Poštnina plačana ▼ go'ovlnL Uto Li itev. »z. V Ljubljani, o soboto 9. julijo mi. Cena Din 1. SLOVENSKI Izhaja vsak Oan popoldne, Izvzemžl oedelje In praznike. — lasera ti do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserat' pedt vrsta 4.— Din; nodce, poslano, tejave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnj davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din Upravništvo; Knailova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034. Volitve se bodo vršile v nedeljo, 2. oktobra Pod pritiskom javnosti in ponovnih intervencij SDS je vlada naposled razpisala občinske volitve v LJubljani. Italijo išče zueze z Rusijo proti nam Viden preokret v fašistovskem časopisju. — Vesti o boljševi-škem terorju so baje angleške in francoske izmišljotine. — Boljševizem ni tako nevaren kakor balkanizem. — Vse velesile naj se združijo proti Balkanu. — Beograd, 8. julija. Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič je kot notranji minister podpisal odlok o razpisu občinskih volitev v Ljub Lan i. Vo" llrve se bodo vršile prvo oktobersko nedeljo, to je 2. oktobra t L Razpis volitev bo objavljen že te dni. nakar prične štirinajstdnevni rok za reklama-cijsko postopanje, ki bo trajal nekak0 do konca julija. Z razpisom ljubljanskih občinskih volitev je g. Velja Vukićević izpolnil obljubo, ki jo je ponovno dal poslancem SDS na njihove intervencije, da se odpravi komiSariJat na ljubljanskem magistratu. Storil Je to tem raje. ker so vse uradne in privatne vesti iz Slovenije soglašale v tem. da je vsa javnost, zlasti pa napredna enodušna v želji in zahtevi, da dobi LJubljana zopet legalno samoupravno zastopstvo. Pašičevci obupuieio Današnji sestanek med Aco Stano je vičem in Veljo Vukičevi-čem. — Zadnja brezupna prizadevanja za pomirjenje. — Vuki-čevičev cilj je popolno uničenje pasičevcev. I ga odbora, ki je sklicana za sredo. 13. t. m. Beograd, 8. julija. V vrstah pasičevcev je opažati po zadnji seji glavnega odbora veliko nervoznost. Pašičevci čutijo vedno bolj. da je nastop Velje Vukičevića proti njim tako silen in odločen, da so vsi izgledi ua pomirjenje med obema skupinama skrajno minimalni. Pašičevci so do zadnjega trenutka upali, da jim bo s svojim vplivom med narodom vendarle uspelo, da bodo paralizirali Vukićevićevo akcijo. Prepričani, da bodo ohranili na ta način svojo moč, so se pripravljali na odločno akcijo v prihodnji Narodni skupščini, kateri so že sedaj prerokovali kratko življenje. G. Vukičevič. ki so mu ti načrti pasičevcev dobro znani, je zato usmeril svojo akcijo pred vsem na to, da paši-čevce kar najbolj .decimira. Pri tem pa hoče predvsem eliminirati iz bodoče Narodne skupščine voditelje pašićevske skupine in jih tako poraziti, da bi jim s tem onemogočil vsako nadaljno akcijo med narodom. Pašičevci stoje na razpotju: ali odločen boj. ali kapitulacija in pomirjenje. Pomirjenje je po zadnjem nastopu vladnih radikalov o priliki seje glavnega odbora izključeno, ker vlada nikakor ne kaže niti želje niti volje, da bi pristala na kak kompromis, marveč zahteva brezpogojno kapitulacijo. Odločitev bo vsekakor padla na prihodnji seii glavne- m. Beograd, 8. julija. Kljub odporu v vrstah pasičevcev nadaljuje Aca Stanoje-vič svojo akcijo za dosego sporazuma z vlado. Danes se je vršil že pred par dnevi napovedani sestanek med njim in ministrskim predsednikom Vukiče vičem. Cim je g. Vukičevič dopoldne prispel v vladno predsedstvo, ga je posetil Aca Stanojevič in ostal ž njirn v skoraj dveurnem razgovoru. Očividno pa je tudi ta razgovor ostal brezuspešen, ker je bil Aca Stanojevič pri svojem odhodu iz ministrskega predsedstva nenavadno slabe volje in zelo rezerviran ter je odklonil novinarjem vsako izjavo. Takoj po njegovem odhodu je sklical g. Vukičevič za 12. uro konferenco radikalnih ministrov, ki ob 13.30 še traja. Domneva se, da je Aca Stanojevič sporočil g. Vukičeviču zadnje pogoje pasičevcev za mirno poravnavo obstoječih nasprotij, ter da bo g. Vukičevič na tej konferenci sklepal o nadaljnih korakih. Pašičevci naglašajo, da je to poslednji poskus Ace Stanojeviča, ki hoče s tem samo pokazati, da pašičevci ne žele razcepa stranke in da zato odklanjajo tudi vsako odgovornost, ki bi jo rodilo nadaljno postopanje g. Vukičeviča napram njihovi skupini. Razdor med davidovićevci — Beograd, 8. julija. V zvezi z nesoglasji, ki so se pojavila v zadnjem času v Dovidovioevi stranki, so posetili danes ministrskega predsednika Vukičevića demokratski ministri dr. Sumenković, dr. Angje-linović in Mijović. Ta poset se spravlja v zvezo z ultimativno zahtevo davidovičevih ožjih pristašev, ki so jih stavili dr. Marin-koviću z ozirom na njegovo proti Davidovi-tu naperjeno akcijo. Domneva ee, da so ?e demokratski ministri posvetovali z g. Vuki-čevičem o nadaljnih korakih. V poliičnih krogih se opaža, da naeprotstva v Davidovi-ćevi stranki vedno bolj naraščajo. Tekom včerajšnjega dne se je vršilo več ločenih konferenc pristašev Davidovića in dr. Marinko-viča. Na teh konferencah se je razpravljalo o položaju v poedinlh volilnih okrožjih ter odporih, ki se vedno številnejše pojavljajo v strankinih organizacijah kot posledica napetosti v vodstvu stranke same. Davidovičevci so zelo ogorčeni nad postopanjem pristašev dr. Marinkovića, ki postopa proti njim kakor proti opozicijonalcem. Doslej se izvršnemu odboru ni posrečilo poravnati niti enega teh sporov, radi česar bo nastopila stranka pri volitvah povsod z razcepljenimi listami, kar bo pričakovani uspeh v veliki meri spravilo v vprašanje. MILIJONARJI PROTI EPIDEMIJI SAMOMOROV — Rim. *T julija. Samomor znanega londonskega iinančnika Whita je naootil itali-jenske multimilijonarje, da so intervenirali pri Vatikanu, naj bi papež izdal primeren manifest proti vladajoči samomorilni epidemiji v vsem civiliziranem svetu. FRANCOSKO-ITALIJANSKI OBMEJNI INCIDENT — Parite, J julija. O strelnih vajah na italijansko - francoski meji, pri katerih je bilo več francoskih državljanov ranjenih, sporoča italijanski generalni konzulat v Chambervju, da je bilo več dni prej objavljeno, da Jc treba ozemlje izprazniti. Razen tega sporoča, da bo vsa škoda, ki je nastala vsled eksplodirania izstrelkov ali vsled korakanja, ugotovljena po strokovnjakih ter povrnjena. izzivanja v — Split, 8. julija. Izzivalna predrznost Italijanov na našem Primorju v zadnjem času zopet vidno narašča, čemur ie pač največ krivo dejstvo .da hočejo biti naše oblasti bolj papeške kakor papež sam. Včeraj se je zopet vršilo v Šibeniku izzivalno zborovanie italijanašov, katerega se niso udeležili le dalmatinski Italijani, ki so •naši državljani, marveč tudi zastopniki iz Italije. Na kuterju «Alala» je prispelo v šibeniškc luko več oficirjev in članov italijanske fašlstovske milice. Dolgo časa so se izzivalno sprehajali v svojih črnih iaši-stovskih srajcah in čepicah po ulicah, nato pa so. odšli v prostore tukajšnje italijanske kolonije, kjer se ie vršil sestanek z zastopniki dalmatinskih Italijanov. Na tem sestanku so imeli italijanski oficirji izzivalne govore. Med drugim* je zlasti eden naglašal, da Italija nikdar ne bo pozabila neosv obojene Dalmacije ter da ni več daleč Čas, ko bodo italijanski topovi razsvetlili tužni obraz jadranskega morja. Med sibenlškim prebivalstvom vlada radi tega izzivanja veliko ogorčenje, zlasti še, ker naše oblasti niso storile ničesar, da b! taka izzivanja enkrat za vselej preprečile. Iz Šibenika so miličniki odpluli s svojim kuterjem v Split. V Šibeniku so skušali vtihotapiti tudi nek motor. Carinske oblasti pa so tihotapstvo izsledile in motor zaplenile. Nacijonalisti nameravajo sklicati protestno zborovanie in pozvati vlado, naj v bodoče prepreči taka nezaslišana izzivanja ker vlada med prebivalstvom tako ogorčenje, da se je bati izbruha resnih nemirov. BOLJŠEVIŠKA JUSTICA — Moskva, 8. julija. GPU v sovjetskem Kavkazu je obsodila 40 oseb na smrt. Smrtna obsodba je bila včeraj izvršena. Med ustreljenimi je tudi neki bivši carski polkovnik, ki je stopil v komunistično službo in sedaj povzročil upor proti sovjetskemu režimu. GPU je dobila pooblastilo, da sme odslej izrekati smrtne obsodbe brez sodišč in sodnih razprav. — Rim, S. julija. V fašistovskem tisku se razvija zanimiva polemika v zvezi % vestmi inozemskih listov o prizadevanju Italije za zbližanje Italije z Moskvo in skupno akcijo na Balkanu. Fašistični tisk je doslej običajno objavljal vesti o silnem terorju v Rusiji, te dni pa je objavila rimska oficijelna poročevalna agencija j>odatke o trgovskem prometu med Italijo in Rusijo ter pri tem naglasila potrebo, da se po prekinjenju diplomatskih odnošajev med Rusiio in Anglijo podvzame akcija za osvojitev ruskih trgov po italijanski industriji. Fašistični »Tevere« je z ozirom na to kontradikcijo objavil Članek, v katerem poziva italijanske liste, naj prenehajo objavljati smešne in tendenčne vesti o krvavem terorju sovjetske Rusije, ki da izvirajo Iz francoskih in angleških virov. Take vesti bi se ne smele objavljan*, ker jih širijo v javnosti posamezne industrijske skupine, ki se jim ni posrečilo dobiti v Rusiji gotovih koncesij. »Tevere* piše: »Mi smo čvrsto prepričani, da je treba z Rusijo vzpostaviti najožje gospodarsko sodelovanje. Fašističnemu režimu se ni treba bati komunizma, ker je dovolj jak in zato ni nobene ovire za vzdrževanje čim najboljših odnošajev med Rimom in Moskvo.