila deželna vlada v Ljub-l|ani.
— Čekovni promet v dinarjih.
Poštni čekovni ztvod v Ljubljani objavlja . vsem svojim računoimetnikom in vsemu občinstvu, da bo po odredbi ministrstva za poštno in brzojav od 1. novembra t.l. dalje vršil ves čekovni promet v dinarski veljavi. Po zaključku tekočih poslov dne 31 • oktobra t.l. se bi imovina na vseh čekovnih računih pr_ zavodu izpromenila iz kronske na dinarsko vrednost po relaciji 4:1. Računski izpiski se bodo od 1. novembra t. I. dalje izstavljali in "razpošiljali računo-imetnilfom v dinarski veljavi. Na čekovnih položnicah morajo od 1., novembra t. 1. dalie vplačani zneski biti označeni v dinarski vrednosti. Na čekih in v seznamih k skupnim čekom, ki bodo o premljeni z datumom tekočega meseca, morajo biti navedeni zneski v kronski veljavi, pri čekih pa, ki bodo datirani s 1* .novembrom t. 1. ali pozneje se mora znesek navesti v dinarski veljavi. Čekovne nakaznice se bodo do konca t.m. izstavljale v kronski veljavi, od 1. novembra t.l. dalje pa le\v dinarski vrednosti. Ker bode za čas od 24. do 31. oktobra t. J. poštni čekovni zavod v Zagrebu in poštna hranilnica v Sarajevu uzinila svoje poslovanje, že od 23. do 31 tm. pri poštnih uradih v Sloveniji ne bodo sprejemala vplačila na položnice obeh navedenih zavodov.
— Ofidjelna vrednost sovjetskega rublja. Sovjetskoruski ljudski komisa-rijat za ‘finance je 26. septembra t. 1. določil uradne kurze za inozemske valute. Glasom tega izkaza stane 1 funt šterling 231.600 rubljev, amerikanski dolar 62.400 rubljev, francoski frank 10.750 rubljev, italijanska lira 3050 rub., jugosl. dinar 1500 rubljev, češkoslovaška krona 660 rubljev itd.
— Dunajska tihotapska afera. »Korre-spondenz Wilhelm« doznava od kompetentne strani, da jugoslovanski konzulat in njegovo osobje ni vmešano v znano a-fero radi tihotapstva vrednotnic med prtljago jugoslovanskega kurirja.
— Razpis službe občinskih tajnikov. Na podlagi pooblastila pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka ža notranje zadeve v Ljubljani, razpisuje okrajne glavarstvo v Murski Soboti radi nezadostnega števila (prekmurskih reflektantov /o mest občinskih tajnikov, v Prekmurju. Prosilci naj vložijo prošnje do 10. nov. t. 1. pri okrajnem glavarstvu ,v Murski Soboti. Vlogam je treba priložiti: J. krstni list; 2. domovnico; 3. nravstveno spričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. učna spričevala in druge izkaze vsposob-ljenja ter morebitne dokaze o doseda-
njem službovanj zelo primerna z invalidne podča
ke, dijake, katerim je iz kateregakoli si bodi vzroka onemogočene) nadaljevanje študij itd. Tajniki bodo nameščeni za enkrat začasno z mesečno plačo 1000 kron, v večini slučajev S prostim stanovanjem in kurjavo.
Mariborske vesti.
Maribor, 22. oktobra.
m Kozaške igre v Ljudskem vrtu.
V nedeljo ob 2. ur i popoldne se vrši, kakor znano, na igrišču »I. SSK Maribor* v Lludskem vrtu kozaške bojne igre na konjih, ki so imele toliko uspeha v Zagrebu, Ljubljaoi in v drugih jugoslovanskih mestih. Kozaških iger ne smem o primerjati s prireditvami v cirkusih. O kozaku pravijo, da je rojen na konju. Noben narod ne živi toliko na konju, kakor sinovi širokih ruskih step, kozaki. Igre, ki se vrše v nedeljo, prikazujejo nekatere momente iz kozaškega življenja, med temi rop ženske,, kozaško ovatbo na konjih, kozaško borbo z nasprotni-nikom; med njimi je tudi par umetnih prizorov, na pr. kako dviga konj ranjenega vojaka, kako jezdec pobira denar po tleh, piramida na konju i. dr. Red-kokdo je še imel priliko spoznati slovite kozake; v nedeljo se mu nudi.prilika, da spozna sinove daljnih kubanskih step.
m »Jugoslovenski Informator«. Iz zanesljivega vira doznavamo, da so nastale v pogajanjih za izdajanje »Jugoslovenske-ga Informatorja« radi določitve kraja izhajanja nesoglasja, vsled česar je stvar — propadla.
m Cesar Karl aretiran v Mariboru. Mariborska policija je včeraj aretirala v Magdnlenskem parku bivšega avstrijskega cesarja Karla. Cesar Karl je bil skrit za nekim grmom, odkoder so ga prinesli na policijski komisarijat. Ta cesar Karl, ki je bil včeraj aretiran v Magdalenskem parku, je namreč samo doprsen kip iz mavca. Kako je prišel ta kip v park, še ni pojasnjeno. Mogoče je, da ga je kak oboževatelj zadnjega avstrijskega cesarja p ipravil v- pan:u, da ga. ,če se časi spremene", lahko takoj postavi na piedestal, ali pa se ga je hotel na ta enostaven način —- iznebiti, kajti da bi ga bil izgubil — je pač malo verjetno. Ce pa ga je res kdo izgubil, se lahko oglasi pri policiji,' kjer ga dobi nazaj.
