TRST, četrtek 18. decembra 1958 Leto XIV. - Št. 299 (4144) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93.808, 37-338 . Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI «. I, II. nad. — TELEFON »MM IN »M3» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». 2» — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 14L — Tel. 33-32 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CEN* OGLASOV: Za vsak mm vtšfcne v Širini enega stolpca: trgovski 80, finantno-u pravni 120, oonrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir-FLRJ: v tednu 1Q din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 ZDA terjajo od članic NATO nova bremena za oboroževanje Posamezni ministri opozarjajo na neugodne posledice, ki jih prevelika vojaška bremena imajo za gospodarstvo Fanfani o Srednjem vzhodu vorili o sovjetskih vojaških pripravah in o sovjetskih uspehih pri proizvodnji raket in sputnikov in tudi o sovjetskih podmornicah. V zvezi s tem so pozivali države članice, naj ne štedijo z napori pri oboroževanju. Na popoldanski seji je govoril italijanski obrambni minister Segni o vojaških pripravah Italije. Med drugim je poudaril, da je potrebno znova proučiti sedanji način razdelitve odgovornosti med oblastjo NATO in nacionalnimi oblastmi. Poročal je tudi o pripravi načrta za reorganizacijo italijanskih oboroženih sil v skladu z načrti vojaških poveljstev NATO. Popoldne je bila ožja seja, katere so se udeležili zunanji ministri in nekateri njihovi svetovalci. Govorili so o PARIZ, 17. — Na današnji jutranji seji, M je tra-fcla dve uri in pol, je atlantski svet razpravljal o ručilu, ki govori o sedanjem stanju oborožitve. Prvi govorili načelnik stalnega odbora NATO admiral Boone, vrhovni poveljnik NATO general Norstad in Poveljniki oboroženih sil za Rokavski preliv, Srednjo Evropo in atlantsko področje. Predsednik stalnega odbora angleški admiral Denis je govoril o razvoju sovjetskih oboroženih sil. Poudaril je, da je Sovjetska zveza izboljšala kakovost svoje oborožitve, zlasti atomske Poročilo govori o oborožitvi SZ in držav njene skupine, da imajo te države sedaj pod orožjem nad 6 milijonov mož. Poleg tega imajo 22.500 letal, K jih lahko takoj uporabijo, ter da so na drugem mestu ha svetu, kar se tiče pomorskih sil. Sovjetska vojaška moč se stalno izboljšuje, kar se tiče Učinkovitosti. Sovjetska vojska je bila temeljito reorganizirana, da bo sposobna vojskovanja v atomski vojni. Skoraj Vse sovjetske letalske sile so sedaj na reakcijski pogon. Sovjetska zveza ima tudi floto bombnikov za medcelinske polete. Poročilo navaja naslednje Podrobnosti o sovjetskih oboroženih silah: leta 1958 imajo Sovjetska zveza in njeni evropski sateliti nad 6 milijonov hjož pod orožjem, kljub raznim znižanjem. Obvezna vojaška doba traja od treh do štirih let. Od leta 1952 reorganizacija sovjetske vojske stalno napreduje. Staro opremo ie nadomestilo moderno orožje. Sovjetska zveza je dosegla «pomembne rezultate«, bar se tiče raketnih izstrelkov, m ima «operativne količine tega orožja«. Moč sovjetskih kopenskih sil doseže sama 4 milijone 500.000 mož. Sovjetska zveza lahko naglo napreduje v Zahodno Evropo, ker ima 22 divizij v Vzhodni Nemčiji, 60 divizij pa v evropski Rusiji in v satelitskih državah. Pri letalstvu služi 800.000 mož. Takoj lahko uporabi 20 tisoč letal, ki so skoraj vsa na reakcijski pogon. Satelitske države imajo 2500 letal, ki lik lahko takoj uporabijo; od teh so štiri petine na reakcijski pogon. Tuai sovjetska mornarica se stalno spopolnjuje. L>eta 1960 “o imela Sovjetska zveza oko-k 700 podmornic. General Norstad je podal poročilo o oboroženih silah, ki so Pod njegovim poveljstvom. Pri tem je poudarjal sflc«ga aprila. • Med razpravo so prišla do ?raza. nasprotja, ker so posa- ?e*ni ministri poudarjali ne- Jhl^dne posledice, ki jih ima-J1 vojaška bremena za gospodarstvo prizadetih držav. Ge-j6r.al Norstad je ugotovil, da , le izvajanje vojaškega pro-JTarna za leto 1958 v zakas-jhvi. Norstad, admiral Denis Jd-Poveljnik za atlantsko podnje admiral Wri-ght so go- zasedanju govorili tudi o ljudskih skupnostih in o gospodarskem načrtu za leto 1959 ter o mnogih drugih vprašanjih. Zasedanje je vodil Maocetung ob navzočnosti 34 članov CK. Centralni komite je odobril resolucijo, s katero zelo pozitivno ocenjuje gibanje za u-stanovitev ljudskih skupnosti; to gibanje označujejo za »dogodek velikega zgodovmskega pomena«. Resolucija določa nekatere ukrepe za pravilen razvoj skupnosti in poziva partijske organizacije, naj »reorganizirajo in utrdijo« te skupnosti do prihodnje pomlad'. Glede Maocetunga pravi poročilo, da je ta sklep »povsem pozitiven«, ker bo Maocetung »sedaj lahko mnogo bolj osredotočil svoje sile na vprašanja, ki se tičejo vodstva v stranki in državi«. Poleg tega bo Maocetung lahko »imel več časa za teoretično marks!stično-le-ninistično .delo, ne da bi kompromitiral svojo vodilno vlogo pri delovanju države«. Omenjena agencija pravi dalje, da so na zasedanju govorili tudi o «izboljšanju upravnih, finančnih in trgovinskih sistemov na kmetijskih področjih ter o mednarodnem položaju«. Porpčilo agencije »Nova Kitajska* pravi tudi, da so na zasedanju z zadovoljstvom sprejeli na znanje, da «se je v preteklem letu komunistični tabor pod vodstvom SZ še dalje okrepil in še bolj utrd;l svojo enotnost*. Zatem ©menja poročilo važnost gospodarskega načrta za leta 1959-1965, ki ga je predlagal CK KP SZ. Poročilo pravi dalje: »Ne- davni reakcionarni udari v Franciji in v nekaterih drugih državah ne dokazujejo nobene moč; reakcionarnih krogov, pač pa dokazujejo njih dekadenco in šibkost. Ne bo zadostoval poizkus ameriških imperialistov, da se še dalje opri-jemljejo' Formoze. Ce se ameriške sile ne umaknejo prostovoljno, bo prišel dan, ko se bodo Kitajci na ceh ni in na Formozi združili, da zapodijo Američane z otoka«. Poročilo govori- v enakem smislu, tudi kar se tiče Koreje, Vietnama, Japonske, Filipmov, zahodnega Berlina. Nemčije in Zahodne Evrope, Severne Afrike, Srednjega vzhoda in drugih področij, kjer imajo ZDA svoja vojačka oporišča. Poročilo pravi zatem, da bo industrijska ;n kmetijska proizvodnja na Kitajskem, vzeta v celoti, letoč višja za 70 odstotkov od lanske. Dohodki se bodo letos zvijali za 14 mili' jard jenov, investicije za javna dela pa bodo znašale 22 mi-hjard jenov. Kar se tiče Maocetungovega sklep«, d« ne bo spet kandidiral, je rečeno, da bi ga lahko spet poklicali, da prevzame mesto, predsednika republike, če bi okoliščine to narekovale, in to «v skladu z mnenjem ljudstva in z odločitvijo partije«. • Poročilo dodaja: »Tovariš Maocetung je voditelj, ki ga iskreno ljubijo različni narodi v vsej državi. Ostal bo yo/ ditelj vsega ljudstva, tudi če ne bo več predsednik države.« Predstavnik Foreign Offioea je sporočil, da je britansko poslaništvo v Pekingu sporočilo/ da na včerajšnji sestanek tujih diplomatskih predstavnikov v Pekingu, ki ga je sklical zunanji minister Cen Ji, niso bili povabljeni predstavniki Velike Britanije, Jugoslavije in Nizozemske. Opazovalci menijo, da Velike Britanije niso povabili zaradi napetosti, ki je nastala v zvezi s sporom okoli Formoze. Vzrok, zaradi katerega niso povabili jugoslovanskega predstavnika, ne potrebuje pojasnil. Kar se tiče Nizozemske, pa so opazovalci mnenja, da je morda v zvezi z dejstvom, da Kitajska podpira Indonezijo v sporu z Nizozemsko zaradi Zahodne Gvineje. Pekinški listi danes na dolgo in široko hvalijo novo vrsto člankov, ki jih je napisal Maocetung, toda ne komentirajo njegovega sklepa, da zapusti predsedstvo republike. Mnenja tujih diplomatov si glede vzrokov Maocetungove odločitve nasprotujejo. Nekateri trdijo, da gre za »odstavitev« zaradi »neuspeha« v politiki, ki se tiče skupnosti, pri proizvodnji jekla in v zvezi z obalnimi otoki. Drugi pa pravijo, da je uradna obrazložitev točna in da bo Maocetung ostal glavni voditelj na Kitajskem in se bo posvetil. predvsem ideološkemu delovanji:. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da ni mnenja, da bi odstop Maocetunga s predsedniškega mesta lahko imel za posledico izboljšanje odnosov med Kitajsko in ZDA. Mnenje ZDA je, da se Maocetungova oblast ne zmanjšuje z njegovim odstopom. Angleški listi so danes vsi mnenja, da bo Maocetungova oblast ostala tudi sedaj tako velika kakor do sedaj. »Times« piše, da se hoče Maocetung iznebiti vseh formalnih dolžnosti in dejansko vol diti sedanjo obdobje »nepretrgane revolucije«. List dodaja, da se izraz »Maocetungova doba« pogosto pojavlja v kitajskem tisku. Liberalni list «Manchester Guardian« piše med drugim: »Predsednik Maocetung je edini komunistični voditelj izven Jugoslavije, ki ga Hru-ščev ne more odstaviti. Sedaj, ko se zdi, da se pripravlja na prostovoljni odstop, bo Hruščevu morda do neke mere žal, da ne ohrani vseh svojih visokih mest.« Tudi «News Chronicle« piše, da je Maocetung morda mnogo močnejši kot komunistični teoretik kakor kot voditelj petine človeštva, in da zapustitev predsedstva republike ne pomeni nazadovanje, ker bo ohranil ključni položaj predsednika partije. c*------- Smrtne obsodbe na Cipru NIKOZIJA, 17. — Ciprski guverner Foot je sinoči potrdil smrtno obsodbo proti dvema ciprskima Grkoma, ki sta obtožena, da sta po nalogu EOKA ubila nekega ciprskega izdajalca. Grška vlada je danes posredovala v Londonu, da prepreči usmrtitev dveh obsojenečv. V glavnem zaporu v Nikoziji so politični kaznjenci organizirali demonstracijo, takoj ko se je razširila govorica, da bosta obsojenca usmrčena o-polnoči. Kaznjenci so začeli peti grške rodoljubne pesmi in so vzklikali «Zivel Maka-rios«, «Zivel Grivas«, »Živela EOKA«. V Parizu se je danes angleški zunanji minister Sel-wyn Lloyd ločeno razgovarjal z grškim in turškim zunanjim ministrom v zvezi s Ciprom. tititiiiiiaiiitiiiiuiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiKii n iitiiii,iiiiiiiiiiiKiH Fanfani posreduje v sporu o področju svobodne izmenjave Dolg razgovor De Gaulle-Lloyd - Predlog za sestanek Mac Millana, De Gaulla in Adenauerja gotovitvah finančnih straž. 3. Komisija je ugotovila, da tedanji minister za finance Giulio Andreotti ni bil obveščen o nobeni izmed raziskav o aferi Giuffre in sicer v prvi vrsti o «promemoria», ki jo je poslal polkovnik Formosa. To se je zgodilo predvsem zaradi mnenja, ki ga je dal polkovnik Bernard poveljujočemu generalu Rostaniu, ki pa je bil pod vplivom »nekega zelo u-glednega kapucina«. 4. Komisija je ugotovila, da je sedanji finančni minister Luigi Preti omejeval preiskavo in s tem kršil veljavne zakonske določbe, po katerih se morajo ravnati finančni stražniki. 5. Znamenito Spomenico o zadevi Giuffre so razširili člani tiskovnega urada finančnega ministrstva brez sodelovanja oseb, ki spadajo v državno upravo. Zaradi tega opozarja preiskovalna komisija vlado, naj v bodoče bolj previdno izbira osebe, ki ne spadajo v upravo in ki jih ministri nameščajo v svojih kabinetih, posebnih tajništvih in tiskovnih uradih. Razumljivo je, da je rezultat preiskave najbolj prizadel ministra Pretija, ki je bil dejansko tisti, ki je vso zadevo ponovno sprožil. Sedaj pa se je sam znašel pod obtožbo. Kako je bilo z omejevanjem preiskave, ki jo je on povzročil, se ne more še točno vedeti, dokler ni znano besedilo celotnega preiskovalnega materiala. Takoj po zaključku či-tanja, se je Preti posvetoval s svojimi prijatelji iz socialdemokratske stranke, v prvi vrsti s Paolom Rossijem in drugimi. Baje je takoj izjavil, da je zaradi rezultata preiskave zagrenjen in da je sedaj prikazan kot «daritveni kozlič« vse afere, kar se tiče njene politične plati. Nato se je sestal z voditeljem PSDI Sara-gatom, vendar po sestanku ni hotel dati novinarjem nobene izjave Zaradi tega je verjetno, da bodo dokončno o zadevi razpravljali, ko se vrne v petek Fanfani iz Pariza. Sara-gat sam pa je izjavil, da se mu zdi zelo čudna ost preiskovalne komisije, ki je naperjena proti Pretiju. Rekel je, da ni na mestu tisti del poročila preiskovalne komisije, v katerem se Pretiju očita, da je vsej aferi dal preveč hrupen značaj. Končno je poudaril, da uživa Preti vso solidarnost njegove stranke «in vseh poštenjakov, ki so hvala bogu, v državi v večini«. Končno je dodal izrek ladstona; «Ko si pravica natakne politične naočnike, se spotakne in pade«. Ni dvoma, da pomeni Sara-gatova izjava hudo žalitev za preiskovalno komisijo. Zaradi tega je verjetno, da bo prišlo do spora med Saragatom in predsednikom komisije senatorjem Paratorejem. Vendar pa ni mogoče dati politične ocene rezultatov parlamentarne preiskave, dokler ne bo prišlo v parlamentu do razprave o celotnem besedilu poročila komisije in o načinu njenega dela. Zaradi tega je Pajetta v imenu poslancev KPI zahteval politično razpravo in sklicanje zasedanja zbor. nice od 7. do 10. januarja, tako da ne bi bilo zasedanja od i5. do 18. januarja, ko bo socialistični kongres v Neaplju. Razpravo o poročilu so zahtevali tudi liberalni in fašistični poslanci. A. P. PARIZ 17. — Predstavnik nemške delegacije v Parizu je danes zanikal trditve, da je Adenauer predlagal konferenco na najvišji stopnji, ki naj bi se je v kratkem udeležili Mac Millan, Adenauer in De Gaulle. Pariški list »Pariš Journal« piše namreč, da se tak sestanek pričakuje y prvem tednu januarja 1959, in dodaja, da Angleži mislijo na ta sestanek po razgovoru Adenauerja z De Gaullom v Colombeyu. Angleži ne nasprotujejo pobotanju med Francijo in Nemčijo, toda želijo, da se to ne zgodi v njihovo škodo. List pravi dalje, da se Mac Millan načelno že strinja s tako konferenco in da jo tudi Adenauer sprejema. Manjka samo še privolitev De Gaulla. ki pa bo verjetno kmalu prišla. Tudi v krogih angleške delegacije v Parizu izjavljajo, da jim ni nič znanega, da namerava baje Mac Millan predlagati tako konferenco. Danes popoldne se je angleški zunanji minister Selwyn Lloyd razgovarjal z De Gaullom. Navzoča sta bila tudi francoski zunanji minister De Murville in angleški poslanik v' Parizu Jebb. Predstavnik angleške delegacije je izjavil da sta De Gaulle in Selwyn Lloyd govorila «zelo odkrito« tudi o področju svobodne trgovine. Dodai je, da sta ugotovila, da »z dobdo voljo« ni težav, ki ne bi se dale premagati,' in da so »gospodarski nesporazumi samo začasni«. De Gaulle in Selwyn Lloyd sta govorila tudi o drugih političnih vprašanjih, posebno pa o tistih, o katerih govori De Gaulle v svojem pismu Mac Millanu od 24. septembra. Za sedaj izključujejo sestanek med Mac Millanom in De Gaullom. Zdi pa se, da se bodo posvetovanja nadaljevala po redni diplomatski poti. Ne izključujejo možnosti novih stikov. Prevladuje mnenje, da bo današnji razgovor pozitivno vplival za obnovitev poga-j»nj. Iz britanskih virov" se je zvedelo, da sta De Gaulle in Lloyd ugotovila neizbežnost diskriminacij, nad katerimi se pritožuje Veiika Britanija, in povračilnih ukrepov, ki jih ta napoveduje. Vendar ne bi to privedlo do nepopravljivega razdora. To pomeni da bo skupno tržišče začelo delovati 1. januarja, ostalih enajst držav pa bo sprejeli svoje u-krepe proti šestim. Strokovnjaki bodo zatem od časa do časa podrobno proučili, kako naj se zmanjša razlika, in bodo s tem postopoma pripravljali večstransko povezavo. De Gaulle se je zadnje dni razgovarjal tudi s predsednikom italijanske vlade Fanfani. jem, z avstrijskim kanclerjem Figlom, z ameriškim državnim tajnikom Dullesom in z zahod, nonemškim ministrom za gospodarstvo Erhardom. V francoskem vladnem predsedstvu izjavljajo, da nič ne vedo o pismu, ki ga je baje poslal A-denauer De Gaullu. Uradno pa poročajo o pismu, ki ga je poslal Fanfani Adenauerju. Govori se, da je med drugim poudaril potrebo posredovanja med De Gaullom in Mac Millanom, da se ugla-dijo nasprotja glede področja svobodne izmenjave. V Bonnu pravijo, da se Fanfani zavzema za sestanek, na katerem naj bi našli kompromis med francoskim in angleškim stališčem. Ce bi Mac Millan in De Gaulle privolila v sestanek, bi Adenauer po nasvetu Fanfanija določil v Bonnu sestanek predstavnikov Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije. Te dni nadaljuje Fanfani razgovore, da se pripravi sestanek ministrov OEEC, ki je bil določen za 15, januarja. Prizadetim državam je Fanfani predlagal, naj začnejo pro- Pred procesom v Florenci jaške voditelje, izrekel pa je priznanje »poštenosti« Antho-nyja Edena. »Sir Anthony E-den. je dejal Wigg, j« poštenjak. Ni vedel, kaj se dela za njegovim hrbtom. Moral bi bil vedeti resnico o sporazumu z Izraelom. Eden je bil žrtev Molleta. Krivci za vse so bili Francozi, ki so koordinirali vse operacije z Izraelci. Sir Anthony Eden se ni mogel u-makniti. Za obrambo dobrega imena Edena in Anglije je potrebno ustanoviti preiskovalno komisijo«. Anthony Head, ki je bil o-brambni minister za časa napada na Suez, je izjavil, da so operacije potekale po prej določenih načrtih m da so zavezniške sile prodirale izven Fort Saida, ko je bila operacija ustavljena. Govoril je nato o načrtih za napad in je zatem branil Edena. Dejal je med drugim: #Eden .se je za vedal komunističnega prodira, nja v nezadostno razvite dežele; vedel je, da bi bilo treba prej ali slej reagirati in se je tudi zavedal omejenega okvira sueških operacij zaradi strateških potreb. Sueška ope. racija je veljala za neuspeh, ker je bila prehitro ustavljena, toda sir Anthony Eden je imel prav.