SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: I Za celo leto predplačaa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., ia jeden | NaročnJno in oznanila (inserate) vsprejema upravntstvo in ekspedlolja v mesec 1 gld. 40 kr. ^ „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. V administraciji prejeman velja: • Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fl4. * ,, . ... u „ . .. «, . it r t„uii._; j __ .. , .. ' . ' , . " Vredništvo je v SeinentSklh ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. [ Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 132. V Ljubljani, v torek 11. junija 1895. Letmlt XXIII. Državni zbor. Na Dunaju, 10. junija. Pričetkom današnje seje je poslanec dr. Bloch izročil prošnjo dunajskega „polit. ljudskega društva", katero imenuje od poslanca Schneiderja v zadnji seji interpelaciji priložeui spis „die "VVahrheit iiber das Judenthum" nesramno potvoro, ki ima baje edini namen, da širi soraštvo do židovstva. Imenovano društvo prosi, naj pravosodni minister zabrani razširjenje dotičnega spisa. — Nepotrebna židovska skrb ! Posl. dr. Pacak vpraša predsednika: Ko smo včeraj dopoldne prišli v zbornico, našli smo mnogo redarjev v uniformah in detektivov; ti so bili cel6 v dvorani in se niso umaknili s hodnikov. Zvedeli smo, da je bila ta naredba proti delavcem, ki so hoteli na neki shod, vprašamo predsednika: Ali je zbornica z dovoljenjem eksc. predsednika postala redarska stražnica, in ali hoče v prhodnje zabraniti take dogodke ? Predsednik odgovori: Meni ta dogodek ni znan, res pa je, da me je redarstvo opozorilo na potrebo, zavarovati zbornico proti mogočim izgredom in da bode pri zbornici stal večji oddelek redarske straže. In to se mi je zdelo opravičeno, pojasniti pa ne morem druzih dogodkov v zbornici. Ravnokar pa mi povedo, da je neki strežaj peljal vsled prošnje tri redarje v zbornico in tudi v dvorano. Posl. Pernerstorfer zagotavlja, da je bilo nad 200 redarjev v zbornici, in vpraša predsednika, ali je res treba braniti zbornico proti ljudstvu in zakaj je zbornica postala redarska stražnica? Predsednik odgovarja, da zbornica ni nikaka stražnica, da pa je treba bilo zavarovati zbornico proti mogočim izgredom množice. Oblastvo je bilo tembolj opravičeno, ker je nedavno nekdo s kamnom razbil jedno okno. Na to se nadaljuje razprava o davčni reformi. Iz poljskega kluba. Pretečeno nedeljo je imel poljski klub sedem-urno sejo, h kateri so bili brzojavno poklicani vsi klubovi člani. Najpreje je omenjal načelnik Zaleski celjsko vprašanje ter povdarjal, da se je izjavil pri posvetovanju koaliranih strauk, da bode klub glasoval za dotično budgetno točko. To njegovo izjavo so potrdili vsi navzoči člani. Potem je prišla na vrsto volilna reforma. Po govoru posl. Guiewocza je povzel zopet besedo načelnik Zaleski: Oprostite, da se še jedenkrat dotikam celjskega vprašanja. „N. Fr. Presse" je objavila pred par dnevi članek o celjskem vprašanju ter pravi, da je ta članek priobčil neki poljski poslanec. Tega pa nikakor ne morem verjeti, ker je ta članek v nasprotju z mišljenjem poljskega kluba in je s tem razžaljena solidarnost njegova. Poslanec Gmewocz izjavi na to, da je on pisal omenjeni članek. Načelnik ga nato zavrne, da ni umestno , ako poljski poslanec priobčuje v dnevnikih članke, ki so očividno nasprotni klubovim sklepom, na karGniewocz zopet zatrjuje, da nima vsebina tega članka nič skupnega s sklepi poljskega kluba, ker se je sklep glede celjske gimnazije še-le danes vsprejel. Več poslancev mu nato očita, da ni podpisal omenjenega članka. Poslanec Gniewocz vstane ves razburjen ter pravi, da je že 73. letu starosti in da še nikdar ni bil vajen biti pod varstvom. Odločno se protivi postopanju načelnika, češ, da ne meri načelnik v svojem govoru toliko na vsebino članka, kakor pa na njega samega. Konečno preide zopet na volilno preosnovo, ter pravi, da bo stavil več predlogov glede premembe pododsekovega načrta. Da pa ne bo rušil discipline kluba, je sklenil izstopiti iz kluba. Kakor Gniewocz je tudi večina ostalih članov zoper pododsekov načrt ter sklenejo, da bodo glasovali za podrobno posvetovanje o volilni preosnovi, toda le pod tem pogojem, da se odstranijo vse določbe, ki nasprotujejo načelom deželne avtonomije. — Kuka-vično jajce, katero je objavil poslanec Gniewocz v „N. Pr. Presse", je pač vredno slovanske vzajemnosti nekaterih Poljakov. Pohvaliti je vredno načelnika poljskega kluba, ki je javno grajal tako postopanje. Boj za Podgrad. (Izv. dopis.) Samo kratkim brzojavom raznesel se je po slovenski domovini veseli glas naše narodne zmage pri volitvi za deželni zbor. Ljute boje in naše trpljenje smo zamolčali. Imeli smo veselo zavest, da smo rešili čast svojo, a zraven tudi čast celega okraja vo-lovskega. Zuljeva je naša roka, a gorje onemu, ki vzdi-guje svojo prodano in oskrunjeno roko po naših svetinjah. Ob tla smo vrgli Prančeška Marottia, na naših poštenih slovenskih prsih so se razbili narodni odpadniki — ej žalostna jim majka — Ga-špar Kastelic i Sebastijan Pipp. Tako