m Prijetni gostje. V kavarno Zigert v Vetrinjski ulici sta prišla včeraj zvečer nek gospod s svojo »damo". Imenitno sta se zabavala,'si pustila dobro streči in napravila krog 300 K dolga. Ko je zahteval plačilni natakar plačilo, sta se oba izgovarjala, da nimata deparja in da bosta »jutri" plačala. Ker sta bila natakarju oba neznana, na to seveda ni mogel pristati in je zahteval, da takoj poravnata račun. Prišlo je do prerekanja, končno pa je »dama* skočila natakarju v lase in ga po vsem obrazu tako razpraskala, da je moral iskati na rešilni postaji pomoči.
m Solidna trgovina v Mariboru. Prejeli smo: »Slučajno mi je prišla v roke »Straža" z dne 12. t. m. Kot uvodni članek čitam gorenji naslov, ki nadomešča konfisciran članek. Ta naslov in vsebino si je »Straža" izposodila iz »Tabora*, da dela reklamo ?a svoje klerikalno podjetje v domišljiji, da je Cirilova tiskarna tista redka trgovina, ki prodaja svoje blago tako poceni, da ne rečemo, pod lastno ceno. Prišteva se torej tudi k onim tujerodnim, ki niso naše gore list. To smo itak že vedeli, da je narodnost zanjq deveta briga, glavno pa klerikalna gonja in sovraštvo. Da pa njeno podjetje ni tisto, ki prodaja najceneje, za to imamo dovolj dokazov in omenjena hvala v »Taboru* gotovo ni namenjena njej. Da si pa išče odjemalcev tudi s tem, da proda kako stvar pod lastno ceno, to je jasno, ker ji drugače menda ni mogoče izhajati. Lastna hvala pa je vedno — sumljiva."
m Jugoslovenska Matica. Ob priliki dvajsetletnice poroke sta darovala g. Ivan in Marija Kravos v Mariborn za »Jugoslov. Matico 500 K. Iskrena hvala 1
m Naročniki srečk drž. loterije se opozarjajo, da morajo srečke za peti razred dvigniti najkasneje do 3. nov. t. 1. Posojilnica v Narqdnem domu.
.TABO R."
"#'"n'r“ 1 ■■■-' -
m- ZpU) narodna gostilna je gostilna Orovič v Vetrinjski ulici. Včeraj zvečer je donela iz tega lokala himna: Lepa naša domovina, L ... milch in A ... . du domovina . . . Pesem so zapeli gostje, dva moža in eda ženska pri drugi mizi levo pri vhodu. Poslušal jo je gostilničar in gostje, zunaj pa se je izpre-hajala straža . . . Živel jugoslovenski Maribor 1
m Prva čevljarska pomočnica v Mariboru. Pred mariborsko izpraševalno komisijo čevljarskih mojstrov je napravila pomočniško izkušnjo kot prva čevljarska pomočnica v Mariboru 18-letna gdčua Greti Plazojnik, hči čevljarskega mojstra Plazojnika na Aleksandrovi cesti.
m Plesni zavod Pečnik naznanja, da se vsled predpripravnih del v dvorani otvorijo plesni učni kurzi komaj 3. nov. V pondeljek in četrtek za začetnike, v torek in petek za moderne plese, v sredo in soboto moderni plesi za odrasle. Kurzi se vrše v dvorani za vaje gledališča. Prijave se sprejemajo samo na domu v Krekovi ul. št. 8, dnevno od 11. do 12. *in od 16. do 17. ure.
m Inteligentna Rusinja bivša prof-na ženski gimnaziji v Petrogradu, sedaj begunka brez sredstev, bi rada poučevala gospe in gospodične v izdelovanju umetnih cvetic — krizantem iz papirja. Ker se bliža praznik Vseh Svetih in ker letošnja jesen ni ugodna za cvetice, bi si cenj. dame lahko same naredile nakit za grobove iz teh cvetic. Na ta način bi se bojkotiralo italijansko cvetje, kakor so to sklenile Slovenke v Ljubljani. Pouk stane z materijalom vred 4 din, Eventuelne prijave se sprejemajo pri Jugoslovenski Matici.
m Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev naznanja svojim članom, da razpolaga med drugim nad večjo količino krompirja, boljšega kg po 4 K, slabšega kg po 3 80 K, prvovrstnih jaboljk kg po 11 K in svežih kostanjev kg po 6 80-K. Boljši krompir po 4 K kg se prodaje samo ob četrtkih in petkih popoldne v skladišču v Cafovi ulici št. 9, ostala _roba pa dnevno v zadružni prodajalni Stolna ulica št. 5.
m Tatvine. Kapelniku Maksu Schon-herrju je nekdo ukradel iz (predsobe pri dr. Marinu kolo znamke »Neger« št. 813. Kolo je vredno 2500 kron. Pred nakupom se svari. Pavli Sedčvčič iz Krčevine je bila na Glavnem trgu ukradena iz ročne torbice denarnica z 200 kronami denarja in drugmi listinami.
