72. številka. Trst v četrtek 29. marca 1900 Tečaj XXV , „Edinost'* zhitia enkrat na dan. razun ueOelj in praznikov, oh uri zvećer. Naročnina r.naća t Za celo leto........kron za pol leta.........12 „ za četrt leta................*» _ za en mesec................2 kroni N uruci^mu je j-iačevati iiRnrrj. Na na- ročbe brf« prilotone nunirtim^ utirava ne očita _ Po tnb.ikarnah v Trstu ee protlajejo posamezne -tpvilke }>o 6 -totink (3 nve.); izvori Tr«ta pa 8 stotink -4 nvć.) Trie (»u Iti. *711. tf &din c s t Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. V etiaMtl je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Ym večkratno naročilo 9 primernim popustom. Prv»iana. osmrtnice in javne zahvale «ln-mači Offiasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravuištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uahajHia v ulici Carintia Stv. 12. Uprav ništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccoio stv. 3, II. nadstr. Izdajatelj ir • dgo vorni urednik n G o d n i k. -_—m- Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Ri [« na Posl. .S n i n č i <5 iu tovariši so v seji zbornice j»oslaacev dne Iti. marca 1900 predložili nastopni dve interpelaciji do njegove ekscelencc ministra za pravosodje : Dne 4. iaouvarja t. 1. se je na c. kr. trgovinskem sodišču v Trstu vršila razprava o nekem pravdnem prepiru |>o slovenski uloženi pismeni tožbi in slovenskem odgovoru. Ol>e -franki, ki ste iskali svoje pravo, sti bili slovenski, njiju zastopnika tudi Slovenca. Kakor taka sta hotela, naj se izključijo oni členi sodnega dvora, ki niso vešč: slovenskemu jeziku. Predsednik senatu je poskušal, da bi stianki in njiju zastopnika pridobil za to, da bi se mzprava vršila italijanski ali nemški. Ko pa se le-ti niso hoteli udati, je predsednik prijavil nastopni sklep sodnega dvora : Ker ni možno na tem sodišču sestaviti senata tako, da bi vsi njega členi znali slovenski — kajti nijeden člen iz trgovskega stanu ne zna tega jezika — se Ih> na podlagi ij 123 jHjslovnega reda sodišč razpravljalo s |>omočjo tolmača. Ker pa ni mogoče takoj najti zapriseženega tolmača, se razprava predloži na drugi dan. Zastopnika strank sta protestovala proti tolmaču, ker je tolmače rabiti le za tuje jezike, in ne za deželne jezike; razprava se je vendar dne 30. januvarja 1.1. vršila s pomočjo zapriseženega .tolmača. Ko pa tolmač govora zastopnika tožbe ni prav posnel, in je priznal sam, da ni sposoben v to, da bi slovenske govore takoj in prav prevajal, sta zastopnika izključila tolmača in sta zahtevala senat, čegar vsi členi bodo vešči slovenskemu jezikti. Ko sta potem toliko predsednik senata, kolikor tudi predsednik trgovskega sodišča sam ponovno a zastonj nagovarjala stranki, naj se poslužujeti italijanskega ali nemškega jezika, je predsednik, vsled sklepa senata, prijavil, da so v osebi nekega c. k. avskultanta našli sposobnega tolmača. Ta pa ni bil uradno usposobljen tolmač, zastopnika strank sta ga odklonila in sta izjavila, da na tem sodišču stranke zastonj iščejo pravice, zajamčene jim po ustanovnih zakonih in }>o novi proceduri, in da pustita jHHMvati pravdo, kakoi ista tudi še |>očiva v resnici. P O |) L I S T K K. 17 Moja prijateljica. Piše Kopriva. J>obile smo novega kateheta. Prejšnji je bil ja!io priljubljen. Bil je prijazen in dober, vse snio ga spoštovale. Novi nam ni bil všeč. Bil je del>el in rdeč v lice in nekako čudno nam je predstavil. Njegov stric je bil pesnik. < )n sam je deklamoml njegovo pesmico o vrtnarju, vrtu in rožah, dejal je, da je šola vrt. me pa smo rožice, — pri rožicah so se nam zasvetile oči v porednem smehu, — on pa je vrtnar. Svojega sorodnika je nazival strieek«. Živahno se je kretal, smejal in me smo mu od tedaj rekale »striček«. Ni nam znal im|H)n:rati. Bog. me, to ni tako lahko : brzdati kakih trideset, štirideset, >4, fr> in 10 letnih, živih, navihanih deklic ! V7se si domišljajo čudne stvari o svoji |>opolnosti in pre-težju, norčevanje in zasmihanje je njih element. Novi katehet ni našel milosti pred našimi