« Laburistični poslanec Cross. mann je sporočil, da bo opozicija ob ponovni otvoritvi zbornice v januarju začela vsakodnevno kampanjo, da doseže imenovanje preiskoval, ne komisije. , Vojni minister Soames je izjavil da bi taka komisija bila odveč, ter je obtožil opozicijo, da je ob napadu na Egipt pokazala malo patriotizma. Tem izjavam je sledil velikanski hrup in zatem je Bevan izjavil, da je preiskovalna komisija potrebna iz treh vzrokov; 1. Razkritje Heada, da je bila sueška operacija zamišljena kot samomorilna operacija. 2. Ministrski predsednik je izjavil, da je pripravljen dovoliti preiskavo. 3. Anthonv Eden je dovolj ozdravel, da lahko priča pred tako komisijo, spričo dejstva, da sedaj lahko piše svoje spomine. o------- LONDON, 17. — podtajnik v Foreign Gfficeu John Pro-fumo je sporočil, da bo Velika Britanija dobavila brezplačno Libiji orožje in vojaško opremo za oborožitev pet tisoč vojakov. ■--««—- Včeraj ob 14.15 uri je tržaški radio oddajal med drugim tudi naslednje poročilo, v katerem je našteval dokaze o dobrih odnosih med Jugoslavijo in Italijo: Po tem, kar se je zvedelo iz poluradnih krogov in kar niso zanikali, je italijanska vlada dokazala še enkrat dobro voljo, in to pri sodni razpravi v Florenci, ki bi po mnenju nekaterih jugoslovanskih opazovalcev lahko predstavljala negativni pre-cedens v odnošajih med obema državama. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je torej italijanska vlada zagotovila beograjski, da razprava ne bo na noben način i-mela negativnih posledic za italijansko-jugoslovanske od-nošaje. Procesa seveda ne bo mogoče zaustaviti, ker je neodvisno od sodne oblasti, ki je eden od temeljev republikanske ureditve. Nobena dežela, niti Jugoslavija, ne more zahtevati, da bi vlada s katero vzdržuje normalne in celo prijateljske odnošaje, kršila svojo ustavo, da bi storila politično uslugo. Vendar se bodo na italijanski strani izognili sleherni polemiki in skrbeli da bo razprava ostala v strogem juridičnem in le-galnem okviru. To zagotovilo pravzaprav ni bilo niti potrebno, saj je bilo od samega začetka jasno, da je proces zaradi pravice in ne iz politične špekulacije. Prav zaradi tega je italijansko zagotovilo dejanje vljudnosti, ki bi ga Jugoslavija morala upoštevati.* Takoj moramo poudariti, da je gornji komentar, ki so ga očitno navdihnili vladni krogi, za vse italijanske demokrate in antifašiste, še prav posebej za slovenske partizane in antifašiste v naših obmejnih krajih ne samo smešen, temveč naravnost ciničen. Kako more vendar držati izgovor z neodvisnostjo sodne oblasti, ko je vendar iahko že državni prokurator, pozneje pa sodišče samo, dobro nedelo in ve za naslednja dejstva upoštevajoč, da je 50 benečansicih antifašistov in partizanov obtoženih za veleizdajo itd. in da so vsa ta dejanja izvršili v sklopu poveljstva IX. Korpusa: 1. Najvišji organ odporniškega gibanja v okupirani Severni Italiji CLNAl je 7. februarja 1944 objavil izjavo, v kateri je med drugim rečeno: »CLNAl priznava slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu že priznano voljo italijanskega ljudstva, da se bori skupaj z njim za izgon nemških in fašističnih zatiralcev, da se doseže skupni smoter enotnosti in svobode na podlagi demokratičnih načel samoodločbe narodov, da razpolagajo sami s seboj; CLN Al poziva Italijane Furlanije, Julijske krajine, zlasti pa Tržačane, naj okrepijo oboroženo borbo in sodelovanje s slovenskimi enotami ... CL NAI je prepričan, da bo s sodelovanjem in skupno borbo dosežena bratska ureditev odnosov med italijanskim in slovenskim ter hrvaškim ljudstvom«. Podobno izjavo je objavil CLNAl nato še 27. marca l. 1944. Na podlagi teh izjav je prišlo do sporazuma med glavnim poveljstvom garibaldinskih brigad in povelj stvom IX. Korpusa. Te sporazume je 17. julija 1944 o-d obrilo »Glavno poveljstvo za Severno /talijo«, ki je bilo vojaški organ CLNAl. 2. Sodno preganjanje 50 benečanskih partizanov in antifašistov pomeni kršitev člena 15 mirovne pogodbe, ki tako preganjanje in sleherno vznemirjanje italijanskih državljanov prepoveduje, zlasti prepoveduje preganjanje pripadnikov vojaških sil samo zato, ker so se od 10. junija 1940 pa do vstopa v veljavo mirovne popodbe napravili akcije v korist stvari zavezniških in pridruženih sil. Preganjanje obtoženih partizanov in antifašistov pomeni tudi kršitev zakonskega dekreta namestnika poglavarja italijanske države št. 194 od 12. aprila 1945, v kateri se prepoveduje kakršno koli preganjanje italijanskih državljanov, ki so pripadali oboroženim silam, ki so se borile za stvar zavezniških združenih sil. V tem dekretu je med drugim dobesedno rečeno,- «Med vojne akcije spadajo in niso kaznive na podlagi splošnih zakonov dejanja sabotaže, rekviziciie in sleherna druga operacija, ki so jo izvršili rodoljubi zaradi nujnosti v borbi proti Nemcem in fašistom za časa sovražnikove zasedbe. Ta odločba se mora izvajati tako za rodoljube v vojaških formacijah, ki so jih priznavali narodnoosvobodilni odbori, kakor tudi glede drugih državljanov, ki so jim pomagali...« 3. Državni prokurator in sodišče sta končno prezrla tudi dejstvo, da področje borbe »Briško - beneškega odreda«, katerega pripadniki so bili obtoženi benečanski partizani in anti/ašisti, dejansko takrat ni bilo «eč sestavni del italijanske države, temveč je bilo, če ne p ravno, vsaj dejansko sestavni del Rajha in je spadalo pod tako imenovano «Jadransko Primorje«. Torej: že na podlagi vseh teh veljavnih določb, ki jih mtfrn upoštevati sleherna oblast v italijanski republiki, predvsem pa sodna oblast, je povsem jasno, da ni potrebna nikakršna kršitev republikanske ustave in s tem dajanje političnih uslug. Potrebno je le spoštovati odloke in ukaze ter sklepe Narodnega osvobodilnega odbora za Severno Italijo — CL NAI in Glavnega poveljstva za zasedeno Italijo. Potrebno je spoštovati podpis, ki ga je italijanski predstavnik postavil pod mirovno pogodbo! Se najbolj pa je potrebno spoštovati zakonski odlok tedanjega namestnika pogla-virja države od 12. aprila 1945. Zato je resnično več kot cinična trditev, »da je proces zaradi pravice«. Prav zaradi tega, takih izgovorov ne more nihče upoštevati! Sporazum v Ženevi o Umih nadzorstvene komisije V komisiji bodo predstavniki sedmih držav Diplomatski zbor čestita Gronchiju do predlagali, naj se konferenca nadaljuje 10. januarja. božična in novoletna voščila predsedniku republike Gronchiju. Na posebni svečanosti pa je Gronchi nato izročil kardinalski klobuk apostolskemu nunciju mons. Fietti, ki ga je včeraj papež Janez XXIII. i-menoval za kardinala. Burna debata v angleški zbornici zaradi Sueza LONDON, 17. — Britanska vlada je sinoči odklonila ime- KAIRO, 17. — Včeraj je bila v Kairu važna vojaška konferenca pod predsedstvom obrambnega ministra Amerja Egiptovski tisk govori o velikem zbiranju izraelskih čet ob sirski meji. ........... Tudi v ZEZ prerekanje o tržišču PARIZ, 17. — Tudi na seji skupščine zahodnoevropske zveze so danes govorili o področju svobodne izmenjave. Angleški delegat je izjavil, da integracija šestih držav skupnega tržišča ne kompenzira razkola, ki grozi »veliki Evropi«. Francoski delegaf je odgovoril ,da je skupno tržišče odprto vsem, le če «vsakdo plača svoj delež«. Toda ne bo se popustilo pred izsiljevanjem. Delegati Belgije, Italije in Zahodne Nemčije so branili načela skupnega tržišča, poudarili pa so, da se morajo na o-beh straneh truditi, da pride do sprejemljive rešitve. Skupščina bo nadaljevala delo tri dni z dnevnim redom: 1. Evropska varnost in nadzorstvo taktičnega atomskega orožja na prednjih področjih v Evropi. 2. Izdelovanje in raz. deljevanje orožja v okviru ZEZ. 3. Neatomsko področje (spremenjen načrt Rapackega in novi predlogi k temu načrtu). 4. Morebitna ustanovitev rezervnega korpusa v Evropi, ki bi ga lahko uporabili izven Evrope (posebno v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu). ŽENEVA, 17. — Na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov so danes odobrili četrti člen osnutka zadevne pogodbe. Ta člen govori o nadzorstveni komisiji, v kateri bodo predstavniki sedmih držav, od katerih bodo 3 stalni (ZDA, SZ in Velika Britanija). Ostale štiri člane pa bodo izvolili na konferenci držav podpisnic pogodbe. S tem v zvezi se omenjajo Indija, Francija, Švedska in neka vzhodnoevropska država. Na današnji seji je sovjet- ski predstavnik predlagal spremembo o načinu spreje- manja sklepov v komisiji in spremembo k osnutku 5. člena pravilnika te komisije, ki ... ... ga je predložila Velika Brita- RlM, 17. Diplomatski zbor i nija. Zdi se. da so glavna je danes na Kvirinalu izrazil . nasprotja med obema skupina- nih vrst povišanja kontingentov, da ugotovijo, ali se nasprotujoča »i teoretična stališča ne bi dala premagati v praksi v okviru dvostranskih sporazumov. V tem smislu se je Fanfani razgovarjal z zunanjimi ministri Francije, Anglije in Grčije ter z voditeljem portugalske delegacije. Govori se tudi, da namerava italijanska vlada v kratkem pripraviti kompromisni načrt in da bo nadaljevala posredovanja. učevati praktične učinke 'raz- novanje preiskovalne komisije, v ' v kateri naj bi bili predstav- niki vseh strank in ki bi imela nalogo proučiti vojaški na- pad na Suez leta 1956 ter dogodke, ki so temu napadu sledili. Zahtevo za imenovanje preiskovalne komisije je postavila laburistična opozicija. V zvezi s to zahtevo je bila sinoči v spodnji zbornici zelo burna debata. Ozračje je bilo tako napeto, kakor še nikoli po dogodkih okoli Sueza. Laburstični poslanec Geor-'e Wigg je obtožil nesposob ma glede svobodne akcije nadzorstvenih postaj. Zahodni predstavniki zahtevajo, naj bi nadzorstvene skupine avtomatično začele delovati v primeru kakega suma, sovjetska zveza pa zahteva, naj vsako tako akcijo najprej predložijo v odobritev trem velesilam. Sovjetska delegacija želi tudi, naj bi nadzorstvene skupine bile povečini sestavljene :z državljanov tiste države, ki bi bila podvržena inšpekciji. Na konferenci o preprečitvi :znenadnih napadov je italijanski delegat Taviani v imenu zahodnih delegatov predložil nov dokument. Ta konferenca bo jutri prekinila svoje delo, ne da bi do sedaj dosegla kak rezultat. Do sedaj se niso mogli sporazumeti niti o zaključnem poročilu. Verjetno, da bo poročilo vsebovalo dva zaključka: V enem bodo zahodni strokovnjaki ugotovili, da morajo dobiti dodatna navodila, zato da se delo lahko nadaljuje z možnostjo uspeha, in da bodo v tem primeru morale vlade -pet sklicati konferenco. V drugem zaključku bodo sovjetski delegati izrekli mnenje, da mora prekinitev dela ob kon nosti angleške in francoske vo- cu leta biti čim krajša, in bo- Pripravljanje odgovora o Berlinu PARIZ, 17. — Francoski zunanji minister De Murville se je danes pol ure razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. Delovna skupina, ki ima nalogo pripraviti zahodni odgovor na sovjetsko noto o Berlinu, se je sestala danes zjutraj. Skupino sestavljajo predstavniki Francije, Velike Britanije, ZDA in Zahodne Nemčije. Za podlago je skupina vzela izjavo štirih zunanjih ministrov, ki je bila objavljena v nedeljo, in včerajšnjo izjavo sveta ministrov NATO. Agencija Tass kritizira danes dejstvo, da so voditelji NATO uporabili «zastarelo taktiko« za zavrnitev sovjetskih predlogov o Berlinu. Agencija dodaja, da je ministrski svet NATO zavrnil diskusijo o konkretnih sovjetskih predlogih in je hkrati izrekel pripravljenost razpravljati o »širših in splošnejših vprašanjih, o katerih je teže sporazumeti se«. «Svet NATO ni uspel pripraviti nobenega svojega predloga za Berlin in se ni oziral na to, da je nevarni položaj v tem mestu vir velike mednarodne napetosti. Z zavrnitvijo sovjetske ponudbe, naj bi odpravili vojno žarišče, ki so ga pripravile zahodne države v svojem delu Berlina, nadaljuje izjava, se je NATO ponovno razkril kot nasprotnik trdnejšega miru v Evropi. Dejstvo, da se je mirna rešitev zavrnila na zasedanju NATO, je znova odkrilo namene vodi-ljev tega bloka, da se poslužujejo revanšističnega režima v Bonnu kot udarne sile pri svojih napadalnih načrtih.* Utilitarna vozila v Ameriki NEW YORK, 17. — Ameriška družba General Motors ima namen v prihodnji jeseni vreči na trg ameriški tip litilitar-nega vozila, ki naj zavre u-voz evropskih tovrstnih vozil v ZDA. Ameriško utilitarno vozilo bi bilo po velikosti med sedanjimi tipi ameriških avtomobilov in evropskimi vozili. Med značilnostmi novega ameriškega avtomobila bi bila ta, da bi nekatere dele motorja izdelali iz aluminija. Ohlajevanje bi bilo na zrak in motor bi bil nameščen v zadnjem delu avtomobila, kar je za a-meriške avtomobile nekaj povsem novega. Ameriška tovrst. na vozila bi imela motor t silo 100 HP, Vreme včeraj: Na/višja temperatura 11.6, najaižja 7.6. »račni tlak 999 4 pada, vlaga 84 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11.7, padavine 25.1 mm. Tržaški dnevnik Danes. ČETRTEK, 18. decembra Grad jan, Nežna Sonce \rzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dodiina dneva< 8 41. Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 0.5«. Jutri, PETEK, 19. decembra Darij, Darko V prihodnjem februarju V' Četrto zasedanje mešanega odbora za izvajanje določb posebnega statuta Na zasedanju v Beogradu bodo razpravljali o pritožbah glede kršenja manjšinskih pravic - V Vidmu pa bo mešana komisija razpravljala o videmskem sporazumu RIM — Agencija «Italia» V začetku prihodnjega leta bosta dva važna sestanka za obravnavanje in urejanje nekaterih tehtnih vprašanj ki »e tičejo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in ki se nanašajo na določene posebne zadeve v zvezi s pravnim položajem Tržaškega ozemlja ter področja B. Devetega februarja se bo v Beogradu sešla mešana italijansko jugoslovanska komisija za varstvo manjšin. To bo četrti sestanek te ustanove. Ta komisija je pristojna za razsojanje glede pritožb o kršenju manjšinskih pravic tako na Tržaškem ozemlju kakor na področju B. Poleg tega opravlja komisija tudi nalogo posvetovalnega organa prizadetih vlad v teh posebnih vprašanjih. Prva seja komisije je bila lani v Rimu druga oktobra lani v Beogradu tretja pa letos julija spet' v Rimu. Na zadnji seji so razpravljali o nekaterih pritožbah ki so jih poslali prizadeti pripadniki o-beh manjšin ter o uvedbi dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju. Ob tej točki je delo obtičalo. Potem je komisija nadaljevala z obravnavanjem vprašanja o italijanski šoli na področju B ter o slovenski na Tržaškem. Ob koncu je sestavila splošno priporočilo za o-be vladi. Vprašanje o dvojezičnosti v Trstu so odložili, se bo zatrdno oglasilo v isti obliki na februarskem sestanku. Verjetno je tudi, da bodo znova načeli šolsko zadevo. V zvezi s tem se zdi, da bo italijansko zastopstvo predložilo svoje pripombe zaradi učbenikov, ki jih morajo imetij italijanski šolarji na področju B. Italijansko zastopstvo na tem sestanku bo vodil veleposlanik Vitaliano Confalonieri, načelnik urada zunanjega ministrstva za zvezo z glavnim vladnim komisariatom v Trstu. Po sestanku odbora za varstvo manjšin bodo sklicali sejo stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Komisija bo tokrat zasedala v furlanski prestolnici, ker se je prejšnjikrat sešla v Ljubljani. O čem bo točno razpravljala, še ni znano. Vsekakor se pa zdi, da bo jugoslovansko zastopstvo sko-taj zatrdno predlagalo, naj bi pravico do bivanja imetnikov obmejnih propustnic raztegni-1- na nekatere tujsko-promet-ne kraje, kakor Bled in Opatijo Glede tega kaže, da na italijanski strani poudarjajo neumestnost takega sklepa, ker bi bistveno spremenil značaj videmskega dogovora. Obravnavali pa bodo poleg tega seveda tudi še druga vprašanja organizacijskega značaja, da bi pospešili izvajanje tega sporazuma. V zvezi z vestjo agencije #/-talia» moramo pripomniti( da je vprašanje dvojezičnosti na tržaškem področju bistvene važnosti za nas tržaške Sloven. ce, kot je bistvene važnosti u-reditev položaj a slovenske šole. Da dvojezičnost k ljub nedvoumnim določilom posebnega statuta londonskega sporazuma pri nas ne obstaja je dejstvo, ki prav gotovo pred- stavlja največji kamen spotike v odnosih med prebivalci obeh narodnosti. Dejstvo, da morajo ljudje slovenske narodnosti občevati v uradih samo v italijanskem jeziku, da ni V krajih, ki so stoodstotno alt pa v veliki večini naseljeni s slovenskim prebivalstvom, dvojezičnih napisov, žali naš narodni čut, saj nas z nepn-znanjem enakopravnosti smatrajo za manjvredne, drugorazredne državljane. Zato je naša želja m zahteva, da se to vprašanje enkrat za vselej reši, in sicer v duh.u določil posebnega statuta. Zato tudi u-pamo, da bo na prihodnjem zasedanju mešane italijansko-jugoslovansice komisije za varstvo manjšin to vprašanje prišlo ponovno na dnevni red in da bo italijanska delegacija končno sprejela v londonskem sporazumu sprejete obveznosti. Le na ta način bo mogoče odstraniti vzroke nesoglasij in le tako bo italijanska republika dokazala da smatra tržaške Slovence za povsem enakopravne državljane z onimi i-talijanske narodnosti. Nič manjše važnosti ni vprašanje ureditve slovenskih šol. Kljub zagotovilom, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času, so od takrat potekla že leta, ne da bi k njegovemu reševanju resno pristopili — če izvzamemo zloglasni zakonski osnutek, ki ga je predložil bivši minister Rossi. Nasprotno, prišlo je celo do tega, da so dobili slovenski šolniki, ki baje nimajo ustreznih diplom, diskriminacijsko opozorilo, da so pretekla štiri leta, ki jih glede tega predvideva posebni statut, medtem ko so profesorji, ki so si te diplome oskrbeli dobili obvestilo prosvetnega ministra, da njihove prošnje niso vzeli v poštev, češ da ni zanje mest v posebnem prehodnem stale-žu. To prav gotovo ne kaže, da imajo pristojne oblasti namen rešiti vprašanje naše slovenske šole, ali vsaj tako ne, kot mi želimo in zahtevamo. Zato je toliko bolj nujno, da se to vprašanje spet postavi na dnevni , red mešane komisije v Beogradu, Sedaj pa še pripombo k poročilu agencije »Ital ia», ki pravi, da «bo jugoslovansko zastopstvo na zasedanju meša. ne komisije za izvajanje videmskega sporazuma skoraj zatrdno predlagalo, naj bi pra. vico do bivanja imetnikov obmejnih propustnic raztegnili tudi na Bled in Opatijo*. Ni nam znano, ali bo jugoslovanska delegacija v Vidmu res to predlagala, toda z naše strani menimo, da bi tak predlog ugodil vsem imetnikom obmejnih propustnic iz tržaške goriške in videmske pokrajine. Res ne vemo, zakaj bi tah predlog oziroma sklep «bistveno spremenil rnalaj videmskega sporazuma», kot to poudarjajo na *italijanski strani», ko pa bi vendar samo omogočili Tržačanom, da lahko razširijo svoja nedeljska potovanja tudi na Bled in O-patijo, Jugoslovanom iz obmejnega področja pa potovanja v Benetke ali Videm. Ali se morda pri agenciji «Italio» česa bojijo? In česa? Menimo namreč, da bi razširitev področja za bivanje samo koristi- la izvajanju videmskega sporazuma, saj bi s tem dosegli zbližanie in medsebojno spoznavanje tudi prebivalcev dru. gih krajev, da ne omenimo o-ne, drobne gospodarske koristi, ki iz tega izhajajo. Za zaključek lahko mirno napišemo, da bi predlog o razširitvi področja za bivanje, pa naj ga predloži ta ali ona delegacija, pozdravili prav vsi desettisoči imetnikjov obmejnih propustnic ki so to željo že nič kolikokrat izrazili in ki je prišla do izraza tudi v raznih pismih ter resolucijah nekaterih organizacij in ustanov. Jutri skupščin« pekovskih delavcev Delodajalci še vedno vztrajajo na svojem nepopustljivem stališču Pričakuje se zaostritev sindikalne akcije, ki poteka enotno med obema sindikalnima organizacijama dvorani Nove delavske zbornice v Ul. Pondares skupščina pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o nekaterih notranjih vprašanjih sindi. kata kategorije, kot o vpisovanju članov, ih izvolili nov odbor. Predvsem pa bodo razpravljali in sklepali o konkretnih akcijah, ki jih bo začela kategorija, da se rešijo pereča sindikalna vprašanja. Kot smo že obširno poročali, je namreč prišlo do ostrega sindikalnega spora, zaradi katerega so peki tudi stavkali 9. decembra. Vendar pa ta stavka do sedaj ni rodila nobenega rezultata in gospodarji trmasto vztrajajo na svojem stališču. Tako do sedaj ni prišlo niti do prvih uvodnih stikov med gospodarji in sindikalni- mi predstavniki in nič ne kaže, da bo v kratkem prišlo do teh razgovorov in do pogajanj. Vzroki za spor so globljega značaja in se nanašajo v prvi vrsti v vsedržavnem merilu na obnovo nacionalne delovne pogodbe, kar zanima v Trstu okoli 500 pekovskih delavcev in v vsej Italiji okoli 45 tisoč pekov. Gre za važno vprašanje, saj se lahko zgodi, da bo kategorija ostala brez vsedržavne veljavne delovne pogodbe, kar bi bilo še zlasti škodljivo če bo sprejet zakonski ošnutek «Vigorelli», ki predvideva zakonsko veljavnost delovnih pogodb. V lokalnem okviru pa je položaj še bolj zapleten, saj so predstavniki delavcev upravičeno ugotovili, da gospodarji •iiiiiiiimiiiiimiuimmiiiiiiiiiiitiiiiHiiiifiniimiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiuiiiitiiiiitmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiHfniu Pereče vprašanje deželne avtonomije Jutri bo tržaški občinski svet razpravljal o avtonomni deželi Neumestne zahteve Furlanov, ki bi radi oropali Trst vseh prednosti, ki naj bi mu jih nudila deželna avtonomija Jutri bo .-tržaški občinski I razpravljal že pokrajiski svet, svet razpravljal, o vprašanju'ki je z resolucijo, ki smo jo ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom Furlani-ja-Julijska krajina. Na torkovi seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da bo župan za danes ali najkasneje do jutri sklical sestanek načelnikov skupin v občinskem svetu, ki zagoVarjčjo ustanovitev avtonomne dežele. Pričakuje se, da bodo na tem sestanku načelniki skupin sestavili enotno resolucijo, ki bo predložena v odobritev občinskemu svetu. Resolucija naj bi predvsem izražala zahteve vseh tržaških strank, razen skrajne desnice, ki je načelno proti avtonomnim deželam, po ustanovitvi Tajništvo Neodvisne socialistične zveze obvešča vse tovariše, ki so se u-deležili nedeljskega za-sadanja, in tiste, ki se ga iz raznih razlogov niso mogli udeležiti, da se b. 4a.ti.es ob 20. uri nadaljevala in zaključila razprava o političnem in ideološkem delu poročila izvršnega odbora. Tovariši so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo tudi današnjega zasedanja. avtonomne dežele s posebnim statutom, kot to , določa republiška ustava, in ne ustanovitev dežele z navadnim statutom, kpt to predlaga vlada. Poleg tega pa mora občinski svet zavzeti tudi odločno stališče proti predlogom furlanskih demokristjanov, ki hočejo na vsak način izsiliti od vlade, da bo glavno mesto dežele Videm in ne Trst, čeprav se je vlada že izrekla za Trst. Hkrati pa furlanski demokristjani vodijo proti tržaškim predlogom povsem neresno kompanjo in hočejo z najrazličnejšimi neresnimi in žaljivimi argumenti izsiliti takšno avtonomno deželo, v kateri naj bi imela koristi samo videmska pokrajina. O vseh teh vprašanjih je llliailllllllllllHllllllltlllll1IHIIIIIItlllllllllllltllMIIIIIIIIII|l|ll||||||llll||III|lllllllltlUt»l|ll|lll|l||ll|ff||||l||UIIIIMIIIIimilllllllllllllimiMilll|IIHIIIII Izpred kazenskega sodišča Tri leta in tri mesece zapora za izsiljevanje pokvarjenca Tatu brez stalnega bivališča je sodišče pri- sodilo za krajo 9 mesecev zapora pogojno Na kazenskem sodišču so se pod posteljo. Priznal je svojo morali včeraj zagovarjati za zaprtimi vrati 20-letni Mar-cello Del Posarelli brez stalnega bivališča, 49-letni Dalciso 1'erenaz iz Ul. Leo 11, 48-letni Albino Capellina iz Androna dejla Capra 1 ter 29-letni Mario Bembi z Grete št. 8. Del Posarelli je bil obtožen, da je 12. septembra t. 1. prisilil Ferenaza, da mu izroči 50 tisoč lir z grožnjo, da ga bo prijavil policiji zaradi spolzkih dejanj; Posarelli in Fere-naz sta bila obtožena skupnih spolzkih dejanj; Capellina in Bembi pa sta bila ootožena nakupa izsiljenega blaga. Sodišče je Del Posarellija obsodilo na 3 leta in 3 mesece zapora ter 40.000 lir globe, Ferenaza na 2 meseca zapora pogojno, Capellino in Bembija pa na 60.000 lir globe. Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati včeraj tudi 22-letni Luciano Ghisalberti brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen tatvine. Sodišče ga je obsodilo pogojno na 9 mesecev in 38.000 lir globe. Ghisalbertija so 7. novembra zasačili v vili dr. Albertija pod Križem. Pr. Alberti je že prej zapazil, da mu neznanec krade razne stvari, zaradi tega je zelo pazil, da bi odkril krivca. Tistega dne, malo pred 23. uro je zagledal ogrodje pod oknom svoje male vile. Stvar se mu je zdela zelo sumljiva in je zaradi tega poklical dva agenta prometne policije, ki sta šla mimo. A-genta sta pregledala stanovala ia zasačiš* Ghisalbertija krivdo in tudi povedal, da je prejšnji dan prišel v vilo, da bi tam prenočil, spotoma pa 'e odnesel nekaj rjuh, robcev, cigaret itd. Naslednjega dne se je vrnil, da bi tam prespal, pa so ga zasačili. To pa ni bilo vse. Pri njem so dobili nekaj polic zastavljalnice in tako je prišlo na dan, da je ukradel zapestno uro Matildi Bisiacchi v zavodu «Nazari0 Sauro*, električni brivski aparat Giuseppu per-golisu v «Villaggio del fan-ciullo* na Opčinah ter tri moške obleke in dežni plašč Ire-r.i Villator vd. Miller, pri kateri je imel sobo v podnajemu. Ghisalberti se je na razpravi opravičeval, da je to storil iz potrebe, ker je sam in brez sredstev. «»—. Danes nadaljevanje razprave proti Di Pintu Danes ob 10. ss na porotnem sodišču nadaljuje razprava proti Di Pintu. Kot se je izvedelo, bodo danes zaslišali 13 prič; v naslednjih dneh pa še približno 70. Kakor smo že poročali, se je predvčerajšnjim zaključilo zasliševanje Rosette Colarich in njene matere. Proces proti Blessiju Včeraj se je nadaljeval pro ces Blessi z nagovorom za- stopnika raznih upnikov ortv. Paoluccija ter javnega tožilca. Odvetnik Paoluccj je poudaril, da je treba zaščititi interese prizadetih upnikov in , ostro obsoditi Blessija, ki mora zadostiti pravici in izplačati upnikom, kar jim pripada. Javni tožilec, ki je začel svoj govor na popoldanski razpravi in ga je prekinil ob 19., bo nadaljeval danes ob 9.30. Oprostitev žene ki je zapustila moža Ze 19, aprila 1956 je 38-le*.ni Giuseppe Sartor, ki je Dil zaprt v tržaških zaporih, prijavil sedišču svojo 27-letno ženo Fulvio Germani, da ga je zapustila in s 7-letnim otrokom odšla v Avstralijo. Poleg tega je Sartor obdolžil ženo, da mu je odnesla vse iz stanovanja, od rjuh do kuhinjskega pribora. Pritožil se je tudi, da ga v dveh letih, ko je bil zaprt, ni nikdar obiskala, ko pa mu je pisala, ga je le zmerjala. Včeraj je bila ta zadeva na sodišču; medtem pa je prišlo na dan, da je Fulvia junija 1956 dosegla ločitev od svojega moža, in sicer po njegovi krivdi, ker je grdega značaja. Spričo vsega tega je bila Sartorova tožba zaman ir je sodnik oprostil žensko, ker dejanje ni kaznivo. objavili včeraj, jasno izrazil zahteve Trsta glede ustanovitve avtonomne dežele in obsodil stahšče furlanskih demokristjanov. Predsednik pokrajine Gregoretti pa je v svojem poročilu o razgovorih v Rimu. ki jih je imel z raznimi vladnimi in parlamentarnimi predstavniki, dokazal, da je vlada s svojem predlogom osnutka statuta zašla na napačno pot in da bi hotela ustanoviti avtonomno deželo z navadnim statutom. Kot je znano, ustava določa za deželo Furlanija-Julijska krajina posebni statut, kot ga imajo štiri do sedaj ustanovljene avtonomne dežele, in sicer Sicilija, Sardinija, Trentin-Visoko Poadižje in Dolina Aosta. Seveda mora biti deželni posebni statut prilagojen potrebam in koristim dežele. Pri tem vprašanju pa je zanimivo tudi slediti, s kakšno kampanjo nadaljujejo furlanski demokristjani.. Pretekli teden smo objavili resolucijo pokrajinskega kongresa furlanske KD, v kateri zahtevajo, da postane Videm glavno mesto dežele, naj se omogočijo deželi ustrezna denarna sredstva, da bo učinkovito reševala gospodarska in socialna vprašanja Furlanije itd. Tržaška vprašanja, pa naj bi se po mnenju furlanskih demokristjanov reševala v «okv:ru vsedržavne solidarnosti*. Se bolj zanimiva in neresna pa je resolucija, ki jo je sprejel videmski občinski svet na seji 13. t.m. in ki se glasi: «Na osnovi poročila odbora je občinski svet prepričan, da so predlogi in pobude za določitev sedeža nove avtonomne dežele v Trstu in za ustvaritev umetne večine na osnovi protidemokratičnega in protizakonitega volilnega sistema grobo žaljivi in škodljivi za naše resno in delovno prebivalstvo. Občinski svet odločno zavrača dozdevne in neutemeljene izgovore, s katerimi se hoče odrekati Furlaniji u-strezno mesto, ki ji po privici pritiče v bodočem deželnem svetu; poudarja, da je naravno glavno mesto dežele Videm; da predstavništvo v deželnem svetu mora biti izvoljeno na osnovi ustavnih načel in na osnovi volilne enakopravnosti vseh volilcev; priznava, da imata Trst in njegovo področje izredne potrebe, ki so vsedržavnega in evropskega pomena, ki gredo preko deželnih možnosti in za katere je treba poskrbeti izven deželne pristojnosti v okviru vsedržavne solidarnosti; : pasiva vlado in parlament, naj določita posebni statut za avtonomno deželo Furlanija-Julijka krajina, ki naj, spremeni, gornje predloge v zakonodajne predpise, v zvezi s pravicami prebivalstva in s potrebami dežele; zavrača kakršno koli rešitev, ki ne bi vsebovala zgoraj omenjenih zahtev*. Zanimivo je, da je bila ta resolucija videmskega občinskega sveta sprejeta na pobudo in z večino demokristjan-skih svetovalcev, kar dokazuje. da so furlanski demokristjani na čelu kampanje proti ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom, ki naj bi koristila vsemu deželnemu prebivalstvu m ne samo videmski pokrajini, kot ito zahtevajo furlanski demokristjani. va pordenonska pokrajina, kar naj prepreči, da bi imela videmska pokrajina, če ostane v sedanjih mejah, absolutno večino v deželnem svetu, To bi bilo seveda krivično in škodljivo zlasti za Trst, ki mora dobiti tudi posebno pokrajinsko avtonomijo v okviru dežele. Gornja