St. 86 06.431) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Gokcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
žNiVA FRANCE BE.
: 500 UR 0,77 EVRA
HOSTNIKA RAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 2M>, legge 66296 - Filiale di Trieste
MOŠKč 1
in Ž6NSK6 K0NKKCU6
jeans, hlače srajce spodnje perilo nogavice OPC,NE	puloverji
odna ulica 71
040.214269	••• tudi zo močne postave ^
TOREK, 13. APRILA 1999
Zares
m
stani
žrtev
__________ATLANTSKO ZAVEZNIŠTVO / VRH ZUNANJIH MINISTROV_
NATO nadaljuje z napadi in izključuje kopenski poseg
Sergij Premru
^ nedeljo so na Sta-^nu i. maj v nekaj ^ran zbrali več pomoči begunce sedanjega P°pada (morda zadnje-?a Pa območju nekdanje S°slavije?) kot v vsem “sedanjem času te ne-“bčne vojne, ki traja
Prevec let. Starejši in [' ''jisi, starši in otroci, jJPbje iz mesta in okolice ^ bajrazličnejšega druž-n ?e8a izvora so prinesli
obl ^	metrov
,lek in hrane, igrač in ravil, izredno hitro so “kupili vse številke “Celova in darovali atno vsoto denarja.
: izkazalo se je torej, da g ^“kratno vojno do-^ lanje zelo občuteno in s Je sprožilo pravi val idarnosti z begunci, ^“uvornno je to posledi-ij lZrednega medijskega “^ubardiranja javnosti s lzpri množičnega de-
ban ^rania kosovskih Al-opcev: gre za strahotne lz°re, ki izgledajo kot c“sodobljeni prenos iz p s“v nacističnega pre-®ai?)anja Zidov. Mimo ‘icnih izhodišč in gle-l “) na razplet zadnje siVave postjugoslovan-^ 6 krize, je brutalna ^““žicna deportacija “sovarjev absolutno z	ni opravičljiva
Se .“““no ideološko be-Sr n° zvijačo in sega v q Ce vsakega človeka. Ug^btiCni razvoj vojne sel fa^anu je torej vne-i uidi v naše kraje bolj “Jano gledanje na be-ci nce> nekaj več tiste . veške solidarnosti, ki u pri nas doslej ni bilo tepV	tako da je s
Vr a v*dika zavidanja oh^na Apulija, kjer so R;il' C*e talenta predla-Sr '.i 6*0 za Nobelovo na-Stia“° za mir zaradi slične pomoči alban-^ beguncem.
a.^pbsk° zbiranje po-
nenn>h Pokazal° tudi
eiisL C . ovano organiza-sjjn^0. *n mobilizacijsko jji i )n°st skupine mla-v6n’ M je spodbudila Slo-Qk ski klub in Odbor za “sn^bev Stadiona k tej bii*eSni akciji. Ne poza-prv°>da je bila to sploh (1;. a iavna pobuda soli-^.“sti v Trstu, kar je
gani,” v velik P°nos or-
So l atorjem in vsem, ki za ri.°nkretno prispevali g uspeh.
bo a*ldarnost je še ved-dejj ?trebna in se z ne-koa!. Pobudo ne sme retn atk zato da konk-Ceu,0 Pomagamo begun-“dinn , Pa ie hkrati Uioc kar lahko kot ne-Hu, 1 Posamezniki sto-takn0LS?riCo tragedije Oosjj biblijskih razsež-
Natova raketa zadela po pomoti potniški vlak in pri tem ubila deset oseb, 16 pd jih je ranila
BRUSELJ, BEOGRAD - Nato je odločen in trden do Beogerada, saj le tako lahko upa v uspeh. Zavezništvo torej nadaljuje strategijo postopnega izčrpavanja Slobodana Miloševiča, a za sedaj izključuje kopenski poseg in se trudi, da bi tudi Moskva dala svoj pozitiven prispevek pri reševanju kosovskega zapleta. To bo poskušala danes v Oslu uresničiti ameriška državna tajnica Albrightova na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom. Seveda nihče ne pričakujejo čudeža, a vsaj obnovitev stikov, ki so ga prekinila bombardiranja.
Zračni napadi, ki so jih zaradi pravoslavne velike noči v nedeljo nekoliko omilili, so se včeraj stopnjevali. Tarče so bili tako gospodarski kot vojaški in strateški objekti. Na žalost je včeraj prišlo do sedmega zgrešenega ciljanja, saj je raketa zadela v soteski Grdelica nad Moravo potniški vlak Beograd-Solun. Pri tem je bilo deset oseb ubitih, 16 pa ranjenih. Medtem pa se nadaljuje drama kosovskih Albancev, kot vedno z negotovimi številkami.
Na 2. in 3. strani
Velik uspeh solidarnostne pobude na Stadionu 7. maja za žrtve vojne
TRST - V nedeljo popoldne in zvečer se je na Stadionu 1. maj odvila solidarnostna pobuda za zbiranje pomoči za črtve vojne: ob pestrem kulturnem programu so zbrali 6,5 milijonov lir in večjo količino oblek, zrdavil in drugega.
TRST / VČERAJ NA SEDEŽU GENERALNEGA KONZULATA R SLOVENIJE
Predstavniki Slovenije s skupnim zastopstvom
Do srečanja je prišlo pred obiskom državnega sekretarja Franca Jurija v Rimu
TRST - Na sedežu generalnega konzulata republike Slovenije je bil včeraj dopoldne delovni sestanek posvečen parlamentarnemu postopku za zaščito slovenske manjšine. Poleg zastopnikov konzulata so na njem sodelovali slovenska državna sekretarja Mihaela Logar (Slovenci po svetu) in Franko Juri (zunanje ministrstvo) ter predstavniki SKGZ Rudi Pavšič, SSO Sergij Pahor, LD Miloš Budin, SIK Stojan Spetič, SSk Andrej Berdon, Slovencev videmske pokrajine Jole Namor, Demokratskega foruma Igor Tuta ter SKP Igor Canciani in Renato Kneipp.
Na 4. strani
Kandidat SSk na južnotirolski listi
BOČEN - Vodstvo južnotirolske ljudske stranke SVP je, kot poroča agencija ANSA, "sklenilo, da rezervira eno mesto na svoji listi za evropske volitve za kandidata Slovenske skupnosti. Novico je sporočilo strankino vodstvo, ki je tudi izrazilo željo po sodelovanju z drugimi strankami manjšin v Italiji. SVP bo na volitvah nastopila v povezavi s Prodijevo formacijo demokratov, nosilec njene liste pa bo dosedanji evropski poslanec in bivši poslanec v rimskem parlamentu Michl Ebner.
Prenova bolnišnice cenejša od selitve
GORICA - Združenje »Darko Bratina« je včeraj predstavilo dosje o problemu goriške bolnišnice. V njem z navajanjem uradnih podatkov dežele utemeljujejo, da je prenova bolnišnice v Ul. Vene-to cenejša in ustreznejša rešitev kotjia selitev. Poleg tega bi se s tem ne odpovedali čezmejnemu sodelovanju, ki bi omogočilo pridobitev izrednih sredstev in razvoj zdravstvene oskrbe z »evropsko bolnišnico«. Za bolnišnico Janeza ob Boga predlagajo zanimive alternativne možnosti uporabe, če jo bo dežela hotela, kot trdi, v vsakem primeru odkupiti.
Na 22. strani

OMARA ANTEPRIMA MAGNOLIJA
lir. 257	LJJHSl	L. 2.070.000
OMARA ANTEPRIMA MAGNOLIJA
šir. 307	IjMST	L. 2.332.000
OMARA 0UADR0 OREH
šir..257	L.W	L. 2.248.000
OMARA 0UADR0 ČEŠNJA
šir. 307	L.JW	L. 2.248.000
OMARA CLUB
šir. 307	L>3?r	L. 2.360.000

%
)
takojšnja dobava
... in še mnoge druge. Obiščite nos!
TRŽIČ - Ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395
______BRUSELJ / VRH ZUNANJIH MINISTROV ZAVEZNIŠTVA POSVEČEN KOSOVSKI KRIZI__
Nato bo nadaljeval z napadi, a računa na rusko diplomacijo
BRUSELJ, BEOGRAD, MOSKVA - Zveza Nato bo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju miru in stabilnosti na Balkanu, je včeraj po zasedanju zunanjih ministrov zavezništva o kosovski krizi izjavil generalni sekretar zveze Javier Solana. Nato se po besedah Solane prednostno ukvarja z reševanjem krize in begunci, vendar pa se je »na tej točki« že obrnil v prihodnost. Prihodnost balkanskega območja Solana vidi v vključevanju držav z območja v evropske tokove - na ta način bo zagotovljen mir, brez katerega za regijo ni prihodnosti, je poudaril Solana. Nato je včeraj podprl predlog Evropske unije za vzpostavitev pakta za stabilnost v jugovzhodni Evropi in napovedal, da se bo v podobna prizadevanja tudi sam aktivno vključil.
Solana je zagotovil, da strategija zavezništva do reševanja kosovske krize ostaja nespremenjena. Nato bo letalske napade nadaljeval, dokler jugoslovanski predsednik ne bo sprejel temeljnih pogojev, ki mu jih je postavila mednarodna skupnost. Ti so: ustavitev nasilja na Kosovu, umik jugoslovanskih sil iz pokrajine, pristanek na namestitev mednarodnih mirovnih enot na Kosovu, vrnitev beguncev in sprejem politične rešitve, ki bo temeljila na sporazumu iz Ram-bouilleta.
Solana se glede vodstva mednarodnih sil za Kosovo ni popolnoma izrekel, saj je le izrazil dvom, da bi Nato, ki naj bi vanje prispeval večino vojakov, pristal, da bi jih vodila draga organizacija, saj so med zaveznicami različna
mnenja. Izjavil je tudi, da sporazum iz Rambouilleta ne bo dokončen za rešitev kosovske krize - zaradi novonastalih razmer, predvsem begrmske krize, ga bo treba na dodatnih pogajanjih nadgraditi. Vsekakor pa je bil Solana včeraj prepričan, da bo zveza Nato »zmagala« nad Miloševičem.
Ameriška državna tajnica Madeleine Albright, pa se bo danes v Oslu sestala z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom. Ne samo ZDA, temveč vse ostale članice zveze Nato so namreč prepričane, da Moskva predstavlja enega od ključev za rešitev kosovske krize. Ivanov in Al-brightiova si seveda ne domišljata, da bosta v Oslu rešila kosovski zaplet, a vsaj bosta obnovila stike, ki jih je Natovo bombardiranje ZRJ prekinilo.
Generalni tajnik Atlantskega zavezništva Javier Solana po včerajšnjem vrhu (Telefoto AP)
Včerajšnji sklep jugoslovanskega in srbskega parlamenta o pridružitvi k ru-sko-beloruski uniji, ne bi smel bistveno skrbeti Albrightovo. Beloruski predsednik Lukašenko je nad tem predlogom navdušen, a Moskva je previdnejša. Namestnik vodje ruskega predsednikovega kabineta, pristojen za mednarodne zadeve, Sergej Prihodko, je dejal, da prošnja Beograda odraža »velik vpliv in avtoriteto Rusije pri reševanju krize na Balkanu«. Prihodko je Še pojasnil, da bo Moskva končno odločitev sprejela šele po »podrobni preučitvi vseh pravnih okoliščin« vstopa ZRJ v unijo in v luči zaščite ruskih nacionalnih interesov. Prevedeno v nediplomatski jezik to pomeni, da Rusije taka zveza ne zanima. Med drugim temu odkrito nasprotuje Črna gora.
Medtem postaja vedno bolj aktiven tudi generalni tajnik OZN Koli Annan, ki je včeraj izrazil pripravljenost, da vsak trenutek odpotuje v Beograd, če bo Miloševič pokazal zanimanje za njegov mirovni načrt, ki so ga včeraj podprli tudi zunanji ministri zveze Nato.
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je včeraj izjavil, da sporazum o Kosovu mora biti rezultat razprav in pristanka vseh, ker v nasprotnem primeru ne bo trajen. Predsednik republike Scalfaro p'a je poudaril svojo »popolno« zvestobo zavezniškim sporazumom, ki niso pod vprašajem, a je obenem poudaril svojo zavzetost za mirno rešitev, »ker vojna ni nikoli nič rešila.« (STA/CR)
Natova raketa v Srbiji zadela potniški vlak
BRUSELJ, BEOGRAD - Natova raketa je včeraj namesto mosta v Grdelici (južna Srbija) zadela potniški vlak, uničila dva vagona in jih več poškodovala. Po prvih nedokončnih podatkih naj bi življenje izgubilo 10 oseb, srugih 16 pa jih je bilo ranjenih. To so seveda le začasne številke, saj bo skoraj gotovo obračun še hujši. Zveza Nato je že priznala napako, ki je v bistvu izničila Natov sklep, da v nedeljo nekoliko omili napade na ZR Jugoslavijo zaradi pravoslavne velike noči. Nato je napade ponovno okrepila včeraj pred zoro in sinočnjim, Natova letala so napadala tudi ob belem dnevu. V Prištini naj bi po pisanju Tanjuga letala včeraj popoldne bombardirala nekaj vojašnic in tudi trahsforma-torsko centralo, tako da je mesto ostalo brez električne energije. V noči na ponedeljek pa je zveza Nato obnovila napade na Beograd, Novi Sad in Prištino, pri čemer je znova bombardirala rafinerijo nafte v Pančevu in tovarno avtomobilov Zastava v Kragujevcu, kjer naj bi bilo 36 ranjenih. Znova je bilo napadeno tudi beograjsko vojaško letališče Batajnico.
Iz Novega Sada so poročali o detonacijah v bližini središča mesta, kjer je bila zadeta vojašnica. Na rafinerijo v Pančevu so padle štiri bombe, pri čemer je poslopja zajel velik požar. Tanjug je poročal tudi o napadih na tovarno gradbenih strojev 14. oktober in na mestno toplarno v Kraševcu.
Albanski zunanji minister Paskal Milo pa je v nedeljo sporočil, da je Albanija po potrebi pripravljena sprejeti še več kopenskih sil zveze Nato ter da bo zavezništvu dovolila nadzor nad albanskim zračnim prostorom. Milo je dodal, da njegova država pričakuje mednarodni nadzor na Kosovu. V nedeljo so namreč srbska bombardiranja albanskega obmejnega območja terjala dva mrtva in 12
ranjenih nadaljevala pa so se tudi včeraj-
V prihodnjih dneh bodo intenzivnejšo vojaško akcijo omogočile tudi n°' ve okrepitve letalskih sil članic zveze Nato. ZDA so napovedale, da bodo za operacijo prispevale dodatnih 82 letal, dodatna letala ponuja tudi Velika Britanija. S temi okrepitvami bo skupno število letal, ki bodo sodelovala v napadih na ZRJ, preseglo 600, medtem ko jih je bilo 24. marca, na začetku operacije, nekaj več kot 400.
Oboroženi neznanci so v nedeljo ubili lastnika in urednika uglednega časnika Dnevni Telegraf Slavka Curuvijo-Časnik, ki je bil kritičen do Miloševičevega režima, je bil večkrat prepovedan, Curuvija in drugi novinar)1 časnika pa zaradi kritiziranja Miloševiča in ostale vladne uslužbence obsojeni na visoke denarne kazni, odkar je bil oktobra lani v Srbiji sprejet strog zakon o medijih. Informacijski urad jugoslovanskega generalštaba je sporočil, da je bilo od začetka zračnih napadov zveze Nato na ZRJ iz Srbije izgnanih kakih 60 tujih novinarjev.
Ob vesteh, da vse več za vojno sposobnih beži iz Vojvodine in Srbije, pa je nemški Bild zapisal, da se je Miloševičev 24-letni sin Marko zatekel v Grčijo, kjer ima njegov oče več vil na Krfu in Kreti.
Kljub srbski ofenzivi naj bi Osvobodilna vojska Kosova še vedno nadzorovala kakih 50% kosovskega ozemlja. je na Dunaju izjavil predstavnik Rugovove Demokratične zveze Kosova Skender Gashi, ki je obenem zavrnil kakršnokon delitev Kosova, ker bi to pomenilo nagrado za Miloševiča.
Medtem so italijanske oblasti v Anconi zadržale tri tovornjake z orožjem, ki je bilo s humanitarno pomočjo namenjeno v Albanijo.
POLOŽAJ PREGNANCEV S KOSOVA / VSE VEC PODATKOV O MUČENJIH IN POSILSTVIH
Pomoč prihaja, vendar se razmere v zbirnih centrih ne izboljšujejo
ŽENEVA, TIRANA - Sodijo že v vsakodnevno prakso, gre za kolikor toliko natančen pregled »premikov« pregnancev s Kosova. Dnevni pregled opravljajo uradi visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih, na nedeljo naravnan izračun pa je naslednji: Cma gora 63 tisoč, Makedonija 118 tisoč, Albanija 309.500, BiH 27.300 (izračun se nanaša na vse begunce), skupaj znese 517.800, vendar je treba tem prišteti še vse, ki so jih na Kosovu pregnali z domov, vendar -se iz pokrajine niso prebili, 50 tisoč pribežnikov s Kosova naj bi bilo v Srbiji (o tem govorijo srbski viri, ki jih visoki komisariat ne potrjuje) in še 100 tisoč oseb, ki so se od marca ’98 zatekle v drage države. Nemški obrambni minister Rudolf Schar-ping je na izrednem kongresu SPD navajal skupno številko 760 tisoč pregnancev s Kosova, nekaj nižjo, 100 tisoč, pa je zagovarjala ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright. Kot že večkrat rečeno, so iz-
računi pod silo razmer približni, že od vsega začetka pa je bilo očitno, da slabo organizirana humanitarna pomoč ne more biti kos potrebam. Upravljanje raznih zbirnih centrov v glavnem prevzema visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih, vendar tudi na ta naslov letijo kritike o počasnosti in velikih organizacijskih pomanjkljivosti (italijanski podtajnik Barbieri).
Vsekakor v zbirne centre, predvsem v Albanijo in Makedonijo, prihaja precej pomoči kot tudi osebja, čeprav je v nekaterih (npr. v Kukesu) položaj vse slabši, vrstijo pa se tudi obiski (včeraj je bil v Albaniji veljak NZ Fini). Obstaja problem hitre in ustrezne porazdelitve kot tudi izbire blaga: tako je na primer ministrica Livia Turco opomnila, da otroci nujno potrebujejo tudi igrače. Vsekakor bodo točnejši obračun dosedanje italijanske humanitarne pomoči Mavrice podali na današnji tiskovni konferenci. Za bocensko avtonomno pokrajino so
včeraj navedli podatke, da so prebivalci prispevali 470 milijonov lir, pokrajinski odbor pa bo z lastnim prispevkom vsoto podvojil. Prinašalcem pomoči pa se lahko zgodi tudi veliko neprijetnega: tako so pop pevca Cata Stevensa, ki se je v poklon muslimanski veri preimenoval v Jusifa Islama, ob prehodu v Albanijo okradli makedonski graničarji, pri sebi je imel 60 tisoč mark, ki jih je želel izročiti pregnancem s Kosova.
Ob popisu in zdravniških pregledih beguncev s Kosova pa prihajajo na dan tudi mučenja, katerim so bili podvrženi v ZRJ. O »nepojmljivih' grozovitostih« je po valovih vatikanskega radia govoril Gianfranco lacuzzi, direktor posebne službe, ki so jo jezuiti namenili beguncem. Predvsem o pojavu »etničnega posilstva« pa je poročala delegacija italijanskih psihologov, ki je v soboto in nedeljo obiskala številne zbirne centre v Albaniji, v katerih se razmere slabšajo.
TRST / NA STADIONU 1. MAJ
Konkretna solidarnostna pobuda v korist žrtev vojnega dogajanja
Zbrali so veliko živil in oblačil, pa tudi 6 milijonov in pol lir - Zbiranje pomoči se še ni končalo
^u<3i otroci so imeli svoj kotiček (Foto KROMA)
TRST - Od besed k dejanjem! Tako so si nekako dejali v Slovenskem klubu v Ul. Sv. Frančiška, ko so si zamislili solidarnostno prireditev za pomoč žrtvam vojne vihre, ki sicer že vrsto let krvavo vihra na območju nekdanje Jugoslavije.
Da ni solidarnost le prazna beseda, temveč tudi in predvsem dejstvo, je jasno dokazal uspeh nedeljske prireditve na Stadionu 1. maja v soorgani-zaciji Slovenskega kluba in Odbora za ohranitev Stadiona. »Ko zadnje čase poslušamo televizijske dnevnike, nas z ekrana presunljivo gledajo ljudje vseh starosti, ki jim je vojna v marsikaterem primeru odvzela vse, kar so imeli najdražjega...«, je v
•~CaVIANO / AMERIŠKO LETALSKO OPORIŠČE h
Neredi in požig avtomobila
PORDENON - Okrog ameriškega letalskega oporišča v Avianu, od koder dan in noč vzletajo in pristajajo v°jaška letala, je zadnje dni bilo dokaj napeto. V nedeljo se je odvila |Qanifestacija, med katero so bili tudi izgredi, prejšnjo noč pa so neznanci zažgali avtomobil nekega ame-tiskega častnika.
2e prejšnjega 3. aprila so v Avianu fažgali vozilo neke civilne uslužbenke oporišča, odgovornost za teroristično dejanje je prevzela organizacija "rotiimperialisticnih območnih sku-Pjo (Nuclei territoriali antiimperiali-sl;i)' Tudi v tokratnem primeru, ki se le odvil v kraju Cordenons, so našli letak iste organizacije nedaleč od požganega avtomobila, ki je bil last sanitetnega majorja Thomasa Ziehmana.
ordenonska kvestura je uvedla preiskavo in zaslišala pričo požiga.
Približno dvatisoč ljudi se je ude-e.2uo nedeljske manifestacije proti voj-bt, med katerimi je bilo nekaj sto pripadnikov gibanja Blaženi graditelji mi-ru’ ki so aktivni od samega začetka voj-ne v nekdanji Jugoslaviji, ter Številni Pfipadniki Socialnih centrov seve-r°vzhoda. Sprevod se odvil po cesti, ki Pelje mimo oporišča, ob skandiranju gesel proti vojni, za izstop Italije iz Naproti Američanom. Kaže, da je do
ta, r__ izgredi
ov prišlo, ker so nameravali raz-
viti transparent nad vhod v oporišče, ki so ga ščitili številni policisti in karabinjerji. Nekaj minut je letel solzilec v eno smer, v drugo pa kamenje in je težko določiti, kdo je prvi napadel. Na srečo ni prišlo do neposrednega stika, spopad je po nekaj minutah prenehal in kronika beleži samo dva lažja ranjenca med protestniki (ženska in njena hčerka), kar policija sicer demantira, ter 6 med silami javnega reda.
Deželni koordinator Združenja za mir Gian Luigi Bettoli zavrača obtožbo, da je šlo za manifestacijo »gverilcev«. Proti sprevodu, v katerem je bilo veliko družin pacifistov z otroci, so sile javnega reda ustrelile tucat doz solzilca in to tako nizko, da je ranilo v glavo enajstletno deklico. Incidenti so se po Bettolijevem pričevanju začeli z napadom sil javnega reda. Nekateri mirovniki so se postavili med manifestante in policijo, da bi preprečili nadaljne izgrede, pripadniki Socialnih centrov pa »so s kamenjem prepričali policiste, da so odnehali,« piše Bettoli.
Pordenonski kvestor Raffaele Daniele pa pripisuje vso krivdo pripadnikom Socialnih centrov, ki so začeli obmetavati policijo s kamenjem in drugim materalom, poleg tega pa so imeli čelade in drugo opremo za spopad.
svojem uvodnem govoru dejala zastopnica SK Darija Betocchi. V nadalje-vaju je Betocchijeva izpostavila pomen solidarnosti kot ene najpomembnejših vrednot. Sicer je bilo pravilno ugotovljeno, da naša hrana, naš denar in naše obrabljene obleke ne bodo seveda mogle vrniti nesrečnim žrtvam življenja naj dražjih ter požganih ali razstreljenih domov. Prav tako bosta večno neizbrisni groza in obup v njihovih očeh. S sovraštvom okužena srca pa bodo, na žalost, najboljši humus za izrojevanje novih sovraštev in maščevanja. Zgodovina nas namreč žalostno uči, da je nasilje vedno in vsekakor rojevalo le novo nasilje.
Uvodnemu govoru je sledil pester kulturni spored, ki ga je povezovala Matejka Grgič. Po nastopu otroškega pevskega zbora osnovne šole Frana Milčinskega so sledili pevski nastopi zbora Jaco-bus Gallus, solistov Ileane Zobec, Alda Žerjala, ki ga je na klaviatmi spremljal Andrej Pegan, Martine Feri, ki jo je na kitaro spremljal brat Marko, medtem ko je Andrejko Možina prav tako na kitaro spremljal Aljoša Saksida. Z recitacijo se je predstavila Joža Kobal.
V teku večera sta na harmoniko zaigrala še Egon Tavčar in Irene Zobec, medtem ko so za plesni točki poskrbele plesalke in plesalec Show Chance ter nekoliko mlajša plesna skupina KD Lonjer - Katinara. Številno zbrano publiko sta izredno navdušila tudi priznana gledališka igral-
ca SSG-ja Danijel Malalan in Vojko Belšak, ki sta uprizorila Martina Krpana s cesarjem Janežem ter Urško s Povodnim možem. Dobrodelni večer so zaključile glasbene skupine The VVavers, Kraški ovčarji, Charge ter Moron Brothers. Slednji so obenem poskrbeli za nastavitev zvočne ter ostale tehnične aparatme.
Animatorke KD Lonjer-Katinara so skrbele za otrošlo animacijo, tako da so lahko starši v miru sledili bogatemu kulturnemu sporedu. Kulturni spored je zaključila nekoliko utopična misel, oz. želja vseh, ki so pristopili k dobrodelnemu večeru, »da bi sporočilo miru in solidarnosti doseglo ljudi, ki v tem času trpijo zaradi krvoločnosti in cinične
preračunljivosti peščice mogočnežev, ki vodijo v smrt na tisoče revežev«. Na izredno pozitiven odziv je naletel srečolov s številnimi nagradami, ki sta ga priredili mladinski organizaciji Slovenski kulturni klub ter Mladi v odkrivanju skupnih poti.
Kaj pa rezultati? Organizatorji seveda niso prikrivali velikega zadovoljstva nad uspešnim izidom dobrodelnega večera, ki se ga je ob morda občuteni odsotnosti večine običajnih »vidnejših obrazov« udeležilo lepo število tudi mlajših ljudi. Skupaj je bilo zbranih kar nekaj desetin kilogramov raznih živilskih proizvodov, prava gora oblačil ter ostalih potrebščin in šest milijonov lir prostovoljnih prispevkov, katerim
gre prišteti še pol milijona lir izkupička srečolova.
Solidarnost pa se nadaljuje, se mora nadaljevati! Organizator! zato sporočajo, da je za denarne prispevke še vedno na razpolago tekoči račun Slovenskega kluba pri NTKB (t/r št. 01-10071). V teh dneh se člani SK ubadajo tudi z nelahko selekcijo in spravljanjem oblačil, za kar jim lahko priskočimo na pomoč tudi popoldne od 14. ure dalje na Stadionu 1. maj. (igb)
V uredništvu Primorskega dnevnika je skupina novinarjev in uslužbencev zbrala milijon 600 tisoč lir, ki so jih namenili pobudi Slovenskega kluba v sodelovanju z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maj.
Pomenljiv prizor z nedeljske solidarnostne prireditve (Foto Magajna)
AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
Pomagajmo beguncem!
Po vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo Miloševičeve bežijo s Kosovo. Poleg oblači, hrane in zdravil, mednarodne in državne humanitarne organizacije potrebujejo predvsem finančna sredstva. V ta namen so odprla več poštnih in bančnih računov, na katerih zbirajo denar.
Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji združenih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji sedež v Rimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na poštnem tekočem računu št. 298000. Na položnico je treba napisati »pro Kosovo«.
Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je zelo aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima tekoči račun pri tržaški podružnici Monte dei Paschi di Siena (oznaka ICS-Ufficio rifugiati, št. računa 3748/16, cab 0220, ABI01030).
Vsedržavna katoliška humanitarna organizacija Caritas ima poštni tekoči račun št.347013 (na položnici napisati Emergenza profughi). Tržaški Caritas zbira denar za begunce v Ul.Cavana 15 (škofija) vsak dan med 9. in 12.uro.
Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu Banca di Roma odprlo tekoči račun za pomoč albanskim beguncem. St. računa je 25000.35 pod oznako »Missione Arcobaleno.«
Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoč beguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Kosovu. Slovenska karitas ima žiro računa pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133 05 1140116-623903, s pripisom »za Kosovo«.
ALPE-JADRAN
Torek, 13. aprila 1999
TRST / POBUDE ZA ZAKONSKO ZAŠČITO
KOROŠKA / PO IZVOLITVI ZA GLAVARJA__________„
Slovenija in manjšina usklajujeta stališča
No srečanju državno sekretarja Logarjeva in Juri
Haider želi pogojevati pristop Slovenije k EU
Pred vstopom bi Slovenija morala doseči 70 odstotkov avstriske dohodkovne ravni
Včerajšnji delovni sestanek na sedežu generalnega konzulata Slovenije (f.KROMA)
TRST - Na sedežu generalnega konzulata republike Slovenije je bil včeraj dopoldne delovni sestanek posvečen parlamentarnemu postopku za zaščito slovenske manjšine. Poleg zastopnikov konzulata so na njem sodelovali slovenska državna sekretarja Mihaela Logar (Slovenci po svetu) in Franko Juri (zunanje ministrstvo) ter predstavniki SKGZ Rudi Pavšič, SSO Sergij Pahor, LD Miloš Budin, SIK Stojan Spetič, SSk Andrej Berdon, Slovencev videmske pokrajine Jole Namor, Demokratskega foruma Igor Tuta ter SKP Igor Cancia-ni in Renato Kneipp.
Na srečanju je tekla beseda o deklaraciji o slovenski manjšini, ki jo je pred kratkim odobril slovenski parlament, in, kot rečeno, o postopku za zaščitni zakon. S tem v zvezi se bo zastopnik Drnovškove vlade Juri 19.aprila v Rimu spet srečal z raznimi dejavniki italijanske vlade in parlamenta. Govorili so o možnosti, da bi poslanska komisija za ustavna vprašanja po hitrem postopku odobrila zaščitni predlog, ki ga bi medtem poročevalec Domenico Maselli nekje do srede maja nekoliko popravil. Za to pa je potrebno soglasje vsaj vseh strank vladne večine, ki bi morale umakniti že predložene popravke k Ma-sellijevemu besedilu, kar pa se doslej še ni zgodilo. S tega vidika so, kot znano, najbolj sporni amandmaji poslancev Ljudske stranke.
Po mnenju Pavšiča je vsekakor treba doseči do-
govor znotraj vladne koalicije. K premostitvi položaja bo pomagala učinkovita diplomatska dejavnost Slovenije, vendar na ravni dobrososedskih odnosov, ker obstoječe stanje ne terja npr. mednarodne arbitraže oziroma internacionalizacije. Izbira le-te bi po njegovih besedah privedla do večjih napetosti, je menil Pavšič. Kot je dejal Pahor, je vse odvisno od pospeševalne moči Slovenije in njene diplomacije. Slovenija naj italijanske oblasti spodbuja in opozarja, naj vendarle rešijo vprašanje zaščite slovenske manjšine, saj je zamujanje postalo že kronično.
Za Spetiča, Budina, Namorjevo in Cancianija je bistvenega pomena zlasti dogovor znotraj italijanske vladne koalicije. Tu so bili omenjeni popravki, ki jih je k osnutku Masellijevega
zaščitnega osnutka predložila Ljudska stranka. Treba je vplivati na LS, naj te popravke, ki so jih prej navedeni govorniki ocenili zelo negativno, umakne.
Berdon je dejal, da je občutno bolj pomembno ravnanje Slovenije. Po njegovem mnenju je pomembno, da je DZ sprejel deklaracijo o zaščiti manjšine, ki bo ostala v parlamentarnih aktih Slovenije, kakršenkoli naj bo izid v pogajanjih za zakonsko zaščito. To bo temeljni kamen v odnosih z Italijo, zato naj Slovenija nadaljuje s pritiskom na italijanske oblasti. Deklaracijo DZ je pozitivno ocenil tudi Tuta, ki je tudi poudaril njen pomen za dosego večje enotnosti v manjšini sami.
Juri je izrazil mnenje, da je prišlo do zbližanja med različnimi predstavniki manjšine, ki pa si še
niso enotne v določitvi območja. Zato se bodo predstavniki Slovenije držali predvsem vključevanja pomena vseh treh pokrajin v deželi Furla-niji-Julijski krajini (tržaške, goriške in videmske). Vsekakor bi bilo izrednega pomena, da vsi predstavniki izdelajo skupen dokument, ki vsebuje vse temeljne točke soglasja, kot je pred kratkim storil DZ. Z omenjenim dokumentom naj gredo k italijanskim oblastem, da bi se le-te seznanile s tem, da obstaja minimalna skupna želja manjšine. To bi okrepilo tudi pozicije Slovenije v Rimu. Pri tem je bila omenjena tudi možnost verbalne note slovenskega zunanjega ministrstva italijanskemu zunanjemu ministrstvu o vprašanju časovnega roka postopka sprejemanja zaščitnega zakona. (GR, STA)
CELOVEC - Pogoj za pristop Slovenije k Evropski uniji je, da sosednja država najprej doseže vsaj 70 odstotkov avstrijske dohodkovne ravni. To pa bi se lahko zgodilo roku šele 15 do 20 letih, je menil novi koroški deželni glavar Jorg Haider v pogovoru z novinarji v nedeljo na avstrijski televiziji ORF.
V zvezi s prizadevanji Slovenije za polnopravno članstvo v EU je Haider nadalje dejal, da predstavlja resen problem tudi jedrska elektrarna Krško. Nuklearka ni povsem varna, je dejal Haider, zato jo bo treba čimprej nadomesti s savskimi elektrarnami. Novi koroški deželni glavar je k temu še dodal, da bi pri financiranju savskih elektrarn lahko po-
magala EU oz. Evropska banka, pri gradnji pa bi lahko pomagale tudi Avstrijske Dravske elektrarne, ki imajo izkušnje na področju gradnje hidroelektrarn.
Haider je Se napovedal, da se hoče že v kratkem intenzivno posvetiti odpr-
tim vprašanjem med Ko-roško in Slovenijo ter s tem v zvezi napovedal, da hoče slovensko stran čim' prej vabiti na bilateralne pogovore.
Po izvohtivi za deželnega glavarja, je Haider včeraj na Dunaju pred zveznim predsednikom Thomasom Klestilom zaprisegel na avstrijsko zvezno ustavo. Zaprisega je bila zelo kratka. Predsednik Klestil je novemu deželnemu glavarju v čestital za izvolitev ter ga nato opozoril na spoštovanje zvezne ustave. Zaprisege se je po protokolu udeležil tudi zvezni kancler Viktor Klima, ki je Haiderju prav tako čestital, ni pa bil pripravljen ponoviti rokovanja za številne navzoče fotografe.
Ivan Lukan
CELOVEC / SOSVET OHRANIL SKLEPČNOST_____.
OVP ni izstopila iz sosveta
Predlagala pa bo korenito spremebo sestave tega telesa
CELOVEC - Ljudska stranka (OVP) bo s svojima dvema članoma ostala v narodnostnem sosvetu za Slovence v Avstriji pri uradi zveznega kanclerja. To je sklenilo strankino predsedstvo in s tem zagotovilo, da bo 16-člansko posvetovalno telo kljub začasnemu izstopu štirih članov Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) še sklepčno.
Iz sosveta pa je izstopil pliberški župan in član OVP Raimund Grilc. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da je »nesmiselno ostati v
takem telesu, dokler med obema osrednjima političnimi organizacijama slovenske manjšine ni nobene pripravljenosti za iskanje soglasja«. Kdo bo njegov naslednik, stranka še ni odločila.
Na srečanju voditeljev Ljudske stranke, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so sklenili, da bodo izdelali predlog o novem sestavu sosveta. Le-ta naj bi predvideval, da bi v njem slovensko narodno skupnost zastopali samo izvoljeni predstavniki, od občinskih odbornikov do državnozborskih po-
slancev. Predlog o no; vem sestavu sosveta na) bi stranka vložila v državnem zboru P° državnozborskih volitvah jeseni letos.
Iz sosveta je - PraX taka zaradi nesoglasij med obema osrednjin13 političnima organizacijama koroških Slovencev v
tem telesu - izstopil tudi vodja slovenskega duš; nopastirskega urada Prl
krški škofiji Jož;tj
Marketz, ki je zastopal Cerkev. Njega bo nadomestil duhovni svetni Jože Valeško, župnik v Sentpretru na Vašinjah v okraju Velikovec. (IL)
LJUBLJANA / OBISK PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SODIŠČA LUZIUSA VVILDHABERJA
LJUBLJANA / DANES V ROŽnIdOUNI
Nujno spoštovanje konvencije o človekovih pravicah
Wildhaber je obiskal Ustavno sodišče R Slovenije, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom Kučanom
LJUBLJANA - Evropsko sodišče za človekove pravice bo tudi v prihodnje sledilo ravni dosedanjih dosežkov in si prizadevalo za uresničevanje konvencije o varstvu človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v luči zagotavljanja učinkovitega inštituta zagotavljanja in varovanja človekovih pravic, je poudaril predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Luzius VVildhaber, ki je -ob rob obiska pri Ustavnem sodišču RS - na povabilo Slovenske sekcije Mednarodne komisije pravnikov in Inštituta za človekove pravice danes predaval o aktualnih vprašanjih novega mehanizma Sveta Evrope za varstvo človekovih pravic - stalnega sodišča za človekove pravice, so sporočili predstavniki omenjene sekcije in inštituta.
Po Wildhaberjevih besedah vsako leto število novo prispelih zadev strmo narašča, gre za vse bolj kompleksne in občutljive primere, vendar pa si sodniki kljub temu prizadevajo za ažurno in temeljito opravljeno delo. VVildhaber je poleg krajšega orisa delovanja sodišča med drugim opozoril na pomembnost spoštovanja
konvencije o varstvu človekovih pravic, ki je nastala kot odgovor na grozote in nasilje, ki jih je Evropa doživela med drago svetovno vojno. Po besedah predsednika evropskega sodišča je pravica do pritožbe posameznika ključnega pomena in bistvo zaščite, ki ga vsebuje in omogoča konvencija.
Predavanja so se med drugim udeležili tudi predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak ter predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, s katerim se je dopoldne sestal na ustavnem sodišču. V okvira svojega obiska pa se je VVildhaber - spremljal ga je tudi Testen - dopoldne pogovarjal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom. V okvira pogovora sta Kučan in VVildhaber poudarila predvsem potrebo po nadaljnjem utrjevanju avtoritete sodne oblasti, najsi gre za domače sodne institucije ali za Evropsko sodišče za človekove pravice kot zadnjo instanco, ki odloča o varstvu človekovih pravic. V zvezi s tem je predsednik Kučan poudaril potrebo po polnem vključevanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v domači prav-
ni red ter krepitvi ustreznih mehanizmov za izvrševanje sodnih odločb.
Strasbourško sodišče, ki vsako leto prejme vse več zadev, je namreč edino mednarodno sodišče v svetu, na katerem lahko posameznik državo toži kršenja človekovih pravic. Pristojno je za 750 milijonov ljudi od Grenlandije do Cipra in od Portugalske do Rusije; k njemu se lahko zateče vsak prebivalec države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, tudi mladoleten, duševno bolan, ostarel ipd., če je izčrpal vsa pravna sredstva v domovini in če pritožba ni anonimna.
Novo stalno sodišče, ki je z delom pričelo v začetku lanskega novembra, je zamenjalo dosedanje dvokrožno sodišče, bilo pa naj bi hitrejše in učinkovitejše za tožnike, ki se lahko pritožijo naravnost na sodišče in ne več na komisijo, ki je preverjala upravičenost tožb. Leta 1950 ustanovljeno sodišče najstarejše evropske organizacije, ki je takrat štela le trinajst članic, je namreč vse huje pestil naraščajoči val vloženih tožb. Ministrski odbor Sveta Evrope bo še naprej bdel nad izvrševanjem
sodb, izplačevanjem odškodnin in sprejemanjem ukrepov zoper ponavljanje enakih kršitev.
Sodišče ima 40 sodnikov, po enega iz vsake države članice; slovenski sodnik v Strasbourgu pa je Boštjan M. Zupančič. O upravičenosti tožbe presodi tričlanski sodniški odbor, ki upravičene tožbe posreduje sedemčlanskim sodnim porotam. O primerih, kjer naj ne bi sledili prejšnji praksi ali pa bi razsojali o načelnem vprašanju, pa izjemoma odloča Veliki zbor 17 sodnikov.
Prek tisoč sodb, kolikor jih je od leta 1960 izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice, predstavlja le nekaj odstotkov vloženih primerov, a so bile nekatere načelne sodbe tudi politično izjemno pomembne, takšna je bila npr. obsodba Turčije na plačilo odškodnine kurdskim prebivalcem porušene vasi. Daleč največ se v Strasbourg pritožujejo Italijani, večina čez dolgotrajni sistem sodnih postopkov; Italiji so tako od leta 1960 sodili 290-krat in jo 101-krat obsodili. Po sedenju na zatožni klopi ji sledijo Velika Britanija, Francija, sosednja Avstrija, Nizozemska... (STA)
Društvo zamejskih študentov prireja tradionalni party
vino, prodajali društven® majice in delili zloženke, ki bodo vsebovale splošno informacijo o društvu, n)6 govih elanih in krajih J katerih prihajajo. Z® ) društva ie. kot le poUl
LJUBLJANA - Danes bo v prostorih bloka 14 v študentskem naselju v Rožni dolini potekal dragi tradicionalni teran party, ki ga organizira društvo izseljeniških in zamejskih študentov iz Ljubljane. Na žuru bodo zamejski študentje postregli s kapljico žlahtnega terana, rezali bodo kraški pršut, sledilo pa bo tudi nagradno žrebanje. Organizatorji žura upajo in so prepričani, da bo tudi letos udeležba številčna, saj je lani zabava dosegla zelo velik uspeh in je tako pripomogla k širšemu spoznavanju zamejske stvarnosti in vseh tistih Slovencev, ki živijo izven meja slovenske države. V društvu Izza se v letošnjem letu obeta še cela vrsta aktivnosti in prireditev med slovenskimi študentskimi krogi. 4. maja bo v ljubljanski Rožni dolini na športnem igrišču potekala študentska tržnica, na kateri bodo člani društva kuhali pasto, točili
in tako zamejsko stvam st, ki je po njegov®J mnenju premalo upoš ® ,. na v matični državi. * maja se bodo člani dru odpeljali na izlet v kjer si bodo ogledali m in kraško planoto.
Družabnost se bo n
daljevala konec maja. bo na pikniku Prazn°Lve 5. obletnica ustanov društva. Program bo pester, med drugim^ do zamejski štuoei j r. ^
morili \t nnfJOlTLGtnl ,