m Izjava. V Veliki kavarni so bili raz-obešeni plakati, glasom katerih bi imela nastopiti v, tamkajšnjem kabaretu v. dneh
26.	in 29. t. m. Izjavljam pa, da je prišlo moje ime na plakate brez moje vednosti in proti moji volji in da v kabaretu ne so1-delujem. Slavica Mezgečeva, članica.Narodnega gledališča v Mariboru.
m Odsek amaterfotografov S. P. D,-.v, Mariboru naznanja, da se udeleži korporativno instalacije nove oskrbnice Mariborske koče v. nedeljo, dne 23. oktobra. Odhod v. soboto, dne 23. t. m. ob 2.30 uri popoldne izpred Velike kavarne. Tekmovalno slikanje za prepotrebne nove razglednice. Odbor je sklenil, da se vrši .vsaki prvi četrtek v mesecu odsekova seja v gostilni Holzknecht^vsaki drugi četrtek pa odsekov večer v Narodnem domu, vsakokrat ob 8. uri zvečer. K temi sestanki' prinese vsak član obvezno naj-manje po eno sliko, ki* jo je izvršil v preteklem mesecu, naj si bode dobra ali slaba, da se o nji razpravlja. Člani in prijatelji fotografskega športa so naprošeni, da sc izleta, sej in sestankov, v obilnem številu udeležijo, ker se zaihore le na ta način odsek dvigniti, da bomo v prihodnjem letu pri razstavi slik častno nastopali. Pojasnila o odseku daje blag. g. F. Pinter, železninar v Mariboru, Aleksandrova cesta, kjer dobe člani tudi pravilnik. Vsa pisma za odsek naj se pošljejo na naslov Krekova ulica 5. I. — Odbor.
m V nedeljo ob pol 5. uri popoldne in na v,ečer ob 8. uri se vrši družinski koncert v Veliki kavarni.
m Dogodilo se je opetovano, da
so civilne ošebe Vojaške straže, ki stražijo pri skladiščih na Meljskem dvorcu, kjer se nahaja tudi glavna carinarnica, obmetovale s kamenjem. Občinstvo'se opozarja na nedopustnost in opasnost teja postopanja, ker so dobile vse $!raže ukaz, da bodo na vsak kamen
odgovorile s strelom iz puške in naj si! potem vsakdo posledice svojega počenjanja pripiše samemu sebi.
m Izgubljeno. Mara Beranova, stanujoča v Vrazovi ulici št. 9 je izgubila črno usnjato denarnico, v kateri so je nahajalo 100 K. — Viljem- Lininger je izgubil na potu od Centralne banke po Aleksandrovi cesti do Cankarjeve ulice čekovno knjižnico s 25 listi, glasečo na ime Rudolf Kokošinek.
m Gospod dr. Albert Leonhard, Aleksandrova cesta št. 14 je uredil svoje zdravljenje za moderno therapijo z žarki, rdeči in toplotni žarki. — Sprejem na novo vsak dan od 14.—15. ure.
1679
m Kavarna »Jadran«. Dnevni kancert pr salonskega orkestra.
V nedeljo popoldne ob p l 17. in
zvečer ob 20. uri se vrši v Veliki kavarni družinski koncert.
Vah: m
Paiti.a Stev. 9
Igrana na mojsterskem turnirju v Budimpešti septembra 1921.
Odklonjeni damski gambit.
Beli: Aljehin.
1. d 2—d 4
2. Sg 1-f 3
3. c 2—c 4
4. Sb 1—c 3
5. e 2—e 3
6. Sc 3—b 5
7. Dd 1—c 2
8. Sb 5—c 3
9. Lf 1—d 3
10. Ld 3Xc 4
11. d 4Xc 5
12. 0-0
13. e 3—e 4
14. Lc 1—g 5
15. Dc 2—e 2
16. U 4—d 3
17. Tf 1—c 1!
Crni: Sterk. Sg 8—f 6
5
6
-d 7 -d 6
d 7—d e 7—e Sb 8-Lf 8-Ld 6—e 7 c 7—c 6 0-0 d 5Xc 4 c 6—c 5 Le 7Xc 5 b 7—b 6 Lc 8—b 7 Dd 8 —c 8 Lc 5—b 4 Lb 4Xc 3 Sf 6Xe 4
(S to kombinacijo dobi črni enega kmeta, a skaže se, da je beli dalje računal).
18. Ld 3Xe 4	Lb	7Xe	4
19. Dc 2Xe 4	Sd	7—c	5
20. De 4-e 2	Lc	3—a	5
(Seveda ne Lc 3—f 6 radi 21. g 5Xf
6 g 7Xf 6 22. b 2—b 4.)
21. Tal—bi!	Dc	8-a	6
(Edina obramba proti grožnji b 2—b
4, a tudi ta ne zadostuje.)
' 22. Tc 1-c 4! Sc 5—a 4 (Sedaj bi na 23. b 2—b 4 sledilo Sa 4-c 3, na 23. De 2-e 4 pr b 6—b 5, toda beli ima na razpolago čisto drugo, diabolično nadaljevanje)
23. Lg 5—f .6!!
(Tega tekača črni seveda ne sme vzeti rodi 24. Tc 4 — g' 4-j-, beli pa itak grozi 24. Tc 4—g 4 Da 6Xo 2 25. Tg 4Xg 7-\~ in mat v prihodnji potezi, na 23. g 7—g 6 pa sledi 24. De 2—e 3, kar grozi 25. De 3—h 6 in pa 25. Tc 4Xa 4.)
