"pROLETAREC" je delavski list za misleče čitatclje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstirejii jugoslovanski socialistični list. NO—ST. 1177 Entered «i Mcond>cliM matter IW«a»bar f, 1407. •t t h« po«t orne« at Chlcairo. III., under th« Aet of Coner«— of Marcll Srd. I»7». CHICAGO, ILL., 3. APRILA (APRIL 3,) 1930. Published waaklr «t 3«3» W. 261 h St. LETO—VOL. XXV. PRQTEKTIRANJE TOVARNE POSAMEZNIH KOMPA NU V KONKURENCI MED SEBOJ Očitki ameriškim kapitalistom ne bodo spremenili položaja, ker odločuje prof it, ne pa ljudski interesi.. ŠTIRJE ČRNO OBSOJENI 11 PORUŠENJA \ SLED POVODNJI NA ELEKTRIČNI STOL 1 Patriotizem, kakor ga tolmačijo denarni kralji v svojih govor&ncah in politiki je stvar, ki velja samo za delavce Vsled milijonov brezposelnih so gospodarski krogi prisiljeni razpravljati o marsičem, kar je preje le poredkoma in ne-opaženo prihajalo v liste. Mnogo pišejo sedaj o investacijah ameriških korporacij v tujezemstvu. V tem slučaju ne gre za posojila, nego za tovarne, ki so jih kupile, ali pa zgradile je aktivnosti naše orga-opis iz zgodovine našega gibanja, nizaclJe v naselbinah, ravno tako Frank Podboy, "Iz pro- Na prihodnji konferenci bodo trije ftlih dni" piše John Olip, iz starega referati, namreč poročala bosta o na kraja je poslal pisatelj Ivan Vuk par prišli konferenci določenih predme, prispevkov, Anton Kristan Članek, tih dva moška in ena ženska. Raz-mJa sotrudnika. Mile Klopčič in Tone pravljali bomo tudi o sporedu zbora Seliškar pa sta zaprta po zakonu ofJSZ. in izvolili delegata, ki bo za-zaščiti države. Seliškarja so že iz-.stopal to Konferenco v Detroitu. pu3tili. I Važno je, da se zborovanje prične Objavlj *n bo članek o dramskih ob Pravem iasu« 2at° ste prošeni, da aktivnostih kluba št. 1, o pevskih i ste v imenovani dvorani ob 9. zjutraj, zboiih v Chicagu, o "Zarji" v Cleve-!PriPravite si poročila, preštudirajte ki gredo na vsako predavanje, shod, zborovanja in druge delavske prireditve, samo ako morejo. Še več je takih, ki se za ničesar koristnega ne zanimajo, posledice brezbrižnosti pa trpi ves delavski razred. O starem Edisonu pišejo, da je izrekel željo živeti še pet let, da bo v tem času dogotovil eno novo iznajdbo, na kateri dela. Edison, prvak v iznajdbah, se še vedno uči vzlic svoji visoki starosti, med delavci pa jih je vse polno, ki pravijo, da že dovolj vedo . . . Vse kar jp svet dosegel, je dosegel z umom in delom. Družba bodočnosti bo organizacija, ki jo zgradi delo na podlagi razuma in pravičnosti za vse ljudi. O prizadevanjih in delu mislečega človeštva boste čuli v soboto 5. aprila in tudi videli v slikah. Anton Zornik. Delegat je kluba št. 1 J. S. Z. za prihodnji zbor Chicago, lil. — Delegata kluba št. I 1 bosta na prihodnjem zboru JSZ» v 1 Detroitu Peter Bemik in Joško Oven. Izvoljena sta bila na seji dne 28. marca. John Olip in Filip Godina sta bila izvoljena na isti .seji za delegata konference JSZ., ki se bo vršila v nedeljo 27. aprila v Milwaukeeju. V jubilejni.prvomajski številki bo imel klub voščilni oglas v vsoti $10, in naročil je 500 izvodov te slav,k» t-ne izdaje. seji je klub dobil Tajnik je po.nčal, 107. dnevnem redu je predaval Anton Garden o U. M. W. of A. in njenima konvencijama, ki sta se vršili nedavno, posebno o springfieldski, katere se je bil udeležil. — P. O. Urednik lista "Arma Record" mi je osebno obljubil, da priobči vabilo na «hod, potem je pa "pozabil". "Pitt-sburg Headlight", ki je glasilo republikancev, in "Pittsburg Sun", ki velja za podpornika demokratske stranke (toda oba lista izdajajo eni in isti ljudje), sta se branila našega ogla. šanja na vse kriplje in končno le priobčila plačan oglas, toda na prostoru, da ga je bilo treba iikati s povečal-nim steklom. Toda kdo bi jim zameril! So pač razredno zavedni in vedo, kje ^o njihovi interesi, zato tudi vedo, da od socialistične stranke nimajo pričakovati nič dobrega. Anton a«! iar. Na imenovani dva nova čiana. da jih ima sedaj Po končanem landu, o dramskem društvu "Ivan Cankar", nadalje so poslali spise Frank PodÜipec, Anna Mahnich, John Teran, Frank Boltezar, Anton Šular, Mary Fradel, John Kobi, Tony Zaitz, Nace Žlemberger, Joseph Snoy, John Krebel, Max Martz, Peter Kumick, Louis Zorko, Frank Barbič, Frances Zakovšvk, John Grošelj, A. Janko-Tich, Geo. Maslaeh itd. Obljubili so sodelovanje tudi Anton Slabe, Louis Beniger in Anton Garden. Za angleški del je poslal članek župan D. W. Hoan, direktor Randove šole za socialno znanost v New Yorku Algernon Lee, tajnik socialistične stranke Clarence Senior, Adam Coal-digger, A. H. Kalish in več drugih. Od naših Članov so poslali članke v angleško prilogo Donald J. Lotrich, John Kopach, Herman Rugel in A. Garden. , Kartune sta poslala Felix Rozina in John Mahnich, Jr. Objavljenih bo tudi par reprodukcij od novejših Pe-ruškovih slik. Razen tu navedenih je obljubilo sodelovanje mnogo drugih. Te prosimo, da naj se požurijo, kajti posamezne sekcije jubilejne številke bodo šle kmalu v tisk ,ker hočemo, da ba pravočasno razposlana. o Ali ste že obnovili naročnino? Storite to sedaj, da boste prejeli tudi to posebno izdajo, ki bo po svoji vsebini sama vredna celoletne naročnine. Agitatorji, to je jubilejno leto pe-tindvajsetletnice "Proletarca". Naš cilj je tri tisoč celoletnih naročnin sporedi zbora v Proletarcu in pa kon ferenčni dnevni red v pravilih JSZ., pa bomo imeli zelo piodonosno zborovanje. Martin Judnich, tajnik konference, 708 McAlister Ave., Waukegan, 111. Predavanje s filmi na Herminie Horminio, Pa. — V soboto 5. aprila bo v dvorani dr. št. 87 SNPJ. predaval s. Limbach iz Pittsburgha o potovanju skozi Jugoslavijo, o vožnjah pod morjem itd. To predavanje bo spremljano s filmskimi slikami, torej nekaj izrednega. Razen Limbacha bo govorila tudi Jessie Stephen iz Anglije, znana agi. tatorica delavske stranke. Je izbor-na govornica. Delavstvu je potrebna izobrazba, da se usposobi za samovlado — to je resnica, kateri nihče ne ugovarja. Predavanje, kakor ga bomo imeli priliko slišati 5. aprila, je šola, v kateri ae človek lahko veliko nauči. Svoje znanje moramo neprestano izpopolnjevati. Samo tarnanje v stavkah, v krizah in pod težo krivic nič ne pomaga. Naučiti se moramo spoznavati vzroke in potem porabiti svojo moč in znanje v prid delavskega ljudstva. Za uspeh je potrebna vztrajnost. Mnogo je mož in žen, ki so v borbi za ljudske pravice od mladosti do konca življenja. Še več je takih, ki kmalu omagajo. Mnogo je delavcev, Shod za reorganiziran je U. M. W. v Bridgeportu Bridgeport, O. — V nedeljo 6. aprila ob 3. popoldne se bo vršil v društveni dvorani shod reorganizirane U. M. W. of A., katera je bila zasnovana na springfieldski konvenciji. Govoril bo novi predsednik šestega distrikta Frank J. Binder. Bil je aktiven na konvenciji v Spring-fieldu in tto poročal o nji. Ako je vam na tem, da 3e razmere med premogarji ne pogreznejo na najnižje stopnje, se zanimajte za reorganizirano U. M. W., sledite njenim poročilom in udeležujte se njenih zborovanj. Dne 6. aprila ob 3. popoldne pridite v prej označeno dvorano in privedite s seboj tovariše delavce vseh narodnosti.— Jo»eph Snoy. Uspešna predstava Predstava "Vdove Rošlinke" v nedeljo 30. marca je bila za klub št. 1 uspeh v vseh ozirih. Udeležba je bila dobra in avdijenca z igro zadovoljna. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, bodisi na odru ali pa sprejeli druga dela. S tako kooperacijo lahko računamo na uspehe tudi v bodoče. To je bila zadnja predstava dramskega odseka v tej sezoni, imamo pa na sporedu še koncert "Save" v nedeljo 27. aprila ,ki vključuje tudi opereto "Kovačev študent". Vstopnice v p red prodaj i so 75c, pri blagajni na dan priredbe pa $1. Nabavite si jih čimprej. Zadnja naša vina ni tak prostor. Ampak kompa-nija hoče gospodovati med delavci pri delu in kadar so s dela. Kar jim plača, hoče nazaj. Kot nihče, tudi kronikar ne piše tako, da bi bilo vsem po godu. Eni ugibajo ,kdo je pa imenujejo to ali ono ime. Posebno hudi so nanj ne. kateri tistih, ki «o našli pokoj svoji duši v novi fari. Mislijo, da jim branim moliti—ali ne vem kaj pravzaprav mislijo. Samo to vem, da bi me dobro ošteli, morda celo "premi* kastili", če bi jim prišel v roke. Jaz jim ne želim slabo. Pišem, da se čuje kak glas v tem listu tud* od nas, in nič ne škodi, če dajo taki dopisi enim kot drugim malo življenja. Ako se za daljšo dobo nič ne oglasim, želim vsem mnogo rdečih piruhov in pa alelujo, ki bo pomenila delavsko vstajenje.—Kronikar. ZIMA NAMESTO POMLADI Iz Bridgeporta, 0. Seja kluba št. 11 na Bridgeportu, ki se bi imela vršiti 20. aprila, bo v sredo 16. aprila ob 7. zvečer. Premeščena je na ta datum iz razlogov, ! ki so bili na seji pojasnjeni. | Udeležite se je vsi. Na dnevnem ' redu bodo važne zadeve, npr. priprave za klubovo priredbo 10. maja, o konferenci JSZ., ki bo 27. aprila na Piney Forku, o osmem rednem zboru JSZ. itd. Velik korak naprej je storil naš j priredba v tej sezoni bo prvomajska klub s sklepom, da si ustanovi pevski slavnost v četrtek zvečer prvega maja v dvorani SNPJ. Na sporedu bodo slovenski, angleški in hrvatski govori, anghška enodejanka, petje zbora "Save" in solistov, deklamacije in pa nastop tamburaškega zbora. Vstopnina na to Javnost bo 35c. — P. O. Konferenčno zborovanje klubov in društev Izobraževalne akcl je J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO se rrii v nedeljo 20. aprila v Slovenskem domu na LAWRENCE, PA. Vabljeni »o vsi klubi J. S. Z. in društva Izobraževalne akcije da pošljejo zastopnike na to važno zborovanje, ki bo zadnje pred VIII. rednim zborom J. S. Z. Naj ne bo torej nobenega kluba ali društva, da bi ne bil zastopan na prihodnji konferenci. ODBOR. Dobro uspeli shod v Kan- sasu Arma, Kan«. — Dne 20. marca zvečer se je vršil v Arma Theatre shod socialistične stranke v Crawford County. Glavni govornik je bil James Oneal iz New Yorka, urednik socialističnega tednika "New Leader". Predsedoval je s. Roy Stanton iz Mulberry, ki je socialistični kandidat za državnega senatorjh. » Pred 1 pri-četkom shoda je zaigral par komadov na harmoniko naš mali dečko Rudy Rugel. Stol je bil previsok zanj, pa se je vsedel na boben ali "wash-tub". Dobro je izvršil nalogo, kar je potrdil aplavz. Rudy je sin našega starega sodruga Ruglja na Radleyju. Shod je nepričakovano dobro izpa. del. Bilo je navzočih nad dve sto ljudi. Zastopane so bile menda vse narodnosti. Govoril sem s farmarjem, ki je prišel 40 milj daleč na shod*. Navzoči so bili Amerikanci, Frfcncozi, Italijani in lepo število Slovencev iz raznih naselbin. Oneal je v nad eno uro dolgem Detroit se pripravlja na zbor J. S. Z. Detroit Mich. — V smislu zaključka splošnega glasovanja se vrši osmi redni zbor JSZ. v Detroitu, kar je iz praktičnih razlogov zelo umestno. Priprave za zbor so v polnem te. ku. Posamezni odbori že poslujejo, delegatje in gostje pa naj bodo prepričani, da bodo detroitski sodrugi skrbeli za njih udobnosti v najvišji meri. V Detroitu boste med sodrugi in počutili se boste med nami doma. J. Petek vprašuje v "Proletarcu", kaj je s sugestijo J. Frančeškina glede ponovitve ene "Zarjine" opere ob priliki zbora JSZ. O ideji 3ta de-troitska kluba resno razmišljala, kajti l ditvi društva4 Gorenjec" Chicago, III. — v soboto 10. maja bo imelo nekaj posebnega društvo št. 104 SSPZ. Na svoji priredbi v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St (blizu North Avenue) bo izbralo "majsko kraljico". Kako, to b0 v podrobnostih sporočeno pozneje. Igral bo orkester bratov Sotešek. Vstopnina je 50c. Rezervirajte si soboto 10. maja za "Gorenjca". — S. V tednu z dne 24. marca je zapadlo v Chicagu v dveh dneh 19 palcev snega, katerega se je poleg tega nakupi-čilo še s streh in od kjerkoli ga je mogla nanositi burja toliko, da je bil promet posebno kar se tiče poulične železnice, popolnoma paraliziran. 