OBČINSKI SVET / SINOČI
Konvencije za oskrbo telesno prizadetih oseb
Vključen je tudi sklad Mitja Čuk
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji odobril konvencije s tremi ustanovami, ki se ukvarjajo z oskrbo telesno prizadetih oseb, posebno mladih. Med njimi je tudi slovenski vzgojno-zaposlitveni center, ki deluje pod okrijem Sklada Mitja Cuk.
Občina Trst bo prvič nositelj teh konvencij in bo koordinirala vlogo občinskih uprav naSe pokrajine. Za vsakega uporabnika bodo tri ustanove dobile 33 milijo-Uov lir letnega prispevka s strani deželne uprave. Vse ti konvencije so bile odobrene s široko večino glasov ti brez debate, kar se je pred dnevi zgodilo tudi v pristojni svetovalski komisiji.
Na osnovi konvencij morajo vse ustavnove izpolnjevati zakonske predpise in to tudi kar zadeva delovne razmere uslužbencev. Ustanova, ki ne spoštuje delav-uih pogodb uslužbencev v skladu z zakonom tvega, da izgubi pravico do javnih prispevkov. Na ta problem je Uied oravnavo v svetovalski komisiji med drugim opozoril svetovalec Stranke komunistične prenove Igor Canciani, s katerim je soglašal pristojni odbomih Gian-ut Pecol-Cominotto.
Na sinočnji občinski seji je svetovalec Nacionalnega zavezništva Michele Lobianco formalno prevzel mesto somišljenika poslanca Roberta Menie, ki je odstopil, ker se zaradi parlamentarnih obveznosti ne more pri-uierno posvetiti funkciji občinskega svetovalca.
OTROŠTVO / PREDSTAVILI NOVO POBUDO
Spodbujali slike med roditelji
Organizirali srečanja v jaslih, na osnovnih šolah in v rekreacijskih središčih - Vabljeni starši
Valorizirati vlogo staršev pri vzgoji otrok, spodbujati kulturo pravic otrok, omogočiti medsebojne stike med starši in izmenjavo izkušenj ter problemov, s katerimi se srečujejo. S temi predpostavkami se je rodila pobuda »Centra d’ascolto«
(Center za poslušanje), ki je namenjena staršem otrok oz. mladih do 18. leta starosti. Iniciativa spada v širši okvir srečanj na tem področju, predstavili pa so jo včeraj na Tržaški občini odbornica Maria Bassa Poropat, pedagog Luca Chicco, psiholog Guglielmo Spa-detto, podpredsednica občinske komisije za enake možnosti Alda Pao-letti in Marisa Casella v imenu šolskega skrbništva (na sliki - f. KROMA).
Namen pobude je tudi uresničitev mreže stikov ter odnosov med družinami in vzgojnimi, zdravstvenimi ter socialnimi storitvami, pri tem pa so soudeleženi bolnišnica Burlo Garofolo, družinske svetovalnice, Tržaška
OBREDI POD VTISOM VOJNE
Pravoslavna velika noč
Srbska in grška pravo-® avna skupnost sta v ne-edo praznovali veliko jtiC- Obredi v cerkvi v.Spiridijona so poteka-1 Pod mučnim vtisom jTjne na Balkanu, na ka-®f° je na sobotni slavno-s P ki je sledila tradicio-atii procesiji, opozoril tietropilit Jovan. Na noc-bBin bogoslužju je sode-°Val tudi škof Evgen Razgnani.
Jovan je bil v svojem javoru zelo oster in pole-‘BiCen, kar vzbuja preseljenje, saj je ob izbruhu °jne tržaška pravoslav-a skupnost zavzela °baj umirjena in previd-
na stališča. Na veliko noC je metropolit ne samo obsodil vojaške napade Nata, kar je iz sbrskega gledišča razumljivo, presenečajo pa ton in besede do kosovskih Albancev, ki so v glavnem vsi separatisti in teroristi.
Albanska manjšina - je dejal Jovan - mora imeti svoje pravice in dolžnosti, niC veC in nič manj kot ostale manjšine drugod po svetu. Tragedijo beguncev je metropolit v glavnem označil kot sad velike dezinformacije zahodnih občil. Bolj kot verski je bil to izrazit politični govor.
občina, šolsko skrbništvo, Urad socialnih storitev za mladoletne in razna združenja. Širši program, med katere spada »Centra d’ascolto«, predvideva razna srečanja, razdeljena po starostnih obdobjih otrok, ki se jih bodo lahko udeležili vsi starši.
Značilnost pobude »Centro d’ascolto«, ki bo trajala sperimentalno od 14. aprila do 18. junija 1999 je, da se bodo tokrat vzgojitelji, psihologi in pedagogi podali v prostore, kjer živijo otroci oz. mladi do 18 leta starosti, in se tam mesečno srečali s starši. Za starše otrok do treh let se bodo srečanja odvijala v jaslih Semidi-mela (Ul. Veronese, 14), Acquerello (Ul. Puccini, 46) in Bosco Magico (Reška cesta, 511), na osnovnih šolah (starostno obdobje 3-6 let) La scuola del sole (Ul. Manzoni, 14), Delfino Blu (Greta, 34/2) in Mille Bimbi (Ul. dei Mille, 6), v rek-reatorijih (6-18 let) G. Padovan (Ul. Foscolo, 13), A. Frank (Ul. Forla-nini, 30) in De Amicis (Ul. Colautti, 3). A.G.
NOVICE
Zaskrbljenost za usodo škedenjske železarne
Nad škedenjsko železarno se spet zgrinjajo temni oblaki krize. Jutri bo na sedežu Združenja in-dustrijcev srečanje vodstva obrata s sindikalnim predstavništvom in se bo začelo soočenje glede predloga lastništva, da bi do decembra zaprli jeklarno. To bi privedlo do verižnega zastoja v drugih oddelkih, tako da bi moralo okrog 300 uslužbencev v dopolnmilno blagajno.
Glede na dejstvo, da je v teku tudi vsedržavna reorganizacija železarskega sektorja, je deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič vložila vprašanje na deželno vlado, s katerim med drugim predlaga soočenje krajevnih uprav o usodi škedensjske železarne, glede katere ne gre pozabiti, da jo je grupa Lucchini odkupila z odločilno pomočjo javnih sredstev.
Težave v železniškem prometu
Zaradi stavke železničarjev je včeraj v FJK odpadlo 40 odstotkov vlakov, kar je povzročilo velike težave pri potniškem prometu. Jutrajnji polet iz Ronk v Rim pa je odletel s triurno zamudo, ker ni bilo na razpolago posadke.
Dijaška manifestacija za sožitje
Dijaški odbor slovenskih srednjih šol za Gorico in Trst sporoča, da bo manifestacija za sožitje, ki je bila napovedana za danes ob 10. uri na Trgu Oberdank, potekala tako, kot je bilo javljeno v nedeljski številki našega dnevnika na goriški strani. Včeraj je namreč tržaška kvestura izdala ustrezno dovoljenje.
Goljufi za zapahi
Z oglasi po Časopisju so obljubljali prijetna srečanja s Čudovitimi ženskami, za te usluge zahtevali znatne vsote denarja, potem pa obljube gladko prelomili, kajti Zenske so bile povsem izmišljene. KonCalo se je vsekakor tako, da so se znašli za zapahi. Skupno se bo pod obtožbo goljufije moralo zagovarjati 7 ljudi. To so 26-let-ni Walter Bortolutti, 37-letni Andrea De Palma, 38- letni Dino De Palma, 33- letna Daniela Sirot-ti, 25-letna Eriča Zacchigna, vsi iz Trsta, ter 38-letna Antonia Piša iz Barija in 33-letni Mauro Pocorobba, po rodu iz Sicilije.
Snemanje za Lineo verde
Tudi včeraj je na Tržaškem televizijska ekipa javne ustanove Rai snemala prispevke za oddajo »Linea verde«, na kateri obravnavajo enogastro-nomske posebnosti, naravne lepote in spomenike posameznih predelov. Na sliki snemanje na vrtu Čebelarja Fausta Settimija v Trebčah.
. V BARKOVLJAH / ZGODAJ ZJUTRAJ
NA MANIFESTACIJI »VIVICITTA1« / SKUPNO PREKO 800 UDELEŽENCEV
Padec v morje mu je bil usoden
Domnevajo, da si je moški hotel sprati rane na obrazu
, V harkovljanskem portiCu so včeraj zju-s.ai °dkrili truplo 34-letnega Stefana Plos-la, ki naj bi po prvih ugotovitvah policije r]etno po nesreči utonil. KaZe, da se je n °ki, ki je bil po poklicu trgovec, do kj °velj pripeljal z motornim kolesom, r|^'S(J 8a našli okrog sto metrov od portica, , zacetku tamkajšnje pešpoti. Domne-
>. .	~Vi minrvcijoi-ijv
jJo, da je bil nekoliko vinjen, padel naj bi le J1! Se udaril v obraz, ob motornem ko-
^.Su je bilo nekaj madežev krvi. Želel naj si sprati kri z obraza, ugotovili so mu ^ijso rano na bradi, namenil se je proti iz kier Pa mu je verjetno spodrsnilo, SUbil je ravnotežje, padel v vodo in uto-j ' Kot so doslej ugotovili, se je tragični Urah ^ek Pripoji Ze v zgodnjih jutranjih 411 m rnu nihče ni prisostvoval.
pretepom na ladji Je celo končal v morje
Otitio se je spor izrodil, eden od poje vSCakov ie ceJ° končal v morju, tako da sarllfPitan tidje »Strofades«, katere po-pfj),0 sestavljajo Grki in Ukrajinci, moral * *ati na pomoč, obrnil se je do prista-ižviH a Povel)stva- Nemudoma je posegel tiski čoln, ki je 30-letnemu ukrajin-ktitIrju Pomorščaku (na ladji je zaposlen ga Hojnik) pomagal na kopno. Izročili so sti Orl U stižbe 118, ki ga je iz previdno-°dpeljalo v glavno bolnišnico. Kaže, da
mu izvensezonska kopel ni pustila nobenih posledic, tako da se je lahko vrnil na ladjo.
Kasneje so iz operativne cenbale pristaniškega poveljstva poklicali kapitana, vprašali so ga, Ce so spor ugladili. Kapitan je odvrnil, da ni težav in da so spet vzpostavili red. Ladra »Strofades«, ki pluje pod zastavo Sv. Vincenta, je v Trst pripeljala tovor krompirja, nakar se je zasidrala v pričakovanju na nove ukaze.
Blizu Ricmanj našli precej ukradenih motomon koles
Na poraščenem področju blizu Ricmanj je osebje letečega oddelka tržaške kvesture našlo okrog 20 motornih koles, približno polovica je bila ukradena med leti 1994 in 1998. Motorna kolesa so odkrili v nedeljo zjutraj, potem ko so nekaj dni prej, v sredo, 7. aprila, na istem območju opazili razne dele teh koles. V sredo so se agenti podali proti Ricmanjem z namenom, da odstranijo ostanke avtomobila, ki so ga neznanci najprej ukradli in zatem zažgali.
V nedeljo pa so prečesali celotno področje in našli okrog deset motornih koles »ciao« in »vespa«, katerih izginotje so lastniki svojCas prijavili. Za druga kolesa, šasije in podobno pa lastnikov zaenkrat niso še izsledili, vsa prometna sredstva pa so bila brez identifikacijske tablice in skoraj na vseh so manjkali glavni deli.
Lepa uveljavitev skupine dijaškega doma
Dijaški dom je zastopalo 17 fantov, ki so bili prvi v kategoriji najbolj številnih skupin
Na letošnji 16. izvedbi mednarodne manifestacije v hitri hoji »Vivi-citta«, ki jo organizira Uisp (italijansko združenje šport za vse) in ki istočasno poteka v 44 mestih v Italiji in 15 v tujini, so samo v Trstu našteli preko 800 udeležencev (za tekmovalni del se jih je vpisalo 536).
Na dokaj zahtevni 12 km dolgi progi se je na tekmovalnem delu uveljavil Roberto Furlanic (Marathon TS) pred lanskim zmagovalcem Ginom Canevom (GS Aldo Moro Paluz-za) in Guidom Patoccom (Marathon TS). Med ženskami je bila najhitrejša Sally Jane Peacock iz Nove Zelandije, ki je prehitela Marto Feltre iz Gradišče ter Sereno Bonin (Generali).
Lep uspeh je dosegel dijaški dom »Srečko Kosovel«, ki je na lestvici najbolj številnih skupin zasedel prvo mesto na netekmovalnem delu, pred »Arniči Tram di Opicina« in Fincantierijem (na tekmovalnem delu je zmagala skupina »Arniči Tram di Opicina«. Dijaški dom je zastopalo 17 udeležencev, v glavnem iz skupine »Ptički brez gnezda«, med njimi so bili fantje s Kosova, eden iz Albanije, Romun, ki so se na pobudo zelo radi odzvali, nanjo pa jih je pripravilo in pospremilo osebje dijaškega doma.
Vojna na Kosovu: debati v Trebčah in pri Briščikih
Po naših vaseh se nadaljujejo da pri BrišCikih (v dvorani KRD srečanja in debate o novi balkan- Dom BrišCiki) na srečanju, ki ga ski tragediji. Stranka komunistic- prireja zgoniška sekcija Levih ne prenove vabi drevi ob 20.30 v demokratov. Uvodno besedo bo Ljudski dom v Trebče na imel podpredsednik deželnega srečanje na temo »Zakaj smo sveta Miloš Budin, proti napadu Nata na Zvezno re- O vojni bo tekla beseda ob publiko Jugoslavijo«.	IS.uri na sedežu SKP v Ul.Tara-
Ob isti uri bo o tem tekla bese- bocchia 3.
KAMPANJA ZA REFERENDUM
Volišča bodo odprta le v nedeljo do 22.ure
Referendum bo le v nedeljo, IS.aprila, volišča bodo odprta od 7. do 22.ure. Na volišča je treba z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom ga lahko do vključno nedelje dvigne na volilnem uradu svoje občine.
Način volitev je zelo preprost. Kdor želi ukinitev sedanjega volilnega zakona za izvolitev poslanske zbornice glasuje »DA«, kdor ne želi nobenih sprememb in hoCe v bistvu ohranitev sedanjega sistema glasuje »NE«.
Razlogi pristašev »da«
Pobudniki nedeljskega volilnega referenduma se zavzemajo za odpravo proporCne kvote volilnega sistema za izvolitev poslanske zbornice. Morebitna zmaga »da« bi pomenila poenotenje volilnih sistemov za izvohtev zbornice in senata.
Na tem staliSCu so Levi demokrati, Nacionalno zavezništvo, Demokrati (Romano Prodi in Antonio Di Pietro), velik del Forza Italia, KršCansko-demokratski center CCD, del zelenih in razna gibanja (npr. Mario Segni), ki se od vedno zavzemajo za večinski volilni sistem. Pristaši »da« menijo, da bi zmaga referenduma posodobila italijanski politični sistem ter ustvarila pogoje za oblikovanje stabilnih in učinkovitih vladnih koalicij.
Razlogi pristašev »ne«
Za »ne« na nedeljskem ljudskem glasovanju si prizadevajo obe komunistični stranki (SKP in SIK), glavnina zelenih, Ljudska stranka, Severna liga, socialisti in leva komponenta LD, poleg še nekaterih drugih gibanj in združenj. V Furlaniji-Julijski krajini se je za »ne« opredelila tudi stranka Slovenske skupnosti.
Te stranke in gibanja se torej zavzemajo za ohranitev sedanjega mešanega volilnega sistema (proporcni in večinski) v prepričanju, da je Cista večinska zakonodaja v kriCeCem nasprotju s tradicijo italijanske demokracije. V Italiji - menijo pobudniki »ne« - smo že šli na podobni referendum, ki ni rešil problemov, a jih je v nekaterih obrisih celo zaostril. Volilne zakone mora v vsakem primeru odobriti parlament. Nekatere stranke fronte za »ne« so tudi vec ali manj odkrito pozvale občane, naj v nedeljo kratkomalo bojkotirajo volišča.
Sporočilo Občine Nabrežina
Uprava devinsko-nabrežinske Občine bo v nedeljo v dopoldanskih urah poskrbela za brezplačni prevoz telesno prizadetih volilcev do volišč, kot predvideva Člen št. 29 zakona št. 104 z dne 5.2.1992. Zato uprava naproša zainteresirane volilce, da se javijo na pristojnem občinskem v olilnem uradu (telefon 040-2017300) do sobote do IS.ure.
Obvestilo zdravstvene ustanove
Zdravstvena ustanova bo v skladu z zakonom izdajala posebna volilna potrdila za telesno prizadete volilce. Za tozadevna potrdila so na razpolago naslednje ambulante: Ul.Giotti vsak dan med 8. in 10.uro; Milje danes med 8. in 12.uro; Nabrežina danes in v Četrtek med 8. in 12.uro ter OpCine v petek med 8. in 12.uro.
VZGOJA / V UL. VERONESE V TRSTU
Začetek vpisovanja v slovenske jasli
. Letos obiskuje občinske jasli petnajst otrok
Velik medvedek in medvedka s pisemcem, polnim rdečih srčkov, vabita v občinskem poslopju v Ul. Veronese v Slovenske jasli. Vsak dan prestopi prag jasli 15 malčkov v starosti od 3 mesecev do 3 let. Tretje leto zapored so vsi razpoložljivi prostori v slovenskih jaslih zasedeni, kar jasno kaže, kako zelo potrebna je bila za slovenske in narodnostno mešane družine ta vzgojnovarstvena institucija.
Jasli so odprli pred štirimi leti po vztrajnih posegih slovenskih organizacij (predvsem Sindikata slovenske šole) pri občinskih oblasteh. V njih se sedaj igrajo slovenski otroci (eden od staršev mora biti Slovenec, to je pogoj za vpis v slovenske jasli) iz tržaške občine. Sledijo jim in jih vzgajajo tri vzgojiteljice -Darja Smotlak, Morena Foraus in Valentina Bandi, letos pa je občina dodelila vrtcu še dodatno moC: Jana Lovriha sledi otrokom v popoldanski triurni izmeni.
Prostore jasli so oktobra lani prenovili, da so še popolnoma novi in sveži. Slovenski trakt zavzema veliko igralnico in jedilnico, drug prostor za igre, kopalnico in spalnico, otroci pa se lahko poslužujejo tudi drugih prostorov italijanskih jasli: multimedialne sobe, sobe za psihomoto-riko, vrta in terase. Delo v jaslih se začne ob 7.30 s prihodom otrok. Poldrugo uro kasneje, ko so zbrani že vsi malčki, je na vrsti malica, sledijo igre, psihomotorične vaje
(vedno v okviru iger, ki so primerne za tako majhne otroke). Zatem se otroci porazdelijo po skupinah in Čakajo jih razne dejavnosti, kot so igre z vodo, igre z moko, risanje, igre v hišici. Ob toplih dneh se razvedrijo na peskovniku. Kosilu sledi počitek v spalnici, tja do pol tretje ure popoldne. Takrat počasi, drug za drugim zapustijo majhne posteljce in se v jedilnici posedejo za nizko mizico. Mala Tamara je vCeraj prispela do svojega stolčka s sinjim plišastim zajčkom v naročju in slastno segla po banani, rumeni kot njene laske. Po malici morajo vzgojiteljice že pripraviti otroke na odhod. Starši pridejo po sinke in hčerkice ob 16. uri, kdor je dlje zaposlen, lahko pride po otroka kasneje (do 17.30).
VCeraj se je zaCelo vpisovanje v slovenske jasli za prihodnje šolsko leto, ki bo trajalo do 28. aprila. Otroke vpisujejo v ja-
slih pri Domju in v Ul. Archi 4, in sicer ob ponedeljkih od 14. ure do 17.30 ter ob torkih in Četrtkih od 9.30 do
11.30, ob sredah (od 12.30 do 15. ure) pa poteka vpisovanje tudi v Uradu za stike z javnostjo na Trgu Unita 4.
BORSATTI___
Debata o knjigi M. Kacin in
J. Pirjevca
V Trstu bodo danes spet predstavili knjig0 Milice Kacin VVohinz i° Jožeta Pirjevca »Zgodovina Slovencev v Italij> (1866-1998)«, ki je izšla pred nedavnim pri založbi Marsilio v italijanskem jeziku. Predstavitev pri' reja Deželno kulturno združenje »Enrico Berlin-guer« v konferenčni dvorani knjigarne Borsatti v Ul. Ponchiello (to je ob cerkci sv. Antona Novega). Poleg obeh avtorjev bodo v razpravo o knjig1 posegli docent za sodobno zgodovino na Tržaški univerzi prof. Fulvio Sa-limbeni, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in predsednik kulturnega združenja »E. Berlinguer« Claudio Tonel. Predstavitev bo ob 17. uri.
TRINAJSTA IZVEDBA / POBUDA SK DEVIN ........
Uspel pohod Praprot-Repen
Tradicionalnega spomladanskega pohoda se je udeležilo 375 ljudi
so se udeleženci pohoda lahko spet okrepčali, v imenu prirediteljev jih j° pozdravil predsednik SK Devin Franc BrišCak, ki je tudi po stari navadi nagradil najmlajše in najstarejše ter najštevilnejše pohodnike. Najm-lajša je bila komaj triletna Giada Sardo, naj®" lajši pa osemletni Giulj0 Acerboni, najstarejsa je bila Deomira Škabar (let' nik 1920), najstarejši pa Silvano Stefin Long0 (letnik 1921), pokal za najbolj številno skupin0 pa je tudi letos šel Obalnemu planinskemu dru-
Nedeljski, že trinajsti tradicionalni pohod iz Praprota do Repna v priredbi SK Devin, je imel veliko veC sreCe kot lanski, ki ga je oviralo zelo grdo vreme. Tokrat je pohodnike pozdravilo lepo pomladno sonce, ki jim je prijetno svetilo od starta do cilja in jih povrh še blago grelo. Zato jih je bilo tudi znatno več kot lani. Na startu so jih prireditelji našteli kar 375.
Pot se je iz Praprota vila najprej na Sv. Lenart, nato pa tik ob meji po poti, ki so jo bili začrtali pred trinajstimi leti
nalašč za ta pohod. V Ja-rovcih, za zgoniškimi hribi, je neskončno vrsto pohodnikov Čakalo okrepčilo. Tu je bila namreč kontrolna točka in priložnost za kozarec toplega Čaja, tako da so se lahko z novim zagonom lotili vzpetine, ki jih je ob Golniku vodila na hrib Goleč, to je na najvišjo točko letošnjega pohoda. Od tu so se spustili proti Repnu, v kočo pod Rupo, ki jo upravlja balinarska sekcija Kraškega doma iz Repna in ki jo je seveda dala na razpolago za nedeljski zaključek pohoda. V njej