je sodil razkačeni narod italijanskim podrepnikom. Toda glavna bitka nas še čaka. V občinskem uradu v Podgradu še vedno gospodarijo z našimi krvavimi žulji sluge Italijanov Stipe, Tine i Jakle. V šestih tednih morala se je razpisati volitev, ali za Podgrad mešali in blodili so s cesarskimi postavami naši najhujši nasprotniki. Junafcki smo ples zaplesali. Ej, da vam je bilo videti, kako smo lovili „rudeče ptiče". Razpodili smo jih na vse strani, a oni, ki so še ostali, skrili LISTEK Mimika in fizijognomija. (Spisal dr. A. Mihalič.) (Konec.) Fizijognomija. — Vsakemu je znano, da se da iz različnih obrazov — iizijognomij — naših sozemljanov sklepati na notranje delovanje duha, na značaje sploh. — Da pa se razumemo, morem takoj dodati, da ta trditev pač ne velja splošno, temveč le v ogromni večini. Da pa to za-moremo spoznati ter si uvrstiti vsak nov slučaj iizijognomije med one, ki so nam že znani, treba je, da poznamo do dobrega mimiko. Jezik — govor nam lahko zakrije ter predrugači, ker sta odvisna od volje. Ali tega mu ni mogoče pri mimiki. Skrit smehljaj in če ue tudi samo ena mišica kje na obrazu strese, med tem ko se trudi pripovedati nam kaj fingiranega, nam takoj, če ga opazimo, razkrije njegovo pravo muenje. Ce nam kedo zatrjuje, da nas vestno posluša, zadostuje nam le en sam postranski raztrešen pogled njegov, da mu ne verjamemo. Kakor sem že omenil, je fizijognomija stalen in za vsacega posameznika značilen izraz, ki si ga je pridobil po neštevilnem posluževanji mimiškega gibanja mišic. Kar se tiče pred vsem oči, povzročajo različna mimiška premikanja, ki se v življenju tisoč in tisočkrat ponavljajo, stalne poteze, stalno konfiguracijo celega lica posebno pa mišic okoli in nad očmi, na čelu, kakor tudi onih, ki so v mimiški zvezi s temi. In iz teh stalnih potez nam je mogoče sklepati na notranjo duševno delovanje, to je na ono, ki se je vsled okolščin večkrat ponavljalo pri človeku, ter mu utisnilo poseben in značilen izraz, poteze. Tako nam svedočijo navpične grbe na čelu kla-vernost in so znak notranje nevolje in nezadovoljnosti. Nahajamo jih pri ljudeh, koje je velikokrat zadela kaka nesreča, na dalje pri hudih bolečinah. Tudi pri ljudeh, ki imajo to slabo navado, da se radi in velikokrat jezijo, n. pr. pri nervoznih guvernantah. — Na drugi strani pa tudi pri takih ljudeh, ki veliko in globoko mislijo, če tudi brez-vspešno, pri filozofih, pri osebah, ki imajo izvanredno veliko skrbi in večinoma pri vseh več ali manj resnih ljudeh. Vodoravne grbe z visokimi obrvami nahajamo nasprotno pri ljudeh, katerim je alkohol in dobra pečenka nad vse dobrote tega sveta. Nadalje pri radovednežih. Značijo nam notranjo zadovoljnost in zastopnost za vse zuuanje utise. Kandidatje za te poteze so mesarji, gostilničarji in umirovljenci. Tudi pri ustih provzroča konfiguracija mišic okoli ust posebne in stalne poteze. Tako n. pr. nahajamo pri posebno veselih dogodkih in prijetnih zunanjih utisih sploh, ki pa morajo biti le momentalni, značilno sladko potezo ust. Vsaka sladka poteza ust, ki traja več časa ali pa celo v mali meri stalno, je ostudna. Posebno lepo je izražena ta poteza v smehljajih, in sicer vzlasti pri mladini. Nasprotno provzročijo neprijetni utisi, ki se v človeškem življenji ponavljajo dan za dnevom, kakor tudi nezadovoljno in brezupno žitje, nekako bridko potezo ust. Pri takih ustih so vse gibe okoli ust, posebno one navpično od nosnic do ust, jasno izražene. Take poteze dobimo pri ljudeh, katerim se vsako podjetje ponesreči, pri ljudeh, ki se bore za svoj obstanek in pri takih, ki so prav malo ali bolje rečeno, ki niso ničesar dobrega in veselega doživeli. Zasledimo jih v prvi vrsti pri moškem spolu, vendar imajo posebni privilegij do te poteze tudi stare device. Pri zagrizeni potezi tiščimo obe ustnici na zobe, tako da zakrijemo vso rudeČico ustnic. Reflektorično napravimo isto potezo pri težkem telesnem delu, ako vzdigamo n. pr. kako težko reč. Opazimo jo pa tudi pri egoistih, pri svojevoljnežih , pri tihih iu nezaupljivih ljudeh. Zaničevalna poteza se izraža v tem, da vzdignemo spodnjo ustnico na vzgor. Podobna je najmanjši stopinji smeha; svoj zaničevalni efekt pa dobi še-le s pomočjo mimike oka. Tudi zaničevalna poteza je le nekaj momentanega in bi bila presmešna, ako bi bila trajno na licu. so svoj „rudeči kljun". Tudi njim pride dan plačila. V petinštiridesetem tednu svojega žalostnega vladanja, dne 6. junija 1895, je razpisal konečno bivši ovčar, a sedanji naš občinski upravitelj Stipe iz Mun volitve za občinski zbor v Podgradu. Vsled temeljite pritožbe in mnogih interpelacij dičnega našega poslanca gospoda Spinčiča ukazalo je visoko ministerstvo iz cesarskega Dunaja, da se morajo razpisati volitve. Oster ukaz je prišel iz okrajnega glavarstva in Frančeško Marotti privezal je takoj vrečo sena na voz in hajd na Volovsko. Zastonj je tam tarnal in tožil, da ni še za volitve pripravljen. Minister je ukazal in okrajni glavar — rad ali nerad — mora ubogati. V treh dnevih morali so razpisati volitve. Brzo pridirja na to