40,000 delavcev je dobilo delo pri odmetavanju snega, več kot toliko pa jih ni moglo na delo. Vzelo je štiri dni, predno so bile vse glavne ulice zopet odprte prometu. Na sliki je avto, ki ga je zajel snežni zamet. Tisoče avtov in pouličnih kar je bilo "zajetih" s snegom. V pojasnilo prizadetim v Meado wlandsu Bridgeport, O. — Pred par tedni sem imel članek v Proletarcu o agitaciji zanj v Penni. Med drugim sem opUal tudi dogodek v Meadow Landsu, na katerega odgovarja br. Ažman v 1172. štev. "Proletarca". Kar se tiče mojega spremljevalca, ne vem, kakšno mnenje ima o njemu naselbina, niti mi ni intimno znan, da bi izrekal o njemu sodbo. Čul sem, da je obsovražen, in dejal mi je sam, da ima nasprotnike. Sodil ne bom, nimam vzroka ne pravice. Z osebo, ki je bila z menoj prvi večer, sva jih več vprašala za spremstvo. Bila sva tudi pri br. Ažmanu. \ V dopisu se pritožuje po nepotrebnem. Saj vendar ni bilo ničesar proti časti naselbine! Moj uspeh ali neuspeh ji ne bo vzel ugledla. Dogodek pa, ki sem ga opisal, je resničen. Jaz nisem rekel, da se to tiče Ažmana ali da so drugi taki. Kar se tiče slovenskega doma, ni moja briga kako je propadel in kdaj. Poročal sem, da ga je naselbina imela, da je bil na zelo lepem prostoru, škoda za naselbino. Če je moral« tako priti, kaj se hoče!------- Opazka, da taki, ki agitiramo xa Proletarca, nismo nič vredni, je tudi od tam. Če sem o tem poročal, men. da ja nisem vzel časti naselbini! Imam navado, da opisujem reči kakor so — pa bile lepe ali grde, prijetne ali neprijetne. Tako pišem, ker mi drugače ne dopušča vest V Meadowlands še pridem. Kar se tiče opazke o ničvnanesti Proletarčevih agitatorjev, sem jo o sebi čul prvič, pa ne direktno. Bilz mi je sporočena. Ni je izrekel Ai-man, rad bi poznal tistega ki »e je spozabil, da bi vedel, koliko je vredea on. O sebi toliko. Stojim v 36. let«. Imam družino s petimi otroci. BoJe-hen sem že 13 let. Za preživjjtatje delam v premogovnikih ali v tovarni. Vseskozi pošten. Aktiven sem v delavskem gibanju iz prepričanj«. Rojake v Meadow Landsu prosil«,, naj me ne razumejo napačno. Saj so bili dobri z menoj, ra*en v par slučajih. Drugače pa vsi, posebno Tomažin, Demšar, in Lisjak. Ko se zopet vidimo, se pogovorim« več osebno, brez jeze in zamere. Joseph Snoy. (Ta dopis je zakasnil radi pomanj- ter da je prišel v druge roke, kar je kanja prostora v prejšnjih številkah.) ,, , . - m oz. gospodu župniku, katerega so govoru razpravljal o današnjih pro- Vprašali njegovi prejšnji sostanoval-blemih delavstva, brezposelnosti, sta- ci, kako bo kaj žetev. Zase se je rostnem zavarovanju itd. Tolmačil gotovo pohvalil in ni nasprotoval, če je program soc. stranke^ pokriva še kdo drugi malo zajame. ke^ki-vsa taka vprašanja, f Sodrug Oneal je dober govornik, napaka je le, da rabi previsoke izraze, kadar govori preprostemu de. lavstvu. Vzlic temu je napravil na udeležence dober vtis. Upanje je, da se bo s tem shodom zanimanje za socialistično stranko zopet poživelo, ne le s shodom, nego tudi z agitacijo zanj, kajti razdeljenih je bilo nad tisoč letakov iri marsikdo se je prepričal, da socialistična stranka prihaja zopet v ospredje. Shod je aranžiral klub št. 21 JSZ. in s tem ponovno dokazal, da je organizacija neobhodno potrebna. Tudi če je le peščica sodrusrov, organizirani morajo biti, kajti brez organizacije ne bi bilo agitacije, ne shodov. Rojaki delavci, pridružite se temu klubu. Naklonjenega se nam je izkazal tudi lastnik omenjenega gledališča, ki Je nam računal zmerno najemnino. Nasprotno to se izkazali lokalni listi. Slabi in revni morate biti tam okrog Chicaga in Jolieta, ker ne morete prehraniti teh redovnic v Le* montu ,da morajo na tako dolgo pot po pomoč. Sestre so obiskale tudi take družine ,ki vsled slabega zaslužka kljub varčevanju komaj borno izhajajo in nimajo potrebne obleke. Ako daš, je treba še večjega pritrgovanja v družini. Če bi sestre in tisti, ki so jih po. vabili sem, nekoliko razmišljali, kako se preživljajo družine 6—8 glav s plačo od $15 do $20 na teden, bi se bržkone spomnili na socializem in mogoče se bi celo oprijeli kakega bolj pametnega posla kakor je kolektanje za zvon, venec ali I^mont. Tu v bližini so nedavno odslovili v enem premogovniku sto delavcev, baje samo zato, ker niso kupovali v kompanijski štacuni. Delavec malo zasluži, pa si želi kupovati potrebščine Um, kjer dobi največ in najboljše za denar. Kompanijska trgo- m m .«ni' m «■■•.i nil i»" Jubilejna številka petindvajsetletnice "PROLETARCA»' iziae koncem aprila IS!JiGOS1;OVANSK1 ,ist v Ameriki ni nudil v eni izdaji «PrnL g° »°V1£Skega prf«1?da' ^kor ga bo imel jubilejni Razuen zgodovinskih podatkov o listu, JSZ., raznih naših organizacijah m naselbinah bo vseboval razne druge izvirne opise, pesmi in ilustracije. številka ni imela toliko sotrudnikov, kakor jih bo v jubilejni-prvomajski izdaji. S S' !^ °bsfg.a! T"? strani'in ho 8 tem naJ'večji angleški list, kar je bilo doslej izdanih med Slovenci pošljite naroČilo sedaj Cene so sledeče: Posamezen izvod 10 izvodov ........ 25 izvodov • • • • • .15 1.40 3.50 50 izvodov ................ g go 100 izvodov ..........................12 80 250 izvodov 500 izvodov 1000 izvodov •••••• •••••• 32.00 50.00 95.00 za stari kraj posamezen izvod 20c ' i" uirtrmnrrrrwia^ tm^f.m — » Tak list zasluži da se ga širi in da ga ljudstvo čita Sodeluite ck uide jubilejna- prvomajska številka 'Troletarca"Vt nogo KÄÄ ^ 8t0ri k0Hk0r ^ -¿Ta (emu nesporazumi Colltnwood, O. — V Projveti s dne 24. marca je imel Joseph Presterl dopis, kjer piie, kako mi j« pred leti pravil, da st- mi bo zgodilo to in to — da bodo pogazili mene, kakor so njega. Nisva mnogo občevala, vsled tega tudi ni bilo takih pogovorov, kjer se bi prerokovalo o tem in onem. Priznam, da je "E." napravila Presterlu krivico, ker je zagotavljala, da se v nji lahko vsakdo zagovarja, kdor je napadan, on pa je trdil, dla je dobil od njenega urednika pismo, v katerem ga obvešča da mu ne bodo priobčili njegovih zagovorov. Naglaša, da je bil tajnik kluba št. 49. Da! Pa ne takrat, ko so ga napadli v "E.". Čemu ni bil tajnik, in čemu ni vsaj plačeval članarine? Tega ni pojasnil. Tista afera se je pletala ravno v času predsedniških volitev. Prav v takih kampanjah je dolžnost vsakega socialista, da je aktiven. Josip pa je mislil na osebnosti. Za volitve se ni brigal. Kdo je prihajal na seje skozi celo poletje? Tajnik Pezdirtz in jaz. Bil je to klub dveh oseb. Ko ga nekoč vprašam, čemu ga ni na seje, je dejal, da je delal dovolj, sedaj naj pa še drugi. Tako me je učil socializma. Ni bil jezen name, pač pa na drugega. Na klubovi seji je bila enkrat obtožnica proti bivšemu članu, ki je za- govarjal stališče nekega lista. To je, kar misli Presterl. Zagovarjala sva ga oba. Kadar je kdo obtožen, nekdo ga mora zagovarjati. Nekoč je govoril na klubovi seji, da so nekateri proti klubu in Čitalnici, da bi jo klub upravljal. Bil sem s njim. Ko pa smo bili pred nasprotniki, pa pravi Joseph: Tisto ... ve pa . . . br. Barbič, on bo povedal. « Kje je tukaj pogum in doslednost? Pravi, da sem imel zaslombo pri "E.". Tam pa pravijo, da sem jih že dosti napadal. Kako le to vjema? Kaj smo delali pred letom in pol? Kaj se je vršilo med prijateljima, ki sta potem dolžila drug drugega velikih in malih pregreškov, ne vemo. Vemo pa, da je bil klub zanemarjen,' imel je dolg in nerednosti. Presterl je po obravnavi dajal razne nasvete, krivdo za hibe je valil kolikor mogoče na tajnika Pezdirca, dasi je bil on nevednež. Presterl je bit o tem dobro informiran, ker je zahajal k njemu na domu. Zahajati na seje in plačevati članarino pa mu ni bilo mogoče. Da, mi smo nastopili lansko leto in tudi letos. Delali smo in še delamo. Držimo se še na površju in ako nas ne bi bilo, bi bil klub utonil. Hoteli smo ga rešiti, naj bodo napori ka-kišnikoli. Posrečilo se nam je. Tudi sedaj ni tako slabo — hvala sodru-gom, ki po njegovem mnenju niso tako dobri kakor si jih želi on. Pravi, da ao ga napadali v mojem imenu. Dokumente imam še dobro shranjene, kakor "krfsko deklaracijo" ia "poslanico narodu". Ni dobro, če hoče biti človek prvi znotraj organizacije na zunaj pa m da odpihnit! nasprotnikom, ker mu vzamejo pogum in pa moč razumno organizirati obrambo. Pravi, da ne ve, čemu je bila so-proga izključena. Je jasno. Kdor članarine ne plačuje, se ga črta. Čemu je meni sploh treba to pojasnjevati? Branil sem ga, kolikor se je dalo. Tudi drugi so bili na njegovi strani, kolikor je bilo mogoče. Ampak če Človeka vodijo zgolj maščevalni naklepi, je pametna obramba onemogočena. Nič se ne veseli . . . Tudi eni "Kundenti" so se veselili. Pa sedaj .. .? Neki "gigrl" je zaplalral, da so solze močile čikaška tla. Mi vstajamo, njih pa je strah! Frank Barbič. Če je bila storjena Prester-lu krivica, naj se popravi Krayn. Pa. — Iz Coolinwooda se že dolgo objavlja dopise polemične vsebine, in iz njih vidimo, da imajo tam velike notranje boje. Vedno se kaže le na druge, a je mogoče, da je tudi v domačem taboru kaj na. robe. V Prosveti s dne 24. marca sem čital dopis Josipa Presterla. Nanaša se na afero, ki ms je vršila pred pol-, drugim letom. Veliko pisanja je bilo o nji. Prečital sem vse. Presterl pravi, da sodtugi izgubljajo radi nesoglasij. Nasprotniki ee zatekajo k različnim sredstvom, med temi tudi; k razdvajanju članov v klubih. So-1 cialisti bi morali biti bolj taktni, ra-zumeti bi morali, s kom imajo oprav. | ka. Če se človek laska, ni še znak, da je res prijazen. Morda drži za hrbtom gorjačo. če sodim po dopisih, niso imeli člani kluba nikjer takih neprilik med seboj in z drugimi kakor ravno v Collinwoodu. Ako je verjeti izvajanju J. Presterla v omenjeni štev. "Prosvete" (In ne vem, zakaj ne bi bilo verjetno), tedaj se mu je zgodila velika krivica v imenovani aferi od strani sodrugov. V tistem navalu nanj je dobil napad na svojo čast in poštenje — rano, ki se nikdar ne more zaceliti. Vedno se dobe ljudje, ki iščejo napake na drugih, in ko hitro jo najdejo in se jim ponudi prilika, napravijo iz komarja slona. Brez napak nismo. Bo vzelo še dolgo, predno bo povprečen človek popolnejši od današnjega. Pričakuje pa se od razumnih ljudi, da so pripravljeni napake, kadar jih spoznajo, tudi popraviti. Ni moj namen umeševati se v zadeve Collinwoodčanov, oziroma v afero Jos. Presterla, vendar pa bom tu izrazil svoje mnenje. Če proti Presterlu za očitani prestopek ni bilo dokazov, in kakor razvidim, jih re* ni bilo, tedaj je dolžnoet kluba št. 49, da svojo napako popravi, in ravno tako je itvar eksekutive JSZ., da stvar temeljito preišče. O Frank Barbiču rečem le toliko. Poznam ga osebno z osme redne konvencije SNPJ. Je aktiven v raz. pravah in prevdaren. Ako je pri aferi J. Presterla prizadet v tem, da se mu je z njegovim odobravanjem storila krivica, naj zmoto popravi. Vsak zaveden delavec želi, da bi bile naš« vrste složne. V Callin-woodu boste lahko veliko dosegli združeno, če pa boste pustili da bodo nasprotniki padli sedaj po enem, sedaj po drugem, vas bodo z razdvajanjem uničili. Henrik Pečarič. 