Tf 8—c 8
24. De 2-e 5!!
(Zopet brilantna poteza ! Na g 7Xf 6 sledi mat v treh potezah, pričenši z 25. Tc 4—g 4-)-, na 24. Tc 8Xc 4 pa odloči 25. De 5-g 5 Kg 8^* 8 26. Dg 5Xg 7-f Kf 8—e 8 27. Sf 3—e 5 istotako na 24. Da 6Xc 4 25. De 5—go Kg 8—f 8 26. Dg 5Xg 7+ Kf 8-e 8 27. Dg 7—g 8-j- Ke 8-d 7 28. Sf 3 ~e 5-|- itd.)
Tc 8—c 5
25. De 5-g 3 (Odločilni tempo!)
g 7—g 6
26. Tc 4Xa 4
(Facit: črni je zgubil figuro!)
•	Da 6—d	3
27.- Tb	1-f	1	Ta 8-c	8
28. Ta	4—d	4	Dd 3-f	5
29. Dg	3-f	4	Df 5-c	2
(Seveda napačno, a če črni menja
damo, ima zgubljeno končno igro.)
30. Df 4f-h 6 črni se uda.
Iz šahovskega sveta. V Litiji se vrši 23. t. m. šahovski dan. — Prihodnji glavni turnir jugoslovanskega šahov-
skega saveza se vrši leta 1922 v No vem Sadu. — V Novemmestu in Ptuju se snujeta šahovska Kluba. Doslej ima Slovenija 5 klubov: Celje, Litija, Ljubljana, Maribor in Šiška pri Ljubljani.
Iz šahovskega sveta. 18. italijanski narodni turnir se je vršil od 15. do 30. avgusta 1921 v Viareggio. V turnirju za mojstersko prvenstvo Italije je dobil prvo nagrado (1200 lir, srebrni pokal in srebrno kolajno) ter naslov »cam-pione italiano degli Scacchi* prof. D. Marotti (Napoli) z 9 točkami izmed 1.2 partij, drugo (1000 lir in umetnino) L. Singer (Trst) 7l/.2, tretje in četrto (po 700 lir, zlato palico in srebrno kolajnd) G. Cancelliere (Palermo) in g. Bern-heimer (Rim) po 7, peto in šesto (po 400 lir, knjigo in bronasto plaketo) A. Rastrelli (Firence) in M. Romih (Trst) po 6'/o. Sledijo: S. Rosseli del Turco in inž. A. Sacconi 6, R. Faraboschi 5'/2, inž. Miliani 5, A. Batori 47», dr. g. Matteucci 4, P. Belli 372. V glavnem turnirju je dobil prvo darilo (750 lir, umetnino in srebrno kolajno) ter moj-sterski naslov z 8 točkami od 9 partij C. *Horn (Trst).
Šport.
: Športniki se opozarjajo, da je dne
21.	in 22. trn. strogo prepovedana hoja na igrišču- S. S.' K. Maribor kakor tudi uporaba prostora za športne svrhe, ker se dopolnjujejo predpriprave za lahko-atletični meting, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. od 10. ure naprej.
. : Svoboda: Mak. Prvenstvena tekma, ki je bila od pododbora določena za nedeljo ob 8. uri zjutraj se vrši sporazumno z obema kluboma ob pol 15. uri popoldne na Rapidovem igrišču, nakar obiskovalce športnih prireditev opozarjamo. Imenovana kluba si stojita prvič nasproti in se pričakuje interesantna igra. Sodil bo g. Franki.
: Lahkoatletlčhi meting v nedeljo 23. t. ni. se začne ob K), uri na igrišču S.S.K Maribor. Potek metinga obljublja biti zelo napet, ker je prijavljena |epa številka alletov. Vstopnina je določena na 8 kron.
: Ilirija : Maribor Tekmovanje med prvakom Slovenite in Mariborom je do ločeno na pol 16. uro. Pred tekmovanjem so jahalne produkcije kozakov, ki j)a niso v nikgki zvezi z športno prireditvijo. Blagajne S.S.K. Maribor se odprejo Še-le ob 15. uri. Ilirija nastopi v svoji najjačji postavi. V svoji sredi ima več novih, mladih moči ki jo zelo krepijo. Nastop Ilirije pomeni zopet resneiši športni dogodek po končanepi prvenstvenem tekmovanju. Za borbo med ljubljanskim in mariborskim prvakom vlada veliko zanimanje.
Kino.
I. mariborski bioskop. Danes v soboto zadnjič Četrti del »Kraljice sveta*: »Kralj Makomba*. Jutri in v pondeljek peti del .Ofir, mesto prošlosti*.
Otroška predstava v Mestnem kinu.