« Tudi oficijelna »Tribuna« je očividno po nalogu z višjega mesta skušala popraviti svoje dosedanje pisanje o teroriu v Rusiji in zagovarja sedaj v posebnem članku sporazum z Rusijo. Pri tem hvali zadržanje angleške diplomacije napram Italiji ter naglasa, da bi morala biti Italija posrednica med Moskvo in Londonom. V interesu vseh velesil je. pravi »Tribuna«, da se za vsako ceno ohrani mir v Evropi. Da bi to prizadevanje uspelo, bi morale vse velesile kot garantinie miru podvzeti akcijo, ki bi morala imeti izrazito protibalkansko smer. Kakor dokazuje zadnji jugoslovenski-albanski spor, piše ta italijanski list, da ie Italija s svojim nastopom pravočasno preprečila nevarnost na Balkanu. Isto stališče bi morale zavzeti tudi vse velesile. V nasprotnem slučaju obstoja nevarnost, da se vsa Evropa balkanizira, kajti po balkanskih metodah delajo vsi ekstremni in levičarski elementi. Demarša velesil v Beogradu dokazuje, da more skupni korak velesil v vsakem trenutku paralizirati vsak poizkus kalenja miru in izzivanja vojne. Velesile bi morale obdržati in ojačiti svoj položaj arbitra napram sporom, ki se moreio pojaviti med malimi narodi. Parlamentarne volitve v Rumunili Kakor vedno do sedaj, je tudi pri včerajšnjih volitvah dobila vlada ogromno večino glasov in mandatov. — Večinska stranka v razpušcenem parlamentu ni ohranila niti 10 odstotkov svojih mandatov. .— Bukarešta, S. julija. Včerai so se vršile v Rumtmiji državnozborske volitve. Kakor je bilo v naprej pričakovati, je dobila vlada, lO je liberalna stranka, pretežno večino. Po uradnih poročilih so potekle volitve v vsej državi v redu in miru. Do manjših incidentov je prišlo le v nekaterih krajih predvojne Rumuniie, kier so se pristaši vladne in opozicijonalnih strank sprli. Vendar pa ni prišlo nikjer do krvoprelitja. Po doslej znanih rezultatih ie bila volilna abstinenca izredno velika, kar ie deloma pripisovati agitaciji pristašev bivšega ministrskega predsednika Avarescua, deloma pa nenavadni vročini, ki vlada že par dni v Južni Evropi in na Balkanu. Točni rezultati volitev Še niso znani, ker se vrši danes in jutri še štetje glasov. Po dosedanjih rezultatih je dobila vlada absolutno večino. Opozicijonalne stranke razen Narodne kmetske stranke so izšle iz volilnega boja popolnoma decimirane in so dobile jedva 10% vseh oddanih glasov. Liberalna stranka je dobila po vsej priliki 70 do 80%. Narodna kmetska stranka pa 10 do 15%. V Bukarešti sami je dobila liberalna stranka 75% oddanih glasov. Narodna kmetska stranka 20sredništva. Mehika ima znatno razvito tekstilno, kemično in živilsko industrije, pred vsem pa je razvito pridobivanje petroleja. Mehika je bogata na raznih rudah in eksportira zlato, svinec, baker in cink. Po predavanju je g. ataše razdelil med poslušalce brošuro o sedanji Mehiki v gospodarskem in kulturnem pogledu, kjer more vsak interesent dobiti vse potrebne informacije. Zbornični tajnik dr. Pless se je v imenu Zbornice in prisostvujočih zahvalil gosp. atašeju za lepo predavanje s pripombo, da si je g. predavatelj zamislil akcijo za zbli« žanje jugoslovenskcga in mehikanskega gospodarstva izredno praktično in da nje* gov trud ne bo ostal brez pozitivnih uspe* hov. Udeležba je bila pičla, čeprav bi bila poglobitev gospodarskih stikov med obe« ma državama za naše gospodarske kroge izredno važna. Zdi se, da naši trgovci raje nabavljajo preko Hamburga in drago plačajo vse posredovalce, namesto da bi iskali direktnih stikov preko Sušaka z vsemi ko» lonijalnimi državami, zlasti z Mehiko. OGROMEN POŽAR V AMERIKI — Berlin, 7 julija. V Atlantic City v Ameriki je zgorelo 6 hotelov in kinoffieda.-iišč. Đodrotaih poroci š* ni Iz pisane ljubljanske kronike Žalosten roman brhke Gorenjke. — Zopet kolo ukradeno. — Prijet stanovanjski tat. Kratko je bilo veseljačetije brhke Go-renike Štefike. ki je v gozdu nad Anžokom v bližini restavracije Bellevue po noči okradla veselega čevljarčka Lojzeta. Danes dopoldne okolj 10. se je Štefika v*a napucana in prenovljena v svili sprehajala po Zvezdi. Stražnik Čokelc io je zagledal in Dovabil, naj ere na policijo, da bo povedala, kako ie preživela veselo noč in kam je dala čevljarčku ukradeni denar. Štefika ie brez vsakega orote&ta sledila resnemu ukazu samo toliko si je izprosila, da gre ona deset korakov naprej, da ne bo vzbujala pozornosti občinstva. Prišla je na stražnico pred resne uradnike. Brez zavijanja in odkrito je začela oraviti svojo nočno veselo dogodivščino. Roman štefi-ke ne bo zanimal samo kriminalista, marveč tudi psihologa Čakajoč na fotografa, ki bo nieno sliko ovekovečil v arhivih policijske direkcije, je Štefika pravila veselo in razposajeno vsakomur svojo idilično dogodivščino. Štefika ie 17-!etno dekle noče delati, marveč samo veselo živeti na stroške veseljakov in končno računa z Begunjami, kler se bo, kakor ?a-triuie. pozdravila in okrepčala. Govorila le: — Sneli so me. Kaj za to! Nič, naj imajo veselje! Prišla sem iz zapora. V Kolodvorski ulici sem srečala starega znanca Petra. Ta mi ie dejal: — Štefika! Imam fejst fanta, ki ima denar. Bomo šli malo po gostilnah in okoli po Ljubljani. šli simo. Predstavil mi je Lojzeta, ki ie imel nabasano denarnico in ie za nas ola-čeval. Bili smo povsod. In začela *em t niim koketirati. Pa prav pošteno. Gremo v Šiško. Pili smo likerie. jedla sem dobro in srkala čokoladko. ki se mi ie prav prilegla, ker sem več tednov jedla samo prežgano župo. Od Anžoka. kjer smo pili sladkesra dalmatinca *mo zavili po polnoči kar v gozd. Šli smo v gozd na gliho na vkreber kar v luft. Kol sem rekla fantom, pustite me. najpreje je Lojze, kakor se spodobi ker je dober olačnik. Šla sva ta-ko-le čez en hribček in na to v graben. Tresk! Lojze se je zvrnil v graben, jaz čez niega. Poj — tako poje štefika po go-u grem v bolnico in mato Se le v arest. Kai me čaka? Begunje! Delati nočem. V Begunjah se bom pozdravila in okrepčala. Delati pa nočem. Delajo samo tepci. To storilo vam pripoveduje kronist, ki jo je točno zabeležil po Štefkini lastni izpovedi. Nekateri se boste zgražili. drugi pa boste resno premotrivali socijalno stran tega romana mladega dekleta, ki ie bilo prevarano v prvi ljubezni. Kolesarskih tatov policija nikakor ne more ugnati. Sedaj ie za nje sezona. Vsak dan iavlja policijska kronika novo tatvino koles. Danes okoli 9. dopoldne se je s kolesom pripeljal pred trgovino semen Sever v VVolfovi ulici pleskarski mojster Brunčič iz štepanie vasi. Kolo je postavil pred trgovino sam je šel notri po opravkih. Ko je čez nekaj minut zapustil trgovino, ie ■presenečen zapazil, da mu je neznan uzmo-vič odpeljal 1500 Din vredno novo kolo znamke «Eska». * Policija je snoči prijela enega dveh rafiniranih tatov, ki sta kradla po stanovanjih ter pri tem vporabljala v Ljubljani navaden trik. Hodila sta okoli raznih strank, ki oddajajo stanovanja, spraševat glede najema mesečne sobe. Izvedla sta več tatvin. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.515. Curih 10.965, Dunaj 802.75, London 276.72, Newyork 56.90. Piaga 169, Milan 311.50. Valute: lira 308. Kč 166.40. Efekti: Investicijsko posojilo 83.5. Vojna škoda 3-12, Celjska posojilnica 195— 197. Merkantilna Kočevje 98-98. Praštedi-ona 850. Kreditni zavod 160—170, Vevče 138, Stavbna družba 55—65. Šešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.90 - 276.70. Nevv vork 58.70 — 56.90, Pariz 222 - 224. Milan 906.17 — 310.17, Curih 1093.5 — 1096.5, Berlin 1348.5 — 1351.5, Dunaj 799.60 — 802. A Praga 168.2 _ 169. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beogr.d 9.135. London 25.2275, NewyoTk 519.75, Pariz 20.345. Milan 28.233, Praga 15.385, Dunaj 73.13. Trst: Beograd 32.31, London 89.40, Cu- 10 Klerikalna hinavščina razkrinkana «Slovenec» priznava s svojim molkom klerikalne intrige proti vladnemu komisarju na ljubljanskem magistratu. Na odkritja o klerikalnih intrigah na mestnem magistratu < Slovenec » previdno molči. Na usotovkev, da so ljubljanske radikale klerikalci potegnili z razgovori m. obljubami glede skupnih kandidatur, sicer odgovarja, da je od konca do kraja zlagano, da bi SLS napram radikalom snedla damo besedo* obenem pa prizjiava, da so klerikalni zastopniki s politiki raznih strank res imeli več razgovorov. V istem hipu trdi, da SLS s postavitvijo svojih kandidatur nikomur ni hotela zadati brce, ker je ravnala tako, kakor zahtevata njen ustroj in organizacija, pri čemer je povdarjala svojo lojalnost napram strankam, ki hočejo s SLS sodelovati. če je SLS ravnala pri postavitvi kandidatur tako, kakor zahteva njen ustroj, zakaj pa se je potem razgovarjala s politiki drugih strank v tej stvari? V čem obstoji beseda, dana radikalom;? «Slovc-nec» priznava, da se je SLS razgovarjala s politiki drugih sitrank in jih vlekla za nos, končno pa postavila svoje kandidature, kakor je zahteval «njen ustroj«, ki se vrti po načelu: Mi sami in samo mi! Za to gre in ničesar drugega tudi mi nismo trdili. Tudi glede pritiska klerikalcev na vladnega komisarja na magistratu, da bi pospeševal njihove strankarske namene, ie *Slovenec» v svojem odgovoru skrajno nelogičen. -V bedastozafrkljivi notici pravi, da je «esdeesarsko kompanijo prijela groza pred dr. Brecljem,» ki ga bi radi klerikalci spravili na magistrat namesto vladnega komisarja, ter izraža upanje, da bo dr. Brecelj svojo nalogo temeljito izvršil. Rad bi utajil dr. Brecljevo vlogo, obenem pa jo priznava. Sam. demokrate seveda ne stresa pred dr. Brecljem in raznimi klerikalnimi brenclji nobena groza, v resnici gre le za klerikalno zavratnost in neiskrenost, a tudi za eselesarsko požrešnost in nenasitnost, ki jo ie treba razkrinkati. Resnica je, da so se v Ljubljani kleri* kaki doslej vedno posluževali drugih strank za dosego moči, ko pa jih niso več potrebovali in ko niso hotele ustreči vsem njihovim zahtevam, so jih brcnili v stran, ko so jih izrabili do skrajne meje. Dejstvo Alfio Bereta. Hvala, ali ne sprejmem... «Draga prijateljica, lepa ste, ali ne bo se vam posrečilo, da me razburite. Vaše solze so mi ravnodušne, dasirav-no ima pogled Vaših lepih oči izvestno toplino. Niti najmanje sc nc razburjam in kakor kakšen orijentalec Čakam mirno, kaj mi bo usoda prinesla. Pripovedovali ste mi o svojem življenju, ali verjel Vam nisem ničesar. Nisem Vam ničesar odgovoril, ker hočem, da zdaj polagoma trpite, ko čitate te vrste. Res je, zlobnež sem in cinik. Ali naj mi rečejo karkoli, ženskam ne odgovarjam. Vendar Vam hočem pojasniti, zakaj Vam nisem povedal tega, k&r Vam zdaj pišem. Bil sem pri Vas štiri ure; morda tudi več. Nisem prikrival, da sem bil malo razburjen. Zaradi Vašega pisma. Poklicali ste me nujno. Rekli ste. da gre za nekaj važnega. Za mene važnega. Prišel sem takoj; prihitel sem. Ah, da bi vsaj ne bili govorili! Zakaj ste govorili? Zakaj ste... No, oprostite, da grem po vrsti. Jedva sem vstopil, ste se mi vrgli okoli vratu. jc, da so s pomočjo radikalov splezali na ljubljanski magistrat v sosvet, sedaj pa jih. hočejo na istem magistratu potlačiti podse in so polastiti vse občinske uprave, kar kaže zlasti njihovo intrigiranje prot* vladnemu komisarju. Dokler so upali, da bo ta vladni komi* sar v vsem njihovo poslušno orodje, so bili zadovoljni ž njim in so ga hvalili. Do* bili so vpogled v vse magistratno akte, da bi našli kak kamen spodtikc nad poslova« njem bivšega gerentskega sveta. Iskali so in iskali, prebrskali po arhivih, agitacij« skega gradiva proti samostojnim demo« kratom pa niso našli, ker je bilo poslova* nje bivšega gerentskega sveta vzorno, ne* pristransko in v korist ljubljanske občine. Ker se ni posrečil ta njihov namen, so pri* šli na misel, kako bi potom magistrata vršili pritisk na volilce. Sosvet, ki je bil imenovan iz strogo strankarskih nagibov, se je čutil dolžnega, zadostiti svoji nalogi. In začeli so pritiskati na vladnega komi* sarja, naj ugodi vsem njihovim strankar* skim zahtevam, naj izroči občinsko upravo popolnoma njihovi samovolji, sam pa po* stane lutka v klerikalnih rokah. — Ker kot državni uradnik ni mogel popolnoma zado* stiti njihovemu velikemu apetitu, so pro* glasili nad njim svoj anatema in šli v Beo* grad intrigirat proti njemu, češ da podpira — samostojne demokrate, dasi je splošno znano stališče SDS napram komisarijatu na ljubljanskem magistratu. «SIovenec» na odkritja o teh intrigah molči, kar jc najboljši dokaz, da so res* nična. Klerikalna hinavščina stoji danes pred ljubljansko javnostjo popolnoma raz* galjena v svojo veliko sramoto in zadrego. Nič ne bo pomagalo, ako «Slovenec» kakor noj skriva svojo glavo ter noče o tem ničesar slišati, neiskrenost in zavrat* nost klerikalnih kolovodij ter podlost nji* hovih načrtov in intrig so dovoljno znani naši javnosti, kar z zadovoljstvom ugotav* ljamo kot nov uspeh klerikalne politike. Pokazali so ponovno, da jim ni mar redno občinsko gospodarstvo, ampak da jim gre predvsem za strankarsko izrablja* nje ljubljanske občinske uprave. In to zadostuje. — Neri, nesrečna sem! Neri. jaz sem nesrečna. — — Zakaj? Kaj se Vam je pripetilo? — Nič... Vse... ne vem. Ali nesrečna sem. — Ne razumem Vas. Pojasnite mi. Tu moram prekiniti in Vam dati tale nasvet: Odstranite ogledala iz Vaših salonov. Kakor v Vašem slučaju prinašajo nesrečo tudS kadar se ne razbije jo. Da Vam pojasnim: Ko ste mi Vi ponavljali one besede, sem pogledal slučajno v ogledalo, ki je bilo pred narrra in v njem sem videl najini podobi. Zdeli sta se smešni. In da bi se na glas ne zasmejal, sem molčal ... Zato odstranite ogledala ... Razgovor se je pletel dalje tako-le: — Neri, ne mislite slabo o meni. Neka bol me stiska že nekoliko dni. Ne živim več, ne diham več... Molčal sem. — Vi tega ne morete razumeti. — — Razumel bi, dlraga prijateljica, če bi le tistega ogledala ne bilo.» Drhteli ste in mi dokazovali, da tako ne morete dalje vzdržati. — Verujete to? Će si nekaj zabi-jem v glavo, mi nihče tega ne more več izruti. Nihče! PosluSajte, Neri. to kar Vam povem, je izvanredno važno; za mene je zelo važno. Ne recite, da sem neumna. Vse Vam pojasnim. Če se jaz za nekaj odločim, se nikoli ne umaknem. In tedaj ste mi rekli; upano. Srezki poglavar je prosil vlado za nujno podporo. ^ Y vasi Mirilovlću pri Drnišu v dalmatinskem Zagorju se je te dni pripetil dogodek, ki je vznemiril vso bližnjo okolico. Neki seljak je nam* rec zabodel z nožem tamošnjega iup* nika, frančiškana Žarka Careva. Mirilović jc selo v dalmatinskem Zagorju, kjer je doma pravo siroma* štvo. Ničesar drugega ni kakor kras. puste skale, le v tesnih dolinicah je nekoliko plitve zemlje. Sel jaki se ve* činoma preživljajo Ie s kruhom in po« lento, kaj boljšega je redkokdaj na mizi, meso vidijo le o božiču in veliki noči. Prišel je seljak k župniku na ob* isk. Bilo je rano zjutraj ter je zahte* val, naj ga puste k njemu, ker se ima ž njim nekaj pogovoriti. Župnikov hlapec mu je dejal, naj počaka, ker go* spod še spe. Zbudi ga le, če se je zgo* dilo kaj nenadnega, če jc treba bolni* ku popotnice za drugi svet, obhajila in poslednjega olja. — Ne gre za to, — pravi seljak, počakal bom na fra Žarka, dokler ne vstane. Se bova pa potem razgovorila. — Dobro, dobro, — jc odvrnil hla* pec. — Čakaj, kolikor časa hočeš, toda kdo drugi bi izginil izpred župnikom vega dvora. Seljak je čakal ure in ure pred žup* nišČem. Vroče solnce je pripekalo v skale, da bi se skoro zemlja vnela. Končno se vendarle prikaže župnik in pokliče seljaka v hišo. Seljak je pričel pripovedovati, da je prišel zaradi bire, da mu je težko, da nima kaj dati, da naj župnik po* čaka, bo že Bog dal, itd. —Ej, plačaj, pravi župnik, — če ne se bova drugače pogledala. Seljak bi rad plačal, pa je v stiski, letina mu ni uspela, prodati nima kaj, otroci pa vseeno zahtevajo kruha. Računata in računata, župnik piše račune, seljak pa molči in gleda v ste* vilke nem. — Ali si cul? — vpraša župnik. — Preglej sam, če je vse v re* du! — Dobro je, oče! pravi seljak. — Ker je že tako, ti bom pa 30 Din popustil, mu odvrne župnik. — Hvala vam, oče! Bom pa plačal sedaj. Seljak je segel v žep. Župnik je mi* slil, da bo prinesel na dan denar, po* tegnil pa je oster nož in ga zabodel župniku — v trebuh. — Da ti plačam, je kričal in zaba* dal naprej, na levo in desno, pet do šestkrat. K sreči so župnikove rane lažjega značaja. Seljak je po izvršenem činu pobegnil. Kongres gledaliških igralcev Na kongresu gledaliških igralcev, ki se je vršil te dni v Beogradu, so bili izvoljeni v odbor udruženja: predsednik Vitomir Bo-gič, podpredsednik Aleksander Tucakovič, tajnik Sveta Milutinovič, blagajnik Raja Pavlovič; kot odborniki M. Marinkovič, Milan Pitler, Boža Nikolič, Dragomir So-tirovič, Milorad Dušanovič, Boro Stevano-vič in Ante Boglič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik Dušan Radenko-vič, tajnik Voja Boškovič, kot člana M. Dostanič in Slobodan Sekulič. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo, naj se osnuje splošni pokojninski fond gledaliških igralcev ter vnese v proračun piosvetnega ministrstva za leto 1928-29 primerna vsota za osnovanje temeljne glavnice. Okoli 30 starih gledaliških veteranov, ki so pri oblastnih in potovalnih gledališčih, naj se prestavi v centralna gledališča na podlagi čl. 8 uradniškega zakona ter nato upokoji. Kongres energično protestira proti združitvi oblastnih gledališč, proti zmanjšanju subvencij vsem gledališčem, zlasti oblastnim, ki brez materijalnih sredstev sploh ne morejo poslovati. Ker obstoji nevarnost, da bodo potujoča gledališča ustavila vsako delo, se naproša prosvetno mrnistrstvo, naj jim nakaže subvencije ter jih organizira. Igralska šola naj se zapre za tri leta, ker vzgaja preveč igralskega proletarijata. Protestira se proti odpuščanju starih članov central, gledališč, «Ne ljubim svojega moža.» Srečna žena. Tudi Vi ste mislili, da jaz tega ne vem. Vedel sem za to že od tistega dne, ko ste se zaročili s svojim sedanjim možem. Vi pa ste potrebovali pet polnih let, da to izveste, dasiravno je zadostovalo za to nekoliko minut. — V tem je moja tragedija, — ste nadaljevali. — In ne morem ostati dalje v tej hiši, ki ni moja... Neri, jaz sem mlada, on pa je star, starejši od mene za pet in dvajset let Cel četrt stoletja! Ce ostanem tu, napravim kakšno bu-dalost. Hočem uživati, hočem izkoristiti svoja mlada leta. Nočem oveneti, nočem umreti... Neri, rešite me.., hočem... Niste končali stavka. Ni bilo niti potrebno. Ali tudi tedaj Vam nisem ničesar rekel. Vi veste, da sem Vas takrat ljubil. In Vi mene. Bila sva si znana od de-tinstva. Vi ste mi zadali prvo bol, ko ste mi rekli — ah, bila sva še prav mala — da me nočete za moža, ker si hočete izbrati nekoga, ki bo lepši od mene. Potem se nisva videla več let Ko sva se pa zopet videla, nisva bila več otroka. Rekel sem Vam: cLjubim Te.» «Ljubim Te,» ste mi odgovorili. Ljubil sem Vas. Prosil sem Vas, da počakate še nekaj let. Ali prišlo je za katera so vse žrtvovali. Končno zahteva kongres gledališčih igralcev, naj legitimacije udruženja veljajo kot dokaz za umetniške predstave, od katerih se plačuje samo 10*^ državne takse. VII. Ljubljanski velesejem Šesti in sedmi dan. Huda vročina bo menda kriva, da je ob delavnikih na sejmišču skoraj več interesentov in kupcev kakor sledalcev. Včeraj se je ves dan nadaljevalo živahno povpraševanje in tudi kupčije so se lerjo razvijale. Poset je bil približno enak predvčerajšnjemu. Med inozemci je opažati zlasti mnogo interesentov iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. Z dosedanjimi uspehi so najbolj zadovoljni razstavljalci čevljev, pohištva, raznih praktičnih strojev, motornih koles, avtomobilov, motociklov, preprog, radio-aparatov, usnjarske konfekcije, gramofonov in pisarniških potrebščin. 2e zdaj je jasno, da bo letošnji velesejem glede kupčij znatno nadkriljeval lanskega. To je dokaz, da ima naš velesejem lepo bodočnost in da je dolžnost naše javnosti, da to važno gospodarsko prireditev po svojih najboljših močeh podpira. * Danes dopoldne je vladalo na sejmišču običajno poslovno vrvenie. Prispelo je mnogo trgovcev, ki naročajo zlasti manufakturo, kose, srpe itd. Na sejmišču je razstavljen velik rastlinjak, ki ga je napravila ljubljanska tvrdka Gayer. Rastlinjak je čisto nove konstrukcije in ie že prodan. Kupila ga je znana vrtnarska tvrdka Fe-rant. Pri tej priliki naj omenimo, da je tvrdka Ferant opremila sejmišče s krasnimi cvetličnimi nasadi, ki vzbujajo splošno pozornost. Dan za dnem prihajajo fotografi, da fotografirajo poedine nasade, ki so res mojstrsko aranžirani. Iz Orne gore je prispelo danes več interesentov za usnje, čevlje, volno in druge izdelke. Črnogorski trgovci obžalujejo, da niso razstavile vse tovarne in tvrdke blaga, za katero se zanimajo in ki bi se lahko v črni gori uspešno plasiralo. To naj bo našim podjetnikom v svarilo, da jim nudi velesejem najboljšo priliko za razpečavanje njihovih izdelkov. Poset ie bil dopoldne srednji. Poravnava Slovenske banke je stopila sedaj v svoj definitivni stadij. Dne 4. t. m. se je vršil plenarni sestanek upnikov Slovenske banke, na katerem 6ta Člana revizijskega odbora gg. Pole in Pre* mrou na podlagi izvršene podrobne revi* zije podala izčrpno poročilo o sedanjem imovinskem stanju Slov. banke, predložila obenem podroben načrt za poravnavo upnikov in sanacijo Slovenske banke, s posebnim ozirom na do sedaj v tem po* gledu ukrenjene korake, ki naj omogoči* jo mirno izpeljavo poravnave. Mali vla* gatelji s terjatvami do največ Din 10.000 dobe na podlagi tega načrta polno izpla* čilo, ostali upniki s terjatvami preko Din 10.000 dobe pa 70% terjatev. Plačila se bodo izvrševala predvidoma do najkasne* je 31. julija 1928. Obresti od 1. 7. 1926 dalje se ne računajo. Ta sanacijski načrt, ki je bil že odo* bren na zadnjem občnem zboru delničar* jev Slovenske banke, o katerem smo že svoj čas poročali, je bil sedaj sprejet v polnem obsegu tudi od plenarnega sestan* ka upnikov. Upniki so soglasno izvolili gg. ravn. Polca in Premroua za svoja g-e* neralna pooblaščenca. Njima izroči ban; ka vsa svoja dosedanja aktiva v svrho realizacije in porazdelitve upnikom v srni* slu poravnalnega načrta. Generalna po* Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo sc čitati tudi ponoči. — En primer. kmalu neko Vaše pismo, v katerem ste mi pojasnili, da Vam ni mogoče dolgo čakati in da Vas Vaši silijo, da sprejmete ponudbo, ki je starejši od mene — zdaj vem, da znaša ta razlika četrt veka — in ki Vam bo mogel nakloniti srečo in bogastvo. Kako ste bili zlobni! Trebalo mi je reči: «Neri, Ti mi ugajaš, ali oni drugi me hoče za ženo, poleg tega pa je še bogat! Ti pa si siromak. Oprosti in zbogom!... Trpel bi, to je gotovo. Ali ne bi se jezil. To pa, kar ste mi tedaj storili, nisem mogel nikoli pozabiti in Vam nikoli ne bom oprostil. Nedavno sem se vrnil v Vaš krog in Vi ste me zopet poželeli. Poželeli, ker ste me primerjali s svojim možem. Hvala, ali jaz ne sprejmem takšne primere. Kaj hočete, brutalen sem. S kakšno drugo Žensko bi gotovo ne bil tako postopal. Z Vami moram. Zategadelj me Vaše razburjenje ni razburilo. In vi hočete, da bom protivnik starega človeka? Nikoli. Ker kadarkoli bi približal svoje ustnice Vašim, bi se spomnil, da ste iste ponudili tudi njemu. Hvala Vam, da ste se me spomnili in ste mi namenili prvo mesto v procesiji Vaših ljubimcev. Hvala, ali ne sprejmem... Ali vendar Vam moram priznati, da se me je lotevala skušnjava včeraj, oblašćenca bosta pod stalnim nadzorstvom sosveta upnikov, v katerega so bili \mo* Ijcni gg. Ivan Kogcr, ravnatelj zav, dr. «Sava», kot predsednik, kot člani pa Ciril Dolenec. ravnatelj Obrtne banke, dr. Sta. nislav Lapajne, odv. koncip., dr. Jo v p Regali, odv. koncip. ter dr. Erik Zeschko, trgovec, vsi v Ljubljani. Ker jo pa med vlaflatelii še nekai in» teresentov, katerih naslov ni znan. se liti pozivajo, da >c zgl^-c s svojuni hranilnimi Knjižicami čim preje v Sto* enski banki v Ljubljani, Stritarjeva ulica o. šBetežmca KOLEDAR. Danes: Petek. 8. julija 1927; Icatoli« čani: Elizabeta; pravos>la\ni: 2^. juniji, So« Ironije. Jutri: Sobota. 9. julija 1927: katoličani: Anatolija; pravoslavni: 26. junija. David. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Ben Hur*. Velesejem odprt ves dan. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar* Cič, Karlovska cesta. Jutri: Bahovcc. Sv. Jakoba trg: l -tar. Sv. Petra cesta: Hočevar, Spodnja Šiška. Solnce zaide danes ob 19.49, \zidc jutri ob 4.21 in zaide ob 19.4S. Izpred sodišča DETELJO MU JE POKOSIL. Tilen iz Staj je prišel na njivo. h> ie zagledal lepo sosedovo deteljo, je Mi s> malo na sosedovo stran in pokoe-il nekaj detelje. Ker je pa Tilen polten mož, je Šel takoj, ko se je vračal, mimogrede k sosedu Ben-ku in mu dejal: Preljubi soned, nikar mi kaj ne zameri! Tako lepo deteljo imaš, da si jo je moja kosa kar sama zaželela. Fa sem res malo kosil po tvojem deteljišču, kadar pojde> na njivo, pa poglej, saj ti posebne ^kode ni-« in naredil, a plačam ti pa vse. kar twV, zahteval] Sosed se je pa razhudil: — Da, plačal boš, koliko boš dal, bodo pa povedali orožniki, — je dejal in odslovil Tilna. — Bodi no pameten, je moledoval Tilen med vratmi. — Na, tu ti dam 50 Din pa mir besedi, saj detelja ni toliko vredna, ampnk naj bo tudi meni za kazen, nisem ti je mislil vzeti, samo pokosil sem jo, ker mi je bila tako všeč! Pa so ljudje razbobnali po vasi, da je Tilen pokosil sosedu deteljo in jo nesel svoji živini in prišla je zadeva pred sodišče, gaj so za vse izvedeli orožniki in naznanili- Sodnik je Tilna oprostil vsake krivde in kazni, ker je *ain šel sosedu povedat, da je deteljo pokosil in jo je tudi pošteno plačal. Sport — Plavalna tekma na Bledu odpovedana. Plavalna tekma SK Ilirije, ki bi se imela vršiti v nedeljo na Bledu, je bila odpovedana. — Tekme za državno prvenstvo. V nedeljo se odigra zadnje kolo tekem za državno prvenstvo. Ilirija igra v Splitu proti Hajduku. Na vročih splitskih tleh ni računati na zmago Ilirije in to tem bolj, ker je Hajduk v sijajni formi. Rezultati proti Hašku v Zagrebu 4 : 0 in BSK v Splitu 5 : 1 dovolj pričajo o tem. No, upamo, da bo Ilirija VN eno dostojno zastopala naš sport v Splitu. Ilirija odpotuje danes. V Splitu nastopi s sledečo garnituro: Miklavčič, Pleš, Beltram, Ga« be, Dekleva, Lado, Zupančič L, Šiška, Ciro-vić, Verovšek, Doberlet. Tekmo sodi g. Fel-ner iz Sarajeva. — Sand igra v Zagrebu proti Hašku, a Sašk v Beogradu proti BSK. — Zanimivosti iz na ž o ha z ene. Kakor čujemo, sta odlični igralki TKD Atene sestri Tita in Duša Schiffrer izstopili iz matičneea kluba in se prijavili za AS K Primorje, ki bo z njuno akvizicijo svojo družino znatno oja-čilo. / — Pred poštovanjem družine Ilirije v inozemstvu. SK Ilirija se pogaja za več gostovanj svoje družine v Čehoslovaški ter ua Dunaju. Pogajanja potekajo zelo ugodno in 90 že večinoma zaključena. Družina Ilirije odpotuje okoli 15. t. m. Podrobnosti o tej zanimivi turneji še objavimo. — 11 Lhpa (službeno). Za danes določeni sodniški izpiti so prelagajo na prve dni prihodnjega tedna. Istotako odpade tudi v to svrho določena trening tekma, ker igrišče SK Ilirije ni prosto. Oba gg. kandidata se na to opozarjata. Tajnik. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije I da Vas poljubim, da Vas stisnem k sebi. In drago mi je bilo. da se ni nič zgodilo. Zelo bom trpel, ko izvem, da ste postali nekomu ljubica in ko boste moje ime pokrili s pozabljivostjo. Vendar upam, da me ne boste imenovali «tisti siromak*, ko boste govorili o meni s svojimi prijateljicami. Ker tega zares nisem zaslužil. Morete reči samo: tisti zanesenjak! Vedno sem bil nasprotnik sentimentalnosti, ali z Vami moram biti sentimentalen. Nisem Vam mogel oprostiti, da ste dali starcu prednost pred menot. Da ste tedaj izbrali mladega Človeka, bi Vam nikoli ne bil napisal tega, ka? sem Vam zdaj napisal. Ne bi bili Vi mene iskali, ampak bi jaz poiskal Vas. skušal bi Vas osvojiti, zmagati, zanetiti v Vas tisto strastno ljubezen, ki ljubi čestokrat samo smrt. Draga, mala prijateljica, zdaj sklenem svojv^pismo. Vem, da boste tako dobri in rni oprostite, da sem Vam pisal tako iskreno in neprijazno. , Na koncu Vam še enkrat svetujem, da odstranite ono ogedalo iz vašega salona. Ta svet Vam dajem od vsega srca. Osobito v ljubezni človek ne mara refrakcije. Vaš Neri. Odstranila sem ogledalo. Hvala. Lca. Pisane zgodbe iz naših krajev Radi koščka zemlje odsekal glavo. — Velik požar pri Ogulinu« — Seljak zabodel župnika radi bire. Ne le pri nas, tudi drugod se često prepirajo radi koščka zemlje, ki ne nosi nikakega dobička, a vendar vz* buja strasti in vodi često do dolgo* trajnih procesov, mnogokrat pa tudi do krvavih zločinov. Znani so slučaji, da so nekoč bogati kmetje radi ozke meje, kjer bi ne mogel vsaditi niti dveh rep, zapravdali vse svoje pre* možen je in prišli na beraško palico. Sličen slučaj beležijo listi v Gor* njem Kamengradu pri Savskem Mo> stu. Tam je posestnik Burnić branil pred sosedi par metrov dolg in nekaj metrov širok paš puste zemlje, kjer je raslo le nekaj ničvrednega grmi* čevja in kjer bi ne mogel napasti niti koze. Burnic je trdil, da je ta košček zemlje že od nekdaj last njegove rod* bine, dočim so sosedje zatrjevali, da je to občinsko, t. j. javno zemljišče. Da bi napravil prepirom konec, je Burnić pred dnevi zemljišče ogradil. Sosedje pa so smatrali to za izziva* nje in so ograjo podrli. Naravno, da so za to nastali hudi prepiri, ki so te dni končali z umorom. Burnić je šel včeraj v bližnji gozd, kjer je imel opravke. V gozdu je src* čal svojega soseda, hudega nasprotni« ka Josipa Hodžiča. Ni šc znano, kaj sc jc med njima odigralo. Naslednje* ga dne so našli Hodžiča z odsekano glavo. Burnic se je nato sam javil orožnikom in izjavil, da ga je Hodžić v prepiru napadel s sekiro ter da se je branil. V samoobrambi ga je uda* ril s sekiro po glavi. Ker je bil hudo jezen, je še parkrat zamahnil s seki* ro in nc ve, ali mu je pri tem glavo res odsekal ali ne. Burniča so oddali takoj v sodne zapore. Radi ničvred* nega koščka zemlje bo moral sedaj mnogo let prebiti v ječi, dočim je so» sedova družina izgubila očeta in red* nika. * Neprevidno postopanje z ognjem je povzročilo v Salopeku pri Ogulinu katastrofo, ki je spravila nad 50 po* sestnikov skoraj na beraško palico. Seljakinja Kata Šiptar je topila na odprtem ognjišču maslo. Nad ognji* ščem je bila posebna sušilnica, kjer je bil zložen lan. Nenadoma je maslo prekipelo in plamen je bušil visoko v zrak. Hipoma je bil lan v plamenu in kmalu nato je gorela tudi slamnata streha. Lesena hišica je bila v par mi* nutah v ognju. Sosedje so prestraše* ni prihiteli na pomoč in skušali ogenj omejiti, toda vsled pomanjkanja vode je bila vsaka reševalna akcija zaman. Suho tramovje je prasketalo in lahen vetrič je zanašal ogorke daleč na* okrog. Predno so se ljudje prav za* vedli, je bila vsa vas v ognju. Ker so vse hiše krite s slamo, se je ogenj bliskovito širil, tako da ni bilo kljub prizadevanju domačega prebivalstva in sosednih požarnih bramb mogoče rešiti prav ničesar. Le z največjo ne* varnostjo so rešili več otrok, ki so spali po hišah. Več seljakom je zgorel ves denar, tako da so izgubili vse pre* moženje. Pogorelo je 50 hiš do tal, 30 pa je tako razdejanih, da jih bodo morali porušiti. Prebivalstvo je ob* Dnevne vesti. V, Ljubljani, dne 8. julija 1927. — Še euo odlikovanje blagopokojnesa tralia Petra. Kakor znano, je vstopil mladi Peter Karagjorgjevič po izgonu iz domovine v francosko armado, kjer je bH v neki bitki ujet, potem se je pa rešil uietništva in vrnil k svojim sobojevnikom. Francija je idaj ustanovila posebno odlikovanje za one, ki so med vojno pobegnili iz ujetni-šiva. Pravico do teh medali imajo tudi udeleženci vojne iz leta 1870-71. Zato je izročil te dni general Gourand v imenu francoske vlade jugoslovenskemu poslaniku Spalajkoviču medaljo za kralja Aleksandra kot počastitev spomina njegovega slavnega očeta. — Predsednik učiteljski« disciplinskih sodišč. Glavni prosvetni svet v prosvetnem ministrstvu je na svojih plenarnih sejah razpravljal tudi o novi uredbi glede učiteljskih disciplinskih sodišč. Prosvetni svet je sklenil, da veliki župani posamnih oblasti ne morejo biti predsedniki, niti sodniki teh disciplinskih sodišč. Prosvetni svet predlaga prosvetnemu ministru, da izpremeni zadevni člen uredbe. — Uniforme za poštarje. Poštno ministrstvo je dovolilo direkciji pošte in brzojava v Beogradu večji kredit za nabavo novih uniform za zimo. Direkcija nabavi iz tega kredita okrog 2000 uniiorm za poštno osobje. — Predavanje zgodovine na osnovnih šolah. Po novem učnem načrtu za osnovne Jole se bo v bodoče predavala na vseh osnovnih šolah zgodovina naše države. — Znižane vožnje za rezervne oficirje. Središnja uprava obvešča rezervne oficirje, da so izdelane nove legitimacije za polovično vožnjo. Stare (žolte) legitimacije niso več v veliavi. — Profesorski kongres. V nedeljo bo orvourjen na Cetinju letošnji profesorski kongres. Srbski profesorji so odpotovali preko Vardišta in Slav. Broda, hrvatski in slovenski pa preko Sušaka in Kotora. Kongresa se udeleži okrog 300 profesorjev. — Češka šola v Ćupriji. V nedeljo je bilo otvcrjeuo novo poslopje češke šole v Ćupriji, kjer ima koncem praške Kreditne banke sladkorno tovarno. Ta tovarna je ustanovila češko šolo, ki jo je posečalo že leta 1913 23 učencev. Zdaj je dobila šola lastno poslopje, v katerem ie tudi telovadnica in marijonetno gledališče. Upravitelj šole je B. Slejška. Svečane otvoritve se je udeležil v imenu češkoslovaškega poslaništva dr. Vokač, v imenu našega prosvet-Hegft ministrstva pa inspektor Mostahinič. — Vsem trgovcem in trgovskim nastav-tjenceni v ljubljanski oblasti. Vse stanovske organizacije imajo že svojo »Samopomoč«, ki izplačuje v slučaju smrti ostalim izdatne podpore, le trgovski stan je brez te prekoristne institucije. Na inicijativo ljubljanskega gremija trgovcev se je ustanovilo sedaj »Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki bo pričelo svoje delovanje takoj, ko se zglasi zadostno število članov. Čim več članov se bo priglasilo, tem izdatnejše bodo podpore. Opozarjamo na to prepotrebno društvo zlasti trgovske uslužbence. Prijave se sprejemajo do 30. t. m. pri Gremiju trgovcev v Li ubijani in pri vseh ostalih gremijih ljubljanske oblasti. Vse potrebne informacije daie Gremij trgovcev v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine. — Gasilski kongres se vrši 16. in 17. julija v Ljubljani (Mestni dom). Dovoljena je polovična žel. vožnja za vse vlake razen S. O. E. v dneh od 15. do 19. julija proti društveni izkaznici, potrjeni na kongresu in železniški karti z mokrim žigom odhodne postaje. — Bohinjsko jezero. Bohinisko jezero se razprostira ob južnem pobočju Triglava med slikovitim gorovjem in temnimi gozdnatimi griči; jezero se odlikuie po svoji tcmnozeieni barvi, je 4 in pol km dolgo in 1 km široko. Kljub temu, da je ta kraj tako lep, ni s strani Ljubljančanov pravega obiska; vse sili samo na Bled, ki no lepoti gotovo zaostaja za Bohinjskim jezerom. Letošnjo sezijo ie hotel Sv. Janez, kakor tudi Zlatorog močno zaseden po Nemcih iz Nemčije, ki znajo boii ceniti to prirodno krasoto, kakor domačini. Nemci so tako navdušeni za oBhinjsko jezero, da delajo v Nemčiji veliko propagando in poseča Bohinj vedno več Nemcev. V nedeljo z v. se bo vršila otvoritev sezije v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru s koncertom. Otvoritev se bo zaključila z vožnjo in razsvetljavo po Bohinjskem jezeru; brez čvoma bo to eden prvih lepih