0 obiskih Izkazala kot boljša cigareta EDINA IDEJA NAJVIŠJE kakovosti jo bila inspiracija za Camel Cigarete. Od časa, ko je bila napravljena prva Camel Cigareta, je ta ideja osamosvojila Camel. Načelo boljšega tobaka, mešanega v mešanico brez primere, izdelovanje z največjo skrbjo—vse to jamči največji užitek v kaji. Ta ideal in to postopanje sta za vsakim zavojčkom Camel Cigaret. To je napravilo Camel najbolj priljubljene cigarete, kar se jih pomni. Več milijonov je izbralo Camels za užitek kajenja, kot je imela kdaj kaka druga cigareta odjemalcev. za užitek stu v podporo, društveni predsednik pa 25c. Če se bi vsi Jožeti spomnili Claivtoi^, P«. — To je moj prvi dopis od kar sem zastopnik. Posebnega nimam poročati. Delavske razmere so pa povsod slabe in ljudje se težko preživljajo. Cital sem, da bo v Rusiji pecivo na veliko noč prepovedano, baje zato, da ne bo spominjalo na ta praznik. Tu se dobi okusno pecivo ob gotovih prilikah vzlic slabim časom in ob raznih prilikah. Meseca marca, ko sem potoval po Westmoreland County, sem obiskal gostoljubno družino Smolich na Ht rminie. Pogostili so me, potem so me peljali na obisk k "debelemu" Jožetu na Clair-ton. Tam je bila zbrana if večja družba pri obloženi mizi, ki se je za-buvala domače in prijateljsko. Jože mi je dejal, da mu je naročnina po-tt-kla ter jo obnovil za Proletarca in Prosveto povrh pa je dul še dolar li v podp 25c. 6 "Proletarca" na svoj god na tak način, kakor se je Jos. Smerkol, pa bi Proletarec lahko izšel na svoj god koncem tega meseca, še v večjem obsegu. Družba je postajala vesela, prepevala je, in razšla se je pozno v najboljšem razpoloženju. Jožetu Smer-kalu in njegovi soprogi častitam na uredbi prijetnega večera in kličem: Na mnoga leta! Ljudje be torej zabavajo kaamimi skrbmi. Naj še omenim, da sem vsoto $2.56, ki je bila prispevana za Jos. Glava, na, poslal na pristojno mesto. Anton Zidaniek, Zastopnik. Priredbe v Clevelandu Cleveland, O. — Navada je, da se priredbe oznanuje daleč v naprej, posebno piknike, v svrho informacije drugim organizacijam. Druš. "Naprej" št. 5 SNPJ. prirwii piknik v nedeljo 20; julija. Pevski zbor "Zarja" bo imel piknik v nedeljo 27. julija na Goriškovi farmi v Handalu, na istem kraju, kot lansko leto. Klub št. 27 JSZ. bo imel piknik v nedeljo 17. avgusta na znani Močil-nikarjevi farmi. Toliko v obvestilo o datumih, nadejajoČ se, da bodo druge organizacije to blagohotno u-poštevale. — Kari Trinastic. Seja eksekutive J. S. Z. Redna seja eksekutive JSZ. in njenih odsekov se vrši v petek 4. aprila v uradu "Proletarca". Prva razstava slik v S. N. D. v Waukeganu Waukegan, Iti. — Prvič v Zgodo-1 vini slovenske naselbine VVaukegan-North Chicago se dogodi, da bo Slovenski narodni dom spremenjen v galerijo slik. Na razstavi bodo slike, katerih mojster je H. G. Perušek. Do 60 slik, med njimi najnovejša njegova dela bodo na upogled publiki. Mnoge so zadnje tedne obširno opisovali kritiki v čikaških angleških dnevnikih. ^ Razstava Peruškovih slik v tukajšnjem Slovenskem narodnem domu se prične 11. aprila in bo potem nadaljevana v soboto in v nedeljo 12. in 13. aprila. Zaključena bo v nedeljo. Slovenci v Waukeganu so s povabi. Ioni H. G. Perušku, da razstavi svoje slike v naši naselbini, storili korak, ki je vreden vsega odobravanja. Slike bodo razstavljene v veliki dvorani — boste videli, kak hram umetnosti bo ta dvorana omenjene dneve! Nekaj slik s starokrajskimi motivi bo tokrat prvič razstavljenih. Tudi sliko, ki je dobila priznanje na razstavi v Chicago Art Institute, bomo videli. Tukajšnji Slovenci bomo šli vsi na razstavo. Cemu ne bi šli? Vsi ljubimo lepo petje, glasbo in lepe slike. Nikomur ne bo žal, če bo uporabil par uric in se zamislil v boljši svet, v katerega nas upeljavajo umetniki, slikarji, kiparji, glasbeniki, pisatelji in drugi. Vstopnina na razstavo bo malenkostna vsled žulje umetnika, to je, 25c za osebo. S tem denarjem, ki ga dobi S. N. D., se bodo pokrili stroški, ki nastanejo z raz.stavo. Tudi rojaki iz bližnjih naselbin 30 vabljeni, da pridejo ob ti j priliki vm Waukegan. Prikladen dan je poseb- i no v nedeljo 13. aprila. Peruškovih slik toliko skupaj ne morete videti vsak dan. To je ena prilika, ki jo dajmo izrabiti. Bo nam v prid. Kdor bo želel kupiti kako sliko, bo dobil pojasnila pri odboru S. N. D. Na svidenje na razstavi. Za raz.-tavni odbor, -J-Rudolf skala, tajnik S. N. D. S. P. proti registriranju inozemcev Socialistična stranka je odločno proti zakonu za registriranje inozemcev, kajti vse do sedaj stavljene predloge so bile predložene edino z namenom, da se policijsko kontrolira "nelojalne", torej radikalnejše priselnike, ki pričakujejo tudi v tej deželi pravico, da svobodno izražajo svoja mnenja in politično prepričanje. Socialistična stranka je od vsega začetka proti policijskim metodam v nadzorovanju inozemcev. Tajnik stranke Cla-rence Senior je obvestil vse kongrešnike o strankinem stališču. SLOVENSKEMU OBČINSTVU V CHICAGU. V soboto 5. aprila ob 8. zvečer bo v dvorani SNPJ. filmska predstava o Jugoslaviji. Slike so izredno lepe, posebno iz Slovenije. To niso "slides", nego "standard size moving ptetures." V pokritje stroškov se bo pobirala vstopnina 35c za osebo. - ♦■»mm Joe Reiner ponesrečil Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Opden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. + Tel. na domu Rockwell 2816. '»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»J I SLOV.EN MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ. in ^ Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. CEM PRIPOROČAMO KAVARNO i Johnstown. Pa. — Dne 25. marca se je pri delu ponesrečil sod rug Joe Rei ner. Padel mu je na levo nogo težak kos premoga in mu jo zlomil. Nahaja se v bolnišnici Bethlehem v Johnstownu. Priporočam ga v obisk. Ignac Groznik. Hsvmiinrmiininintiviiiiiiiiii:iriTniiiiritiitiiviif?!frmiitftmtimmft«mitminiis» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 2f>th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. bbmmhmbwmmmmwmmhmmmmmhwiiimw FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo le: 2657 S. L A WN DAI.E AVE.. CHICAGO. ILL. 'The Milwaukee Leider' Največji ameriSki socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave* MILWAUKEE, WIS. ************************** Frank Mivšek . Coal, Coke and Wood.—Gravel. J WAUKEGAN, ILL. $ Phone 2726. ************************** NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo T Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ČeSkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naš« posebnost so tiskovine sa društva in trgovce. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. it**, a j. r. W» N. C Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI» 1.) sprejema denar sa hranilne vloge aH sa tekoči račun proti najboljšemu obrestovanju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk Is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih zadevah hitro In po ceni. Denar, ki se namerava poslati ▼ «Uro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-11 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Na* upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadrviao banko v Ljubljani. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI- -od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobotah. Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGF, PA. H Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnlce, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov In finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih plolč. Zmerne cene In točna postreiba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila poilljam Hrom Amerike. Se prl-ioročam. PROLETAREC IM m ii*>ri>i—¿riwilni Ijiáiliii STO DEVET LJ JDI UTONILO Izhaja vsak četrtek. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111. Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zvsza NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. -r Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00._ Vsi rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna.______ proletarec Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor —.....—........... Husmeas Manager .... ............ Frank Zaitz .... Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. •_ . - Address. proletarec 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephones Rockwall 2864. 546 KMALU BO MNOGO DELA Hooverjeva komisija tolaži, listi tolažijo— Se malo, pa bo spet mnogo dela. V Chicagu je v tednu z dne 24. marca padlo 19 palcev snega. Ulice so bile zasnežene in treba je bilo delavcev. Okrog 40,000 so jih najeli, toda imeti so morali večinoma svoje lopate. Delali so od dva do šest dni. En vodilni čikaški dnevnik je pisal v ured* niškem članku, da je bil ta sneg pravi blagoslov za brezposelne, "kajti mnogi so bili že na pragu stradanja, pa jim je snežena odeja omogočila zaslužek, kateri jih vzdrži nekaj tednov, me28 je bil največji delavski prijatelj Al Smith, največji steber prospentete Herbert Hoover in največji izdajalec delavstva Norman Thoinas. Po volitvah so kapitalisti ponudili Smithu razne službe — malo dela in plačo nad sto tisoč dolarjev letno. Hoover je dobil službo predsednika, Thomas pa služi delavstvu tudi po volitvah, čeprav ga delavci pred volitvami niso hoteli poznati. Danes se radi obračajo nanj.—Janez Spoznavalec. "NESTRANSKA" POLITIKA. Al Capone je znan vsakemu v Chicagu, ki bere liste — in tudi tijtim, ki jih ne čitajo. Vsakdo ga lahko opiše, otrokom do 30. leta pa je on inspiracija. Koliko ljudi je v Chicagu, ki lahko opišejo aktivne, zaslužne znanstvenike, ki žive v tem mestu? Caponiji so plod "NEPRISTRANSKE" politike, kakršno zastopa "med Slovenci v Chicagu lotarska stranka s svojo neprosvet-no inkorporacijo. — RK. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN UNIJA. "Father" Bernard in Jerič v pogovoru: Jerič: "Poskusimo dobiti unijski znak, že dostikrat sem mislil o tem." Rev. Bernard: "Dobro, poskusimo." To so zaključili v tisti nepriliki radi radio programa na postaji WCFL. Začeli so se posvetovati z unijami tiskarskih strok — in kakor je navadla pri takih listih, so zahtevali OLAJŠAVE. Hoteli so znak in ob enem OLAJŠAVE.—T. "KDO SE JE UJEL?" Tak je naslov editoriala v "Svobodi". V njemu Andrej priznava, da je bil edini, ki se je ujel v oglašanje radio programa v prid "Atperikanskemu Slovencu". Ali — on to takole tolmači "Ker je bil program resnično oddan, se nisem ujel. Ljudje so dobili, kar smo obljubili." * Potam graja "Prosveto" in "Proletarca", kar sta pisala RESNICO o reklamnih radio programih "Amerikanskega Slovenca". Zameri jima, ker ta dva lista nista hotela frančiškanom pomagati vleči radio postajo čika-ške delavske federacije za nos. Ali ste še spoznali, kako navdušen klerikalec je skrit v Andreju? Bivši svobodomisleci pa zalagajo ndvce v prid njega in goepodov pri sv. Št-fanu. ČEMU RASTE S. N. P. J.? V istem listu je drug editorial, ki tolmači, da socialisti za rast SNPJ. nimajo prav nobenih zaslug. Kon-statira: "... Poglejmo npr. k Slovakom, katerih je manj v Ameriki kot Slovencev, pa so vendar še v veliko krajšem času zgradili tolikšno organizacijo kot je SNPJ. Organizacija je v glavnem katoliška . . ." Ali čutite Kobalovo dušo v konstatiranju ORGANIZACIJA JE V GLAVNEM KATOLIŠKA"? Pa naj Kobal pove, čemu KSKJ. ni napredovala saj je vendar katoliška—naj tudi pove, če so kakšne zavarovalninske razlike med tisto % glavnem KATOLIŠKO" slovaško organizacijo in med SNPJ. ROCKEFELLERJEV LAKAJ. V istem "editorialu" Kobalove-Bergerjeve "Svobode" je sledeči stavek: "Spominjamo se, kako je leta, ko je bil drugič izvoljen Coolidfee, glasilo podporne jednote ravno pred volitvami strupeno napadlo kandidata, ki sta bila proti La Follettu . . . Tik pred volitvami je bil (v Pro8veti) priobčen ogabni kartun dveh kač z glavama kandidatov Coolidga in Davisa. Grdo politično početje je bilo to, ki je povzročilo več škode med članstvom kot koristi. Pisec teh vrstic se spominja, kako so priprosti rudarji z dela grede, ko so dobili dotično izdajo lista, hitro skrili, da bi drugi ne videh, kakšne ogabne slike priobča glasilo njih organizacije (SNPJ.) . . ." Ali vidite v teh vrsticah Rockefellerjeve-ga hlapca, kateri se je "izobrazil" na stroške SNPJ? Danes pa "bere levite" zaved-netnu članstvu SNPJ., ker si upa misliti s svojimi, ne pa z od Rockefellerja in od Mor-gana kupljenimi glavami. Kobal se sklicuje na premogarje, češ, kako ao skrivali "Prosve*o", ko so videli v nji "ogabni" kartun, ki je "insultiral" Cooldiga in Davisa—dva kandidata trustjanskih interesov. Kobal še ne pozna premogarjev. Premo-garji niso imeli in nimajo danes prav nobenega vzroka SKRIVATI "Proevete". Če se je komu treba sramovati kakega lista, tedaj se to tiče predvsem naročnikov Koba-lovega-Bergerjevega iurnala. In pa — kje je Kobal videl premogarje, ki so takrat skrivali Proeveto? Delal je tedai v uredništvu "Proevete". in na Lawndale Ave. vendar ni premogovnikov. Čemu laze o premogarjih? ČEMU VABITI ŠE NJO? V Clevelandu, oziroma v metropoli razmotrivamo, kaj naj napravimo z naiim kosom zemlje na mednarodnem vrtu. To je "novitet", ki se bo zdel ljudem čez nekaj let smešen, enim pa je smešen tudi dane3. Pravijo, cfa naj sodeluje tudi jugoslovanska vlada. Pomislite: Tam rabijo parkov in vrtov bolj kakor tukaj — dežela je revna, v porodnih bolečinah, pa naj jo še mi nadlegujemo ',da naj prispeva za naš "mednarodni" park, in kakor berem, za tisto "jugoslovansko sobo" v pittsburški univerzi, za katero je nekaj prav po nepotrebnem prispevala tudi SNPJ. tam naj na Mellon — ker univerza je njegova, tukaj naj da mesto, pa ne bo pozneje nobenih konfuzij. Pamet je zdaj na mestu, ne pa tisti čez pet let, "saj sem vam takrat pravil." — Jerry Pengov. • SLABI ČASI. "Po dežju pride solnce", ampak pri "Svobodi" ae je dogodilo obratno. Direktorij ima resne in burne seje, od kraja pa se je največ veselil in plesal ob zvokih harmonike. Tudi zdhj pleše, pa nič več po taktu. MILIJON ZA OSVOBOJENJE HRVATOV. V čikaških angleških listih je bila priobčena vest, da so začeli ljudje okrog "Hrvatskega Glasnika" zbirati fond milijon dolarjev za osvoboditev hrvatskega naroda izpod srbskega jarma. Dobro bi bilo, če bi se profesor Horvat malo potrudil osvoboditi Hrvate tudi izpod drugih jarmov, ne samo srbskega.—Ivo Pinevič. KADAR BO ZARES. Ko bo zadeva dvorane SNPJ. dosti resna, bo društvo št. 131 in njegovi prijatelji s Škerbinkom in Brucejem vred lahko pojasnilo, čemu so jo oškodtovali dne 31 decembra lani in čemu vzamejo kolikor mogoče bizni-sa dvorani SNPJ. in ga dajejo so*edu.—X ZADRUGA, KI JE POZABILA PROGRAM Zadruga, ki hoče izdajati list, mora vedeti, čemu ga hoče in dati mu mora program. Izdajati list zato, da si par ljudi hladi v njemu jezo je potrata papirja, in denarja, ki ga dajejo dobrodušni ljudje.—A. P —iiiuiiinii —» PROLETAREC A A A A A t É É É É I j É A A A A A A ^^AAAAaaaaaaaaaaaaaaaaa PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. ■ SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne (Nadaljevanje.) "Kozaki! Kozaki!" Streli. Stoki. Preklinjanje. "Rablji! Morilci!" Cmi val pluskne nazaj. S truščem se zaprejo težka vrata železniških delavnic. Dvanajst trupel leži pred njimi. Patrule korakajo po mestu. Po noči drve tovorni avtomobili skozi četrt železniških delavcev. Obstoje pri majhnih zakajenih hišicah. Ljudi v črnih oljnatih bluzah ali v usnjatih jopah nakladajo na avtomobile in jih vodijo v mesto. - Nekega jutra, v urah, ko utrujeni tovorni avtomobili počivajo v širokih garažah, stopi k hišici kovača Ivana Kuznecova velik mož z gosto črno brado. Rahlo potrka na okno. Široka, obrita brada se pojavi ob oknu. Prestrašeno odskoči. Vratica se odpro. "Aleksej? Ti? Ti živiš?" Stara tovariša se objameta in poljubita. Kuznecov ne veruje svojim očem. Prijetno presenečen bije po kolenih, teka gor in dol, seda, bega zopet. Naposled se pomiri ter sede poleg Petruhina. "Ah, dragi človek, da si zares! In glej, tudi brada ti je zrastla!^ Petruhin se smeje nad veseljem prijatelja. "Pripoveduj, kako je pri vas?" "Hudo, Aleksej, mizerno. Vse so uničili. Ali si slišal o stavki? Ne? No, veš . . . dvajset naših je obležalo. Niti pokopati nam jih niso dovolili. Nekje so jih sami zagrebli po noči. Osem jih bi bilo pri novi delavnici ustreljenih. Veš — tam pri jamah ?" Petruhin pokima molče. "Potem so poskušali stavkati nekateri o-brati, pa so zopet opustili. Ni se jih podpiralo. Ni bilo organizacije. Strokovne organizacije so brez moči, skoraj popolnoma razbite. Vse je zgubljeno. Vse." "Ali je kdo ostal?" "Da. Nekaj jih je še tu. Pri nas so še — Butorin, Korostelov, Semjonov, Kotlov, Ščep-kin . . . Tudi v drugih delavnicah so še nekateri ostali." "Kaj mislijo pri vas o položaju?" "Kaj mislijo? Tisti, ki so bili prej proti boljševikom, so sedaj vsi boljševiki. Sedaj stokajo o izgubljenem, a se ne da spremeniti. Menjševiki se sklicujejo vedno na svojega ministra dela, a po tem, ko so bili postreljeni ljudje, so tudi obmolknili. Vsi so sedaj boljševiki." "Tebe se dosedaj niso lotili?" "Dosedaj ne." "Vohunov tudi nisi opazil?" "Ne da bi vedel." "Treba sklicati shod. Ali lahko?" "Se bo že dalo nekako." * Od železniških naselbin pa do Irtiša vodi ozka steza. Tisti večer so po tej stezi prihajali delavci, posamezno, po dvoje, po troje. Na plečih so nosili protice z vrvico, v rokah— majhna vedra. Iz majhnih, zakajenih hišic prihajajo ljudje.. "Greste na ribolov, kaj?" "Ženske hočejo ribjo juho." "Mnogo sreče!" I Tisto noč je z drugega brega priplaval čoln k ribičem. Velik mož je skočil na breg. Obkrožijo ga veselo. Bil je Petruhin. Stiskajo mu roke, vprašujejo ga, pogovarjajo se vso noč. In ko se na vzhodu pojavi jutranja zarja in se njen blesk zablesketa na reki, skoči Petruhin v čoln in odvesla na drugi breg nazaj. * Arsenal stoji v rebri. Motno se svetlika pod njim reka. Levo — mesto, desno — kolodvor, za njim polje. Ob strmini koraka gor in dol straža. Utrujena je, obstoji. Posluša šum noči. Pod strmino zašumi trava. Grude še štrkljajo z brega, kot da je nekdo neprevidno stopil. Straža je dvignila puško. Zaklopnica zarožlja. "Kdo je?" Tiho vse. Doli pluskajo valovi. Mož globoko vzdihne. Roko stisne na prsi. "Prokleto, kako sem se ustrašil . . ." Ali ni končal svojih misli. Velika črna ptica je prhutnila iz grmovja. Straža je samo zastokala, spustila puško in se zgrudila. Temne postave so se zdajci pojavile iz grmičja. Brž, brž. Delalo se je s ključi, ditrihi, s pila-mi. Brez šuma se odprejo široka vrata arse-nala. Puške, strojnice, patroni. Dva voza se pojavita iz noči. Brž, brž . . . V temni avgustovski noči se pojavi oboro- žena četa pred ječami. Brez strela je bila odstranjena straža. V stražnico plane ducat ljudi z nasajenimi bajoneti. Nekdo skoči po koncu. "Da se nikdo ne zgane!" Razkropijo se po hodniku ječe. "Odprite celice." Preplašeni pazniki begajo. Odnvikajoči se zapahi rožljajo. "Ven, sodrugi!" Petruhin plane v celico, kjer je z Vero, Salomonom, Andrejevičem in drugimi bil zaprt. Takrat jih je bilo štirideset. "Sodrugi, koliko vas je?" "Pet!" "Ali vas ni bilo štirideset?" Obrazi sodrugov se mu pojavijo pred očmi. Saharov, Morozov, Salomon, Vera, Andreje-vič, mladi kmečki fant Sergej. S kratkim vzdihom prežene Petruhin spomine. Sedaj treba misliti na druge stvari. Pozneje. Pozneje . .. , "Brž, sodrugi." Osvobojeni se oborožijo s puškami in revolverji, ki so jih odvzeli straži in paznikom. Molče se postavijo v vrste. "Sodrugi, kdo gre z nami? Kdor ostane v mestu ne sme vzeti orožja. Brž, brž!" Eden iz petero osvobojenih stopi k Petru-hinu. Da mu zavoj. Zlato zablesketajo Ve-rine kite v papirju. "Kakor svetinjo smo čuvali, si dajali iz rok v roke. Vi jih boste oddali njeni materi. Jaz ne ostanem v mestu." Tudi Petruhin vztrepeta. Molče vtakne zavoj v žep. Kratko, zamolklo povelje: "Naprej! Marš!" Zjutraj je izdala vlada ukaz: Vsi, ki se prostovoljno vrnejo v zapor, ne bodo kaznovani. Po noči pa divjajo ogromne enooke pošasti po mestu—tovorni avtomobili. Za njimi strojnica ob straneh, štrleči bajoneti. Kašljajoč drve k ječam. Zopet odmevajo težki koraki po odmevajočih koridorih ječe, zopet rožljajo zapahi vrat, zopet se polnijo celice. S hlastnimi koraki hodijo patrole po praznih ulicah. Koraki jezdecev odmevajo glasno po tlaku. Preplašeno se oglašajo glasovi straž v napeti molk: J "Stojf Kdo je?" Mala, stara ženica v črnini ne spi vso noč. Sedi ob oknu in strmi v praznoto nepremične noči. Čaka. "Vera . . . Hčerkica .'