Zelo sem se razveseli1, ko so mi te dni po veda i otroci, da se bo vršila odslej •dalje vsak teden v Mestnem kinu po ena predstava za otroke. Piva predstava je bila napovedana za 20. Im. Prišel sem točno ob 16. uri z mojimi otroci v kino; Tu se |e vse gnetlo; ot ok je bilo,veliko več kakor pa mest. Kino je bil nabito poln, kar za otroke ni zdravo. Ker listki niso bili numerirani, so se otroci prerivali, skakali čez sedeže, se klicali, žvižgali in kričali; ,z eno besedo: bila je prava borba za sedeže. Vsi pa so nestrpno pričakovali kaj bo — najboljši dokaz, da našim otrokom res manjka zabave. Zazvonil je zvon r-- nemir je' nastal §e večji, miril je drug drugega. Sledila je tema. Prva točka: Železna industrija na Madžarskem. Vsi napisi nemški. Ironija: prvo kar se je pokazalo v Mariboru po osvobojenju na prvi otroški kino-predstavi, diši po nemško-madžarsk h reminiscencah. Vspth pouka, ki bi ga slika vsaj v tehniki mogla im-ti, je bil enak -n ničli, ker ni nihče slik obrazložil niti z eno besedo, kar bi bilo neobhodno potrebno; kajti §e odrasli, ki niso slučajno strokovnjaki v železni industriji, bi teh slik brez komentarja ne mogli razumeti. Druga in tretja točka
sta otrokom napravila veliko veselja žalibog, da ni pri »Čarovniku* bilo klavirske godbe, dočim je »Pttru v otročji sobi* manjkala primerna deklamacija ali recitacija, ki bi vtis vse drugače povečala. Četrta točka »Na sledu za belim slonom* prinaša v dveh delih »kineško-afrikariske* doživjaje nekega pomorskega kapitana,kot karikaturo na »Indianergeschichten*, ki jih radi čitajo otroci od 10—14 leta. Za deco ljudskih šol ta točka ni bila: L ker' nimajo dovolj predizobrazbe v geografiji, zgodovini, kulturi itd. ter 2. ker se jim kažejo ljubavne scene in lumparija s punčem, se jih seznanja z opijem, a cela stvar začenja z — »medenimi tedni*. Sreča, da so bili napisi nemški, a slovenska vsebina zelo skrčena. — Resume vsega utiša, ki sem ga dobil, je: 1. Za prireditev otroških predstav ni dovol) pisati neki nemški firrUi: » Sendt-n Sie mir ein komplettes Programm f&r eine Kinderkinovorstellung*; treba je resnične ljubezni do * otrok, razumevanja njihovih mladih duš in največje rigoroznosti v izbiri programa. 2. Cene je treba variirati po sedežih, ki jih otroci dobe stojišča pa dati zastonj. In: ne več otrok, kakor je sedežev. Ceda 4 K za otroke, ki so stali, je absolutno prevelik® in zaslužek, ki se napravi na ta način .je riereelen. 3. Našim otrokom je treba naših narodnih, domačih stvari v našem jpziku in ne tujega, nemškega šunda 1 -č
□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□•O
Podpirajte Jug. Matico! Trošarina na yino.
Po' Pravilniku o trošarini iz 1. 1920., je oproščeno trošarine vsd vino in ves vinski mošt lanskega priilelka, ki ga vinogradnik (producent) porabi zase in z* Jvoje gospodarstvo. Ta svoboščina je ne samo slejkoprej v polni veljavi, marveč se je s Pravilnikom iz leta 1920. nebistveno razširila tudi na vinogradnikih ki se pečajo z gostilničarsko obrtjo ali obrtoma s prodajo vina na debelo in ki doslej niso uživali nobene prostosti; razlika je le te, da je pri tistih,’ ki so samo producentje, trošarine prost ves v lastnem gospodarstvu porabljeni lastni produkt, pri vinogradnikih, ki so tudi gostilničarji ali prodajalci na debelo, p® le množina, ki jo določi finančna uprava.
Vse po nekaterih krajih razširjene vesti, kakor da je trošarinska svoboščina producentov ukinjena* so torej po-popotnoma neosnovane in imajo svoj izvor najbrž samo v tem, da se trošarinska obveznost (to je obveznost plačila) zamenja s trošarinsko kontrolo, ki je že po prvotnih določbah Pravilnika zadevala tudi vinogradnika, ki je samo producent, in ga zadeva še danes. Tej pa je že zadoščeno, če vinogradnik svoj pridelek takoj prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole in da prav tako prijavijo vsako odprodajo ali sploh oddajo vina ali vinskega mošta. S tem še ni zdru-žena nikaka nevarnost, da bi se pritegnili tudi k plačilu trošarine za vino, kolikor je po zgoraj obrazloženih določbah davka prosto, ker prodanih množin niso zavezani zatrošariniti prodajalci, marveč prejemniki. Vinogradnik, ki se ne peča z gostilničarskim obrtom ali pa z obrtno prodajo na debelov torej sploh ne pride v. položaj, da bi moral vino iztrošariniti, če morda ne zatrošarini prostovoljno prodanih množin mesto kupca. Pač pa je vino-gradnik-gostilničar zavezan zatrošariniti tudi od svojega pridelka one množine vina,* ki jih spravi v svojo točilno klet, ali pa, ki jih porabi za svoje gospodarstvo preko dovoljene množine. Zadnji primer -velja seveda tudi za vinogradnike, ki o-brtoma prodajajo vino na debelo. Trošarine prosto vino mora biti pri gostilničarjih in obrtnh prodajalcih na debelo, ločeno od drugega vina.
Če se bodo vinogradniki ravnali P° teh navodilih, se jim ni bati nobenih konfliktov s finančno kontrolo, in kdor raznaša druge vesti, naznanite, ga v, lastnem interesu finančnim organom.
Zahtevajte v vsaki go* s ti lat „1§nbor'1.
w«Wt Eekstein:	44
Afrodita.
Roman. Preval: RnSan.
:»To je zares presenečenje!« je (Vzkliknil Filostrat. »Osem ladij! Torej cela flotila. Kljub temu pa ne razumem, kako 50 mogli premagati mesto, kakor je Miki' Ali si mogoče zvedel za imena beguncev?«
_ v-SIišal sem, a nisem si mogel zapomnili’ ker so popolnoma tuja imena.«
»Od Olora!« je nehote vzkliknil vla-uar. -'Ravnokar se je izkrcal. Bil je s Ha-buiinom zaprt v arhontovem dvoru. Kon-Cll° se je udal Haridiinovim prošnjam in Ppsrečilo se mu je, da pobegne in je se-r aj tu v Drakanu . . . Da. da, čudno!«
■ Ojtal je dalje in čelo mu je zatemnelo.
' »Dobro,« je rekel na koncu. »Olor je ^oj.rojak in že zaradi tega ga ne morem
Obrnil se je k slugi:
»Reci poslaniku, ki je to pismo prinesel, da bom pisca tega pisma sprejel tukaj y, dvorani!«	,	-
Gostje so popolnoma pozabili na zabavo in vino. Vsi so radovedno čakali, kaj se bo zgodilo. Filostrat ni bil uiti najmanje razvnet ali razburjen.
»Slišali boste, kakšno vest nam prinese,« je rekel vladar smeje. Na to pa je resno pristavil:	•	"	'	:	.
»Mar ne uganete? Drugače znate reševati najtežje zagonetke! Ta je prišel, da zahteva nekaj nemogočega! Haridim mu je naročil, da naš prosi pomoči zoper razbojnike!«
»Od nas pomoči?« je vzklikni! Kshnij. »Mi naj se borimo za Milet, ki je z nami tako postopal? To se nam dozdeva, kakor bi se "nam rogali!«
»Da, tako je! Kdor žali, raci pozabi.«
*
Kmalu na to je prišel Olor s svojimi spremljevalci. Gosposko in dostojanstveno je vstopil v dvorano. Na Filostratovo zapoved so mu takoj ponudili vina, nato pa je začel malo vznemirjen:
»Čudi! se boš, častiti Filostrat, da se Milet v svoji veliki nesreči obrača k tebi. Jaz, ki sem vedno obžaloval postopanje Mileta napram Ikariji, najbolj čutim, kako neupravičeno je to držanje. Jaz sam bi bi! resno odsvetoval arhon-tu, da opusti to svojo namero, če bi ne bi! trdno prepričan, da se nobeno drugo mesto, noben drug otok ne more bolje postavit? v bran razbojnikom, kakor .vladar Tkarije. Če nam priskočiš na pomoč, je arhont ne samo pripravljen povrniti vse stroške, temveč hoče izpolniti .vse tvoje zahteve, ki sl jih dosedaj zaman stavil. Prosim te torej, reši ogroženei brate in spomni se, da je človeška usoda f Spremenljiva!«	1
tt ;• [
»Ne dam vam pomoči!« je odvrni Filostrat odločno. »Ali mi more flfiiletfvr* niti kri, k? bi jo prelili ikavski nješčani v boju za Milet? To, kar mi sedaj 'ponujate, vse to 'dobim, kakor hitro pade Rtfridirno-.va vlada, ker se temu samo oa^s svojimi Pristaši upira, ne pa tudi meščani. Da bi moral pomagati prijatelju, ne bi štedil niti svojo kri, a da pomagam tujcem, in celo našim nasprotnikom, tega nikar, ne misli '1
»Toda pomisli. . .« ’	'	/ }.
»Vse sem premislil. Razen tega vem jaz bolje, kakor ti mogoče misliš, zakaj so razbojniki napadli naše mesto. .Vladar Mileta naj nosi posledice s'vojega (Pustolovstva. Bogovi sami so mu poslali to nesrečo. Kdor živi brezbožno in hodi po potu greha, temu se pač ni malo treba čuditi, če zadene končno v pogubo.« .- S:;. ____________________________ (Dalja	prib.	v«
Glavni urednik: Radlvoi Rehar.%7F
Odgovorni urednik: Rudolf Ozim/M^.
V torek 25. in v petek 28. oktobra!
Mala oznanila
ELITNI KONCERT
šivilja sprejme- ▼ dele površnike, oblek«, krila, bluze, po zmernih cenah. P. Klegl. Koroška cesta 50	1672
Učenec za trgovino z mešanim blagom se »prejme takoj lia deieli. Naslov t uprav-niltvu.	1677
Kmetska posestva 48 oralov. 7 oralov goid*. 57 oralov jbolfa, sadni vrt, 2 hiši, 7 komadov živin«, žetev mošt cena 500 tisoč kron.
Posestva 19 oralov zemlje, lepa LiSa z živino 5C0.0C0. Vlnegradska posestva prima lega z vilo
Posestvo blizo 4 oralov, 1 oral vinograda, ravua lega blizu mesta 250.000 K. Gostilna, dobro mesto ocl 260.000 K naprej Vile takojšnjo stanovanje, ve-lik ulj sadna drev«su od 550 tise« kron naprej. Trgovske his>». mlini, staviSčo. Posredovalnica Rapid Maribor Gosmotka ulica 28 1675
Dežni plašči i
prvovrstni, pravkar došll. — Velika ii-bira dežnikov, moškega parila, klobukov, čevljev Itd. najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
združen s kabaretnim točkama
Gostovanje Jana Kubičeka (virtuoz na gusle) in Jos. Povhe-ta (režiser in komiker Narodnog gledališča)
SST u ,,Velikoj kavarni”
Ulaz Slobodan! 1689 Spčred sledi!