POČISTILI NEKATERE PREDELE KRIŽA
Skavtska akcija
V petek, 2. aprila, so skavti prve Čete, to je z območja, ki gre od Kriza do Devina, izpeljali akcijo CišCenja nekaterih predelov Križa. Pobuda se je rodila iz želje po večjem delovanju na teritoriju, ki naj bi se morda v bližnji prihodnosti sprevrglo v sodelovanje z vaško skupnostjo. Čeprav so sprva načrtovali, da bi k pobudi povabili tudi druge vaške organizacije, jim to zaenkrat ni uspelo. Srečanja, ki je v nekem smislu zamenjalo tradicionalno velikonočno duhovno obnovo, ki jo prirejajo vsako leto, so se udeležili vodi (skupine) iz Križa, to so Lisice in Lisjaki, pa iz Nabrežine, to so Galebi in Srnjaki. Razdeljeni v dve skupini, so zaceli Čistiti območje Gospodove griže (na poti, ki se spušCa od cerkve proti morju), in makadamsko pot, ki pelje mimo ceste za BrišCe. Kljub velikemu trudu pa jim
nikakor ni uspelo, da bi se podali tudi na vrh sv. Primoža, saj sta bila omenjena dela vasi precej bolj onesnažena kot so pričakovali in kot se je zdelo na prvi pogled. 2al so bile (in so še) vse vrtače prepolne ne samo s steklenicami in podobnim materialom, paC pa tudi z razbitimi stolicami, mizami, pralnimi stroji, televizorji in predvsem z avtomobilskimi gumami.
Kar se je dalo so paC počistili in odstranili, ostalo pa še Čaka.
Ravno zaradi tega se bodo še podali na takšne podvige, kajti nemogoče je in nenormalno, da bi se morali med sprehodi po Krasu izogibati smetem, ki niso nikakor sad človekove raztresenosti (papirčki), temveč načrten prestopek proti naravi in naši zemlji.
Šarmantni lisjak
MIELA / ZAČETEK GLEDALIŠKIH PREPLETANJ
Barbara Della Polla s Kovčki
Jutri bo gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane
S tretjim poglavjem monologa Kovčki - morje • v premiku (Valigie - un mare in movimento) je Barbara Della Polla v soboto zveCer uvedla tretjo izvedbo Gledaliških prepletanj, ki jih (pretežno) v gledališču Miela organizirata zadruga Bo-navventura in gledališče La Contrada (f. KROMA). Tokratna predstava, ki jo je avtorica-izvajalka še dvakrat ponovila v nedeljo, je morda pretreslji-vejša od prejšnji dneh, ker se veže na aktualnost, v prvi vrsti na pojav pri-bežnikov. Zenska, ki sameva in premleva na »opaznem stolpu« sredi morja, ponazarja sedanjo stisko prebivalca zahodnih, bogatejših držav, ki prihod tujcev po eni strani doživlja kot napad na ustaljeni red, po drugi strani pa občuti pritisk velikih tragedij, kot je na primer tudi vojna v ZRJ. Sedanjost pa je tudi ujeta med preteklostjo, v kateri
so npr. stari oCetje in strici sedanjih dobrostojeCih evropskih zahodnjakov morali »s trebuhom za kruhom« v Ameriko, in bodočnostjo, ki se kaže v zelo negotovih obrisih. Pomembno vlogo v predstavi odigrava tudi morje, ki prinaša in odnaša življenje, ki razkriva skrivnostne zgodbe in ki nenehno vabi drugam.
Predstava, ki je naravnana na prikaz nenehnih silovitih sprememb, je
tokrat dobila tudi pri-merjenejši okvir, saj so prireditelji tudi preuredili oz. izpraznili dvorano. Zelo prijetno noto pa dodaja gledališkemu dogajanju gastronomska ponudba, usklajena na državo, o kateri je govor. V okviru »prepletanj« bo drevi nastopil komik Maurizio Milani, jutri zveCer pa bo gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane.
bip
Opčine: občni zbor Sindikata slovenske šole
Slovenski solniki se bodo danes dopoldne zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah na redne® obenem zboru Sindikata slovenske sole. Dnevni red skupščine je res obilen: udeleženci bodo slišali razna poročila o opravljenem delu, ki sta ga označila predvse® dva dogodka-srečanje z italijanskim in slovenski®
ministrom za šolstvo lanskega novembra na Soli pri Sv-Ivanu ter dogovarjanje o novi razsežnosti šolske mreže na Tržaške®-Po razpravi bodo prisotni izvolili no vo vodstvo sindika ta ter iznesli predloge za njegovo n® daljnje delovanj6-Občni zbor se bo začel ob 11.30.
4
Glasbena Matica Trst Koncertna sezona Q8/QQ
duo ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ SIMONA MALLOZZI
violina-hcufa
danes, 13. aprila, ob 20.30
v Deutscher Hilfsvereinu, ul. Coroneo 15
Rossini, Tartini, Salzedo, Ramovš, Krek
J6£| Slovenski Klub
Gregorčičevo dvorano, Ul sv Frančiško 20 Trst
HniHA JOGA in P€S€M DUŠE
Danes, 13. t. m. ob 20.30
bo izvajalo in prikazala asane (položaja) VLRDiMiRR GUŠTIN,
z duhovno glasbo bo vnašal utripe miru ___GIORGIO HRI6GSCH (Nirvanananda)
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
13.	aprila 1999
MARTIN
Sonce vzide ob 6.24 in za-°ne ob 19.48 - Dolžina dne-3 13.24 - Luna vzide ob a'* 13 in zatone ob 16.29
Jutri, SREDA,
14.	aprila 1999
IRENEJ
VREME VČERAJ
TTRinje, zračni tla! 9 ustaljen, brezvet "Odstotna, nebo ®0rie mirno, tem] uiOfja 11,2 stopinje.
Rojstva in sn
Rodila sta se: Dai ^ino in Simone Bib Umrli so: 91-leti j ascotto, 88-letna B
jpina Laura Streh edenta Schioz; ^0rgio Comel, 8 b Urasovez, 72-1 ^ertovt.
LEKARNE
Dd ponedeljka, 12., dt obo|e, 17. aprila 1999
Normalen umik lekarn oc •30 do 13.00 in od 16.00 dc 19.30
Lekarne odprte tudi oc
13°0 do 16.00
„ Ul. Cavana 11 (tel. 04C . 2303), Largo Osoppo 1 lteL 040 410515).
Boljunec (tel. 040 228124 s Predhodnim telefonskin lomV0In ™ z nuiI1im receP
.BekarnB odprte tudi oc a'3° do 20.30
n Ul. Cavana 11, Largc 3g°PPo 1' Ul. Settefontane
Boljunec (tel. 040 228124 s Predhodnim telefonskin tomVOm ™ z nu)nim recep
nočna služba
^UJurna odprta od 20.3C
n. Ul. Settefontane 39 (tel
040 947020).
118:
.-uma ',ld 20. d Ulcna od
Bostavljanje nujnih 3sn?vU na dom tel. 040 3°505 - Televita.
2d^e^eionska centrala Knlravstvenega podjetja in ^isnic: 040 399-1111.
2;j rad za informacije 04naVstveneSa podjetja: 399.i3995053 in 040 PetV Ul °B ponedeljka do 0i a °d 8. do 13. ure ter
Ponedeljkih in četrtkih
tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwynet Paltrovv, Joseph Fiennes.
EXCELSIOR - 17.30,
19.50,	22.10 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Co-stner, Paul Newman, Robin VVright Perm.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.40.19.50,	22.00 »La fortu-na di Cookie«, r. Robert Alt-man, i. Glenn Glose, Liv Ty-ler, Chris 0’Donnel.
AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A civil action«, i. John Travolta, Robert Duvall.
GIOTTO MULTISALA 1
(Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Biglietti d’amore«, i. Andy Garcia, Andie MacDovvell.
NAZIONALE 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 2-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Obses-sion« i. Gwyneth Paltrovv, Jessica Lange.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Ladri per la pelle«, i. Alec Baldvvin, Rebecca De Mor-nay.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Cose molto cattive«, i. Cameron Diaz, Christian Slater. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’affittacamere perversa« . Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.40, 20.20, 22.10 »II fuggitivo della mis-sione impossibile«, i. Leslie Nielsen.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Fernando e Čarobna«, r. Lina VVertmuller, i. Sergio Assisi in Gabriella Pession.
■J PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja jutri, v sredo, 14.. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, predavanje in predvajanje filmov Aljoše Žerjala, ki obravnavajo preteklost Jugoslavije. Vljudno vabljeni!
KD SKALA vabi v petek, 16. t. m. ob 20.30 v prostore Zadruge v Gropadi na ogled veseloigre z glasbo in petjem »Obleka naredi človeka?« v izvedbi dramske skupine Slovenec iz Boršta s sodelovanjem MePZ Slovenec-Sla-vec. Režija Boža Hrvatic. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH
t()Ml'NF. DI DUINO AURISINA (TS) - OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) O, .	Javna dražba
lev Nabrežina obvešča, da bo dne 27. aprila 1999 ob II. uri javna dražba za dodeli-jtovalnine za osebno odgovornost v zvezi z gibanjem občinskih vozil (libro matricola).
04020l|732h°nnaciie ^ “P5k moSote dobiti v Ekonomatu, Nabrežina Kamn. 25 (tel.
ODGOVORNI SLUŽBE ZA EK0N0MAT Nada C AH ARI J A
STRANKA
LEVIH
DEMOKRATOV
Sekcija
OPCINE-ZGONIK
prireja javno srečanje
0 KOSOVSKI KRIZI
Uvodne misli bo podal
MILOŠ BUDIN Danes, 13. aprila ob 20.30 v dvorani KRD Dom Brisciki
KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, SKD France Prešeren in SKD Fran Venturini prisrčno vabijo na koncert 30. jubilejne revije PRIMORSKA POJE ’99, v soboto, 17. aprila 1999 ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopili bodo: Dekliška skupina Fran Venturini, Dekliški zbor Znamenje, 2PZ Lucija, MePZ Vrtojba in 2PZ Audite Nova. Koncert bo pod pokroviteljstvom Občine Dolina in v sklopu pobude Odprta meja.
SKD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 17. aprila na prvo prireditev ob 100-letnici ustanovitve LIPIN ZAKLAD. Zbirališče ob 16. uri pri Saj-snikovih, ob 17.30 kulturna prireditev v Bazovskem domu. Sodelujejo uCenci osnovnih sol Primož Trubar iz Bazovice in Karel Destovnik Kajuh iz Gropade, otroci otroških vrtcev iz Bazovice in Gropade ter otroški zbor Slomšek. V Bazovskem domu bo razstava risb. Vabljeni!
SPD PRIMOREC-TABOR
vabi na koncert LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV (zborovodja Matjaž Scek) ob izidu nove zgoščenke BOM NAREDIL STEZICE... (slovenske ljudske pesmi). Glasbeni dogodek bo v četrtek, 22. aprila 1999 ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Frstnika v Stivanu. Pri organizaciji sodelujejo Zveza slovenskih kulturnih društev Trst, moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v petek, 23. aprila ob 20.30 v gledališče France Prešeren na ogled glasbene igre »Obleka naredi Človeka?« v režiji Bože Hrvatic. Nastopajo elani dramske skupine PD Slovenec in MePZ Slovenec-
Qlavpp
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO	prireja
POKUŠNJO KRUHA IN VINA, v soboto, 24. aprila 1999 na sedežu Sirene. Začetek ob 20.30. Vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj prinesejo pridelovalci v ponedeljek, 19. ali v torek, 20. t m. v klet Marjana Gregoriča, Ul. Bo veto 32, od 19. do 21. ure. Nagrajevanje pr-vouvršCenih vin bo na prazniku kruha in vina. Tudi občinstvo bo istega večera ocenjevalo vzroce vina in nagradilo pridelovalce.
H ČESTITKE
KATJUSA! Že deset praznuješ danes let. Rada smeješ se, igraš, prišel pa je cas, da se tudi učenju vdaš, ker življenje ni en Spas. Lepo se imej in srečno naprej, ti želijo sestrici Anuska in Jasmina ter nonoti.
s_____________IZLETI
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v Poreču (Materada) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7. do 19. 7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-360072.
3 SOLSKE VESTI
TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE vljudno vabi vse svoje elane in šolnike na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 13. aprila ob 11. uri v prvem ter ob
11.30	v drugem sklicanju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red: 1.) Izvolitev predsedstva; 2.) Tajniško poročilo; 3.) Pozdravi gostov; 4.) Poročila predstavnikov v zbornih organih; 5.) Blagajniško poročilo; 6.) Poročilo nadzornega odbora in razsodišča; 7.) Razprava in razrešnica odboru; 8.) Volitve v organe Sindikata; 9.) Predlogi za nadaljnje delo novega odbora.
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 19. aprila 1999 na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek po naslednjem urniku: ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij.
H3 OBVESTILA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi elane na vaje združenega zbora za romanje na Sveto Goro, ki bo v nedeljo, 25. aprila. Vaje bodo drevi ob
20.30	v Marijanišču na Opčinah.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA vabi VSE ženske, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kmetijstvom, da se udeležijo ustanovnega sestanka danes,
13.	aprila 1999 ob 20. uri v nabrežinski knjižnici.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja sledeča srečanja na temo Zakaj smo proti napadu NATO na ZRJ, danes, 13. aprila ob
20.30	v Ljudskem domu v Trebčah, jutri, 14. aprila ob
20.30	v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu in v Četrtek,
15.	aprila ob 18. uri v prostorih Občinske knjižeice v Nabrežini.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA
prireja danes, 13. aprila ob 18. uri v Ul. Tarabocchia 3, aktiv elanov na temo Ne vojni NATA! Ne referendumu prevar! Vabljeni.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju danes, 13. aprila 1999 ob 8. uri, in v drugem sklicanju jutri, v sredo, 14. aprila 1999 ob 20.30 v Društveni gostilni na Opčinah, Ul. Alpini 18. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, volitve in razno.
SKD VIGRED organizira nabiralno akcijo v pomoč beguncem. Zbirni centri potrebujejo: spomladanska in poletna oblačila, šolske potrebščine, nahrbtnike, otroške knjižice in igrače, hrano, denar. Materjal bomo zbirali jutri, v sredo, 14. aprila in v Četrtek, 15. aprila v društvenih prostorih v Sem-polaju od 16. do 18. ure (prosimo, da ne nosite zimskih oblačil).
SKD PRIMOREC TREBČE vabi jutri, v sredo,
14.	aprila 1999 ob 20. uri v Ljudski dom v Trebče na predstavitev knjige »UaCe n’š« Atilija Kralja in na razstavo njegovih del.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL vabi upokojence Križa, Proseka, Kontovela in občine Zgonik na PRAZNIK VČLANJEVANJA 1999, ki bo jutri, v sredo, 14. aprila, ob 17. uri pri Bibcu v Križu.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na sklepno predavanje SVETLOBA IN POEZIJA. Diapo-snetke o naravnih spremembah v letnih Časih bo predvajal Marjan Olenik, poezijo bo brala Klavdija Mozetič. V Četrtek, 15. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
MOSP, Ul. Donizetti 3,
vabi v Četrtek, 15. aprila na ogled naslednjega filma serije Learning English with Films. Predvajali bomo ameriško komedijo WAG THE DOG (r. Barry Levinson, i. Robert De Niro, Dustin Hoffman). Začetek ob 20. uri.
V GOSTILNI PRI STUDENCU V DOLINI bo v četrtek, 15. t. m. ob 21.30 koncertni večer ljudske glasbe iz Brazilije s skupino BANDA BERIMBAU.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOB, ZDRUŽENJE VOJNIH AKTIVISTOV NOG NA TRŽAŠKEM - v petek, 16. aprila ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah ANTON VRATUŠA predstavil svojo knjigo Iz verig v svobodo - Rabska brigada.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA organizira avtobusni prevoz na manifestacijo za mir, ki bo v Avianu, v soboto, 17. aprila. Informacije in vpisovanje na pokrajinskem sedežu v Ul. Tarabocchia 3, tel. 040-
639109.
SZ BOR in KD ŠKAM-
PERLE organizirata PRVI PRAZNIK POMLADI, v soboto, 17. aprila od 20. do 1. ure z večerjo in plesom. Za glasbo bodo poskrbeli Gior-gio, VValter in Dorjana. Med večerom bomo poskrbeli za zabavo s tombolo. Obiskale nas bodo prikupne plesalke skupine Shovv chance. Rezervacije sprejemamo do Četrtka, 15. aprila v uradu od 9. do 15. ure ali pa v društvenem baru od 12. ure dalje. Tel.: urad 040-51377, bar 040-566137.
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - in TRŽAŠKA JUDOVSKA KULTURNA DRUŠTVA v
sodelovanju z Izraelskim prestavništvom pri Sv. Stolici vabita na ogled fotografske razstave Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delovnikih od 16. do 19. ure.
DNE 24. IN 25. APRILA
bo na Stadionu Prvi maj, Strada di Guardiella 7 v Trstu SEMINAR TELESNE ZAZNAVE IN GOVORICE.
Tečaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo vodil prof. Aldo Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-
537525.
SLOVENSKE JASLI, Ul.
Paolo Veronese 14, obveščajo, da bodo potekala vpisovanja do 28. aprila v sledečih jaslih in s sledečimi umiki: ob ponedeljkih od 14. do 17. ure in ob torkih ter ob Četrtkih od 9.30 do 11.30 v jaslih v Ul. Morpurgo St. 7 in v jaslih v Ul. degli Archi 4. Na URP, Trg Unita 4, pa bodo potekala vpisovanja ob sredah od 12.30 do 15. ure.
ZAZNAVE IN GOVORI-
CE. TeCaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo -vodil prof. Aldo Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-537525.
SKLAD MITJA CUK ob-
vešča, da je spet na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem Času.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
OSEBA z dolgoletnimi izkušnjami izvaja manikuro in pedikuro. Možnost nameščanja umetnih nohtov. Zajamčena resnost. Tel. 0338:4288100.
PRODAM tri harmonike, vsaka z 80 basi. Kličite v večernih urah na št. 040-7606015.
ZAMENJAM dva listka v parterju za predstavo The Rocky horror show v gleda-
lišču Rossetti dne 23. aprila 1999 z enakovrednima za dne 24. aprila 1999. Tel. št. 0481-474291.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na St. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
PICERIJA NA OPČINAH z večernim delovnim urnikom išCe natakarico in kuharico max 23-letni. Tel. St. 040-761043.
MLADO DEKLE isce delo v gospodinstvu dvakrat tedensko po veC ur. Zaželjeno v Boljuncu ali bližnji okolici pri slovenski družini. Tel. St. 00386-66-275271 vsak večer od 19. do 20. ure.
IZGUBILI smo velik zlati obesek s siglo CM v kmečkemu turizmu v Zagradcu ali okolici. Najditelj dobi nagrado. Tel. St. 040-228390.
universitA DELLE LI-
BERETA - UNIVERZA ZA VSE STAROSTI isce za Šolsko leto 1999-2000 profesorja za začetniški tečaj slovenščine. Delo je volontersko. Vse informacije na tel. št. 040-817244 ob uri kosila.
ZLATO ZAPESTNICO smo našli v soboto, 27. marca, na Stadjonu 1. Maj. Kdor jo pogreša, naj telefonira na §t. 040-828866.
MEHANIČNA DELAVNICA išCe osebo za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. št. 040-214522.
PRODAM Opel Corsa 1400, letnik ’93, 86.000 km, kataliziran, v odličnem stanju. Tel. št. 0335-5268055.
NUDIM opremo in dovoljenje za prodajo jestvin, sadja in nejestvin. Tel. št. 040-414525 ali 040-578541.
FIZIOTERAPEVTKO išCe podjetje. Tel. na št. 040-567367 po 20. uri.
PRODAM samostojno hišo na Krasu, 180 kv. m in 440 kv. m vrta. Klicati na št. 040-567876.
PRODAM metalno-zelen BMW 318 I coupe, letnik '87 v zelo dobrem stanju. Revizija opravljena do oktobra leta 2000. Podarim 4 kolesa z zimskimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. 0481-82353 v večernih urah ali 0347-1516964.
V SESLJANU se je izgubil Crno-bel muc, ki šepa na zadnjo tačko in nosi ovratnico. Tel. 040-567876.
OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. Toči belo in Črno vino.
OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Toči belo in črno vino. Nudi vam tudi ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo, za prigrizek pa domačo slanino.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je doprl Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Milic, Veliki Repen 49. Toplo vabljeni!
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je
odprl Milic v Zagradcu. Zadrto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonel-la se priporočata za obisk.
PRISPEVKI
V	spomin na Marijo Mokole vd. Terčon daruje nevesta Redenta 100.000 lir za slivensko cerkev.
V	počastitev spomina Borisa Možine daruje Zora Fabjančič 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na Alojza Prašlja darujejo Marko, Savica in Ada z družinami
100.000	Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 50.000 Ib za SD Kontovel.
Emil Cuk daruje 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Trebče.
Olga Kalc daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na Angela Grudna in Marijo Mokole vd. Terčon darujejo družine Kralj, Obad in Peric 45.000 lir za KD RdeCa zvezda in
45.000	Ib za SK Devin.
Namesto cvetja na grob
Dinka Čeparja darujeta družina Sergio Bandi 25.000 lir ter družina Cuk 100.000 Ib za KD Jože Rapotec.
Namesto cvetja na grob Borisovega oCeta Dinka Čeparja daruje delavnica Franko Mocor s sodelavci
200.000	Ib za KD Jože Rapotec.
V	spomin na Dinka Čeparja darujejo učitelji in spremljevalka GOS Frana Venturinija Boljunec-Boršt-Pesek 80.000 Ib za solo.
V	počastitev spomina Borisa Možine darujeta Silvana in Vojko Slavec 50.000 Ib za Dijaški dom.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
V	spomin na Justino Malalan darujeta Mariuccia in Adriana Coccoli 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Borisa Možino darujeta Živko in Olga Lupine 100.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na moža učiteljice Dane in prof. Maje Možina darujejo letniki ’55 z OpCin 150.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Zofko Blazina vd. Kapun daruje družina Fabjan 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Borisa Možino darujeta nečak Miran in svakinja Tanja Možina 20.000 SIT za Glasbeno matico.
t
Zapustil nas je naš dragi
Ludvik
Samez
Žalostno vest sporočajo Zena Erlanda, sin Rado s Patrizio in užaloščeni vnukinji Miki in Betti
Pogreb bo jutri, v sredo, 14. aprila ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga na pokopališče v Miljah.
Milje, 13. aprila 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Dne 11. aprila nas je zapustil naš dragi
Danilo
Vidrih
Žalostno vest sporočajo zena, sin, mama in oce, brat, svaki, nečaka in drugo sorodstvo
Pogreb bo danes, 13. aprila ob 12.40 v kapeli v Ul. Costalunga.
Trst, 13. aprila 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
LA CONTRADA / UPRIZORITEV GRISANCICHEVEGA NAREČNEGA DELA
ANTON VRATUŠA / IZ VERIG V SVOBODO
»Lepljenje« spominov no leta v rojstnem listu
V delu nastopata Orazio Bobbio in Lidia Kozlovich
V tržaški dvorani Cristallo je na sporedu tretja predstava, ki jo je za to sezono postavilo gledališče La Contrada; po Amerikancu s Sv. Jakoba izpod peresa Tullia Kezi-cha, TržaCana, ki se je uveljavil z dejavnostjo na vsedržavni ravni, in se je s to dramo tako rekoč prvič pomeril v govorici svojega rodnega mesta, in po Sestrah Ma-terassi, odrsko priredbo priljubljenega romana toskanskega pisatelja Alda Pallazzeschija, ki spada v italijanski literaturi dvajsetega stoletja posvečen niz tržaške zasebne gledališke ustanove, gre spet za delo v narečju, tokrat pa je avtor pesnik Claudio Grisancich, ki mu je ta govorica običajno izrazno sredstvo, poleg tega z La Contrado sodeluje že dolgo let, pravzaprav od njenega nastanka leta 1976.
Poetično dramo na temo spomina z naslovom »Alida Valli che nel ’40 iera putela« (Alida Valli, ki je bila 40. še dekletce) je sicer La Contrada predstavila že leta 1997 v okviru drugega Festivala sodobne italijanske dramatike, vendar le v obliki gledališke delavnice, kot sami poudarjajo. Glede na prvo uprizoritev je avtor delo nekoliko dopolnil, zlasti s tem, da je dodal drobno stransko zgodbo, s katero na nek naCin postavlja
osrednje dogajanje v širši okvir življenja, ki teče dalje v usodah drugih ljudi.
Osrednji junak je Giulio, ki je v mladosti hrepenel iz rodnega mesta v širni svet. In res je odšel, v Pariz, kjer se je poročil z bogato Janine, s katero ima sina, ustvaril si je uspešno kariero v Milanu in v svojem dozdevno srečnem življenju pozabil na mladost in na rodno mesto, kamor se je le redko vraCal za kratke obiske pri materi. Grisancicheva drama prikazuje njegov zadnji povratek v Trst, kak mesec po materini smrti, ker je treba izprazniti njeno stanovanje: mesto mu je tuje, nic ga ne veže nanj, celo govorice svojih otroških let se ne spominja. Spoznanje, da ni tako, v njem sproži sestrična Amelia, na katero je bil Giulio zelo navezan in ki je v njegovi odsotnosti ljubeče skrbela za njegovo mater. Amelia, kljub Giuliovem spodbujanju, ni odšla iz Trsta, predvsem pa se ni odrekla vezem spomina. Ob njej in zaradi nje se tudi Giulio veC ne izogiba svojih in skrbno zlepi sliko iz leta 1940, na kateri se drži svoje, lepe mame, ki je bila v mladosti zelo podobna Alidi Valli, Čeprav je bila Alida takrat šele dekletce.
Režiser Mario Licalsi je do-
gajanje uokviril v skrbno podano vsakdanjost: starejši in mlajši delavec praznita stanovanje pod skrbnim nadzorom natančne z resno eleganco oblečene ženske, Amelie, ki ima marsikaj pripomniti k njunemu početju. Zaposleni s svojimi opravki, trije na opazijo, da je v sobo vstopil Giulio, ki se nejevoljen sporeče s starejšim. Vsakdanjost se tako polni z drobnimi dogodki, ki v Giuliu sprožijo spremembo, vdiranje spomina pa režiser poudarja z drugačno osvetlitvijo in tudi z nekoliko radijskimi prijemi.
Orazio Bobbio v vlogi Giulia prepričljivo podaja lik moškega, ki se sprašuje, ali je res dosegel cilj, za katerim je stremel v mladosti; pravzaprav ga to vprašanje straši, da beži pred njim. Amelia je deloma zrcalna podoba Giulia, deloma njegovo nasprotje; zelo dobro jo je upodobila Lidia Kozlovich (na sliki z Bobbiom); kaže jo kot samozavestno a razumevajočo žensko, ki se kljub uspešni karieri univerzitetne docentke sprašuje, ali se ni v življenju odločila za napačno izbiro, vendar ob tem ni zagrenjena.
Lepo sta zgrajena tudi lika delavcev, ki praznita stanovanje, mladega igra Adriano Giraldi, starejšega pa Nereo Zannier. V predstavi nastopata še Marzia Posto-gna, bolničarka, ki je v domu za ostarele skrbela za Giuliovo mater, in Maurizio Repetto kot odcitovaleč števcev: avtor si je za oba zamislil ljubezensko zgodbo, ki se je nesrečno končala, obenem pa nakaže možnost novega, srečnejšega zapleta, vendar se lika nekako ne spajata s celotnim dogajanjem.
Pri predstavi so sodelovali še scenografka Tatiana Giorgi, kostumograf Fabio Bergamo in avtor scenske glasbe Claudio Moser; dopolnjuje jo še bogat gledališki list, pravzaprav zajetna publikacija z besedilom, z Grisancichevim spominom na mladost in z zapisi drugih avtorjev o 40. letih v Trstu in Italiji.	(bov)
Razkritje dogajanj v taborišču na Rabu
Zanimivo knjigo so že predstavili v Gorici, v petek zvečer po jo bodo no Opčinah
Pred približno mesecem dni je Anton Vratuša svojo knjigo o uničevalnem taborišču na Rabu in Rabski brigadi z naslovom Iz verig v svobodo predstavil v Gorici, v petek pa jo bo na Opčinah. Avtor v knjigi.opisuje dogajanje v taborišču na Rabu, ilegalno delovanje v njem ter ustanovitev Rab-ske brigade, ki je po zlomu Italije prišla z otoka na kopno ter se borila v okviru narodnoosvobodilne vojske.
Antona Vratuše ni treba predstavljati. Se v času narodnoosvobodilne borbe je bil med najvidnejšimi voditelji OF v Sloveniji in vzdrževal stike s CLN v Severni Italiji, bil poklican v Beograd, kjer je tudi po vojni bil na pomembnih položajih. Jugoslavijo je zastopal v tujini kot diplomat, bil na vodilnih mestih bodisi v jugoslovanski kot v slovenski vladi. Tudi danes se ukvarja z mednarodno dejavnostjo, še zlasti tisto, ki deluje pod okriljem OZN.
Med vojno je bil zaprt na Rabu. Zato smo sedaj, Zal šele veC kot pol stoletja po takratnih dogodkih, dobili v roke njegovo knjigo o dogajanju v tem taborišču in o Rabski brigadi. Knjiga sodi v znano in zelo razširjeno knjižno zbirko NOV in POS, v kateri so razni pisci podrobno opisali delovanje slovenskih partizanskih brigad in drugih edinic, in ki so izšle še pred veliko leti. Se zlasti na Primorskem so te knjige bile zelo lepo sprejete. V Gorici smo videli, da je še vedno tako, tudi s to knjigo,
pa Čeprav med Primorci je bolj malo ljudi, ki so bili na Rabu. V to zloglasno taborišče, ki ga je upravljala italijanska kraljeva ar-, mada, so namreč spravljali ujetnike iz zasedenih 'slovenskih in hrvaških pokrajin, ne pa iz tistih, ki so bili priključeni Italiji že od konca 1. svetovne vojne.
V tej knjigi Vratuša podrobno opisuje vsakdanje dogajanje v taborišču, v katerem je zaradi lakote, pretepanja in slabih higienskih razmer, umrlo veC tisoC ljudi. Opisuje nastanek in delovanje organizacije Osvobodilne fronte kot tudi poskuse tujcu podrejenih-ljudi v Ljubljani, ki so iz taborišča rešili le tiste ljudi, ki so se obvezali služiti v vaških stražah.
Podrobno so v knjigi opisani dogodki iz dni ob razpadu kraljevo-faši-stiCne Italije, ko so uporniki razorožili vojake, prevzeli oblast v svoje roke in ustanovili Rab-sko brigado. Svojim dotedanjim mučiteljem so prizanesli in so jih vse prepeljali na kopno ter jih spustili na prosto. Brigada se je prebila na
kopno, se borila p10^ Nemcem, kmalu pa se je razformirala in borci s o odšli bodisi, v Sloveni)0 kot na Hrvaško, ter se tam pridružili še ob"
stoječim partizanski®
brigadam.
V knjigi je tudi velik0 slik, objavljen je tudi seznam borcev brigade-Umesten in koristen je povzetek v angleške®
jeziku. Nekaj v knjig1 manjka: povzetek v ita' lijanskem jeziku. Se p°' sebej zato, ker je v zadnjem Času toliko na' padov na slovenske i® hrvaške partizane. Zat° bi bilo zelo prav, da bi bila tudi italijanska jav' nost seznanjena s te®-kar se je dogajnlo v te® taborišču in kako s° tam do 8. septembra zaprti ljudje ravnali 5 svojimi dotedanji®1 mučitelji.
A J-_1 _ _
Umrl akademik Ferdo Gestrin
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik -zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino; leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Profesor Ferdo Gestrin je bil izredni elan Slovenske akademije znanosti in umetnosti od leta 1983, redni elan pa od aprila leta 1987. Njegovo znanstveno delo štele nad 300 bibliografskih enot, tematsko pa zajema sila široko obdobje, od starega veka do 20. stoletja. Gestrin je med drugim preučeval reformacijo, zgodovino pomorstva na severnem Jadranu in na široko posegel v problematiko povezav med obema obalama Jadranskega morja. Uveljavil je tezo, da je bila usmerjenost gospodarskega in kulturnega življenja na širšem območju Slovenije vezana ne le na južnonemške dežele, ampak-tudi na Italijo.
Akademik Gestrin je za svoje znanstveno delo prejel vrsto odlikovanj, med njimi red republike s srebrnim vencem, red dela in srebrni častni znak svobode RS. (STA)
OPENSKA GLASBENA SREČANJA / ANJA BUKAVEC-MIONA BABIČ
Prepričljiv »mlad« nastop
Dve mladi, temperamentni izvjalki sta si delili v nedeljo oder Prosvetnega doma na drugem koncertu O-penskih glasbenih srečanj. Tokrat sta bili na vrsti violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič (f. KROMA).
Anja Bukovec je bila učenka prof..
Meljnikova in se zdaj izpopolnjuje s prof. Ozimom, s katerim pripravlja diplomo na Višji šoli za glasbo v Kolnu. Na nastopih in tekmovanjih se je večkrat izkazala kot posebno nadarjena violinistka, zato jo je openska publika sprejela s precejšnjih zanimanjem. Predstavila je dve skladbi, in sicer Sonato št. 1 v g-molu Johanna Se-bastiana Bacha in Rondo capriccio-so op. 28 Camilla Saint-Saensa. Bachova Sonata za violino solo je izredno zahtevno delo, ki je v najpopolnejšem smislu preizkusilo zmožnosti mlade izvajalke. Odkritje in dojemanje globine Bachovega sveta je večkrat tvegana
izkušnja, v kateri se dober glasbenik lahko približa bistvu, a ni nikoli sposoben priti do dna. Violinistka je imela, od polnega zvoka Adagia do tehnične spretnosti Presta, zelo odločen pristop do skladbe, Čeprav je včasih vodila lok s pretirano agresivnostjo. Pri izvedbi druge skladbe, ki je predstavljala Cisto drugačno glasbeno ozračje, se je violinistki pridružila pianistka. Protagonistka Rondoja je bila violina, medtem ko se je vloga klavirja pretežno omejila na spremljavo. Anja se je učinkovito izkazala v občuteni izvedbi; obarvala jo je z
živahnimi toni, ki so se včasih prepustili občutkom, vCasih pa so močno poudarili izrazito virtuozi-stiCne prehode.
Miona Babič je izbrala za svoj del koncerta program, ki je bil v celoti posvečen klavirskemu opusu Fredrika Chopina. Učenka Sijavuša Gadžijeva je podala očarljivo izvedbo dveh mazurk (št. 2 v e-molu in št. 4 v a-molu), Sherza v cis molu, Nokturna v H-duru in Polonai-se-Fanatsie op. 61. Pianistka je igrala z velikim občutkom in je dala primeren poudarek na vse najrahlejše odtenke glasbe; dobra tehnična priprava ji je omogočila tudi težavno izražanje naraščajoče napetosti v pianissimu. Poglobljena in razmišljajoča izvedba Chopinovih skladb je bila tako doživeta in osebna, da je postala interpretacija. Pianistka je osvojila skladbe in jih predstavila v neizprosnem, napetem tempu, ki je do zadnje note pritegnil vse poslušalce.
Naslednji koncert kakovostnega in uspešnega openskega niza bo v nedeljo, 25. aprila, ko bosta na vrsti slovenska sopranistka Milena Peric in domači harmonikar Adam Selj.
Rossana Paliaga
V sežanski Kosovelovi - knjižnici jutri Benečija na obisku
Jutri ob 18. uri bo v Sežani srečanje z Be necijo, ki ga je Kosove® va knjižnica pripravila sodelovanju s kulturni®} društvi iz Benečije. Ob ®) priložnosti bodo v knji2 niči predstavili boga® knjižno bero zadnjega 03 sa, še posebej zani®lV. pa bo razstava .ilustra®! Luise Tomasetig.
O kulturnem življenj1 v Benečiji bo govori ravnateljica dvojezicneg^ šolskega centra v Spotr, prof. Živa Gruden, v turnem programu pa, . do sodelovali tudi: Cr® na Bergnach, ki bo p°® dovala izbor beneš^ poezije, svoja prozna de pa bo predstavil Giov ni Koren. Za glasbe,”el spremljavo bo poskr David Clodig.	v
Likovna razstava o° Kosovelovi knjižni® ogled do 30. aprila.
S prireditvijo se k® niča vključuje v ° prte meje na Sežanske a.n-
torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA
* /	^ i
JVA SLIKAH
zGORAJ:
pfvič po časih Mirne Jaušovec se je slo-Venska teniška igralka zapisala med 2nnagovalke turnirjev WTA. V Estorilu je to uspelo 18-letni Velenjčanki Katerini ^rebotnik
zgoraj desno:
Idrija Milič je na državnem namiznote-hiškem prvenstvu v Novari osvojila bro-hasto medaljo v absolutni kategoriji, kar Je njen doslej največji uspeh
^ SREDINI:
°berdobci so svojim nogometašem Za napredovanje v 1, AL pripravili prav-cato slavje
spODAJ:
^Prstni Mika Hdkkinen in mojster kon-s ruktorjev Ron Dennis: McLaren še ved-n° daleč pred Ferrarijem
DANES V PRILOGI
Uspešna tudi v Anziu
Naša najboljša jadralka Arianna Bogateč je zmagala tudi na drugi državni kvalifikacijski regati za nastop na evropskem prvenstvu v Angliji v razredu evropa. S Četrtim mestom je ugodno presenetila Johana Križnic (Cupa).
Stran 15
Porazu navkljub,
Gaja še lahko upa
TenisaCi Gaje so v Mirandoli doživeli že drugi poraz v kvalifikacijski skupini moštvene B lige, kljub temu pa še niso odrezani od boja za uvrstitev v naslendjo fazo
Stran 15
Torkovpogovor:
Sandi Blažina
Zadnji alpinistični podvigi Erika Švaba so v naši javnosti zelo spodbudili zanimanje za to športno zvrst, vendar pa starejši ljubitelji gora vedo, da smo imeli tudi v preteklosti odlične plezalce, ki so osvajali vrhove in stene ne le doma, ampak tudi po mnogih tujih gorstvih. Med take zanesljivo sodi TrzaCan Sandi Blažina, ki danes -kot upokojenec - prebiva v Kopru.
Stran 18
Na Dunaju so se imeli lepo
Jadranova košarkarska odprava v avstrijski prestolnici je pomenila lepo tekmovalno in turisitCno doživetje
Stran 17
Hladna prha za Krasove rokometaše
Rokometašem Krasa po porazu na Jezerskem trda preda. Skoraj vsau upanja, da bi se potegovali za napredovanje v slovensko 2.A ligo, so namreč splavala po vodi.
Stran 19
PROMOCIJSKA LIGA / V 27. KOLU
Zarja/Gaja osvojila v Miljah zares zlata vredno točko
Hud domači spodrsljaj Primorja - Tudi Vesna ostala praznih rok
Muggia - Zarja/Gaja 1:1 (1:0)
STRELEC: v 81. min. Lorenzi
ZARJA/GAJA: Jaš Gre-gori, Dussoni, Donaggio, Štrukelj, Borstner, Cot-terle, Lorenzi, Vrše (To-gnetti), KrižmanCiC, Giorgi, Deste (Kariš).
V pomembni tekmi za obstanek v ligi je združena ekipa Zarje/Gaje po štirih zaporednih porazih odnesla iz Milj zlata vredno točko in to je tudi prva točka, ki jo je ekipa osvojila s trenerjem Di Maurom na klopi. Sama tekma je bila za obe ekipi zelo delikatna, ker sta se obe enajsterici znašli z enakimn številom na lestvici. KonCni izid je bil tako dobro došel za obe ekipi, ki sta prikazali enakovredno igro v prvem polčasu, po odmoru pa so bili naši nogometaši nekoliko bolj zbrani in bili vseskozi boljši tekmec.
Srečanje je bilo borbeno, čeprav v prvem polčasu ni bilo večjih priložnosti za zadetek in prvi strel proti vratom so domačini izvedli šele po desetih minutah igre. Žoga je sicer obšla vrata v gol-out. Naši nogometaši so igrali samo do kazenskega prostora, kaj več niso zmogli, saj so bili domači branilci zelo zbrani in v glavnem se je igralo na sredini igrišča. Gol domačih je padel v 17. minuti bolj naključno, ko so le-ti izvedli kot. Domačini so bili nato nevarni se s prostim strelom, toda tokrat je naš vratar Jaš Gregori dobro posredoval. To je bilo tudi vse, kar so do konca polčasa pokazali, sicer pa je bila naša ekipa v tem polčasu bolj statična, priložnosti za
Giorgio Lorenzi (Zarja/Gaja) je dosegel izenačujoči gol. (Foto KROMA)
gol pa ni bilo. V nadaljevanju so gostje zaigrali bolj napadalno, Tognetti je zamenjal utrujenega Vršeta, ki je v ekipo vnesel večjo svežino in tako so stisnili domačine v obrambo. Ko so le-ti ostali z igralcem manj, je bilo jasno, da bo trda predla. Po nekaj za oko lepih akcij je padel gol Lorenzija, ki je lep pred-ložek v kazenskem prostoru žogo z glavo poslal v mrežo neposredno pred vratarjem. Do konca je manjkalo premalo, da bi se rezultat še spremenil, kljub temu da so »modro-rumeni« bili se nekajkrat nevarni, domača ekipa je sicer izvedla dva kota, a obramba naših z vratarjem vred je bila tokrat zanesljiva. (-d.gr.-)
Palmanova - Vesna 1:0 (1:0)
VESNA: Comelli, Soa-vi, Giovini, Cok, Bandel, Malusa, Daris (Biagini),
Sannini, Pellaschiar, Sedmak, Lovullo (Germani).
Premočni Palmanovi se je kriško moštvo, ki je nastopilo v zelo okrnjeni postavi, močno in občasno tudi enakvoredno upiralo. Palmanova je tudi v nedeljo dokazala, da povsem zasluženo vodi na lestvici, saj predvaja učinkovit in moderen nogomet. Kljub temu pa se Križani niso vnaprej predali in so imeli tui nekaj zelo ugodnih pirložnosti za zadetek, tako da bi si celo zaslužili neodločen < rezultat.
V prvem polčasu so bili gostitelji odločno boljši, v nadalejvanju pa je Vesna mnogo bolje zaigrala in bi lahko pet minut pred koncem tekme stanje lahko izenačila s Pellaschiarjem. Njegov strel pa je domači branilec odbil na gol Črti.
Od Vesninih posameznikov bi tokrat poh-
valili vratarja Comellija in Lovulla, ki pa si je spet poškodval gleženj.
Primorje - Ponziana 0:2 (0:1)
PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Croccetti, Da-gri, Slatich, Crevatin, Stoka, Legissa, Pescatori, Lando, Pahor.
Proseško moštvo je v izredno pomembni tekmi v boju za obstanek ostalo praznih rok in tako znato poslabšalo svoj položaj na lestvici. Rezultat ne odraža pra-
vih vrednosti ekip na igrišču, saj so imeli »rdece-rumeni« več priložnosti za zadetek in so napadali z večjo vztrajnostjo.
V	peti minuti igre je imel lepo priložnost Le-giša iz kratke razdalje, njegov strel pa se je končal visoko nad prečko. Nakar se je zadetku približal Lando s prostim strelom, ki se je prav tako končal nad prečko. Razen tega pa ekipi nista utegnili šoriti prav ničesar, saj se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča. Tekma se je razživela po golu Ponziane iz enasjtme-trovke, ki je precej razburila domače igralce in navijače.
V	drugem polčasu so domačini stisnili goste na svojo polovico igrišča, vendar niso utegnili izkoristiti nekaj čistih priložnosti z LegiSo in Landom, nakar ponovno z Landom z oddaljenim strelom. Poleg tega se je odbil na prečki tudi Crocettijev strel z desnega krila. Gostje pa so gosegli svoj drugi zadetek v protinapadu, potem ko je ostalo Primorje na igrišču z dvema igralcema manj, sa je sodnik izključil najprej Dagrija in nato Se Crocettija. (E. Braini)
Promocijska liga
IZIDI 27. KOLA
Gradese - Capriva 0:1, Manzano - Civi-dalese 0:0, Maranese - Latte Carso 1:0, Monfalcone - Aquileia 3:0, Muggia -Zarja/Gaja 1:1, Palmanova - Vesna 1:0, Primorje - Ponziana 0:2, San Canzian -Lucinico1:1.
LESTVICA
Palmanova	27	21	5	1	57:19	68
Monfalcone	27	12	13	2	41:19	49
Lucinico	27	11	12	4	39:30	45
Latte Carso	27	13	5	9	36:31	27
Gradese	27	12	7	8	51:38	43
Manzano	27	8	10	9	28:25	34
Aguileia	27	9	7	11	36:39	34
Zarja/Gaja
Muggia Ponziana Capriva Cividalese Primorje San Canzian 27 Maranese	27
Vesna	27
11 9 29:29
8	11 25:32 7 12 30:36 7 12 15:23
9	11 25:30
9	11 26:38
10	11 30:43 9 13 24:46 13 11 19:33
PRIHODNJE KOLO
Aguileia - Muggia, Capriva - Manzano, Cividalese - San Canzian, Latte Carso - Primorje, Lucinico - Monfalcone, Ponziana - Gradese, Vesna - Maranese, Zarja/Gaja - Palmanova.
l.amoteiskaliga
IZIDI 27. KOLA
Isonzo - Opidna 22, Pro Rumicelb - Edile 0:3, Pro Romans -Aiello 2:2, Ruda - Pro Cervignano 0:0, San Giovanni - Gonars! :0, San Lorenzo - Sovodnje 2:1, Union-Juventina 5:0.
LESTVICA
Futura 27 19 Union 27 18 San Giovanni 27 15 San Lorenzo 27 15 Trivignano 27 13 Pro Cervignano2712
Isonzo Opidna Pro Romans Gonars Juventina Sovodnje Ruda Edile Adr.
Pro Fiumicello27 Aiello 27
3	63:23
4	44:17 1 34:12
5	41:27 8 40:38 7 38:28
4	10 40:22
5	12 40:34 12 8 36:36
6	12 39:44
4	15 26:51 9 12 19:33 9 12 25:39
5	15 33:38
7	18 18:62 7 19 16:48
PRIHODNJE KOLO
Aiello - ProFiumicello, Edile - Ruda, Futura - San Giovanni, Gonars - Isonzo, Juventina - San Lorenzo, Opidna - Union, Pro Cervignano - Trivignano, Sovodnje - Pro Romans.
1. AMATERSKA LIGA / V 27. KOLU
Hud udarec za naši moštvi
Sovodenjci imeli zvrhano mero smole - Visok poraz Juventine
San Lorenzo - Sovodnje 2:1 (1:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Marassi iz enajstmetrovke.
SOVODNJE: Zoff, Cemic, M. Devetak (M. Fajt), F. Sambo, Bregant, F. Devetak, Zotti, Cescutti, Marassi, Interbartolo, Po-lesello.
Sovodenjci so tudi v Slovrencu imeli edinsveno priložnost, da bi odnesli vsaj točko. Tudi tokrat pa so ostali praznih rok in sedaj je njihov apoložaj na lestvici zelo zaskbrljujo, saj bodo morali v preostalih treh kolih dati vse od sebe, da ostanejo v ligi. Tudi v Slovrencu so Sovodenjci pri stanju 1:0 za domačine zgrešili enajstmetrovko s Fabiom Sam-bom. To je že deveta enajstmetrovka na 11 dosojenih, ki jo sovodenjsko moštvo zapravi. Ce bi vse uspešno izvedla, bi sedaj imela vsaj 9 točk veC na lestvici, kar pomeni tudi, da bi bila povsem na vranem pred izpadom. Ce dodamo še, da so Sovodenjci zadeli Se prečko in vratnico, potem je jasno, da na tem srečanju zares niso imeli sreCe.
Sedaj bo treba zavihati rokave in cim-prej pospraviti potrebne točke za rešitev.
Union 91 - Juventina 5:0 (2:0)
JUVENTINA: Faggiani, Knaus, Tram-
puš, Gismano, Donati, Milotti (Macuz-zi), Lavena, Kobal (Doria), Peteani, Brai-da, Calandria.
Juventina se je na igrišče Uniona 91 predstavila v nekoliko okjmjeni postavi. Trener Marko Kerpan namreč na nedeljskem srečanju ni mogel računati na tri ključne igralce za svoje moštvo, in sicer na Gomiščka, Gambina in Bastianija. Gostje so tako zaigrali slabo in že po 10 minutah igre je bilo srečanje zapečateno. Domačini so namreč povedli z 2:0, juventinci pa si po hladni prhi sploh niso opomogli.
Drugi polčas so Standrežci zaceli nekoliko bolj agresivno in delno popravili svojo igro, toda v 9. minuti je sodnik dosodil enajstmetrovko, že drugo v korist domačinov, ki jo je uspešno izvedel Zucco. Po prejetem zadetku je Juventina popustila na celi Črti in gostje so tako Se dvakrat zatresli mrežo vratarja Faggia-nija. Trener Marko Kerpan nam je o tekmi povedal naslednje:»Manjkali so nam trije ključni igralci in igrali smo slabo. Union 91 je zelo solidna ekipa in premoč tega moštva je bila dokaj očitna. Tekma pa se je v bistvu zaključila že po 10 minutah, ko je Union povedel z dvema goloma prednosti.«(RAS)
'W/)SE" SJBALKE
ZBIRA B. RUPEL
Slabi rezultati naših ekip v višjih ligah in ugodni v nižjih: tako bi lahko strnili obraCun nedeljskih tekem v raznih prvenstvih. V osmih srečanjih promocijske, 1. in 2. amaterske lige je do uspeha prišla le Mladost, Zarja /Gaja pa je iztržila točko. Ostale ekipe (Vesna, Primorje, Juventina, Sovodnje, Breg in Primorec) so izgubile in dosegle en sam gol (Sovodnje iz 11-me-trovke). Popoln uspeh pa je bil v 3. AL, tako da znaša skupni izkupiček 13 od 33 možnih točk.
V	promocijski ligi je Zarja/Gaja po štirih zaporednih porazih vendarle prišla do točke z golom Lorenzija (prvi v letošnjem prvenstvu). Z osvojeno točko v derbiju z Muggio ohranja vzhodnokraška ekipa dobro prednost pred nasprotniki, ki se borijo za obstanek v ligi.
Po nerodnem domačem porazu v derbiju s tržaško Ponziano je v boj za obstanek ponovno vpleteno tudi Primorje, saj ima za petami le štiri ekipe. V proseskih vrstah je ponovno prišla do izraza velika živčnost, tako da sta morala Dagri in Crocetti predčasno v slačilnico.
Nedeljski poraz proti neustavljivi Palmanovi je bržkone pokopal še zadnje upanje Vesne v Čudežno rešitev pred izpadom, Čeprav jih matematika še ne obsoja.
V	1. AL se nadaljuje križev pot Juventine in Sovodenj, ki sta ponovno vpleteni v boj za obstanek v ligi. Stan-drežcem je solidni Union nasul kar pet golov (doslej so jih prejeli že 51), Sovodenjci pa so proti San Lorenzu ponovno odšli praznih rok z igrišča. Zadnjic so »plavi« zmagali 20. decembra lani proti Fiumicellu (2:0).
V	2. AL je po povprečnem prvem polčasu Mladost v nadaljevanju le zaigrala kot zna in zasluženo zmagala. Po tekmi se je v Doberdobu začelo veliko slavje, ki se je nadaljevalo pozno v noc.
V	ostalih srečanjih je Primorec izgu-
bil proti drugo-vršCenemu Mariami z 1:0 (11-metrovka), Breg pa je z istim rezultatom izgubil v mestnem derbiju s Chiarbolo.
V 3. AL je Kras dosegel prestižno zmago proti vodilnemu Sagradu ter tako matematično osvojil 3. mesto in s tem dorbo izhodišče za »play-off«. Uspešna sta bila tudi Breg B proti Ve-nusu in Zarja/Gaja B proti Cusu, medtem ko bo druga postava Primorja igrala jutri v zaostali tekmi z Gradom.
NASI STRELCI
19 golov: Canelli (Breg); 16: Caiffa (Mladost); 14: Vrše (Zarja/Gaja B); 12 Giorgi (Zarja/Gaja), Sila (Breg B); 11 Kuk (Primorje B); 10: Mania (Mladost) 9: Lando (Primorje), Jurincich (Breg), Floridan (Kras); 8: Pollicardi (Primorec); 7: Pescatori (Primorje), Majcen (Kras); 6: Marassi (Sovodnje), Blanos (Primorec), Vengust in Coccoluto (Kras); 5: Bosco (Primorec), Delise (Breg B), Cocevari in Pitacco (Zarja/Gaja B), M. Emili (Primorje B); 4: Ispiro in Deste (Zarja/Gaja), Braida (Juventina), M. Fajt in F. Sambo (Sovodnje), Viturelli (Mladost), Sreberni-ch in Naperotti (Primorec), Mauri in Paoli (Breg B); 3: Leghissa (Primorje), Pellaschier, Sirca in Sannini (Vesna), Sclaunich (Zarja/Gaja), Gambino, La-venna, M. Trampuš in Kaus (Juventina), Alcini in Vuk (Breg), Bregant in P. Gergolet (Mladost), Vascotto, Dagri, Scrigner in Chies (Kras), Calzi in Gombač (Zarja/Gaja B), Bianco in M. Gher-bassi (Primorje B); 2: Štolfa (Primorje), Bartoli (Vesna), GomiSCek, Lazzara in Rupil (Juventina), Asselti in Doz (Breg), Croci (Mladost), Porro, Sincovi-ch in Perlitz (Primorec), Blau, Pines in Buzzi (Breg B), Mosca, Cotide in Fab-bri (Kras), Kalc, Ban in Tommasetich (Zarja/Gaja B), Radina in P. Emili (Primorje B).
2. amaterska liga
SKUPINA D IZIDI 25. KOLA
Chiaitola - Breg 1:0, Medea - Fincantieri 1:1, Mladost -Turriaco 2:1, Roianese - Tor-viscosa 3:0, Staranzano - Campaneile 1 ft Torre - Poipetto 1:3, Villa - Poggio 2:1.
LESTVICA
Mladost	25	19	4	2	44:17	61
Fincantieri	25	14	8	3	33:19	50
Medea	25	13	6	6	44:25	45
Villa	25	12	6	7	38:28	42
Torviscosa	25	11	6	8	29:26	39
Staranzano	25	8	10	7	37:29	34
Campaneile	25	9	7	9	28:32	34
Chiaitola	25	8	9	8	22:25	33
Breg	25	8	8	9	41:34	32
Poipetto	25	9	1	15	28:43	28
Roianese	25	7	6	12	33:45	27
Torre	25	5	6	14	36:44	21
Poggio	25	5	6	14	25:45	21
Turriaco	25	3	5	17	29:55	14
PRIHODNJE KOLO
Breg - Torre, Campaneile - Roianese, Fincantieri - Mladost, Poggio - Chiaitola, Porpetto - Medea, Torviscosa - Villa, Turriaco-Staranzano.
2. amaterska liga
SKUPINA E IZIDI 25. KOLA
Aurora - Medeuzza 32, Mariano - Primorec 1:0, Moram - Como 32, Portuale - Azzurra Go 3:1, Pro Farra - Piedimonte 1:1, Sanf Andrea - Azzurra Prem. 29, Villanov-va-Savorgnanese0:0.
LESTVICA
Pro Farra	25	15	8	2	41:19	53
Mariano	25	12	11	2	32:16	47
Portuale	25	10	10	5	36:24	40
AzzurraGo	25	10	8	7	27:16	38
Primorec	25	9	7	9	35:26	34
Medeuzza	25	8	10	7	28:30	34
Azzurra Prem.25	10	3	12	28:32	33
Como	25	8	7	10	23:23	31
Villanova	25	6	9	10	27:34	27
Moraro	25	7	6	12	24:35	27
Piedimonte	25	4	14	7	23:31	26
Savorgnanese25 4 13 8 24:32 25 Aurora	25	4	12	9	21:36	24
SanfAndrea	25	6	6	13	28:43	24
PRIHODNJE KOLO
Azzurra Go - Pro Farra, Azzurra Prem. -Mariano, Aurora • Primorec, Como - Portuale, Medeuzza - Villanova, Piedimonte -SanfAndrea, Savorgnanese- Moraro.
3. amaterka liga
SKUPINA G IZIDI 25. KOLA
Breg - Venus 3:1, CGS - Romana 3:2, CUS - Zarja/Gaja B 12, Sagrado - Kras 1:3, San Vito - Vermegliano 0:1, Union -Fogliano 1:3, Montebello ni igral.
LESTVICA
Vermegliano 23	14	6	3	54:18	48
Kras 24	15	3	6	50:20	48
Sagrado 23	14	5	4	36:19	47
BregB 23	12	5	6	41:25	41
Romana 23	12	4	7	42:28	40
Fogliano 23	11	5	7	51:33	38
CGS 23	10	8	5	38:26	38
Zarja/Gaja B 23	9	2	12	39:44	29
CUS 23	5	12	6	24:28	27
Montebello 23	6	8	9	41:42	26
San Vito (-1) 23	5	7	11	25:44	21
Venus 23	1	418	17:61	7
Union 23	1	1	21	14:84	4
PRIHODNJE KOLO
Fogliano - CGS, Montebello - CUS, Romana - San Vito, Venus - Union, Vermegliano - Sagrado, Zarja/Gaja B -Breg, Kras ne igra.
3. amaterska liga
SKUPINA F IZIDI 25. KOLA
Fossalon - Begliano 1:1, Malisana- Por-tualeB 2:1, Ontagnanese -Pieris 1:3, Primorje B - Grado prel., Santamaria - Au-dax 5:0, Strassoldo - Villesse 4:1, Terzo -CasčonsOJ.
LESTVICA
Santamaria	25	21	4	0	66:9	67
CasSons	25	18	7	0	54:13	61
Pieris	25	15	6	4	48:26	51
Terzo	25	14	3	8	41:25	45
Malisana	25	12	4	9	38:32	40
Strassoldo	25	11	4	10	36:33	37
Audax	25	9	5	11	36:39	32
Begliano	25	6	9	10	32:40	27
Ontagnanese 24	6	7	11	20:30	25
Primorje B	23	7	4	12	28:45	25
Villesse	25	4	9	12	28:45	21
Fossalon	24	2	12	10	22:39	18
Grado	24	4	6	14	16:40	18
Portuale B (-1)24	1	4	19	16:65	6
PRIHODNJE KOLO
Audax - Primorje, Begliano - Malisana, Castions - Santamaria, Grado -Strassoldo, Pieris - Terzo, Portuale -Ontagnanese, Villesse - Fossalon.
2. AMATERSKA LIGA / PREDZADNJE KOLO
2. AL / 25. KOLO
Veliko slavje v Doberdobu ob napredovanju Mladosti
Doberdoba so v nedeljo doma premagali še Isonzo - Kar 700 gledalcev
Brežani in Trebenci so tokrat izgubili
Oboji v gosteh
V nedeljo je bilo v Doberdobu pravo slavje. Ob robu Nogometnega igrišča se je Namreč zbrala velika množi-Ca> ki je s svojo prisotnostjo Zelela podčrtati pomembnost napredovanja v višjo ligo. Mladost se bo v naslednji Tozoni pomerila v prvi ama-torski ligi, cesar na zaC etku Sezone sploh nihče ni pričakoval. Ne smemo nam-roc pozabiti, da je dober-nobska ekipa pred dvema letoma napredovala iz tretje a®aterske lige v drugo. Po ^ocdesetletnih naporih, se torej zgodil pravi Čudež. Premagano je bilo preklest-v°> ki je kraškemu moštvu VeCkrat prekrižalo raCune v Zadnjem trenutku prvenstva.
Med tekmo smo se pogo-v°rajali z raznimi ljudmi, ki s svojo funkcijo ali s svojim Neposrednim doprinosom 2e leta sledijo ekipi v svojih Svetlejsih in temnejših sPortnih trenutkih .
Dolgoletni športni delaje Marjo Gergolet nam je Povedal, da je uspeh, sad dolgoročnega planiranja, ki 8re nekako Sest, sedem let Nazaj. Ni mogoče tudi poza-. ti truda športnih delavcev ?N igralcev. Dve leti od tega )e ekipo v višjo ligo popeljal Predsednik Dario Zanier, ki le trdovratno planiral napredovanje in ustvaril v ekipi N°vo mišljenje. Tudi le-°snji uspeh je treba po vsej Verjetnosti naprtiti temu no-Vemu gledanju na športno Ndejstvovanje.
. Do nekaj mesecev od tega Je bil predsednik Mladosti ^Ndrej Gergolet, ki š e ved-No stoji ekipi trdno ob stra-ni- Povedal nam je, da je dspeh za doberdobsko Vaško skupnost res velikega Poniena. V samem začetku sezone sploh niso mislili, . bodo pristali tako visoko 'N z odličnimi rezultati, ki s° videli ekipo Mladosti na Prvem mestu od prve do 2adnje tekme. Napredo-yaNje so si priborili kar tri 0*a prej, kar ni zanemarljiv P°datek. Ogrodje ekipe je aHskoletni izbor nogome-aSev. Ekipa se je le malo, a
dobro okrepila. Med drugim je treba podčrtati, da se je vrnil »domov« vratar Sandi Gergolet. Andrej Gergolet se je želel tudi javno zahvaliti »starim« igralcem, ki so pokazali veliko resnosti in volje do dela, kar je bilo ostalim v zgled. S svojo borbenostjo so odločilno prispevali k izrednemu rezultatu.
Glede načrtov za naprej je bil Gergolet mnenja, da je današnje moštvo dobra podlaga za sestavo ekipe, ki bo morala braniti barve Doberdoba v zahtevnejšem prvenstvu. Za Mladost, meni Gergolet, je to najvišja stopnička, kar si jo trenutno lahko zamislimo. Bolj se bo treba posvetiti mladisnkim ekipam, bodisi s kropljenjem sektorja s svojim močmi kot z združenimi (sodelovanje s Sovodnjami in Standrežem).
Novi predsednik društva Aldo Todde nam je povedal, da je to res neverjetna sezona. Nihče, niti najveeji optimist, ni pričakoval tako velikega uspeha. Uspeh ni samo terkmovalnega pomena, to je sad velike resnosti in prizadevnosti igralcev na treningih, na tekmah in izven igrišča, kjer se je skupi-
na stalno zbirala in tvorila veliko homogeno enoto. Nato so zaceli prihajati rezultati, ki so postajali iz nedelje v nedeljo vedno bolj spodbudni. Podčrtati je treba dejstvo, da so se tega zaceli kmalu zavedati tudi igralci, ki so se še bolj potrudili pri delu, kajti so zaceli verjeti v nemogoče. V tem sklopu ni mogoCe pozabiti na trenerja Giannija Ghermija, ki je znal vseskozi vlivati igralcem pravilno mero samozavesti in odgovornosti. Njegova vloga je bila zelo pomembna. Enotnost skupine se je pokazala v najhujših trenutkih, ko je bilo treba strniti vrste.
»Zdi se mi, da sanjam« je dejal Todde in je dodal, da je to sad dolgoročnega dela. Želel je tudi podčrtati bistven doprinos sponzorjev. V prvi vrsti je omenil doberdobsko Zadružno kreditno banko in upravo doberdob-ske občine. Ni pozabil poudariti pomembno vlogo vseh sponzorjev, Cigar imen tukaj ne navajamo.
Glede bodočnosti je Todde mnenja, da se bo lahko gradilo na skupini igralcev, ki Ze obstaja. Po vsej verjetnosti bo treba ekipo tudi primerno okrepiti. Predsed-
nik je tudi poudaril, da so med igralci tudi mladi iz Doberdoba, ki so se izkazali že letos ali pa morajo še dozoreti. To je seveda mogoče le s trdim in resnim delom. Glavni cilj društva pa je vsekakor pripraviti moš tvo, ki bo lahko brez velikih teZav ostalo v prvi amaterski ligi. Predsednik je tudi mnenja, da bo treba športno strukturo malce izboljšati in upa v pomoč občinske uprave, saj bo od tega odvisen tudi uspeh pri delu z mladinskimi ekipami.
Predsednica doberdobske Zadružne kreditne banke Severina Peric nam je povedala, da je zelo zadovoljna za uspeh kraškega moštva, ki je nosilo na majicah naziv banke. Verjetno se bo sodelovanje z Mladostjo še nadaljevalo, vendar po zmožnostih, ki so na razpolago. O tem se bo moral izreci upravni odbor. Peričeva Čestita SZ Mladost, igralcem in vsem, ki so stali ekipi ob strani, kajti rezultat je lahko v ponos vsej vaški in občinski skupnosti.
Tokrat smo se tudi pogovorili z Jožefom-Pepkotom Jelenom, ki je brez dvoma eden od najbolj zvestih navijačev Mladosti. Ovit v mo-
dro-rdeCo zastavo Mladosti nam je povedal, da je zelo vesel za doseženi rezultat in upa, da se bodo uspehi še nadaljevali. Poudaril je tudi, da je bila lepa igra domače ekipe navijačem in gledalcem v veliko zadovoljstvo in ponos. NajveC domačih gledalcev v tej ligi, je dejal Jelen, je imela prav doberdobska ekipa. Pristavil je tudi, da ima veselje zaradi rezultata tudi grenak priokus. »Ni mogoCe spregledati dejstva,« je dodal, »da se mi veselimo medtem; ko nad našimi glavami šumijo motorji letal, ki prinašajo smrt in grozo na Balkan«.
Marko Jarc
Mladost - Isonzo 2:1
STRELCI: 24' Donda, 71' Peter Gergolet, 85‘Caiffa.
MLADOST: Risicato, Kobal, Zin, Gorjan (Caiffa), Fontana, Sanzo (Pellicani), Croci, D. Gergolet, Bregant (Marušič), FerletiC, P. Gergolet.
Gledalcev okoli 700. Mladost je igrala z žalnim trakom na rokavu v spomin na preminulega Aleksandra? uligoj.
Pred številnim občinstvom se je ekipa poslovila od domačih navijačev z zmago. Pomerila se je z zadnjo in že izpadlo ekipo Isonzo iz Turjaka. Turjacani so bili v prvem polčasu bolj živahni in so se večkrat predtavili pred vrati Mladosti. Dober-dobci niso igrali najbolje, saj so imeli napredovanje Ze v žepu. Tako so gostje povedli in prednost in jo ohranili do konca polčasa. Trener Mladosti je naposled poslal na igrišče igralce, ki jih je dotlej držal na klopi (Caiffa, Marušič) in tako je Mladost mnogo pridobila na napadalni moči. Mladost je naposled dvakrat zatresla mrežo nasprotnikov in je tako še dodatno obogatila Ze itak zavidljiv položaj na lestvici. (M. Jarc)
Na sliki: Z nedeljskega slavja v Doberdobu
SKUPINA D
Chiarbola - Breg 1:0 (1:0)
BREG: Cecchini, Paoletti, Scibilia, Tedeschi (od 65. min. Olenik), Biondi (od 60. min. Vuk), Prašelj, Canelli, Ba-budri (od 75. min. Švab), Messina, Doz, Bottori.
V predzadnjem srečanju letošnjega prvenstva so Brežani že tretjič zapored potegnili krajši konec. Nedeljsko srečanje z Chiarbolo je bilo kar se tiCe lestvice nepomembno. Obe enajsterici sta si namreč že zdavnaj zagotovili obstanek v ligi, na kako višjo uvrstitev pa tudi nista mogli veC računati, tako da je bila igra dokaj nezanimiva.
Srečanje se je odvijalo predvsem na sredini igrišča in prav tam so Brežani naredili napako ter tako v 14 min. omogočili Facciutiju, da je z lobom premagal vratarja Cecchini ja.
Tudi v drugem polčasu se je igra pretežno odvijala na sredini igišCa. Obe enajsterici sta ustvarili dokaj malo priložnosti. Pri gostih je najboljšo priložnost imel Messina, ki se je znašel sam pred vratarjem, toda je žogo za-streljal mimo vrat. Ob izteku polčasa pa bi domačini lahko podvojili, toda napadalec Chiarbole je Žogo poslal v out.
Brežane Čaka sedaj še zadnjih 90 minut, ko se bodo prihodnjo nedeljo pomerili proti Torreju, ki se še bori za obstanek, potem pa se bodo lahko odpravili na zaslužen počitek. (RAS) SKUPINA E
Mariano - Primorec 1:0 (0:0)
PRIMOREC: Martellani, Sinkovich, Turone, Srebernich, Parovel, Policar-di, Pagliaro, Sorrentino, Porro, Blanoš, Giraldi.
Z zmago nad Primorcem si je Mariano matematično zagotovil drugo mesto na lestvici in obenem tudi možnost napredovanja v višjo ligo. Toda rezultat nedeljskega srečanja ni bil pravičen, saj bi si Primorec zaslužil veliko veC. V prvem polčasu so namreč Trebenci prevzeli vajeti igre v svoje roke in ustvarili kar 5 priložnosti za gol, dvakrat pa jim je pot do zadetka preprečila vratnica. Zgleda pa, da je žoga enkrat celo prekoračila gol Črto in se nato vrnila na igrišče, žal pa sodnik tega ni opazil in gola ni priznal.
Ko je Ze kazalo, da se bo srečanje končalo brez zadetkov in da si bosta moštvi delili točki, je 15 minut pred koncem tekme sodnik dosodil v prid domačinom enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Chittaro in tako popeljal domaCe moštvo do zmage.
Trebenci si trenutno delijo Četrto mesto na lestvici, v nedeljo pa jih Čaka še zadnje srečanje letošnjega prvenstva, in sicer proti zadnjeuvršCeni Auro-ri. (RAS)
3. AMATERSKA LIGA / V 25. KOLU
MLADINSKE LIGE / NARAŠČAJNIKI
Krašovci premagali vodilni Sagrado
Regularni del končali na 3. mestu - Zarja/Gaja B in Primorje B uspešna
Mas - Sagrado 3:1 (1:1
FRASOVI STRELCI: Nccoluto, Chies.
KRAS: Loigo, Norbe E?er’ Dagri, Bastianelli, C ies, Vengus, Majcen ^otto (M. Bratovich), I v eni izmed najlepših °a Prvenstva je Kras z; ^Niagal vodilni Sagrad enil regularni del prvi ' jnestu. Krašovci so i j} oznosti Ze v prvem pc 8°stje so nepricakov
NaciS' Va1' minUt- 1
I n rlondan s pravim , ni«.Tudi v drugem pc Jfvci imeli premoč tc Va gola s Coccolutoir ni. Skoda, da ej bil pri eaanja izključen Florida
> •'u-lA.A Z.A Z
Nrazetic, Pitacco.
ZARJA/GAJA B: Bellafontana, Devetta (Peric), Leban, Calzi, Ar-gentin, Kalc (Umek), Gregori (Carli), Gombač, Pitacco (Tome), Coce-vari, Tomazetic (Metlika).
»Rumeno-modri« so prijetno presenetili in presenetljivo v gosteh odpravili solidno moštvo Čuša. Vzhodno-kraška enajsterica je tokrat igrala brez »bomberja« Vršela, ki je igral v promocijski ligi. Odsotnost pa se tokrat ni poznala, saj so vsi dobro igrali in kot je treba, tako da je bil na koncu trener Castro zelo zadovoljen. Naše je v vodstvo ponesel živahni Tomazetic, pred koncem polčasa pa je še podvojil Pitacco. Proti koncu tekme so domačini le dosegli Častni zadetek iz enajstmetrovke. »Rume-no-modre« Čaka v nedeljo še zadnja letošnja preizkušnja in to derbi z Bregom B, ki bo na bazov-skem pravokotniku, (jn.g.)
Breg B - Venus 3:1 (1:1)
STRELCI: Paoli, Sila, Buzzi
BREG B: Gregori, Pines, Blau, Ota, Paoli, Armani, Mami, Chermaz, Asselti (Buzzi), Sancin (Fiorido).
Brežani so proti Venusu igrali eno izmed letošnjih najslabših tekem. Gostje so povedli že po 5 minutah igre. Domačini so bili dokaj zmedeni in sploh se niso uspeli organizirati, to pa so izkoristili gostje, ki so v deseti minuti skoraj podvjili. Samo vratnica je namreč preprečila, da bi žoga ponovno zatresla mrežo Brežanov. Domača enajsterica si je nato nekoliko opomogla in ob izteku prvega polčasa izenačila z golom Paolija. V drugem polčasu so Brežani prevzeli vajeti igre v svoje roke in že v 10. minuti podvojili z Silo. Pet minut pred koncem srečanja pa je dosegel še tretji zadetek Buzzi, ki je v drugem polčasu zamenjal Asseltija.
Visoka zmaga Primorja Telital
Sovodenjci izgubili v Comu - Začetniki: obe naši ekipi ostali praznih rok
Como - Sovodnje 2:1
STRELEC ZA SOVODNJE: Mauri
SOVODNJE: Francescotto, Mauri, Ferlec, Lovrenčič, Tomšič Saša, Assi, Tomšič Damjan, Pellegrino, Padova-ni, Cotič, Pintar.
V 1. kolu prvenstva naraščajnikov so Sovodenjci potegnili krajši konec. Nogometaši Corna so prešli prvi v vodstvo, Sovodenjci pa se niso predali in rezultat izenačili. Ko je že zgledalo, da se bo srečanje konjcalo z neodločenim izidom, je v zadnji minuti drugega polčasa sodnik dosodil v prid domačemu moštvu enajstmetrovko, ki je omogočila Comu, da je ponovno povedel in obenem tudi pospravil pod streho tri točke. Sovodenjci so, kljub nekaterim spornim sodniškim odločitvam, izključen je bil namreč Assi, dobro igrali.
Primorje Telital - Lucinico 4:1
STRELCI ZA PRIMORJE: Strain 1, Giraldi 3.
Primorje: Belicic, Guštin, Zomada,
Pilat, Kapun, Grgič, Švara, Cemjava, Škabar, Strain, Giraldi (Gregori).
Primorje je drugi del medpok-rajinskega prvenstva začelo zelo dobro, saj je na nedeljski tekmi doseglo visoko zmago in pokazala zelo dobro igro. Prvi polčas se je odvijal enostransko, saj so rumeno-rdeCi zadeli kar 4-krat in sicer s Strainom in Giraldijem. Nasprotniki niso pokazali trde igre, vendar so dosegli le en gol. V drugem polčasu se potek tekme ni spremenil. Tako je naša združena ekipa večkrat prišla pred nasprotnikova vrata, vendar je precej golov zgrešila. Treba je omeniti tudi dve prečki, ki ju je zadel Cernjava iz prostega strela. (L Martini)
ZAČETNIKI
• NA GORIŠKEM Juventina - Real Isonzo 1:2
JUVENTININ STRELEC: Peteani JUVENTINA: Cecchini, Brešan,
Piccolo, Carnielli, Jarc (PAulin), Kogoj, Pellegrino, Spadari (Petejan), Peteani, Cefarin, Odiganu (Kuštrin).
Standrežci so srečanje z Isonzom zaceli dokaj agresivno in odločno in tudi povedli. V drugem polčasu pa so nekoliko popustili in gostje so rezultat najprej izenačili, nekaj minut kasnje pa celo podvojili.
NA TRŽAŠKEM Breg - Ponziana B 0:3 (0:1)
BREG: Slavec, Zennaro, Claudio, Merlak, Stoka, Cozzuto, D’ Oronzio, Mihelčič, Batti, Siccardi, Ghezzo.
V novi skupim se mladi Brežani-ne znajdejo, saj so ponovno spet izgubili. Gostje so povedli že v 16. minuti, ko je napadalec izkoristil gnečo v kazenskem proštom domačinov. V drugem polčasu pa so gostje podvojili že po 4. minutah igre z lepim strelom iz roba kaznskega prostora. Tekme je bilo že konec v 10. minuti drugega polčasa, ko so gostje dosegli še tretji zadetek.
DEŽELNA PRVENSTVA / PRADAMANO PREMAGAL BUIO S 3:2
Mirna Eurospin za točko spet bližja vodilnemu II Pozzu
Soča Unitecno ima le še točko več od Olympie Agrarie Terpin - Je Naš prapor že rešen? - V ženski C ligi prednost Nuove kreditne nespremenjena
Z gladko zmago proti Fiume Venetu so se slogasi le nekoliko približali vodilnemu II Pozzu. Slednji je namreč na domačih tleh Sele po tie-breaku premagal petouvrsceno Buio in je zato zaradi novega sistema točkovanja za zmago prejel samo dve točki, tako da znaša sedaj njegova prednost pred Slogo Mimo Eurospin pet točk. V prihodnjem kolu se bo II Pozzo pomeril z 01ympio Agrario Terpin, ki je v soboto nepričakovano klonila pred Rojalesejem. Slednji je Se vedno na prepihu in je torej lahko za marsikatero ekipo nevaren nasprotnik (k igranju tie-breaku je na primer prisilil tudi slogaše). Vsekakor pa so Goričani solidna ekipa in bi lahko z zelo značajno igro močno grenili II Pozzu pot do zmage. Ce bi jim uspel podvig, bi se možnosti Peterlinovih varovancev, ki so na srečanju z Alturo nesporni favoriti, v boju za napredovanje močno povečale. Nespremenjene pa ostajajo možnosti valovcev v boju za tretje mesto: v soboto sta namreč tako Val Imsa Im-pex kot Vivil brez težav slavila in si Se vedno delita tretje mesto. Vivil ima sicer boljši količnik v nizih in ima tudi nekoliko lažji razpored (obe ekipi morata Se igrati z II Pozzom, Je-rončičeve varovance pa Čaka tudi tekma z Buio), vseeno pa lahko Florenin in tovariši, če igrajo, kot znajo, dosežejo prestižno končno uvrstitev. V naslednjem kolu bodo igrali z Rojalesejem, katerega abso-. lutno ne smejo podcenjevati. Cotičevi varovanci, ki spet niso mogli nastopiti v popolni postavi, so kljub porazu v Fojdi ohranili še-
sto mesto. Upajmo, da epidemija noric ne bo še bolj zdesetkala vrste Soče Unitecno, kajti v tem primeru bi Kledeja in ostale lahko poleg 01ympie, ki zdaj za njimi zaostaja eno samo točko, prehitel tudi Itely. V soboto bo Soča igrala z El-torjem, ki se še vedno bori proti izpadu.
V	ženskem delu C lige še naprej kraljuje Sloga Nuova Kreditna, ki ima pet kol pred koncem še vedno deset točk prednosti pred Por-cio. Naslednji teden bo Sloga igrala z Volleyem ’93, Porcia pa proti Virtusu. Na tretje mesto se je po sobotnem kolu povzpela 01ym-pia Kmečka banka. Valovke so namreč po sobotnem porazom proti Virtusu zdrknile na četrto mesto, za 01ympio pa zaostajajo le eno točko. Do konca prvenstva pa se bo na žalost položaj Vala Siderimpesa verjetno še nekoliko poslabšal, saj trener Stera prav v zaključnih kolih zaradi noric ne bo mogel računati kar na štiri igralke (obstaja tudi nevarnost, da se epidemija še dodatno razširi). Tako so verjetno valove odbojkarice povsem odrezane od boja za drugo mesto. Precej vec možnosti pa imajo igralke 01ympie, katere od drugega mesta ločita le dve točki. V naslednjem kolu jih čaka srečanje s Tolmezzom, kateremu se morajo maščevati za poraz iz prvega dela prvenstva, ko je bil njihov nasprotnik v precej boljši formi.
V	moški D ligi bi se lahko Naš prapor, ki je v soboto gladko izgubil s tržaškim Nptjem, po naslednjem kolu veselil obstanka, saj bo verjetno njegova prednost pred Porcio
Borovci (na sliki napad Devana Jagodica) niso več zadnji!
Goriška derbija bodo odigrali prej
Po dogovoru med društvi bodo dva slovenska tretjeligaška derbija, ki bi morala biti na sporedu, v soboto, 24. aprila, odigrali prej. Tako bo moški derbi v Sovodnjah med Sočo Unitecno in 01ympio Kmečko banko že v sredo, 21. aprila, s pričetkom ob 20.30. Zenski derbi med 01ympio Kmečko banko in Valom Side-rimpesom pa bo v petek, 23. aprila v telovadnici slovenskega športnega centra, prav tako s pričetkom ob 20.30.
in Cornom ostala nespremenjena (12 točk). Ker bodo v 1. divizijo verjetno izpadle le štiri ekipe, Como pa bo eno kolo prost, bi bilo torej osvojeno število točk Našemu praporu lahko že dovolj. Uspešni pa so bili v soboto borovci, ki so se z drugo letošnjo zmago znebili zadnjega mesta na lestvici (zadnje mesto si sicer delijo prav s Turjakom, vendar imajo boljši količnik v nizih). V ženski D ligi pa znaša prednost borovk pred enajstouvrščeno Pa-luzzo šest točk. Bor Friulex-port, ki nikakor ni še rešen, mora na naslednjih treh srečanjih proti najslabšim ekipam v prvenstvu absolutno zmagati, če se noCe znajti v velikih težavah. Najprej se bo v mestnem derbiju pomeril z ekipo S. Andrea, proti kateri je v prvem delu prvenstva v okrnjeni postavi izgubil.
Rezultati B2 ligašev iz FJK bodo posredno vplivali na slovenske ekipe v D ligi
Letos nimamo v državnih prvenstvih zamejci nobene ekipe, vendar pa bodo rezultati deželnih državnih ligašev posredno vplivali tudi na naše ekipe. To velja zlasti za naše ekipe v D ligi, ki se borijo za obstanek. V moški B2 ligi igrajo letos tri ekipe iz Furlanije Julijske Krajine: Vbu, Cordenons in San Vito. Vbu in Cordenons sta v zgornji polovici lestvice, San Vito pa je deseti in skoraj gotovo ne bo izpadel. Zaradi tega bosta iz C lige izpadli le dve ekipi (namesto treh), iz D lige pa le štiri (namesto petih). Prav zaradi tega bi lahko bil Naš prapor naslednji teden že matematično rešen. V ženskem delu B2 lige prav tako igrajo tri šesterke iz naše dežele: Camst Videm, ki celo vodi, Cordenons, ki se bori proti izpadu, in Manzano, ki je že obsojen na izpad. Iz ženske C lige in D lige bo zato gotovo izpadlo predvideno število ekip, v primem, da se Cordenons ne reši, pa bi iz C lige izpadle štiri ekipe, iz D lige pa kar sedem ekip. V tem primem bi bila naloga borovk v boju za obstanek nekoliko bolj zahtevna (pred dese-touvrščeno ekipo imajo sedaj le tri točke prednosti).
Moška C liga
IZIDI 21. KOLA
Fiume Venelo - Mirna Eurospin 0:3(15:17, 7:15,11:5), Prevenire -Val Imsa0:3 (6:15,14:16,6:15), Prata - Vivil 0:3 (7:15, 13:15, 9:15), II Pozzo - Buia 3:2 (5:15, 15:2,11:15,15:11,15:11), Roja-lese - Agraria Terpin 3:2 (10:15, 12:15,17:15,17:15,15:12), Fojda - Soča Unitecno 3:0 (15:10, 15:11, 15:9), Club Altura - Eltor 3:1 (15:11,8:15,15:12,15:6).
LESTVICA
II Pozzo	21 20 1 62:10 60
Mirna Eurospin	21 19 2 58:13 55
Vivil	21 16 5 52:22 46
Val Imsa	21 16 5 51:24 46
Buia	21 12 9 48:31 40
Soča Unitecno	21 12 9 38:32 35
Agraria Terpin	21 12 9 42:37 34
ltely Fojda	21 10 11 38:40 30
Rojalese	21 6 15 30:52 20
Eltor Nalisonia	21 6 15 23:49 18
Prevenire	21 5 16 28:51 18
Club Altura	21 5 16 23:55 16
Demar Prata	21 5 16 20:55 13
Fiume Venelo	21 3 18 13:55 10
PRIHODNJE KOLO
fiume Veneta - Prevenire, Val Imsa - Rojalese, Soča Unitecno - Eitor, Vivil - Fojda, Agraria Terpin-II Pozzo, Bula - Prata, Mirna Eurospin -Club Altura
Moška D liga
IZIDI 25. KOLA
NPT - Naš Prapor 3:0 (15:4, 15:7,15:11), Pallavolo Ts - Porcia 3:0 (15:4, 15:5, 15:5), Bor-Turjak 3:2 (15:9, 9:15, 8:15, 15:5, 20:18), Majanese - Casar-sa 3:0 (15:7,-15:12, 15:9), VBU
-	Maniago 3:1 (15:1,15:8, 7:15, 15:3), Buffet Toni - Torriana 1:3 (7:15, 5:15, 15:12, 14:16), Ri-gutti - Corno 3:0 (15:13, 15:2, 15:7), Mossa ni igrala.
LESTVICA
Pallavolo Trieste	23	23	0 69:10	67
Maniago	24	18	6 60:26	55
Rigutti	23	18	5 58:27	51
VBU	23	17	6 55:30	50
Mossa	23	16	7 56:30	49
Torriana Gradišče	23	16	7 54:32	47
NPT	24	16	8 54:36	46
Majanese	23	12	11 44:43	36
Buffet Toni S. Sergio 24	11	13 45:48	34
Naš Prapor	23	10	13 38:45	31
Como	24	7	17 29:59	19
Porcia	23	5	18 31:55	19
Casarsa	23	2	21 19:66	9
Bor	23	2	21 17:67	6
BOC Turjak	24	2	22 14:69	6
PRIHODNJE KOLO
Casarsa - NPT, Bor - Rigutti, Torriana -Naš Prapor, Porcia - Majanese, Maniago
-	Turjak, Pallavolo Ts - Mossa, VBU -Como, Buffet Toni ne igra.
Ženska C liga
IZIDI 21. KOLA
Staranzano - SGM 3:0 (15:13,15:9, 15:12), Val Siderimpes - Favento 2:3 (15:9,12:15,15:7,10:15,11:15), Vivil -Terme D’Arta3:0 (15:6,15:7,15:10), Fin-cantieri - Centa 3:1 (15:9,15:11,6:15, 15:12), Porcia - Farra 3:0 (15:12,15:6, 15:5), Kmečka Banka - Čedad 3:0 (15:6, 15:2,15:4), Nuova Kreditna - Fiume Venelo 3:0 (15:3,15:5,15:12).
LESTVICA
Nuova Kreditna	21	19	2	60:21 55
Domovip Forda	21	16	5	54:31 45
Kmečka Banka	21	14	7	51:32 43
Val Siderimpes	21	14	7	50:30 42
SGMConsutting	21	12	9	47:33 40
Simac Centa	21	13	8	50:39 39
Terme D'Arta	21	13	8	46:39 36
Vivil Carfriulana	21	11	10	41:34 34
Rncančeri	21	11	10	41:38 31
Favento	21	9	12	40:46	27
Staranzano	21	7	14	27:44 24
Furlanina Rume V.	21	5	16	26:56 15
Farra	21	3	18	17:58	10
Publiuno Čedad	21	0	21	10:63 0
PRIHODNJE KOLO
Staranzano - Val Siderimpes, Favento - Forda Čedad - Fiume Venelo, Terme D’ Arta -
Kmečka Banka Farra-Fincantieri, Centa-Vivil, SGM-Nuova Kreditna
Ženska D liga
IZIDI 25. KOLA
Ločnik - Sattec 3:0 (15:7, 15:8, 15:4), Gonars - CUS Videm 3:0 (15:6, 15:12, 15:4), Bor Friulex-port - II Pozzo 0:3 (7:15, 13:15, 7:15), DLF Videm - Tecnoinok 3:0 (15:2,15:6,15:3), Cassacco - Cervinjan 0:3 (9:15, 10:15, 10:15), Martignacco - Bagn. Ar-sa 3:1 (10:15, 15:11, 15:7, 15:13), Paluzza - Comp. Disc. 3:0 (15:9, 15:13, 15:12), Torriana - Spilimbergo 3:1 (15:11, 15:4,9:15,15:10)
LESTVICA
II Pozzo	25	22	3	69:14	67
Cervinjan	25	23	2	71:26	64
Gonars	25	21	4	66:20	60
DLF Belfrutta Videm	25	19	6	63:27	58
Emmezeta Bag.Arsa25	16	9	54:35	47
Morocco Ločnik	25	15	10	54:38	45
Sattec Pn	25	14	11	54:40	45
Bor Friulexport	25	12	13	46:47	38
Torriana Gradišče	25	11	14	42:49	35
Delser Martignacco	25	12	13	42:51	33
Paluzza	25	10	15	45:57	30
Spilimbergo	25	9	16	32:57	27
Cassacco	25	8	17	35:58	26
S.AndreaComp.Disc25 4 21 19:66 14 CUS Videm	25	3	22	19:67	10
Tecnoinox Pn	25	1	24	13:72	3
PRIHODNJE KOLO
Tecnoinox - Ločnik. Spilimbergo - Martgnac-co, Comp. Disc. - Bor Friulexport, Bagn. Arsa -Sattec, CUS Vdem-DLF Videm, II Pozzo -Cervinjan, Gonars - Torriana, Cassacco - Paluzza
INTERVJU / MARIO ČAČ JE TUDI SELEKTOR ŽENSKIH DEŽELNIH MLADINSKIH REPREZENTANC
Količina dela prevečkrat na škodo kvalitete
Mario Gač je na dobri poti, da popelje svojo Nuovo kreditno v žensko B2 ligo, toda poznan je tudi kot selektor ženskih deželnih mladinskih reprezentanc. Lani je na Trofeji dežel za naraščaj-nice v Trentu presenetil z osvojitvijo 3. mesta, s tem pa veliko prispeval k razrušitvi zakoreninjenega prepričanja, da je Furlanija Julijska krajina - odbojkarsko gledano - tudi med ženskami povsem na državnem obrobju. Tega sicer ni mogoče povsem zanikati, toda očitno je, da razlog ni v pomanjkanju perspektivnih igralk.
Gač se je pred dnevi mudil v Rimu na srečanju s koordinatorjem deželnih selektorjev Bo-settijem. Srečanja so periodična, vendar Gač obžaluje, da postajajo vse redkejša. Znano je, da je CONI zaradi manjšega priliva iz stave totocalcio za 30 odstotkov zmanjšal prispevek za posamezne Športne zveze, te pa denar, ki jim vteka v blagajno, veliko raje namenjajo članskim selekcijam kot mladinskim.
»Na srečanju je vsak izmed nas posredoval svoje izkušnje in prikazal stanje na terenu. Istoča-
sno smo tudi določili pravilnik poteka prihodnje Trofeje dežel (za letnike 1985 in 1986), ki bo letos v pokrajini Varese. Celotno manifestacijo bo finančno podrpl Cariplo. Brez posega te bančne ustanove bi zveza manifestacijo bržkone kratkomalo črtala. Igralo se bo po novem sistemu, imenovanim Rally point system (vsak set traja do 25. točke po sistemu tie-break). Vsaka tekma bo trajala tri sete, vsak set bo pomenil
točko, predvideni sta dve »tehnični« minuti odmora pri 8. in
16.	točki, vsak trener pa bo imel na voljo Se en time out, ki bo trajal eno minuto. Moške ekipe bodo lahko igrale z liberom,« nam je uvodoma povedal Gač.
Takšen ali podoben sistem igranja naj bi v prihodnji sezoni obveljal za vsa članska in mladinska prvenstva. Ste se mogoče v Rimu pogovorih o tem, kako bo vplival na igro?
»O tem se je zdaj težko izreči. Se najbolj zanimiva je ugotovitev, da bo nov sistem s psihičnega vidika izredno naporen. Predvidoma bodo tekme trajale uro, uro dvajset minut, psihična obremenitev pa bo stalno zelo visoka. Bosetti meni, da bo za dekleta ta obremenitev čustveno celo še preveč zahtevna.«
Se bo spremenil tudi način igranja?
»O zmagovalcu bo Se v večji meri kot doslej odločal napad, ker bodo servisi manj ostri. Nobena skrivnost ni, da je bil sistem uveden, da bi favorizirali Japonce, Korejce in Kitajce, ki so zelo dobri v fazi igre, ko sprejemajo servis, medtem ko ostale najboljše svetovne reprezentance prednjačijo v bloku in protinapadu.«
Se bo spremenil tudi način treniranja?
■ »Dosti več poudarka bo namenjen servisu in sprejemu ter napadu. Bojim se, da bodo trenerji v želji po rezultatu z mladimi skoraj povsem opustili vadbo obrambe, kar bi bilo seveda zelo negativno.«
Kaj pa naše ekipe? Jih bodo nova pravila favorizirala ali oškodovala?
»Po tradiciji se lahko ponašamo z močnim napadom, mogoče še zaradi vpliva nekdanje jugoslovanske šole. Ge je to res, bi nas lahko nov sistem celo favoriziral.«
Povrnimo še v našo deželo. Kakšno je stanje na mladinski ravni?
»Ni slabo. Razpolagamo s fizično zelo nadarjenim podmladkom. Posebno velja to za pordenonsko in videmsko pokrajino, opozoril pa bi tudi na potencial tržaške pokrajine. Je večji kot si mislimo. Zal pa imam tu vtis, da se dela vse kratkoročno, v funkciji takojšnjega rezultata. Posledica tega je slaba tehnična podkovanost igralk.«
Zakaj smo tehnično slabi?
»Razlogov je verjetno več. Eden je v tem, da federacija premalo skrbi za strokovno izpopolnjevanje. Gotovo se pozna tudi, da pri nas nimamo prvoligaških moštev. Igralki, kot sta na primer Sue Calligaris in Elena Drozina sta se takoj
uveljavili, brz ko sta zapustili Trst. Nedvomno pa je p°' manjkljivo tudi delo trenerjev v klubih. Meni se zdi, da se pre" več poudarja količino dela, tehnično piljenje pa je grobo, neiZ' delano, površno. Treningi so večkrat daleč od realnosti igr6, določene vaje docela absurdne in nesituacijske. Trening ne sme biti samo naporen. P°' membno je doziranje intenzivnosti, pavze pa je treba izkoristiti za pogovor z igralkam1-One namreč niso roboti.«
V prejšnjem desetletju so bile deželne reprezentanc® nekako samo pretveza za širitev znanja med trenerji selekciom ranih igralk. To vem iz lastnih izkušenj. Meni se zdi, da je zda) edini cUj v tem, da se formira ekipo za nastop na trofejah mednarodnih tekmovanjih 111 pika. Od tega imajo koristi iz brane igralke, gibanje kot taK pa od tega nima nič.«
»Zal je res. Popolnoma s strinjam.«	_ i;
Kdo je za to kriv? Ri111 a deželne zveze?
»Menda oboji.«	>
(A. Koreni
naraščajnice / finale na Goriškem
POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / 1. ZENSKA DIVIZIJA
Valovke pokleknite P° presenetljivi zmagi slogašic
nad Cusom znaša prednost Brega pet kol pred koncem 6 točk
Kontovel z nezbrano igro premagal Npt šele po tie-breaku
na zadnji stopnici
V drugi tekmi izgubile s Farro z 2:3 - V Trstu To finalni turnir tudi Kontovel in N. Kreditno A
DVe naraščanjce so sinoči pokleknile na zadnji oviri
F|Nale na GORIŠKEM
, ^adružna kreditna Sovodnje - Farra 2:3 b;4' 7:15,15:8,8:15,6:15)
jMDRUZNA KREDIT-
CA banka sovodnje:
j/ Simčič, Bresciani, sti'S*T'n’ ^ei- Visintin, Ple-jjl^ar’ Del Fabbro, Cemic,
Mlade Valove odbojkari-^So tudi v drugem final-siL1 spopadu za pokrajin-1 naslov na Goriškem jgpUarascajnicami izgubi-zaa Farro ui se morale tako gj 0v°ljiti s končnim dru-
Breg Altra Trade - SGT 3:0 (15:4,15:12,15:10)
BREG: S. Sancin, I. in U. Pettirosso, Mauro, Stumian, Masten, Komsina, Žerjal, Laurica, Rodella.
Brežanmke so spet dosegle pomembno zmago, z novimi tremi točkmai pa obdržale prvo mesto na lestvici. V prvem setu Brežanke niso imele težav, saj so takoj visoko povedle in vseskozi imele vajeti igre v svojih rokah in na lahek način osovjile set.
V drugem setu so nasprotnice takoj povedle. Pri naših je šepal sprejem, tako da niso mogle graditi igre. Sgt je povedel z 12:6, vendar so se naSe igralke zbrale, stisnile zobe in z delnim izidom 9:0 po zagreizenem boju osvojile set. Do sredine tretjega seta je bila igra izenačena, po tem pa so do-
. . mestom. Sinočnji po-sai iv PUstB nekaj grenkobe, jQ'.1 v primeru zmage od-. dno tretjo tekmo tudi
Ciino tretje______________
sn i ^oma- Vsekakor pa Sq V^°vke dokazale, da ni-kj1116 slabše od nasprotnic, Ve(Pa So včeraj imele nekaj Športne sreCe, pokazale orli80 j;udi večjo zbranost v
0	ji Luui večjo znranost v M°«lmh trenutkih. Pred ^ miim tribunami telovad-
01	6 ^ Kulturnem domu sta H0e '‘kipi prikazali tehnič-jj, Pr®cej dobro igro, s tek-sjvJ^ega vidika pa je bilo
izredno napeto, hr ,ekma Se je za Zadružno žar i *"n° banko Sovodnje so h 9 Ze^° dobro, Valovke set,rez teZav osvojile prvi v ,m p° kratkem premoru
C(-bli^em Se ^etjega. Tudi Set se je začel v zna-nj(; I)1 domačih naraSčaj-igr(| A dobro organizirano
je j^0 Povedle z 8:4 in vse odl^0’ da je zmagovalec i>iv.0Cen. Toda takega
s0: ?)a niso bile gostje, ki VaJoj^dstile slabe trenutke stvo k po zanesljivem vod-(1Q, j Barra je z delnim izi-inh M;0 izsilila tie break q,° dobila Se tekmo. beSp , koncu je treba nekaj na, Uameniti tudi sod-srec ’.ki ni bil dorasel pa jpT11’ s svojim sojenjem in jjr b°lj škodil valovkam varrij z nekaterimi odloCit-je jja povsem zmedel, kar sp koncu tudi delno pri-žUJtat^ ^ ne8ativnemu re-
TRŽAŠKEM
SailfA0Va keditna A -l6:i4)dtoa 3:0 (15:2,15:8,
DRSIVA KREDITNA A: 3+j tP}6 1+1, Jovanovič 2+j’ V^Tman l+i, Manola ge^Lj^zzucca 0+1, Pan-Uola 2+i ^oman 2+1, Ma-1> Sobani 6+1, Sossi
2+1, Starec 6+2, Veljak 11+5.
Mlade igralke Nuove kreditne A so osvojile tudi drugo polifinalno tekmo. Z uvrstitev v finale bi bila slo-gašicam dovolj že osvojitev enega seta, saj sc gladko zmagale že v četrtek. Tekmo so začele zelo zbrano, grešile so malo ali nic, na mreži pa je bila (kot skozi vso tekmo) neustavljiva Veronika Veljak. Po prvem setu je bilo praktično konec, vendar igralke nuove kreditne niso popustile in so gladko osvojile tudi drugega. V tretjem so slogašice povedle z 8:2, nakar jim je nekoliko padla koncentracija in gostje so jih najprej dohitele in nato celo povedle 14:12. NaSe igralke pa niso popustile in odločno reakcijo dokazale, da so boljše in povsem zasluženo osvojile še zadnji set. Na igrišče so stopile Cisto vse igralke, ki so svojo nalogo res dobro opravile,- S to zmago se naša šesterka uvrstila v finalni del treh ekip, med katerimi bosta tudi Kontovel in Altura B. (INKA)
Kontovel - Bor Friulex-port 3:0 (15:6,15:13,15:5)
KONTOVEL: Lisjak, Starc, Kapun, Vitez, Ri-chiardi, Kobal, Reggente, Doglia, Luxa, Stoka, Suc, Sossi.
BOR: Degrassi, Legovich, Savarin, Semec, Pugliese, Koren, Kuret, Desco.
Uvrstitev Kontovela že pred tekmo ni bila sporpa, saj je že prva tekma preteklega tedna na 1. maju, pokazala, da obstaja med šesterkama precejšnja razlika v kakovosti in tekmovalni izkušenosti. Kljub temu je bila tudi povratna tekma na Proseku živahna in obe ekipi sta se lepo bo-rili. Mlade Kontovelove varovanke prof. Dragice Hrovatin so bile vsestransko boljše, borovke pa so se trudile, da jih nasprotnice ne bi prekosile. V drugem setu, ko je Kontovel precej spremenil postavo, je Bor to izkoristil in bil tik pred osvojitvijo seta, saj je že vodil s 13:8, ko je vrnitev nekaj standardnih igralk na igrišče opogumilo Kontovel, da mu je uspel preobrat.
NARAŠČAJNIKI
Sloga Multinvesl B Virlusu ni dovolila presenečenja
Sloga Multinvest B - Virtus 2:1 (15:11, 5:13, 16:14)
SLOGA MULTINVEST B: Iscra, Jugovič, Kalc, Polissa, Rauber, Schart, Zeriali, Zupan.
Mlajši slogaši so v nedeljo osvojili novi dve točki. Tekma je bila napeta in polna preobratov.
Po izenačenem prvem setu, ki so ga osvojili, so igralci Multinvesta v drugem povsem popustili.
Tudi v tretjem je Virtus zelo odločno začel in vodil že z 12:3, slogaši pa se niso hoteli predati in so z zelo dobro reakcijo nadoknadili zaostanek in v končnici zasluženo slavili.
Multinvest B bo ponovno igral že danes, ko se bo pomeril s Triestino Volley B, zadnji nastop pa bo imel v Četrtek.
Vrstni red: Sloga Multinvest A 29, Triestina Vol-ley B 28, Triestina Volley A 19, Rigutti 10, Sloga Multinvest B 9, Virtus 3, Volley Club 1.
Triestina Volley A ima tekmo vec, Volley Club
pa tekmo manj.
(Inka)
macinmke prevzele pobudo, v odločilnih trenutkih bile prisebnejSe, tako da so se na koncu lahko veselile zmage. (Lela)
CUS - Sloga Pizzeria Veto 2:3 (13:15, 10:15, 15:7,15:4, 12:15)
Sloga Pizzeria Veto: Cau-ter, Ferluga, Gantar, Hrovatin, Milic, Obad, Katerina, Mara, Tanja in Tina Sossi.
Slogašice so v tem kolu prijetno presenetile, z zmago nad drugouvrščenim Cusom pa so pomagale Bregu, ki zdaj vodi s šestimi točkami naskoka. Zmaga naše ekipe bi bila lahko še izdatnejša, saj so naše igralke s svojo odločnostjo in zbranostjo presenetile domačinke in tako po dveh izenačenih setih povedle z 2:0. V obeh setih so slogašice dobro zaigrale in bile stalno v vodstvu in uspeh je bil povsem zaslužen.
V naslednjih dveh je prišlo do preobrata. Slogašice so popustile na vsej Črti (nekaterim igralkam so zaradi odsotnosti na treningih enostavno pošle moči) in izkušeni CUS je izrabil vsako njihovo napako, tako da je brez večjih težav stanje v setih izenačil.
Domačinkam je dobro kazalo tudi v tie-breaku, saj so stalno rahlo vodile, najveCjo prednost pa so imele pri stanju 12:9. Trener DrasiC se je odločil za menjavo in na mesto Obadove je na igrišCe stopila mlada Ivana Gantar. Brez vsake treme se je vrgla v boj, nanizala pet zaporednih točk in tako tudi popeljala svojo ekipo do sicer nekoliko nepričakovane, zato pa toliko dragocenejše zmage. (Inka)
Npt - Kontovel Nuova Kreditna 2:3 (6:15, 3:15, 15:5,15:9,9:15)
KONTOVEL NUOVA KREDITNA: I. in V. Sossa, Švara, Hrovatin, Battigelli, Milič, Vitez, Bogateč, Starc, Bukavec.
GetrtouvršCene Konto-velke so proti skromnemu Nptju zaigrale pod svojimi sposobnostmi, predvsem pa so igrale brez prave zbranosti. Z lahkoto so sicer osvojile prva dva niza, nato pa povsem prepustile pobudo svojim nasprotnicam, ki so se nekoliko opogumile in tako celo izsilile tie-break. V odločilnem petem nizu pa so Kušarjeve varovanke le strnile svoje vrste in brez večjih težav osvojile set in srečanje. Po tej zmagi ostajajo Konto-velke na Četrtem mestu s tremi točkami zaostanka za tretjeuvršCeno Alturo.
Ostala izida: Virtus - Juha 3:0, Altura - Killjoy 3:1, tekmo Prevenire - Pallavolo Ts so preložili. Vrstni red: Breg
Alta Trade 47, Cus 41, Altura 38, Kontovel Nuova Kreditna 35, Virtus 26, Sgt 25, Prevenire 22, Sloga Veto 21, Killjoy 19, Npt 17, Pallavolo Ts 10, Juha 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Mladi slogaši ta teden niso igrah, ker je bila njihova tekma proti Prevenireju preložena. Ker so preložih tudi srečanje med Volley Ciuhom in Riguttijem, sta bili konec tedna na sporedu samo dve tekmi.
Izida: Triestina Volley -Le Volpi 1:3, Old Cats - Vol-ley Club Vanzumen 3:0, S. Andrea je bil prost. Vrstni red: Old Cats 33, S. Andrea 26, Volley Club 24, Rigutti 14, Le Volpi in Triestina Volley 13, Prevenire 9, Vol-ley Club Vanzumen 5, Sloga Mirna Eurospin 1 (Old Cats, Le Volpi in Triestina Volley stekmo več, Rigutti s tekmo manj).
Uliana Pettirosso (Breg Alta Trade)
_____2. ŽENSKA DIVIZIJA / PREDZADNJE KOLO REDNEGA DELA_
Kontovel zelo namučil borovke Breg pred prekinitvijo visoko vodil
Skupina A
Izida: Le Volpi - Altura 0:3, Prevenire - S. Andrea 0:3, Sgt ni igral. Vrstni red: Altura 20, S. Andrea 18, Sgt 10, Prevenire 3, Le Volpi 2.
Skupina B
Kontovel - Bor Friu> lexport 1:3 (15:5, 2:15, 15:10,16:14)
KONTOVEL: Hrovatin, Starc, Santini, Visintin, ŽužiC, Reggente, Bukavec, Nanut, tegacci, Košuta, Suc.
BOR: Posar, Smotlak, FrandoliC, Carpani, Do-se, Sancin, Scuka, Ciac-chi, Furlani, Husu, Bevi-lacqua, Zompichiatti.
Sobotni derbi na Proseku je potrdil izenačenost te skupine 2. divizije, v kateri se morajo tudi boljše uvrščene ekipe na vsaki tekmi za zmago zelo potruditi. To je tokrat veljalo tudi za
Kontovelova kapetanka Vesna Hrovatin
borovke. Ker se borijo za uvrstitev v play off, si nikakor niso smele privoščiti poraza. Tako smo na eni strani gledali ekipo, ki je zaradi velikega psihičnega pritiska igrala slabše kot v zadnjih uspešnih nastopih proti
neposrednim tekmecem, na drugi strani pa sproščeni Kontovel, ki je po gladkem porazu po tekmi prvega dela na »1. maju« tokrat pokazal zobe in gostjam do zadnjega grenil pot do dragocenih točk, posebno z do-
bro igro v polju bodisi v sprejemu bodisi v obrambi. Tekma precejšnjih preobratov je vrhunec dosegla prav v zadnjem setu, v katerem je Kontovel povedel s 13:9 in imel pri 14:11 osem menjav in tri zaključne žoge. Borovke so ohranile mirno kri in so se s požrtvovalnostjo, ki označuje njihove nastope v povratnem delu, znale izviti iz zanje zelo težkega položaja.
Npt - Breg Comec 1:3 (15:6, 8:15,13:15,5:15)
BREG COMEC: Koren, Plettersech, Zerjul, Cre-vatin, Žerjal, Križ-mancic, Berzan, Ferluga.
Brežanke so kljub okrnjeni postavi prepričljivo premagale Npt in so tako matematično osvojile četrto mesto v skupini. Maverjeve varovanke so sicer začele
nekoliko negotovo, ker so zaigrale v spremenjeni postavi in so tako dovolile svojim nasprotnicam, da osvojijo prvi set. V nadaljevanju pa so zaigrale precej bolj sproščeno in na momente tudi zelo dobro (še zlasti uspešne so bile na mreži), in tako zasluženo osvojile drugi in tretji niz. Visoko so povedle tudi v Četrtem setu, pri stanju 11:5 v korist Brega, pa se je poškodovala ena od nasprotnic in ker ni imel trener na razpolago nobene menjave, so morale nasprotnice tekmo predati. Sicer pa je Breg tudi v tem setu pokazal svojo premoč, tako da bi vseeno slavil.
Ostali izid: Orna - Ri-creatori 2:3. Vrstni red: Ricreatori 22, Bor Friu-lexport 20, Orna 17, Breg Comec 10, Npt 5, Kontovel 1.
FORMULA 1 / PO VN BRAZILIJE
McLaren še vedno neulovljiv za Ferrari
Hakkinen prvi (pred Schumacherjem) kljub težavam
SAO PAOLO - V formuli 1 je spet vse po starem, v Braziliji pa se je še enkrat potrdilo, da Ferrari lahko premaga McLarna, samo Ce ta odstopi ali pa v izrednih razmerah. Tokrat tega ni bilo (oziroma le v polovični meri) in branilec svetovnega naslova Finec Mika Hakkinen je dobil dirko za VN Brazilije v Sao Paolu, drugo letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1. Drugo mesto je osvojil Nemec Michael Schumacher (Ferrari), tretji pa je bil njegov rojak Heinz-Harald Frent-zen (Jordan-Mugen Honda). Točke za svetovno prvenstvo so osvojili še tretji Nemec Ralf Schumacher (VVilliams-Supertec), drugi Ferrarijev voznik Irec Ed-die Irvine ter Francoz Oli-vier Panis (Prost-Peugeot).
Dirka se je za moštvo McLaren-Mercedces slabo začela. Na startu je zatajil Coulthard, ki se mu je šele po več krogih posrečilo pognati dirkalnik za že davno pobeglimi tekmeci, nato pa je v 25. krogu odstopil. Tudi najboljši iz kvalifikacij, Hakkinen, je doživel trenutke strahu pred odstopom. Zaradi tehnične napake je moral upočasniti, tako da sta ga prehitela domači junak Rubens Barrichello (Stewart-Ford) in Schumacher. Kaj natančno se je dogajalo z vozilom, niso vedeli ah pa niso želeh povedati niti v moštvu McLaren. »Sele analiza po dirki bo pokazala, kaj se je zgodilo z Mikovim dirkalnikom. No, vsaj napeto je bilo danes vse skupaj,« je bil kratek šef Mercedesa Norbert Haug.
V prvi tretjini dirke je Stevvartov dirkač zaneslji-
Hakkinen je bil hitrejši od Schumacherja, nato pa ga je še »opral« s šampanjcem (AP)
SLOVENIJA / PRIZNANJA OKS
3
Velika slatua letos
šestim športnikom
Namenjena je dobitnikom medalj s SP in evropskim prvakom - Tudi 20 malih kipcev
LAŠKO - Olimpijski komite Slovenije -združenje športnih zveze (OKS) je sinoči v Kulturnem centra Laško podelil nagrade in priznanja za športne dosežke v letu 1998. Olimpijske plamenice, ki jo prejmejo dobitniki olimpijskih medalj, OKS ni podelil, zato pa je kar šest športnikov prejelo veliko, 20 pa malo statuo.
Veliko statuo, ki jo prejmejo športniki z medaljo s svetovnega prvenstva ali evropski prvaki, so prejeli jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon za srebro na SP, Rajmond Debevec bronasti na strelskem SP z malokalibrsko puško (3 x 40) in evropska prvakinja v veleslalomu s snowboardom Polona Zupan. Na predlog Odbora za vrhunski šport (OVS) so statue prejeli tudi biatlonka Andreja Grašič, alpski smučar Jure Košir in smučar skakalec Primož Peterka, ki so na olimpijskih igrah v Naganu osvojili peta mesta. Njihovi trenerji Lojze Mikolič, Sigi Prey, Vladimer Korolkovič, Pavel Grašič in Jelko Gros pa so za dosežke svojih varovancev prejeli zlato plaketo OKS.
Kar 20 športnikov pa je prejelo malo statuo, ki jo prejmejo tekmovalci za doseženo 2. ali 3. mesto na EP, za prvo mesto na SP
mlajših članov, za medaljo na SP v neolim-pijski disciplini ah naslov evropskega prvaka v enaki panogi. Dobitniki so: atletinja Brigita Bukovec, telovadec Mitja Petkovšek, veslača Luka Špik in Iztok Cop (na predlog OVS), plesalca Andrej Škufca in Katarina Venturini, kickbokserja Tomaž Barada in Kristijan Tomšič, Tilen Oštir (ju jitsu), kolesar Simon Stojko (BMX), lokostrelec Marjan Podržaj, ribiča Sandro Valenti in Dejan Struna ter ribiška reprezentanca (Dejan Struna, Sandro Valenti, Jernej Zelič, Marjan Cater, Vinko Mojškerc), kegljač Primož Pintarič in moška kegljaška reprezentanca (Matjaž Hočevar, Darko Bizjak, Primož Pintarič, Franc Kirbiš, Hary Steržaj, Uroš Stoklas, Zdravko Štrukelj, Marko Oman), reprezentanca v kegljanju na ledu (Borat Berčič, Milan Radanič, Stane Mlekuž, Rudi Sapek), strelka Natalija Prednik in strelska reprezentanca s samostrelom (Rajmond Debevec, Izidor Hreščak, Damjan Kandare, Robert Markoja) ter invalidski športniki atlet Franjo Izlakar in reprezentanca v golbalu (Erlend More, Ivan Vinkler, Igor Sagar, Boštjan Vogrinčič, Drago Potočnik, Vojko Štor).
vo vodil, Schumacher ga ni mogel ogroziti, podobno pa se je dogajalo tudi s Hakkinenom. Potem ko je njegov dirkalnik spet začel normalno delovati, je vozil tik za Schumacherjem, prehiteti pa ga ni mogel. Zmagovalec je bil znan šele po postankih v boksih: moštvo Barrichella se je odločilo za dva, s čimer so si zapravili možnosti za zmago, pri Ferrariju in McLamu pa so stavih le na en postanek sredi dirke. Za boljše taktike so se izkazah v angleško-nemškem moštvu; Hakkinen je namreč potem, ko je Schumacher na polovici dirke dotočil gorivo in zamenjal pnevmatike, odpeljal nekaj hitrih krogov in se po svojem postanku vrnil na stezo kot vodilni.
»Mislil se že, da je vsega konec. Toda po radiu so mi svetovali, naj na-
daljujem,« je razmišljal ne-srečno-srečni svetovni prvak Hakkinen. Pri McLar-nu, ki na treningih in kvalifikacijah kot za šalo premaguje tekmece, se bodo morali pošteno zamisliti nad vzdržljivostjo svojih dirkalnikov. V prvih dveh nastopih letos je namreč le Finec končal dirko.
»Z drugim mestom moramo biti kar zadovoljni. Nič še ni odločenega, Hakkinena je še mogoče ujeti,« je bil odločen drugouvrščeni Schumacher.
Naslednja dirka za svetovno prvenstvo bo VN San Marina v Imoli 2. maja, kot vodilni pa bo v »Ferrarijevo deželo« prišel Irvine z 12 točkami. Hakkinen in Frenzten sta jih na dveh dirkah zbrala po deset, Michael Schumacher jih ima šest, med konstruktorji pa vodi Ferrari z 18 točkami.
ROUBALK - Italijanski kolesar Andrea Tafi (Ma-pei, na sliki) je zmagovalec enodnevne kolesarske dirke od Pariza do Rou-baixa, tretje letošnje preizkušnje za svetovni pokal. Drugo mesto na 273 km dolgi progi je osvojil Belgijec VVilfried Peeters, tretje pa njegov rojak Tom Steels. V svetovnem pokalu je vodstvo obdržal Belgijec Andrej Cmil, ki ima 23 točk prednosti pred rojakom Petrom Van Petegemom, na tretje mesto pa se je prebil Tafi.
Z zmago na eni najtežjih kolesarskih
TENIS / V ESTORILU
Katarina Srebotnik osvojila prvi turnir WTA
Gre zo največji uspeh slovenskega tenisa, odkar je Slovenija samostojna - Pred njo le Mirna Jaušovec
ESTORIL - Osemnajstletna Velenjčanka Katarina Srebotnik (na sliki AP) je zmagovalka teniškega turnirja WTA z nagradnim skladom 142.500 dolarjev v portugalskem Estorilu. V finalu je s 6:3 in 6:1 premagala Madžarko Rito Kuti Kis in s tem dosegla največji uspeh v tem športu, odkar obstaja samostojna Slovenija. Pred njo je bila od slovenskih teniških igralk uspešnejša le Mirna Jaušovec.
Srebotnikova, pred tem turnirjem 139. na lestvici WTA, v finalu ni imela večjih težav s 107. igralko sveta. Z mimo in zbrano igro je nadzarovala položaj, hkrati pa kaznovala vsako napako madžarske igralke. »Mislim, da je bil finale moja najboljša partija na turnirju,«je dejala Srebotnikova, ki pa je bila še bolj kot zmage vesela dejstva, da je po lestvici WTA napredovala na 88. mesto na svetu, kar istočasno pomeni tudi avtomatično uvrstitev na glavni turnir tekmovanj za grand slam.
KOLESARSTVO / KLASIČNA DIRKA PARIZ - ROUBAIX .......................
»Severni pekel« v znamenju Andrea Talija
Italijanski kolesar je pobegnil skoraj 40 km pred ciljem in uspel zdržati do konca
preizkušenj, ki se je zaradi občasno (32 kilometrov) z granitnimi kockami tlakovane ceste prijel0 ime Severni pekel, je 33' letni, 187 centimetrov visoki in 72 kilogramov težki Italijan, dosegel največji uspeh v karieri. Prl' bližno 40 kilometrov pred ciljem je pobegniti nato pa uspel prednos pred zasledovalcema m
moštva Mapei in ostalim1 tekmeci zadržati do cilja; Tafi je na tradicionalm dirki doslej osvojil tretje (1996) in drugo (1998J mesto, leta 1996 pa je dobil dirko Po Lombardiji’ Severni pekel je tokra od 183 prijavljen1 »preživelo« le 66 kole sarjev, med njimi je 0l_
tudi slovenski predstav nik, kolesar Vini Cardir0 le, Andrej Hauptmam Nekdanji kolesar ljubljan skega Roga se je v zaiti značilnem stilu boril d° konca, z zaostankom d® setih minut in 49 sekim je zasedel 41. mesto, k je 11 mest slabše od skega dosežka Martm Hvastije (zaradi poškod letos ni nastopil). Haup manov klubski kolega Z ran Klemenčič dirke dokončal.	«
Izidi: 1. Andrea Tal (Ita/Mapei) 6:44:15 (p° „ prečna hitrost: 40, km/h); 2. VVilfried Pefe‘ (Bel) + 2:14; 3. T<£ Steels (Bel) 2:26; 4. G®0 ge Hincapie (ZDA); 5'1 Planckaert (Bel); 6. tie , Van Bon (Niz); 7. Vandenbroucke (BejJ, m isti čas; 8. Andrej G®
TENIS / »VETERANI« NA POHODU
Monika Seleš spet v izvrstni formi, Andre Agassi dobil svoj štirideseti turnir ATP
Agassi v finalu v Hong Kongu ugnal Borisa Beckerja
HONG KONG/AMELIA ISLAND -Američana Monika Seleš in Andre Agassi sta zmagovalca teniških turnirjev v Amelia Islandu in Hong Kongu. Se-leševa je v finalu WTA turnirja v Amelia Islandu ugnala Romunko Ruxandro Dragomir s 6:2 in 6:3, Agassi pa na turn-riju ATP v Hong Kongu Nemca Borisa Beckerja s 6:7 (4), 6:4 in 6:4.
Seleševa je potrdila izredno formo. Pet iger, ki jih je izgubila v finalu proti Dragomirjev!, je bilo največ, kar je tokrat na turnirju oddala, skupaj pa je izgubila vsega 14 iger v petih srečanjih in nikoli ni bila v nevarnosti, da izgubi tudi niz. Boljša serija je Amelia Islandu uspela le legendami Chris Evert, ko je davnega leta 1981 oddala 12 iger. Za zmago je Seleševa prejela 80.000 ameriških dolarjev, na včerajšnji lestvici WTA pa je prehitela Čehinjo Jano Novotno in je za Švicarko Martino Hingis ter Američanko Lindsay Davenport na tretjem mestu.
»Na turnirju nisem razmišljala o nasprotnicah in zmagah, kar mi je pomagalo. Enostavno sem uživala ob vsaki
točki igre in malo več tekla kot na prejšnjih turnirjih,« je povedala Seleševa, ki ji je turnir služil bolj kot priprava na srečanje pokala.Federacij med ZDA in Hrvaško. Zmaga pa je bila pomembna tudi za samozavest Američanke, ki se je veselila prve turnirske zmaga po uspehu septembra lani v Tokiu.
V Hong Kongu pa sta jubilejni zmagi želela praznovati Američan Agassi in Nemec Becker. Na koncu se je 40. zmage na turnirju ATP veselil Američan, Becker pa ostaja pri 49 naslovih. Turnir bi se moral končati že v nedeljo zjutraj, a so morali prireditelji finale pri izidu 6:7 (4), 6:4 in 2:0 za Agassija v nedeljo zaradi dežja prekiniti.
Za dokončanje tekme in prvo letošnjo zmago je Američan tokrat potreboval vsega 36 minut. Odločilno prednost si je priigral sicer že v nedeljo, ko je povedel z 2:0, a je v odločilnem nizu prednost povišal celo na 5:1, nato pa Nemcu dovolil, da je dobil tri igre zapored. V 10. igri je Američan vendarle uspel končati finale s četrto zaključno žogico.
(Bel) 2:40; 9. Johan
Mu'
seeuw (Bel) isti caSA n) Lars Michaelsen (Dd 2:53 itd.	eD1
Vrstni red v svetovn. pokalu: 1. Andrej G (Bel) 152 točk; 2. F 3 Van Petegem (Bel) 1	’ 4
Andrea Tafi (Ita) l°uVe Frank Vandenbr0® ^ (Bel) 98; 5. Zbig®1 Spruch (Pol) 98 itd-
-p----
lili ■" i ■