resolucija je sestavlje-- na nič osnovi štališča, ki ga je nedavno zavzel demokristjan-ski pokrajinski kongres v Vidmu. Furlanski demokristjani še vedno vztrajajo na neutemeljeni zahtevi, da mora biti Videm glavno mesto dežele. Odločno pa je treba obsoditi dejstvo, da pripisujejo Tržačanom namene, ki jih niso nikoli imeli glede izvolitve deželnega sveta. Vsi predlogi, ki so j’h Tržačani sestavili za osnutek statuta in še posebno pokrajinski predlog, ki je bil izročen tudi vladi, izrecno poudarjajo, da se volitve v deželni svet morajo vršiti na podlagi proporcionalnega sistema. Obenem pa osnutek statuta, ki ga je odobril tržaški pokrajinski svet upravičeno zahteva, da se pred ustanovitvijo avtonomne dežele ustanovi no- Ka-kšna usoda bi doletela vsa tržaška Vprašanjg, če bi imeli Videmčani absolutno večino v bodočem deželnem svetu, nam dokazuje tudi omenjena resolucija videmskega sveta, ki predlaga, naj bi se tržaška vprašanja reševala i*-ven deželne pristojnosti, in sicer v okviru »vsedržavne solidarnosti*. AH ne pomeni ta predlog izključitev Trsta iz katere koli'ugodnosti, ki jih bi moral uživati v okviru avtonomne dežele s posebnim statutom? Kaj bi torej pomenila za Trst avtonomna dežela, če ne bi b!la pristojna reševati njegovih vprašanj? Najhujše pri vsej tej polemiki furlanskih demokristjanov pa je dejstvo, da grozijo, da se bodo uprli kateri koli rešitvi, ki ne ne upoštevala njihovih zahtev. ne spoštujejo niti obstoječih zakonov in da morajo zato delavci mnogokrat delati v izredno težavnih pogojih. Zato so predlagali, da se ustanovi paritetična komisija, v kateri bodo predstavniki gospodarjev in predstavniki delavcev in ki bo skupno reševala ta vprašanja. Gospodarji so na ta konstruktivni predlog odgovorili z zahtevo, da se spremeni celotni plačilni sistem in konkretno zahtevajo, da ne bi plačevali delavcev več na o-snovi opravljenega dela, temveč na uro. V konkretnih pogojih te kategorije bi to pomenilo, da bi dobili delavci okoli 30 odstotkov plače na mesec manj in že sedaj njih prejemki kljub nočnemu in težkemu delu niso visoki in dosežejo v najboljših primerih okoli 35 do 40 tisoč lir na mesec. Tehnični proces pri peki kruha je namreč tak, da delavca v določenih urah sili k izredno naglemu in intenzivnemu delu in bi zato pri plačilu na uro moral prav tako garati, zato pa bi dobil znatno manj. V zvezi s tem vprašanjem je še vrsta drugih perečih odprtih vprašanj, kot nadurno delo, tedenski počitek, izvajanje zakona o vajencih in zlasti točno izvajanje zakonov, ki ščitijo delavce. Skupščina bo obširno razpravljala o teh perečih vprašanjih in kaže, da bo odobrila take sklepe, ki bodo pomenili odločnejšo sindikalno borbo. V tej zvezi je značilno, da je med vodstvi obeh sindikalnih organizacij že prišlo do stikov tako, da bo akcija še nadalje enotna. C RADIO SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi člane na redni letni občni zbor sindikata slovenske šole, ki bo v nedeljo 21. decembra 1958 v risalnici višje realne gimnazije v Ul. Laz-zaretto Vecchio 9-II. desno ob 9 .uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev, 2. Volitev predsedstva občnega zbora, 3. Ci-tanje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. Poročila: tajništva, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, 5. Razprava in sprejem poročil, 6. Razrešni-ca, 7. Volitve novega odbora, 8, Predlogi, 9. Razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno spo-roče odboru sindikata slovenske šole do 19. decembra 1958. Odbor iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiinninimiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinm Skupščina upokojenih pomorščakov Upokojenci zahtevajo zvišanje pokojnine Funkcionar ministntva je obljubil, da bodo delno ugodili zahtevam Včeraj popoldne je bila skupščina upokojenih mornar, jev, katero je sklicala FILM-OGIL, in na kateri so poročali o nacionalnem zasedanju upokojencev, ki je bilo pred nekaj dnevi v Rimu. Tam so zahtevali, da se izvedejo pred. videni poviški pokojnin s 1. januarjem prihodnjega leta. Poleg tega so tudi zahtevali, da se uvede nov zakon o pokojninah za pomorščake in so pooblastili poslance sindikaliste CGIL, da predlože osnutek zakona. Končno so na skupščini tudi poročali o rezultatih razgovora s šefom kabineta ministra za trgovinsko mornarico, ki je zagotovil da proučujejo vprašanje povišanja pokojnin, tako da bodo vsaj delno ugodili zahtevam upokojencev. PRISPEVAJTE i.A DIJAŠKO MATICO! V petek skupščina brezposelnih delavcev V petek bo na sedežu Nove delavske zbornice skupščina brezposelnih delavcev, na kateri bodo razpravljali o zahtevah CGIL, da se uvedejo določeni ukrepi v korist delavcev v tem težkem zimskem razdobju. Te zahteve govore predvsem o novih delovnih mestih in bi v ta namen morali predvsem ukiniti vse predvidene odpuste vsaj za zimsko razdobje in okrepiti javna dela ter povečati število zaposlenih pri SELAD, g*-------- /Sindikalno zborovanje v Danes bo ob 19.30 v dvorani kina Verdi v Miljah javno sindikalno zborovanje o položaju v ladjedelnici Sv. Roka odnosno o posledicah dejstva, da bodo to ladjedelnico podredili Tržaškemu arzenalu in bodo v njej odslej samo popravljali in vzdrževali ladje. Na zborovanju bo govoril tajnik Nove Delavske zbornice CGIL Arturo Calabria. ZAPRTA CESTA Zaradi cestnih del in popravljanja greznic bo Šalita Muggia Vecchia zaprta za promet z vozili od 18. t. m. za dobo treh mesecev. V tem času bo promet z vozili preusmerjen po cesti Sv. Rok -Zindis - Campore - Stare Milje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV V TRSTU gledališka sekcija V ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 bo v Ulici Roma 15 predaval univerzitetni profesor dr. Bratko Kreft — književnik o ruskem pisatelju F. M. Dostojevskem. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1958 se rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke ni btlo nobene. UMRLI SO: 93-1 etna Isatoella Ieralla vd. Deschtnann, 72-letna Giuseppa Di Giorgio vd. Chla-pussi, 46-letna Irma Semerl por. Lcstaji, 74-letn« Angela Bonmas-sar vd. Battaglia, 46-letni Mario Masiutti, 65-1 etna Anna Katzel por. Del Fabtoro, 80-letna Maria Curet por. Kolariči) NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru BLasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontame 2; Marchlo, Ul Glnnastica 44: Rovia. Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-ni 19; dr. Mtani, Barkovlje in Nicoli v Skednju darovi in pkimpuvki V počastitev pokojnega dr. Josipa Ferfolje darujeta Malka In Mirko Kosmina 1000 lir za Dijaško Matico. ČETRTEK, lt. decembra 1958 ' RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez, obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Čustveno življenje v živalskem svetu: Zvestoba*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Arturo Man-tovanf in njegov orkester; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Z začarane police: Zora Bole: »Povest o hvaležnem orlu*; 16.10 Bartok: Divertimento za godala; 18.40 Medjimurske narodne pesmi poje ženski kvartet »Večernica*; 19.00 Sola in vzgoja: »Evropska šol« v krizi* in vzgojna posvetovalnica; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Motlvj iz Lebarjeve operete »Carjevič* in Kalmanove «Cardaška princesa*' 21.00 ((Potovanje na Mesec*, radijska zgodbe, ki jo je napisali Charles Ohilton, sedma slika; nato Glasbeni variete; 22.00 Iz so-dcfc.ne književnosti: ((Tragedija prvega ruskega Nobelovega nagrajenca Buninia*; 22.15 Koncert tenorista Renata Kodermaca, pri klavirju Adi Danev. Na sporedu s/ samospevi Čajkovskega in Dvoraka; 22.30 Chopin: Štirje im-promiptuji v izvedbi pianista Ni-ki-te Magalova; 22.55 Orkester L. Mercer; 23.30 Polnočna glasba RADIO TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Tretja stran; 17.30 Iz rubrike «Furlar)ija v svetu*; 17.50 Orkester Casamassima; 18.20 »Punčka*, radijska priredba; 18.45 Nekaj ritmov Giannija Safreda; 19.10 Predavanje o «Machbethu»; 21.00 «Tri Goldonijeve komedije*. II. PROGRAM 9.30 Orkistra De Martino in Umiliani; 15.15 Popevke in romance iz vseh časov; 16.00 Tretja stran- 17.00 Korvcert operne glasne; 19.00 Ljuidska univerza; 21.00 Lermontov: «Dva brata*. RADIO KOPER Poročila v slov.: /.30, 13.30, 15.00. Poročila t italijanščini: 12.30, It,15 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro- 12.00 Glasba -po željah; 13.40 Kmetijska univčrza; 13.50 lO’ z veselimi godci; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: »Govori preds. ULO Koper tov. Albin Dujc»; 14.40 Zabavali vas bodo: Marcel Fabris, Ines Tadio, Perry Como, Jo Staftord ,n Low Van Burg; 15.20 Medjimurske narodne pesmi izvajajo Anica Zubovič, ženski kvartet «Večernica» iz Trsta, vokalni kvintet »Lisinski* iz Zagreba, mali in mešan! zbor ter narodna družina Radia Zagreb; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.30 Odlomki iz oper; 19.00 Zabavni ritipj; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 8.05 stevan Mokranjac: VI ru-kovet; Jakov Gotovac: Dva ’ moška zbora;-8.20 Igrajo majhni zabavni ansambli; 8.40 Potopisi in spomini — Lev Hvat: Antarktični Kolumbi- — II.; 9.00 Odprimo glasbeni atlas; 10.10 Odlomke iz znanih oper pojo naši solisti; 11.00 Zabavna glasba; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Logarski fantje pojo im igrajo; 12.15 Kmečka univerza; 12.25 Popevke se vrstijo; 12.45 Skladbe Isaaca Albeniza; 13.30 Felix Mendelssohn: Scenska glasba k Snu kresne noči; 13.54 Skladbe Petra Liparja, pojeta Mariborski komorni zbor in zbor »Ljubljanski Zvon*; 14,15 Turistična oddaja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 17.10 Glasbene uganke; 18.00 Matija Maležič: Pivovarna Laško (reportaža); 18.15 Melodije iz filma »Krailj In jaz*; 18.45 Radijska univerza — Ivo Pirkovič: Avto cesta — okno v neznano antiko; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pes- odno q!i s V soboto 20. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 21- t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* Franz von Suppč BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod: ANTON KOREN Dirigent; OSKAR KJUPER Režiser: ANTON KOREN Korepetitor: ERMINIJ AMBROZET Scenograf: J02E CESAR Baletni mojster: ADRIJAN VILES Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni in uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. mi in napevov; 20.50 Ptica v zenici sonca; 21.30 J. S, Bach: Prav tem-periirani klavir (ciklus 48 preludijev in fug — X. oddaja) V/arida Landovvska pri čembalu: 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. TELEVIZIJA 9.25 Prenos iz Vatikana; 14.00 Šolski tečaj; 17.00 Sporedi zaotro-ke; 18.30 Poročila; 18.45 Stari in novi šport; 19.00 Pouk angleščine; 19.30 Znanost in fantazija; 20.00 Oddaja za kmetovalce; 20.30 Poroči-la; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?; 22.00 Perry Como Show; 22.40 Oddaja o lovu in ribolovu; 23.10 Poročila. ( oiedahSCa 1 VERDI Zgradi obolelosti tenorista Carla Bergonzija, so predstavo «Plesa v maskah*, ki bi morala biti snoči, odložili na jutri zvečer ob 20.30 uri. Druga predstava,, ki bi. morala biti jutri, pa je preložena na prihodnji torek. V soboto zadnja predstava Manon Lescaut. TEATRO NUOVO Jutri eb 21. uri' abonma A premiera: Shakespeare: «U- kročena trmoglavka*. K I N O Exce>sior, 15.30: «iMačka na žgoči strehi*. E. Taylor, P. Nevvman. Fenlce. 15.30: »Tiger*. Cinema-.scopc, technicolor. Stevvard Granger, Anthony Steel, Barbara Riush. Divji dvoboj v džungli. Nazionale. 16.00, 18.50, 21.50: «Ka-ramazov*. Cinemascope, Yul Bryner, M. Schell, C. Bloom. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno. 16.00: «24 ur v Scot-land Yardu», John Ford. Supercinema. 16.00: »Top, poveljnik topa In kapetan*. V. De Sica. Fllodrammatico. 16.00: »Kraljica snega*. Po Andersonovi noveli 3; ^Mučnimi in MucJetnimi uMČiU PRIMORSKEM DNEVNIKU boste opozorili nase svoje cenjene odjemalce PRA V0ČASN0 SE POZANIMAJTE PRORAČUN NA ZAHTEVO PRI OGLASNEM ODDELKU UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 37-338 Za gospe in gospode blago in konfekcija dežni plašči površniki, bunde velika izbira po ugodnih cenah TRST Corso ItaDa 25 GORICA Corso Verdi 39 VIDEM, Ul. Savorgnana risan film. Sledi partija nogometa med mehaničnimi pajaci iz gumija. ,. . Grattacielo. 16.00: «Kn*h, ljubezen in Andaluzija*, V. De C Sevilla, P. De Filippo Crištallo. 16.00: »Peklenski izziv*, V Mature. H. Fonda. CapHol 16.00; »Benetke, mesec m ti», A. Sordi, M. Allasio. East-mancolor. Astra Roiano. 16.30: »Kruh » sol», J. Corey. . _ . Alabarda. 16.00: «Stiri ženske čakajo*, . Paul Nevvman, J. ron-taine » Aldebaran. 16.00: «Rdeči petrolej*, B. Hale. . Ariston 16.00: «Kolos te H. Bogart, R. Steiger, J. Ster- Aurora. 16.00, 19.00, 22.00; »Zbogom orožje*, R. Hudson, J. Jones, V E e Sica, cinemascope. Garibaldi. 16.00: «Alibi pod gora*, Aldo Ray, ^riam Kek . Ideale. 16.00: «Pionirji z Vzhoda*-Cinemascope v barvah. Virgin' Impero.' 16.30: «Voda pri grlu«, ?l’.00:° »Odnehaš ali nadaljuješ*. ItaUa. 15.30; «Dekle greha*, »r“ gitte Bardot, Jean Gabim Moderno. 16.00: «PrvF bojna er ta», J. Palance. . S. Marco. 16.00: »Daljni bobni*. SavoS.C^:r'«Mož, k. je bil sam*, W. Holden. w Viale. 16.00: «Povratek v vvar bow*, Phil Oarey. 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ'-Vittorio Veneto. Danes pmta. Belvedere. 15.30: «Dolina Mavrov*. Dogodivščine, technicolor. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuje*'-Marconi. 16.00: «Nocoj ali mkou*. A. Franciosa . Massimo. 15.30: »Neznani'■ voja**-Film in rusko-finske vojne. Novo cine. 15.30: »Reši svoje z,v ljenje*, Doris Day. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuj«-Odeon. 16.00: «08/15 Kapi*” Zadnji del. ih Radio. 16.00; «Clovek tisočem, obrazov*, Lon ohaney, Doro Malone. .KINO V MILJAH Europa,- »Veliki dan*, Lepi lotoposnetki te operete »Boccaccion sp na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20. BOŽIČNA in NOVOLETNA V.OSCILA s tržaškimi motivi: Devin Repentabor Miramar Napoleonska cesta Mihec in Jakec itd. vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 2® tel. 61-792 IV. GLEDALIŠKI PL®S BO 10. JANUARJA Rod modrega vala b® prikazal danes 18. >-m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. B0" ma 15 s pestrimi slikami, besedami in pesmijo Veselo življenje tabornikov Skioptično predavanje prireja RMV ob Petl obletnici ustanovitve prve taborniške družine. m Ne zamudite ugodne prilike! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi izreden popust na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta p°' pust velja samo sa sedanje praznike- SOŽALJE Slovenska prosvetna Tr*«ln ibnovo pirniaiTTU v Trstu izraža svojemu goletnemu odborniku Srec Merlaku in družini gl.0®? . sožalje ob bridki izgubi Devana. De- SOZALJE Ob bridki izgubi sina vana izraža svojemu deiovn mu tovarišu Srečku ,^er kolektiv uredništva in U.P ve «Primorskega dnevnik-* globoko sožalje. (± JCUNKA PKOBVKTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 19. decembra ob II. url na sedežu, Ulica Roma 15. Valute Miian Rim Zlati funt 5.900,— 6.200.— Marengo 4.500.— 4.700,— Dolar . , , 623.— 626,— Frank franc. 132.— 135.— Frank tvicar. 1-44.— 146 — Sterilna , 1.725.— 1.750.— Dinar , 72,— 74,— Stilna , 23.60 24.— Zlato . . . 706,— 708,— Zah. n. marka 148.75 149.75 23. oktobra t. 1., je daleč od svojih dragih, po hudi bolezni za vedno zatisnil oči naš dragi in ljnbi DEVAN MERLAK Želimo, da ohranijo o njem vai, ki ao ga poznali in ljubili* lep apomin. Mati, oče in sorodstvo Trit-Coatantine. 