Klobuke za gosppde in dame
vseh vrst preoblekli je od najfinejSeg«
velourja	do	navadnega fiica po 30 K
1866	v	najmodernejše francoske	oblike
rjn“	Dravska ulica 10
 	(po stepnjisah Dravskega	mostu)
i»?..	*t’	dober proda-
ttV i; * f'1’™*- vefereucauii se o J. ®Pf«ime v veletrgovini h &t«rmecVi, Celje. 1611 2-1
?o!lvo abnp eni kratki g,asovJr, Schm*r * Rosen-■ J« rte«. N tile v „ i2Tft v
'U?r»v..	,	19953-2
koza- mlekarica. Po-
• S*na ”praTnistT%.iS
ZIL seiharstvo in li-Zrhi.L? 54	Cilenšek
rm*L trg e	2-165S
se taio.i sprejme »Hi, .	fotograf'Go moška
*llc* 23	*	8.1653
Dr. Pečnik. Jetika!
»trego znanstvene fi0r*Vl,Mhe'	JeUčniJc, ki
Lnj.e rfema ozdravili, naj kupi •ir111®!?- ^ vs«h knjigarnah, 5»«ni, 9 kron. ' 1016
Met!6® Fran* Novaka na
nci*» r"vi c«*8 st- -* se p 'pereča	•>._>
,j«M "*#*«ono sobe z* vi*-
k,r. Ul®duika evenluelso z Sivjf .Ponudbe ofcr; gfarar-0 PGttičje štev. JO. 1651
S hrano »e odda
»1«. meščanske šole. Na-' l8Y v upravi	167
hftbro
Prod« , Q**no pohištvo *•
tlfčTl mlinska ulica 96 pri-, 1673
** *prejme eef-ta na.
1668
I6*u*?* delavka ed H do
pU.F P« sprejme. Strojna ^ M*rr‘» Sel,k« ulica 4. 1667
s#* i branjarijo in polftm ho!(^#j prod*. Nora vas
u ica 5	1660
Restavracijo
n* razpolago v posojilničai pisarni v Narodnem dom' v Mariboru. 1588 3-2
Ravnateljstvo
Mesarske in klobasarske specijalitete
slanino, la /nast (specijalna marka), novost prvovrstne mesnate konzerve, prave kranjske klobase — priporočajo vedno sveže, takoj dobavljivo, po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike!
Pozor!
Važno!	Važno!
za »e. kateri Inate svili
rainke u pokopališča
Prva slovenska cvetličarna v Mariboru ima na razpolago vsakovrstno sveže, kakor tudi umetno cvetja, sveže in umetn* nagrobne vence. Prevzema tudi naročila za vsa r to stroko spadajoča dela. Postrežba tofns. Cene zmerne. Se priporoča Antoi Gabrič, Šolska ul. 2.	3-167:1
Priporočam vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago z* Miklavževo, medenjake vseh vTst, peciva, božične sveče, beie in barvane, kakor tudi razne druge sveče po starih nizkih cenah. Zahtevajte cenike. Fran Cvibk
Slovenska Bistrica. 1612
VRHNIKA 1652—2.1 JUGOSLAVIJA
Singer Singer Singer Singer
natfomeatnl dali
v*ak dan mm Glavnem trgu ek** ™	portn* društvo	15d0
Matheis, Suppanz & Coj
Komad po Hc a-so;
—■ ■ n  --------------------------
IVa novo otvorjena ^PR
Gostilna pri Vipavcu
v Mariboru — Koroška cesta št. 47
in h8!? r*z1ifos črn* in bela vina na drobne Ca Wr_Te?*jo po različnih canah od 20— 40 K 1
vedtJ0 k*J‘ dobrega za pod zob. — Na 6 ItBknfl ;. .' — Toplo se priporoča, da se vsak sam Qatl Jn solidnosti prepriča,	1642
 	lastnik	Izidor	Benko.
»trojeoolja. C	'	/,
Velika potlljatev-la Amerika dospela. Dob! atjafcpto v naii podružnici
Sinj|wSir.;SfrojlB#iirM]& Cb.
podružnica Maribor, začasno' Dravska 'ulloa 1 ol Ugodni plačilni pogoji na obroka.
pe]Šaiiffi[jMs
v**ke vrste razpošilja od 25 kg naprej tvrdka
Oset	&Cftjako
Slovenj grade o. 1W0
Prosim poskusite
nah vedno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, kl so v lastni žgslnici strokovojatko sestavljena:
fialfliitjša Etlte-meimilca % kg K 34 -— nijfin. mešanico (SajIsJaillJ Y*U K 32'— najflneiša iava-melanlca V* kg K 27*— nejfln. družinska mahmica % k« K n*—
Rio žgana .	%	kg	K 1F—
Pri cnUetni od 5 kg dalje primeren oopust.