ŠPORT
Torek, 13. aprila 1999
15
JADRANJE / DRŽAVNA REGATA V ANZIU
A. Bogateč brez tekmic Križničeva odlična četrta
V Anziu je tekmovanje označevalo pomanjkanje vetra Zadnja regata bo v Ravenni - Bogatčeva zdaj v Franciji
V Anziu je bila draga od letošnjih treh državnih regat v razredu evro-pa. Ker Štejejo te regate kot kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu v Angliji, so v Laciju nastopile vse najboljše tekmovalke, med njimi torej kajpak tudi olimpijka Arianna Bogateč (TPK Sirena, na sliki), ki je po pričakovanjih prepričljivo zmaga, s tem pa ponovila rezultat s prve regate v Imperii. Zelo dobro se je odrezala tudi mlada Cupina jadralka Johana Križnic, ki je v zanjo ugodnih razmerah pristala na odličnem 4. mestu.
Razmere za regatiranje so bile v Anziu zelo slabe. V soboto je 32 tekmovalk pod oblaki dolgo Ča-
sa Čakalo, da bi zapihal veter. Ko je vse kazalo, da z regato ne bo nič, je žirija ob 16.30 nepričakovano zaukazala Start na skrajšani progi, Čeprav je veter le redkokdaj dosegel predvideno minimalno jakost dveh metrov na sekundo. Pač pa so se jadralke spoprijele z močnim tokom, ki je zelo vplival na potek regate, ki jo je osvojila Bogatčeva pred Sor-rentinijevo in Battistije-vo. Dragi dan so v sončnem vremenu izvedli tri plove (veter do 3 m/sek). Prvega in zadnjega je osvojila predstavnica Sirene, tretjega pa Sorrenti-nova. V zadnji regati se je odlično odrezala tudi Križničeva, ki je z drugim mestom osvojila na-
pet dvoboj za konCno Četrto mesto, od zmagovalnih stopničk pa jo je ločilo sedem točk. Prehitela je tudi favorizirano Tržačanko Chiaro Calli-garis. Od boljših je z 8. mestom razočarala Laris-
sa Nevierov.
Zadnja kvalifikacijska regata bo 1. in 2. maja v Ravenni, že v Četrtek pa bo Bogatčeva odpotovala na mednarodno regato v sklopu tekmovanju euro-limp v francoskem Hie-rezu.
Vrstni red v Anziu: 1.
A. Bogateč (TPK Sirena) 5 točk (1, 1, 2, 1); 2. V. Sorrentino (CC Napoli) 13 (2, 2,1, 8); 3. R. Pised-du (YC Cagliari) 18 (6, 4, 3, 5); 4. J. Križnic (JC Cu-pa) 25 (12, 7, 4, 2); 5. C. Calligaris (YC Adriaco) 25 (4, 12, 6, 3); 6. S. Se-serganni eSC Lecco) 26 (7, 3, 9, 7); 7. M. Abbate (Ancona) 29 (11, 9, 5, 4); 8. I. Nevierov (SVOC TržiC) 35 (10, 6, 7, 12); 11. M. Guštin (TPK Sirena) 50 (5,14, 22, 9).
TENIS / EKIPNO PRVENSTVO B LIGE
Gajevci se na hitri podlagi niso znašli
Edino točko osvojil Jaka Božič - Borut Plesničar pa zapravil priložnost za zmago
KOTALKANJE / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Uspešen začetek za KŠD Vipava
Ce se dan sodi po jutra, potem rezultati, ki so jih mladi clani KS D Vipava dosegli na Pokrajinskih fazah mladinskih kategorij, dobro betajo. Vipava )e na tekmovanjih v Pierisu in Starancanu nastopila s sedmi-Th tekmovalci in tekmovalka-toi. prav vsi pa so posegli po piedaljah. Se bolj pomembno le. da so vsi Cahu Vipave razen 6Oega nastopili tako v obvezah likih kot v prostem progra-?m in s tem dokazali, da redno ln vztrajno vadijo, kar ne velja vsa društva v pokrajini. Tudi udeležba na prvenstvu je bije skromnejša kot v preteklih jetih (skupno je nastopilo 10 društev), posebno še v višjih kategorijah, kjer je ospi pre-
cejšen.
Izidi elanov KSD Vipava Pec
Kadeti: Mattia Cucovaz: obvezni liki: 1; prosti program: 1. Kombinacija 1.
ZaCetnice: Ivana Naut: obvezni liki: 2.; prosti program: 3.; Kombinacija 2.
NarašCajnice: Martina Quag-giato: obvezni liki: 1.; prosti program: 2.; Kombinacija: 1.
Kadetinje: Karin Cucovaz: prosti program: 1. Monica Quaggiato: obvezni liki: 2.; prosti program 2.; kombinacija: 1.
Propaganda A: Serena Luci-grai: obvezni liki: 3., prosti program: 2., kombinacija: 3.
Propaganda B: Isabella Luci-grai: obvezni liki: 1.; prosti program: 1. kombinacija: 1.
Mirandola - Gaja 5:1
Božic (Bi) - Borghi (B2) 7:5, 6:3; Aleš Plesničar (B2) - Vitali (B3) 2:6, 2:6; Borat Plesničar (Gl) - Tinti (B3) 6:0, 1:6, 4:6; Ca-none (Gl) - Casali (Gl) 0:6, 1:6; A. Plesničar/ B. Plesničar - Borghi/ Casali 3:6, 3:6; Božic/ Canone - Vitali/ Rossi 5:7, 5:7.
Igralci Gaje so proti Mirandoli doživeli že drugi prvenstveni poraz, tako da na konCno prvo mesto ne morejo veC računati, drugo mesto, ki omogoča dodatna srečanja proti drugouvrščenim ekipam iz ostalih skupin za uvrstitev v naslednjo fazo, pa trenutno ostaja še v njihovem dometu (v naslednjem kolu morajo na Padricah premagati tenisaCe Verone, Zaccarelli iz Gorice pa bi moral premagati Mirandolo). Na pomembno gostovanje so se sicer odpravili brez Ruzzierja (moral je ostati v vojašnici), ki ponavadi z Božičem igra dvojice, vendar pa njegova odsotnost na konCni rezultat ni vplivala, saj so srečanje odločili v bistvu že dvoboji posameznikov. Gajini tenisaCi se namreč z izjemo Jake Božica na hitri podlagi, na kateri so igrali, niso najboljše znašli, saj vedno trenirajo na pesku, medtem ko so njihovi nasprotniki l_ na tako podlago seveda navajeni. Kljub temu pa bi lahko naši tenisaCi le dosegli kaj veC. Jaka Božic je kljub podlagi brez težav premagal nasprotnikovega najvišje postavljenega igralca, slabše pa so se na žalost odrezali ostali Gajini tenisaCi. Aleš Plesničar se je pomeril z Vitalijem, ki sodi v nižjo kategorijo od Aleša, a je v letošnjem prvenstvu še nepremagan. Svojo nepremaganost je brez težav ohranil tudi proti Alešu, ki mu zaradi slabše igre ni nudil pravega odpora. Veliko.priložnost pa je zamudil Borut Plesničar, ki je igral proti sicer višje postavljenemu nasprotniku. V prvem setu je namreč Borat Tintija presenetil in zmagal brez izgubljene igre, nato pa se mu je zataknilo. Nasprotnik je nekoliko spremenil svoj naCin igre, Boruta zmedel in tako prepričljivo osvojil drugi niz. Tretji niz je bil bolj izenačen, a tudi tokrat Borat ni našel pravega protiorožja in je moral prepustiti zmago svojemu nasprotniku. Srečanje med Canonejem in Ca-salijem pa je bilo povsem enosmerno, saj je bil tenisaC Mirandole objektivno boljši od Canoneja, poleg tega pa je slednji tudi še zelo neizkušen. Zaradi porazov v posamičnih dvobojih so gajevci, ki bi lahko z dvema zmagama v dvojicah še izenačili, brez prave motivacije odigrali še tekmi dvojic. V obeh srečanjih sta po dveh nizih zasluženo slavila nasprotnikova para, tako da so se morali naši tenisaCi na koncu sprijazniti z gladkim porazom.
Ostali izid: Zaccarelli - Verona 4:2, Formigine je bil prost. Vrstni red: Zaccarelli 4 (2 odigrani tekmi), Mirandola 4 (3), Verona 2 (2), Gaja 2 (3), Formigine 0 (2). Prihodnje kolo: Gaja - Verona.
POLJSKO LOKOSTRELSTVO / V DRAGI
ATLETIKA / MLADINSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA
Veteran Rožem prvi ftirk 4 med člani
. V prhedbi tržaškega društva Ascat )e bil v nedeljo v Dragi množični tur-P1, v poljskem lokostrelstvu, ki se ga |e udeležilo okoli sto tekmovalcev iz talije in Slovenije (Tolmin, Ankaran, dostojna).
Tekmovalci so po dvakrat obšli Pr°go z dvanastimi tarčami. Čeprav Postavitev tarC ni bila ne lahko ne ežka so bili rezultati poprečni, pri emer je treba reci, da je v tej zvrsti e2ko narediti primerjave, ker se pac sren in razmere razlikujejo od tekme do tekme.
Nastopili so tudi štirje lokostrelci r Zarja. Marko Turk, ki je dan prej turski Bistrici zasedel 2. mesto (311 z ck), je med elani pristal na 4. mestu 290 točkami, zmagovalec Ettore /tazzucco pa jih je dosegel 312. Na 9.
esto se je uvrstila Armando Frangi-P;ine (Zarja, 245 točk).
Najboljši rezultat je vsekakor dose-^ Stojan Ražem, ki je zmagal (257 ck) v sicer številčno šibki konku-
renci.
^ Zarja bo 24. in 25. aprila nastopila ^T^uednarodnem tekmovanju v
Posnetek s tekmovanja v Dragi
Biserka Cesar se je še izboljšala Dve zmagi Borovih štafetistk
Cesarjeva je v metu kopja še za dva metra popravila osebni rekord
Na pokrajinskem prvenstvu na Kolonji, ki je dejansko pomenilo uvod v novo sezono, je slovenska atletinja, »narašCajnica« Biserka Cesar (Cus Trst, na sliki) došegla nov, zelo važen napredek v metu kopja. Orodje je zagnala 37, 25 m daleč, s tem pa izboljšala svoj osebni rekord iz zimskega dela sezone za skoraj dva metra. Rezultat je bil sicer dosežen v okvira šesteroboja, ki vsebuje med drugimi panogami tudi med krogle. Tu je Cesarjeva zabeležila odličnih 10, 67 m medtem, ko je bila v ostalih panogah, ki ne spadajo v njen običajen trening, razumljivo skromnejša.
Odlično so se na Kolonji odrezale tudi tekačice Atletskega društva Bor. Varovanke trenerja Duška Švaba so namreč v štafetnih tekih pobrale kar dve prvi in eno drugo mesto. V teku 4x100 m med »deklicami« je Bor v postavi Chiara Pasian, Giulia Marondini, Barbara Croce in Caterina Pressacco zmagal v Času 57, 8, Bor se je z zlato medaljo okinCal tudi v švedski štafeti za kadetinje (200, 400, 600 in 800 m), kjer so Roberta Mačehi, Eriča 'Brunbi, Alessia Sabadin in Federica Načini zmagale v Casz 6 minut, 10 sekund.
V teku 4x100 m za kadetinje je bil Bor drugi. Macchijeva, Sabadinijeva, Dolfinijeva in Milanije-va so dosegle Cas 55, 5. zmagovalno moštvo Fin-cantieirja pa je bilo za eno sekundo hitrejše. Borova B ekipa deklic je bila diskvalificirana zaradi napačne predaje.
Torek, 13. aprila 1999
KOŠARKA
____C LIGA / NUOVA KREDITNA BOLJŠA OD ARDITE SBS LEASING_
»Maki« Čeme odločil podaljšek Jadranovci so lahko celo tretji
Najboljši strelec združene ekipe Arena z 28 točkami - Jadranovci bodo tretji, če bodo zmagali v zadnjem kolu, Artena pa bo izgubil
Jadran Nuova Kreditna- SBS Leasing Gorica 76:75 (29:32, 65:65)
Jadran Nuova Kreditna: Arena 28 (11:13 prosti meti, 7:9 za 2 točki, 1:3 za 3 točke), Černe 9 (1:3, 4:7, 0:1), Pregare 4 (2:2, 1:2, -), Slavec 7 (2:2, 1:3, 1:3), Franco, Rauber 13 (-, 2:3, 3:6), Grbec 11 (3:4, 4:8, 0:3), Hmeljak 4 (-, 2:3, -) n.v. Valente in Guštin M. Trener: Vatovec. SON: 22. PON: Hmeljak v 40’
SBS Leasing Gorica: Marini 13 (2:3, 4:7, 1:4), Borsi (-, 0:1, 0:1), Tomasini L. 20 (3:4, 7:12, 1:1), Tomasi 7 (1:3, 3:6, 0:1), Bassi, Tomasini D. 14 (5:6, 3:5, 1:2), Fortunati 2 (0:2, 1:5, 0:1), Tosoratti 19 (-, 5:7, 3:4), n.v. Mi-seri in Maggi. Trener: Bosini. SON: 25. PON: Tomasini D. in Tosoratti v 40’.
Sodnika: Bami in Baseggio iz Trevisa.
V praktično »play-off« tekmi (ce bi se prvenstvo tako končalo, bi se ekipi srečali v Četrtini finala), so jadranovci v predzadnjem kolu prvenstva, na domačih
tleh, tesno in po enem podaljšku premagali ekipi SBS Leasing iz Gorice, ki-se z jadranovci in s pordenonsko Arteno bori za tretje mesto.
Da Jadranova naloga ne bo lahka, je bilo razvidno že od samega začetka, saj so gostje spodbudno zaceli in v deseti minuti prvega polčasa dosegli naj višjo prednost +9 (13:22), ko sta Tosoratti in bivši jadranovec Lucio Tomasini izkoristila vse vrzeh v Jadranovi obrambi. Z boljšo obrambo in v napadu predvsem po zaslugi Arene in Grbca pa so jadranovci poCasi nadoknadili zaostanek in v -začetku drugega polčasa tudi povedli +1 (35:34). Sledila so zelo izenačene minute do 35’ (50:50), ko je Jadranov kapetan Rauber s trojko dal začetek breaku, s katerim so jadranovci dosegli najvišjo prednost +10 v 37’ (63:53). Gostje pa se niso predali in s trojkami Tosoratti j a se znova približali in z dvema prostima metoma Toma-sinija izenačili 4 sekunde pred koncem. Na naslednjem Jadra-
novem napadu pa Grbec za las ni prišel do kosa zmage.
Tudi podaljšek je bil zelo izenačen in razigrani Lucio Tomasini (8 od 10 točk Goričanov) je 7 sekund pred koncem popeljal goste v vodstvo +2 (73:75). Na naslednji akciji pa je Černe 2 sekundi pred koncem zadel koš in utrpel osebno napako Mari-nija ter z dodatnim prostim metom popeljal jadranovce do zmage.
Med domačini, za katere sta ponovno zaigrala Hmeljak in Pregare, poleg »junaka« Cemeja, se je posebno izkazal Arena, dobro pa sta se odrezala tudi Grbec in Rauber, med Goričani pa brata Tomasini in Tosoratti.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva pa bo jadranovce (v soboto v Istrski ulici s pričetkom ob 20.30) Čakal mestni derby z Don Boscom in v slučaju zmage in istočasnega poraza Pordenona proti vodilnemu Gallu, bi Vatovčevi varovanci dosegli končno tretje mesto na lestvici.
(Kaf)
Odločilni koš dosegel Černe
rl komentar JADRANOVEGA TRENERJA h
Koncepta smo se držali samo v drugem polčasu
Mislim, da smo v nedeljo naše številne gledalce in predvsem same sebe zadovoljili z lepim spektaklom, v katerem so se preobrati v rezultatu kar vrstili, na koncu pa je, kot k takim tekmam najbolje »sodi«, odločal podaljšek oziroma kar zadnja sekunda podaljška.
Ce bi zmagali tudi prihodnjo soboto proti Don Boscu in hi Pordenone izgubil v Ferarri, bi tako bili tretji. Cepa mi in Pordenone izgubimo, Gorica pa premaga zadnjeuvrsCeni Rovigo, bi z Gorico in Pordenonom imeli enako število točk, zasedali pa bi Četrto mesto (za Gorico in pred Pordenonom). Obstajajo seveda še druge možnosti za razplet dogodkov v zadnjem kolu, vendar mislim, da sta našteti dve najbolj verjetni.
Vsekakor me izbiranje nasprotnika v play-oflu osebno kaj dosti ne zanima. Zaskrbljen pa sem nad našim taktičnim razmišljanjem, ki ga moramo absolutno izboljšati, saj na nedeljski tekmi res ni bilo na visoki ravni. Z Gorico smo predvsem v 1.polčasu igrali tako kot so hoteli oni, to pomeni na njihovem »terenu«, ne pa na našem. To pa seveda lahko zelo drago plačaš. Za tiste, ki so večji sladokusci taktičnih variant in jih v košsarki ne zanima samo spektakel ampak tudi dogajanje na igrišču, bom na kratko obrazložil, kakšna je bila naša taktična priprava na papirju, ki smo se je držali le v 2. polčasu. Gorica je ekipa, ki gradi svojo igro pretežno v napadu. Z vrsto ostrostrelcev ter hitrim in gibljivim centrom je strelsko zelo nevarna. Poleg tega zelo radi tečejo in v protinapadih in zgodnjih napadih dosegajo veliko večino svojih košev. Nasprotno pa so v obrambi 1:1 kar precej šibki, zelo slabo branijo visoke igralce. V obrambi dosledno puščajo prostor napadalcem in jih dobesedno vabijo, da bi Cim prej vrgli na koš. Seveda, Ce ta prezgodnji met zgrešiš, obstaja minimalna možnost za skok v napadu, temu pa sledi hiter protinapad, ki se konca s košem ali osebno napako. Naša igra pa je diametralno nasprotje. Imamo najboljšo obrambo v ligi in, lahko trdim, enega najboljših pozicijskih napadov. Naša igra v protinapadu (v hitrosti) pa, moram priznati, ni naša odlika. Torej, bistvo naše zmage na papirju je bilo v tem, da bi najprej odigrali dolg pozicijski napad, ki bi ga nato zaključili s podajo pod koš Areni, ki je za nasprotnika neustavljiv. Na tak način nasprotniku odrežeš kontro in ga primoraš, da igra na postavljeno obrambo, kjer smo mi »doma«. Vse to nam v 1. polčasu ni uspevalo, tako da smo večkrat podlegli provokacijam nasprotnika, ki nam je dajal ogromno možnosti za met Po našem nizkem strelskem odstotku so nam polnili koš s svojimi hitrimi protinapadi. No, v 2.polcasu smo le realizirali domenjeno in si tudi pridobili dokajšnjo prednost (slabi dve minuti pred koncem smo vodili 9 točk). Vendar, nekaj nepazljivosti v obrambi in, ponovno, zgrešeni prosti meti (kot v Castelfrancu) ter v zadnji sekundi zgrešena 100 odstotna priložnost, nas je pripeljalo do podaljška, ki pa se je, na našo srečo, dobro končal.
Upam, da bomo tudi ta teden dobro trenirah in se uspeli tudi dobro pripraviti na tekmo z Don Boscom, ki mu voda že kar krepko teče v grlo. Zmago seveda nujno potrebujemo. Pričakovati je, da bo derbi zelo borben, in glede na naš vzpon v igri v zadnjih kolih, se obeta »pravo« srečanje, na katero toplo vabim tudi naše številne privržence.
VValter Vatovec
C2 LIGA / TESEN PORAZ BORA RADENSKE V PORCI1
Odločitev v zadnjih sekundah
Naši so dolgo vodili, v končnici pa je vladalo izenačeno stanje
Livenza Viaggi Porcia-Bor Radenska 67:66 (34:41)
Bor: FilipCiC 3 (3:4; 0:1; 0:2), Susani 16 (3:8; 5:6; 1:3), PerCiC 5 (1:2; 2:5; -), Smilovich n.v., Barini 9 (1:2; 1:3; 2:3), Pettirosso 6 (-; 3:4; -), Simonič 27 (7:10; 10:12; -), Tomšič (-; -; 0:2), Rasman (-; 0:2; -), Stokelj n.v., trener: Furlan PON: Rasman (29) in Susani (40) SON: 28 Za dve točki: 21:33 Za tri točke: 3:10 PM: 15:26 TRI TOČKE: B arini 2, Susani 1
Na gostovanju v Porcii so borovci v prvem kolu povratnega dela »rumene« skupine za obstanek v C2 ligi zapustili igriSCe tesno poraženi, toda z dvignjeno glavo.
Srečanje se je zaCelo z delnim izidom 11:2 v korist domačega moštva, ki je izkoristilo negotov začetek naših. Svetoi-vanCani so se vsekakor kmalu zbrali in nadoknadili zamujeno, po polovici polčasa pa so z navdušujočo igro celo zanesljivo povedli in prednost 7 točk obdržali vse do
Mauro Simonič
konca prvega dela.
Za domačine je bil odločilen začetek drugega polčasa, ko bi jih lahko naši popolnoma strli, a je Porcia spretno onesposobila Borove strelce, upočasnila ritem igre in se dokončno približala našim ter stanje uravnovesila.
V zadnjih 10 minutah se je bil oster in izenačen boj za vsako žogo, nobena od dveh ekip pa se ni odlepila za veC kot dve
točki. V poslednji minuti so domačini pri vodstvu 65:63 zapravili dva zaporedna napada in s prostimi meti so borovci 30 sekund pred koncem povedli z izidom 65:66. .V zadnjem napadu domačih pa je izkušeni playmaker Toneatto (21 točk) 5 sekund pred iztekom izsilil osebno napako in zadel odločilna prosta meta. Naslednje akcije naši niso uspeli zaključiti z metom, tako da je pomembna zmaga kljub dobri prikazani igri Zal splavala po vodi.
Kljub porazu ohranjajo naši Se vse možnosti za rešitev pred izpadom, bržkone odločilna pa bo tekma proti Pagnaccu, ki bo Cez dva tedna (v petek, 23. marca) na »1. Maju«. Se prej pa bo ta petek k Svetem Ivanu prispel v goste že obsojeni Arte.
V Porcii je bil v nedeljo za borovce najuspešnejši Mamo Simonič (27 točk), borbeno in prepričano igro pa je pokazala vsa ekipa. Zal pa je v končnici nekaj zmanjkalo, (nš)
C LIGA
IZIDI 25. KOLA
Amid Basket - Don Bosco 84:67, Bassa-no - Caorle 89:78, Italmonfalcone - Ca-stelfranco 81:88, Jadran N. Kreditna - Ar-dita 76:75, Rovigo - Veideta Galto 58:74, Roncade - Gasparini 79:88, Conegliano -Reyer 80:62.
LESTVICA
VerdetaGallo	25	18	7	2115:1946	36
Roncade	25	18	7	1968:1820	36
Amid Basket	25	15	10	1784:1713	30
N.Kreditna	25	15	10	1757:1724	30
Ardita	25	14	11	1987:1904	28
Italmonfalcone	25	13	12	1921:1901	26
Bassano	25	12	13	20612010	24
Conegliano	25	12	(3	1785:1766	24
ReyerMestre	25	11	14	1856:1859	22
Gasparini	25	11	14	1839:1890	22
Castelfranco	25	11	14	1822:1889	22
Don Bosco	25	10	15	1798:1903	20
Caorle	25	9	16	1771:1909	18
Rovigo	25	6	19	1715:1945	12
' PRIHODNJE KOLO
Ardita - Rovigo, Castelfranco - Conegliano, Don Bosco - Jadran N. Kreditna, Gasparini - Italmonfalcone, Caorle - Roncade, Reyer - Bassano, Verdeta Gallo - Ami-d Basket
PROMOCIJSKA UGA
IZIDI 20. KOLA
Metal Ecol,-Al Gioiello 118:65, Adriatca-
Breg 62:79, Lantema - Skyskrapers prel., Mediterranea - San Vito 39:67, Speče -Stella Azzurra prel., Vukania ni igrala.
LESTVICA
Breg	19	15	4	1559:1304	30
Metal Ecol. (-1)	18	15	3	1406:1153	29
Vukania	18	13	5	1438:1282	26
Skyskrapers	17	12	5	1545:1362	24
San Vito	18	12	6	1445:1302	24
Spečo	17	8	9	1248:1217	16
Adriatica (-1)	18	8	10	1288:1260	16
Stella Azzurra	17	6	11	1116:1251	12
Mediterranea	18	3	15	1140:1413	6
Lantema	16	2	14	994:1274	4
Al Gioiello	18	2	16	1172:1537	4
PRIHODNJE KOLO
Al Gioiello - Mediterranea, Breg - Vukana Lantema'- Metal Ecol., San Vito - Adriai-ca, Stella Azzurra - Skyskrapers. Speče ne igra.
C2LIGA
RUMENA SKUPINA
ZA OBSTANEK
IZIDI 6. KOLA
Forda - Bor Radenska	67:66
Arte-Pagnacco	61:83
Pom - Dom Kmečka Banka	92:76
LESTVICA
Forda 6	5	1	454:389	10
Bor Radenska 6	4	2	449:408	8
Pom	6	4	2	442:437	8
Pagnacco 6	3	3	452:431	6
Dom Kmečka B 6	2	4	417:450	4
Arte	6	0	6	387:486	0
PRIHODNJE KOLO
Bor Radenska - Arte Dom Kmečka Banka - Porcia Pagnacco - Pom
D LIGA
BELA SKUPINA ZA
OBSTANEK
IZIDI 9. KOLA
Romans - Duke Pub 72:95, Cicibona Marskh - Libertas 63:58, Kontovel - Sco-glietto 60:51. Gradese - Lega Nazionale 65:59.
LESTVICA
Gradese	9	7	2	702:575	14
Duke Pub	9	7	2	742635	14
Kontovel	9	6	3	607:560	12
Romans	9	6	3	616:595	12
Scoglietto	9	4	5	569:598	8
Cicibona Marsich	9	3	6	577:590	6
Lega Nazionale	9	3	6	565:631	6
Ubertas	9	0	9	531:725	0
PRIHODNJE KOLO
Lega Nazionale - Kontovel, Libertas -Duke Pub, Cidbona Marsich - Romans, Scoglietto - Gradese.
Najboljši strelci naših peterk
C LIGA
Christian Arena 398,
David Pregare 342,
Sandi Rauber 308
C2 LIGA
Renzo Di Cecco (Dom) 374, Fabrizio Campanello (Dom)
367, Marko Corsi (Dom, na sliki) 311,
Mauro Simonič (Bor)
280, Vasja Jarc (Dom)
247	»
D LIGA
Stefan Persi (Cicibona) 330, Stefan Turk (Kontovel) 286,
Marko Uršič (Cicibona) 284, Jan Umek (Kontovel) 260, Pavel Križman (Kontovel) 250
PROMOCIJSKA LIGA
Borut Klabjan 269, Danijel Gulič 261, Ig°r Vodopivec 182
Jadran Nuova Kreditna v številkah													
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Učinek	Osebne napake	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Napad	Obramba	Izgubi).	Prid.				
ARENA	28	7:9(78%)	1:3(33%)	8:12(67%)	11:13(85%)	0	5	2	1	0	32	3-9	_J3_
ČERNE	9	4:7 (57%)	0:1 (0%)	4:8 (50%)	1:3 (33%)	1	1	1	1	2	7	3-2	32_
PREGARC	4	1:2 (50%)	0:0(0%)	1:2 (50%)	2:2(100%)	0	0	0	0	0	3	1-1	_J2__
VALENTE	NV	0:0 (0%)	0:0(0%)	0:0(0%)	0:0(0%)	0	0	0	0	0	0	OO	
SLAVEC	7	1:3(33%)	1:3 (33%)	2:6(33%)	2:2(100%)	0	3	2	1	2	5	4-2	_J6__
GUŠTIN	NV	0:0(0%)	0:0 (0%)	0:0(0%)	0:0(0%)	0	0	0	0	0	0	M	0_
FRANCO	0	0:0(0%)	0:0 (0%)	0:0(0%)	0:0(0%)	0	1	0	0	0	-1	2-0	6_
RAUBER	13	2:3(67%)	3:6 (50%)	5:9 (56%)	0:0(0%)	0	6	3	2	0	13	3-2	_J0_
GRBEC	11	4:8 (50%)	0:3 (0%)	4:11(36%)	3:4(75%)	1	1	2	2	0	10	1-6	_J]_
HMELJAK	4	2:3(67%)	0:0(0%)	2:3 (67%)	0:0(0%)	2	3	1	5	0	10	5-3	_J5_
SKUPNO	76	21:35 (60%)	5:16(31%)	26:51 (51%)	19:24(79%)	4	20	13	12	4	79	22-25	225
Ardita Gorica	75	23:43 (54%)	6:13(46%)	29:56 (52%)	11:18(61%)	7	18	14	12	7	66	25-22	225j