Frančeško Marotti z Jakle-tom v Podgrad in ukaže občinskemu slugi, da mu prepiše novo došle volilne liste. Pridejo Markolin in Jaksetič z Jakletom in zahtevajo, naj jim g. tajnik pokaže ukaz okrajnega glavarstva. Zastonj se proti vi gospod tajnik, zastonj hoče čuvati uradno tajnost. Naši ovčarji in ž njimi .gospod" Jakle ne znajo, kaj je uradna tajnost in g. tajnik mora ven iz urada. Nastane kriza. Jakle zahteva, da se g. tajnik odpusti iz službe, drugače odstopi on. Telegrafirajo na Volovsko. Ko pride odgovor iz Volovskega, ošteje Stipe Tineta i Jakleta. Konec krize je ta, da ostane gospod tajnik še v službi, a upravitelj Jakle se odpove, vzame svoj .pos" in si gre iskat dela i kruha v Polo. Tako je naš troglavi občinski odbor zgubil modro glavo Jakletovo — druge dve odbijemo mu mi v kratkem. Z novo došlo volilno listo v rokah je štel glasove Frančeško Marotti. Cim bolj je štel, tem več je bledel in grozno mu je up&l medli obraz. „Aj, Johanica, premalo nas je! Vse je slovensko, vse je za Jenko-ta." Bled od strahu, s tresočo roko pograbi upravi-vitelja Stipeta iz Mun, priveže vrečo sena na voz in hajdi v Trst, v glavni brlog „rudečih ptičev". Toda zastonj! Cesarski Dunaj je zapovedal, da se morajo vršiti cesarske postave in proti taki zapovedi ne pomagajo tudi „rudeči ptiči". Zastonj ves trud — FrančeSko Marotti! Majka Slava zbrala nas bo, kakor listja in trave in vsi, vsi pridemo „voti klat" proti tebi in tvoji prodani italijanski čedi. Cujemo, da se je vrnil že Jakle iz svojega popotovanja. Nam je žal, da se je tako brzo skesal. A strah nas je, da ne bi to svoje popotovanje zaračunal občini. Tako si je namreč prej zaračunal 2 gld. za to, ker je prišel s Frančeškom Marottom, z Markolinom in Jakletom pregledovat novodošlo volilno listo in s tem provzročil zmešnjavo na občini. Radi njega oštel je Stipe še .nedolžnega" Tineta. Ko so se popravljale lopate in krampi za pokopališče v Hrušici, pregledal je Jakle to popravljanje in si zaračunal za to pregledanje 2 gld. Ko so se popravila vrata v mrtvašnici, prišel je Jakle pogledat Napravimo jo, ako hočemo pokazati svojo prednost pred drugimi in pa ako se smatramo nad drugimi ter iz svoje višine sodimo malenkosti drugih. — (V Ljubljani je takih potez veliko.) Mimika oka nas v tem oziru podpira stem, da leno, površno in od strani opazuje objekt. Nahajamo jo pri ljudeh, ki si veliko domišljujejo in pri prevzetnežih. Okuševalna poteza je le za one, ki živi za to, da le uživajo. Nehote jo napravimo, ako si predstavljamo pikantne jedij in pijače in se nam, kakor pravimo .sline cedijo". Usta so pri tej potezi malo odprta, rilcu podobna. Zasledimo pa jo tudi pri ljudeh, ki radi vedno opazujejo, pri kritikih, obrekovalcih, itd. Omenim naj le še, da ima temperament velik pomen za razvoj mimike in fizijognomije. Isto velja tudi o telesni debelosti in starosti. Tako nahajamo pri sangvinikih le malo izražene poteze — nasprotno pri kolerikn. On ne preminja tako hitro svojih idej in željž, in stem tudi ne svoje mimike in ima toraj razvitejše poteze. Pri flegma-tiku, na katerega zunanji utisi le malo uplivajo, ne bodemo eo ipso pričakovali značilnih fizijognomij. Pri debeluhih pogrešamo sploh vsako fizijogno-mijo in tudi mimika je neznatna. Da so fizijognomije ravno v starosti najbolj razvite in markante, sledi iz naše trditve, da je fizijognomija stalen, pridobljen izraz, po dogotrajni mimiki. Pristavimo naj še konečno, da ovira brada, pa tudi očala opazovanje fizijognomije, ker nam zakrivajo markante kožne gibljeje. vrata in si zopet zaračunal 70 kr. in tako gorjč občinski blagajni. Stipe pa svojim ljudem vse izplačuje. Da bi za volitve begali naš narod, naročili so znanega Italijana Bradicicha, da sestavi račune za lansko leto. Badi bi namreč pokazali, koliko so lani denarja prihranili. Ne bofi Jaka kaše pihali Mi znamo, da ste lani vdobili denar, ki ga je prihranil gosp. Jenko — mi znamo, da od svojih doklad niste še krajcarja prejeli — mi znamo, da je ves denar, kar ga še imate, prihranjen od gosp. Jen-kota. Vaših lažij ne verujejo Vam več niti Vaši italijanski prodanci. Vsi se bodemo vzdignili proti Vam, ki tako brez potrebe razsipljete krvave naše žulje za lačne Italijane. Pošteni so bili naši očetje. Niso nam zapustili ni srebra, ni zlata, a zapustili so nam lepo vero Jezusovo in mili slovenski jezik. Zvon iz domače cerkve zove nas v boj — jok naših nedolžnih otrok zove nas v boj proti sovražnikom naše domovine. Ej, pripravljeni smo vsi, junaški Ciči in krepki Brkini. Tebi Frančeško Marotti, Tvojim italijanskim prodancem in .rudečim ptičem" napovedujemo borbo dokler ne zmagamo! Po naših hribih in brdih pa odmeva grozen glas: .Proklet bio izdajica svoje domovine!" Po potresu. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila : Društvo .Beseda" v Budeje-vicah kot čisti dohodek v ta namen prirejene akademije 400 gld.; administracija časopisa .Narodni Li8ty" v Pragi nadaljno zbirko 113 gld. 88 kr.; županstvo mesta Belovar 100 gld.; župnijski urad v Nemčicah na Moravskem v cerkvi nabranih 35 gl.; gospod J. Kmet, nadučitelj v Cerkljah (po gosp. Ivanu Hribarju) 3 gld.; gosp. Adolf Bernas, re-virnik v Struharovem na Češkem, 2 gld.; gospod Ferdinand Michel, v Grafenbergu na Šleskem 1 gl.; tvrdka Joachim Goldberg & sinovi na Dunaju, razno blago za obleko. ____ Iz Smartna pod Šmarno goro. Ob 8. uri 37 minut smo čutili močan, več sekund trajajoč sunek od zapada. Škode posebne ni napravil, razven da je odpadlo po poslopjih mnogo ometa na tla. Iz Mengša 10. junija. Danes ob 8. uri 37 min. imeli smo hud potres, kakoršnega že nismo imeli od Velike noči. Bil je kratek, trajal je komaj 7 sekund, a bil je silen in močan. Ljudstvo je bilo prestrašeno in bežalo iz hiš. Delavke iz tovarn so ostavile delo; šolarji so hoteli skozi okna po-skakati, žival je bežala zbegana po cesti, opeka se je vsipala raz streh. Marsikatera hiša je dobila na novo razpoke in katere so dosedaj razpokane, so sedaj še bolj poškodovane. Prišel je od izhoda. Iz Kamnika. Danes 10. junija bil je pri nas ob 8. uri 33 minut hud potres, trajajoč 5 sekund. Iz hiš je precej opeke padlo, nekatere hiše so zopet razpokale, posebno pa sobe. — Potres bil je tako hud, kakor o velikinoči drugi. Ljudje so vsi močno zbegani. Iz Zreč, 10. junija, nam pišejo: Od grozo-nosne Velike noči pozneje se je tudi v našej dolinici zemlja ponekoliko zgibala sicer večkrat, ali od one noči uobenokrat ne tako močno, kakor zopet danes. Sedaj ob 8. uri in 34 minut zjutraj so valovi, spremljani s podzemskim bučanjem svet tresli v času okoli 5 sekund; klepetala so okna in ropotala je posoda po omarah. Nebo je v trenotku oblačno od vseh stranij in solnčni žarki le za silo predirajo skozi neko meglico. Zemlja se je pritresla od Konjic, to je v smeri od jugovzhoda. Iz Cerkljan na Gorenjskem: V ponedeljek kakih 5 minut pred tričetrt na 9. uro nekaj sekund trajajoč hud sunek. Zazvonili so zvonovi, kakor o velikonočnem potresu. Farna cerkev, komaj popravljena, je dobila zopet razpoko v prezbiterju. Tako tudi podružnica v Cešnjevku. Župnišče, na novo preslikano, zopet poškodovano. Otroci, kar jih je bilo v šoli, so jokali od strahu ter bili odpuščeni domov. V Beki se je utrgala velika skala. V Senčurji je bilo tudi hudo; ljudje so bežali iz hiš. Cerkve in drugih poslopij še niso jeli popravljati. — Trdijo, da je sunek prihajal od jugovzhoda. Bil je za ve-likočnim najhujši Iz Rakeka 10. junija. Danes dopoldne ob 8. uri 40 minut smo čutili precej močan potres, blizu tako kakor prvi, samo da je bil krajši. Iz Hrenovi c. Nocoj 10. jun. ob tričetrt na 3. je bil pri nas precej močan a kratek potreB, hujši pa je bil zjutraj ob 8. uri in 35 minut, ko je trajal vsaj dve sekundi. Sploh smo po veliki noči večkrat čutili zemljo se majati, skoraj vselej v zvezi z viharjem in bobnenjem. IzNaklega. Ob l/t9. uri zjutraj 10. t. m. smo čutili dva hitro si sledeča sunka. Opeka je padala raz streh. Iz G o r i j, dne 10. junija. Zemlja se tedaj noče umiriti. Pretečeno noč ob s/< na 3. uro in danes dopoludne nekaj pred */t na 9. uro smo tudi pri nas čutili dva precej močna sunka, ki sta trajala 2—3 sekunde. Iz T u n j i c e 10. junija. Ob 8. uri 37 minut se je ponovil vertikalni 3 sekunde trajajoči potres. Dva sunka sta bila zelo močna. Po Velikinoči v noči od 14—15. aprila do danes se ni čutil tukaj nobeni tako močni sunek. Stare razpoke so se nekoliko razširile v cerkvenih ščipalnikih, v župnem dvorcu in mežnariji. — Odpadlo je tudi nekoliko ometa. Iz C r m o š n j i c 10. junija. Danes zjutraj ob 8. uri 40 min. smo opažali precej močan, kake 4 sekunde trajajoč potres v smeri od jugozapada proti severovzhodu. — Čutili smo do zdaj večinoma vse ljubljanske sunke in ravno tisto minuto, (zvezdni čas) kakor Vi v Ljubljani. Iz Gorice, dne 10 jun. Danes zjutraj, 3minute pred 3 uro, smo čutili tukaj dokaj hud potres, ki nas je zibal 6 ali 7 sekund in sicer skoraj s tisto močjo, kakor oni o veliki noči. Smer mu je bila od juga proti severu; podzemeljskega bučanja ni bilo slišati. Vidne škode potres ni napravil nobene. I z R e č i c e v G o r n j i Savinjski dolini, dne 10. junija. Danes dopoludne ob 8. uri 45 minut je bil tukaj zelo močan potres, ki je trajal 10 sekund. Poslopja so precej razpokala, ljudstvo zelo zbegano. Politični pregled. V Ljubljani, 11. junija. Rusija. Na Ruskem sta dve vrsti javnih ljudskih šol: cerkvene in deželne. Cerkvene so že sedaj podložne sinodi kot svoji najvišji gosposki. Vrhovni proknrator Pobjedonoscev deluje pa že dlje časa nato, da bi tudi v deželnih šolah imela sinoda prvo in najvišjo besedo. V ta namen je sestavil spomenico in jo predložil carju, toda listi poročajo kot zanesljivo gotovo, da car ni pritrdil Pobjedonoscevej želji. Liberalni listi sklepajo iz tega, da je mladi car bolj svobodomiselnega duha. Vendar pa moramo pristavljati, da so ruske šole obeh vrst popolnoma verske. — Mej Rusijo in Grško se je sklenila trgovinska zveza, ki ne bo brez pomena za naše izvaževanje v balkanske dežele. — Armenskih katolikov cerkveni poglavar pride te dni v Petrograd, da carju osebno častita ob nastopu. Ta