18. decembra 1958. R. K. NAR OL RUPIJ Ko Jija je prodajal rif na | jim kupil kape, izvezene v zlatu in plašče iz najboljšega blaga. Najel je domače u-čitelje, da so vsak dan s polnim glasom kričali na otroke. Zeno je okitil s težkimi zlatimi okrasi in jo odel v bleščečo svilo. Dozidal je še dve nadstropji in nekaj preddverij in vse stene prepleskal z oljnato modro barvo in jih prekril s številnimi slikami bogov, katere je obdal s pozlačenimi okviri. Po cele dneve je presedel ob jekleni blagajni in stalno trpal vanjo denar, hkrati pa z enim očesom motril pomočnike, ki so -tehtali riž in ga presipali iz vreče v vrečo. Bilo je to zadovoljstva in miru polno življenje in le ure počitka so prekinjale neprestano prodajanje riža in preštevanje izkupička. Zdelo se je, da bo to večno trajalo. Vedno tako v istem redosled-ju dolžnosti in interesa, ki se je vsak dan ponavljalo. Temu bi nato nekoč sledil prevzem dolžnosti po nekem od njegovih sinov, ki bi po njem podedoval tudi njegove lastnosti in z bogatenjem nadaljeval. Po vsem se je zdelo, da bo zares tako, kajti takšno življenje se je zdelo, kot da bi bilo iznad življenja in tudi iznad smrti, skratka nad vsako spremembo. In tako bi tudi bilo, če bi ne prišla vojna, Vojne se je strahotno bal, toda ko je prvi potres šel mimo, se mu vojna niti ni zdela tako slaba zadeva. Njegov zaslužek se je tedaj kopičil bolj kot' kdajkoli prej. Saigon in Burma sta prenehala pošiljati riž. To pa je pomenilo, da so bile njegove zaloge toliko vredne, kot bi v skladišču imel suho zlato. Ljudje so prihajali v njegovo trgovino v gručah, vrata jeklene blagajne pa se niso mogla več zapreti. Kupil je veliko hišo poleg svojje, nato še naslednjo 'in spet naslednjo... in kupil je še kakih deset vasi... In še več zlata je natlačil na ženo in hčer in še več tolšče v svoj trebuh. Vojna se mu je — vzeta v celoti — zdela kot zelo koristna zadeva, vse dokler niso uvedli živilskih nakaznic. Tedaj ga je prvič v življenju nekaj zaskrbelo. Nikakor ni mogel dojeti, da bi, mogel nekdo imeti pravico ukazovati, kaj in po čem sme on prodajati. Kmalu pa je ugotovil, da sme tudi tako prodajati, le da je treba prilagoditi se novim razmeram. Čakal je pred pisarnami, obiskoval nekaj ljudi In izpolnil formularje. lp Že j^ imel dovoljenje, da s svojim delom sme nadaljevati. Svojo trgovino je spremenil v skladišče rjža, za katerega so bile ceni določene. Nekega večera, kmalu potem ko je zaprl trgovino in vtaknil ključ v žep, se je pred njim ustavil moški in tekel: «Oh! Dobro da S' za-pri — kolikšna sreča, da sem te našel!« «Imam drugo delo in ne u- v tržnico. V njegovi ®viai ste lahko našli v ko-ptih iz vrbja vse vrste ri-<4 onega grobega riža, ki baminjal na drobnjak, do P Sambe, to je onega kot P® belega in kot igla P*** riža. Njegova trgo-I? je bila zadušljiva in P®*, kljub temu ni bilo H ®a vsem svetu nič lep-r- Vsako ped svoje trgo-je ljubil. Ugajal mu “Uh vreč iz grobe konop-“Sajal mu je duh riža in v'ih plev. Zelo rad je u-i' v toploti riža. ki so še :e8s prinašali iz čistilni-■Ttgovina mu je šla od naj so bili časi dobri (slabi, i bili časi, ko so bile ‘8e. slabe in so bili mlini ™ščenje nža zaprti, časi, ljudje slabo živeli, ko ‘fe njih oči udrte in se h5el°’ da bodo vsak *at*5c rtvi zrušili na rob Tudi tedaj ni svoje tr-foie zapiral. Ce ni mogel blaga za dvajset kosala prehodil vso pokraji-l‘b napolnil vsaj dve kopi in ju razprodal. Bili pa toči časi, ko je bila letina 8 obilna, da ni mogel . l*ti niti četrtine riža, ki ,la'J ga ponujali, časi, ko ie zdelo že blazno, ukvar-1 *e s prodajo riža. Tudi bili ves božji dan in Č n°č prodajali riž, bi ne ! 'nogli upati na zaslužek, na koncu meseca količ-' šel čez petdeset rupij. Case so imenovali »zastoj “Sovini« S žetve je bil, kot se skrajno čuden zaščitnik. *2ova radodarnost je bila *dljiva prav tako kot nje-'a skopost. Toda Subija je * *e nezgode preživel pa 1 !e bila žetev obilna ali 5j*a- Vse svoje življenje je 11 v prodajanju riža. Je nekak neplačani trgov-b Pomočnik, vtem ko je S°v oče sedel za pultom Prešteval izkupiček. V ta-1 bneh je Subija vreče ri-bi so ga v trgovinici obetale z vseh strani, kar ,ta*‘l. Hotel na ulico 1,0 ljudi, hotel je ven v V^atograf, na nogometno .^o, gledati rokoborce, to- oče ga je z delom držal Ranega v trgovini in v rn Pobijal vsako drugo zadnje in mu govoril: I sčke, ki so prekoračili feto, je treba bičati s ,skim bičem, da ne bi po-razbojniki.« < svojo teorijo o vzgoji o-lu - Je oče tako uporno izvaja je deček s časom iz- „, da so bili zelo podob-I ‘Ogam. Nekaj oralov zem-j imel tudi v bližnji va-(0la vsakih šest mesecev je ,jvp*l tja, da bi svoje pose-7° Pregledal in se prepri-1 ’. je vse v redu. Denar j. '2Posojal po zelo visoki o-.78*Pi meri vsem tistim ne-i, Pikom, ki so se znašli v (avah in tako se je polastil Sei'h hiš. Najemnina, ki jo Prejemal, je stalno dote- ka 'iti 'n vsak mesec povečala 15°Ve prihranke v banki. ' “tnarjem že ni vedel kam. iroke je poslal v šolo, pa je stop.l za njim, ga prijel za rokav in s povišanim glasom rekel; «Moraš m' odpreti trgovino in mi dati riža. Ne morem te pustiti, da bi odšel.« Subijo so ostre besede presenetile in obstal je. »Moja otroka jočeta od lakote, stara mati pa že skoraj umira. Vse to je od lakote. 2e tri dni smo brez hrane. Prosim te, daj mi malo riža. Vse mesto sem obšel, toda nikjer nisem našel niti zrna. Doma računajo, da se bom vrnil in nekaj prinesel. Oni bodo... sam bog ve, kaj boao storili, ko me vidijo, da se vračam praznih rok.« «Koliko potrebuješ?« »Daj mi merico — doma moram nasititi šestero ust'.« »Koliko imaš?« Moški mu ponudi novčič za pol rupije. Subija prezir-no pogleda novec. «In ti misliš, da boš s tem kupil merico?« «Saj se za rupijo dobijo tri merice, kaj ne?« «Sedaj ni več tako. Ce nameravaš govoriti še o določenih cenah in podobnih neumnostih, boš še dolgo gla-doval.« Bil je jezen. Ljudje so se držali nesmiselnih d-ločb tudi tedaj, ko so trpeli lakoto. «Ce k temu dodaš še osem anov, bi ti mogel morda dati merico,# zaključi Subija. Moški pobito odkima: «To je vse, kar imam Na koncu meseca smo, saj veš*« »Daj mi denar,« reče Subija in vzame pol rupije. «Ne hodi za menoj: človek, h kateremu grem, je zelo nezaupljiv. Vsakomur, razen meni, bo rekel »ne«. Ti počakaj tu. Vrnil se bom, toda ne morem ti obljubiti ničesar. Ce bo rekel »ne«, .potem ti ne morem pomagati.« Nato je S’’bi]a z denarjem odšel in moški je ostal na vogalu. «Kako dolgo bom moral čakati?« je še hotel vprašati Subijo, vendar se je vzdržal v strahu, da bi ga ne razjezil. In človek je čakal in - čakal. Zaželel si je, da b* smel ponovno postaviti vprašanje, kajti minile so že tri ure, a Subije od nikoder. Znočilo se je že, promet, se je razredčil in ljudje so bili na ulici le kot sence. Mesto je prekrila tišina. Moški si je nekajkrat polglasno postavil vprašanje; «Kaj se je yendar zgodilo, kam je odšel? Kdaj se bom vrnil domov in skuhal riž? In moji otroci?« Nato se je obrnil in šel v smeri, kamor je bil šel Subija, vendar ni to nič koristilo Moški je taval sem in tja po praznih ulicah in nato ponovno stopil proti trgovini, v upanju, da ga bo tam našel. Toda tu ga ni bilo. Vrata so bila kot prej zaklenjena. . Moški je bil že tako o-motičen, da je začel brez cilja tavati po mestu. Nato je sklenil oditi kar na Subijin dom. Potrkal je. Subijina žena je odprla vrata in že s praga rekla; «Danes si žejo pozen...« Toda ko je opazila neznanega moškega, se je Streznila in stopila nazaj, «Je Subija doma?« 'l »Ne — sploh ga ni bilo domov.« Zdela se je zelo zaskrbljena in vsi v hiši so bili zaskrbljeni. Zato je tujcu rekla: »Si ga morda iskal tudi v onem drugem skladišču?« «Kje pa je to?« Prisiljena je bila poveda-ti, kje je tajno skladišče in nato sta skupaj krenila tja, da bi ga poiskala. Ko sta prebredla nekaj stranskih u-ličic sta prispela do hiše s tajnim skladiščem Vrata so bila znotraj zaprla s prečko. Začela sta tolči po vratih, toda odpreti nista mogla, ker so bila vrata močno zadelana, da bi ne mogel y skladišče nezaželen gost. Končno sta vrata vendarle zrušila in stopila v klet. Bledikava jutranja svetloba je že prodirala skozi vrata. V kotu na tleh sta opazila električno svetilko in ob njej novec za pol rupije, malo dlje pa roko, ki je molela izpod kupa vreč. Najbolje bo, da zgodbo o našem Sufciji tu prekinemo. Ob preiskavi so ugotovili, da je «smrt nastopila zaradi nesrečnega naključju, ker so nanj padle vreče riža in ga zadušile«. r=Az\ — Cuj, Mihec, ma znaš, de prou ne pridemo ven ses tega kreganja! Rusi se kregajo sez Amerikanami zastran Berlina; konference na- vse kraje, države ke so pod Amerikansko komando se postaulajo, de uani ne boj o šli z Berlina, de čejo bet nutre. Pole spet se kregajo zastran prodajanja jen kepavanja. Uni dan so se taku kregali, de be se bli hmali stepli za tu, kad u ke bo prodaja« jen komi jen po čem jen kolko. Tam na Kitajskem pravejo, de se je tisti Mao odloču, de bo začeu štedirat jen de ne bo več predsednik. Zastran tega je pršlo ven vse sorte čakol. Ani pravejo, de so pršli tudi Kitajci na tu, de pr njeh ne gre vse taku, koker be radi. — Sej, sej! Namesto de si Kitajci taku razbivajo — glavo, kaku ke be mogli jen kaku ne be smeli rihtat Jugoslovani svoj dom, nej bi rajše gledali nase jen rajše pometali pred svojem pragam, Be blo bulše za njeh jen za vseh. — Glih ke govorimo od kreganja: tudi pr našeh demokristjanah nekej ne gre prou. . Zde; jemajo pr njeh nekšne franki tiratori, ke jem delajo velike skrbi. — Pej kej je tu za ana reč, ti franki tiratori? — Tu so ani poslanci, ke od z ven zg le-dajo ku ani demokristjani, so vpisani, hode; o h maši jen vse; ma od znutre so pej proti. Jen kader ke u parlamenti kej volejo tajno, taku de nobeden ne zna, kej je aden volu, pej pride ven, de so mogli polet proti governi tudi kašni demokristjani, zatu ke ;e glasou proti več ku je komunistov, socjalistou jen vseh, ke so proti governi vseh vkep jen de go vemo ni dob« nanka tolko glasou, koker ke je demokristjanov. Si zastopu zde j? —1 Be se reklo, de so zakonspirirani. Zna bet, de se bojijo bet očitno proti? — Ja, lahko. Ma sej ta govemo ga pej res lome. Vidi, glih tabat ke jemajo nekšne velike ceremonije od človečanskih pravic jen ke naštevajo, de smo vsi glih, de je-mamo pravico bet siti... — Ja, sej siti smo, ma čakol. — pravico ne bet u Strahi, pravico mi-slet ses svojo glavo... — Mene se zdi, de ledje rajše mislejo sez glavo od druzeh. — pravico govort... — Ma ne grdeh besed. — jen tolko druzga, glih tabat pej ti rečejo našem slovenskem profesorjem, de za njeh pej ni tistga prehodnega staleža tudi če jemajo vse dokumente. Prej so pej rekli, de se morejo dokumente prskrbet. — Ma ja, ja! Uani nečko gledajo, kaku nam be škodli. Jen tisti londonski memorandum ga poznajo samo kadar je njem prou. Kadar jem pej kej ne paša, pej rečejo, de je samo an kos karte jen de še ni u velavi. — Ma, ti rečem, de prou ne nardijo ane pametne. Naumnih pej kolkor češ. Ku denmo reč tisii hula hup. So se zmisleli an čerčo, zatu ke zdej bojo plesali ses čerčam. — Ja, jen za plesat moreš ahtat, de te ne pade po tleh. Jen mule se pr temi taku zvivajo jen migajo (s kom, te ne povem za ne jemet sitnosti), de pridejo človeki altroke grešne misli. — Ma prou res, znaš. Jen na nas pej tolko ahtajo, de ne rečemo kašno preveč! — Ma kej češ. Potrpmo, a! DA BODO PRAZNIKI Kaj bomo komu darovali Dovolj je le nekaj dobre volje in nekaj okusa Prazniki so lepi tudi zato, ker se ob njih obdarujemo. Starši obdarujejo otroke, o-troci starše, mož ženo, žena moža, prijatelj prijateljico, znanka znanca itd. Pravzaprav je pri nas v navadi obdarovanje ob Novem letu, vendar smo od Nemcev povzeli navado, da si tudi o božiču delimo darila. Kot vidimo, je priložnosti za obdarovanje na pretek, vprašanje pa je, če je tudi sredstev toliko in prav zato bomo skušali to vprašanje danes obdelati. Ce že hočemo ostati pri tradiciji da je treba o božiču oziroma Novem letu mošnjiček nekoliko olajšati, pazimo, da ne trošimo denarja po ne* potrebnem in brez učinka. Le bogati ljudje si morejo privoščiti nesmiselne in zato tudi nepomembne darove. Mi pa, ki so nam sredstva odmerjena, glejmo, da bomo tudi s skromnejšimi sredstvi ob-darovance zares razveselili. In za to niti ni veliko potrebno. Dovolj je nekoliko več dobre volje in nekaj okusa in zadeva je rešena. Preden se .napotimo na sicer vesele, včasih pa ne tako prijetne nakupe, dobro premislimo, komu imamo kaj darova- I ni severnjaki zelo pogosto o-ti in koliko sredstev imamo | trokom poklanjajo hranilne na razpolago. Bistvo je nam-1 knjižice. Tudi hranilna knjiži-reč v tem, da mora biti dari- J ca s sicer skromno vloženo lo primerno tako darovancu kot darovalcu. Smešno bi se obnesel tisti, ki bi se hotel s poklonom »pokazati«, ko vendar zanj vedo, da plava v težkih vodah. Prav tako bi bilo neokusno od premožnejšega človeka, če bi šablonsko delil «svoje bogastvo«. Kaj pa smemo darovati? Nismo več v dobi strogih formalnosti, današnja doba je doba praktičnosti. Zato je vsak predmet primeren za darilo in vsak obdarovanec bo še najbolj zadovoljen, če mu bo nekdo poklonil praktično darilo, torej nekaj takega, kar mu bo ostalo, od česar bo nekaj imel. Seveda ne smemo pri tem iti v skrajnost. Darilu moramo dati tudi določeno obliko. Ce na primer otroku poklonimo kot novoletno darilo — določeno vsoto denarja, mu ne bomo te kar iz listnice potisnili v pest. V primerno zalep-ko z vejico smreke ali zelenim listom vtaknjen tisočak bo lepo, hkrati pa tudi koristno darilo. Začel bo tudi sam varčevati in k tisočaku zbirati stotake. Varčni in praktič- iitintitiiimiiiimmiitmiiliiMmmtHiiiimiiiiiimHimiiimiiiiimiiiimmiMiiitittiiimiinitittiiiiititmiitflitii ZATIŠJE JE NAVIDEZNO - STVARNOST JE POVSEM DRUGAČNA KAJSEDOGAJA V ŠPANIJI? Kljub terorju in policiji, se vrsta ilegalnih in legalnih organizacij bori proti Francovemu režimu in zahteva demokratične svoboščine Zatišje, v katero je zavita današnja Španija, je varljivo: stvarnost je namreč povsem drugačna. Se pred Francovo izjavo, da v Spaniji ni političnih pripornikov so na to izjavo odgovorili politični priporniki sami, in to iz zapora v Burgosu, z dokumentom, ki so ga podpisali trije politični kaznjenci. Njihova imena so naslednja: Eduardo Villeras Vega, generalni sekretar ilegalne španske socialistične stranke in član Splošne delavske zveze, nato Jose Luis Fernandes Alber, član španske komunistične stranke in Enrico Mar-co, železničar, član Nacionalne konfederacije dela. Ta dokument so poslali generalu hanju državljanske vojne »bilo mnogo ekscesov» v zvezi z represalijami, ki so jih fran-kisti vršili proti svojim političnim nasprotnikom. V Spaniji ni družine, ki je to ma-ščevauje ne bi prizadelo. Španska državljanska vojna je bila — kakor vsaka druga državljanska vojna — kruta in krvava, toda v španski zgodo-' vini ni bilo nikoli toliko tako krutih in krvavih represalij. Ko bodo nekega dne napravili statistiko o tem, koliko političnih umorov je bilo po zaključku državljanske vojne, se bo svet čudil njihovemu visokemu številu. Teror je glavna moč falangističnega režima in na njem temelji njegova politična stabilnost Stalni, več ali manj nemi Francu, hkrati pa tudi Zdru-ženim narodom, da bi tako do- Protestl *° P°v«am * demon-kazali da ni res. da v ftnani- »tracijami zaradi splošnega ne- zadovoljstva, kakor so bile na primer stavke v Kataloniji, kazali, da ni res, da v Spaniji ni političnih pripornikov. Anketo, ki so jo pred nedavnim izvršili pravniki nekaterih dežel, ob podpori mednarodnega razsodišča t Haagu, je dokazala, da imajo v Spaniji več kot &0 000 političnih pripornikov. Samo v kaznilnicah v mestu San Mi-guel de los Reyes v Valenciji in Burgosu je nad 5000 političnih kaznjencev, poleg onih, ki se nahajajo v kaznilnicah v Ocani, Cincilli, Puertu de Santa Maria in v Duecu. Francov režim premešča sedaj politične pripornike v manjše zapore in jih sili, da žive skupno z navadnimi kriminalci. S tem jih hoče režim istovetiti s kriminalci. S premestitvijo političnih pripornikov v manjše zapore se želi