DRŽAVNI KADETI / UGODNO KOLO ZA NASE
NARAŠČAJNIKI / KONEC DRŽAVNE IN DEŽELNE LIGE
Obramba odločilna za borovce in Kontovelce
Svetoivančoni so »zlomili« Intermuggio, Kraševci pa tesno ugnali Portogruaro - Deželni kadeti: v derbiju jadranovci OK
Za Bor koristna izkušnja, jadranovci zadovoljni, Kontovelci »obrambno«
Pri dečkih Bor KO, Kontovel ni igral
DRŽAVNO prvenstvo , °or Friulexport-Intennue-8*76:63(38:45)
. ROR: Posar (-; 0:1; -), Flo-dan 5 (1:4; 2:4; -), Miloše-^ 16 (1:4; 6:11; 1:3), Gabur-8 (4:6; 2:11; 0:3), Premru r (3:5; 10:13; -), Lovriha 15 '30; 3:g; i:2), Romano 9 L'p’ 3:8; -), Trener: Martini 12 Za dve todd: 26:56 Z® M točke: 2:8 PM: 18:34 , Rt TOČKE: Lovriha in Mi-loševic l
^ predzadnjem kolu prvenstva so se borovci poslo-j °d domačega občinstva , ePo zmago proti solidni |pdpi iz Milj, ki zaseda 4. ®esto na lestvici in je v pr-eni delu ugnala nase s
točko razlike.
. Tartinijeva posadka se je >cer predstavila v nepopol-et postavi, vendar je z veliko , 1° in prizadevnostjo vseh ^Otov opravila kar lep pod-8’ saj je Intermuggia vselej evaren nasprotnik. To se je Pokazalo v prvem polčasu, P so gostje stalno vodili, ahka uhajah na kos našim rjtom in povrh tega prevla-098 tudi pri odbitih žogah. Reakcija naSih je prišla a dan v nadaljevanju tek-,e’ ko se je trener Martini oiocil za consko obrambo, ,tje pa so spremenili svoj Pfjstop ^ povsem onespo-s oili miljske strelce. Gostje , v vsem drugem polčasu °segli bornih 18 točk, naši P® so z vztrajno in na tre-^tke hitro igro najprej na-knadili zaostanek, zatem Pa Zanesljivo zmagali s 13 ^kami razlike.
Za lep uspeh gre pohvali-vse igralce, ki so po svojih ]e°l''eh prispevali bogat de-r k važnemu uspehu. Zla-i; Pa je izstopal Julij Vanel-Rremru, ki je odigral °io letošnjo najboljšo tek-ni? 111 se razigral pri uspeš-p Protinapadih. Ob koncu P )e z odličnim odstotkom 2br^ kar 23 točk.
Nastope v državnem pr-Ustvu bodo borovci skle-. 1 v nedeljo, ko bodo odpo-Vali v Spilimbergo. Z
zadnjeuvrSCeno ekipo se bodo spoprijeli kar brez treningov, saj bo vsa ekipa med tednom odpotovala na razne šolske izlete, (nš)
Kontovel la nuova edile-Bofix Portogruaro 69:66 (32:32)
KONTOVEL: Sibelja n.v., Kocjančič 20 (12:13; 4:7; 0:3), Nabergoj (-; 0:1; -), Rogelja 6 (4:10; 1:3; 0:1), Budin 2 (2:2; 0:2; -), Semec 24 (4:13; 10:15; 0:1), Žagar 8 (2:3; 3:7; -), Gregori 9 (2:2; 2:8; 1:5), Peric n.v.. Trener: Vatovec SON: 17 Za dve todd: 22:45 Za tri točke: 1:10 PM: 26:43 TRI TOČKE: Gregori 1
Na zadnjem domačem nastopu so Kontovelovi fantje tesno premagali trdoživi Portogruaro, ki je bil v prvem delu boljši tekmec, kljub boljši igri v drugem polčasu pa se jim je upiral vse do poslednje sekunde tekme. Vatovčeva posadka tekme ni zaCela najbolje, saj so bili odstotki pri metu katastrofalni, tudi obramba pa ni blestela.
Nasprotno je v drugem delu ravno obramba prinesla našim zmago, poleg tega pa se je razigral Alen Semec (18 točk v drugem delu), ki je bil najboljši strelec v Kontovelo-vib vrstah. Tako si je domača peterka kljub številnim napakam priigrala rahlo prednost, ki jo je zapečatil hladnokrvni Vasilij Kocjančič s Črte prostih metov (6:6 v zadnjih dveh minutah).
Nastop v splošnem ni bil navdušujoč, nekaj svetlih točk pa je trener Vatovec zlasti po zaslugi nekaterih posameznikov vendarle naSel. In ob koncu je Kontovelova ekipa zasluženo zmagala.
Zaostala tekma
Alloys Italmonfalcone-Kontovel La nuova edile 66:62 (25:28)
KONTOVEL: KocjanCiC 13 (1:1; 6:9; 0:3), Nabergoj 2 (-; 1:1; -), Rogelja 4 (4:4; 0:7; -j, Budin (-; 0:2; -), Semec 16 (2:4; 4:12; 2:5), Žagar 8 (2:4;
3:8; -), Gregori 19 (3:6; 5:10; 2:5), Peric. Trener: Vatovec PON: Budin (22), Žagar (36) in Kocjančič (40) SON: 26 Za dve točki: 19:49 Za tri točke: 4:13 PM: 12:19 TRI TOČKE: Gregori in Semec 2
Po dobrem začetku (tudi +14) so Kontovelci v Četrtek najbrž že mislili, da je tekmec premagan, in podcenjevanje jih je drago stalo.
TržiCani so bili zelo uspešni s trojkami, naši niso več zaigrab kot znajo, poznal pa se je tudi odhod z igrišča Budina, ki je imel pet osebnih napak že v začetku drugega polčasa.
Poraz proti sicer skromni ekipi pa je za naše v zaostati tekmi zaslužen, saj je Ital-monfalcone vendarle pokazal nekaj več.
OSTALI IZIDI: Arniči del basket PN-UBC Latte Carso UD 54:73, Pall. GO CariGo-Chiarbola Conca d’Oro 95:65, Pall. TS Lineltex-Al-loys Italmonfalcone 83:67, Vis Spilimbergo-Fiumicello 83:68, Don Bosco-Dentesano Santamaria 41:87.
VRSTNI RED: Santamaria 48, UBC UD 46, Don Bosco 40, Intermuggia in Pall. TS 32, Pall. GO 30, Bor Friuleoc-port in Amid PN 24, Kontovel La nuova edile 22„Porto-gruaro 18, Chiarbola 14, Fiu-micello 8, Italmonfalcone in Spilimbergo 6.
NAJBOLJŠI STRELCI NASIH EKIP: Niko Stokelj (Bor) 468, Alen Semec (Kontovel) 341, Emanuel Lovriha (Bor) 333, Vasilij KocjanCiC (Kontovel) 294, Riccardo Gabimo (Bor) 276.
DEŽELNO PRVENSTVO
Jadran-Dom Robo 94:69 (54:30)
JADRAN: Zeriali 3, Pavat 4, Guštin 21, Ferluga 13, Ferfolja 24, Jerman 5, Cor-batto 2, Švab 12, Piccini 8, Sancin 2. Trener: Vremec TRI TOČKE: Ferfolja 3;
DOM: lacobini, luretich 2, Gravner 2, Marvin 6, Lan-franchini 10, De Luca 4, For-nataro 4, Tomšič 8, Cuzzuc-
Posnetek s tekme naraščajnikov v Dolini med Jadranom in Staranzanom
coli 29, Bensa 4. Trener: Gr-bac PON: Bensa in Fomata-ro TRI TOČKE: Cuzzuccoti 4
Tudi v drugem derbiju med Jadranom in Domom so slavili jadranovci, ki so si zmago priigrali že v prvem polčasu. Domačini so igrati pametno v napadu in sproščeno, vendar dobro v obrambi, tako da je razlika počasi rasla. Košarkarji Doma, razen Cuzzuccotija, niso biti enakovredni nasprotnik in so se borili po svojih moCeh. Drugi del igre je bil izenačen, jadranovci so popustili, kar pa goriski košarkarji niso znali izkoristiti. Pri Jadranu so vsi dobiti svojo priložnost, najboljša v napadu sta bila Ferfolja in Guštin, Cuzzuccoti pa je bil daleč najboljši pri Domu. Vsekakor pa je za borbenost treba pohvaliti vse igralce. Jadranovce, ki bodo nastopiti v okrnjeni postavi, Čaka že v sredo naporna tekma proti Pomu, domovci pa bodo v soboto v gosteh igrali proti Goriziani. (MM)
Santos A-Bor Friulexport 76:67 (33:35)
BOR: Pison 2, Lombardo 13, Cossutta 19, Hrovatin 4, Scarcia, Pitacco 16, Mirceta 12. Trener: Porporati TRI TOČKE: Cossutta in Pitacco 1
Proti edini ekipi, ki bi jo lahko v tem trenutku premagati, so borovci utrpeti nov pekoC poraz. Trener Porporati je bil spet dokaj kritičen do pristopa svojih varovancev, saj pravi, da fantje ne trenirajo in zmanjkala je sploh vsaka prizadevnost. Odraz tega je bil sobotni poraz proti Santosu A, ki je vse prej kot nepremagljiv tekmec, a je naše po dokaj ize-neCenem prvem delu ugnal v zaključnem obdobju tekme. Res je, da je manjkal v Borovih vrstah glavni organizator igre Gerardo Tolenti-no, vendar to ni opravičilo za nepotreben neuspeh. V prvem polčasu je zadovoljilo igrala vsa ekipa, prav tako celotna ekipa pa je v nadaljevanju povsem zatajila, (nš)
DRŽAVNO PRVENSTVO
Joganov Bor Friulexpart je vnaprej odigral tekmi zadnjih dveh kol in tako že v petek zaključil svoje prvenstvene nastope. V torek so Posar in tovariši s preveliko težavo ugnati Šibkega nasprotnika iz Pordenona, ki je računal lahko le na nevarnega Zanet-tija (33 točk). Nasi pa so kljub slabi igri in odsotnosti Jev-nikarja (poškodba gležnja) in Kralja (na šolskem izletu) tesno zmagati, junak tekme pa je bil neustavljivi Iztok Flori-dan, ki je prispeval kar 37 točk in dosegel vse odločilne koše.
Na poslovilni tekmi v Zop-poti je bila igra boljša, rezultat pa je po pričakovanju nagradil močne domačine. Člani Potisigme so morati absolutno zmagati, da bi si zagotoviti kpnCno 2. mesto, tako da so biti izredno motivirani, naši pa so igrati neobremenjeni in zapustiti dober vtis. Trener Jogan je podčrtal dober odpor vse ekipe in običajnih strelcev, zapaziti pa je bilo tudi učinkovito »pressing« obrambo. Tako se je za naše predčasno zaključilo nadvse koristno državno prvenstvo, v kate-
rem so se v 21 tekmah Svetoi-vancani pomerili z najbolj perspektivnimi košarkarji v deželi in nekaterimi bodočimi protagonisti ne le deželne, temveč tudi državne košarke. Sezone za naše pa vsekakor še ni konec, saj ekipa ne bo prenehala s treningi, fantje pa bodo še naprej nastopati za ekipi državnih in deželnih kadetov. (nš)
Bor Friulexport-Amici del basket PN 65:59 (31:28)
BOR: Posar 16, Floridan 37, Kemperle 2, Peric n.v., Požar 2, Dolhar 3, Jankovič n.v., Rebula 3, BulatoviC 1, KrčaliC 1. Trener: Jogan PON: Posar (40)
Polisigma Zoppola-Bor Friulexport 80:60 (40:27)
BOR: Posar 19, Floridan 21, Kemperle 2, Peric n.v., Dolhar, Rebula, BulatoviC 7, Madonia 2, KrCaliC 9. Trener: Jogan
OSTALA IZIDA: Intermek Cordenons-Fiumicello 73:66, UBC Latte Carso UD-Itala San Marco 76:72.
VRSTNI RED: Pall. TS 36, Zoppola 34, Itala Gradišča 28, UBC UD 26, Cordenons 20, Bor Friulexport 12, Arniči PN 4, Fiumicello 2. (nš)
DEŽELNO PRVENSTVO
VELIKONOČNI TURNIR / JADRANOVA ODPRAVA NA DUNAJU
Tekme in ogled zanimivosti
. Športno združenje Jadran se !e Dk pred Veliko nočjo ude-mednarodnega košarkarja turnirja na Dunaju, kjer je v številnih športnih palačah na-' stopilo vec kot 200 ekip v pred-Stavnistvu petnajstih držav. Naša športna odprava je sebovala tri moške Jadranove J1 Poletovo Zensko ekipo. Ja-ran je na turnir povabil še ekaj igralcev, ki igrajo' pri »Jugih slovenskih društvih , °r> Kontovel in Dom.) Pri-ril2il se jim je tudi igralec . 0venskega rodu Adamič, ki §ra pri Italmonfalconu. Ekipe ° vodili trenerji Andrej Vr-n e.c (kadeti), Matijajogan in °bert Jakomin (naraščajniki), Spstinan Briscik in Christian ayec (propaganda) ter Mari-a Brollo, ki je vodila Zensko 'po propagando. Spremljali y v. Mezgec, E. Lantier, M. remec in W. Jakomin.