prihod je vrlo znamenit. Ka-tolikos vodi v cerkvenih stvareh vse monofizične Armence, ki so razširjeni v Perziji, Armeniji, Turčiji in Rusiji. Stoluje v Ečmiazinu, staroslavnem samostanu blizu mesta Erivana. Tam ima tudi duhovniško semenišče. Njemu so podložni trije patrijarhi in več nadškofov. Mej patrijarhi je najznamenitejši carigrajski, ki je hkrati civilni sodnik mej Armenci. Armenci imajo svoj vlasten obred in Btrogo cerkveno upravo (vzlasti poste); od katoliške cerkve se razlikujejo samo po svoji stari zmoti, da namreč Kristusu priznavajo samo jedno — božjo natoro. Že od nekedaj so se Armenci radi naslanjali na Ruse in ni dvojbe, da bo tudi ta prihod armenskega cerkvenega glavarja imel važne politične namene. Tem bolj velja to za čas, ko Armenci toliko trp6 pred Turki. — V vasi Tajkovo v vladimirski pokrajini se je pričela dne 24. maja velika stavka. Vlada je poslala vojake v pomoč. Tvorniški vodja se je sam tako spozabil, da je proti delavcem rabil orožje. Množica je planila nanj in ga je popolnoma razme-sarila. Francoski predsednik Faure je vsprejel na svojem potovanju v Clermontu deputacijo 65 prostozidarskih lož pod vodstvom vodje Blatina. Gotovo ni treba povdarjati, da jih je vsprejel z veseljem, kakor vsprejme brat brata; odgovor njegov je bil seveda bolj kratek, toda zelo pomenljiv. Rekel je namreč: .Zelo me veseli, da vas morem vspre-jeti, ker vas vodijo misli jedinosti in solidarnosti, katere lastnosti so uam drage." Besedi jedinoet in solidarnost pa mu tukaj ne moremo smatrati čednostim, kajti prostozidarjem je draga in ljuba le je- \ V \ * dinost zoper katoliško cerkev. — Ako pa preberemo odgovor škofa Dalbertu v Periqueux, tedaj bi ga morali smatrati za najboljšega katolika. Ta odgovor se namreč glasi: »Duhovniki vaše škofije so dobri državljani in domovinci. Na nje se opiram, da za-morem raztolmačiti misli jedinosti in sloge, kateri moramo vsi imeti in so toliko potrebni za obstoj domovine. Moti nas dalje tudi govor s prednico civilne bolnice, kateri je rekel: „Mila sestra, želim vas videti. Potrudite se, da pridete bližje in ostanete tu. Vi strežete revežem in vojakom in smete zahtevati, da vas čisla in spoštuje vsa dežela." Nato ji je pripel križ častne legije na prsa. — Ako primerjamo ta dva slučaja, tedaj smemo trditi, da je Faure popolno nepristranski ali .na dva kraja nož." Prusija ima še vedno protestantske kanonike, ki uživajo dohodke onih katoliških stolnih kapiteljev, ki so bili svoječasno z rekom: Cuius regio, illius et religio priklopljeni državi. Dotična mesta podeljuje kralj višjim uradnikom, generalom itd. To so samo po sebi umevno službe sine cura; jedina dolžnost teh čudnih kanonikov obstoji v tem, da se zbero vsako leto jedenkrat v škofijskem mestu, toda ne radi tega, da bi morda opravljali kako službo, temveč — da jedo in se vesele. V Merseburgu na Saksonskem so še trije taki kanoniki, od katerih se zove jeden celo stolni dekan. To čast je dobil po smrti generalnega obrista pl. Papa, dosedanji kanonik Štefan, glavni poštni ravnatelj in prosto mesto kanonika je podelil cesar admiralu baronu Goltz Državni in deželni poslanec na Bavarskem Reindl je bil pred kratkem imenovan stolnim dekauom v Eichstadtu. Vsled tega imenovanja je pa nastalo vprašanje, se li sme zopet voliti državnim poslancem. Bavarska vlada meni, da to ne sme biti, zbornica trdi pa nasprotno. To vprašanje je rešil Beindl s tem, da se je odpovedal mandatu. Turški veliki vezir odstavljen. Sultan je odstavil dosedanjega velikega vezirja Dševad pašo ter imenoval na njegovo mesto Said pašo, ki je bil veliki vezir že pred desetimi leti. Najbrže, da je ta sprememba v zvezi z armenskim vprašanjem, glede katerega je turška vlada tako osorno odklonila vse zahteve evropskih vlad, češ da ne trpi v svoji državi nobenega vmešavanja tujih držav. Tem potom si hoče turški sultan olajšati svoje stališče, ker se bo njegova vlada nasproti tujim državam izgovarjala na odstavljenega velikega vezirja. Ako ji bode to kaj pomagalo, poučila nas bo bližnja prihodnost. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. junija. (V avdijenci pri cesarju) je bil včeraj vsprejet divizijonar fml. pl. H e g e d ii s iz Ljubljane. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je, kakor poroča tukajšnji uradni list, blagovolil prevzeti šesti letnik slovenskega leposlovnega lista „D o m in svet", katerega tako umno in požrtvovalno v Ljubljani vre-juje iu izdaja prof. dr. Fr. Lampe, v svojo c. kr. rodbinsko knjižnico. (Imenovan) je profesor na ljubljanski gimnaziji in začasni vodja na gimnaziji v Kranji gosp. Josip Hubad, za ravnatelja na c. kr. gimnaziji v Kranji. Čestitamo novoimenovanemu gosp. ravnatelju in zavodu, za kateri si je že dosedaj pridobil gosp. Hubad obilno zaslug 1 (Posestva industrijske družbe na Gorenjskem prodana državi za verski zaklad.) Včrraj so se zbrali delničarji kranjske industrijske družbe na izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bilo sklepanje o predlogu poljedelskega ministra, ki želi od industrijske družbe kupiti