prikriti njihovo dejansko število. V svoji izjavi dopisnikom francoskega »Figara« je Franco dejal, da je tik Po prene- Sovi pričeski pravijo »romantična" r, e večkrat smo v zadnjem 'u zasledile nesti, da so zofi u modi lasulje, ki na; bi ^ hosile bogate dame ne sa-na plesih, sprejemih in ^ ob svečanih priložnostih, >eč tudi podnevi s popol-k^ki mi oblekami. Nekje cel0 čitale, da je bilo i*Prejemu v Parizu v čast .j, 'icnskemu režiserju Luchi-u" Visconti;« toliko dam z , Aljami ,da so predstavljati e redkost tiste, ki jih ni- 1^'^ele. Na drugih svečanih ' *n plesih pravtako t, trizu naj bi dame nosile lasulje, bogato okrašene Jfeflulji .in drugimi drago- i it i eka; bo t» teh vesteh res- 7'tev, da predstavljajo glav- Toda nikakor ne drži ^odno novost prav lasulj!. tcr da torej ni moderna Ig ®* ki jih nima, oziroma M ne more imeti. Zenske, i, *e poslužujejo lasulj, da M * njimi kažejo na raznih »•0, , --------------------- in sprejemih, so po na- vedno iste: so to bogate i,?1'. ki iz dolgega časa ne °. kaj bi Si še izmislile ter A,*c.'pomnile lasulj, da spre-ni)o svojo zunanjost in pa da potrošijo še nekaj denarja Moda lasulj torej za sedaj sploh ne obstaja. Poglejmo sa. mo razne manekenke in dru-ge lepotice, katerih »like prinašajo dnevne revije in časo pisi: vse so brez lasulj in so ponosne na svoje lepo negovane lase, počesane tako, kot njihovemu obrazu najbolj pristaja. Nikar naj torej ne bo žal tistim, ki »o morda v srcu blagrovale one redke «srečnice». ki so si lahko privoščile lepo lasuljo. Nič niso prikrajšane ia še denar so prihranile. Takšna lasulja namreč stane (vsaj tako nam je zaupala frizerka, ki je imela s tem že opraviti/ od 60 do 150 tisoč lir- Glavni nasprotniki te mode go in bodo prav moški, ki se pač ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi morali božati lase, ki ne bi pripadali njihovi dami in da $i bjla ta celo v nevarnosti, da jih izgubi (kot se je to primerilo filmskima igralkama Lind i Christian in Belli Darvi, ki sta »e na nekem plesu »porekli ter sta v jezi druga drugi potepnili z glave lasuljo, Res je, da imata obe igralki lepe lase, vendar je bilo ostalim gostom, pa tudi njima samima, zaradi tega kljub vsemu zelo mučno). Pa dovolj o lasuljah. Poglejmo raje, kakšne so modne ncvosti giede pričesk. Nova pričeska, ki jo bomo lahko zasledile to zimo, se imenuje »romantična« ter bo brez dvoma všeč tudi ne več zelo mladim ženskam. Lasje morajo biti za to pričesko še precej na kratko pristriženi ter počesani tako, da mehko in bogato obkrožajo obraz. Ob straneh so zavihani navznoter, včasih pa se končujejo kar v eiesticis; čelo je po navadi odkrito, če pa že Imamo rade pokrito čelo, potem glejmo, da bodo kodri na čelu le na rahlo položeni ter da ne bodo padali pregloboko na oči. in zopet so v modi svetli lasje: vsaka torej, ki je le količkaj »tip« plavolaske, naj poskrbi, da bodo njeni lasje postali svetlejši. Svetli lasje žensko namreč zelo pomladijo ter poudarijo belino njene pclti, kar je za letošnjo modo, ki zahteva svetlo polt, še posebno važno. In še na nekaj moramo o-pozoriti. Pričeske brez prečk niso več tako v modi. Odločite se zato za prečko na strani, ali na sredi, kakor vam pač bolje pristaja — toda prečka mora biti. nuje Stranka neodvisnih kato- izdala velik manifest, naslov- Biskaji, Valencii, Sevilji in drugih krajih, hkrati pa so tu še študenti, ki ob raznih priložnostih protestirajo s svojimi stavkami, javnimi demonstracijami; v Barceloni so se celo uprli tudi oboroženi sili, potem ko so predhodno zasedli univerzo. Minister prosvete je ukinil pouk na univerzi, sto in sto študentov pa je bilo aretiranih. Kakor izhaja iz nekega manifesta, ki ga je ilegalno združenje študentov poslalo Združenim narodom in vladi ZDA. so nekatere od njih podvrgli posebnemu miv čenju. Sam Morgan Philip«, sekretar angleške laburistične stranke je v pismu Francovemu poslaniku v Londonu napisal sledeče: «Laburistična stranka je globoko zaskrbljena zaradi nedavne aretacije šcsto-rice madridskih študentov. Ogorčeni smo zaradi brutalnih metod, ki jih je španska policija javno uporabila o priliki aretacije študentov; in zahtevamo, da se spoštujejo načela pravičnosti, ki veljajo v vseh civiliziranih deželah.» Toda protesti ne prihajajo samo iz inozemstva. V Španiji se ilegalna borba krepi iz dneva v dan, tako da se režim terorja nahaja pred poplavo protestov in splošnega nezadovoljstva španskega naroda. Režimu ne groze le še iz državljanske vojne poznane revolucionarne sile in tradicionalne demokratske organizacije, ki so sedaj v emigraciji. Celo konservativne sile tradicionalne Španije iz vrst likov, ki izhaja še izza republike, m sicer iz desničarske Nacionalne konfederacije (SEDA), ki pa se sedaj ne bori niti za republiko niti za monarhijo, ampak je njen glavni cilj borba za uresničenje demokracije. V njenem programu se ne postavlja vprašanje monarhije ali republike kot politične ureditve in zcto se v tej organizaciji združujejo tako tradicionalni monarhisti kakor tudi republikanci. Znotraj tega antifraukistične-ga krščanskega gibanja obstaja še Demokratska unija, ki jo tvorijo najnaprednejše sile tega gibanja, na čelu katerih se kot najreprezentativnejši o-sebnosti nahajata msgr. Her-rera, škof v Malagi in nekdanji urednik velikega katoliškega lista »El debate«, jn prof. Fernande, bivši profesor na pravni fakulteti v Sevilji in minister za poljedelstvo za časa republike. Tretje gibanje je Nacionalna unija, ki je pred kratkim Ijen na javno mnenje in v katerem se zahteva takojšnja sprememba španske politike. To gibanje vodijo višji oficirji, ki pa ne poveljujejo četam. Po omenjenem manitestu se to gibanje oori za neko liberalnejšo ureditev, ki bi morala temeljiti na naslednjih načelih; na veri, enolnosti domovine in na monarhiji z but-bonswo dinastijo. Temu programu so naklonjene konservativne sile in del katoličanov. Imamo še gibanje Univerzitetne unije, ki vključuje veliko število levičarsko usmerjenih študentov, socialistov, republikancev in demokristjanov. To gibanje je v glavnem močno v Madridu, Barceloni, Valencii in Sevilji. To gibanje je neposredno povezano z delavskimi organizacijami in razvija svojo dejavnost skupno z njimi, zlasti pri razširjanju ilegalnega tiska, ki ga je v Spaniji mnogo, in pri organizaciji stavk. Tako je politično stanje v Spaniji. Ce k temu dodamo gospodarski polom, pomanjka, nje deviz, neuspeh zunanje politike v zvez* z vstopom Španije v svobodno trgovinsko cono v Zapadni Evropi, v Evropsko skupnost za premog in jeklo in v Malo Evropo, propad načrta o sredozemskem paktu, psto poslabšanje odnosov t arabskimi deželami (zlasti z Marokom), k je sledilo borbam v Ifniju in Riu de Oro, dobimo približno sliko stanja, v kakršnem se Španija hahaja danes Tisoči turistov obiščejo vsako leto Španijo in dobijo o njej več ali manj neugoden vtis. Španija je na prvi pogled eksotična dežela, pa tudi revna. Toda neka druga Španija se ne pokaže z lahkoto radovednemu očesu turista: to je ona. na videz negibna Španija, ki se, po tolikšnih krivicah in tolikšnemu terorju giblje — po vseh znakih sodeč — k svoji obnovi. JOSE BORT VELA ■iiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiNlfmiiiiitiMiuiiitiiHiMKniiiiiiiiiiiiuiiiiiHiilMiiiiMmfiiiiiiliiiiiiiiinnMiiuiiHiamiininimniiitiiinMniimNiiiimiu Narodne manjšine v Jugoslaviji in njih knjižni trg V Jugoslaviji živi danes poleg Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev in Črnogorcev tudi več narodnih manjšin, katerim jugoslovanska ustava jamči popolno e-nakopravnost in podpira njihov narodni in kulturni razvoj V avtonomni pokrajini Vojvodini živi poleg Srbov in Hrvatov še 500.000 Madžarov, 83.000 Slovakov, 62.000 Romunov, 34.000 Cehov ter 30.000 Rusinov, medtem ko je v avtonomnem Kosmetu približno 600.000 Siptarjev, v Makedoniji 234.000 Turkov, v Istri pa okoli 33.000 Italijanov. Največ knjig v jezikih narodnih manjšin je bilo izdanih v madžarščini. Založniška podjetja sBratstvo-Jedin-stvo«. aForumt in aProgress iz Novega Sada ter «Min»r- va» iz Subotice so izdala katoliške Cerkve, prav tako | skupno S25 knjig v nakladi pa tudi kapitalistični vrhovi, se začenjajo izjavljati proti taki politiki. Veliko je število organizacij, ki se bore v ilegalnosti. Naj navedemo le štiri najpomembnejše. Prva je Fronta narodne o-svoboditve, ki jo sestavljajo svobodoljubni duhovniki in mladi intelektualci. Program te organizacije so «Delavska bratstva«, ki obstajajo v Španiji in na katera ima duhovščina velik vpliv. To ilegalno gibanje je podobno francoski Osvobodilni fronti iz časov neposredno po vojni. V tem gibanju obstaja neka frakcija z imenom »Nova univerzitetna levica«, ki razvija svojo dejavnost predvsem na univerzah v Madridu in Barceloni. Druga organizacija se ime- 1.042.916 izvodov, medtem ko je podjetje »Rilindža« iz Prištine izdalo v šip tarskem jeziku 619 knjig v skupni nakladi 3.686.400 izvodov, podjetje »Edit« z Reke pa je izdalo 67 knjig v nakladi 112 tisoč 900 izvodov v italijanščini, podjetje »Kultura« iz Bač. petrovca pa 108 knjig v skupni nakladi 186.000 izvodov v slovaščini, podjetje «Libertate» iz Vrš ca 110 knjig u skupni nakladi 192.000 v romunščini, podjetje aRusko slovo» pa 78 knjig o »kupni nakladi 53.400 izvodov v ru-sinskem jeziku ter še založniško podjetje «Kočo Racin« iz Skopijo je izdalo 135 knjig o skupni nakladi 327.100 izvodov v furščtni. Iz tega splošnega pregleda knjig, ki »e tiskajo o Jugo- slaviji v jezikih narodnih manjšin, vidimo, da je število tiskanih izvodov sorazmerno precej visoko, kar pa je z druge strani tudi razumljivo, če pomislimo, da ima vsaka narodna manjšina ne samo svoje osemletke v materinem jeziku, temveč tudi učiteljišča, gimnazije i druge višje zavode, za katere je treba staln~ izdajati primerile učbenike. Glavni problem prej omenjenih podjetij, ki tiskajo tudi v jezikih narodnih manjšin, je seveda v plasiranju knjige, ki ima le omejeno tržišče, to je področje, v katerem živi ta narodna manjšina. Razumljivo je torej da ima podjetje pri tiskanju in plasiranju finančno izgubo, ki se pa krije iz državnih fondov. Zanimivo je tudi to, da se omenjena založniška podjetja trudijo, da bi izdajala čimveč knjig pisateljev iz posameznih narodnih manjšin. Dokaz za to je, da je bilo izdanih 21 del mladih avtorjev iiptarske narodne manjšine, 4 dela avtorjev romunske manjšine, 33 del avtorjev madžarske narodne manjšine, 3 dela avtorjev slovaške narodne manjšine in 2 deli avtorjev rusinske narodne manjšine. Tem pisateljem ni tako le dana oz. zagotovljena afirmacija v krogu svoje n are ine skupnosti, temveč 1 tudi v širši jugoslovanski javnosti, saj so bila nekatera dela teh actorjeo tudi prevedena in tiskana v srbohrvaščini. b vsoto in v primerni obliki služi kot dvakrat primerno darilo. Neki znanec je v stiski. Tudi njemu bi radi privoščili malo veselja ob praznikih. Ce mu bomo kar tako vsilili tisočak, se bo čutil prizadetega in bo morda darila bolj žalosten kot vesel. Ce mu pa i-sto vsoto poklonimo na primeren način, bodimo brez skrbi, da ga to ne bo prizadelo in tudi v njegovi družini bo za praznik veselo. Primerov, kako komu kaj poklonimo, je zelo veliko. Ne-* kdo ljubi na primer knjige. Kar požira jih. Kako čudno bi bilo takega prijatelja ali prijateljico tik pred prazniki obiskati in mu prinesti bogat šop rož, ko pa vemo, da bi bil prijatelj ali prijateljica veliko bolj zadovoljen in srečen, če bi mu prinesli knjigo in ob njej le dva tri nageljč-ke. Ko že govorimo o knjigah, bomo ponovno poudarili, kar smo že velikokrat rekli: cvetje je sicer zelo pripravno darilo za vsakogar, za vse starosti in za vsakršno priložnost'. Toda knjiga bi ne smela biti in ponekod niti ni več redko darilo, pač pa postaja tipičen predmet za obdarovanje najrazličnejših tesnejših ali tudi bolj oddaljenih sorodnikov, prijateljev in znancev In primerno izbrana knjiga je zares za vsakogar. Imamo na primer prijatelja, ki mu je njegova poklicna stroka zelo pri srcu. V knjigarni bomo našli njemu primerno strokovno knjigo, knjigarnar nam jo bo lepo zavil in s stekleničko likerja bo to izredno cenjeno darilo. V bolnišnici leži znanka, ki rada prebira knjige in bolezen jo že dolgo priklepa na posteljo. Namesto da bi ji nosili šopek za šopkom cvetja, ki bo čez dan dva ovelo in šlo v koš, ji poklonimo roman boljšega pisatelja iz domačega ali tujega slovstva in njena bolezen ji bo lažja. Za otroke, ki so komaj začeli prekopicavati črke, so slikanice kot nalašč, za one pa, ki se spuščajo že v prve povesti ali celo romane, pa bo zbirka lažjega čtiva prav gotovo veliko bolj zalegla kot pa kopica piškotov, sladkorčkov ali morda kaka kovbojska pištola ali klobuk, kar žal tako pogosto srečujemo med darovi. Tu smo v glavnem govorili o poklonih in darilih bolj oddaljenim sorodnikom in prija, teljem. To smo namenoma storili, kajti ožjim sorodnikom in tesnejšim prijateljem je darilo laže izbrati. Mati bo gotovo vedela, kaj primanjkuje sinu ali hčeri in kaj bi potreboval mož. In mož je že večkrat opazil po čem meče oko žena. Zato jim bo izbira lažja. saj bo gotovo šlo za kaki praktičen predmet, ki ga bomo le «božično« ali »novoletno« opremili. In tako bo strošek praktično uporabljen in prazniki bodo bolj praznični. V gornjem nismo mogli navesti vsega, kar bi se dalo o tem reči. toda nalašč smo navedli nekaj primerov, iz katerih se da sklepati, kako se dajo praktična darila izkoristiti v praktične namene in da kljub temu ohranijo ono pristnost in iskrenost, ki se od darila zahteva. HOROSKOP ZA DANES__ — Ne bodi smešna. Prisegam ti, da sem se z Brigit-te Bardot že zdavnaj in odločno skregal.„ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pomanjkanje počitka bo vplivalo na vaše razpoloženje. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Pokazali se boste strpni, s čimer se boste ognili raznim nevšečnostim. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dobre perspektive na začetku dneva se ne bodo ures- RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne imejte pomislekov glede • odložitve potovanja, ki ni bilo dobro pripravljeno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne prenaglile se; ne razkrijte svojih čustev, tudi če bi to zelo radi storili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne pozabite na zdravo pamet in ravnajte temu ustrezno TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neki stari vzrok za nesporazum bo odpadel in nekdo se bo potegnil za vas. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Našli boste primerne argumente proti svojim nasprotnikom. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ohranite mirnost in skušajte imeti razumevanje do bližnjih. KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1.) Znašli se boste v delikatnem položaju, odločili pa se boste po svoji vesti VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Sprejmite brez pomisleka mnenja nekaterih oseb, bi vam hočejo dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. S.) Z domišljijo si boste dobro pomagali v vsakdanjih beh. Gorišbo-bene§bi dnevnik Seja goriškega občinskega sveta Svetovalci sprejeli proračun občinskih podjetij za leto 1959 Družba ATA namerava odpustiti 6 uslužbencev in skrčiti število voženj mestnih avtobusov Včerajšnja seja goriškega občinskega sveta se je pričela z govorom svetovalca KPI Battella, ki je skupno s sve- tovalcem Pizzulom (PSI) predlagal občinskemu svetu sprejem resolucije, katero je prejel od tajništva goriške Delavske zbornice. V tej resoluciji Delavska zbornica trdi, da namerava podjetje ATA upokojiti šest' oseb ter zmanjšati število voženj mestnih avtobusov. Ker so dosedanje u-sluge, ki jih nudi ATA občinstvu začasnega značaja, (saj neprenehoma menjava proge avtobusov), in ker obstaja tako imenovana občinska komisija za proučevanje tega vprašanja, se zahteva, naj podjetje ne sprejme nobene odločitve, dokler komisija ne konča z delom. Poleg tega naj se omenjena komisija razširi s predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, kot je bilo to storjeno v zvezi z diskusijo o prosti coni in SA FOG. Predlog bo proučil občinski odbor. Seja se je nadaljevala s či-tanjem poročila o proračunu občinskih podjetij za leto 1959. Prebral ga je podžupan dr. Poterzio, prisostvovala pa sta tudi tehnična in upravna direktorja podjetij dr. Rigonat in dr. Chientaroli. V poročilu je rečeno, da so morala podjetja napraviti nov proračun na podlagi zakona od 4. marca 1958. Sestavljen je iz dv“h delov, gospodarskega in finančnega. Za plinarno predvidevajo 3 milijone lir dobička, za vodovod 40 milijonov lir izgube, za elektrarno pa 20 milijonov lir več dohodka kot leta 1957. Za gradnjo novih transformatorskih kabin, za polaganje novih kablov, vodovodnih in plinskih cevi bo potrošila e-lektrarna 20 milijonov lir, plinarna 24 milijonov lir, vodovod pa 21 milijonov lir, skupno torej 65 milijonov lir. S tem denarjem bodo podjetja nudila svoje usluge številnim novim mestnim četrtim,- V diskusiji je najprej spregovoril odv. Sfiligoj, ki je rekel, da bi se morali podaljšati plinski vodi tudi v Standrež ir po Ul. Trieste, vodovod pa ne le v Ulico Brigata Etna, kot je rečeno v proračunu, ampak tudi v Ulico Degli Sco-gli, ker je prebivalstvo te u-lice pripravljeno napeljati vodo v hiše. Svetovalec Batti (KPI) pa je rekel, naj se utemelji, kako morejo potrošiti občinska podjetja 11 milijonov lir za nakup novih števcev. Predlagal je odpravo javnih vodovodnih pip, pri tem pa naj se upošteva gospodarsko stanje ljudi, ki bodo ostali brez vode. Odvetnik Pedroni je rekel, da bi se moralo v naslednjih proračunih navesti več tehničnih podatkov, da bi svetovalci lahko diskusijo razširili tudi na druga vprašanja in ne samo na to, kje naj se namesti še kakšna žarnica. Attems (PLI) pa je izrazil upanje, da se bo z gradnjo novega vodovoda rešilo vprašanje vode, s katerim ima podjetje največ izgub. Spregovorili so še svetovalci dr, Calderini, Bratuš in Candussi, Vsem je odgovoril tehnični direktor dr. Rigonat, ki je rekel, da so vprašali 200 prebivalcev iz Standreža, če so pripravljeni sprejeti napeljavo plina v hišo. Samo 10 dru- žin je odgovorilo pritrdilno, vse ostale pa so napovedale, da bodo še naprej uporabljale električne štedilnike. Glede nakupa novih števcev je rekel, da vsota 11 milijonov lir ni pretirana, ker se veča število potrošnikov in ker se zlasti vodovodni števci pogosto pokvarijo. Vodovod ima tak velik primanjkljaj zaradi prenizkih tarif. Cena vode je v veliki meri odvisna od cene elektrike, saj se za črpanje vsakega kub. m vode porabi samo za elektriko 6 lir. Na vprašanje svetovalca Bratuša, koliko vode steče v zemljo, je odv. Rigonat rekel, da je znašala leta 1957 izguba 30,5 odst. letos pa 28 odst. Povpreč-.a izguba vode v vseh vodovodih v državi se suče med 22 in 25 odst. Del svojega govora je dr. Rigonat posvetil novemu vodovodu, ki ga bodo zgradili z državnim prispevkom. Ugotavljanje jakosti izvirka pri Mocchetti ter kemičnega sestava vode bo zaključeno najbrž v šestih mesecih Izvedenci iščejo izvirek na področju občine, da bi bili stroški za oolaganje vodov do mesta čim manjši. Seja se je nadaljevala z diskusijo o odkupih manjših zemljišč za razširitev nekaterih občinskih cest. Vedno več smrečic na Travniku in pred Ljudskim vrtom Na Travniku in pred Ljudskih vrtom postaja vedno bolj zteleno; prodajalci so pripeljali veliko število božičnih dreves, ki so jih postavili pokonci, tako da tvorijo pravi gozdič. Vsak dan se pri smrečicah ustavlja več ljudi, kajti prazniki se naglo bližajo. Drevesca so prišla iz najrazličnejših krajev; iz Avstrije, okolice Trbiža in iz Jugoslavije. Neki goriški trgovec je uvozil iz Jugoslavije več kot' tisoč drevesc, ki so jih posekali na pašnikih okoli Lo-kovca. Ta so morda najlepša, ker jih pri rasti ni zatiralo večje drevje. Smrečice so najrazličnejših velikosti: 1 m pa tudi dva in pol ali 3 m so visoke. Cena je v glavnem odvisna od višine drevesca. Manjše drevesce stane okoli 700 lir, večje pa Čudi 1.700. Marsikdo si kupi smrečico s koreninami, da jo vsadi v cvetlični lonec; tako je preskrbljen za več let. nun ................. Po odločitvi goriškega občinskega sveta Tudi v manjših občinah bo pobirola trošarino INGIC? Ker trošarine ne bodo mogle pobirati same, predstavlja INGIC zanje edino možno izbiro Vprašanja svetovalcev na zadnji občinski seji Idi raztegnitev cepljenja otrok proti poliomielitisu do 12. leta Da se prepreči stalno naraščanje cen, naj se ustanovi v Trstu občinska konsumna ustanova Odločitev goriškega občinskega sveta, da s prihodnjim letom zaupa pobiranje trošarine poldržavrii, ustanovi IN GIC, je zelo resno načela obstoj podjetja Bozzini in Gion-chetti,"ki je živelo "skoraj "\i-ključno samo od dohodkov, ki jih je imelo s pobiranjem trošarine v goriški' pokrajini. Ker je podjetje 'zgubilo najvažnejši vir dohodkov,' je skoraj gotovo, da bo moralo prekiniti s svojo dejavnostjo tudi v okoliških občinah, ki so z njim podpisale pogodbe. Med takimi občinami so Steverjan, Sovodnje, Kopriva in druge. Ker je podjetje Bozzini že pri sklepanju pogodb z okoliškimi občinami predvidevalo možnost, da z letom 1959 ne bo več pobiralo trošarino v goriški občini, je pri sklepanju pogodb z okoliškimi občinami vstavilo pripombo, da bo prenehalo pobirati- trošarino tri mesece po prenehanju pogodbe z goriško občino. To pomeni, da bodo morale te občine spomladi razmisliti, kaj naj napravijo, ker bodo izgubile pobiralca trošarine. Ker bodo imele te občine na razpolago samo dva izhoda, od katerih je neposredno pobiranje trošarine neizvedljivo zaradi neznanja, pomanjkanja osebja ter pravilnika, bodo morale tudi okoliške občine posnemati vzgled goriške občine ter zaupati pobiranje trošarine ustanovi INGIC, ki bo z osebjem, ki ga bo prevzela od podjetja Bozzini in Gionchetti, opravljala to delo zelo verjetno z manjšimi finančnimi zahtevami kot prejšnje podjetje. «»------- Zveza trgocev obnavlja obrtniee in dovoljenja Kot prejšnja leta so tudi letos ustanovili pri Zvezi trgovcev v Gorici poseben urad, ki bo skrbel za obnovo obrtnic (licenc) in podobnih dovoljenj. Ker se morajo prošnje oddati najkasneje do 12. ure dne 31. decembra, zlasti velja to za plačilo predpisane takse za IjMije, se pripo^*-./.adetjm, naj\či»-jo potrebne dokU- vfedno A< ča vselit pjjjfej prinesejo petrel mfente za obraevgj na sed*ž Zveze trgovcev v hiši št. 5-1 na Korzu Italia. Urad spreje- ««*.> .VV» ma prošnje najKasneje do 19. ure dne 29. decembra. O J ,c , Urnik trgovin za božične praznike Za božične praznike je prefekt odredil sledeči urnik tr' govin; nedelja 21. decembra trgovine z oblačili in igračami so odprte od 15. do 19. ure; ponedeljek 22. decembra in torek 23. decembra; vse trgovine se zaprejo ob 20. uri; sreda 24. decembra; vse trgovine so ves dan odprte, zvečer lahko zapirajo ob poljubni uri; mlekarne in pekarne bodo prodajale blago še za naslednji dan. Tudi mesnice bodo odprle pc-oidne in se bodo zvečer zaprle ob poljubni uri; četrtek 25. decembra - božič; razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine ves dan zaprte; petek 26. decembra: pekarne in mlekarne bodo odprte samo dopoldne in se bodo zaprle, ko bodo prodale vse blago. Slaščičarne se bodo zaprle ob 13. uri. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. as------- Seja pokr. odbora tofv okrajinske-vetiii večji •iiiiiimtiiiiiiimimtiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiliiiiiilltiiiiiiiiiiiiiiiMiii Iz Beneške Slovenije Tat iz Krmina ukradel dva motocikla V Čedadu so pred dnevi odkrili nevarnega tatu, ki se je posvetil kraji motociklov. Lastnik hotela Al Monte v Čedadu Cičigoj je v nedeljo sporočil policiji, da je 21-let-ni Romano Cont iz Krmina, ki ie prespal noč v hotelu, zgodaj zjutraj zapustil prenočišče brez plačila. Ko je Če-dadsko poveljstvo javne varnosti izvedelo za dogodek, se je zanj pozanimalo v Krmi-nu. Izvedelo je, da je bil fant že kaznovan. Istočasno pa je priš’a iz Vidma vest, da sta zmanjkala dva motocikla. Z ukradenim motociklom se je Cont pripeljal v Topolovo, kjer so ga aretirali. Odpeljali so ga v Čedad in ga zaslišali. Povedal je, da je ukradel motocikel že v petek v Vidmu. Ko se je z njim peljal proti Čedadu, se je prevrnil. Odpeljali so ga v čedadsko bolnišnico, kjer je povedal neresnične osebne podatke. Po prejeti pomoči je zapustil bolnišnico in spet odšel v Videm, kjer je ukradel še drugi motocikel (prvega je pustil na kraju nesreče!) in se z njim odpeljal v Topolovo. JI Čedadu je zmanjkal še en motocikel, in sicer Raimondu Pontoniju. Policija je vozilo našla ter izsledila tudi tatu: 11-letnega dečka. a»-------- Aretiran tat kolesa Aretirali so _29-letnega Gid* vannija Altiijierija iz Ul, Po? la 13, ker jp’ ukradel kolo 24- VI- Morelli 13. 'iat je kolo Odpeljal izpred (gostilne sAl Sole«, čeprav je letnemu Aldp CossJu) iz colo o o no. Aretirali pa g * jeagent 1 (gosti bUo koloni zaklenje-•alj pa g*' ieAggent na nekem J dvorišču, ko je Al- Na t»rfy)vr |ei ga oflbprb so del časa obravnavanju zadev ki so na dnevnem redu nocojšnje seje pokrajinskega sveta. Napdvida(i’ go nato dražbo za dobavo mleka pokrajinski umobolnici v prvem polletju prihodnjega leta. Iz-klicAa cena boj 2 tjiihjoda lir. 127.000 lfr so odobrili kot nakazilo za nakup šolskih knjig za zavod Duca d’Aosta v Gradiški. Mezdni sporazum za uslužbence gostiln Med predstavniki Zveze trgovcev in lastniki gostiln restavracij in podobnih lokalov je bil podpisan sporazum o mezdah uslužbencev, ki so v takih lokalih zaposleni. Tistim, ki prejemajo hrano in stanovanje v blagu, bodo povečali draginjsko doklado v denarju od 45 na 65 odstotkov. Od ostalih 35 odstotkov se bo smatralo 30 odstotkov za hrano, 5 odstotkov pa za stanovanje. Sporazum prične 'veljati 1. januarja 1959. . ? S tr—r** ' * Našel se je zlat okrasek Našel st jz zlit okrasek, na katerem je napisarto žensko i-tne. Lastnica najf jjride ponj tinieri skušal ključavnico. zlomiti kolesu Cestna nesreča v Gradiški Včeraj ponoči so prefceljali| j v bolnišnic^ firigata Pavii Silvana Granžotta iz Zdravlčing, ki se je nekaj minut p« polnoči prevrnil z motociklom v Gradiški. Ugotovili so mji pretres možganov in številnei rane po raznih delil) telesa. TEMPERATURA- VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili naTvlšjo temperaturo 8,4 stopinje ob 14.30, pajnižjo pa 2,4 stopinje ob 8. uri zjutraj, pa sedež mestni y Ul. Mazzini. 'i stražnikov Silvestrovanje ASK > ' Č <4 «♦**»* PEHTH, 17. — Trener itali-.di trenerja Mc Gregorja ures- janskega moštva za Davisov pokal Ken Mc Gregor je po treningu italijanskih igralcev v Perthu dejal, da so »azzur-ri» povsem pripravljeni za medeonski finale v ZDA, ki se bo začel v petek. Dejal je, da sta tako Pietrangeli kot Sirola na vrhuncu forme in zelo zaupata v svoje sposobnosti, posebno še po gladki zmagi s 5:0 nad Filipinci. Ce se bodo optimistične napove- ničile, potem pietrangeli in Sirola po . zaključenih igrah gotovo ne bosta imela tako klavrn izraz, kot ga imata na gornji sliki, ki je bila posneta po izgubljenem «doublu» 1, 1956 prav proti ZDA v med-conskem finalu. Kapetan ameriškega moštva Perry Jones pa se med tem še vedno ni odločil, kdo od njegovih igralcev bo igral posamezno in kdo v dvojicah. En posameznik naj bi bil Ham Richardson, za drugega pa se bo Eiv.ral Jones odločiti med Olmedo .n Mackayem. Med današnjim treningom sta Mackay in Olmedo vodila med seboj ostro borbo na centralnem igrišču King’s parka. Olmedo je dobii prvi set po 32 igrah z rezultatom 17:15, v drugem setu pa je vodil s 3:0, ko je bila igra prekinjena zaradi pozne ure. V letošnjo smučarsko sezono Bele poljane so že oživele Jugoslovanski olimpijski kandidati . Smučanje-slovenski ljudski šport št. 1 Avstrijci v Cerviniji • Sailer . hotelir . Program ruskih smučarjev Smučarska sezona je pred vrati. Pravzaprav bi morala biti že v polnem teku, toda tudi letos primanjkuje snega skoraj povsod, le v najvišijh legah ga je toliko, da so že lahko začeli s prvimi treningi tekmovanji in nastopi. Zato pa so toliko večje organizacijske in splošne priprave športnikov — smučarjev za velika tekmovanja, ki bodo sledila v prihodnjih mesecih in predvsem tudi že za zimsko olim-piado v Squaw Valleye v Kaliforniji, ki bo 1. 1960. Ozrimo se zaradi tega malo naokrog, kaj so po svetu že naredili in kako se pripravljajo na velike borbe na snežnih poljanah. Smučarska zveza Jugoslavije je v preteklih dneh potrdila lesto jugoslovanskih kandidatov za zimsko olimpiado v Squaw Valleyu. Na seznamu so naslednji atleti: Anton Zogovic, Janez Cop, Peter Lakota, Stanko Klinar, iCiril Cop Jože Zidar, Jože Langus. Janez Sumi, Slavica 2upančič, Majda Ankele, Roman Seljak, Krista Fanedl, Drago Fanedl, Boris Limov-šek, Zdravko Hlebanja, Mara Rekar, Božo Jemc. Analija Be-laj Miro Oman, Janez Pavčič, Cveto Pavčič. v Ljubljani je bila zadolžena za zdravniške preglede in stalno nadzorovanje telesne zmogljivosti vseh teh kandidatov. V tej zvezi ne bo odveč tudi nekoliko statistike o smu. čarskem športu v Sloveniji. V vsej Sloveniji je registriranih 3825 članov, včlanjenih je 14,980 smučarjev, neorganiziranih pa je okrog 40.000 (to so šoloobvezni otroci v osemletkah na osnovi ankete). Ce k temu prištejejo še kakih 30.000 takih, ki smučajo po belih poljanah Slovenije, pa niso niti šoloobvezni, niti registrirani ali včlanjeni, dobimo okroglo številko 100.000 smučarjev, kar dokazuje, da je smučarski šport zares slovenski ljudski šport št. 1. • * * Pretekli teden so se zbrali v Vidmu zastopniki italijanske, avstrijske in jugoslovanske smučarske zveze, da bi se pogovorili in vskladili skupna hotenja pri vzgoji novega kadra in skupne dejavnosti. Gre za to da bi ob trostranskih tekmovanjih mladi smučarji Jugoslavije, Avstrije in Italije dosegli lepši in hitrejši razvoj. Mladi tekmovalci bi nastopali v tekih, skokih in v smuku. Za nagrado pa bi pre- Višja šola za telesno vzgojo jeli posebno trofejo, ki bi jo Včeraj popoldne v dežju in blatu Triestina B - Padova B 4:3 v tekmi za prvenstvo rezerv Bandini. Brunazzi, Comisso, Tortul in Szoke med najboljšimi Na blatnem in zdrsljivem terenu na občinskem stadionu je včeraj popoldne Triestina B premagala Padovo B v srečanju za prvenstvo rezerv z rezultatom 4:3 (1:1). Enajsto-rici sta nastopili takole: TRIESTINA: Bandini;. Bru- nazz;. Simoni; Tulissi, Merku-za, Rigonat; Tortul (Auber), Szoke (Rocco), Clemente, Caz-zaniga, Comisso. 't............ PADOVA: Bolognesi (Can- ton); Destro (Boaretto), Toma-8’n: Ferrari, Secco, Vomieri; Galtarossa, Bona, Zatterin. Luosi, Boscolo (Tonello). STRELCI: v prvem polčasu v 8’ Luosi (P,), v 44’ Comisso (T.); v drugem polčasu v 21’ Zatterin (P.), v 30’ Galtarossa (P.), v 33’ Cazzaniga (T.), v 39’ Com-sso (T.), v 41’ Rigonat (T.). Tortul in Szoke, ki sta igrala vsak samo po en polčas, sta bila poleg Bandinija. Co-missa in Brunazzija najboljša v moštvu Triestine, medtem ko se je pri Padovi odlikoval predvsem Zattern, ki je skoraj vedno preigral Mericuzo, Luosi ter Secco iti Bologneai. Začetek je pripadal gostom, ki so svojo premoč tudi realizirali v 8’ po akciji Galtaros-sa-Bona in z zaključnim strelom Luos:ja. Po poškodbi Bo-scola, ki je zapustil igrišče, se je Padova zaprla v obrambo in po solo akciji je tik pred koncem polčasa izenačil Comisso. Gostje »o prevladovali tudi v prvem delu drugega polčasa, vendar pa je prišlo do gola šele v 20’, ki ga je realiziral Zatterin, potem ko je minuto prej streljal silovito v prečko. V 30’ je po osebni akciji povišal rezultat v korist Padove Galtarossa. Pri rezultatu 3:1 je vstopil v vrata Padove rezervni vratar in v 9 minutah je Tr;estina dosegla tri gole po lepih in učinkovitih akcijah. Trening Triestine Titularci Triestine; razen onih, ki so bili popoldne vključeni v formacijo B mo-šjva, so imeli vče-aj dopol-,dpe intenzivni trening, ki ga je vodil Olivieri. Običajne jutrišnje trening-tekme na dvoje vrat ne bo, pač pa bo Oiivieri podvrgel titularce intenzivnim telovadnim in atletskim vajam. Priprave za nedeljsko srečanje z Ittterjem se bodo zaključile jutri. Veliko priznanje 45-letnemu črnskemu boksarju Archie Moore proglašen za ,/boksarja leta 1958 11 Italijana Caprarl in Burrini izboljšala plasma v lestvicah revije NEW YORK, 17. — Zveza ameriških boksarskih novinarjev je proglasila svetovnega prvaka srednjetežke kategorije Archia Moora za »boksarja leta«. Ko je priletni boksar zvedel za to imenovanje je delni: «To je najleoše priznanje v moji karieri!