. Slišajo se koraki pod oknom. Tiho potrka na okno. Starka plane, odpre okno. Zasliši oprezno šepetanje: "Ne plašite se; jaz sem Verin sodrug." "Takoj, takoj." Plane k vratom. Noge se ji zapletajo v krilo. Tresoče roke ne morejo najti zapaha. "Skupaj z Vero sem bil zaprt. Tisti večer je prosila, da vam izročim tole . . ." Podal ji je zavoj. Zlato las zalesketa. "Vera, golobičica moja .. ." Suhi prsti se potope v svilo las, starka jih pritisne na obraz. Pleča se ji potresajo od joka. "Moje dete . . ." Zaupljivo prime za roko velikega, črnega moža. "Bili ste z njo . . . Pripovedujte mi . . ." Dolgo je pripovedoval. Ko se je dvignil, je vzela njegovo glavo s tresočimi rokami, ga pritisnila k sebi in ga poljubila na čelo. "Vi se vrnete, da? Bili ste njen prijatelj. Jaz vas ljubim kot svojega sina." "Vrnem se zopet." Stopil je na cesto. Pritisnil je roke na glavo. . "Ah!" Samo zobje so zaškripali. Dvignil je svoje močne pesti, zagrozil spečemu mestu in izginil v stranski ulici. WM.B.PUTZ Cicero's {"EK&r 1 Florist I OLDEST J Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. HHHHMHHHHIHHHHHHBH DRAMA IN GLASBA! Naprejeva" prireditev 0 vprizoritvi "Vdove Milwaukee, Wis. — V nedeljo 6. • Rnelmto" april» se vrši v S. S. Turn Hali po- ^^^^ 1MJBUIUIG poldne koncert in »večer predstava. Popoldne bo na sporedu precejšnje število lepih slovenskih p*smi, katere bo izvajal zbor ter razni solisti, člani "Napreja". Večer bo vprizorjena lepa šalo-igra s'petjem "Moč uniforme". Ta igra je bila že večkrat na našem odru in na ¿plošno ie4jo občinstva jo "Naprej" ob tej priliki zopet vpri-zori. "Naprej" se je zadnja leta drial principa, da nudi občinstvu le igre resnega, izobraževalnega značaja, musikalni prizor "Snubači". Stvar je sicer priprosta, toda za nafte razmere je bila prava senzacija. Teh. nično sicer ni uspela docela, ker veČina pevcev-igralcev je nastopila prvič v igranju, pa tudi lučni efekti so bili zelo pomankijivi, toda dejstvo, da ! ima "Svoboda" razmeroma dbbe? pev-| ski material, ki ga je treba nekoliko j opiliti in ugladiti, nam jamči fte mno-| go duševnega uiitka boljše vrste. V nedeljo 30. marca je dramski Dirigiral Je J. lirlisg, režijo je odsek kluba št. 1 JSZ. vprizoril v dvo- V(M|ji Anton Jurca. Priredba se je rani CSPS. komedijo "Vdova RošHn- vršila v Hrvatskem domu.—Čase ka" v treh dejanjih. Spisal jo je J Cvetko Golar. Naslovno vlogo je imela Ana Hribar. Igrala je — ne vem ali bi rekel imenitno, izborno ali kakor že. Bila je vdova, kot jo je naslikal pisatelj. Njeno hči Manico je pred "Kovačev študent" na reditvi "Save" ■C- i ;; — k I *♦■**■ pri- ¡L®» "New Leader" angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol l^ta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". «*«*#*#***#*******#***««*? Chicago. III. — V nedeljo 27. apri- Anton Zornik IBJB ..!■':■ k' B HERM1NIE, PA. Trgovina s mešanim blagom. Pe*i in pralni stroji na¿a posebnost. B Tel. Herminie 2221. ' I stavljala Katarina Bernik. Kontrast ltt vprizori "Sava" opereto "Kova- ined njima ni bil zadosten. Ugajala, čev študent", razen te pa bo vklju- pa je tekma obeh za ljubezen Kožma- ¿PVal spored mešan ¡fcsterospev, žen- . novega Janeza. Vdova je bila seveda „ki trio. vmč. k nuiodnih p. >mi, k i' WHHMMMM0 vendar pa je uvidel, da je umestno bolj a|fmiivnat ampak jHnez je je jjh zapoje mešan zbor, nadalje če- včasi vprizoriti tudi komedijo. V ne- bpef trU(ia odloiil( da vlame Manico, tverospev v angleščini, žrnski solo. detjo bo imelo naše občinstvo torej ne pa njeno mgter Katie Beuk „¿ev in več drugih pt priliko, da se pošteno nasmeje. Glavni karakter v igri, če se sploh karakter imenovati more, — je mojster Cviren. Mojster v krojačnici— a v hiši? Kj, Um je pa mojster njegova Uubeča ženka Agata, ki . . ." piha, ga udriha, z metlo mu otreaa prah I" a Ubogi C riven! Kadar mu ne dela sivih las njegova žena, mu nagaja njegov pomočnik Milek, ki je do ušes zaljubljen v deklo Lizo. Da mu po. leg vsega tega ni dolg čas, se pod pritiskom železne volje svoje Agat« bavi s fabriciranjem štrukljev. Življenje mu tudi "sladfijo" upniki — zadolžen je namreč ko turška vlada. Toda kakor Kranjcem se tudi Cvirnu vremena zjasnijo in to v zadnjem dejanju. Tam, kjer zboruje slavni občinski odbor, možje pametnih glav in spodobnih gest, pride naš cviren do svojih pravic. Občinski veljaki namreč sklenejo, da občina kupi svojemu policaju uniformo, znak moči in avtoritete. Cviren, trški krojač, pošlje gospodom odbornikom eno takšno u-niformo na ogled. In tudi sam pride na sejo — potem ko zgotovi štruklje. Da občinski možje vidijo, kako bo uniforma izgledala, jo Cviren obleče. V tem pa vstopi njegova zakonska pokora Agata. Nemeneča se za visoke občinske odbornike prične rogo. viliti kakor pač samo "porednejši" spol zna! In Cviren? Zavedajoč se moči in "dostojanstva" uniforme, se ženi postavi po robu in jo ukroti. In potem? Well, they lived happily ever after. Začetek koncerta bo točno ob treh popoldne in predstave ob pol osmih zvečer. Vstopnina je BOc.—F. P. v vlogi Manične prijateljice je bila «trumentalnih točk. pevskih ter in- v mimiki prav dobra. Ko se privadi še slovenščine, pa bo imel dramski odbek v nji zelo spodobno moč tudi za slovenske predstave. Fino je pokazala strah pred hudo vdovo. Rož-manov Janez je bil Louis Beniger. Tip je pogodil, da kaj! Vdova in on sta povzročila mnogo smeha. Večnega romarja BalantaČa je igral Fr. Udovič. Prav po malharsko je me-šetaril in hvalil jvoj kolomanov že-gen. Priznanje za dobro izveden prizor gre kmetoma Tomažinu (John Hujan) in Blažonu (Joe Gerbajs), ki prideta snubiti Rošlinko, radi katere se nato stepeta, potem pa spoznata, da ste se klofutala in suvala za prazen nič, kajti navsezadnje, ko slišita. kaj vse ta vdova hoče, izpre-vidita, da jo nočeta, pa jo začneta ponujati drug drugemu, češ, ti jo vzemi! Kmeta Jemejca je igral Johnnie Rak in Gašperja Peter Bernik. Vladimir Alesh je bil Tinče, pastir pri Rošlinki. Dober pastir, to se pravi, ne pri delu, ampak v igranju, kakor ga je zahtevala vloga. Režiser je bil Louis Beniger. Ljudje so 3e smejali kakor že dolgo ne na klubovih predstavah. Nad tri sto oseb je bilo v dvorani.—X. * Ta koncert se vrši v dvorani ČSPS. Vstopnice v predprodaji so po 75c, in pri blagajni na dan koncerta $1. Dobe se pri članih in članicah "Save", kluba št. 1, pri tajniku Petru Berni-ku in v uradu "Proletarca".—P. O. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, lil. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svež« cvetlic« sa plese, «vadb«, pograb« itd. "Baron—čevljar" Collinwood, O. — Komična Igra "Baron-čevljar", ki jo bomo videli v nedeljo 6. aprila na odru S. D. D. na Waterloo Rd. ob 7. zvečer, bo res nekaj posebnega. Porok ¿a to so nam poznani pevci in igralci. Glavni junak v igri je Poklukar-jev Nace (F. Plut). Vlogo Maričke, lepe kuharice pri mojstru Podplatu, ljubice Nacetove, ima M. Blumel. Barona Kajfeža Nacetovega sorodni, ka in učitelja, bo predstavljal V. Jančič, mojstra Podplata H. Princ, Baronico Rodiško Mrs. Svetek, teto Žajbenhnovko E. Coff itd. V petju nastopi celoten meian in moški zbor, čuli bomo pevce in pevke v duetih, kvartetih in y solospevih. Vsakdo bo zadovoljen s to predstavo. Vse petje bo spremljal orkester John Ivanusha. Vstopnina je samo 50 in 75c. V nedeljo 6. aprila vsi v S. D. D. Vabi "Vilhar". Banovčev koncert v Warrenu Warm, O. — V teh slabih časih človek ne more misliti samo na krizo, oziroma, je v njegov prid, če se včasi s čim razvedri. Delavske razmere so pri nas kakor drugod. Brezposelnost je velika. Delamo k večjemu tri dni na tjeden. Meoto se trudi brezposelnost znižati, a nima uspeha. V nedeljo 5. aprila ob 8. zvečer bo | imel v tukajšnjem Jugoslovanskem domu koncert g. Svetozar Banovec,! znani operni tenorist, čigar krasni glas bo razvedril vsakega. Razen Banovca nastopi v nekaterih točkah gdč. Jeanette Perdan, ki je tu rojena Slovenka. Pela bo angleško. Ker v Proletarcu manjka prostora, programa v podrobnostih ne bom navajal.* Da^u izboren, vam garantira ime Banovec. Nabavite si vstopnice naprej, ker so cenejše kakor pri blagajni. — Rojaki v Warrenu, Girardu, Bessemer-ju, Youngetownu, Nilesu in Farrelu so vabljeni, dh pridejo na ta koncert v velikem številu.—Frank Modic. 't! 6. Veter brije močneje. Šef gubernije je sprejel tajno poročilo. V dveh obmejnih okrožjih so se pojavili oboroženi banditi. Napadajo miličnike, poštna poslopja, okrožne urade. Sef pozoVe poveljnika milice. Molče mu pomoli papir. "Ali veste o tem?" "Da." "Ste kaj ukrenili?" "Ukrenjeno je vse. Ali gre za nekaj drugega." (Dalje prihodnjič.) BANOVČEV! KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani v sledečih naselbinah: Warran, O., v soboto 6 aprila Herminie Pa., V soboto 12. aprila. Clavaland, (Collinwood), O., v nedeljo, 20. aprila. Braddock, Pa., v soboto 10. maja v Slovenskem domu. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja, Orchestra Hall. Milwaukee Wis., v nedeljo 25. maja. Calumat, Mich., v pondeljek 2. junija. Traunik, Mich., V soboto 7. junija. Ely, Minn., v nedeljo 15. junija. Duluth, Minn., v nedeljo 22. junija. Girard, O. v soboto 30. avgusta v Slovenskem domu. Clavaland O., v nedeljo 21. septembra v Slov. nar. domu. Kdor želi glede koncertov s Banov-cem koreepondirati, naj piše na naslov 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Kulturna društva in indu-strialna depresija Datroit, Mich. — Vsled depresije v industriji so tudi naša kulturna društva močno prizadeta. V najugodnejšem slučaju napravijo prebitek zelo popularna društva z bogatim sporedom. Mnogi, ki imajo smisel za kulturne prireditve, so v finančni stiski, dočim jih imovitejši le redkokdaj posetijo. V nedeljo 23. marca je priredil tukajšnji soc. pevski in dramski zbor < "Svoboda" zanimiv koncert ob veliki udeležbi. Glavna atrakcija je bil ' Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. ' Tel. 5624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k nale pekarne. MLADENIČI - MOŽJE! a • ■ m ■ w im 25 .00 Obleka po vaši meri. Ml vam isdelamo oblako ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. Cista volna samo— Naročita si oblako ali suknjo pri nas. Delo jam¿eno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. SOCIALISTIČNI PEVSKI ZBOR "NAPREJ" MILWAUKEE, WIS. V nedeljo 6. aprila V So. Side Turn dvorani Začetek ob 2:30 pop. POPOLDANSKI SPORED. 1. Maršal jasa ......L*.................................1.........„Hcinov orkastar 2. Prezgodnja cvetlica ........................ mešan sbor "Napreja" 3. Slepec, sopran solo ................j................ Marie Samonig 4. Hišica pri cesli stoji ..!........................ moški sbor "Napreja" 5. Pasem, poje Ženski klub .......................... Planinska rosa 6. Overture .........................-....................... Heuno* orkester 7. Na tujih tleh, dvospev ...... Marie Samonig in Ančka Puncer 8. Kukavica ............................................ mešan sbor "Napreja" 9. Rožmarin, bariton, solo ................................... Joe Tesovnik 10. Njega ni.......................................... mešan sbor "Napreja" 11. Venčafc narodnih pesmi .................... moški sbor "Napreja" 12. Overture ................................................... Heiniov orkester ZVEČER: "MOČ UNIFORME" šaloigra ^petjem v treh dejanjih. Spisal: JAKOB ŠTOKA. Uglasbil H. O. VOGR1Č. Pričetek igre ob 7. zvečer. OSEBE: Pavel Cviren, krojač ........................................... Fr. T am še Agata, njegova Žena ......................-........................... K. Petek Milek, krojaški pomočnik ...................................-.......Fr. Kokole Zigon lovec .........................................~........... L. Alpner Majer, agent ....................................................1 V. Petek Jelene, ^-Župan ...................................................... M. Rožič Koiuh , ) \ C. Muškatovc Tr^ek i občinski svetovalci ....../ ^Alfc. Hrast Pečka ) ' L. Alpner Eksekutor ................................................... J. Rožič iT. } deHe ---------------------------------------} m ! Vstopnina 50c za osebo. iimi^rt-ahnin^uiumiiiujnniTnimniirnnnmuiiiiiiui'--' mn • -rfTr- -v Izlet v Jugoslavijo dne 9. maja tega leta z ekspresnim parnikom OLYMPIC veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljši prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovljeni za nas. Nepozabite na VELIKONOČNI IZLET Največji parobrod na svetu MAJESTIC odpluje iz New Yorka dne 4. aprila z več tkušenimi spremljevalci za potnike. Na morju tamo 5 dni in pol. Rezervacije za ta prvi izlet in za izlete v juniju in juliju sprejema KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVEN IK: DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH Socialna psvNL (Ponatla is knjiga "Cankarjeve družbe".) (Dalje.) Ali ne ravnate Audi vi tako? — Ce, nočeš delati za ta denar, si svoboden ! Svobodno moreš vsak hip zapustiti službo, prodati in prodajati drugemu kupcu svoje delovne sile. - Celo priporočamo ti! Svoboda nad vse! Kajne: svoboda od gladu u-mreti, svoboda v snegu zmrzniti! Res, kako pridete vi do tega, da bi skrbeli za socialno šibke sloje? Saj niste socialna inštitucija! A zakaj zahtevate od države, naj vas zaščiti, kakor hitro se kdorkoli predrzne položiti svojo roko na en sam dinar, o katerem trdite, da je izključno le vaša last? Pravite, da je to le kupna potfodba, da ponudba regulira cene m da nima nihče pravice prepovedati konsumentu kupiti od kmetice jajca po ceni, za katero se je s kmetico pogodil. Mimogrede naj vas glede na ta vas argument vprašam, zakaj se borite za dosego zaščitne carine? Poglavitno pa: zakaj govorite o pogodbi med kmetico in konsumen-tom, kakor da je ta pogodba enaka pogodbi med mačko in miško? Zakaj je mogoče, jda liki lisica piščancu, pijete človeku kri, ga počasi in sistematično ubijate, norite njegove otroke ( in v posmeh zdravemu človeškemu razumu hkratu ustanavljate društva za zaščito dece, cjruštva za pobijanje tuberkuloze), ne da bi komurkoli bila dana možnost resneje pobrigati se, da se ta zločin 'cončnoveljavno odpravi? — Dovolj je! ■ Tukaj ni govorniški oder in jaz nisem volilni materijal! Povejte konkretno, kaj hočete! — Povedala sem! Odgovorila sem na vse . tisto, kar ste nam nameravali povedati, odgovorila na vse tiste vaše ugovore, ki jih vsak dan čitamo v novinah, slišimo kot člani depu-tacij pri naših gospodarjih, poslušamo mimogrede ob vseh priložnostih na cesti in drugod. Konkretno: hočemo, da nam povrnete, kar ste nam ukradli, hočemo, da se ta zločin nad nami neha in prepove, hočemo, da se zločincu onemogoči nadaljnje ropanje nezaščitenih žensk in slabotnih delavcev, hočemo, da nam vrnete vsaj tisto ,kar ste nam bili nekdaj že priznali, hočemo mezde, kakršne smo imeli pred prvim majem! — Jaz bom bolj jedrnat! Teh mezd vam ne bomo dali, vam ne moremo dati, tudi če bi jih hoteli dati! Drugo pa boste dosegli, kadar boste vsaj toliko močni, kolikor smo močni mi T • Marta in vsi delegati so razumeli, da je bila njegova poslednja beseda zlat nauk . . . Vodja delegacije je na to izjavil: — Ce nam do pondeljka zjutraj ne sporočite, da ste nam zvišali mezde, bomo zapustili obrate in vztrajali do konca. — Počakajte vsaj do prihodnjega pondeljka! — Niti dneva več. Prvi dnevi stavke so potekli v dobrSm razpoloženju stavkujočih. Po dveh tednih brezuspešne stavke se je delavstva jela polaščati malovernost. Mnogi so si že iskali dela drugod, a vse njihovo iskanje je bilo brezuspešno. Povsod so jih odklanjali z neko železno doslednostjo. Vodstvo stavkujočih, ki je bilo dckaj dobro organizirano in je imelo vse niti stavke čvrsto v svojih rokah, je s strahotnim . občudovanjem spoznalo moč nasprotne organizacije, ki je okrog vsakega posameznega stavkujočega betonirala jeklen oklop, v katerem je moral vsakdo od gladu poginiti. — To je moderno obleganje ,je rekla Marta. Tudi vodstvo samo je postajalo malodušno. Centrala strokovnih organizacij jim je sicer nudila denarne podpore, a te so bile tako nezadostne, da so mogli komaj najbednejši dobiti nekoliko drobtinic kruha. Marta je šele ob tej stavki dodobra spoznala, kaj je delavec in kaj je borba, kaj organizacija in kaj žrtve .. . Včasih jo je kri premagala, živalski praelement v njej je zaživel: — Kakšne žrtve! To ni žrtvovanje! To je suženjsko, sramotno počasno umiranje . . . Umrimo junaško! — Umreti s smeškom na ustnicah, Marta? To je deviško junaštvo! Koliko trpkosti, koliko bridkosti je bilo v tem odgovoru! Marta je spoznala, kako težko je boriti se proti argumentom gladu, mraza, nagote, in sovraštva, porojenega iz obupa, ko prihaja skrit boj do vrhunca . Predsednik stavkovnega odbora, starejši delavec, ki je bil prepotoval že ves svet in. se boril na neštetih delavskih frontah, ki je bil neštetokrat zaprt in skoraj pri vseh stavkah kruto tepen, je dejal: — Tudi moje potrpljenje je že izčrpano ... Danes mi je preko petdeset let. Bojim se, da bom moral umreti in da ob moji smrtni uri ne bo bolje nego je bilo ob početku boja, mogoče Se slabeje . . . Roke se same oblikujejo v pesti, Marta . . . Zaman se skušam brzdati! Se nikdar niso tako živalsko in zločinsko pritiskali na nas! En dinar na uro! Človek bi zblaznel! In javnost tega ne razume! Časopisni šmok piše ,da je naša industrija najbolje rešila gospodarsko krizo ... Ali je čudno, če se človek spozabi, če v obupu udari? In čeprav udarimo: kaj moremo zgubiti, povej mi, prosim te! — Ti nič, Miha, tvoji otroci pa vse! Ali misliš, da ne občutim tudi jaz ostrine zlodej-stva? Ali ne vzkipi v meni prav tako kri, kakor v tebi? Zmagali pa ne bomo nikdar zmagali bomo le z moz- ki je ob z argumenti krvi gom! — Take je, je odločno rekel Tine, sploh ves čas stavke stal Marti zvesto strani. # Marta je čutila, da govori iz njega bolj nagnjenje, nego prepričanje in bilo ji je prijetno, a vsega tega se je le megleno zavedala. Borba ji je izsrkavala vse sile, osvajala vse misli ... In otrok . . . — Ah ... ne .... ta Tine . . . same iluzije! Stavka je trajala že mesec dni Sredi oktobra so nenadno zaprli ves stavkovni odbor. — Kaj' se je zgodilo? Stavkujoči so napadli ravnatelja tovarne in ga pretepli. Tako so poročale novine. Vsi, ki so bili zaprti, so mogli na vsa vprašanja preiskovalnega sodnika izjaviti le, da nič ne vedo. Miha je pri petem ali šestem zasliševanju nepričakovano vprašal sodnika: — Kdo je videl, da so ravnatelja napadli? — Tega vam ne smem povedati. — Tega mi ne morete povedati, tega mi sploh nihče ne more povedati. Sodnik se je v odgovor samo zelo uljudno nasmehnil. I'pravni svet je napravil ovadbo in stavkovni odbor so morali zapreti. Zasliševanja so bila zelo dolgotrajna in mučna. Ravnatelja je, menda, res nekdo pretepel, a kje, kdaj in ob kakšni priložnosti, tega niti sam g. ravnatelj dobro ni vedel. Ni izključeno, da ga je res kakšen delavec usekal, a kaj more stavkovni odbor proti činom posameznikov ukreniti? Kdo more ugotoviti motive dejanj nekaterih posameznikov? Kdo more vedeti, kakšne sile se skrivp.jo za dejanjem marsikaterega še tako preprostega delavca? Marti je bilo najhuje zaradi dečka. V urah brezposelnosti so jo posečale najtemnejše misli .. . Pogostokrat si je očitala, da je mislila preveč na splo^nost, pozabljala pa na svoje dete. — Kako morem misliti samo na svoje dete, ko je moj otrok samo eden izmed milijonov? Delavci so zgubili glavo; preplašeni, glad-ni, nagi in bosi so se drug za drugim vračali na delo s prikritim srdom v srcu. In tedaj se je zgodilo, kakor je bila Marta prorokovala. Nobenega starejšega delavca, ki je imel nad dva denarja urnine, niso več sprejeli; vse agilnejše zaupnike so odpustili! Teden dni po zlomljeni stavki so izpustili vse stavkarje na svobodo — zaradi pomanjkanja dokazov. Na svobodo! Na pločniku pred izhodom jetnišnipe so si zopet enkrat poraženci molče segli v roke in se razpršili — za kruhom . . . Marta je vedela, da je brezmiselno vračati se v tovarno "Jugokons". Začela je trkati na vrata: — Dela in kruha prosim . . . Vsak dan je prehodila križevo pot, vsak večer se je zgrudila pod križem . . . V delavsko knjižico je ravnatelj tovarne napisal: "Marljiva, zelo vestna in inteligentna pred-delavka. Je sama odpovedala službo." V tovarni "Volnopred" so iskali večje število delavcev in delavk. Delo je bilo lahko, ponudbe na pretek. Pokazala je svojo knjižico. — Počakajte zunaj! Marta je šla v čakalnico. — Gospodična, poglejte imenik v tovarni "Jugokons" odpuščenih delavcev in pri stavki najbolj angažiranih . . . Glejte pod črko S: Sosič Marta. — Jo že imam, gospod ravnatelj. — Citajte! — Sošič Marta, preddelavka, odpuščena dne ... Je bila zaprta zaradi . . . — Imam že dovolj! Pokličite jo! — Gospodična, žal nimamo več mesta za vas. Vse je že oddano. Vrnite se morebiti čez mesec dni. — Gospod ravnatelj, povejte mi raje po pravici, da mi nočete dati službe in da me danes mesec prav tako ne boste sprejeli. — Niste neumni, gospodična. — Vem, da sem neumna, bi me povsod sprejeli. — Res ni neumna, je dejal ravnatelj, ko je odšla. In kakšna ženska strela božja! Neumnost sem napravil, da je nisem sprejel. Marta je hodila od tovarne do tovarne in povsod so ji do pičice enako odgovarjali. — Ne potrebujemo nikogar več! Da ste prišli vsaj pol ure prej! Javite se morebiti čez dva tedna! Mogoče bi se udinjala kot ribarica, perica, služkinja, a kako bi mogla zapustiti tovarno, kjer je delala med tovariši in tovarišicami, v skupnosti, v organizmu, ki diha z enimi samimi pljuči, utriplje z enim samim srcem, za-plače, kadar je bolest najglobokejša, z enim samim krikom, udari, kadar je ponižanje naj-sramotnejše, z enim samim udarcem! Da ne bi poslušala pesmi brnečih strojev, udarce ritmično pojočih kladvec, šelestenje v kolobarjih pregibajočih se -transmisij, mrmranje utrujenih, težke zaboje dvigajočih žerjavov, polglasno pesem deklic, ki tekajo od jutra do večera za vagončki, napolnjenimi s pločevino in škatlami, šepetanje upogi-bajočih se robov na pločevinastih ploščicah ? (Dalje prihodnjič.) P reganjanje slovenskega tiska v Italiji Is urada Jugoslovanske Matice v v Ljubljaai. FažistovHka strahovlada, ki tlači tretjino slovenskega naroda v za»už. njenem Primorju, je potom svojih pod fažistovsko sekiro. Tudi primorska emigracija v Franciji, Belgiji in na Holandskem se nahaja na jako primitivni socialni stopnji, opravlji najtežja, najnižja in najttlabže plača konsulatov in rasnih ipijonskih cen- na dela po rudnikih, pri kanaliiaci-trai brž doznala kaka sovražna čustva | jah in podobnem d»lu. Kdino primorska emigracija v Jugoslaviji, delujoča pod okriljem Jugo-slovenske Matice v Ljubljani, se pač kolikor more moralno in gmotno skuta zoperstavljati uničujočemu faži-stovskemu pritisku na rojake v Primorju. Celotno slovensko prebivalstvo Slovenije brez razlike stanu in strank ji pri tem pomaga z globokim umevanjem. V teku desetletnega obstoja in dlela Jugoslovenske Matice je položil mali slovenski narod miljo-ne dinarjev prostovoljnih darov za zasužnjene brate v Primorju. Toda vsi goje napram faiistovskemu režimu amerikanski Slovenci. Ni ga slovenskega lista iz U. S. A.