vsa posestva ležeča ua desnem bregu podkorenske fare (45.000 oralov zemlje) razven Mežakle in tovarne Badovna. Pri razpravi je izjavil baron Bom, ki je izmed vseh zastopanih 4980 delnic zastopal 2080 delnic, da se v imenu manjšine vzdrži glasovanja. Večina je na to sklenila, poljedelskemu ministru prodati za verski zaklad svoja posestva za ponudeno ceno 1,400.000 goldinarjev. Izročitev posestva se zvrši 1. julija t. 1. (Pouk na mestnih ljudskih šolah) je za sedaj do petka ustavljen, a bode vsled zadnjega sunka in nove splošne zbeganosti moral pred ko ne popolnoma prenehati in se šolsko leto 1894—95 zaključiti. V tem smislu je stavil mestni šolski svet predlog na Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh ▼ kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij dež. šolski svet. Na zasebnih ljudskih šolah so razmere ugodnejše, ker se nahaja pri vsakem zavodu kak primeren prostor (dvorišče, vrt ali barake) za nadaljevanje pouka do konca tega šolskega leta. — Klasifikacija za učence mest. ljudskih šol sestavila bi se potem takem na podlagi tričetrtletnih uspehov, in učenci (učenke) vsposobili za vstop v višje razrede. Za one, ki bodo imeli vstopiti v srednje šole, bode pa odločil potrebno seveda c. kr. deželni šolski svet. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so gg. France Flik iz Ribnice v Ko. mendo, Mihael Horvat iz Banjaloke v Ribnico, Janez Nemanjič od Treh Kraljev v Rovte. (Osebna vest) Višji nadzornik tukajšnje c. kr. tobačne glavne tovarne, g. Karol P a y e r je dobil povodom umirovljenja naslov in značaj finančnega nadsvetnika. (Wolfovega slovensko - nemškega slovarja) se-šitek dvajseti je izšel, ki na straneh 625 do 704 drugega zvezka prinaša besede od .šesterorob" do .tvrzukati". (Nagla smrt.) Na Savi pri Jesenicah se je 7. junija nenadoma pri delu mrtev zgrudil 341etni Jakob 2van, doma iz Bohinjske Bistrice. Pravijo, da ga je zadel mrtvoud. — Mi smo že pri več prilikah opozarjali oblastvo na pomanjkljive zdravstvene in varnostne razmere v imenovani tovarni, kjer se primeroma zgodi vsako leto zelo veliko nesreč. — Akordno hitro in mučno delo v neznosni vročini je pač najglavnejši vzrok tolikih nesreč in slučajev smrti. Mi zopet porabimo to priliko ter opozarjamo vodstvo tovarne, naj ne pozabi, da so tudi delavci liudje, kateri imajo pravico do zdravja in življenja. (Iz Komende), dnč 8. junija. Pretekli četrtek nas je zapustil g. Frančišek Vrhovšek, bivši tukajšni kaplan, sedaj novoimenovani župnik svibenjski. Britek bil je sloves od blazega moža, britek na obe strani, vsaj je on zapustil dragi mu kraj in omiljeno ljudstvo; mi pa smo izgubili v njem nevtrudljivega in gorečega duhovnika, vrlega bodritelja šolske mladine, ter milega nam prijatelja. Nad tri leta je bival med nami in ves ta čas videli smo v njem, moža na pravem mestu, Čist in blag značaj. Ni čuda tedaj, da je sedaj o slovesu njegovem, le jedna želja v srcih tukajšnjih župljanov: Bog živi priljubljenega gospoda na novem mesti mnogo, mnogo let! 2up-ljanom svibenjskim pa iskreno čestitamo, da so dobili tako vrlega duhovnika. Blagi novoimenovani gosp. župnik pa naj oprosti te vrstice, vsaj ne izvirajo iz napačnega namena, temveč so le skromen odmev ljubezni, zadovoljnosti in zahvale — visoko ga ce-nečih župljanov komeudskih! (Iz Prage,) 4. junija. Razstava letos ni tako mnogobrojno obiskovana, kakor leta 1891. V2rok tega je preneugodno vreme. Pred tednom se je nad Prago vsul tolik dež, da je tekla voda v potokih po ulicah. Na razstavišču so brodili ljudje do pasu v vodi in blatu. Ni treba omenjati, da je napravila ploha veliko škodo po okolici. Izmed razstavljenih predmetov navajam sliko Liebscherjevo .Valašsko Madono". V sredi slike se vidijo jaslice, na levo Marija s sv. Jožefom iskajoč stanovanje, na desni oznanuje angelj pastirjem Jezusovo rojstvo. Cela slika je naslikana v narodnem duhu. — Procb&z-kovo pesem .Jezik" so raztrgale .Češke Novine", mladočeško-napredni-realistični list. Cela pesem ni druzega, nego povodenj besed. S tem je .klerikalna" kritika še bolj poostrena. Drug liberalni časopis .Cas" je pa zopet iznenadil vse častilce Pospišilove, ko je prinesel, kako so potovali venci, palme, šopki itd., koje je umetnica od svojih častilcev prejela, v voz za smeti. Nižje publikum je kar trgalo vizit-nice in cvetlice od vencev, ko so jih dekle na voze zmetale. Ce bi jih bila doma sežgala, naj bo, ali tako-le nehvaležno jih zavreči in s tem darovalce poškropiti, razumi kdor moreš. — Brata Winter-steina hočeta obogatiti Češko literaturo z romanom „Deset let za živa zahrab&n". K nesramnemu romanu pridevata kot ceno molitvene bukve. Toli predrzen more biti samo —! — Husov spomenik bode stal, in sicer na Betlemskem trgu. Tu je namreč Hus govoril. (Darovi.) Za na Ježici poškodovano farno cerkev so darovali: Prečastiti gospod kanonik Franc Povše 40 gld.; vč. g. Anton Kukelj 5 gld.; gospod A. Peršin, krznar v Gradcu, 3 gld.; po umrlem Jerneju Peršinu dobi farna cerkev 29 gld. 92 kr. — Za podružnico v Stožicah je daroval preč. gospod kanonik