«. Moore je tretji boksar srednjetežke kategorije, kateremu je omenjena ameriška zveza podelila ta naslov. Pred njim sta ga dosegla 1. 1939 Billy Conn in 1. 1947 Gus Lešne-vič. Lani je bil imenovan za najboljšega boksarja leta Car-men Basilio. Ostali boksarji leta od 1. 1938 dalje so bili: iiiiiiiiiiiMiiHititiiiiiiiiiHimtiiHiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiititiiiiiHiiiiiiiiMimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Disciplinski ukrepi razsodiščne komisije Triestina 65.000 lir globe Bresolin - navadni opomin Brugola (Napoli) diskvalificiran za eno nedeljo MILAN, 17. — Zaostalo tekmo 11. kola A lige med Interjem in Juventusom, k. bo jutri ob 14. uri, bo vodil sodnik Rigato iz Mester. Tekmo ne bodo prenašali po televiziji. V zvezi s prvenstvom 11. kola A lige in B skupine C !i*e je razsodiščna komisija sprejela naslednje disciplinske ukrepe: Globe: 200.000 lir Reggina in Cirio, 65.000 lir Triestina, 50.000 lir Salernitana itd. Izključitve: za 5 efektivnih nedelj: Lalli (Pescara); za 3 nedelje: Tondodonati (Pescara); za 2 nedelji: Rinaldi (Foggia), Vanini (Pescara); za 1 nedeljo: Brugola (Napoli), Gaeta (Fedit), Macripo (Pescara), Palestini (Pescara). Strogi opomin: Costantini (Napoli). Navadni opomin: Blason (Padova), Macripo (Barletta), Grolli (Cirio), Jannece (Salernitana), Grappone (Foggia), Bartolihi (Trapani), Gu-iar.a (Trapani), Bordignon (Cosenza), PosciP (Pescara), Purelli (Lanerossi), Pivatelli (Bologna), Cappellaro (Lanerossi), Galeotti (Casertana), Basso (Fedit), Bresolin (Triestina), Bercarich (Reggina), Mora (Siracusa). Jack Dempsey, Henry Armstrong, Joe Louis, Barney Ross, Benny Leonard, Ray Robinson, Rocky Marciano in Floyd Pstterson. Zadnja številka revije «Ring» prinaša najnovejše lestvice, v katerih sta Italijana Scgio Caprari in Salvatore izbotjša-la svoj položaj. Težka kat.: Prvak — Floyd Patteršon.' 1. Ingemar Johannson (Švedska), 2. Nino Valdes (Kuba), 3. Zora Folley, 4. Willie Pa-strano, 5. Eddie Machen, 6. Archie Moore, 7. Brian London (VB), 8. Herny Cooper (VB), 9. Sonny Lisson, 10. Pat McMurtry. Srednjetežka kat.: Prvak — Archie Moore.! 1. Tony Anthony, 2. Harold Jonhson, 3. Yvon Durelle (Kanada), 4. Erich Schoppner (Nem.), 5. Mike Holt (Južna Afr.), 6. Sonny Ray, 7. Yo-lande Pompey (Trinidad), 8. Jesse Bowdry, 9. Willi Hoen-ner (Nem.), 10. Johnny Ha-lafihi (Tonga). Srednja ks»t.: Prvak — Ray Robinson. 1. Carmen Basilio, 2. Gene Fullmer, 3. Spider Webb, 4. Holly Mims, 5. Joey Giardel-lo, 6. Gustav Scholz (Nem.), 7. Joey Giambra, 8. Charley Humez (Fr.), 9. Ralob (Tiger) Jones. ,10. Gene (Ace) Armstrong. Welter kat.: Prvak — Don Jordan. 1. Virgil Akins, 2. Sugar Hart, 3. Tsaac Logart (Kuba). 4. Gaspar Ortega (Meh.), 5. Ralph Dupas, 6. Del Flana-gan, 7. Vince Martinez, 8. Gil Turner, 9. Gerard Gray (Gia-maika), 101 Mickey Cravvford. Lahka kat.: Prvak — Joe Brotvn. 1. Kenny Lane, 2. Carlos Ortiz, 3. Duilio Loi (It.), 4. Johnny Busso, 5. Dave Charn- FRAN LE Popotovanje > od Litije do Čateža 4. Kazalo je, da bi šla rada v tovarišiji domu; pa ker je bila najeta do Čateža, ni vedela, kaj bi in kako bi. Kar mimo nas pride človek srednje dobe, ki so ga vsi veselo poklicali: »Mrtolžtz, pojdi pit!» Imel je na sebi ponošeno gosposko suknjo in kapo z motiko na glavi. Ravno sem jaz velel Tari: »Vem, da te porniče; le pojdi z babami, saj si lahko sama odnašava do Čateža.« Mrtolaz pravi: «Baba, le zgubi se, kamor češ; jaz bom odnašal, jaz, ki bplj vem, kje je Čatež kakor tt.» Z nobeno rečjo bi se ji ne bilo bolj ustreglo kakor s temi besedami. Plačava ji komaj, pa že skoči za kokošari-cami ter pomaga riniti. Ko so bšbine zginile v hrib, veli Boječ: »Prav je, da so šle. Ena med njimi je vešča, pa ne povem katera. Bojim se, da mi bo kaj nagodHa, ker mislijo, kakor ste vsi slišali, da sem tudi jaz kriv kurjega bega.» Ali hitro se oglasi Mrtolaz: »KogA bo neki nahudila? To Je vse vkup nič, le meni verjemite!« > Hostnik veli: »Bogvedi kako Je vendar? Duhovni res uče, da ni treba verjeti; drugi ljudje pa drugače pravijo. Pa naj bo, kakor če; jaz ne verjamem dosti.« Na to odgovori Končina: »Kaj bi se to menil, kar ni besede vredno. Raje pijmo!» Ali Boječ jih zavrne: »Kar vem, to vem; saj nisem še pozabil, kaj mi Je razkladal rajni Peckdn, Bog mu daj dobro!« Po teh krajih nekoliko gine babjeverstvo, posebno pri mladem zarodu; starci pa še trdno držijo svoje stare glave, kakor povsod. Kdor je prijatelj narodovega izobraženja gotovo želi, da bi se zatrle prazne vere; pa vendar, je tudi res, da s takimi vražami zginejo obenem vsi narodni zakladi: pesmi in pripovedke, po nekaterih deželah celč pobožnost. Menila sva oba z Radivojem, da Mrtolaz gotovo govori nemški, in to je bilo tudi res; zato mi reče v latinskem jeziku, da pojdiva dalje, pa tega človeka ne jemljiva, ker je že previnski. Ali on se oglasi nama: «Quoque ego possum latinum linguam, pijan pa nisem.« Začudila sva se mu, daravno je tako slabo krpal in tolkel. Pravil je potem, da je v »mestu«* sedel tri leta v latinskih klopeh, potlej pa učenost obesil na kljuko in poprijel se šivanke. Ali kadar je vrhš, dorastel, pride tudi njemu vrsta, da je moral na vojsko. — »Cesarja sem doslužil,« veli; «zdaj se pa tu po hribih šivaje ukvarjam in otepljem z revščino. Tako 'je godi vsakemu, kdor išče boljšega kruha, kakor je bel. Ravno imam delo tukaj v obližju pri bogatem domačinu — k revnim ne hodim rad — pa kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal?« , , Zahvaliva se gčmiku za pijačo ter hočeva Iti; on pa nama nikakor ni dal od sebe. Skoraj se je bilo treba skregati, preden sva se mu izpulila. Tudi Mrtolazu ni bilo pogodu. Kislo se je držal, čeprav ni vedel zakaj; gotovo ga je že imel vrč ali dva čez mero. Ko vidi Boječ, da vse nič ne pomaga, natoči zadnjič in nama prinese razhčdnjo. Pokusiva, potem pa odrineva urno. Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo, in tedaj se obrnemo zopet navzdol po kolovozniku. Dovolj hramov je bilo odprtih in voditelja so nama vabili tu in tam na kozarec vina; toda on se je le naju držal, akoravno ga je težko stalo. V neki zidanici je sedelo mnogo žensk in slišal sem, kako so se po imenu klicale. V teh krajih je po kmetih dosti Rozalik, Cen, KonrAd, Lojz; ravno tako se tudi marsikateri moški imenuje Karel, Rihar, Rafael itd. Ne bom pozabil, kako je bil pobožen kmet v Laščah nekdaj razkačen, ko je hotela njegova ženica sina krstiti za Silvestra, ker je bil ravno starega leta dan rojen. — »Kaj?« pravi mož; »ali se ne bojiš, da bi te Bog udaril zavoljo tvojega napuha? Ni v pratiki dovolj ponižnih imen, ki so med nami v navadi? Dokler se bo meni mezinec * To je v Novem mestu. gibal na moji roki, tako dolgo — dobro si zapomni, ne boš ti krstila otrok po svoji glavi, ne! Jurij naj mu bo ime.« In tako se je tudi zgodilo. čez majhne pol ure pridemo s hriba v raven. Pod hribom stoje Moravče, vasica, jako raztresena; pa ima vendar nekoliko prav zalih hiš. Zasuknemo se iz te vasi na desno cesto po ozkih, močvirnih travnikih, ki leže med hribi, pa ne trtonosnimi; vsi vinogradje ostanejo zadaj ali pa v strani. Kmalu smo prišli do graščine, ki se ji pravi Turn. Bila je v nekdanjih časih dčdina slovečih baronov Galov, zdaj pa Je že na mnogih rokah. Ne prav dolgo potem se je pot na Čatež zopet krebri obrnil. Mrtolaz pa se je menil po nemško in zmerom od pijače, kar je Dolenjčev najljubši pogovor, ki ga ne konča tako hitro, ako se ga je polotil. Nagovarjal je naju, da naj zloživa imenitno pesem letošnjemu vincu na čast. «2e sam sem se prtil ž njo,« pravi; »pa mi ni po volji, kar sem zverižil. časi je bil Kančnik; tudi šms.rski šomašter je zakrožil katero: zdaj ga pa ni, da bi kaj znal. Kar sta le-ta dva pomrla, nimamo kaj peti: stare so se pozabile, novih ni!« Da se mi ne zameri, ako govorim nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtolaz. Kančnik je imel, kakor je slišati, v mladosti čudno usodo. Bil je dobro dolgo proti koncu svojega života učitelj in orglar v Dobrčpoljah, kjer je tudi umrl leta 1841 ali 1842. V pesmih, pravijo, da je vsakega prekosil. Zabrenčal je, kadar se je lotil, vsak praznik in vsako nedeljo novo pesem; dajal je sam besede in napeve, ki so si bili pa vsi jako podobni Kančnikovo ime je slulo široko po Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo drugih, posebno zabavljivih in zdravic. Največ so gotovo zabavljice vredne, v katerih kaj rad šiška ženi; pa vendar si ni mogel kaj, da bi se ne bil trikrat poročil. Prepevajo se nekatere njegove še zdaj po Dobrepoljah, po Laščah in po Ribnici. Najimenitnejše so: Od svinjArjev, Od lončarjev, Mož in žena, Od uši in bolhe, Kaj nevesta prinese k hiši (posebno smešna in posebno — kosmata). Izmed pobožnih tudi še zdaj hodi po deželi Od zvonov, zložena takrat, ko so Dobrč-poljci napravljali nove zvoni k cerkvi. (Nadaljevanje sledi). darovala zmagovalcu država — prirediteljica. Kot prva bo organizirala takšno tekmovanje Avstrija. Delegati so bili tudi soglasni s tem, da morejo nastopati samo mladinci do 18. leta starosti. Prav tako »o sklenili, da bodo pošiljali svoje tekmovalce na posamezna domača tekmovanja in bodo tako izpopolnili hote ali nehote mednarodni smučarski program. Tako bomo lahko že v prvih dneh januarja videli ne. katere odlične tekače na znani mednarodni prireditvi smu. čarskega teka na Bledu. • * • V preteklih dneh je prispela v znano italijansko zimsko športno središče Cervinijo večja skupina avstrijskih alpskih smučarjev pod vodstvom trenerjev Roessnerja, Kollerja in Riederja. Trenira 23 smučarjev in 12 smučark. Med bolj znanimi so Molterer, Schranz, Zimmerman, Obe-rriigner in Mark. V odsotnosti Sailerja in Riederja, bosta imela letos verjetno največ uspehov stari Molterer in mladi Schranz, ki se je med letom ukvarjal z nogometom in telovadbo na snegu pa trenira že od 17. oktobra. Sailer, ki se je posvetil filmu, še ni rešil spora okrog njegovega amaterskega stale; Ža. Zdi pa se tudi, da misli smučarsko slavo zamenjati za donosnejše zadeve. Tako oo 21. t.m. odprl v Kitzbuehelu lastni hotel. Vseh 36 sob ima že oddanih do konča januarja, njegovi prvi gostje pa bodo med drugimi filmski igralki Jennifer Jones in Lilly Pal-mer, Kentski vojvoda in neka princezinja. Sailer je zgradil hotel na terenu, ki mu ga je podarila kitzbuehelska občina zaradi njegovih zmag v Cortini d’Ampezzo. • * * Obširen program ruskih smučarjev za letošnjo, sezono se je že pričel s trening "tekmami v Zlatoustu na Uralu. Te dni se bo vsa elita v klasičnih disciplinah zbrala v Moskvi, proti koncu januarja bodo v Sverdlovsku mednarodne tekme z udeleženci iz Skandinavije, Romunije, Polj; ske in CSR. Ruski smučarji bodo potovali tudi v inozemstvo in sicer na igre v Lahti, na tekmovanje Holmenkollen in na predolimpijska tekmovanja v Squaw Valley. Alpjn-ci pa bodo nastopili v Kitz-buehlu in Zakopanih. Državna ptvenstva Sovjetske zveze pa bodo potekala takole: 7- d° 12. I. štafete v Bakurjanih, 5-do 9. III. kombinacija in skoki v Gorkem, 6. do 13. III-teki v Sverdlovsku 16. do 26. III. alpske discipline v Al-maati. • * • Na Passo Rolle je bilo v nedeljo pod vodstvom norveškega trenerja Sigge Nordlunda prvo poskusno tekmovanje italijanskih specialistov za nordijske discipline. Tekli so na 11 km in dosegli naslednji vrstni red; 1. Compagnoni 40’11”, 2. De Dorigo 40T3”, 3. De Florian Giuiio 40T6”, 4. Fattor 40T8’’. 5. Schenatti 40’35”, 6. Marti-nelli 40’37”, 7. Steiner 40’43’’ itd. ley (VB), 6. Paolo Rosi (It.), 7. Willie Tovveel (Juž. Afr.), 8. Pa-1 Arvstead, 9. Bobby Scanlon, 10. Len Matthews. Peresna kat.: Prvak — Ho-gan (Kid) Bassey (Nigerija). 1. Davey Moore, 2. Paul Jorgensen, 3. Flash Elorde (Fil.), 4. Gracieux Lamperti (Fr.), 5. Manolo Garcia (Sp.), 6. Ike Čhestnut, 7. Richard Gonzales (Arg.), 8. Sergio Caprari (It.), 9. Ricardo (Paja-rito) Moreno (Meh.), 10. Cheirf Hamia (Fr.)'. Petelinjg kat.: Prvak — Al-phonse Halimi (Fr.). 1 .Piero Rollo (It.), 2. Leo Espinosa (Fil.), 3. Mario D’A-gata (It.j, 4. Manuel Armete-ros (Kuba), 5. Jose Lopez (Meh.), 6. Joe Becerra (Meh.), 7. Horace (Boots) Monroe, 8. Kiyoshi Maura (Jap.), 9. Al Asuncion (Fil.), 10. Roberto Castro (Arg.). Mušja kat.: Prvak — Pa seual Perez (Arg.). 1. Ramon Arias (Venez.). 2. Young Martin (Sp.), 3. Po-ne Kingpetch (Tailand.), 4. Dimmy Ursua (Fil.), 5. Sadao Yaoita (Jap.), 6. Mario De Leon (Meh.), 7. Ramon Cala-tayud (Venez.), 8. Carlos Miranda (A.rg.), 9. Mimin Ben Alin (Sp.), 10. Salvatore Bur-runi (It.).. •iiiiiinaiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiHiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimtilifMI Tradicionalna boksarska prireditev na dan sv. Stefana Loi-Vecchiato v Milanu za razčiščenje računov Glavna točka programa bo borba za evropski naslov sred-njelahke kategorije med Marconijem in Herbillonom MILAN, 17. — Organizatorji SIS so objavili imena boksarjev za 4 od 5 srečanj, ki bodo na programu tradicionalne boksarske prireditve na dan sv. Stefana v Milanu. Glavna srečanja bodo: Marconi - Herblllon za evropsko prvenstvo srednjelah-ke kategorije (15 rund); Loi - Vecchlatto (10 rund do maksimalne teže 63 kg). Za presežek na teži do največ 500 g je določena globa 300.000 lir, če pa bi bil presežek enega ali drugega boksarja večji, lahko drugi odkloni bprbp.. • i , Mazzola - Bro (8 rund); Bandoria - Michau (6 rund). V zvezi t dvobojem Loi - Vecchiatto je predsednik SIS dr. Strumolo dejal: »Po obtožbi o dozdevnem sporazumu med Garbellijem in Scor-tichinijem, ki ga je potem tudi raziskala posebna komisija zveze, smo znova povabili v ring dva boksarja istih prokuratorjev Bucacce in Cec-chija, ki hočeta tudi dokazati svojo poštenost in športnost njunih namenov. Razen tega smo vključili srečanje med Loiem in Vecchiattom v program tudi zato, ker so nastale štgvilne polemike v zvezi z njunim preginjimi srečanjem in v zvezi z njuno vrednostjo. ; ’ , ’ BOKS Zmaga Boba Olsona nad mladim Villo FRESNO (Kalifornija), 17. —■ Bivši svetovni prvak srednje kategorije Bobo Olson (ZDA) je preteklo noč premagal s tehničnim knock-ou-tom v 5. rundi mladega Tom- mya Villo (ZDA). Dvoboj je veljal za srednjetežko kategorijo in sodnik je prekinil borbo zaradi nizkega udarca Ville. * * * OAKLAND, 17. — Ameriški boksar lahke kategorije John-ny Gonsalves je premaga' po točkah v 10 rundah rojaka Paula Armsteada, ki je osmi ra svetovni lestvici. SINOČI V BOLOGNI Cavicchi premagal prvaka Belgije BOLOGNA, 17. — V okviru boksarske prireditve v Bologni je v težki kat. Franco Cavicchi premagal po točkah v 10 rundah belgijskega prvaka Chervilla. NOGOMET Marjanovič odstavljen tudi pri Cataniji CATANIA, 17. - predsedstvo nogometnega kluba Cata-nia je odslovilo dosedanjega trenerja Mošo Marjanoviča. Ta ukrep je -v zve^i s porazom Catanie proti Venezii-Trenutno bo vodil moštvo pomožni trener Lo Prete, v teku pa ao pogajanja za angažma bivšega trenerja Rome in nekaterih drugih enajstoric Masettija. Marjanovič, ki je najprej treniral Torino, je sedaj