( ki bi smel prispeti na Primorsko. Vse jih zapleni stroga poitna cenzura. I^e tu pa tam dobi kak izrezek naših časopisov kaka oseba, ki ima sorodnike v Ameriki. Celotnemu sloventikemu časopisju v ameriških Zjedinjenih Državah je treba priznati, da vedno možko in odločno žigosa vsa fašistovska nasilja, ki se vrže nad našim narodom v Primorju. Saj je tudi precejžen del slovenskega življa v Severni Ameriki iz 'razviti uspežne delavnosti. Jasno je pa to: Le s skupnim naporom slehernega Slovenca, celotnega slovenskega naroda, onega doma ter onih v inozemstvu bo mogoče zajeziti val italijanskega fuiizma, ki preti uniči ti tretjino slovenskega naroda. Kot dbma v Sloveniji tako morajo tudi v tujini vse struje naših izseljencev, časopisje raznih naziranj, strumno In sistematično podpirati delo Jugoslovenske Matice. Le tako je* mogoč u-speh. Italijanska društva Dante Ali-ghieri, Italia Kenda fašistovske organizacije Dopolavoro (neke vrste pro Diskuzija o "bankrotiranem Chicagu" Chicago, III. — Pod avspicijo Lige za industrialno demokracijo se bo v soboto 5. aprila vržil banket, na katerem bos4.a referirala o vzrokih bankrotiranja Chicaga G. O. Faier-vveather in Wm. T. Crilly. Predse, doval bo SimVon HL Leland, profesor financ na čikaftki univerzi. Vstopnina za člane je $1 in za nečlane $1.25. Udeležbo je treba prijaviti naprej na svetnih društev), Balilla mladinske J naslov Chicago Program Committee, organizacije) itd. mečejo vsako leto miljone lir za stotine otroških vrtcev, italijanskih knjižnic, športnih igrišč, da bi poitalijančile slovensko mladino v Primorju, jo napravile nevedno, a-nalfabetsko ter jo socialno zasužni-le. Zato je dolžnost nas vseh, da se ob vsaki priliki na piknikih, športnih prireditvah, koncertnih zabavah, družinskih slavnostih vedno spominjamo nesrečnih primorskih Slovencev, da takrat vsaj z malim darom Jugoslo-venski Matici pripomoremo, da se slo. venska fronta ob Soči in na Jadranu ne zruši. Skušajmo zato poživeti tudi delovanje podružnice Jugoslovenske Matice v Clevelandu in v vseh drugih naših centrih ustanoviti tudi druge. Sod ru gom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. »o vrla vsak prvi petek ob 7:30'svečer in vsako tretjo nadeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnam L. I. D., c. of The Men's City Club, 315 Plymouth Court, Chicago. Največja neumnost April Je mesec neumnosti — vejte li kaj je največja neumnost? Benjamin Franklin je rekel: "Biti slabega zdravja je neumnost." Slabo zdravje pomeni nečistost, dobro pa, dia ste držali život čist zunaj in znotraj. trinerjevo grenko vino drži vaš život čist in v dobrem stanju. "Chicago, 12. feb. — Jaz setn jemala Trinerjevo grenko vino zadnjih pet let in vem, da bi bila bolna brez njega. To čutovito zdravilo drži moje zdravje in energijo v dobrem stanju. Mrs. Juliana Jarecki." Poskusite, uživajte ga redno v malih količinah, eno žlico pol ure pred jedjo. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od J os. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 27 krajev, ki pripadajo sedaj Italiji. Mno- ti darovi in vse te žrtve so komaj gi naši slovenski Amerikanci so is kaplja v morju ogromnega zatiranja Pivke na Notranjskem, iz tolminskih in trpljenja. Tudi ameriški Slovenci gor, tz gorenje soške doline in iz Kra- v U. S. A. niso stali ob strani pri sa, od koder so se še pred svetovno podpiranju naših bratov, borečih se vojno izselili v Ameriko. Tudi prva proti fašizmu. Posamezne skupine leta po vojni se je marsikateri naš so zbirali večje ali manjše dolarske Primorec, ki je slutil b ižajočo se vi- zbirke ter jih darovale posameznim hro nasilnega fašizma, še pravočasno prosvetnim društvom v Primorju, da rešil na onostJran morja, na svobodna so si nabavila ali harmonji ali knji-tla velike Unije. Omejevalne odredbe žnico, ali kaj drugega, potrebnega za o naseljevanju tujcev v U. S. A. so prosvetno delo. Pokrajinska centra predvsem u.laiile Italijo. Naše ljudi la Jugoslovenske Matice v Ljubljani je pa so ameriške oblasti, naravno, srna. celo ustanovila v Clevelandu podru trale zA Italijane, k^r so italijanski žnico da bi ta sistematično razvila- H™., • k • j državljani. Zato se ni mogel nobe- la svoje delovanje mid ameriškimi "JT"' .f" "t?* n« den naš Primorec ko je bila enkrat Slovenci v prid PrimT ja N J d f ^^ ~ !"T* Ime ....................................................... določena stalna kvota za Italijo iz J znani v*i razlogi zTaj dajZZn . T*-1 ■•prav,tl. "'ulica seliti v U: S A. ker so Italijani daja- venska Matica v CleveUndu nSiril T« " borb'| \}U* T"............................................. li prednost le svojim ljudem. Val slo-L,. Clevelandu ni mogld s. «... prava. i Mesto,-država ...................................... ! venskega primorskega ljudstva, beže-čega pred fašistovskim nasiljem in gospodarskim polomom je zato plju-sknil v sosedne države, zlasti v Jugoslavijo, a največ v Argentinijo, kjer jih je* ditte* že pkoli dvajset tisoč. , Po raznih poizkusih so ustanovili ti naši emigranti v pretečenem letu v | Bueno* Airesu svoj tednik "Slovenski Tedrik", isto po vzoru severnoameriških Slovencev, ki so jim vzor dela, snujejo razne prosvetne organizacije ter grade tudi neke vrste podporne enote. Gmotno in socialno se pa nahajajo približno še na isti stopnji kot Slovenci v Severni Ameriki pred 30 leti. So torej še zelo šibki, a kljub svoji šibkosti pa vršijo potom svojega lista 4n tudi drugače odločen boj proti fašizmu. Ne morejo pa pomagati s sredstvi pri reševanju tolikih in tolikih političnih, socialnih, prosvetnih in gospotlarskih teškoč, v katerih tone sedaj nesrečna Primorska Priredbe klubov Je Se Ze In drugih soc* organizad] APRIL. HERMINIE, PA. — Predavanje v •oboto 5. aprila v dvorani drui. SNPJ. Predava s. Limbach is Pittsburfha, in Jessie Stephen is Anglije. YALE, KANS. — V soboto 12. aprila vesalica kluba it. 21 JSZ. LAWRENCE, PA. — konferenca JSZ. ▼ nedeljo 20. aprila v dvorani drui. SNPJ. Pričetek ob 10. dopol. dne. DETROIT, MICH. — Prvomajska slavnost kluba št. 114 JSZ v nadeljo popoldan 27. aprila v Hrvatskem domu na Kirbjr Ave. Vprisorjena bo igra .."Hrbtenica". MILWAUKEE, WIS. — Konf.ren-ca JSZ. v Tamšetovi dvorani na 3rd St. in National Ave. v nedeljo 27. aprila. CHICAGO ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. P1NEY FORK, O. — Zborovanje vshodnoohijske Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila. MAJ. WAUKEGAN. ILL. — Prvomajska priredba kluba št. 45 v dvorani it. 2 v SN D. 1. maja. CHICAGO, I LI--Dne 1. maja majska slavnost kluba it. 1 v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava kluba it. 47 JSZ. v Slov. domu * četrtek 1. maja. CONEMAUGH, PA. — Prvomaj-ska proslava kluba it. 5 JSZ. v soboto večer 3. maja v Isob. domu na Franklinu. NEWBURGH, O. — Ohijska konferenca JSZ. v Slov. delavski dvorani v nedeljo 4. maja. Konferenca popoldne ob 2., svečer veselica. BRIDGEPORT, O. — Klub it. 11 JSZ. vprisori v nedeljo 10. maja I. Molekovo dramo "Poročna noč". OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne —31. maja ter 1. junija v Detroi-tu. • JULIJ. WAUKEGAN, ILL. — Piknik klu-ba it. 45 JSZ. v nedeljo 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zarje" * nedeljo 27. julija na Goriikovi farmi ▼ Randallu. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. ns Močilnikarjevi farmi v nadel io 17. avgusta. GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica in dramska predstava kluba it. 45 JSZ. v Slov. nar. domu v nedelje 12. okt. pop. in svečer. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta sesnam.) PRVA SLOVENSKA BANKA The North American Trust Co. 6131 St. Clair Ave. Podružnica: 1SM1 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO JE OBHAJALA 3. APRILA 1930 svojega obstanka Zaupanje naroda v to slovensko banko je tako veliko, da danes blizu ima $6,000,000.00 premoženja Hranilne vloge obrestuje po 4%. Pošilja denar v vse dele sveta vPr^ndlTv!iali "" bani"em drattU' ,St" ve* ^fa^ hrvaikeTjeVSk"1UŽb "iSele * slovenskem ali ? Največji spomenik IVANU CANKARJU »o knjige, pisane v njegovem duhu, po njegovih nazorih TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku. Vse štiri knjige stanejo samo $1 O Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. "ATERA knjiga je najpopularnejša med naiimi priseljenci v tej deželi? Je jasno: ,'WWOIO« à _ AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnika 1930 še nimate, ga naročite. Stane v platno vezan $1 Ta knJlga,,e vredna „nogo ve* kot ji je cena. Ona je sama ma! V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM NA CUNARDOVIH BRZOPARNOUH A Vnlut Ti piidružite - C=D STEAMSH1P CO. „jeUj bod «J™ ^¿Ä Ar™'A MA2yRfuIi.N,A^ AQUITANIA Lahko potujete naravnost v Jujroslaviio ali n« „„i j » .. ' čete-razen Pariza tudi slikovito Švico ,Na na™^ T®" Pariz' in-»k<> ho-vatne kabine, prostorni zabavni prc.t^ hrana, pri- ÜIM'M k - izkušen vodnik. Postrežba. Celo pot vas spremlja ali pa°pb«iiinae.Za P°jMni,a "" zastopnika. Jugotlav Department CUNARD LINE)"1 346 No. Michigan Ave /M CHICAGO, ILL. Izletni urad Sltvtitke Narodne M forte JedMte 2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah. Osmi redni zbor J. S. Z. OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 30. maja, soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1930 v Detroitu, Michigan. Prične se ob 9. zjutraj. Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzorni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci (referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poročila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroške in poročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno $5 dnevno. Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada JSZ., v katerega plačujejo člani lOc mesečno. Vsaka prganizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice so označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo organizacije, katere jih pošljejo. Volitve delegatov so sedaj v teku in se vrše do 1. maja. • Sledeči spored, dnevni in' poslovni red je izdelala eksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi d& ga, sprejme kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremembami. KONSTITUIRARANJE ZBORA. 1.) Otvoritev VIII. rednega zbora (glavni tajnik JSZ.). 2.) Volitve verifikacijskega odbora za pregled pooblastil (tri člane in glavni tajnik). 3.) Predložitev poslovnika, dnevnega reda in sporeda. Volitve predsednika in podpredsednika. Volitve konvenčnega tajnika. Volitve dveh zapisnikarjev. Volitve resolucijskega odbora (pot članov). 4.) 5) 6) 7.) POROČILA IN REFERATI. 8.) Poročilo tajnika o delu in stanju JSZ., volilni kampanji in o aktivnostih zveze od VIL rodnega zbora. Poroča tajnik Chas. Pogorelec. 9) Poročila sekcijskih odborov: a) sa slov .sekcijo poroča tajnik Frank Zaitz. b) o delu članov srbske sekcije poroča George Maslacb. 10.) Zvezno glasilo in literatura. Poročata za uredništvo Frank Zaitz, sa upravnistvo Chas. Pogorelec. 11.) Agitacija za nas tisk, predvsem za Proletarca, v naselbinah. Poroča Josoph Snoy. 12.) Akcija za dom J. S. Z. in Proletarca. Poroča tajnik stavbinske-ga odseka Fr. Zaitz. 13.) Izobraževalna akcija JSZ. in njeno delo. Poroča tajnik prosvetnega odseka Chas. Pogorelec. 14.) Delo čitalnic in knjižnic tor njihov pomen. Poroča Anna Mahnich. 15.) Kulturno delo pevskih in dramskih zborov. 16.) Vloga slovenskih domov v kulturnem in družabnem življenju. 17.) Socialistična agitacija med mladino. Poročajo Herman Rugel, Andrew Grum ml. in Johnnie Rak ml. 18.) Naše ženstvo in socialistično gibanje. Poroča Angeline Tich. 19.) Agitacija med hrvatsko srbskim delavstvom. Poroča Peter Ko-kotovicb. 20.) Čemu opešan je socialistične agitacije med Hrvati v Ameriki, in česa potrebujemo, da se temu od pomore? 21.) Jugoslovansko delavstvo v Minnesoti in naše gibanje. Poroča John Kobi. 22.) Kakšna naj bo forma socialistične stranke, da poetano delavska stranka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Anton Garden. 23.) Poročila o delu Konferenc JSZ. Poročajo delegatje istih. 24.) Unijo premogarjev in nase stališče. 25.)* Odbor za resolucijo predloži med drugim sledeče resolucije: Ju-goslovanske podporno organizacije in nase gibanje. — Zadružništvo. — J. S. Z. in unijski pokret. Nadalje bo poročal o vseh resolucijah ki mu jih prodloio delegatje, klubi, konference in društva ter posamezni poročevalci. 26.) Pravila in načelna izjava J. S. Z. Poroča odbor za pravila: Chas. Pogorelec, Frank Alesh in Blaž Novak. 27.) Razno (nasveti, razprava in drugo o predlogih, ki niso zapopadeni v prejšnjih točkah). 28.) Razpust zbora. ' POSLOVNI RED. 1.) Po zboru izvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga pod. predsednik. Ako želi predsednik poseči v razpravo k predlogom, so mora obrniti do podpredsednika za besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov. Predsednik ali podpredsednik se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsedjtik poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa mu vzeti besedo. Ako prizadeli ni zadovoljen z odlokom predsednika, se sme obrniti na zbor za odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti kakor se prijavijo. 3.) Predlogi se statvi jo ustmeno ali pismeno. 4.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa zaključek debate. 5.) Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata. 6.) Za sprejom predloga zadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogih je j*vno z dviganjem roke, razen v slučajih kjor zbor sklene drugače. 8.) Volitve odborov so vrše tajno. 9.) Poimensko glasovanje (Roll Call) se vrši, če ga zahteva najmanj ona četrtina članov zbora. 10.) Čas zborovanja določa zbor. 41.) Bratski delegatje društev, klubov in organizacij, ki prispevajo v fond Izobraževalne akcije JSZ., imajo na zboru vso delegatske pravico v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organizacij, ustanov in zadev splošnega značaja. V političnih zadevah ki so tičojo političnega dela stran, ko, pa imajo posvetovalen glas. DNEVNI RED ZA SEJE. 1. Otvoritev sejo. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. * 3. Čitanjo zapisnika prejšnje soje. 4. čitanjo dopisov in brzojavov. 6. Nujne zadeve. 6. Posebna poročila. 7. Nadaljevanje sporeda. 8. Zaključek sojo. Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena uvrsti v seznam. V nedeljo 6. aprila na odru S. D. D. i COLLINWOOD, OHIO "BARON - ČEVLJAR" komična igra • petjem v 3. dejanjih I vprizori zbor "MIROSLAV V1LHAR" (odsek Slov. del. zadr. zveze) , _ i Petje »premija orkester Mr. J. Ivanusha. Vstopnina 50 in 75c. Pričetek ob 7. zvečer PO IGRI PLES V SPODNJI DVORANI. WM»t#»t»MMtMMtttttMtttt»MMMM»M»Mt»ttM pornih društev, klubov JaSsZa in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad] v "PROLETARCU" Največja slovenska banka v Ameriki Pred 10 leti, 3. aprila 1920, je v Clevelandu, Ohio odprla svoje bančne prostore prva slovenska banka, s skromnim kapitalom $125,000.00. Voditelji banke, ¿ami izkušeni, dobri gospodhrji, »o se z vso vnemo lotili dela, da dvignejo ta slovenski denarni zavod, North American banko, na trdno podlago in ji tako zasigu-rajo bodočnost. Narod je imel trdno zaupanje v te može, zato je pričel nalagati svoje prihranke v slovensko banko in narod je s svojo neomajano zaupnostjo pripomogel, da je vidtao in rapid-no rastla, da je v kratkih desetih letih dosegla blizu šest milijonov do-, larjev premoženja. In ta denar je skoro irključno samo slovenski in hrvatski. Obratno pa je banka to zaupanje povrnila s tem, da je posojevala rojakom denar na malo obresti in jim tako pripomogla, da so mogli priti do svojega lastnega ognjišča, do svoje strehe. Tako je banka obvarovala marsikaterega rojaka da ga niso tujci izkorifrčali z visokimi obrestmi, z raznimi bonusi itdL In v vseh desetih letih bančnega poslovanja se ni pri. merilo, da bi banka prodala kakemu rojaku-delavcu hišo radi neplačitve obresti. Lansko leto je North. American banka storila jako važen korak s tem, da je postala "trust banka" in se imenuje sedaj The North American Trust Co. To je bilo važno in potrebno vsled tega, ker ima sedaj ta banka pravico, da lahko apravlja premoženje mladoletnih dedičev, da je istim varuh, da sme upravljati premoženje vsakega ki imenuje banko v svoji oporoki za administratorja tega premoženja. Ko je postala banka "tru3t banka", je dobila tudi pravico, da sme kupovati in prodajati razne STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 1912. a true statement of the ownership, management, of the aforesaid publi-of Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street, Chicago, 111., April lstJ930. i State of Illinois, County of Cook, ss. Before me, a notary public, in and) for the state and country aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is to the best of his knowledge and belief cation for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied! in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:-— 1. That the names and addresses of the publisher, editor managing editor and business managers are: Publisher, Jugoslav Workmen's Publishing Company, 3639 W. 26th St, Chicago, 111.; editor Frank Zaitz, 2642 S. Ridgeway Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2642 S. Ridgeway Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2218 So. Ridgeway Ave. 2.f That the owners are: (give names and addresses of individual owners, or if a corporation, give its name an the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.) Slovene Section, Jugoslav Federation, S. P. Trustees: John Olip, 3624 W. 27th Street; Frank Alesh, 2124 S. Crawford Ave.; Vinko Locni-skar, 6636 W. 25th PI. (Cicero); Philip Godina, 3211 S. Crawford Ave.; Fred A. Vider, 2713 S. Avers Ave.; Anton Garden, 2315 S. Ridgeway Ave.; Donald J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave., all in Chicago, 111. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none so state.) None. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and! security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions undler which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so staled by him. CHAS. POGORELEC, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 27th day of March 1930 JAMES TOMANEK, Notary Public. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO, 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tal. LandaU 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. bonde posameznikom, druitvom, jed- notam ali zvezam. _______ _ Mnogo je tudi rojakov izven Cle. velandu, ki vlagajo svoj "denar v to slovensko banko, ki plačuje po 4% na hranilne vloge, kot druge ameriške banke v Ohio. Kdor hoče vložiti, oziroma poslati svoje prihranke na North American banko, naj pošlje Money Order ali bančni draft, pa bo dobil v par dneh hranilno knjižico s potrdilom o prejetem denarju. Banka ima dobre finančne zveze s staro domovino in pošlje d work of Proletarec. Let it be a duty of everyone that this be done. John Rsk. not deny "the extremely regrettable, even though temporary human hardships, attendant upon the rise of the mechanical robot." It is bad, too bad, but—one ought to be aoie to take a long range view of events. Sensible people take such a view after they provide themselves wi;h a sizeable income, an inneritance, a substantial investment, or something or other to that effect. Those who fail to provide themselves in such way are not sensible people. That's all.—Advance._____* Communists of San Francisco tried to break up a Socialist rally. A clipping from the coast tells us that 700 Socialists and sympathizer« jammed into the hall to listen to Mayor Daniel W. Hoan of Milwaukee and Morris Hillquit of New York. Peace and quiet was restored only after the plain clothes men removed a number of the rioters. The speakers then continued their messages. • • • There are people among the ranks of labor that are there for the purpose of rioting and causing as much tiouole and commotion as possible at just such mass meetings. "The communists agitators have not been suspected before, but now the people about these locations, writes our fi ¡end from the coast, have lost all patience with them. We know of their tactics right along because we have watched and seen them at their works. * s s Socialists thru out the country have held thousand of meetings an