Fr. Povše 10 gld. Vsem gospodom izrekata prisrčno zahvalo S. Zupan, župnik, in Anton Belka, župan. — Vredništvu .Slovenca" so poslali : Častiti gospod Andrej Šimenec, župnik v št. Lovrencu, za poškodovane po potresu 5 gld., zbirka faranov v St. Lovrencu v isti namen 10 gld. — Farni urad v Moravski Huzovi (p. Hnojice na Moravskem) je poslal 11 gld. 10 kr. kot darek bratov Hanakov za podporo od potresa obiskanim bratom Slovencem. (Iz Hrenovic.) Ako Bog da lepo vreme, imeli bomo procesijo s sv. Rešnjim Telesom slovesnejše, kakor druga leta. Dobili smo največ po darežljivosti faranov novo nebo (baldahin), katerega nam je preskrbela gospa Hofbauer v Ljubljani. Delo je prav lepo in okusno napravljeno in gled^ na izvršitev tudi ne predrago. (Nezgoda.) Vodja plinove tovarne v Ljubljani gosp. Beyschlag,ki je včeraj ob potresu hitel iz pisarne, je tako nesrečno padel, da si je vnovič poškodoval zlomljeno nogo. — Včeraj popoludne je padla na Francovem nabrežju štiriletna hčerka čevljarja Kodra v Ljubljanico, odkoder jo je detektiv Cuber še živo rešil. (Trnovska procesija) na sv. Rešnjega Telesa dan se prične ob pol 5. uri zjutraj — ne ob 5. uri, kakor smo včeraj poročali — in ako je ta dan neugodno vreme, se vrši v nedeljo po sv. R. Telesu ob isti uri. (Književno naznanilo in prošnja.) P. n. mladi-noljubnim slovenskim, zlasti pa onim gospodom, ki so povpraševali že lani po I. zvezku .Zabavne knji-nice", tem potom uljudno naznanjam, da je rečeni snopič izšel pred kratkim vdrug i, popravljeni izdaji, in da ga je zopet moči dobiti pri podpisanem izdajatelju po navadni ceni (15 kr. komad). Zajedno se obračam na tem mestu s prelepo prošnjo do vseh onih p. n. prejemnikov .Zab. knj.", ki še dosedaj za doposlani jim 4. zvezek niso poravnali naročnine, naj blagovolijo to storiti čim najhitreje, da mi bode mogoče pokriti tiskarske stroške ter mogoče preostanek poslati po potresu prizadetim v Ljubljano, kakor sem storil to tudi s čistim dohodkom 3. zvezka .Zab. knj." Tvarina za 5. zvezek je tudi že pripravljena in se bode izročil rokopis še ta mesec tiskarni. V Središču, dne 10. junija 1895. Anton Kosi, učitelj in izdajatelj .Zab. knjižnice." (Iz Brna,) 4. junija. 29. min. mes. je umrl kustos frančiškovega muzeja gospod M. Trapp, lastnik reda cesarja Franca Jožefa. Moravska zgubi ž njim dosti odličnega in delavnega učenjaka.— Kako se nam godi s šolami? V Pfiboru je šulvereinska šola s 158 češkimi otroci. Občinski zastop je zoper njo, šulverein, da se je znebi, je pridobil za-se deželni šolski svet in šola obstane na mestne troške. Vse prizadevanje, da bi se to ne zgodilo, je bilo zastonj, šola je vsiljena. — Kako daleč se pride, ako je človek preveč naroden, kaže naslednje: Caso-sopis „Ostraviceu v Mor. Ostravi je vabil k kegljanju v narodnem domu in piše: .In nastala je velika tihota, ker vsak je sapo zadržal čakaje, koliko jih bo. In glej 1 bilo jih je devet. In bilo je vpitje v Izraelu in vsi 80 prišli, častitat gospej M. Potem stopi g. H. na rame soigralcev in zaznamoval je ime na desko. In priletel je Štefan plzenjskega in pili so vsi . . ." (Sv. pismo, Mat. 1, pogl. 54 v.) Ali naj k takim rečem sveto pismo služi? (Policijska kronika.) Od nedelje 9. t. m. na ponedeljek v jutro prijela je mestna policija 26 oseb zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja in 1 zaradi hudodelstva javnega nasilstva po § 81. kaz. zak., namreč kovača Jakoba Trškana iz Orlov, ker je po St. Peterskem predmestju razgrajal. Stražniku, ki ga je aretoval, vrgel se je na tla in se pri tem nekoliko opraskal na roki, v tem trenutku pa je hotel porabiti priliko, da bi jo odkuril, kar se mu pa seveda ni posrečilo. — O tatvini ni došla policiji nobena ovadba. — Polic, službo opravljalo je v tem iasu 90 mož. Društva. (Vabilo na veselico s tombolo) v korist vsled potresa ponesrečenim prebivalcem mile nam Ljubljane, katera se vrši na dan sv. Rešnjega Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieu, I. Bezirk, Stefansplati Nr. 11, Parterre. Telesa, 18. junija 1895 v gostilni gosp. J. Hausen-bicblerja v 2alci. Tombola z mnogimi dragocenimi dobitki vrši se pod nadzorstvom slavn. županstva trga Žalec. Tablice stanejo 20 kr. Pri veselici sodeluje pevski zbor „slov. kat. delavskega društva" v Zalci ter šmarijska godba. Začetek ob 3. uri ob vsa-koršnem vremenu. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor. Telegrami. Dunaj, 11. junija. Ob koncu državno-zborske seje sta včeraj dr. Gessmann in dr. Lueger ostro šibala vlado, ker toliko časa zaradi celjskega vprašanja ne reši državnega proračuna ter sta tako postopanje imenovala škandal. Dunaj, 11. junija. V odseku za volilno preosnovo se je poslanec Beer izjavil proti temu, da bi se peta volilna kurija razdelila v dva dela. Posl. Dipauli je pojasnjeval, da je zato odstopil iz volilnega pododseka, ker je pododsek hotel stlačiti na tisoče volilcev v nižje kurije; finančni minister je postopal pristranski in zabranil, da bi se bile predložile tabele o davkih za mesta in dežele. Dipauli je zagovarjal ustanovitev posebne kurije za delavce ter izjavil, da bo glasoval za prehod v posebno razpravo, da pa nima upanja, da bi se kaj vspešnega doseglo. Poslanec Klun je govoril v istem smislu in vzlasti zagovarjal petakarje. Dunaj, 11. junija. Naučni minister Ma-deyski je izdal nova navodila deželnim šolskim oblastvom, v katerih obsoja tako imenovano šolsko tiranstvo ter učiteljem priporoča, namesto prevelike strogosti dobrohotnost in očetovsko prijaznost do učencev. Dunaj, 10. junija. Morilec Eichinger, po sodišču obsojen na smrt, je po milosti cesarjevi obsojen na dosmrtno ječo. Celovec, 11. junija. Opasno je zbolel deželni predsednik baron Schmied - Zabicrov. Gradec, 11. junija. Namestnik baron Kiibeck obhaja danes petindvajsetletnico svojega službovanja v Gradcu kot namestnik. V to svrho so se prirejale razne slovesnosti. Gradec, 11. junija. Povodom petindvaj-setletnice poklonila se je namestniku baronu Kiibecku tudi deputacija slovenskih deželnih poslancev: dr. Radaj, dr. Serneo, dr. Jur-tela in dr. Dečko. Pri čestitanju načelnikov okrajnih zastopov so se udeležili tudi načelniki slovenskih okrajnih zastopov. Praga, 10. junija. Trgovinski minister grof Wurmbrand je obiskal danes popoludne v spremstvu cesarskega namestnika praško razstavo. Med posameznimi predmeti se mu je najbolj dopadla slovanska vas. Po dve-urnem bivanju je zapustil minister razstavo ter izrekel namestniku svojo popolno zado-voljnost. Vratislava, 10. junija. Kakor se poroča, je nastal v grofa Henckela premogovniku velik požar. Od 400 premogokopov jih je samo 40 v varnosti. Atene, 10. junija. Kabinet se je odpovedal. Deljannis je odpoklican h kralju. AtPiie, 10. junija. Pri današnji volitvi zborničnega predsednika je dobil kandidat Deljannijeve stranke, Laimos, od 195 148 glasov. a rt o Čas Stanje Veter Vreme t* 0> t, •9 S « "i ■<* 8 opazovanja zr&komera t mm toplomera po C.lzijn S " a 10 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. m. zveu. 734-2 732-9 733-1 15-1 23 2 15-2 brezv. si. zjzap. si. zapad megla oblačno del. jasno 09 dež Rim, 10. junija. Danes zjutraj ob 2. uri 50 min. se je čutil v Bologni lahek in v Raveni močen sunek. Umrli so: 9. junija. Amalija Mohar, delavka, 36 let, Sv. Petra cesta št. 89, tuberculosis pulmonum. 10. junija. Ivan Pele, pisarjev sin, 2 leti, Opekarska cesta 6, davica. V bolnišnici: 8. junija. Marijana Grum, gostija, 70 let, plučnica. Tujci. 9. junija. Pri Hlonu : Barolin, Sikoschegg, Bpstein, Polatzek, Eder, Brodseliek, Orgel, Pescbegg z Dunaja. — Lamprecht od Sv. Mohorja. — Schadelboner, Erguch iz Gradca. — Schussnig iz Trsta. — Purlani iz Gorice. — Tagany iz Budimpešte. — Klemenčič iz Novega Mesta. — Eisler iz Prage. — Puch-reiter iz Ljubljane. Pri Maliču: Pick z Dunaja. — Menser iz St. Polten-a. Stelluci iz Trsta. — Bastolz iz Padove. — Vogrin iz Brežic. Bartel iz Warnsdorf-a. — Landecker iz Monakovega.'3 Vremensko sporočilo. . m. »vcu. iuu x iu Ci bi. £ Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 32 Ubafdu pl. Trnkoczy-jii lekarnarju v Ljubljani. Pošilja so as obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. Vizltnlce priporoča Katol. ffiari. ^cffiazlične rastline, Korenine,| 66 27 tuBje in semena kupuje ICtootf&auphnann'£**t H Hj HJ Dunajska borza. 5S3 Dn6 11. junija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4li, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1078 „ Kreditne delnice, 160 gld............407 „ London vista ..........121 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........iS , C. kr. cekini......................5 „ 25 kr. 30 „ 05 „ 50 „ 30 „ 25 „ n 40 . 45 „ 40 . 86 . 63 >/., n 67 „ Dne 10. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 162 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......148 Dunavske vravnavne srečke ... . 131 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......111 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 100 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ „ južne železnice 3% . 172 „ „ južne železnice 5% . 132 „ , dolenjskih železnic 4% 99 35 50 10 25 25 10 75 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 75 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — » Ljubljanske srečke.........23 „ 60 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 172 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000gl.st.v. 3690 „ — „' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 568 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 113 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....98 „ 60 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................130 „ 25 „ !siNakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ? Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku Kulantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E R € (J K" Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. rar Pojasnila~£2£ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špakulaGl|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, li Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.