i Wt
A j
Vsi naši košarkarji so odigrali najmanj štiri tekme, na katerih so lahko preizkusiti kvaliteto šolo drugih držav. Naraščajniki so za las izgubili možnost igranja v Četrtfinalu, ženska propaganda pa je izpadla v prvi pokvalifikacijski tekmi. Ostali
naši ekipi pa se nista prebili iz kvalifikacij.
Za pravo presenečenje je poskrbel domovec Manuel Cuz-zuccoli, ki so ga številni udeleženci turnirja izvolili na mi-sterja »Dunaj 1999«,
Člani naše odprave so si
tudi ogledali številne dunajske zgodovinske zanimivosti in preizkusili kulinariCn specialitete.
Rezultati
Propaganda: Jadran - Koln 27:83, Jadran - Haanova 49:26, Jadran - Sornevvitz 44:51, Jadran - Klosterneuburg 39:95.
Propaganda ženske: Polet -Gabor 57:30, Polet - Haanova 61:49, Polet - Neuss 48:54, Polet - Brno 30:51, Polet - Goottin-gen 34:75, Polet - Neuss 41:60.
Naraščajniki: Jadran - Wie-den 90:47; Jadran - Sokolov 68:56, Jadran - UAB 70:65, Jadran - Bonn 49:62, Jadran - Ce-nex 50:52.
Kadeti: Jadran - Perdubice 44:68, Jadran - LZ NO SUD 50:59, Jadran - Zmaj od Bosne 48:71, Jadran - Urspringschule 53:65.
(Roberto Jakomin)
Na sliki: Jadranova odprava
Jadran-Staranzano 87:73 (41:35)
JADRAN: Favento 9, Scroccaro 3, Zeriali 17, Sancin 4, Corbatto 5, Starec 18, Vaitho 5, Ferfolja 19, Daneu 5, Barazutti 2, Damin. Trenerja: Brollo in Jakomin TRI TOČKE: Starec 4, Favento in Ferfolja 1
V zadnjem kolu prvenstva so jadranovci dosegli pričakovano zmago. V običajni anonimni tekmi konca sezone so imeti vsi fantje (tudi tisti, ki so navadno bolj malo igrali) možnost, da ostanejo dalj Časa na igrišču in se izkažejo, odločilni za sicer lahek uspeh pa so bil običajni stebri moštva.
Omeniti gre tokrat štiri »trojke« Erika Starca, ki je bil posebno razpoložen pri metu. Za končno zmago pa Jadranova ekipa ni imela večjih težav.
Italmonfalcone-Kontovel 58:69 (24:27)
KONTOVEL: Nabergoj 2, Matiacic 11, Stoka 4, Pernarčič, Ražem 21, Turco 31. Trener: Krečič PON: Stoka
Kontovelci so zaključiti prvenstvo z lepo zmago na igrišču trziske ekipe. Napad
tokrat ni deloval najbolje, za uspeh pa je bila spet odločilna odlična obramba, ki je dovolila lahke zaključke in seveda lažjo pot do zmage.
Na zadnji tekmi je ob »bomberju« Turcu dobro zaigral Matiacic, Kontovelci pa zaključujejo letošnje nastope zadovoljni z doseženimi rezultati. Zaščitni znak sicer številčno skromne postave je bila borbena obramba, ki je zlasti v prvem delu lige omogočila odlične uspehe. Ni pa slučajno, da so odvečne poraze Krecicevi fantje utrpeti, ko so odpovedali v lastnem polju.
Omeniti gre, da je prvenstvo osvojil Don Bosco, ki je bil oCtno najboljši tekmec.
DEČKI Skupina A
Italmonfalcone-Bor Friu-lexport 100:52 (59:23)
BOR: Novak, Slavec 2, Udovič 2, Rebula, Kneipp 16, Jankovič 23, Coretti, B. Jogan, Madonia 9. Trener: M. Jogan PON: Madonia (27)
O tekmi sami ni veliko kaj povedati, saj je bil Italmonfalcone za slabo pripravljene borovce pretrd zalogaj. Naši so se že vnaprej vdati v poraz in niso dosti narediti, da bi se temu izogniti. Kljub odsotnosti Kralja ne gre iskati opravičil, saj ekipa trenira neresno in v nepopolni postavi, poleg tega pa pristop ni bil tekmi primeren.
Borova ekipa je zaigrala nekoliko bolje le v drugem polčasu, ko so domači košarkarji nekoliko popustiti, za naše pa se je opogumil učinkoviti Ilija Jankovič (23 točk).
V B skupini Kontovel ni
igral. Ker so istočasno nastopali z narascajniško vrsto, bodo Krecicevi varovanci tekmo proti Adiju iz Ronk odigrali prihodnji torek, 20. aprila. PROPAGANDA Elitna skupina
Spet poročamo o zmedi košarkarske zveze, ki je tokrat »zamešala« datume koledarja tekem elitne skupine prvenstva »propaganda«. Tako tekme Don Bosco-Kontovel ni bilo, saj se sodnika nista predstavila. Srečanje bodo odigrali naknadno, datum pa še ni bil sporočen.
Tolažilna skupina
Bor Friulexport - Ricreatori 49:47(29:20)
BOR: Oblak 6, Nadlišek 14, Kemperle 1, Udovič 16, Sosič 5, Querinuzzi 5, Samec, Černigoj, Grgič 2. Trener: Corbatti
Borovci so v okrnjeni postavi po izredno trdi in izenačeni tekmi premagali trdoživo ekipo Riceratori. Po vodstvu v prvem polčasu so Corbattijevi varovanci dopustili nasprotnikom, da so jih z grobo igro prehiteli. Ko ni sodnik nekajkrat dosodil gostom očitnih prekrškov, sta trener Stojan Corbatti in spremljevalec Bruno Kneipp protestirala, sodnik pa ju je izključil. Borovci so tedaj zaostajali za pet točk, a so pod vodstvom kapetana Mitje Oblaka in s hladnokrvno igro v napadu, kjer sta se izkazala predvsem Nadlišek in Udovič, ter srCno obrambo nepričakovano nadoknadili ter s serijo uspešnih prostih metov tudi zmagati. (Marko Oblak)
18
Torek, 13. aprila 1999
ŠPORT
:
TORKOV POGOVOR
Sandi Blažina: »Loteval sem se le smeri, katerim sem bil dorasel, zato sem vedno dosegel svoj cilj«
Bojan Pavletič
Zadnji alpinistični podvigi Erika Švaba so v naSi javnosti zelo spodbudili zanimanje za to športno zvrst, vendar pa starejši ljubitelji gora vedo, da smo imeli tudi v preteklosti odlične plezalce, ki so osvajali vrhove in stene ne le doma, ampak tudi po mnogih tujih gorstvih. Med take zanesljivo sodi TržaCan Sandi Blažina, ki danes - kot upokojenec - prebiva v Kopru.
Svojo rano mladost ste preživljali pri Sv. Jakobu v Časih, ki so bili za nas Slovence vse prej kot prijazni. Fašizem je ukinil že vse naše organizacije in naši predniki so se zbirali le ilegalno. Ali se spominjate nazivov, kot so Magnamonti, Štempiharji, GARS, ki so zapisana v našo zgodovinsko preteklost?
»Seveda se spominjam, Čeprav sem bil tedaj še v otroških letih.«
Kako bi danes označili ta društva?
»To so bila, seveda, ilegalna društva ali pa taka, v katerih so se slovenski planinci mimetizirali, Ce jim je tamkajšnje okolje to omogočalo. Sam sem zahajal v skupino Magnamonti, kamor sta me kot otroka popeljala oCe in stric Dolfo. V glavnem so elani izhajali iz bolj revnih slojev šentjakobskega okraja, delavci, elani nekaj let prej ukinjene Prosvete. Štempiharji so prihajali iz središča mesta, med njimi so bili študentje, pa tudi drugi. GARS pa je bil odsek italijanskega društva Alpina delle Giulia, kjer je bilo članstvo do nekaterih svojih slovenskih elanov tolerantno in v katerem se je udejstvoval predvsem Jože Cesar. Vsekakor je bila to elitna plezalska druščina.«
V starih zapiskih smo zaledili, da je tedaj deloval tudi neki Planinski klub?
»Za tega nisem nikoli slišal.«
Kako ste se pravzaprav zaceli ukvarjati s plezanjem?
»V začetku sem se s to dejavnostjo ukvarjal le sam. Tik pred vojno pa sva z bratom Miranom zaCela zahajati v prej omenjeni klub Alpina delle Giulie, kasneje pa tudi v društvo XXX Ottobre. V mlajših letih sem se udeležil tudi tečaja, ki ga je organizirala na Passo Sella v Dolomitih Compagnia Alpina della GILL in prav dobro se spominjam, da so prav tedaj odstavili Mussolinija, mi smo pa od veselja skakali v zrak.«
In kasneje?
»S Čistim plezanjem sem zaCel leta
1943. Z vlakom smo odhajali do Ovčje vasi, do Zahodnih Julijcev, kjer smo naskakovali tamkajšnje stene, sledili so Dolomiti s svojimi klasičnimi prepadnimi smermi, Sassolungo itd. Vse to je trajalo dokler me niso zaprli in odpeljali v internacijo.«
Po vojni ste zopet poprijeli?
»Da, po povratku iz internacije smo ob nedeljah in praznikih redno zahajali v Glinščico, kjer smo imeli plezalno šolo SPDT. Se vedno pa sem vzdrževal stike s prijatelji iz društva XXX Ottobre, ki so plezali v Zahodnih Julijcih, odhajali pa smo tudi v Dolomite, kjer smo naskakovali slovite smeri Lavareda in drugo.«
Ce nas spomin ne vara se je tedaj začel drugi del vašega alpinističnega življenja?
»Da, tako je. Jeseni leta 1947 sem odšel študirati v Ljubljano, kjer sem se takoj vključil v alpinistični odsek Planinskega društva Ljubljana Matica. Tam so me sprejeli izredno lepo in sem se zlahka vključil v tedanjo njihovo že oblikovalo plezalsko druščino. Plezal sem, postal sem alpinistični inštruktor, gorski reševalec, planinski vodnik, skratka polnokrvni del temkajšnjega gorniškega ambienta....«
....in tudi to je doprineslo k temu, da ste sklenili ostati v Sloveniji?
»Da, res je tako. Preselil sem se na Obalo, kjer smo leta 1965 ustanovili alpini-
stični odsek pri koprskem planinskem društvu. Ustanovili smo tudi plezalno šolo v Črnem kalu.«
Kaj pa v Ospu?
»Ne, tamkajšnjo steno so‘odkrili’ nekoliko kasneje.«
V tem obdobju ste opravili tudi precej vidnih alpinističnih podvigov. Kateri vam ostaja najbolj v spominu?
»Težko bi dal prednost temu ali onemu. Vedno sem plezal preudarno. Loteval sem se le tistih smeri, katerim sem bil dorasel. Zato sem tudi skoraj vedno dosegel svoj cilj.«
Pa vendar: kateri vzpon vam je ostal najbolj v spominu?
»Morda je to vzpon na veC kot 7.000 m visoki Pik Lenina v Parnim, morda uspešna osvojitev 6.800 m visokega vrha v Hin-dukušu. Lep spomin imam tudi na dve odpravi, kateri sem vodil v bolivijskih Andih (tam smo potegnili kar 11 prvenstvenih smeri). Leta 1975 smo se kot prvi Slovenci in Jugoslovani povzpeli na Cor-dillero Blanco v Peruju. Skratka, lepih spominov ne manjka.«
Ohranjate še vedno stike s svojimi nekdanjimi tržaškimi soplezalci?
»Da, a le občasno.«
Kako bi pa ocenili dosežke sedanje generacije slovenskih tržaških alpinistov?
»To so vsekakor odlični plezalci. Spomnimo se vzponov, ki jih je opravil
Lucijan Cergolj, pa trenutno Erik Švab..
da, njihovi dosežki so res vrhunski.«
Kaj pa alpinizem v Sloveniji na splošno?
»Veste, slovenski alpinizem je danes vrhunski na svetovni ravni. V samem najožjem svetovnem vrhu. Naj navedem, kot primer, le podvig Toma Česna na Lhotseju: že veC plezalcev se je smrtno ponesrečilo, ko so skušali ponoviti njegov vzpon na to goro.«
Povrniva se ob koncu za hip še k vam: ob jasnih jutrih se vam na drugi strani Tržaškega zaliva prikaže naš mitični Triglav, dolga veriga visokih alpskih vrhov. Ali vas ob takih trenutkih bolj prevzame pogled na gore ali na morje, ob katerem živite skoraj vse življenje?
»Morje me ni nikoli preveC pritegovalo. Ob jasnih jutrih zato seže moj pogled preko njega, usmerjen je v gore.«
Gospod Blažina, želimo vam Cim veC jasnih juter!
ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR (23)
Jutranja gimnastika
Jutranja gimnastika je potrebna vsakomur, ne glede na starost in poklic.
| Preiti mora v navado, kakor jutranje umivanje ali prhanje.
Človeku, ki dela fizično, je gimnastika potrebna v manjši meri kakor tistemu, ki opravlja svoje delo brez gibanja sedeč za pisalno mizo in podobno.
Z leti, navadno na začetku Četrtega desetletja, se že pokažejo tako imenovane »šibke točke«, ki signalizirajo potrebo po vadbi: spreminjanje postave in upadanje telesnih sposobnosti. Drža telesa ni vec zravnana, teža narašča, trebušni del se širi, noge niso veC tako močne, pri hoji po sto-
kakor da bi plesal. To bi bilo nekaj vidnih znakov »razvoja navzdol« (involucije), ki se pojavljajo v večji ali manjši meri. Pomisliti pa je treba tudi na celo vrsto nevidnih znakov pešanja, npr. na odmiranje kapilar, atrofijo mišic, znižanje pljučne kapacitete itd.
Na začetku Četrtega desetletja je skrajni Cas, da se Človek odloči tako za načrtno telesno nego in utrjevanje kakor tudi za redno gimnastiko. Z vadbo mora skrbeti za vse mišice, zlasti za tiste, ki so kakorkoli popustile; skrbeti mora za vse sklepe, Id kažejo prve znake togosti in omejevanja razsežnosti gibanja.
Jutranjo vadbo začnemo s pretegovanjem kar na toplem ležišču, na katerem smo počivali. Gre za najrazličnejše premike, zlasti pa za ritmično iztegovanje rok in nog in za širjenje prsnega koša
Ko vstanemo, telovadimo najprej leze na tleh, nato kleCe, stoje in po možnosti še v visenju na rokah. Vaje zbiramo kar sami; take, ki smo se jih naučili, ko smo zahajali v šolo ah tiste, ki jih delamo pri vadbenih urah na telovadnih tečajih. Vadimo vselej v čistem, prezračenem prostoru. Vadbeno oblačilo naj bo ohlapno, da ima človek občutek popolne svobode gibanja. Vaje leže na tleh delamo na preprogi, ki je dovolj debela in trdna, da ne drsi.
Kdor se je gibalno zanemaril, kdor že vec let ni telovadil in tudi ni vajen fizično delati, naj začne z
Skoraj vse vaje delamo ritmično - ponovimo jih nekajkrat, nato se oddahnemo. Jutranja gimnastika pomeni sistematično obdelavo mišičnih skupin in sklepov, vendar ne sme biti prenaporna. Zjutraj še ni Cas za vadbo velike intenzivnosti. Gimnastika naj traja od 8 do 15 minut.
Kdaj pa kdaj je dobro delati vaje ob glasbeni spremljavi. Telovaditi je treba redno vsako jutro, navadno šestkrat na teden. Zgodi se, da Čutimo kdaj pa kdaj odpor proti aktivnosti, ki terja v manjši ah večji meri napor volje. Ce gre za težnjo po lagodnosti, j° premagamo; Ce pa se slabo počutimo, opravimo samo vaje pretegovanja, ah pa še te opustimo. Med prestajanjem bolezni vadbo opustimo, po bolezni pa začnemo spet, vendar postopno.
Ce le moremo jutranjo vajo dopolnimo z redno, živahno in dokaj hitro hojo v naravi.
•	Franko DrasiC
Revija II ginnasta o Leonu Štuklju
Proslava stoletnice rojstva slovitega slovenskega telovadca Leona Štuklja je imela v športnem svetu velik odziv. Med drugimi je o njej pisala tudi uradna revija italijanske gimnastične zveze 11 Ginnasta, ki je praznovanju Štukljeve obletnice posvetila kar tri strani. Ob celostranski sliki Čilega soletnika je priobčila še fotografije njegovega olimpijskega nastopa v Berlinu, srečanja s slavnim sprinterjem Jessejem Owensom, z britanskim prestolonaslednikom in pa obiska na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti.
V tekstu je podrobno zabeležena Štukljeva življenjska in športna pot z navedbo vseh njegovih najvidnejših gimnastičnih
I 100 a n n i di LEON ŠTUKELJ
uspehov na velikih mednarodnih tekmovanjih.
Canek je vsekakor lepa predstavitev ne le stoletnega Štuklja, ampak slovenskega gimnastike sploh, ki se v Italiji v zadnjih letih zelo uveljavlja, saj nekateri telovadci in telovadke iz Slovenije uspešno nastopajo v ligaških tekmovanjih za barve raznih italijanskih gimnastičnih klubov, (-boj-)
_____DOPING / OKROLGLA MIZA GORIŠKEGA PANATHLON CLUBA__
Doping spremlja šport že tisočletja, o njem pa je treba govoriti odkrito
Goriški Panathlon club je 26. marca v Gorici priredil zanimivo pobudo: okroglo mizo o danes močno aktualnem vprašanju jemanja poživil v športu. Okrogla miza, ki se uvršCa v niz pobud, s katerimi bo go-riško društvo obeležilo 40-letnico delovanja, je potekala v pokrajinski sejni dvorani. Vlogo gostitelja je prevzel Predsednik pokrajinske uprave Brandolin, ki je obenem predsednik pokrajinskega olimpijskega odbora CONI. Okroglo mizo je vodil predsednik kluba Arrigo Marri, ki je uvodoma dejal, da jemanje poživil pravzaprav spremlja šport že nekaj tisočletij. To pa ni opravičilo, da ne bi proti takemu ravnanju zavzeli odločnega stališča. Jemanje poživil pomeni
neke vrste goljufanje s športnimi dosežki. Po uvodnem posegu predsednika kluba so o različnih vidikih razglabljali prof. Tullio Giraldi s Tržaške univerze, profesor Pietro Enrico Di
Prampero z Videmske univerze ter prof. Giulia-no Giorio. Razčlenili so problematiko z različnih zornih kotov. Tako je prof. Giraldi govoril o raznih vrstah poživil in zakaj se jemljejo. Prof.
Di Prampero je pojasnjeval kako posamezna poživila vplivajo na športnika in njegove sposobnosti, medtem ko se je prof. Giorio osredotočil na psihološke in socialne vidike jemanja
poživil. Predstavil j med drugim rezulta ankete, ki so jo izve^ med dijaki vi^j1 _ srednjih sol na riškem. Kar 800 od sk pnih 4000 jih je odg°v rilo, da je jemanje P° vil najslabša stran Sp° ne dejavnosti.	u
Kot gost je na mizi nastopil odgovor za Panathlon Interna 1 Giampaolo Righetti poudaril, kako skuSa ^ združenje na vseh ra neh vplivati, da bi ' poživil v športu c manj. Krog Pose8^ed-sklenil deželni Pr^r i tunik CONI Emilio ga. Po njegovem je n boljši naCin prepre vanju dopinga v te^v0-se o tem vprašanju g ^ ri javno in odkrito’ koncu je bilo tudi n ^ posegov. (Na slik1 ' n rogle mize na Pokra)

NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO V NOVARI
Vanja Milič osvojila bronasto medaljo v absolutni kategoriji!
Po lepi zmagi nad naturalizirano Kitajko Ding je v polfinalu klonila pred kasnejšo prvakinjo Arisijevo - Na društveni lestvici Kras 2. za Traminom
VQnja Milič
.2 veseljem lahko za-Plsertio, da se je člansko 'Vžavno prvenstvo (Nova-°d 7. do 11. aprila) za rasove pingpongašice Zayjucilo z velikim zado-°ljstvom, vsekakor pa z yecjo bero medalj kot v ^ski sezoni. Ime 16-let-6 Jasmin Kralj bo zapisa-no odslej v knjigo pr-akinj tretje kategorije, j ®Oja Milic pa se bo ahko se dolgo spominjala v°)e najuspešnejše sezo-e; Sai je posegla v najelit-e)Si krog italijanskega na-ai>Znega tenisa in osvojila 8 avnino Krasovih medalj. , Polfinalu za državni na-je igrala z Arisijevo, efiko Alessio Arisi, St. 50 a svetovnih lestvicah, ki J® »nova« italijanska pr-akinja, Vanja pa si je s astnim porazom 2:3 za-i Užila bron v absolutni ^alegoriji Uspeh je po-ecalo vseh 11 nasto-Pajocih, kar je Krasu pri-eslo se 2. mesto na Ir^stveni lestvici takoj za
raminom.
Vanja Milic: »Zelo sem . ovoljna in srečna, kajti r)1Sern pričakovala toliks-®8a uspeha, predvsem v . aolutni kategoriji ne. j^ajvecje zadoščenje je bi-tn.’ da sem premagala i lri8 Yan in se ji oddolžila poraz dan prej.«
Y igro absolutne kate-0ri)e sta posegli obe Kra-jJpT PrvoligaSici. Katja ] llc je v predkrogu igra-2 nekdanjo klubsko to-
Serf'C-° ^no Bersan, med , atnajsterico pa je nalete-\V ^a Mu ra verino Kitajko trn!? ^an’ novo italijansko dprvakinjo. Dejansko bi iE'JTah v najvisji kategoriji e 1 se Daša Bresciani in ^la Milic. Pred prvenst-stJ.n So izšle tudi nove le-u.iCe' .Ne vemo, koliko in ero igralke so v prvi ka-
ZoIpv’1'. S Postopnim sb^anjem se je število tej v . samo na Štiri. Na , !sti se je znašla sedaj (n 1 Nlichela Merenda H, ^filio), s katero bi se rala srečati Sonja, Daša nr S Stefanovo. Stroški ve]T°Cevanja so bili pre-odsL j Zato ie glavnina
Paje^moY’VaniaMilic dok	dan prvenstva
stra.0ncn° »naštudirala« agfio proti članski re-
prezentantki Ding Van (Quattro Mori Cagliari) in strla njen odpor za vstop v polfinalno tekmo z Arisijevo (manjkala je lanska prvakinja Laura Negriso-li). Naturalizirana Kitjaka je Vanjo spremljala kot senca. Z njo se je Krasova najboljša igralka srečala v finalu 2. kategorije - 0:3 (-16, -19, -17), v finalu Zenskih dvojic te kategorije in Se v finalu absolutnih Zenskih dvojic.
Medalje smo pričakovali že prvi dan prvenstva. Stavih smo na lani srebrno žensko dvojico Jasmin Kralj/Irena Rustja v 3. kategoriji, ki pa je proti zmagoviti Androni/Gor-nati (VA) v odločilnem 3. nizu izgubila na set razliki na pragu medalj. Na dosegu rok sta bili se dve medalji, zamujeni v mešanih dvojicah v drugi, pa tudi v absolutni kategoriji. Pravo presenečenje pa je pri-
pravila Jasmin Kralj, ki ni bila med favoriziranimi, sploh pa, ker si je Se pred pričetkom tekmovanja poškodovala že zaceljeni gleženj. V 3. kategoriji je imel Kras tri novince: Martino Tretjak, Giado Vi-doni in Bojana Simoneto.
Državna prvakinja med tretjekategornicami Jasmin Kralj je smela nastopiti tudi v 2. kategoriji. Krčenje Števila prvokategornic nujno vodi k ostrejši konkurenci v drugi kategoriji, kar so zlasti občutile na svoji koži mlade krasovke Nina Milic (v 32-finala se je srečala z nekdanjo prvokategornico Sabrino Moretti, ista nasprotnica pa je Martini Milic preprečila izstop iz začetne skupine). V osmini finala je Katja Milic zgubila z Marino Con-ciauro, Daša Bresciani z branilko Deniso Zancaner in Sonja Mihe z Nicoletto Stefanovo mesinskega prvoligaša Che Lina.
V 70-tih zlatih letih zgoniskega društva je po medaljah na državnih prvenstvih segala Vanjina mama Sonja Milic, ki je bila dvakrat tudi državna prvakinja.
Njeno izjavo smo zabeležili Se pred Vanjinim bronom.
Sonja Milic (predsednica odseka in trenerka): »Po mojem mnenju noben rezultat ni mogoCe docela planirati. Stremi se za dosego optimalne forme v trenutku, ko so državno prvenstvo in važnejša ekipna tekmovanja pred pragom. Rezultati pa so večkrat odvisni od trenutka posameznika inpsiho-loške obremenitve. Najbolj nepričakovano je bilo prvo mesto Jasmin Kralj,
Krasove
medalje
JASMIN KRALJ - zlato, 3. kat.
VANJA MILIC - srebro, 2 kat.
VANJA MILIC/KARIN CALLIARI (Tramin) -srebro, 2. kat.
VANJA MILIC - bron, abs. kat.
ki je med letom dosegala visoka mesta, nikoli pa prvega. Kot pripravo za državno prvenstvo je služil tudi nastop mladinske vrste na mednarodnem prvenstvu Avstrije v Linzu brez obremenitve, kakšen rezultat se bo dosegel. Obremenitev je bila bolj fizična. Priprave zajemajo tudi treninge prve ženske ekipe z Dugo Reso
na Hrvaškem. Pripravljali smo se tako doma s pojacanim tempom in piljenjem nekaterih manjkajočih elementov, kot v tujini. Zlasti Linz je bil za igralce prikaz kako stremeti po rezultatih na evropskem nivoju.
Kras je Sel na državno prvenstvo precej previdno kot zmeraj. Lani smo dosegli samo eno dobro uvrstitev (manjkala je najboljša igralka). Skozi celoletne treninge smo načrtovali kakšno medaljo, ne pa državnega naslova. Državno prvenstvo je velikokrat uganka, tako da je težko že vnaprej določati pomembnejše rezultate. Naša Sola in društvo se je vendarle Se enkrat izkazalo in je kljub ostri konkurenci dosegla zavidljive rezultate.«
Jasna JureCiC
Vse Krasove uvrstitve
Absolutna kategorija
Katja Milic - 16-tina finala Vanja Milic/K. Calfiari (Tramin) -5.-8. mesto Vanja Milic/Fabio Mantegazza (Sebino) 5. do 8. mesto
Druga kategorija
Katja Mihe - 16-tina finala Daša Bresciani - 16-tina finala Sonja Milic - 16-tina finala Nina Milic - 32-tina finala
Vanja Milic/Fabio Mantegazza (Sebino) 5. - 8. mesto
Katja Milic/Daša Bresciani 5.-8. mesto
Martina Milic/Sonja Milic 32-tina finala
Martina Mihc/Matteo Carboni (Parma) 32-tina finala
Nina Milic/Irena Rustja - 64-tina finala
Daša Bresciani/Luca Zilliani (Parma) - 64-tina finala
Tretja kategorija
Irena Rustja - 32-tina finala
Martina Tretjak - 64-tina finala
Irena Rustja/Jasmin Kralj od 5. do 8. mesta
Bojan Simoneta/ Andrea Bertolotti -16-tina finala
Martina Tretjak/Giada Vidoni - 32-tina finala
Irena Rustja/Andrea Bertolotti - 64-tina finala
Martina Tretjak/Armando Leghissa (Azzurra) -
64-tina finala
NAMIZNI TENIS / V LINZU
Krašovci utrujeni, a bogatejši za kopico izkušenj
V zelo močni mednarodni konkurenci nekaj dobrih izidov
Mednarodno odprto mladinsko prvenstvo izmenično prirejata nemški Betzingen in avstrijski Linz. Letos je padla vrsta ponovno na Avstrijo, kamor so se za praznične dni (od 3. do 5. aprila) podali tudi izbrani pingpongaši mladinske vrte Krasa Tehtal. Velika mednarodna športna manifestacija je združila v objem mlade iz Avstrije, Anglije, Belgije, Danske, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Luksemburga, Madžarske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Švedske in Švice, ki so poslale v Linz svoje mladinske reprezentance. Poleg njih je nastopila še cela vrsta društev, pod svojim imenom, ali pa pod imenom dežele. V ekipnem delu tekmovanja je bilo kar 37 kadetskih ekip, 20 dekliških, 22 juniorskih in 16 ekip v ženski junorski konkurenci.
Ekipa mladink Krasa 1, v postavi Daša Bresciani in Martina Milic, je zasedla 12. mesto, Krasa 2 (Nina Milic, Jasmin Kralj, Roberta Ridolfi) 15. mesto, ekipa kadetinj (Sara Sardo, Roberta Zavadlal) 14. mesto in fantovska pri mladincih (Bojan Simoneta, UroS Fabiani, Jurij Vere in Eldar Bel Lulu, izraelski prijatelj) pa 19. mesto.
Pri mladinkah sta obe ekipi v skupini zasedli 4. mesto. Prva je izgubila vsa tri srečanja s Češko, Madžarsko 2 in Belgijo s 0:3. Mas 2 pa je izgubil z 1:3 s Slovaško in Slovenijo 1 ter gladko z Avstrijo 2. V razigravanju za 12. meto je Kras 1 igral s Slovenijo 2 (1:3) in Luksemburgom 3:0, Kras 2 pa z Avstrijo 1 (2:3) in Luksemburgom (3:2). Igralo se je po sistemu evropske lige in Krasova dekleta so glavnino točk osvojile v igri dvojic. Tri posamične zmage pa je zabeležila Nina Milic, po dve Daša Bresciani in Jasnim Kralj, eno Martina Milic, Ridol-fijeva pa je bila dvakrat uspešna v dvojicah. Krasova ekipa kadetinj si je v drugem delu tekmovanja od 13. do 16. mesta proti Izraelu in Avstriji 1 izborila 14. mesto med 20 ekipami. Pri mladincih je bila zmagovalka ekipa Češke pred Madžarsko, Švedsko in Slovenijo. V šestih tekmah z Avstrijo 1, Slovenijo, Hasselt-om in Tirolsko so Krasovi fantje premagali je slednjo s 4:0, z ostalimi ekipami pa so izgubili z istim izidom. Od 17. do 20. mesta so tesno izgubili s Homsteinom. Za 19. mesto pa so prekosili ekipo Izraela. Nedvomno so se naučili kaj novega, saj je Simoneta v hudi mednarodni konkurenci zabeležil dve individualni zmagi, Fabiani pa eno.
Tridvevno tekmovanje je bilo nabito Se z drugimi tekmovanji. V ženskih dvojicah sta Nina Milic in Jasnim Kralj klonili Sele v Četrtini finala prah združeni reprezentančni dvojici Kitajk Liu (Avstrija) in VVang Yu (Italija). Ta uvrstitev med osmerico parov je bil krasov najvidnejši uspeh. Para Sardo/Zavad-laa in Ridolfi/Heck (Nemcina) sta bila izločena že v predkrogu. Par Bresciani/Martina Milic v dvaintridesetim finala. Fantovske dovojice Simoneta Ben Lulu in Fabiani/Verc v stoindvaj-setini finala. V igri posameznikov je Bojan Simoneta izgubil v drugem krogu (stiriinšestdesetina finala) ostali fantje v prvem. Roberta Ridolfi in Jasnim Kralj sta zaceli s tekmovanji v predkrogu finalnega dela, medtem ko so bile Krasove mladinke izločene v štiriinšestdesetina finala, kjer so naletele na močne nasprotnice kot na primer Martina Milic na italijansko reprezentantko VVang Yu. VeCjo možnost zmage sta imeli Daša Bresciani, kijev elapnem delu že bila premagala slovensko reprezentantko Ajdo Mrzel. V tekmovanju posameznic pa v tem ni uspela. Podobno lahko trdimo za Nino Milic, ki se je proti reprezentantki Avstrije Martini Petzner morala zadovoljiti le z enim osvojenim setom. Krasovi pingpongaši so se iz velike mednarodne prireditve v Linzu vrnili kar precej utrujeni a bogatejši za kopico novih izkušenj. (J.J.)
ROKOMET / SLOVENSKA 2.B ZAHODNA LIGA
Morda usoden poraz za Kras
Na Jezerskem Mahničevi fantje popustili po izdatnem vodstvu
Krašovci na tradicionalnem turnirju v Nemčiji
Dvanajsto leto zapored se je zgo-niška moška rokometna ekipa Krasa udeležila velikonočnega mednarodnega rokometnega turnirja v Branschvvei-gu pri Hannovru. 150 ekip iz 12 držav je tudi letos poskrbelo, da se je turnir uspešno uveljavil kot najbolj številčni in raznolik rokometni turnir v Evropi.
Iz naših krajev, poleg ZgoniCanov, sta se na turnir prijavila Se Jadran iz Hrpelj (na koncu so bili prvi v moški konkurenci) ter Se RK Koper (na koncu prvi v mladinski konkurenci).
Krasovi fantje, Čeprav v okrnjeni postavi, so z dvema zmagama, enim neodločenim izidom in enim porazom lahko zdovoljni s svojim nastopom. Le razlika v zadetkih jim je preprečila nastop v Četrtfinalu. Zmagi proti ekipama iz Berlina in Hamburga ter remi proti domačinom so dobro obetali, vendar poraz proti Poljakom, ki so ga doživeli v zadnjih minutah, je bil odločilen.
Kljub temu pa je bila izkušnja vec kot pozitivna, krasovci pa so novim prijateljem zaželeli nasvidenje v prihodnjem letu.
Izidi: Kras - Berlin Landesbank 8:4, Kras - TV Fishbeck 13:5, Kras -MTV Branschvveig 5:5, Kras - KS Kv-slierzynie 5:7.
RK Jezersko - Kras 25:24 (11:15)
KRAS: Glavina, Vremec 7, A. Milic, G. Milic 2, Kovačevič 8, Kastelic 5, Malalan, Raseni, Costanzo 2, Vicni, Rossi.
Niti najveeji pesimist v Krasovem taboru si ne bi lahko predstavljal taksnega razpleta. POtem ko je v 40. minuti igre imela Sest zadetkov prednosti, je Krasova sedmerka doživela pravi polom ter domačinom podarile obe točki.
Dve tretjini srečanja sta bili v rokah krasovcev. Kastelic, KovaCeviC in Vremec so zlahka prebijali domaCo obramnbo, tako da je bil trener Jezerskega že po desetih minutah prisiljen zaustaviti Kastelica s pressing obrambo. Kraso je igral dobro, le obramba je včasih odpovedala.
Težave so se pričele z drugim polčasom, v zadnjih petnajstih minutah pa je Krasov napad - samo trije zadetki -povsem odpovedal. Nedopustne napake so ekipi iz Jezerskega dovolile, df a je izenačila, 30 sekund pred koncem pa tudi dosegla odločilni zadetek za zmago.
Po tem porazu so Mahničevi fantje po vsej verjetnosti odrezani od bitke za konCno prvo mesto. Morala v ekipi je nizka in jo bo zato do sobotne tekme proti Dupljam potrebno Cimprej dvigniti.
SMUČANJE / NAGRAJEVANJE V TR2ICU
Med prvaki tudi člani SPDG
Priznanja so podelili v goriški pokrajinski sjeni dvorani
V goriski pokrajinski sejni dvorani je bila v soboto prijetna slovesnost ob podelitvi nagrad za dosežke na pokrajinskem smučarskem prvenstvu FISI, ki ga je 28. februarja v kraju Moos na Južnem Tirolskem priredil smučarski klub iz Ronk. Prireditev je bila toliko bolj prijetna, saj je v dvorani kar mrgolelo mladih smučarjev, ki so nestrpno Čakali na priznanja. Tekmovanja se je udeležilo - kakor smo poročali že 9. marca marca - enajst društev, med temi tudi Slovensko planinsko društvo. V skupni društveni lestvici se je SPDG uvrstilo na tretje mesto, posebno dober uspeh so dosegli mladi in najmlajsi društveni tekmovalci. Pokrajinsko prvenstvo je priredilo društvo ”US ACLI SC DUE Monfalcone”, ki pa deluje tudi na območju Ronk. Na slovesnosti so spregovorili ronski župan Novelli in predstavnik pokrajinskega odbora CONI ter seveda zgoraj omenjenega društva. SPDG je bilo izrecno pohvaljeno za delo in rezultate. Nagrajeni so bili prvi trije smučarji v vsaki kategoriji, posebno nagrado pa sopodelili Se tekmovalcem na predlog posameznih društev. Na slikah: Tina Del Fabbro (levo), prva v skupini Baby deklice, ter Matija Rožic, prvi v skupini baby dečki.
NOGOMET / DO KONCA A LIGE SE SEST KOL
Delvecchio poskrbel za pestro končnico
Roma premagala Lazio - Milan sam drugi
LAZIO KLONIL - Po osemnajstih tekmah brez porazov je moral Lazio položiti orožje v derbiju z Romo. Roma je bila skozi celo tekmo boljši tekmec in je po zaslugi kritizbanega a zelo učinkovitega Marca Delvecchia zmagala v najpomembnejši tekmi sezone za Rimljane. Zeman je komentiral vebko zmagoslavje ironično, saj je povedal, da ga po taki zmagi ne bodo odstavili vsaj še za teden dni.
Predsednik Sensi je napadel sodnike, kajti po njegovem mnenju je Roma zmagala že prvo tekmo, škoda le, da se sodnik tega ni zavedal.
Poraz Eriksona ne skrbi preveč, toda že lani je Lazio neverjetno popustil v zadnjih kolih, tako da so možnosti zasledovalcev vse večje.
Med temi sedaj prednjači Milan, ki je v enem mahu dokončno odpisal Parmo, prehitel Fiorenti-no in se povzpel na drugo mesto ter znižal zaostanek za vodilnim na pičle štiri točke. Milan sicer ne navdušuje je pa zelo konkreten. Tokrat je tekmo odločil Ganz, ki je med odmorom zamenjal Bierhoffa. Prav bivši strelec Udineseja je najveCja neznanka Zaccheronijevega moštva, saj nikakor ne igra na lanskem nivoju.
BOI ZA CHAMPIONS LEA-GUE - Po porazu Parme je sedaj Četrto mesto za Udinese in Romo oddaljeno le tri točke. Seveda se ta raCun izide le v primeru, da Ju-ventus ne zmaga pokala, saj bi bila v tem primeruna razpolago le tri mesta.
V pokal UEFA se lahko uvrstita še Juventus in Bologna, ki sta v medsebojnem srečanju remizirala, Mazzonejevo moštvo pa bi si nastop na evropski sceni zagotovilo tudi z zmago v letošnjem pokalu UEFA.
Vse bolj tone Inter, ki je kljub vrnitvi Ronalda izgubil v Salernu s klasičnim 2:0.
ZMAGE NA DNU - Piacenza, Vicenza, Sampdoria in Salemita-na so vse dosegle izredno pomembno zmago in se tako približale Cagliariju, Bariju, Venezii in Perugii. Sedaj je v nevarnih vodah kar osem ekip, Empoli pa je že obsojen. Najbrž bo za obstanek potrebnih vsaj 38 točk, medtem ko jih je bilo običajno dovolj 35. Najverjetneje so za to kriva nekatera »velika« moštva, ki igrajo neprepričljivo in puščajo veliko bero točk tudi manj reno-miranim nasprotnikom.
BATISTUTI SE JE ZATAKNILO - Na lestvici strelcev še vedno prednjači Batistuta, ki pa je v zadnjih tekmah vse prej kot nav-
dušil. Približuje se mu zlasti Delvecchio.
Lestvica: Batistuta 19 golov; Crespo in Delvecchio 16, Muzzi in Amoroso 15; Signori, Salas in S. Inzaghi 14; F. Inzaghi, Bierhoff in Sosa 11; Di Napoli," Paulo Ser-gio in Maniero 10; Masinga, Leonardo, Chiesa in Vieri 9; Djorkaeff, Ronaldo, Mancini, Mihajlovič, Nakata, RapaiC, Totti, Ortega in Otero 8; Rui Costa, Di Vaio, Montella in Palmieri 7; An-dersson, Kallon, Edmundo, Za-morano, Fonseca, Fuser, Piovani in Recoba 6 itd..
TRIESTINA BREZ MOŽNOSTI - Navijači Triestine so nestrpno Čakali lepe novice iz Mester, kjer je domača enajsterica gostila prvouvršCeni Viterbese. Sanje Tržačanov o neposrednem napredovanju pa so se najbrž razblinile deset minut pred iztekom srečanja, ko je AmorusOj mlajši brat Juventusovega napadalca, z glavo preusmeril žogo v gol in prinesel zmago Viterbeseju.
Prednost Viterbeseja ostaja tako nespremenjena (pet toCk pred San Donajem in šest pred Triestino), Triestina pa mora misliti na drugo mesto, ki pa bo (seveda v primeru zmage) dosegljivo že v nedeljo, saj se bosta takrat pomerili Viterbese in Sandona.
P.F.)
KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ
V polfinalu vsi Štirje favoriti za naslov
Lineltex glavni favorit za tretje mesto v A2 ligi - Pet ekip še trepeta za obstanek
FAVORITI NAPREJ- V A-l ligi so zaključili srečanja četrtine finala končnice. Zmagali so vsi favoriti, Čeprav sta se morala Roosters.Varese in Teamsystem še enkrat precej potruditi, da sta strla odpor Pepsija (67:62) in Termala (79:69). BolonjCani so zmagali z odličnim nastopom »jugoslovanske«,dvojice MulaomeroviC - Jarič, medtem ko sta zaigrala zelo slabo stebra reprezentance Myers in FuCka (vsak po dve točki). FuCka je bil tudi izključen zaradi reakcije na osebno napako Esposita. Pepsi Rimini pa je ponovno potrdil, da je najveCje presenečenje tega prvenstva in se do konca upiral Vare-seju. Žal pa je odlični Granger (33 toCk) zgrešil odločilno trojko v zadnji minuti srečanja. Prvi polfinalni tekmi (Varese - Kinder in Teamsystem - Benetton) bosta na sporedu v soboto. Že danes pa bo Benetton odigral prvi finale Pokala Saporta v Španiji proti Valencii.
NAPETO DO KONCA - V A-2 ligi je boj za obstanek še vedno izredno hud: kolo pred koncem je kar pet ekip še vedno v nevarnosti. Scavolini si je bržkone že zagotovil drugo mesto in torej najboljše izhodišče v končnici (v zadnjem kolu igra doma s Siccom in ima boljšo koš razliko kot Lineltex). Za tretje mesto pa so favoriti prav Tržačani (Ce zmagajo v Sassariju oz. Ce izgubijo in istočasno izgubi tudi Bini v Montecatiniju), medtem ko lahko Viola upa na kaj veC kot peto mesto le ob domaCem porazu ekipe iz Pesara. Medtem je Pesaro najel Hensona, ki je pred leti že igral v Rimu. Koga bo zamenjal?
LINELTEK - Pancottova ekipa je z relativno lahkoto odpravila Filo iz Bielle, ki je že v
prvem polčasu izgubila svojega najboljšega igralca Blaira zaradi hujše poškodbe kolena. Omeniti pa gre vsekakor pozitiven nastop Alibegoviča in VVilliamsa, ki prihajata, kot kaže, v najboljšo formo. NajveCja hiba te ekipe, kot je poudaril tudi pomožni trener Bielle, naš rojak Massimo Raseni, pa je pomanjkanje pravega režiserja in včasih prepočasna igra v napadu. Po Rasenijevem mnenju je tržaška ekipa od prejšnjega spopada z njegovo ekipo napredovala, je pa še vedno nekoliko šibkejša od ostalih favoritov za napredovanje (Ce seveda igrajo vsi na višku svojih sposobnosti).
STRELCI - V A-2 ligi je še vedno na prvem mestu Monroe (Montana Forli, 784 točk), med predstavnika Banco di Sardegna Sassari Rotonda (680 toCk) in Havnesa (641 točk) pa se je vrinil Tržačan VVilliams (651 toCk). Sledijo Davvson (Scavolini Pesaro, 633 točk), Burtt (Nicolaro Avellino, 623 točk), Scott (Reggio Calabria, 615 toCk) in VVilson (Banca Popolare Ragusa, 601 točka).
SLOVENCI - V A-2 ligi je Alibegovič odigral eno boljših letošnjih tekem (30 toCk, 12:15 met iz igre), pozitiven pa je bil tudi nastop Lokarja (11 toCk, 3:6 za tri točke). V končnici A-l lige pa sta igrala Tušek (9 točk, 3:11 za dve točki, 1:2 za tri točke) in FuCka (2 točki, 1:6, 0:1).
ŽENSKI FINALE - V drugi tekmi finala končnice ženske A lige je Pool Comense premagal Familo Schio z 71:46 in vodi že z 2:0.
BERNARDI - VidemCani so na tujem premagali Celano 90:78 in so s 24 točkami še vedno na sredini lestvice.
Marko Oblak
NmusKim urnimtzm meusKim Nemmrn Mamm	^
Totip: skoraj milijarda in pol za štirinajstico
Roma »rešila« prvenstvo
IZIDI 28. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Cagliari
-	Udinese 1:2, Fiorentina - Bari 2:2, Juventus - Bologna 2:2, Milan - Parma 2:1, Piacenza - Perugia 2:0, Roma - Lazio 3:1, Salernitana - Inter 2:0, Sampdoria - Venezia 2:1, Vicenza - Empoli 2:0. VRSTNI RED: Lazio 56, Milan 52, Fiorentina 51, parma 48, Roma in Udinese 45, Juventus 42, Bologna 40, Inter 39, Cagliari 33, Bari, Venezia in Perugia 32, Piacenza 31, Vicenza in Sampdoria 29, Sa-lemitana 27, Empoli 19.
PRIHODNJE KOLO, V SOBOTO: Bologna - Fiorentina, Lazio - Juventus, Parma - Sampdoria; V NEDELJO: Bari - Salemitana, Empoli - Piacenza, Inter - Vicenza, Perugia - Roma, Udinese - Milan, Venezia - Cagliari.
V B ligi poraza vodilnih
IZIDI 29. KOLA: Atalanta - Verona 3:2, Chievo -Reggiana 0:0; Cremonese - Genoa 1:1, Lecce - Luc-chese 1:0, Monza - Cosenza 3:0, Napoli - Brescia 2:0, Pescara - Torino 2:1, Ravenna - Temana 0:2, Reggina - Cesena 3:1, Treviso - Fidelis Andria 1:3. VRSTNI RED: Verona 57, Torino 51, Lecce 49, Treviso in Reggina 48, Atalanta 46, Brescia 45, Napoli in Pescara 44, Ravenna 39, Monza 37, Genoa 36, Chievo in F. Andria 34, Cosenza 32, Cesena in Temana 29, Lucchese 25, Reggiana 24, Cremonese 19.
V C2 ligi Viterbese praktično neulovljiv
IZIDI 29. KOLA: Castel San Pietro - Faenza 1:1, Fano - Trento 1:0, Gubbio - Maceratese 2:2, Mestre
-	Viterbese 0:1, Rimini - Tempio 5:0, Sandona -Teramo 1:0, Sassuolo - Giorgione 0:1, Torres - Ba-racca 0:0, Triestina - Vis Pesaro 3:1.
VRSTNI RED: Viterbese 57, Sandona 52, Triestina 51, Vis Pesaro 47, Gubbio 45, Rimini 44, Torres 43, Teramo 42, Giorgione 40, sassuolo 37, Mestre in Maceratese 36, Faenza 35, Tempio 30, Castel San Pietro in Baracca 28, Trento in Fano 19. (prvak se uvrsti neposredno v Cl ligo; ekipe uvrščene od 2. do 5. mesta igrajo play off za napredovanje; zadnjeuvrščena ekipa izpade, 14., 15., 16. in 17. igrajo play out za obstanek).
PRIHODNJE KOLO: Faenza - Triestina.
Tudi Teamsystem in Varese v polfinalu play-offa
BOLOGNA - Teamsystem iz Bologne se je z zmago v 4. tekmi gosteh nad Termalom iz Imole z 79:69 (36:35) uvrstil v polfinale košarkarskega play-offa za državni naslov. Prav tako je bil v Četrti tekmi v gosteh uspešen
Varese in izločil Pepsi Rimini s 67:62 (29:22). POLFINALNA PARA (prva tekma v nedeljo, igra se na 3 zmage): Teamsystem - Benetton in Varese - Kinder.
V A2 ligi Lineltex slavil doma proti Bielli
Lineltex Trst - Fila Biella 83:73 (42:33).
Lineltex: Jovanovič 2, Laezza 2, Alibegovič 30, VVilliams 23, Ansaloni 3, Bullara 9, Vianini 8, Semprini 3, Spigaglia 3, Ogrisek.
Fila: Minessi, Sorrentino 21, Muzio 5, Volpato 6, Erdmann 14, Zamberlan 7, Ribeiro 14, Blair 6, Pilon, Ballesio.
PM: Lineltex 15:21; Fila 17:20; MET ZA 3T: Li-neltex 4:14 (Laezza 0:3, Alibegovič 1:2, VVilliams 0:2, Ansaloni 1:2, Bullara 1:4, Spigaglia 1:1);-Fila 4:16 (Muzio 1:2, Volpato 0:1, Erdmann 2:10, Zamberlan 0:1, Ribeiro 1:2); GLEDALCEV: 3.300 IZIDI 5. KOLA DRUGEGA DELA V A2 LIGI: Viola Reggio Calabria - Scavolini Pesaro 76:78 (39:46), Bini Livorno - Serapide Pozzuoli 83:88 (33:39), Lineltex Trst - Fila Biella 83:73 (42:33), Montana Forli - Banca Popolare Ragusa 82:66 (37:38), Sicc Jesi - Scandone Avellino 87:94 (41:46), Cordivari Roseto - Banco Sardegna Sassari 81:83 (44:45), Žara Fabriano - Snai Montecatini 94:82 (43:40)
VRSTNI RED: Snai 46, Scavolini in Lineltex 38, Bini in Viola 36, Montana 32, Fila, Sicc in Cordivari 28, Serapide in Scandone 26, Banco Sardegna, Banca Popolare in Žara 24.
PRIHODNJE KOLO: Snai - Bini, Scavolini - Sicc, Fila - Montana, Serapide - Žara, Banca Popolare -Cordivari, Scandone - Viola, Banco Sardegna - Li-neltex.
V odbojkarskem prvenstvu zdaj na vrsti polfinale
TREVISO - Po Sisleyu iz Tre viša in Časa Modeni sta se v polfinale državnega prvenstva za moške uvrstila tudi TNT Alpitour Cuneo - z zmago nad Gabeco Montichiari s 3:1 (15:12, 9:15,15:8,15:9) -in Iveco Palermo, ki je v Rimu v odločilni tekmi Četrtfinala premagal domači Piaggio s 3:2 (13:15, 15:9,13:15,15:6,15:13).
V polfinalu se bodo vse ekipe med seboj še dvakrat pomerile po ligaškem sistemu, prvi dve pa bo-sdta nato odigrali še finale za državni naslov na dve zmagi. Finalne tekme bodo 15., 22. in eventualno 25. maja, Ce bo rezultat po dveh tekmah izenačen po zmagah. Odločilna tretja tekma bo na igrišču prvouvršCene ekipe.
SPORED 1. KOLA POLFINALA (v soboto): Alpitour - Iveco, Sisley - Časa Modena.
V soboto, 18. aprila se bodo zaceli tudi odločilni spopadi za eno mesto v pokalu CEV. V polfinalu se bodo na dve zmagi pomerili Roma - Padova in Macerata - Montichiari (18., 25. 4. in ev. 2. 5), finale pa b09.16. in ev. 23. maja)
Pri ženskah začeli s četrtfinalnimi boji
IZIDI i. TEKEM V ČETRTFINALU PLAY-OFFA ZA NASLOV V ZENSKI ODBOJKARSKI Al LIGI: Medinex Reggio Calabria - Latte Lucano Matera 3:0 (15:11, 15:6, 15:8), Foppapedretti Bergamo -Cermagica Reggio Emilia 3:0 (15:8, 15:10, 15:3), Despar Perugia - Inn Napoli 1:3 (7:15, 11:15, 15:13,12:15), Omnitel Modena - Cosme Biasia Vicenza 0:3 (12:15, 9:15, 9:15).
Povratne tekme bodo jutri, morebitne tretje pa v soboto. Polfinale in finale se igra na tri zmage.
Važna zmaga Tržičanov v odbojkarski BI ligi
D’Avenza Prato - Vivilasoia Tržič 0:3 (13:15, 13:15,10:15)
Vivilasoia: Feri, Snidero, Beltrame, Cola, Rigonat, Galanti, Tonon, Mania, Zuccon, Meggiolaro. OSTALI IZIDI: Pall. Mantova - Sestese 3:0, Everap Pd - Lae Oderzo 3:1, Schio - Isola 3:0, Laguna li-ght - Rimini 3:0, Lugo - Valdagno 3:0, Bellaria -Lupi 1:3.
VRSTNI RED: Schio 56, Everap 55, Lupi 47, Lugo 44, Prato 37, Mantova 36, Adriavolley Tržič 34, Isola D/Scala 31, Sestese 27, Laguna Light Paese 21, Bellaria 19, Valdagno 7, Rimini 3.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 2XX 111 111 1111; DOBITKI: 13 (66 dobitnikov) 83.625.000 lir; 12 (1183 dobitnikov) 4.665.400 lir.
Totogol: več kot tri milijarde za osmico
PRAVILNA NAPOVED: 3-4-5-11-13-24-26-31; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 3.260.054.000 lir; 7 (552 dobitnikov) 4.683.900 lir; 6 (25.531 dobitnikov) 95.100 lir.
Totosei
PRAVILNA NAPOVED: 1-2, 2-2, 2-2, 2-1, 2-0, 2-1; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 633.647.967 lir): 5 (34 dobitnikov) 8.008.700 lir; 4 (1506 dobitnikov) 179.800 lir.
PRAVILNA NAPOVED: XI 2X X2 IXIX 2X; DODATNA DIRKA: 8-6; DOBITKI: 14 (2 dobitnika) 1.435.815.900 lir; 12 (24 dobitnikov) 13.581.800 lir; 11 (472 dobitnikov) 690.600 lir; 10 (4545 dobitnikov) 71.700 lir.
Salonit Anhovo in Infond Meltal že po treh tekmah odbojkarska prvaka Slovenije
MARIBOR - Odbojkarji salonita Anhovo iz Kanala in odbojkarice Infonda Meltal iz Maribora so letošnji prvaki Slovenije v odbojki. Kanalci in Mariborčanke so slavili že po treh srečanjih (3:0 v zmagah), kar kaže na njihovo očitno premoč. Ta je bila še posebej očitna pri ženskah, kjer so Mariborčanke dokazale, da v Sloveniji nimajo konkurence. Vsekakor pa gre pohvafiti odbojkarice HlT Gorice, ki so se kjot novinke v figi uvrstile v finala za državni naslov.
IZIDA 3. TEKEM
Stavbar IGM Maribor - Salonit Anhovo Kanal 1:3 (8:15,11:15,15:10; 3:15)
Infond Meltal Maribor - HIT Nova Gorica 3:0 (15:3,15:7,15:2) -
V SNL mrtvi tek Maribora in Hita
IZIDI 22. KOLA V SLOVENSKI NOGOMETNI Gl: maribor Teatanic - Korotan Prevalje 3:0, HD Gorica - Primorje Ajdovščina 2:1, Rudar Velenje -Publikum Celje 0:0, Potrošnik Beltinci - Mura Murska Sobota 2:0, SCT Olimpija Ljubljana - Zb'1' la Triglav Kranj 1:1, Koper - BS Tehnik Domžal6 3:1.
VRSTNI RED: Maribor Teatanic in HIT 45. Mura 38. Rudar 36, Korotan 32, SCT Olimpija 29, P° trošnik 27, Primorje 26, Koper 23, Publikum 22’ BS Tehnik 21, Živila Triglav 19.
Union Olimpija pokalni prvak Slovenije
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so P° pričakovanju osvojiti tudi letošnji pokal Slovenil6' V finalu so tesno s 73:70 (44:36) premagali Piv°^ varno Laško. Tretje mesto je osvojila ekipa Savml ski Hopsi iz Polzele, ki je premagala ZM Lumar Maribora z 81:72 (45:38)	o.
Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil pr glašen Ivica Jurkovič (Union Olimpija), najbo 1 strelec pa je bil Jagodnik (Savinjski Hopsi).
POHOD VIVICITTA1 / V NEDELJO PO GORICI IN NOVI GORICI
SDAG / ZA OBMEJNO TOVORNO POSTAJALIŠČE
Rekreacijska prireditev je spet povezala mesti
Množična udeležba (več kot 500 ljudi) je bila sad dobre organizacije, pri kateri sta sodelovali tudi ZSSDI in SPDG
Predstavili načrt prestrukturiranja
Za dograditev manjka še 7 7 milijard Zagotovila glede avtocestnega odseka
Lepo vreme, Zelja po rekreaciji v naravi, temeljita prizadevanja organizatorjev in Se kaj zraven, s° botrovali k odličnemu nspehu pohoda Vivicitta-f oživimo mesto. Po lanski lzvedbi, ki se je zaradi nesporazuma odvijala samo nn italijanski strani meje, Je letošnji pohod dobil spet čezmejni značaj, tako na se je na Startu pod nadstreškom mejnega preho-na na Skabrijelovi ulici zbralo nekaj nad 500 ljudi Vseh starosti z obeh strani tneje. Udeležence so pred odhodom pozdravili župana obeh mest, Gaetano talenti in Črtomir Špacapan ter odbornica za šport Pri Pokrajini Rosaria Di uato. Poudarili so značaj j0vrstnih prireditev, ki po-prvin rekreacijsko-nružabne narave, vsebujejo še vrednost sodelovanja, prijateljstva in med-Sebojnega spoštovanja brod narodi. Dotaknili so Se tudi nasilja, ki se je ponovno razplamtelo na “alkanu, tako da je nedeljsko rekreacijsko predpold-ne izpadlo tudi kot klic Proti vojni in grozotam, ki Pn prinašata brezumje in slopo sovraštvo.
Po startu, ki sta ga dala °pa župana, so se pohodniki podali na 12 km dol-8° pot po ulicah, zelenicah in gozdnatih površinah na obeh straneh meje. r°ga je bila tako razpo-reiena, da so udeleženci Prehodili 6 km poti na ita-njanski in 6 na slovenski strani meje. Tokrat je bilo udi prvič, da je pot ude-,ežence ponesla nekoliko 1Zven mesta, saj je bila tra-sa speljana tudi skozi deželni park v Pevmi. Po Povratku v mesto so se Pohodniki povzpeli na
Množica na startnem mestu ob mejnem prehodu na Skabrijelovi (foto Bumbaca)
Na sedežu SDAG je bilo včeraj srečanje med predstavniki omenjene družbe ter deželnima odbornikoma za prevoze Valterjem Santarosso in finance Ettorejem Romo-lijem. Srečanja so se udeležili tudi župan Valenti in predsednik pokrajine Brandolin in nekateri člani odborov. Osrednja točka pogovora je bil načrt prestrukturiranja av-toporta pa tudi dograditev prometnih infrastruktur, ki so tesno povezane z bodočim razvojem avtoporta (avtocesta).
Tako so predstavniki družbe SDAG sogovornika seznanili z načrtom prestrukturiranja avtoporta, ki ne bo več samo mejno in servisno postajališče, tako kakor je bilo zamišljeno ob načrtovanju
pred več kakor dvajsetimi leti, ampak naj bi vse bolj postal center blagovne in finančne menjave - mednarodna blagovna borza z nizom tesno povezanih dejavnosti.
Načrt prestrukturiranja je SDAG pripravila v podkrepitev zahteve po dodatnem financiranju za dograditev objekta. Okvirni načrt tretjega posega je pripravljen, so povedali, vendar pa manjka približno ena tretjina sredstev. Deželni odbornik Santa-rossa je mnenja, da bi le začeli z izvajanjem načrta, čeprav Se nima celotnega kritja, in da bi postopoma skušali	pridobiti
manjkajoča sredstva. Ta naj bi prišla predvsem s strani Evropske unije in manj s strani Dežele.
Glede cestnih in avto-
grajski grič, kjer jih je ob spustu čakala bogato založena okrepčevalnica, za katero so poskrbeli člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Državno mejo so pohodniki prešli na prehodu Rafut-Pristava, nakar so se povzpeli na Kostanjevico in nadaljevali skozi gozd Pa-novec, od tam pa se spustili do cilja na kotalkališču v Novi Gorici, le dobrih 50 metrov od štartnega mesta. Tam je “utrujene” pohodnike čakalo krepčilo z okusno paš-tašuto, nakar je sledil kratek kulturno-zabavni in-termezzo z nastopom mažoretk iz Krmina.
Prireditelji, goriški UI-SP, ZSSDI, Športni zavod Nova Gorica ter goriški Marathon Club, so nagradili najštevilnejše skupine ter najstarejše in najmlajše udeležence. S 76 ude-
leženci je prvo nagrado prejela skupina Mark iz Šempetra, drugi so bili novogoriški upokojenci s 72 člani, tretja pa skupina »Cuore Amico« iz Gorice (67 udeležencev), nato »Šport per crescere« (17 duševno prizadetih udeležencev), itd. Posebno priznanje je prejela skupina paraplegikov, ki je dobršen del poti prevozila na invalidskih vozičkih. Najstarejši udeleženec je bil 79-letni Amebo Gare-ni, najstarejša pa gospa Marica Ceperli. Nagrado za najmlajšega so prejeli kar trije niti pet let stari “korenjaki” med katerimi sta dva bila dvojčka. Čeprav pohod ni bil tekmovalnega značaja, so posebno priznanje podelili še najhitrejšemu: Goričanu Cesareju Ballabenu, ki je progo pretekel v času 56 minut in 33 sek. VIP
Enrico Gherghetta zmagal v dvoboju za tajništvo LD
Deželni svetovalec Enrico Gherghetta, doma iz Tržiča, je novi pokrajinski tajnik Levih demokratov na Goriškem. Izvolili so ga v soboto zvečer na pokrajinskem kongresu delegatov stranke v Selcah. Gherghetta je dobil relativno večino glasov, še zdaleč pa ne absolutne večine, kar priča o razdvojenosti stranke, ki je prišla do izraza tudi v kongresni razpravi in konfrontaciji dveh kandidatur. Prva naloga novega tajnika bo torej spet strniti stranko.
Gherghetta, ki je imel predvsem podporo strankine strukture od deželnega tajnika Marana, do vodilnih kadrov s Tržiškega in tudi go-riškega občinskega tajnika Salomo-nija, je prejel 77 glasov, 55 jih je dobila Giulia Castellan iz Gradišča, ki
sta jo med drugimi podprla dosedanji tajnik Stefano Pizzin in deželni svetovalec Michele Degrassi, kar 42 delegatov pa je z vzdržanjem izrazilo svojo zadrego pri izbiri.
Gherghetta in mlada, komaj 28-let-na protikandidatka, sta se pomerila predvsem z različnima pogledoma na vlogo in ustroj stranke. Gherghetta, ki je sočasno deželni svetovalec, je zagovarjal potrebo, da se LD v večji meri istoveti s svojimi izvoljenimi predstavniki, zagovorniki Castellanove pa so poudarjali potrebo po prenovi kadrov in modernizaciji, tako v ločitvi institucionalnih in strankarskih funkcij (Degrassi) kot pri prilagajanju stranke novim družbenim potrebam, subjektom in načinom političnega združevanja (Pizzin).
cestnih povezav pa je stanje naslednje: deželni odbor je že sredi februarja sprejel sklep, da se družbi Autovie Venete poveri nalog za izdelavo načrta za preoblikovanje odseka Vileš-meja v avtocesto. Formalno nalog še ni bil odposlan, ker je v postopku sprejemanja srednjeročni načrt Autovie Venete, ki predvideva tudi omenjeni poseg. »Načrt naj bi sprejeli v roku nekaj dni«, je poudaril Santarossa in zagotovil, da je prenova omenjene cestne povezave prednostnega pome-na.V zvezi s tem je bilo slišati priporočilo naj bi gradbena dela ne pričeli pred oktobrom prihodnjega leta, ob upoštevanju predvidenega dotoka turistov iz vzhodnoevropskih držav.
Na izrecno vprašanje zakaj je še zmeraj blokirano financiranje (v obliki posojila) izgradnje hitre ceste Vipava - Razdrto (94 milijard lir) je Santarossa odgovoril, da z denarjem dejansko že razpolaga Dežela, da pa je uporaba, oziroma sprostitev teh sredstev, vezana na izstavitev posebne garancije s strani slovenskega parlamenta. Govor je bil še o nekaterih	drugih
vprašanjih.
Zupan Valenti je izrazil zadovoljstvo, da imajo prizadevanja goriških upraviteljev in družbe SDAG končno tudi politično podporo, kar daje upati v hitrejše in uspešnejše reševanje. Dokaz o novem pristopu je tudi jutrišnji obisk in srečanje z Ministrom za zunanjo trgovino Fassinom, prav tako na sedežu SDAG.
LPOUTIKA / NOV SUBJEKT
KRONIKA / VČERAJ DOPOLDNE V DOLU
NOVICE
Gibanje Demokratov
Predstavitev javnosti bo v četrtek
Politično gibanje Demokratov, ki se sklicujejo na Prodijevo Gibanje za oljko, Di Pietro-Italijo vrednot in gibanje levosredinskih županov Sto mest, pridobili pa so tudi podporo manjšinskih strank Union Valdotaine in Sudtiroler Volkspartei, Se je formalno konstitui-ralo tudi v Gorici z ime-bovanjem začasnega Pokrajinskega politično-volilnega odbora. V jJem so koordinator Gibanja za oljko Franco Lficcoli, krminski Zupan Maurizio Paselli, Soriški občinski svetovalec Bruno Crocetti, bonino Paron in Licio Pavan. Goričan je tudi deželni glasnik gibanja USo Luterotti.
. Njihov glavni namen )e pospešiti polarizacijo balijanskega političnega Slstema, da bi oblikovanje dveh političnih °kov preseglo da-
našnjo strankarsko razdrobljenost in zagotovilo stabilnejšo in učinkovitejšo možnost vladanja.
V	ta namen se zavzemajo za zmago DA na nedeljskem volilnem referendumu in za modernizacijo birokratsko-upravnih struktur v državi predvsem v smeri federalne ureditve, ki mora temeljiti na načelih solidarnosti in subsidiarnosti.
V	krajevnem merilu se bodo še posebej zavzeli za razvoj in polno uveljavitev vloge Gorice pri spletanju mednarodnih odnosov z vzhodno in srednjo Evropo. Te tematike bodo razvili zlasti v kampanji za junijske evropske volitve.
Novo gibanje se bo predstavilo goriški javnosti v četrtek, 15. aprila, ob 17.30 v predavalnici jezikovnega liceja Pavlina Oglejskega v Se-meniški ulici.
Hudo ranjen avtomobilist
Silovito trčenje, v soboto, v križišču ul. Duca d'Aosta in Puccini
V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju 25-letni Antonio Esposito iz Afragole pri Neaplju. V prometni nesreči včeraj okrog 10. ure na državni cesti v Dolu, pri Mikolih, je zadobil težke telesne poškodbe. Po dosedanjih ugotovitvah - preiskava sicer še ni zaključena - je Esposito, ki se je peljal v avtomobilu v smeri iz Gorice proti Tržiču, oziroma Trstu, zapeljal v levo ter silovito treščil v cipreso. S helikopterjem so ranjenca prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer se
bo zdravil mesec dni zaradi številnih poškodb. Dve osebi pa sta bili ranjeni v soboto zvečer v silovitem trčenju v~ križišču ulice Duca d’Aosta, Puccinijeve in Rossinijeve ulice. Težje poškodbe je zadobil voznik fiat punto 42-letni Paolo Bisiach. Nastala je velika gmotna škoda na obeh vozilih. Fiat punto je po trku odbilo nekaj metrov stran in je obtičal ob železnem drogu javne razsvetljave.
Na sliki (foto Bumbaca) posledice sobotne nesreče
La Contrada v otroških vrtcih
V okviru načrta Ptolemej/Tolomeo bodo igralci tržaškega gledališča »La Contrada« v tem tednu obiskali otroške vrtce v Gorici in okolici z glasbeno pravljico Prokofjeva Peter in volk (Pierino e il lupo). Včeraj so imeli v načrtu nastop v vrtcu v Ul. Fabiani ter v Standrežu, danes ob 10.30 bodo v Pevmi, jutri ob 10.30 v Ul. Bralo, v četrtek v Ul. Ro-magna in v petek Ul. Brigata Avellino.
Obrazci za prijavo dohodkov
Občinska uprava obvešča, da so od danes na razpolago brezplačni obrazci za prijavo dohodkov mod. 730. Občani jih lahko dvignejo v davčnem uradu, ki je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure ter ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 17.45.
TV Primorka o združenju »Darko Bratina«
TV Primorka bo danes ob 22.30 oddajala pogovor s podpredsednikom združenja »Darko Bratina«, prof. Ivanom Bratino. Govor bo o srečanju v Gorici s podpredsednikom senata Rognonijem in izročitvi pomembnega denarnega prispevka dvema goriški-ma šolama, pa tudi o novih načrtih in pobudah združenja. Ponovitev oddaje bo jutri, ob 18. uri.
Eksplozija plinske jeklenke
Precejšen preplah, nekaj gmotne škode, ena oseba ranjena. Tak je po prvih ugotovitvah obračun še ne povsem raziskanega dogodka, ki se je pripetil v nedeljo, okrog 15. ure v Tržiču v ulici 2. junija 101. V stanovanje, ki je last občine in ki bi moralo biti prazno, se je vselil Massimo Tricarico, ki je ob eksploziji zadobil lažje poškodbe in opekline.
ZDRAVSTVO / DOSJE ZDRU2ENJA »DARKO BRATINA« O PROBLEMU GORIŠKE BOLNIŠNICE
Prenova bolnišnice cenejša kot selitev in bi omogočila čezmejno integracijo
Proti selitvi govorijo že somi podatki iz deželnih virov - Šudentski dom v bolnišnici usmiljenih bratov?
Predstavniki Združenja »Darko Bratina« so včeraj na srečanju z novinarji predstavili dosje o problemu goriške bolnišnice, iz katerega izhaja, da bi najboljša rešitev bila prenova in delna dograditev zdajšnje splošne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto. Ta predlog so podkrepili s prepričljivimi utemeljitvami in nanizanjem podrobnih podatkov o stroških, prednostih in problemih pri treh možnih rešitvah: gradnji povsem nove bolnišnice, prenovi z delno dograditvijo sedanje in selitvi v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Upoštevani podatki so verodostojni, pravijo, saj so jih povzeli iz uradnih virov, kar zadeva stroške predvsem iz študije tehničnega odbora, ki ga je imenovala dežela.
Dosje je predstavil predsednik Združenja »Darko Bratina« Livio Semolič, ob katerem so se srečanja z novinarji udeležili poslanec Mario Pre-stamburgo, Carmen Doni-ni vd. Bratina, Bruno Gre-gorig v imenu Odbora za varstvo goriške bolnišnice (na sliki - foto Bumbaca) in pokrajinska odbornica Maria Rosaria Di Dato.
Združenje, je povedal Semolič, predlaga, naj se med tremi možnostmi izbere prenova bolnišnice v
Ul. Veneto in ne selitev k Janezu od Boga, za katero se zavzema dežela. Svoj predlog so oprli prav na sledeča javna zagotovila predstavnikov deželne uprave oziroma na javno znana dejstva:
-	dežela FJk zagotavlja za goriško bolnišnico, ki naj bi štela 320 postelj, v vsakem primeru financiranje v vrednosti 50 milijard lir;
-	dežela FJk se je obvezala, da bo pri izbiri med tremi variantami spoštovala odločitve krajevnih skupnosti in posebej pokrajinske konference županov;
-	dežela FJk namerava v vsakem primeru, neglede na izbrano rešitev, odku-
piti bolnišnico Janeza od Boga, da bi tudi s to obliko pomoči verskemu redu obdržala v Gorici storitve, ki jih usmiljeni bratje nudijo v domu za ostarele sv. Justa;
-	stroške za tri možne variante je preučila tehnična komisija predstavnikov dežele, goriške občine in zdravstvene ustanove;
-	ministrstvo za zdravstvo je prevzelo pobudo, da preveri možnosti Čezmejnega sodelovanja z bolnišnico »F. Derganca« v Šempetru in v ta namen imenovalo komisijo visokih ministrskih funkcionarjev.
Semolič je k temu dodal še nekaj premis: 1) da
rZDRAVSTVO / DANES OB 18. URI V AVDITORIJU n
Javna skupščina o bolnišnici
Predstavniki občinske uprave zavrnili vabilo na soočenje
Danes bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma javna skupščina o vprašanju, kako Gorici zagotoviti primerno bolnišnico. Skupščino sklicujejo Odbor za ljudske pobude in Zeleni, ki so bili tudi pobudniki zavrnjenih občinskih referendumov o zdravstvu. Prav po zavrnitvi ljudskega glasovanja so se odločili za skupščino kot drugačno obliko posvetovanja z občani in v ta namen, po določilih občinskega statuta, zbrali veC kot 300 podpisov. Kljub temu predstavnikov občinske uprave danes najbrž ne bo zraven, saj je župan Valenti zavrnil vabilo na soočenje in to odločitev utemeljil rekoč, da občina
nima izključne pristojnosti za probleme zdravstva.
Pobudniki skupščine pa so prepričani, da je kljub temu prav, da se občani Gorice in bližnjih občin kot uporabniki bolnišnice izrečejo o izbirah, ki zadevajo predvsem njihovo zdravje.
Na novinarsko vprašanje je o današnji pobudi bil govor tudi na včerajšnjem srečanju s predstavniki ZdruZenja»Darko Bratina«. Predsednik Semolič je dejal, da razne pobude niso v konfliktu, paC pa gre le za različne poti, ki vodijo k istemu cilju. Prav tako je pozitivno ocenil opredelitev rajonskih svetov in tudi dela večinske koalicije na občini proti selitvi bolnišnice.
bolnišnica zanima poleg Gorice tudi druge manjše občine; 2) da bo vsaka od treh rešitev uresničljiva šele v 4-5 letih, torej tja do leta 2004/2005: 3) novo bolnišnico bomo torej dobili prav v času, ko naj bi Slovenija vstopila v Evropsko unijo, kar bi okrepilo možnosti čezmejnega sodelovanja; 4) da bo bolnišnica morala ustrezati potrebam za nadaljnjih 50 do 100 let, zato je treba upoštevati tudi bodoče potrebe in razvojne možnosti.
Na tej osnovi so pri Združenju vzeli v pretres in primerjali tri možne rešitve problema bolnišnice. Iz primerjave izhaja (kot je razvidno iz številk v priobčenem okvirčku), da bi gradnja nove bolnišnice bila najdražja rešitev, prenova zdajšnjega kompleksa pa najcenejša. Selitev k Janezu od Boga bi v finančnem pogledu bila vmesna pot (poleg stroška za potrebno dograditev in prilagoditev, ki ga dežela nakazuje v višini 46, 5 milijarde lir, so upoštevali tudi 25 milijard kot domnevno ceno za odkup poslopja).
Pri stroških je treba, po priznanju tehnikov dežele, upoštevati še nekatere dodatne elemente. Selitev k Janezu od Boga bi terjala dodatne stroške (parkirišča, prometne vpadnice, ublažitev hrupa bližnje železnice). V primeru prenove v Ul. Veneto bi tudi, kot je razvidno iz okvirčka, imeli na razpolago
5.700 kvadratnih metrov uporabne površine več kot pri Janezu od Boga. To bi omogočilo preselitev upravnih uradov iz Ul. Veneto (vogal z Ul. Bona) ter ambulant iz Ul. Mazzini v bolnišnico ter pridobitev dodatnih 5 milijard iz »samofinanciranja« s prodajo teh poslopij.
Upoštevajoč vse dejavnike izhaja, da bi prenova stala dobrih 11 milijard manj kot selitev in skoraj 17 milijard manj kot gradnja povsem nove bolnišnice.
Argument, da bi v primeru selitve dežela zagotovila osebju Janeza od Boga zaposlitev v javnem zdravstvu, ne drži. Ta možnost odvisi le od politične volje in je izvedljiva neglede na izbrano rešitev. Dejstvo, da jo dežela pogojuje s selitvijo »diši po izsiljevanju«, je poudaril Semolič.
Glede namena dežele, da vsekakor odkupi po-
verski red pa bi v tem primeru dom za ostarele lahko prenesel v poslopje Janeza od Boga.
Semolič je opozoril tudi na novo zakonsko določilo (1. člen zakona 39 iz februarja 1999), ki ga doslej v razpravi o bolnišnici v Gorici ni nihče omenjal. Novi zakon nalaga deželam, naj namenijo za zdravljenje ti. terminalnih bolnikov po eno ali veC struktur, ki se pridobijo v okviru procesov prestrukturiranja drugih bolnišnic. Določilo je kot nalašč, da bi v bolnišnici Janeza ob Boga odprli tak deželni zdravstveni center.
Ob finančnih in tehničnih razlogih pa govori v prid ohranitvi bolnišnice v Ul. Veneto tudi perspektiva Čezmejnega sodelovanja. Tudi glede tega Semolič včeraj ponudil v razpravo novost. Gre za 19. člen osnutka državne zdravstvene reforme, ki
lahko vključili v širSe projekte sodelovanja obeh občin in Čezmejnega teritorialnega pakta, je na srečanju povedal poslanec Mario Prestamburgo-Poudaril je, da se vizija Darka Bratine o novi vlogi Gorice kot središča širšega čezmejnega prostora izkazuje iz dneva v dan bolj utemeljena in perspektivna. Tako sodelovanje je potrebno in koristno tudi v zdravstvu, kjer bi v primeru Čezmejnega sodelovanja lahko pridobili sodoben evropski zdravstveni center, v katerem bi ob vsej potrebni oskrbi za bolnike razvijali tudi raziskovalne dejavnosti. Za ta projekt bi si morali v Gorici prizadevati vsi, brez političnih predsodkov, je še dejal in morebitne nacionalistično obarvane bojazni pomiril z ugotovitvijo, da bi glavni jezik v poslovanju takega centra najbrž bila angleščina.
PRIMERJAVA TREH MOŽNIH REŠITEV ZA GORIŠKO BOLNIŠNICO			
A Selitev k Janezu od Boga		B Nova bolnišnica	C Prenova in dograditev sedanje bolnišnice
Strošek	71.575 milijonov	76.406 milijonov	67.918 milijonov
Dodatni stroški	4.300 milijonov	5.000 milijonov	1.700 milijonov
Avtofinansiranje	0	0	5.000 milijonov
Skupno	75.875 milijonov	81.406 milijonov	64.618 milijonov
Število postelj	320	300	320
Uporabna površina	36.000 kv. m	37.679 kv.m	41.708 kv.m
Strošek na vsako posteljo	237 milijonov	271 milijonov	202 milijonov
Strošek glede na površino	2.107 mil/kv.m	2.160 mil/kv.m	1.550 mil/kv.m
slopje usmilejnih bratov, je Združenje »Darko Bratina« izoblikovalo nekaj alternativnih predlogov. V poslopju bi lahko uredili študentski dom, ki je v Gorici še kako potreben, ali pa sedež za deželno agencijo za okolje ARPA, za katero se župan Valenti zavzema, da bi bila v Gorici. Evidentirali so še drugačno možnost: občina bi s spremembo urbanistične namembnosti usmiljenim bratom omogočila prodajo kompleksa doma in parka sv. Justa,
poverja ministrstvu za zdravstvo načrtovanje mednarodnega sodelovanja (med nedavnim obiskom v Gorici je ministrska komisija najavila namen ministrice Bindije-ve, da v kratkem v ta namen obišCe Ljubljano) in določa, da ministrstvo sofinancira projekte mednarodnega sodelovanja na zdravstvenem področju, ki jih podpre in financira Komisija EU.
Tak bi bil primer sodelovanja med goriškima bolnišnicama, ki bi ga
Prestamburgo je opoz°' ril še na en vidik, ki govori v prid Čezmejnemu sodelovanju. Današnji dve polovični bolnišnici v G°' rici in Tržiču»proizvaja'
ta« letno beg 8 tisoC bolnikov z Goriške v drug6 zdravstvene centre, ker pač ljudje upravičen0 iščejo boljše pogoje oskrbe, strošek (več milijar, letno) pa mora nazadnje kriti goriška Zdravstvena
ustanova. Ko bi v Goric1 realizirali dovolj kakovostni center, bi se ta strofie občutno zmanjšal.
VOLVO V70
VELIKI KARAVAN PODJETJA, KI JE IZUMILO KARAVAN
Bencinske verzije od 126 CV do 240 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v inačici turbodizel z neposrednim vbrizgom s 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom • zračnimi blazinami • stranskimi zračnimi blazinami • klima napravo • elektronskim imobilzerjem.
Inačica	Cena	CV	Inačica	Cena	CV	Inačica	Cena	CV
2.0	49.412	126	T5 2.3	63.320	240	AW0 2.5- 193 CV-AUT OPTIMA	79.420	193
2.0 OPTIMA	54.895	126	TS 2.3 OPTIMA	69.090	240	XC AWD 2.5 -193 [V - AUT	79.330	193
2.0 T	55.967	163	AW0 2.0-226CV	70.320	226	TDI	58.639	140
2.0 T OPTIMA	61.450	163	AW02.0-226CV-OPTIMA	76.090	226	TDI OPTIMA	64.122	140
T5 2.0	63.320	226	XCAWD2.0-226CV	76.000	226	Cene x 1.000, cene ključi v roke (brez davka I.P.T.), zagotovljene do predaje vozila.		
T5 2.0 OPTIMA	69.090	226	AWD2.5- I93CI/-AUT	73.650	193			
vouvo
Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721
GORICA
Torek, 13. aprila 1999
jUPA / SLOVESNOST OB 10-LETNICI SPOMENIKA
GORICA / JUTRI NA UNIVERZI
^3 OBVESTILA
KINO
Ne samo spomin ■ posebej danes nam je potreben stalni opomin pred vojno
Milovan Bressan o odporu v Buchenwaldu
, Na pobudo VZPI in ^ajanov Rupe je bila v Nedeljo spominska slove-SllQst ob 10-letnici odk-spomenika padlim za svobodo. Slovesnost se je °dvijala pred obeležjem Sredi vasi v prisotnosti stevilnih krajanov, delegati borčevskih združenj iz raznih krajev Goriške pa ^di iz sosednjih krajev v Sloveniji. Delegacije so se s Položitvijo vencev pred obeležjem in trenutkom branosti poklonile spo-JPhiu padlih partizanskih borcev in žrtev vojne. Sle-Od je kulturni spored z Nastopom otroškega pev-skega zbora pod vodst-v°in Tanje Kovic, ob sPremljavi Erike Pelicon, 2a glasbeno kuliso je po-skrbela tudi Martina Ge-t®°n; mešanega pevskega 2bora Rupa-PeC, pod vod-tvom Zdravka Klanjščka ^ moškega zbora Skala Gabrje pod vodstvom Mi-rana Rustje, nastopom re-oitatorjev ter godbe na Pdiala Kras pod vodstvom dirigenta Igorja Perica.
Udeležence je v imenu prirediteljev nagovoril Ludvik Pregelj. Podčrtal je pomen upora ter oboroženega odpora krajanov proti nasilju in velik krvni davek, ki ga je rupenska skupnost plačala za svobodo, medtem ko je pozdrav sovodenjske občinske uprave prinesel župan Igor Petejan ter naglasil potrebo po vztrajnem prizadevanju za mir, in pravice posameznika in skupnosti, kar je v osnovi sožitja in strpnosti med narodi.
Julijan Ožbot, ki je govoril v imenu SSk, je poudaril pomen skupnega nastopa manjšine, da se dosežejo in mesnicijo cilji, po katerih stremimo že pol stoletja. Osrednji govornik je bil predsednik pokrajinskega odbora združenja deportirancev ANED Milovan Bressan. Predstavil je danes še zmeraj premalo poznano stran odporništva - to je upor, ki se je rodil in krepil v nemogočih pogojih,
v nemških uničevalnih taboriščih in ki je rešil življenje desetitisoCem na smrt obsojenih. Izkušnje, ki jih je skoraj nemogoče opisati z besedami, za katere pa morajo zvedeti mlajše generacije. »Naloga nas bivših partizanskih borcev in internirancev je tudi v tem, da informiramo, da seznanjamo, da opozarjamo, zato da bi se te stvari ne bi ponavljale, da bi ljudem spet vrnili zaupanje v sočloveka«, je zaključil svoj poseg Milovan Bressan.
Spominsko slovesnost so sklenili recitatorji Valentina Pahor, Romana Teržan, Loredana Cibini, David Kogoj, Katja Batistič in Vanja Batistič, ki je je za nastop pripravila Mirjam Pahor, z izborom tekstov znanih slovenskih pesnikov in primorskih, domačih, besednih ustvarjalcev.
Ob koncu je zadonela pesem Vstajenje Primorske, v izvedbi zborov in pihalnega orkestra.
SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Pomoč za vojne begunce
Z boljšo koordinacijo in informiranjem pa bi bil uspeh večji
Goričani so se množic-110 odzvali na solidarno-shio pobudo zbiranja ži-U in drugih nujnih pri-Poinockov. Zupan Valen--1 Se zahvaljuje za pomoC 11 tudi sodelovanje, ki so v soboto in nedeljo po-adili predstavniki rajon-Nh svetov, združenj in stanov. Bilo je tudi ?kaj nerodnosti, da vse 1 sio po naCrtu, vendar N' bodo to upoštevali, da P drugič ne bi ponovilo, ska je ocena akcije »ma-Uca« s strani občine. Judje so se res odzvali Polu, vendar bi bil rezul-Zagotovo večji, Ce bi torrnacija bila pravoCa-tta, Ugotavljajo v Stan-®2u, kjer smo pri pred-dniku rajonskega sveta PfeveriH kako je pobuda
Potekale ~ ‘	"	’
Ja občin
.j so trgovine ob ne-ooljah zaprte. Zbrano bla-
{■otekala. Dejstvo je, da a občini niso upoštevali,
V )6 še v Gorici in ga v r*ladišcih SDAG prebi-Jo. Jutri naj bi ga odpremi. (Foto Bumbaca)
Na pobudo društva “TR2IC” in v sodelovanju z občino TR2IC
ALAN AVCKBOURN
POLOVIČNE RESNICE
Režija Vladimir Jurc
Jutri, 14. aprila, ob 20.30 v Občinskem gledališču v TR2ICU
Simpozij o migraciji
V sodelovanju Tržaške, Rimske in Pariške univerze ter IDIM-a
Po podobnem srečanju pred nekaj meseci in po ustanovitvi instituta BDIM bo jutri mednarodni simpozij, ki ga prirejata združenji ERMI in ANOLF v sodelovanjus Tržaško univerzo, univerzo La Sapienza in univerzo Sorbona.
Na simpoziju, ki se bo pričel jutri ob 9.30 v prostorih univerze v Ulici Alviano bo govor o migracijskih tokovih v naši deželi in na območju Sredozemlja. Govor bo tudi o gospodarskem sodelovanju med razvitimi in manj razvitimi državami na tem območju in o raznih pobudah.
Po uvodnem posegu ravnateljice visokošolskega tečaja diplomatskih in mednarodnih ved Pagni-
S slavnostnim koncertom prvouvršCenih tekmovalcev v posameznih kategorijah in s podelitvijo nagrad in priznanj (Na sliki -foto Bumbaca) se je v nedeljo popoldne sklenil letošnji mednarodni natečaj za mlade Čeliste in violiniste, gojence glasbenih šol z območja Alpe Jadran »Alfredo in Vanda Mar-cosig«. Na natečaju, ki je potekal v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža,
nijeve, bodo o specifičnih vprašanjih govorili Irene Gallisot, s pariške univerze, Aissa Kadri in Gerard Prevost, prav' tako z omenjene univerze. Ali-ma Mohammed, veleposlanica Somalije v Italiji, Piergiorgio Gahassi, Kha-led Foaud Alam in Antonio Palmisano z univerze La Sapienza ter Nemo Gonano, predsednik ustanove ERMI in Lucio Gre-goretti, odgovorni pri združenju ANOLF. Institut IDIM je bil ustanovljen pred kratkim s ciljem sistematičnega preučevanja migracijskih tokov in iskanjem rešitev. Sodelovanje s pariško univerzo je v tem pogledu posebej dragoceno, saj imajo na tem področju bogate izkušnje.
je v raznih starostnih skupinah nastopilo lepo število dobrih, dasiravno še mladih poustvarjalcev. O izidih smo že poročali. Danes nagrajenci začenjajo enotedensko koncertno turnejo od Benetk pa do Zagreba in Varaždina, kjer bodo nastopili v soboto in v nedeljo, 18. t.m. Drevi je napovedana nastop v Benetkah, jutri v Gradcu, zatem v Celovcu in Salzburgu.
KG LOJZETA BRATUŽA in SCGV E. KOMELA obveščata, da je v teku predprodaja vstopnic za koncert vokalne skupine New swing quartet, ki bo nastopila v Četrtek, 15. aprila, ob 20.30 v Veliki dvorani KG Lojze Bratuž. Rezervacijo lahko opravite telefonsko na štev. 0481-531445.
PRI KMEČKI ZVEZI v
Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za pomoč na fiskalnem področju. Davčnim zavezancem pomaga pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter pri izračunavanju davka na nepremičnine. Urnik: vsak-delavnik od 8.30 do 12.30.
MEDDRUŠTVENI PUSTNI ODBOR vabi fotoamaterje, ki so snemali pustni sprevod v Sovodnjah, jutri, v sredo, 14. aprila, ob
20.30	v Kulturni dom v Sovodnjah. S sabo naj prinesejo slike ali diapozitive. Komisija bo izbrala gradivo za potujočo razstavo. Avtorje najboljših posnetkov bodo nagradili.
GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386.
LUDOTEKA PEKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici je odprta za uCence osnovnih šol ob delavnikih od
17.00	do 18.30; ob sredah je ludoteka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure).
S PLESOM DO SPROSTITVE je geslo, ki združuje ljubitelje glasbe in naravnega plesa. Srečujejo se ob sredah ob
19.30	v Kulturnem domu v Gorici. Prireditelj: KD Oton Zupančič iz Stan-dreža. Za informacije tel. 0481-537525 ob uri kosila.
n RAZSTAVE
V	KULTURNEM DO-
MU v Gorici je do 22. aprila na ogled spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga.
V	KG LOJZETA BRATUŽA v Gorici bo je do 30. aprila postavljena razstava slikarja Safeta Zeca. Ogled: vsak delavnik od
17.	do 19. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
GALERIJA ARS vabi na ogled razstave akademske slikarke Anke Krašna. Odprta je do 22. aprila po urniku Katoliške knjigarne.
GORICA
VITTORIA 1 17.40-
20.00-	22.20 »Le parole che non ti ho detto«.
VITTORIA 3 17.45-
20.00-	22.10 »La fortuna di Cookie«. Rež. R. Altman.
CORSO RdeCa dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »A civil action«. I. John Travolta in Robert Duvall.
Modra dvorana: 18.00-
20.00-	22.15 »Cose molto cattive«. I. Cameron Diaz in Christian Slater.
Rumena dvorana: 17.30-
19.45-	22.00 »La vita e bel-la«. I. Roberto Benigni.
TR2IC
EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner.
■M PRIREDITVE
SLOVENSKO DRUST-VO TR2IC in tržiška občina vabita jutri, 14. aprila, ob
20.30	na pfedstavo "Polovične resnice” v občinskem gledališču v TržiCu. Gledališki veCer prirejajo ob prvi obletnici delovanja društva. Ob koncu bodo skupaj nazdravili.
B_____________IZLETI
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v Poreču (Materada) od 27.6. do 17.7. v dveh izmenah, v Verudeh (Pulj) od 1.7. do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7. Informacije in vpisovanje pri Anamariji, tel. 0481- 531644.
:	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
DANES - V Gorici: 8.30, Ariano Bregant z glavnega pokopališča v cerkev na pokopališče v Pevmi; 10.00, Maria Luisa Adam por. Giorgim iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.30, Bruno Blessi iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
Iz TržiCa: 9.40, Renato Nardon iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ambroža in na glavno pokopališče;
13.00,	Orlando Quattrini iz splošne bolnišnice v Gra-dež.
V Krminu: 14.20, Giuseppe Castello iz bolnišnice.
GLASBA / NATEČAJ ‘MARCOSIG
Najboljši violinisti in čelisti začenjajo danes turnejo
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
Specializirana
delavnica
A
koles in	^
motornih koles
Dodatki 7 Vit V"
in nadomestni I Kel \ Poverjeni prodajalec
deti najboljših 4—+ ® VAMAHA
URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure.
NOVICE
BONN / PO POLEMIČNEM ODSTOPU OSKARJA LAFONTAINA
Skesanci obtožujejo Marcella Deirutrija
RIM - Vse kaze, da se poslanska zbornica danes ne bo Se izrekla o usodi poslanca FI in Berlusonijeve-ga sodelavca Marcella DelTUtrija, za katerega palermsko državno tožilstvo zahteva aretacijo. Prejšnji teden je zahtevo tožilstva zavrnil odbor za imuniteto, danes bi se morala izreci zbornica. Toda palermsko tožilstvo je poslalo dodatno obremenilno gradivo. Skesanec Giuseppe Chiofalo trdi, da mu je Dell’ Utri ponudil denarno nagrado, Ce bi potrdil trditve Cosima Cirfete o zaroti tožilstva zoper poslanca FI. Nekateri elani odbora za imuniteto so se zavzeli, da bi odbor spet preučil zadevo tudi v lud novega gradiva.
Shifco tožila zakonca Alpi
RIM - Poverjeni upravitelj brodarske družbe Schif-co Said Omar Mugne je tožil zakonca Luicano in Giorgia Alpija. Mugne meni, da sta ga zakonca Alpi v knjigi, v kateri sta rekonstruirala okoliščine umora hčerke Ilarie in snemalca Mirana Hrovatina, obrekovala, predvsem pa mu povzročila gmotno škodo. Zaracu obtožb zakoncev Alpi naj bi se mU-gne bal vrniti v Italijo.
Persson novi švedski finančni minister
STOCKHOLM - Švedski premier Goeran Persson je sporočil, da je Bosseja Ringholma imenoval za novega finančnega ministra.
Ringholm bo na položaju nasledil Erika Aasbrinka, ki je dopoldne odstopil zaradi nesoglasij s premie-rom Perssonom v zvezi z davčno politiko vlade. (STA/AFP)
Turčija: 4 mrtvi v atentatu
ANKARA - V eksploziji daljinsko vodene bombe v bližini mesta Osmaniye na jugovzhodu Turčije so življenje izgubili trije poheisti in civilist. Zasebna televizijska postaja NTV je poročala, da so dva osumljenca, Ki naj bi domnevno sodelovala v atentatu na vojaško cestno zaporo v bližini Qsmaniye, že aretirali.
Po aretaciji kurdskega voditelja PKK Abdulaha Ocalana v kenijski prestolnici Nairobiju Turčijo pretresa serija bombnih napadov. (STA/dpa)
Suhartov sin obtožen korupcije
DŽAKARTA - Skoraj leto dni po odstopu indonezijskega predsednika Suharta se mora zaradi korupcije pred sodiSCem prvič zagovarjati eden od elanov njegove družine. Hutomo "Tommy" Manda-la Putra, najmlajsi sin prav tako korupcije obdolženega Suharta, je bil danes v Džakarti obtožen v zvezi s škandalom, povezanim z nakupom nekega zemljišča. Prebiranje obtožnice je trajalo več kot dve uri. (STA/dpa)
Mubarak: Arafat naj preloži razglasitev Palestinske držav
TOKIO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v Tokiu, kjer se je sestal s premierom Keizom Obucijem, dejal, da bi moral palestinski voditelj Ja-ser Arafat preložiti razglasitev Palestinske države, ki je predvidena za 4. maj. Številne države, med drugim ZDA, Japonska in Rusija pritiskajo na Arafata, naj prestavi razglasitev neodvusne palestinske države vsaj na Cas po volitvah v Izraelu; te bodo potekale 17. maja. Sicer sta se tako Mubarak kot tudi Obuci zavzela za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. (STA/AFP)
Schroder novi predsednik nemških socialdemokratov
Stranka je bila dokaj mlačna do kanclerja - Kosovo najtrši oreh
Gerhard Schroder med včerajšnjim uvodnim ekspozejem na kongresu SRD (Ap)
BONN - Nemški so-cial-demokrati (SDP) so na včerajšnjem izrednem kongresu v Bonnu zveznega kanclerja Gerharda Schroederja izvolili za predsednika stranke. Podprlo ga je 370 udeležencev, 102 sta glasovala proti, 15 pa se jih je vzdržalo.
Sicer pa je bilo taksne izide glasovanja pričakovati. Kongres SPD je bil sklican pred izbruhom kosovske krize in z edinim namenom izvolitve novega predsednika stranke po odstopu nek-danega voditelja Oskarja Lafontaina, ki je pred dobrim mesecem zapustil vlado in predsedstvo SPD v polemiki s kanclerjem Schroderjem in njegovimi bolj centristiCno usmerjenimi sodelavci.
______STRASBOURG / PREDSTAVIL BO SVOJ PROGRAM__
Prodi danes pred Evropskim parlamentom
Jutri se bo novi predsednik komisije v Bruslju sestal z voditelji članic Evropske unije
BRUSELJ - Nekdanji italijanski premier Romano Prodi, ki so ga voditelji držav Evropske unije konec marca imenovali za novega predsednika Evropske komisije, bo danes v Strasbourgu nagovoril Evropski parlament. Prodi bo evropskim poslancem predstavil načrte za delo prihodnje komisije, predvidoma s poudarkom na reformah njenega delovanja.
Evropski parlament bo danes Prodija samo poslušal, o njegovem imenovanju na položaj pa bo po načrtih glaso-
val na majskem zasedanju. Evropski poslanci bodo prihodnji mesec Romana Prodija potrjevali v skladu s pravili, ki jih določa Amsterdamska pogodba EU. Ta stopa v veljavo 1. maja in daje Evropskemu parlamentu v proceduri potrjevanja predsednika Evropske komisije večja pooblastila - parlamentarci lahko imenovanje tudi preprečijo.
Romano Prodi bo na položaju nasledil Jac-quesa Santerja, ki je na Čelu celotne bruseljske ekipe odstopil minuli mesec, potem ko je
neodvisni izvedenski preiskovalni odbor objavil izredno kritično poročilo o delovanju Santerjeve komisije. V poročilu je bila Evropska komisija, ki v odstopu opravlja le tekoCa dela, obtožena finančnih nepravilnosti, podkupljivosti in nepotizma.
Prodi bo na Celo komisije imenovan za celoten petletni mandat, ki bo začel uradno teči na začetku prihodnjega leta, dokončal pa bo tudi mandat odstoplega Jacquesa Santerja. Voditelji Evropske unije se
bodo z Romanom Prodijem v Bruslju sestali v jutri. Beseda bo tekla predvidoma tudi o novi bruseljski ekipi, ki bo nasledila odstople evropske komisarje. Sicer pa se je o tem vprašanju in tudi o programu Prodi včeraj pogovarjal z britanskim premierom Tonyjem Blairom in njegovimi sodelavci, danes pa se bo po ekspozeju evropskemu parlamnetu o teh problemih pogovarjal s francoskim premieram Lionelom Josi-pinom in predsednikom države Jacquesom Chiracom. (STA)
Udeleženci kongresa so kljub medsebojnim ne-soglasjem sprejeli dokument, v katerem izražajo podporo solidarnosti vlade do Kosova. Obenem podpirajo politična prizadevanja za rešitev spora na Kosovu, vendar pa ostajajo nenaklonjeni napotitvi kopenskih sil na Kosovo. Člani SPD so se obsodili predsednika ZRI Slobodana Miloševiča, da vodi neusmiljeno vojno proti svojim sodržavljanom in da je izgon prebivalstva s Kosova pripravljal Ze dalj Časa.
Nemški kancler in njegov novi »center«, ki ga levo krilo stranke p° Lafontainovem odstopu gleda s precejšnjim nezaupanjem, je prodrl s slabimi 76 odstotki glasov. Za predsednika SPD to ni navdušujoč rezultat, nasprotno sodii med izvolitve z najnižjim odstotkom soglasja v zgodovini nemških socialdemokratov. Slabše se je doslej odrezal sam0 Oskar Lafontaine, ko je leta 1995 nasledil Rudolfu Scharpingu in premagal tekmeca z samo 62 odstotki glasov.
Schroder pa je po Wil' lyju Brandtu prvi socialdemokratski voditelj, k' je istočasno za krmilom vlade in stranke.
Schroderjeva izvolitev, kljub nezauplivosti levice, sicer ni bila v dvomm Veliko trši oreh je bil° vprašanje Kosova, okrog katerega se je na izrednem kongresu razvila debata. Ob koncu je kancler prebredel tudi to težavo, Čeprav je bila strank® dokaj mlačna do njegovm tez in njegove pohtike.
ŽELEZNICA / STAVKA OSEBJA
RIM / TAKO PRAVI STEFANO RODOTA'
Polovica vlakov ni peljala
Po izjavah sindikatov je bila udeležba pri stavki 60-odstotna
RIM - VeC kot polovica italijanskih vlakov je včeraj med 9. in 17. uro ostala na železniških postajah zaradi stavke, ki so jo oklicali sindikati železničarjev (z izjemo sindikata CGIL). Po mnenju sindikalnih organizacij naj bi se stavke udeležilo povprečno 60 odstotkov osebja (med strojevodji naj bi - vedno po izračunih sindikatov - znašala celo 90 odstotkov). Drugačne številke pa je predstavilo vodstvo italijanske železnice: stavkalo naj bi le 24 odstotkov osebja.
Sindikati so se odločili za protestno akcijo zaradi najavljenega novega krčenja železničarskega osebja (potem ko je v zadnjem Času zapustilo železnico kar 90 tisoC uslužbencev). Sindikat CGIL se ni pridružil stavki, ker je smatral, da v tem težkem trenutku ni oportuna. Podobnega mnenja je bil tudi minister za prevoze Treu.
Za »privacy« so sedaj na vrsti inšpekcije
Z inšpekcijami naj bi preprečili neizvajanje zakona - Široka dejavnost urada
RIM - Za »privacy« so sedaj na vrsti inšpekcije: potem ko je v zadnjih dveh letih zakon 675 prodrl na vsa področja vsakdanjega življenja, od zdravstva do novih tehnologij, se sedaj pripravljajo na fazo kontrol. Tako izhaja iz poročila, ki so ga v parlamentu včeraj predstavili Stefano Ro-dota, garant za zaSCito osebnih podatkov, ter člani sveta Giuseppe Santa-niello, Ugo De Siervo in Claudio Manganelli.
Rodota je med drugim poudaril, da je »garant« postal »institucija na prvi bojni liniji, institucionalni, gospodarski, družbeni, kulturni. Zgleda kot Čolniček, na katerega skušamo stopiti, ko ni drugih rešilnih bilk.« Naglasil pa je tudi, da je v drugem letu dejavnosti prišel zelo do izraza velik razkorak med nalogami in omejenimi sredstvi, zato je pomembno, da so odobrili ukrepe za organi-
zacijo urada, v katerem je poleg predsednika in treh svetovalcev še 39 uslužbencev ter 12 svetovalcev (za informatiko), od katerih je decembra lani sicer ostalo pet. Kot pravi poročilo, so. lani prejeli 20 tisoč zahtev po informacijah, opozoril, protestov itd.
Glede inšpekcij je Rodota pojasnil, da bodo odpravili primere, v katerih zakona ne izvajajo, tako da bi se izognili različnemu tratmaju med zasebniki, ki so imeli stroške za prilagajanje novi zakonodaji in tistimi, ki tega niso storili. Pomanjkljivosti pa so prišle na dan tu-
di pri javni upravi. Veh ^ rezultate so dosegli tu 1 odnosih med informacll in zasebnostjo, cemur treba prišteti še P? jjj garanta ob specifiCIL primerih v zaščito nna lemikov in šibkih.
Rodotajevemu VjVCrZ0-so prisluhnili ugledu1 8 stje (Ap)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo Uldruaimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