Pošiljanje po pošti na vae kraje 1
Nova specialna trgovina za kavo
Jaš In Lesjak, Maribor
Šolska ulica it. a. mi
Danes in vsak dan koncert slov.
ciganske godbe — —	-------
Začetek ob 20. uri	Brez	pobirani«
,,«*»»uiMiiniiiiu tu m	iint)
Telefon Jter. 875.	113
s % edicij« tseb vrst. tkrinsJia ag entura in ca«
: rinsk* reklamacije. Yskl adiž Sen je TS»ko mi.! e ga blaga* Mednarodni prevozi. Selitve a paten-I tlraninii poliistrenimi rosmi na tso strani. Spedieijsko dostavno podjetje južno železnice.
.BALKAN"
lUiUUilM^MIIIIUUlUUIIKUMI
Brzojavni naslov: Spedbaltan.
Predprodaja vozovnic za vse proge južne in državne železnice. Skladišče spojeno s tirom južne železnice, Aleksandrova cesta štev. 70.
I,------------------------    rf-sljmfcrikjBi	dvu »fcsa, »o med narodne transporte v Ljubljani.	.	;--
Podružnica:. MARIBOR, Aleksandrova cesta Str. 3*5.
Kajvefje domaJo spodieijoko podjetje*	Podružnice:	MARIBOR,	ZAGREB, BEOGRAD, TRST, WIEN.	Najrečje	domačo	«pcdlcij»ko podjetje*
Brzojar:	n	«	»rzojav:	j
^ldpedlt« jj^|^Qy|||jj| »V-fcspeOSt« 5 špedicija za raedjunarodne transporte
Golubovič in drug	j
MARIBOR	SUBOTICA	|
tUlrvanrirov« c«?U 41-	VIIL BoSke Vniida 2. S
Otarern* »rakovraneer* Mava r celim in zbirnim vaconims, |
Reekspedlcliat Uskladišfeme! Ocarlnjenje! jj
Sre liz najfculanlirije nrjele. 126S 8-> s
[filialialuije:
h . v Mariboru
jo otroril 14S7 ;
| Anion Mancini
| t Frankopanski «1.39.	■
»• &rifuje moderne »like, kakor j tudi v*« r to stroko sf)#da;oč*. j i deku Slika za legitimacijo istja- I i >.	tori v 24 urah.
‘	4	i
i Citajie in razširjate !:	povsod naš Hst
j! „TABOR‘‘ .
jos. Martinc
Maribor 625 G&lontsrHsfca veletrgovina
Zamud m siti&enjr i zakfepiife ¥ Maribor?
y i ;	prevzame
vsako'vrsto" »f raženj« v	»a
$wmlK fca&nr $ss«ai ssp?®mCfassI® klb vosov.—	v	p!w®irwf*	<sr/
•'t,aw'B8ftr» u19'C:a 2«.
| Leseno pohištvo j Zatezno pohištvo j Tapeto, pohištvo s j Pisarn, .pohištvo j Posteljna oprava | Preproge (Zavese ,17 ! Blago zapohlštvo Posteljno perje
j izvanredna nizke cene \ I v zalogi pohištva |
IgflPttlsl
j BBTOŽgžaSSMMBEBZSSSa I
I Msrffitor
i Gosposka ulica it SO f
Firehanova biia.
! ST Svoboden ogledi | Ceniki brezplačno* |
——   ;   —
pije za iiSpili, Mi H HlSi!,
leieiii čevlje, domače »ije,
gumjjjsve poclpetnike in prvovrstno kremo’
za čevlje
Is^jtek!nojees&oji* p^i ^ J
Velika zaloaa moških, ženskih in oiirctčiih noaavic. * ' 1466 >
MARIBORSKE^T^K^RNE P; D.
atwwmnrwii i	  i	a*»je
m	jKt JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SS[	fei
S	PRiPo55Sr^5iiNgifflu obSmStvo,	S
B	OSlLASTVO»i m URADOM. PREVZEMA	S
H	VSA V KMJlGOVEgkO STROKO SPADA« ,	gl *
m	'	   '	JQfe&	DELA '  ~ r"""" -
H	$OUDm	t	CENE	ZMERNE	l]	g
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE = o. z o. z. Slovenska butuica
    .................................. i... n...,.,.....i n im**
Proizvodi: Erambl 1« roKerlne la umetnega rog«,
(znamka *GalulItIi“), nstnflti zaernodke, zraldlce, pipe In člbnfce, gumbi Iz biserortne (Perlnratter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz narav« nega roga. Telefon Ster.S. Bančni konte: Obrtna banka, Ljubljana, PoStni ček. račun St er, 7125. 692
K lato iZbUIzll liiaa!
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. 1
» :«
Centrala: Ljubljana.	Skladišče: Novisad.
[j Brzojav; Merak! Ljubljana.	Telefon 64. ■ ■ * <*
mi Mio lil.
Emajtni laki. Pravi Arnež. Barva za pode. f
Priznano najbolj'a in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljuate, mavec (Gipa), mattenec (Feder* weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v i   to stroko spadajoči predmeti. 1337 »«««»*}««■««« P
„MERAKL“-lak za pode. „MERAKL“-!inogeunn lak za j pode. „MERAKLM-emajlnl lak. „MERAKL“”!3runo!ine> :
•.....  Ceniki	se	začasuo ne razpošiljajo! .
   - ^ ___________
Ljubljanska kreditna banka
Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice; SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Podružnica v Mariboru
OtS¥- vloge najugodneje.	Daje vsakovrstne kredite.
Delniška glavnica in rezerve 95»000.000*—• 8
•	'	'	iy'	1
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. 1