večerov na Bohinjskem jezeru. Polovično vožnjo uživa vsak, ki se popelje v Bohinj z izletniškimi v!aki v soboto ali pa v nedeljo. — Iz Črnomlja nam poročajo. Letos se toliko ne zida kakor lani, par hiš bo pa vendar tudi to leto novih. Mesto se širi proti kolodvoru. Zidanje je drago, ker dovaža-mo opeko iz Karlovca, pesek pa iz — Višnje gore. — Poleg železniških poštnih zvez imamo tudi dve vozni poštni zvezi in sicer: z Vinico in s Starim trgom pri Črnomlju, ^koda le, da sta pocestni poštni zvezi omejeni na nekaj dni v tednu, zlasti z Vinico bi bila potrebna dnevna poštna zveza. Nedavno se je vršila licitacija obeh poštnih voženj. Vožnja med Črnomljem in Starim trgom se je za tri tisoč ceneje izlici-tirala ko lansko leto. Morda zaradi obile senene letine. Naša pošta ima znatno večji promet kakor metliška, ker imamo precej industrije. — Za sokolsko slavnost dne 17. t m. je vsepovsod živahno zanimanje. Udeležba bo na vsak način številna od blizu in od daleč. — Strupena pomladna slana ram je uničila več češnjev pridelek. Letos zobljemo češnje z ljubljanskega trga. Prinašajo nam jih ženščine, ki prodajajo Ljubljančanom kokoši, jajca, maslo itd. Drugače je pa pričakovati precej sadia. Polje nam obeta lep pridelek, trta se bo pa vse« kako tudi obnesla. Ce bodo naprej suhi. vroči dnevi, bo naša vinska kapljica dobra v ustih, zdrava v telesu kakor že več let ne. — Izseljevanje iz Dalmacije. Težko gospodarsko stanje sili DaJmatince. da si drugod iščejo kruha in zaslužka. Ker pa vlada po vsej državi gospodarska kriza, mora veČina v tujino. Te dni ie odšlo zopet preko 200 Dalmatinccv v Braziliio in druge kraje Amerike. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da priredi Srpsko planinsko društvo v Beogradu začetkom avgusta 10-dnevni izlet na šar-planino in Korab. To je najbolj interesantna, pa tudi najtežja partija na področju Srp. plan. dr. in priporočljiva le izvežbanim turistom. Odhod iz Beograda 30. julija. Vabimo turiste, ki se za to partijo zanimajo, da se radi podrobnosti obrnejo sami na tajništvo Srpskega planinskega društva, Beograd, DobraČina br. 3. — Ljutomer. Sokolsko društvo je dogradilo svoj dom ter urejuje sedai vesclični prostor in letno telovadišče. Dne 14. avg. otvori slovesno vse prostore doma in telovadišče s telovadnim nastopom in veliko ljudsko veselico. Opozarjamo bližnja društva na ta dan ter jih vabimo, da se tega slavlja udeleže s Čim večjim številom članstva. 553-n — Konj ga je udarJ. Danes ziutraj so pripeljali v ljubljansko javno bolnico 20-letnega kovaškega pomočnika Luko Vido-vtča iz Litije. Med kovanjem ga je konj udaril z zadnjo nogo tako močno v desno roko pod komolcem, da mu jo je zlomil. — Iz obupa pod brzovlak. Včeraj so bili Brežičani priča težki rodbinski tragediji oziroma nje zadnjemu aktu. Ko je privozil okoli 5.5S begradski jutranji brzovlak, se je nanagloraa vrgel na tir pred lokomotivo neznan tujec. Na progi je tujec obležal z odrezano glavo fn desno nogo. Pri sebi je nosil dokumente, iz katerih ie razvidno, da je nesrečnik 75-Ietni Jernej 2argi, Ljubljančan, stanujoč na Poljanski cesti štev 15. Nad 50 let je bil uslužben kot železostru-gar pri Samassi odnosno pri sedanjih Strojnih tovarnah in livarnah. Svoje otroke je dobro preskrbel, a nazadnie je uvi-del, da je popolnoma zapuščen, kar ga je gnalo v smrt. iz U —lj Kraljevska dvojica v Ljubljani Z dvornim vlakom je včeraj ob 15.05 prispela z Bleda v Ljubljano kraljica Marija s svojim spremstvom. Ob istem času je prispel na glavni kolodvor z dvornim avtomobilom kralj Aleksander. Kraljica Marija se je odpeljala ob 15.10 dalje proti Zagrebu, kamor ie dospela ob 18.35 ter nato po kratkem odmoru nadaljevala vožnjo proti Ogulinu, odnosno Splitu, kjer jo čaka posebna jahta vojne mornarice, na kateri se prepelje v Dubrovnik, kjer se že nahaja v vili »Solitudo« prestolonaslednik Peter, Kraljico spremlja dvorna dama Hadžičeva. Kralj se je po slovesu od kraliice na glavnem kolodvoru odpeljal takoj z avtom proti BLc-du. Povsod, zlasti v Šiški, so kralja mimoidoči prepoznali in živahno pozdravljali. Kakor nam z Bleda javljajo, ostane kraljica Marija v Dubrovniku mesec dni —lj Delegat ministra financ dr. Rupnik bo delj časa iz urada odsoten, ker je odšel na poletni dopust. To obvestilo veljaj — da ne bo zamude in zamere — zlasti še onim, ki se v uradnih stvareh nani obračajo s pismi, naslovljenimi zgolj na njegovo ime. —Ij Osebne vesti s čekovnega urada v Ljubljani. Uradnica V. Plivelič je pomaknjena iz 4. v 3. skup. II. kat. Nada Kristan in Milan Šporn sta Imenovana za uradnika II. kat 4. skup. Pripravnice III. kat. 4. sk.: A Pečnik, T. Arhar, V. Gruden, A. Magaj-na. M. Štefan, M. Vidmar, A. Pipan in A. Zupane so imenovane za računovodkinje III. kat. 3. skup. —-lj Konjske dirke preložene. Kakor znano, bi se morale vršiti 17. t. m. na vojaškem vežbaiiŠČu pri Dev. Mariji v Polju velike konjske dirke, ki jih je nameravalo prirediti kolo jahačev in vozačev. Ker so pa mnogi udeleženci izrazili željo, da bi se dirke priredile jeseni, ko se vrnejo interesenti za konjski sport s počitnic in ko tudi vročine ni, je Kolo jahačev sklenilo preložiti dirke na jesen in sicer na prve dni oktobra, ko se bo vršila v Ljubljani pokrajinska razstava, združena z razstavo konj. S tem bo gotovo ustreženo vsem, ki se zanimajo za konjski sport in ki bi se dirk ne mogli udeležiti, ker so večinoma na počitnicah izven Ljubljane. —lj Predavanje v razstavi grškega in rimskega kiparstva priredi Narodna galerija v nedeljo, dne 10. t. m. ob 11. uri dop. v Jakopičevem paviljonu. Predava gosp. prof. Anton S o v r e. Kdor se želi natančneje poučiti o življenju in umetnosti antičnih narodov, naj ne zamudi tesa strokovnega predavanja. —lj Kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. V nedeljo 26. junija se je vršil v Ljubljani v mestni posvetovalnici kongres maturantskega društva poštnih uradnikov. Zborovanje ie bilo impozantno. Pod vodstvom glavnega odbora, ki ima svoj sedež v Zagrebu, so v velikem številu zbrani zborovale! iz vseh pokrajin naše kraljevine razpravljali o raznih- aktualnih stanovskih in strokovnih vprašanjih poštnega resorta. Mirne in objektivne debate so pokazale, da stremi to uradništvo v resnici za, tem, da se ne izboljša samo njegov gmotni položaj, ampak da se dvigne predvsem strokovni in moralni nivo te važne institucije. Sigurna pot do tega cilja bi pa bila, kakor se je povdarjalo. edino ta, ako bi se vodilna mesta poverila vselej samo liudem s čim večjo šolsko izobrazbo in z dobro strokovno kvalifikacijo. Večer tega dne so preživeli zborovaki v najlepšem prijateljskem razpoloženju na komerzu v hotelu g. MikliČa. Preden so se gostje vrnili na svoje oddaljene domove, so si še v spremstvu domačinov ogledali našo lepo gorenjsko stran. —Ij Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor IT. Jugoslovenskega abstinenčnega kongresa se zahvaljuje vsem javnim funkcijonarjem, zastopnikom društev in vsem prijateljem abstinence, da so s svojo prisotnostjo pripomogli do večjega sijajnega kongresa. Oblastno središče trezne mladine se vsem tem priporoča za na-daljno naklonjenost pri težkem svojem delu. Posebno se zahvaljue mestnemu magistratu za izredno podporo 1000 Din. —lj Likvidacijske posle IL Jugosloven. abstinenc, kongresa vrši abstinenčna pisarna Stan m Dom: vsi računi naj se čim prej pošljejo tej pisarni. —lj Vreme. 2e enajsti dan traia velika vročina, ki po nekaterih krajih oovzroča Ž2 sušo. Po Krasu primanjkuie že vode. Včeraj popoldne je sicer nekoliko deževalo, toda le v majhnem pasu. Deževalo je nad mestom, d očim je bilo na Savi od Tomače-vega dalje proti Gorenjski brez dežja. — Včeraj je bila najvišja temperatura -f30.2 stopinj C. Barometer je nizek. Snoči ob 21 je kazal barometer 75S.-4. termometer + 23 stopinj C, danes ob 7. ziutraj barometer 759. termometer + IS stopinj C, opoldne barometer 757. termometer 4- 30 stopinj C. —Ij Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški priredita v soboto 9. t. m. v vseh prostorih hotela Bellevue (tudi na \Ttu) ^Družabni večer« s plesom, petjem, šaljivo pošto in bengaličnim ognjem. Sodeluje žel. godba »Sloga« ter društveni orkester. Začetek ob 18. uri. Vstopnine ni: prostovoljni prispevki pa se z ozi-rem na plemeniti smoter društva hvaležno sprejema io. 554-n —lj Opozarjamo na današnji inserat A. Cernc, graveur. —lj Male m velike tatvine. Snoči je ustavil na Kette-Murnovi cesti stražnik neko žensko Pavlo, ki ie nesla okoli 22 kg premoga, nabranega na glavnem kolodvoru izpod tovornega voza. Dva Bosanca sta Rozaliji Boncelj ukradla na njenem stanovanju na Jernejevi cesti v Spodnji Šiški srebrno uro, vredno 200 Din. Prijavljena je še druga tatvina srebrne ure. ukradena dijaku Radu Pavlicu, ko se je včeraj popoldne kopal na desnem bregu Ljubljanice tik mestnega kopališča. Tat je dijaku odnesel tudi 40 Din. Prodajalki čipk na Vodnikovem trgu tik semenišča Franii Kresal je neznana ženska ukradla včeraj ročno torbico, v kateri je bilo 1900 Din gotovine in razni računi. Izdelovalcu sladoleda Fr. Penetu je neki njegov uslužbenec odnesel 110 Din za izkupljeni sladoled. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je prijela in zaprla od včerai do danes dopoldne 6 oseb. Prijela ie enega izmed onih tatov, ki kradejo sedaj po stanovanjih. Dalje dva cigana radi beračenja, dve ženski radi tatvine in nekega starčka. Prijavljene so tri tatvine in ena poneverba. Nočni mir je kalil po policijskem poročilu samo en rogovilež, drugi pa se ie nedostojno vedel. Sladolcdarji imajo vedno sitnosti radi predpisov glede prodaje sladoleda, vozniki pa radi cestnopolicijskega reda. Zopet je S voznikov prijavljenih. —lj Opozarjamo vse strojne pletilnice na konkurenčni stroj najnovejše iznajdbe, ki je letos razstavljen na velesejmu v paviljonu S tvrdke Fran Kos. 537-n II Kaj pripoveduje ga. Pibernikova o nesreči E. Deržaja. — Po njeni zaslugi planine niso zahtevale dveh novih žrtev. —c Prosta stanovanja. Celjsko stanov, sodišče objavlja 14 prostih stanovanj. Stanovanja so deloma v mestu, deloma v okolici. Zaščitene stranke, ki reilektirajo na eno izmed objavljenih stanovanj, se lahko zglasiio vsak dan od 10. do 12.30 v pisarni stanovanjskega sodišča. —c Za ribarenje zaprta voda. Radi vložitve somov jc Voglajna za ribolov še za eno leto zaprta. Vse druge vode, ki so last Ribarskega društva v Celju, to ie Savinja od Nazarja do mostu' v Rimskih toplicah s pritoki vred, so odprte. —c Kopanje v Savinji je zabranjeno od železniškega mostu do savinjske brvi. Povsod drugod je kopanje dovoljeno tudi na prostem, razen pri mestnih kopališčih. —c Popravilo savinjske brvi bo v kratkem gotovo. Mesto lesenih tramov so položili železne traverze. —c Renoviranje Marijine cerkve bo v prihodnjih tednih dovršeno. Cerkev bo nudila sedaj čedno sliko. To lepo sliko bo kazila samo podrtija okrožnega sodišča, ki se drži cerkve. I? Maribora —m Nevihta s točo je prihrumela včeraj popoldne preko Koziaka nad Maribor in okolico. Ploha ie bila tako silna, da kanali niso mogli požirati vode. Nato pa se je med bliskom in gromom vsula kakor orehi debela toča, ki je povzročila na polju in v vinogradih veliko škodo. Na več krajih je udarila tudi strela in povzročila požar. Po nevihti se je nebo zopet zjasnilo in bil je najlepši poletni večer. —m Nemci ne sredo s klerikalci. Klerikalci so si sicer na vse načine prizadevali, da bi pridobili Nemce za skupen nastop tudi Pri skupščinskih voKrvak. Nemci pa jim očividno nočejo delati štafaže kakor pri občinskih volitvah v Celju fcn pri skupščinskih v Mariboru in so se zato odločili za samostojen nastop. Kako se bodo odrezali, bodo pokazale šele volitve. Opaža Pa se, da nemški kapitalisti že sedaj pritiskajo na svoje nameščence in groze z odpustom iz službe, ako ne bodo glasovali za nemškega kandidata. Dara imo za spomenik kralja Petra Osvobodite!^1 Ker se v javnosti razširjajo nepravilne vesti o nesreči g. Edo Deržaja, se je naš urednik obrnil mi go. Marko Pibernikovo, ki mu je iz prijaznosti popisala potek nesreče. — Najin cilj je bil, pripoveduje ga. Pibernikova, da najdeva čaz severno steno pravo slovensko pot, ker so dosedaj uporabljive le nemške poti. Ta nova smer bi peljala po stebru desno od Črnega grabna preko severne stene in bi končala na skrajni desni točki Kugvjeve police- Prepričana sva bila, da uspeva. Bila sva tudi dobro pripravljena in opremljena. Dva tovariša, g. Gostisa in g. Kramer, sta naju .-premljala do severne stene. Pod steno sva se z, Deržajem ločila, izročila Čevlje Kramerju in mu naroČila, naj jih pusti na Kusrvjevi i>olici. Gostiša iu Kramer eta se napotila po Bambergovi poti z naročilom, naj naju čakata na Kredarici najdlje do srede zvečer. Plezanje še je vršilo gladko brez ovir. Najtežjo spodnjo tretjino ture sva imela za seboj. Jaz sem stala prosta, Deržaj pa nad menoj okoli 25 metrov, kar sodim po vrvi. Kar mi reče Deržaj, da nima ^topa, na kar zabije klin v špranjo. Ker je bila špranja nepripravna, je klin le slabo držal, naokoli je pa bila le živa stena in zato ni bilo mogoče uporabljati drugih oprijemkov. Rekla sem mu, naj se ne zanese in naj rahlo stopi na klin. Menila sem, da če pade, itak obvisi na klinu in se mu ne more nič zgoditi. V naslednjem trenutku je zažvenketal klinov karabuier, ozrla sem se na Deržaja, ki je pa že letel tez glavo brez glasu vznak okoli 25 metrov pod menoj. Z glavo in rameni je udaril na rob police, ki je meter in pol široko, nato se je prevalil čez in ob-visel se ostalih 5 metrov pod polico. Pod po lico se nahaja 350 metrov globok prepad. V trenutku, ko sem opazila Deržaja, da leti čez mojo glavo, se mi je posrečilo skrajšati vrv za kakih 10 metrov. Takoj sem *e pa spomnila, da stojim prosto, nezavarovano in bi me najmanjši sunek potegnil za Der-žajem v prepad. Zato sem spustila vrv iz desne roke in se dobro oprijela- V levi nabrano vrv mi je sunek iztrgal, na kar sem se Se z levo oprijela 6kale in prestregla glavni sunek s prsnim košem, kjer je privezana vrv. Sledili so najgroznejši trenutki. Klicala sem na pomoč in bila prepričana, da je Deržaj mrtev. Čakala sem samo 5e trenutka, «ia mi roke odpovedo in da strmoglavim z Der-žajem vred Čez steno v prepad. Kajti vsaka pomoč je bila nemogoča. Roke so mi že popuščale, ko zaslišim izpod police stokanje. To mi je dalo novih moči in vprašala sem Deržaja, če je še živ, ter mu nasvetovala, naj najde primeren stop v steni. Odgovora ni bilo, vrv je pa popustila, kar je značilo, da je Deržaj našel primeren oprijem, kjer bi mogel stati, kajti moje moči so bile izčrpane in držala bi ga samo še nekaj trenutkov. Ranjeni Deržaj je z neverjetno energijo zbral vse svoje moči in splezal 5 metrov navzgor do police, kjer je nezavesten obležal. Imela sem še 5 metrov vrvi na razpolago, vendar se nisem mogla ganiti. Zaklicala sem mu, nanj si odveze zanj ko in naveze kladivo nanj. Pod polico nad prepadom je visel kvečjemu pol ure. Deržaju sc ue posrečilo zlesti iz zanjke in pritrditi nanjo kladivo, na kar sem vse potegnila k sebi in se po vrvi spustila k njema. Od padca do tedaj sta pretekli kaki dve uri. Z robcem in obvezami sem mu obvezala rane na glavi in ugotovila, da -o kosti na rokah in nogah nepoškodovano, za prsi pa se ga nisem smela dotakniti. Okrepčala sem ga s črno kavo in odpravila sva sc navzdol. Navezanega okoli pasu sem ga spuščala meter za metrom po klinih. Ker je bil takrat pri zavesti, je tudi sam pripomogel, da sva z uspehom pred G. uro dospela na izstopno polico. Vsakih 10 metrov sva kako uro počivala, medtem je Deržaj spal, jaz pa klicala na pomoč. Na izstopni polici sva se srečala z nekim dunajskim plezalcem, ki se je odzval mojim klicem nn pomoč. Ta Dunaj- čan je tprejel ranjenega Deržaja v naročja, jaz sem pa z roba police klicala na pomoč. Okrog 7. ure je prispel g. Kramer, ki je skupno z Gostišem šele na Kugvjevi polici zaslišal moje klice in pohitel čez Kredarico iu Prag v dolino pod steno. Kramer je javil, da mora rešilna ekspedicija skoraj prispeti in res so ob 8. uri dospeli k nam Štirje mojstra nsk i vodniki z nosilnico. Obvezali smo Deržaja bolje, na kar »o pa vodniki počasi spravljali čez polico. — Ker leži polica poševno, jo bilo spuščanje po nji zelo otežkočeno. Vslcd bolečin in Mabe razsvetljave, s svečami, smo dospeli ob pol 2. ponoči nad rob police. Sveče so nam pošle in zato nismo mogli naprej. Bili smo primorani počakati dneva od pol 2. do pol 4. Z dnevom so prišli Skalaši in skupno z vodnikom prenesli Deržaja na snežišče in nato po poti v Aljažev dom. 2e med potjo smo srečali dr. Slajmerja, ki pa Deržaja ni preiskal, ker jo le ta spal. V Aljažev dom smo dospeli v sredo ob 9. uri zjutraj, to je 24 ur po nesrečnem padcu. V domu jc iz. Slajmer Deržaja pre« iskal in ugotovil, da rane niso smrtne. Na* ložili smo ga na voz in prepeljali v Moj* >trano. Med potjo sta se pridružila sprevodu ob-* Deržajeva brata in tik pred Mojstrano še njegova mati. V Mojstrani ga je pregledal še dr. Kogoj, na kar smo stopili v ljublj. vlak in s kolodvora v Ljubljani prepeljali Deržaja z rešilnim vozom v Lco* nišče. Med potjo je Deržajz deloma spal, deloma bil pri zavesti in govoril ter so šalil navzočimi. Iz pripovedovanja ge. Pibernikove vi« dimo, da je njena velika zasluga, da nista dva naša najboljša plezalca postal žrte* planin. Vsak, ki jc že hodil po gorah, bo znal ceniti prisotnost duha in energijo, s katero je ga. Pibernikova, ki je najboljša slovenska plezalka, preprečila veliko ne« sreč">. Velika izbera raznega perila modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. ZARGI, LJubljana. Sv. Petra cesta. Smrtna nesreča princa Sigis-munda Pruskega V torek se je v Luzernu v Švici pri treningu smrtno ponesrečil eden najboljših nemških jahačev in sport* nikov, princ Sigismund Pruski. Pri skoku čez zapreko je padel s konja, a nesreča je hotela, da je obviscl v stremenu. Konj ga jc nekaj časa vlc* kel za seboj, pri čemur jc dobil princ več udarcev s kopitom po glavi. Bil je takoj prepeljan na kliniko in operi* ran, a jc podlegel poškodbam. Z njegovo smrtjo je zadel nemškf jahalni sport težak udarec, kajti Si* gismund Pruski je bil najboljši jahač v Nemčiji. S svojimi konji jc izvojeval zc celo serijo zmag na domačih tleh kakor tudi v inozemstvu. Bil jc kan* didat za amsterdamsko olimpijado leta 1928 in prav resen pretendent, da si osvoji svetovno prvenstvo v jahal* nem sportu. Preteklo nedeljo jc v Luzernu na mednarodni konjski dir* ki. ki je bila nekaka preiskušnja za olimpijado, zmagal v krasnem stilu nad jahači Danske, Svicc, Madžarske, Italije in Bolgarske. Njegovo truplo so prepeljali v Potsdam, kjer bodo princa pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Subskribirajte Shakespearea : Dri Tiskovni zadrugi! s NOVO? — Perforirne preše? — Vžgalni žigi z električnim tokom za v les! Lastnega izdelka! Vzorci na velesejmu Pav. E 28 ANTON ČERNE, graveur, Ljubljana Kongresni trg 10 1655 PREDVAJANJE praktičnih organizacijskih pripomočkov za industrijske, trgovske, obrtne in druge obrate od 8. do 18. ure! „Organizator" ese eni paviljon E 95—97—99. = 61 HD 7 Konec grške cerkvene občine v Budimpešti Na Sv. Petra in Pavla je vrgla gr* Ška cerkvena občina s pomočjo poli* cije iz cerkve svojega starega duhov* nika, ki je opravljal dolga leta pas stirsko službo in bil na glasu kot iz* redno agilen mož. Do konflikta med arhimandritom Anthimosom Orfani* desom in cerkveno občino je prišlo v stari grški cerkvi na trgu Petofija, od koder je krasen razgled na madžar* sko prestolico. Pred sto leti je bila v Budimpešti zelo bogata grška koloni* ja, zdaj je pa ostal v madžarski pre» stolici poleg uslužbencev grškega konzulata edini Grk arhimandrit Or* fanides, ki so ga spodili izpred oltar* ja. Orfanides je lep mož z dolgo črno brado. Prvotno je imel v svoji občini i mnogo vernikov, ki so pa polagoma izumirali in zadnje čase skoraj nihče ni razumel grških cerkvenih obredov. Orfanides je opravljal grške obrede že dobrih 8 let pred praznimi klopmi svoje cerkve. Madžarščine sploh ni razumel iruzato so mu verniki po vr* sti obračali hrbet. Končno mu je cerkvena občina odpovedala mesto arhimandrita in 1. julija so ga celo deložirali iz stanovanja. Grška cerkvena občina je po* vabila na njegovo mesto grškega du* hovnika \Vienerja iz Kečkemeta. Wie* ner je bil poprej sicer katolik, ker so se mu pa obetali mastni dohodki, se je prelevil in prestopil v grško cer* kev. Na dan Sv. Petra in Pavla bi se morala vršiti prva svečana maša. Ko* maj je pa Wiener začel službo božjo, se je pojavil pred oltarjem v krasnih oblačilih stari grški duhovnik, ki je stopil pred vsiljivega naslednika in ga pozval, naj sc umakne od oltarja. V cerkvi je nastala splošna zmešnja* va. Najprej so staremu arhimandri* tu prigovarjali, ko pa to ni pomaga* lo, se je vnel prepir in arhimandrit je izrekel nad samozvancem božje pro* kletstvo. Kurator grške cerkve je dal poklicati stražnika, ki je šiloma od* vedel arhimandrita iz cerkve. Starec je ostal potrt pred cerkvijo, kjer je moral mirno poslušati, kako je njegov naslednik prvič v tej cerkvi pridigo* val v madžarščini. S tem je prenehala v Budimpešti grška cerkvena občina. 88 letna starka v aeroplanu V ponedeljek je prišel na letališče pri Dunaju prezident avstrijske re* publike dr. Hainisch, da se dvigne z aeroplanom nad mesto in pogleda iz ptičje perspektive na prestolico svoje republike. Z njim je prišla tudi njegova mati Mariana Hainisch, ki doseže le* tos visoko starost 88 let. Kljub visoki starosti je Hainischeva mati tako po* gumna, da je sklenila spremljati sina na poletu. Za polet prezidenta in njegove matere je bilo določeno Junkersovo letalo A 22, ki ga je vodil pilot Stan* ger, znan kot najboljši dunajski le* talec. Dan poprej je priletel iz Be* netk na Dunaj v eni uri 50 minut. Staneer se je dvignil s prezidentom in njegovo materjo v višino 500 m, kjer je obkrožil celo letališče, nato je pa odletel preko Kahlenberga iz Schon* brunna nad središče mesta. Polet je trajal Y* ure. Ko sta odlična pasažir-\a stopila iz letala, so ju prosili, da %ta se vpisala v spominsKO knjigo. Zadnja sta se vpisala v to knjigo pred p *ezidentom in njegovo materjo Chamberlin in Levine. Prezident Hai* niseh, ki ima pesniško žilico, je napi* j sal v spominsko knjigo kratko pesem s svojim podpisom. Njegovo mater so obkolili dunajski novinarji, da bi izvedeli, kako ji jc ugajalo v zračnih višavah, Starka je dobrodušno izja* vila, da je navdušena nad premicro v zraku. Polet se ji je zdel diven. Bala se sploh ni. Čutila se je povsem var« no. Ko so se novinarji poslavljali, je še izjavila, da priporoča letanje zlasti mladini. X Poroka Tina Paiiere. Kakor javlja. jo iz Berlina, se je »loviti tenor Tino P*« tiora dne 4. t. m. poročil z znano nemško filmsko divo Ossi Oswaldo. • Smrt biljeterja-neenjaka. V mestu Wie. kes Barre v Pennsylvaniji je te dni umrl v starosti 70 let biljeter in nočni čuvaj nekega tamošnjega kinematografa. Mož je zapustil 100.000 dolarjev gotovine in le le po njegovi Frnrti so ugotovili, da je bil to nekoč slovit kemik. Pokojni je spisal več ded o teoretični kemiji. Poseinikom uelesejma priporočamo naslednje tordke: i i 111 i i i i i i i 11 i i 11 i i i i i i i i i i 111 i i n 11111 1111 i 11 > i i n ■ ■ i i' i i 1111 i ' x et in & o «e « pri Ht 1 B U ^ JK Dvokolesa 2 dobro pneumatiko že od Din 130O-Največja izbira vsakovrstnih svetov, znamk „hrera" najnoveisi modeli več vrst došli po znižanih cenah Šivalni s roj» za domačo taDo n šivilje s pokrivalom že cd Din 1400—. Central Boboin od Din 19S0-- Otrošk« vozički Mamice, ne zamudite prilike si ogledati ve Hke izbire vsakovistnih modelov. Igraćni vozički in stolice cz otroke, z o-.ij.ie Kot stolček in mizica za učenje ho-ienja. igrač m vozički već vrst * poljubn1 velikosti. Pneumatika Dunlop, Michelin, Pi-relli, Spiga po zelo znižani ceni. Holenderjt za dečke in deklice od 4 do 8 let. Tnciklji in mala dvokolesa za dečke n deklice na krogličnih ležiščih, z verigo »zdelana kot normalna dvokolesa v manjš* obliki. Mehanična delavnica, posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. — Telefon 2327. , TRIBUNA* F B. L., tovarna tivokotes in otroških vozičkov. Lrubliana Kari« vska cesta *. - Cenik' tranko - Meda a na obroke - Oglejtt s pavilor „F*, st. 257 — 275 na Ljubljanskem velesejm đSestni trg ft!e?. l& Tvornica dežnikov daloga izprehajalnih palic Ko o-ateli ..HELIOS ielićan Bešter idkiandrovt relefoi 252< z E:ii]pj" se rud; ran filmski kine naosratski posne ki. naravni r >p k!amn; film- tri 'tri 6ii Restavracija „Pri šestici14 Dunajska cesta 8 L. GERKMAN TRGOVIN« USNJEM 4» OEBELl liobiiana. Sv. Petra l 71 nasprot livarne Pollak 1546 N ARI IA ROGELJ manufakturna trgovina i rilo za gospode n dame Blago dobro, cene nzke Sv. Petra cesta 26 i m« DVORSKI TRG Josip Carl |->*7 Molj Warbinek ji n \\M\mn tvornica klavirjev Ljubljana. HišerjevaS ^evlii-oouće na veHKc ALEIOA OBIA1 Sv Peira cesta 18 Ivan Jax in sin velika zaloga šivalnih pisalnih strojev in koles Gosposvetska ceste 2 Fotografteni 'avod Ant. Unšič LJUBLJANA Frančiškanska m. 10 is« Največja naloga oblek za gospode in dečke ■ IO J. Maček IO IH Aleksandrova c sta i H0 dovolj, da r izstavite svoje blago na velesej mu, potrebno je tudi neka REKLAME za svojo razstavo v..SLOVENSKEM NARODU" Informacije v uprav« lista Knaf 1 jeva 5 |fl 03 KBlMIfflll PFJ nalBID ZčStOpnlku OLETNA RAZPRODAJA: !• skupina ženski platneni cevi i9 vie barve, razne ffaione orei Om 69** seda* Din Pisalne stroje nove in rabljene Underwood, Remington. Simth Broea in za potovanje po vrv rs t ne — oudi z garancijo Josip Pukl v (C lju. — Popravila vseb znamk. II* skupina otroški usnjeni čevlji, od štev. 29 — 34 pre* Din 129* seda' Din • skupina: ženski luksus. tev it razn h vrs«. vse številke 4 >f O prel Gin 229*- seda' Din 149 IV. skupina ženski luks. čevlji raznih barv, vseh velikost« s»re Dn 229 sedai O li 199*. [AS t«c30vinaj dežnikov UJU Bil J A.NA popravila, preobleke 1PRAVI trboveljski PORTLflND cement se dobi pri 1651 Ne zamudite prilike obiščite nas! tt. Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1 • T 11 SV#VWvA#a tltiiMttmtttt Mizarski vajenec ->e takoj sprejme. — Matija Perko, mizarska tvornica, Zj; >;ška, Celo vika cesta 121. 1648 Iščem zastopstvo * manufakturi, galanteriji, tri« Niitaži in drugih predmetih za !>eograd, Srbijo in Vojvodino, imam bančno garancijo. — Ccnj. ponudbe pod cZastop« stvo/1649» na upravo «Sloven* skega Naroda*. 451eten mož, zdrav, trezen in zanesljiv, s 141etnim dečkom, želi priti kot sodelavec tudi s kavcijo ali kot druiab« nik k trgovini s premogom in drvml v SJovenih. — Naslo\ pove uprava «Slov. Naroda*. Šivalni stroj za krojače, popolnoma nov -ceno naprodaj. — Ljubi jan Mestni trg št. 13, II. nad stropje. ]ro Urejuje; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezcršek. — Za inseratni del lista; Oton Christof — Vsi v Ljubljani rt