■I
Torek, 13. aprila 1999

u	m	m #flS
■	i	w M
gospodarstvo in finance
m. ^	M	mm


Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
borza / letno poročilo predsednika borzne komisije luigija spavente
Consob predlaga večje možnosti poseganja zase, ne pa za državo
Nezrelih trgih ni mogoče določati obnašanja - Potreben evropski regulator
MILAN - Po dogajanjih okrog Telecoma je bilo Pričakovanje za včerajšnje letno poročilo predsednika oinisije za nadzor nad borzo Consob Se toliko večje. Ulgi Spaventa je prav nanašajoč se na zadevo Tele-Coin-Olivetti - ki pa je ni nikoli izrecno omenil -Podčrtal potrebo po povečanju možnosti poseganja 0rzne komisije in menil, da bi bilo treba kazenskim Q°dati se takojšnje administrativne sankcije. Nove razmere, v katerih se je znašla italijanska financa, Zahtevajo skupna prizadevanja, kajti »na zrelih trgih P mogoče pričakovati od regulatorja (beri države), da 0 vsak dan sproti določal način obnašanja«, je pou-daril Spaventa.
. Telecom Italia in Olivetti sta bila seveda nepova-dena gosta na zborovanju, na katerem je manjkal Pooblaščeni upravitelj Telecoma Franco Bernabe, Oavzoc pa je bil prvi mož Olivettija Roberto Colanin-no' Z zakladnim ministrom Ciampijem so Spavento-yemu poročilu med drugimi prisluhnili podjetniki p0* Gianni Agnelli, Cesare Romi ti, Marco Tronchetti rovera in Chicco Testa, bankirji kot Luigi Lucchini p °mit), Rainer Mašera (IMI-San Paolo) in Alessandro robimo (Unicredito) ter vrh Confindustrie s pred-Sednikom Giorgiom Fosso in direktorjem Innocen-?.°m Cipolletto na čelu. Spaventa je - nanašajoč se na olecom - opozoral, da mora »regulator upoštevati ,. P interese ponudnika za nakup delnic kot družbe, )e predmet nedogovorjenega in torej sovražnega Prevzema«, vendar je to zelo zahtevna naloga, kajti e8ulator ni »mama, ki lahko neubogljivega malčka atepe po zadnji plati«. Varčevalec terja pravila, ki bi mo zajamčila visoke in gotove donose, toda »te zahte-p6 ni mogoče vedno izpolniti«, je dodal predsednik
L°nsoba.
»Ne obstajajo pravila, ki bi lahko spremenila pre-Hosorazmerje med višjimi donosi in večjimi tve-°aHji,« je opozoril Spaventa, »kajti pri določanju pra-' je Cosnob upoštevala cilje prožnosti in poeno-mdjanja. Kjer je bilo mogoče, je operaterjem prepu-j a- da se sami regulamentirajo, zato je tudi odpravi-, vse obveze, ki niso neobhodne.« Nove razmere, v aterih deluje italijanska financa - je večkrat poudaril Paventa - zahtevajo skupno prizadevanje za korekt-°st obnašanja, ki ne more biti podvrženo vsakod-,evnim posegom regulatorja. To ni mogoče niti zara-) 1 globalizacije, zaradi katere je povsem presežena ^zdrobljena institucionalna arhitektura v mejah po-Httiezne države«. Zato je tudi Evropska komisija že L ed časom opozorila na potrebo po evropskem regu-torju, ki bi imel nalogo sprejemati enotna pravila za 6 Nanice EUin nadzorovati njihovo spoštovanje.
CENA DENARJA / NA DRAŽBI DRŽAVNIH OBVEZNIC
Strmoglavljenje donosov
BOT, BTP, CCT in CTZ na zgodovinskem minimumu (2,5%)
RIM - Potem ko je sklicna obrestna mera - z znižanjem cene denarja, za katerega se je pretekli teden odločila Evropska centralna banka v Frankfurtu - kar zadeva Italijo padla na najnižjo raven od vojne sem (2, 5%), so na zgodovinski minimum padli tudi donosi državnih obveznic. Na včerašnjih prvih dražbah po znižanju cene denarja so stopnje donosa na BOT in CTZ padle na raven 2, 5%, kar pomeni, da je njihov čisti donos komaj 2%. Trimesečni BOT so bili prodani z bruto donosom 2, 6%	(-0, 42% v primerjavi s
predhodno dražbo), dvanajstmesečni pa z 2, 7-odstotnim donosom (-0, 36%). Kar zadeva obveznice CTZ, je bruto letni donos za tiste z 18-me-
sečno zapadlostjo padel od 2, 91% na 2, 68%, za 24-mesečne pa od 2, 99% na 2, 77%.
Včeraj je tudi Banka Italija - ki sicer ni več pristojna za določanje cene denarja - določila znižanje vse tistih obrestnih stopenj, ki so se pred uvedbo evra uravnavale po uradni obrestni meri. Ukrep bo začel veljati jutri, sklicna obrestna mera pa tako kot temeljna obrestna stopnja evra preide od 3% na 2, 5%. Italijanska centralna banka je odločitev o tem sprejela po četrtkovem znižanju cene denarja v enajstih državah evra, zdaj pa tudi komercialne banke nimajo več nobenega izgovora za odlašanje s prilagoditvijo svojega obrestnega sistema novim razmeram.
SDGZ: srečanje z Mirkom Kocijančičem jutri v Zgoniku
SLOVENIJA / LANI DOBRI REZULTATI
Adria Airways močno čuti učinke vojne na Balkanu
SLOVENIJA / NAČRT ZA PREUSTROJ
Elan ni več v prodaji, ker ga bodo lastniki relansirali
TRST - Gostinska Sekcija SDGZ ob-Vesča, da bo srečanje ^ gostinskim izve-Hencem Mirkom Kocjančičem jutri, 14. aPrila ob 19.30 v go-^dhi Guštin v Zgo-jku. Predavanju Kocjančiča - na temo
°dobna francoska ®Hogastronomska po-• Hdba in razlike z , Hlijansko tradicijo -, 0 sledila večerja s . Mškim jedilnikom J1 vini kozorcija /HS. K udeležbi so Holjeni tisti, ki so s Posredovanjem Slednega rojaka Poznali francoska 'Hska območja, po-6°Ho pa gostinci, ki i6 niso imeli te pri-°2nosti. Prijave Prejemata organiza-C)sko tajništvo SDGZ 9CJrstu (tel. 040-P 2949) in gostilna k-nstin v Zgoniku 6|' 040-229123).
LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lansko leto končal s prihodkom v višini 18, 4 milijarde tolarjev (približno 184 milijard lir), čisti dobiček pa je dosegel 583, 6 milijona tolarjev (5, 83 milijarde lir). Družba je po besedah njenega generalnega direktorja Petra Graška z uspešno sanacijo, ki je v sklepni fazi, vzpostavila pogoje za dobro poslovanje v prihodnjih letih. S svojo floto - tremi reaktivnimi letali Canadair Regional Jet in tremi airbusi A320 - so lani prepeljali 693.000 potnikov, za desetino več kot leta 1997.
Ob začetku krize na Kosovu je Adria odpovedala polete na progah v Skopje, Ohrid, Sarajevo, Split in Tirano, a jih je tudi že obnovila, z izjemo Sarajeva, kamor do nadaljnjega poletov ne bo. Zaradi krize na Balkanu je imel letalski prevoznik v prvih dveh tednih aprila 15-odstotni padec prometa glede na enako lansko obdobje in dnevni izpad prihodka v višini približno 9 milijonov tolarjev (sicer pa je v prvih treh mesecih letos zabeležil 16-pdstotno rast prometa). Za morebitne odpovedi poletov se bodo odločali sproti, če pa se bodo razmere zaostrovale, bodo oddali v najem en Airbus in sprejeli dodatne ukrepe varčevanja.
Glede dostopa Adriinih letal na trg EU pa je Grašek pojasnil, da so z uvedbo liberalizacije letalskega prometa leta 1997 začele izginjati številne omejitve. Slovenski letalski prevozniki bodo vključeni v liberaliziran evropski trg zračnega prevoza predvidoma spomladi leta 2000. Prost dostop na trg EU bo za Adrio priložnost za večjo in hitrejšo rast, saj bo v zameno za odpiranje majhnega slovenskega trga dobila možnost trženja prevoznih storitev pod lastno blagovno znamko znotraj celotne EU.
BEGUNJE - Privredna banka Zagreb (PBZ), večinska lastnica Elana, je 31. marca odobrila srednjeročni načrt restrukturiranja družbe, ki ga je pripravila uprava. S tem so se prekinili vsi pogovori s potencialnimi investitorji in kupci Elana, tako da se družba zaenkrat ne prodaja več. PBZ se je odločila, da finančno podpre načrt in s tem financira tekoče potrebe proizvodnje kot tudi potrebne investicije. Načrt restrukturiranja predvideva predvsem zniževanje stroškov ter krepitev trženja in izboljšavo distribucije, v dveh do treh letih pa naj bi družba dosegla tudi dobiček.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Vladimir Selebaj, bo restrukturi-ranje potekalo v dveh smereh. Dolgoročno bodo krepili blagovno znamko, se bolj tržno usmerili in izboljšali distribucijo, po drugi strani pa bodo povečevali izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in začeli z nakupi sorodnih podjetij. Drugi sklop ukrepov restrukturiranja predvideva zniževanje stroškov s koncentracijo resursov, racionalizacijo skupine in poenostavitev organizacije s centralizacijo.
Po Selebajevih besedah je bil pri odločitvi o tako ambicioznem načrtu odločujoč visok potencial Elana. Družba ima potrebno znanje in svoje strokovnjake, po potrebi pa bodo sodelovali tudi z zunanjimi. Kot je poudaril Selebaj, so prvi pomembni koraki pri izvajanju načrta že storjeni, proizvodnjo smuči pa so znova zagnali pred 14 dnevi. Trenutno je zaposlena četrtina delovne sile, v naslednjih dveh tednih pa naj bi na tem programu začeli delati s polno zmogljivostjo, tako da bi vsa naročila oziroma 400.000 parov smuči dobavili v roku. V tekočem poslovnem letu ni predvideno zmanjšanje števila zaposlenih.
TEČAJNICE
7 FVPO- 103A-:
1 EVRO= 1.936,27 URE
		
12. APRIL 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	12.04.	9.04.
ameriški dolar	1,0867	1,0778
japonski jen	130,27	130,67
grška drahma	324,56	323,70
danska krona	7,4336	7,4323
Švedska krona	9,0200	8,9440
britanski funt	0,6730	0,6724
norveška krona	8,4048	8,4120
čeSka krona	38,132	38,036
ciprska lira	0,5805	0,5804
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	254,82	253,33
poljski zlot	4,3078	4,2918
slovenski tolar	191,4368	190,9803
švicarski frank	1,6030	1,5968
kanadski dolar	1,6281	1,6202
avstralski dolar	1,7106	1,7162
novozelandski dolar	2,0041	2,0212
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
12. APRIL 1999		NAKUP/PRODAJA	
VALUTA			1 EVRO
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,20371
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
Španska pezeta		166,386	
avstrijski Šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,0921		1,0751
britanski funt	0,6764		0,6630
Švicarski frank	1,6171		1,5840
danska krona	7,5707		7,2851
norveška krona	8,5704		8,1862
švedska krona	9,1787		8,7397
kanadski dolar	1,6543		1,5933
grška drahma	340,85		296,70
japonski jen	134,99		126,82
avstralski dolar	1,7884		1,6707
slovenski tolar	193,72		188,90
hrvaška kuna	8,2394		7,4472
Češka krona	45,052		36,552
slovaSka krona	55,35		44,028
madžarski florint	298,04		242,15
^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
12. APRIL 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0921	1,0752	1773	1801
britanski funt	0,6813	0,6664	2842	2905
kanadski dolar	1,6487	1,6123	1174	1201
japonski jen	132,5965	129,4758	14,60	14,95
švicarski frank	1,6207	1,5905	1195	1217
norveška krona	8,5260	8,3264	227,10	232,55
švedska krona	9,0859	8,8724	213,11	218,23
grška drahma	323,7703	318,3909	5,98	6,08
danska krona	7,5541	7,3750	256,32	262,54
avstralski dolar	1,7264	1,6905	1122	1145
slovenski tolar	193,6270	189,8303	10,00	10,20
hrvaška kuna	8,067	7,45	240	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
12. APRIL 1999		INDEKS MIB 30:-0,14%	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var. %
AEM	2,129 -1,20	INA	2,756 +1,13
ALITALIA	3,181 -0,06	ITALGAS	4,448 -1,98
ALLEANZA	11,472 +0,59	MEDIASET	8,326 -2,34
AUTOSTRADE	7,100 -1,81	MEDIOBANCA	12,344 -3,06
BNL	3,459 -2,94	MEDIOLANUM	6,237 -2,86
COMU	7,291 -0,23	MONTEDISON	0,944 -0,11
BCA Dl ROMA	1,453 -0,61	OLIVETTI	2,955 +3,79
FIDEURAM	5,629 -2,00	PIRELLI SPA	2,698 -0,03
INTESA	5,506 -1,69	RAS	- 10,024 -2,36
BCA POP BS	29,680 -0,16	ROLO BCA 1473	22,560 -1,26
EDISON	8,748 -0,34	SAN PAOLO IMI	14,511 +0,81
ENI	5,706 -1,62	TIM	5,914 -5,85
FIAT	3,104 +0,03	TELECOM ITA	9,875 +4,56
FINMECCANICA	0,939 -2,86	UNICREDIT	5,930 -1,71
GENERALI	37,590 -1,90	ONIM	0,486 -1,45
			
rr		m ljubljanska banka	
		^	Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od danes, 13. do 18. aprila bo Stalno gledališče iz Veneta podalo Shakespearovo delo »Dvanajsta noc«. Režija Egisto Marcucci.
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Do 18. aprila bo Gledališče La Contrada izvajalo
»Alida Valli che nel ’40 iera putela«. Režija Mario Licalsi.
Gledališče Miela
Do 17. maja so na sporedu gledališka prepletanja. Danes, 13. aprila ob 21.00 Maurizio Milani »II pubblico all’uscita si lamenta«. 14. aprila ob 21.00 Mladinsko gledališče iz Ljubljane, »Who is afraid of Tennessee VVilliams?«. 15. aprila ob 21.00 Michele Abbondanza, »Sparta-cus«. 16. aprila Marcela Serli »Occhi lucidi«, ob klavirju Silvio Donati. 17. aprila Giulio
Molnar »Gagarin«. 16./17. aprila Societas Raffaello Sanzio »Buchettino«. 18. aprila Chaplinovi »Moderni časi« v interpretaciji Vinicia Capossele.
GORICA Kulturni dom
V	okviru Gorica kinema bodo v četrtek, 15. aprila ob 20.45 predvajali film »Velvet goldmine'«. Režija Todd Haynes. V Četrtek, 29. aprila ob 20.45 »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu.
Kulturni center »L. Bratuž«
Danes, 13. aprila ob 11.00 gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik, (na sliki).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 14. aprila ob 20.30 gostuje SSG s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di ca-baret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pa-zienza« skupine Papu.
VIDEM
Gledališče Zanon
Od danes, 13. do 18. aprila ob 21.00 v produkciji Teatra del Lemming »Dionizij - Teatrska tragedija«. Režija Massimo Munaro.
V	četrtek, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi Societas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Rezil3 Romeo Castellucci.
Gledališče »Giovanni da Udine«
Do 18. aprila bo filmski festival »Far east film«-
Od 20. do 23. aprila bo Stalno gledališče iz Rj" ma uprizorilo »Prima della pensione«. ReZi|a Piero Maccarinelli.
______________SLOVENIJA______________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. april3 ob 20.30 bo na sporedu Brechtova ljudska igja »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Rezi)3 Bojan Jablanovec.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 14. aprila bo amaterska skupina Quei scala santa, podala v narečju delo Manuele de Santi »No saria mai de fidarse«.
IZOLA
V	petek, 16. aprila ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje s komedijo Alana Ayckbourna »Plovicne resnice«. Rezija Vladimir Jurc. Danes, 13. aprila ov 19. uri.
GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Turandot«, Giacomo Puccini. V torek, 27. aprila ob 20.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v Četrtek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v Četrtek, 6. maja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00.
Gledališče Rossetti
V priredbi Tržaškega koncertnega društva bosta v ponedeljek, 19. aprila nastopila V. Spivakov -S. Besrodny, v ponedeljek, 26. aprila pa bo nastopil Vladimir Ashkenazy.
Glasbena matica
Danes, 13. aprila ob 20.30, sedmi abonmajski koncert GM v Deutscher Hilsverein, Ul. Coro-neo 15: Duo SiškoviC Črtomir - violina, Simona Mallozzi - harfa.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
V	soboto, 17. aprila ob 20.30 koncert revije Primorka poje ’99.
GORICA
Kulturni Center Lojze Bratuž
V	četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30 bo na sporedu koncert Črnske duhovne glasbe »I saw the Light«. Izvaja New Svving Quartet.
VIDEM
Vila Manin - Nedeljske matineje
V	nedeljo, 18. aprila ob 11.15 bo koncert orke-
stra gledališča Verdi.
PORDENON
Avditorji Concordia
V torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»KoCani Orkestar - Gipsy Brass Band«.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V Četrtek, 22. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učenčev kitare primorskih glasbenih sol.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 19. aprila bo na sporedu zakljuC' ni koncert ob 30-letnici delovanja New SvvinS Quarteta z gosti.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 13., 14. in 22. aprila ob 19.30, Engelber1 Humperdinck »Janko in Metka«.
V	četrtek, 15., 17. in 20. aprila ob 19.30. 23-aprila ob 16.30 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljci ca«.
V	petek, 16. aprila ob 15.00 Bedrich Smetan«1 »Prodana nevesta«.
V	sredo, 21. aprila ob 19.30 Marjan Kozina »E^ vinokcij«.
RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. maja razstava pod naslovom »sedmo srečanje umetnikov«.
Lipanje Puntin Arte contemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta Se jutri, 14. aprila.
Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmanu »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. maja od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
APT (Ul san Nicold 20): Se danes, 13. aprila razstavlja svoja dela Luigi Perrella. Umik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od
9.00	do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
OPČINE
V	Prosvetnem domu je na ogled fotografska razstava Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delavnikih od 16. do 19. ure.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju.
Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja do 22. aprila akademska slikarka Anka Krasna.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
______________SLOVENIJA_________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
SOCERB
Grad: stalna prodajna razstava.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
večernih urah med raznimi kulturnimi priredi1 vami.	.
Poslovni center HIT - paviljon: razstava g*a‘ Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak da od 10. do 19. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monograf^1* zbirka ter prostori obnovljenega materinega o ma, Miren, st. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafih6 zbirke tega umetnika na ogled se razsta »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus reko1’ strukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob p011 deljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in poldar ski muzej.
KOBARID	ka
Kobariški muzej: na ogled je stalna nuizej5^ zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vs dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna
raz-
stava.
LJUBLJANA	k.h
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokode 5 izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovan1) Razstavo je postavil prof.	Janez Bogataj.	,0„
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirk«1
deme galerije.	ina
Muzej novejše zgodovine:	na	ogled	je s ^ rt
razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je 0 od 10. do 18. ure.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob
maja
V Tehniškem muzeju Slovenije bo do ^ r;_
razstava »Vonj po morju, - Slovensko mors j0 bistvo od Trsta do Timave skozi stoletja*'’ je pripravil Bruno Volpi Lisjak. ■
Trentarski muzej: razstava o Trigla gjajpi narodnem parku in etnološka zbirka, razstavi.
RAI 3
slovenski
program
S RAM
6.00
6.30
6.50
9.50
11.30
11.35
12.25
13.00
14.15
15.10
15.55
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35
20.40
20.50
23.00
23.05
0.05
0.35
1.05
Euronews
Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca GiuratoJ, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Nel blu dipinto dl blu (kom., It. ’58, i. D. Modugno, G. Ralli) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 14.00 Tribuna za referendum Film: II tocco di un ange-
10	(i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Tin Tin, nan. Zorro in Lassie, vmes mladinski dnevnik GT
Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi)
Kviz: Navigator Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik
Nan.: Primer za Schvvar-za - Človek brez imena NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational:
11	grillo, Media/Mente Sottovoce - Potihoma
RAI 2
6.55
7.00
9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.50
23.05
23.55
Sedem minus sedem
Variete za najmlajse,
vmes risanke
Nan.: L’ arca del Dr.
Bayer
Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in	družba,13.45Tg2
Zdravje
Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
Variete: Ljubim živali Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Variete: Loto ob osmih Dnevnik
Film: Diabolique (thril-ler, ZDA ’96, i. S. ‘Stone, I. Adjani, K. Bates) Tribuna za referendum: DA-NE - Soočenje Nan.: Sotto inciesta (i. K. Sillas, P. Casnoff) Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme
m, RAI 3
	Jutranji dnevnik, vreme
	Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma
	Risanke
	Deset let v Haremu
	Nan.: Schvvarzvaldska klinika
	Dnevnik, 12.15 Šport
	T3 Italie, 13.00 Regionei-talia, 13.15 Telesogni
	Deželne vesti,dnevnik
	Znanstveni dnevnik
	Pravljice in risanke
	Športno popoldne
	Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: Blob
	Nan.: Friends
	Oddaja o izginulih osebah: Chi 1’ ha visto?
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: T3 Finestre, 0.00 Media/Mente
	Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
	Fuori orario
	Film
gg RETE 4
	Nad.: Un volto, due donne, 6.50 Renzo in Lucia
	Pregled tiska
	Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d' nmore
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Dnevnik
Bflfnn	Kviz: Kolo sreče
	Nad.: Sentieri - Steze
H	Film: Le motorizzate (kom., It. ’63, i. Toto)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
	Dnevnik in vreme
	Nan.: Colombo (i. Peter Falk)
	Film: 11 giustiziere della notte 5 (pust., Kan. ’94, i-C. Bronson, M. Parks)
	Film: Una pazza giornata di vacanza (kom., ZDA ’86, i. M. Broderick)
	Pregled tiska
	Film
8 CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.00
13.00
13.30
13.45
14.50
16.40
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.00
1.00
1.30
2.00 3.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Nan.: Hiša v preriji Nan.: Jaz in mama, 11.25 Komisar Scali - Hamburger in crack (i. M. Chik-lis), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful, 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, Lorenzo Ciompi) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Paradi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-?ia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi)
Film: Piccola peste torna a far danni (kom., ZDA ’92, i. M. Oliver, John Ritter, Jack VVarden) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Aktualno: Vivere bene
ITAUA 1	Jr Slovenija 1
	Nan.: Ocean Girl	■jjjj	Vremenska panorama
	Otroški variete, vmes		Napovedniki
	Ciao Ciao mattina in ri-		TV prodaja
	sanke		Tedenski izbor: Rado-
	Nan.: Chips		vedni TaCek: Sir, 9.45
	Film: Una nave tutta		nan. Car nevidnosti,
	matta (kom., ZDA ’64, i.		10.20 Recept za zdravo
	Robert vvalker, Buri Ives)		življenje, 11.10 Trik -
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Trak, 11.40 Parada plesa
	ti studio		Nan.: Komisar Rex
	Nan.: V osmih pod eno		Poročila, vreme, Šport
	streho		Vremenska panorama
	Risanke		tedenski izbor: Dosje,
	Variete: Colpo di fulmi-		15.20 Dosje (pogovor)
	ne, 15.00 Fuego!		Prisluhnimo titšini
	Nan.: Gli amici del cuore		Zlatko Zakladko: Gaj
	Variete za najmlajse,		med VirStajnskimi gori-
	vmes risanke		cami
	Nan.: Baywatch		Nad.: NajlepSe počitnice
	Odprti studio, 18.55		(Fr., 1. del)
	Šport studio		Otroška oddaja
	Nan.: Družina tretjega ti-		Obzornik, vreme, Šport
	pa (i. Joh Lithgovv, K.		Dokumentarna nan.: Do-
	Johnston, 19.30 Tata (i.		godivščine iz živalskega
	Fran Drescher)		vrta
	Variete: Sarabanda (vodi		Risanka
	Enrico Papi)		TV dnevnik
	Variete: Matricole (vodita		Vreme, šport
	Fiorello in S. Ventura)		Nan.: Župnik ne samo za
	Variete: Ciro (vodi Na-		deset tednov (VB, 6. ep.)
	taSa'štefanenko)		TV konferenca
	Odprti studio, Fatti e mi-		Odmevi, kultura, vreme
	sfatti. 0.25 Šport		Šport, marketing
	Film: Labra rosse (kom.,		Drama: The Shadovv of a
	It.-Fr. ’60, i. J. Valerie)		Gunman - Bojevnkiova
			senca(S. O’ Casey, VB, r. Nye Heron, i. Kenneth
# TELE 4			Brannagh, Bronagh Gal-lagher, S. Rea)
			Dokumentarna odd.: Iz-
			gubljene freske (VB)
	16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi		
	Košarka		
	Nogomet		
	Film: 11 prigioniero di Amsterdam		
M	Aktualna oddaja		
Rjfij	Quadrato		
	Tržaka narečna popevka		
			TV PRIMORKA
® MONTECARLO ,			
			
			15.45 Videostrani
			Videospot dneva
	19.45, 22.45, 1.40 Dnev-		Za zdravje srca in ožilja
	nik, 12.30, 20.10 Šport	|Og	Športni ponedeljek
	Nan.: Agencija Rockford,		Nogomet: Hit Gorica -
	13.00 11 Santo		Primorje
	Film: L' isola della vio-		Program za otroke
	lenza (dram., ZDA ’62)		Dnevnik, vreme
Igg	Variete: Tappeto volante		Dovolite, nasmejemo se
	Aktualno: Giocamondo		Pozdravljeni, g. direktor
	Film: La leggenda del re		Klepet o glasbi z J. Svete
	pescatore (fant, ZDA ’91)		Za piko več
	Aktualno: Dottor Spot		Oddaja za zamejce v Ita-
	Film: La guerra di Gor-		liji: Med Sočo in Nadižo
	don (dram., ZDA 73)		Dnevnik TV Primorka
It Slovenija 2
8.45
9.00
10.00
11.15
12.10
13.40
14.35
14.50
15.20
15.45
17.30
.18.05
19.00 19.30
20.00
2100
22.00
23.45
0.15 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Sergejo, 10.25 nad.: Sestre (12. del) Gospodarska panorama: Poslovni barometer Studio City Štafeta mladosti Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor TV nanizanka: Vitomil Zupan - Vest in pločevina: Divji lov Film: Best Friends Po Sloveniji
Nad.: Saint Trapez (Francija, i. Benedicte Delmas, Mallaury Nataf, 3. del)
TV igrica: Lingo Videoring: Oldies Podelitev priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije
Dokumentarna oddaja: Mars - Smrt ali slava Film: Nori Pierrot (dram., Fr. 1965, r. Jean -Luc Goddard, i. Jean-Paul belmondo, Anna Karina, Dirk Sahders)
Svet poroča
K<>Per
15.00
15.30
16.00
16.30
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.45
22.00
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Zgodovina Amerike Osebnosti našega Časa Evropski kulturni magazin: Aliča
Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Dokumentarec Globus, 21.15 Pogovorimo se o...
TV Dnevnik
Film: Nekega majskega večera (dram., It.) Vsedanes - Tv Dnevnik
r
'N
Radio Trst A
7.00,	'13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00.	17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica,- 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 Potpouri; 9.15 Odprta knjiga: Martin čemur (D. Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.35 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe,- 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 MePZ Podgora; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi 'P glasba; 18.00 Igra: Nebotičnik (F. Rudolj, c M. Uršič); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v Ital.; 10,00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°Cila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Gla-utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; °-00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-bar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualno-
12.30	Opoldnevnik, osmrtnice; 13.40 Ljudske šege; 14.00 Srečanja; 15.30 DIO;
16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Večerni pr. z M. Vuksanovičem; 21.00 Zavrtite, uganite!.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste;
9.00	Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk;
13.00	L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.
Slovenija 1
5.00:6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena;
21.00	Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.00 Slov. glasbeni dnev: Otvoritveni koncert; 20.00 Literarni večer; 20.45 Slovenski glasbeni dnevi; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.20 Nočni postludij; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST. Partizanska 75. Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE AMTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
"H.
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val bo čez dan prešel naše kraje. Za njim bo začel k nam dotekati s severozahodnimi vetrovi hladnejši in prehodno tudi bolj suh zrak.
a
6$ Toitf
V
6
1020
c6h>
6 X
6
1000
a

HELSINKI 1/9
o/n
OSLO STOCKHOLM
-er
1/n
v
DUBLIN o' -
K0BENHAVI)
■ 4/lp ° -
MOSKVA 8/10 °
65
\
6
—LONDONo AJi,,STEI™AM 7/11 BERLIN 6/14 VARŠAVA 6/17
7/14_ 6	°
--^- oBRUSEU
j^5
6X ŽENEVA l/ll LJUBLJANA 8/ll
o KIJEV %
i
a
rn
° MILANO L & n/irf v'
BEOGRAD io/14
o
S
1030
LIZBONA
12/27 .0
MADRID 2/22 o

X S^LIT -/-	OSOFIJA 7/14
"—^-SKOPJE o	■
•/- \JI
Temperature 1020 zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
1010
6
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.48.
Dolžina dneva 13.18.
f LUNINE MENE
Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 16.29.
3
1010
■ N
..ATENE13/19

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.00 najnižje -34 cm, ob 8.49 najvišje 33 cm, ob 14.52 najnižje -45 cm, ob 21.14 najvišje 51 cm.
Jutri: ob 3.30 najnižje -44 cm, ob 9.27 najvišje 38 cm, ob 15.25 najnižje -47 cm, ob 21.42 najvišje 56 cm.
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C.

(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............7
1000 m..............3
1500 m..............0
BIOPROGNOZA
Vremenske razmere bodo večji del dneva močno obremenilne, vremensko pogojene težave bodo pogoste in izrazite: proti večeru bo obremenitev popustila.
---------
2000 m............-3
2500 m ...........-6
2864 m............-8
PORTOROŽ °10/13
POSTOJNA
o 7/»
/V. KOČEVJE
UMAG
O
^__£RNOMELJ

Oblačno bo s padavinami. Na Pirmorskem tudi z nevihtami. Meja sneženja bo na 1000 metrov. Popoldne se bo od severozahodna začelo jasniti.
SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo s padavinami, ki bodo v sverni Italiji popoldne že ponehale.
JUTRI
M. SOBOTA O 4/13
CELOVEC O 3/10
O 5/13
GRADEC
3/10
£:?|| KRANJSKA GORA
CELJE O 5/13
CEDAD-^^ 7/12 O O VIDEM
7/12	__
GOBIC*
6/12 O
,N. GORICA 6/12
N. MESTO 5/13 O
POSTOJNA
r,
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v hribih bodo padavine. Pihal bo jugozahodni veter.
KOČEVJE
IRTOROŽ
VVUPPERTAL / PROGO JE LETA 1901 IZROČIL NAMENU CESAR VILJEM II.
Vlak nihalne železnice je zdrsnil iz vodilne tračnice
Kaže, daje vzrok nesreče, v kateri naj bi izgubile življenje vsaj tri osebe, napaka, ki naj bi jo zagrešili med vzrdževalnim delom
VVUPPERTAL- V nesreči nihalne železnice v nemškem Wup-pertalu so včeraj zjutraj življenje izgubile vsaj tri osebe, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih.
Do nesreče je prišlo, ko je poln vlak nihalne železnice okoli 6. ure zjutraj zdrsnil iz vodilne tračnice in padel deset metrov globoko v reko Wup-per, ki je na mestu nesreče globoka nekaj manj kot meter, (na te-lefoto AP razbitine vlaka v rečni strugi).
Po prvi domnevi je
vlak nihalne železnice, ki je skoraj sto let eden od simbolov VVuppertala, zdrsnil s tračnice zaradi napake med vzdrževalnimi deli. Vagoni s potniki so padli v kakih deset metrov nižjo strugo reke. Skoraj vsi potniki so se poškodovali, v večini primerov je šlo za najrazličnejše zlome. Vsaj trije pa so dobili tako hude poškodbe, da so za posledicami umrli kmalu po nesreči. Hiter poseg velikega števila reševalcev je preprečil, da bi bile po-
sledice nesreče še veliko hujše.
Pri reševanju so sodelovali tudi helikopterji civilne zaščite.
Nihalno železnico, ki je bila leta 1997 proglašena za eno od zgodovinskih zanimivosti VVuppertala, je izročil namenu leta 1901 cesar Viljem II. Gez dve leti bo torej slavila stoletnico obratovanja. Železnica je dolga 13, 3 kilometra, povezuje četrti Barmen, Elberfeld in Vohvvinkel in prevaža povprečno na dan
70.000	potnikov.
Na vlaku smrti sta se vozila pet tednov
SYDNEY - Avstralca Steve Flet-cher in Rosa Vacarro sta se odločila, da prekineta tekmovanje, potem ko sta se zadnjih pet tednov vsak dan vozila na vlaku smrti v zabaviščnem parku v bližini Sydneyja-Vzbajna tekmovalca sta si razdelila nagrado v višini
20.000	avstralskih
dolarjev.
Tekmovanje se je začelo 26. februarja, nanj pa se je prijavilo 24 oseb. Udeleženci so se morali 14 ur dnevno neprekinjeno voziti in spati na istem sedežu vlakca. V 40 dneh tekmovanja je 11 oseb odstopil0, pet jih je bil° izključenih zaradi kršitve pravil - med drugim je bilo pre* povedano nositi zamaške v ušesih - Pfl pa jih je tekmovanje
prekinilo zaradi slabega počutja.
Fletcher, ki je zaradi tekmovanja vzel dva meseca dopusta, je pojasnil, da
je od nenavadnega
podviga odstopil zaradi razbolelih ko len, družine in X
gib obveznosti-
Dejal je se, da me tekmovanjem ni iz gubil veselja za vrt0 glavo vožnjo vlakom smrti-(STA/AP)