očmi. Drugo uro je izpraševal. Pokazal je s prstom na jedno v prvi klopi in dejal : — Ti, povej mi kaj iz liturgije, n. pr. o mašnih_obredin ! — Dot+ena se ni niti ganila. Razred pa je ostrmel. Nas, nas v osmem razredu in tikati!? Nezaslišano! — No, ti tamkaj ! — Sedela je\ kakor prilimana. Z ozirom na ta, razmere na tem c. kr. sodišču kričeče ilustrirajoči pravni slučaj, stavljajo podpisani do njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje vprašanje: Ali je njegova ekscelenca pri Tolji, ukreniti, da bodo na c. k. trgovskem sodišču v Trstu, oziroma povsodi, kjer razmere zahtevajo to nameščeni sodniki po poklicu in sodniki iz naroda, ki so vešči tudi slovenskemu jeziku, da bodo stranke obvarovane pred vzkračevanjem ustavno zajamčenih jim pravic in pred izgubo časa in denarja ? Dne 19. septembra 1899 so trije bratje, Slovenci, iz sodnega okraja Koperskega, prišli na okrajno sodišče v Koper, da bi uravnali i neko zapnščinsko stvar. Ker dotični sodni uradnik ni bil vefcč slovenskemu jeziku, sije jeden bratov pomagal z italijanskim jezikom, druga dva sta si morala poiskati tolmača. Popoludne istega dne so oni trije bratje zopet i šli na sodišče, da bi uravnali neko drugo stvar. Isti sodni uradnik je do jednega bratov izustil besede: »La vengaavanti lei che sa parlarben it a lian«. Obgovorjeni je izjavil, da ne zna drugega jezika nego slovenskega. Na to je odgovoril c. kr. sodni uradnik :»se voU parlar i t a 1 i a n ve distrighemo oggi, se no, tornarfe d o m a n«. (Ako hočete govoriti italijanski, vas odpravimo danes, ako ne, pridete jutri zopet.) Oni trije bratje so pripravljeni s prisego potrditi, da je bilo res. tako. Na isto c. kr. okrajno so« 1 išče je bil za dan 9. januvarja 11KJ0 |>ovabljen neki Matej Kocijančič iz Trušk, hst. 17, občina Mare-zige, okraj Koj»erski. Ni mogel pa nič opraviti, ker ni vešč italijanskemu jeziku. Isto-tako se mu je zgodilo, ko je bil za dan IG. januvarja v drugič povabljen. Dotični c. kr. sodni uradnik je hotel na vsaki način, da Kocijančič govori italijanski, in je baje ee!<5 opazil, da se Kocijančič prej naveliča v Ko-j»er hoditi, nego on — sodni ciradnik — ga povabljati tja. Za dan 26. januvarja t. 1. je bil v tretjič povabljen. Kocijančiču so rekli, naj poišče tolmača in ga privede seboj. Mej tem, ko je bil Kocijančič na iskanju, je že c. kr. sodni uradnik sam našel tolmača iu sicer v osebi nekega Lovrečiča, priprostega Gospod katehet pa je zardel. Pokazal je drugo, tretjo — nič! Vse smo sedele kakor kipi. Nenavadna tihota je bila v šoli. -Mater Rafaela, ki je na veronauku vedno sedela v zadnji klopi v posebno nadzorstvo, kašljala je opominjevalno, preteče, sedela je v moji bližini in jaz sem škodoželjno opazovala, kako ji je znoj stopal ni lice.v He, da bi si dale kratiti svete, priviligirane pravice našega razreda ? ! Nikdar! Tretjo uro nas je gospod katehet vikal . . . Ali svoj ugled si je do_cela izpodkopal. Prišel je vselej v cilindru in rokavicah, kar mu je (jedna izmed nas & vstopu jemala iz rok in nosila na obešalo. Največkrat je bila LočnikTna vrsti, ker je sedela najbližje vrat. Bila je živo dekle, nataknila je za hrbtom j gospoda kateheta njegov cilinder in delala razne kapriole. A Mater Rafaela jo je nekdaj opazila in Ločnil^je stala celo uro v kotu, kakor otroci v prvem razredu. Bila je sicer velika nečast, a vse naše simpatije so bile za i to njene. Tudi nekaj specijalno svojih grehov sem imela na rovašu. Dobila sem lep notes v dar. V naravoslovni uri mi je bilo vselej posebno dolgčas, navadni pomočki, kakor privezovanje raznih papirnatih punčk na dolge kite mojih sošolk, lepo barvanje tičev in živali v knjigi, risanje modnih dam/4 fantastičnimi klobuki, vse to je zgubilo svojo prvotno zauimivoet. Moj mo- in omejenega moža, ki nikakor ni v stanu, da bi iz slovenskega prevajal na italijanski, zlasti pa ne sodne stvari. Na nekem zaslišanju kurata v C unski, Frana Volariča, ki se je nedavno vršilo na okrajnem sodišču v Lošinju, je dotični ad-junkt, Bassich — ki je sicer ob tej priliki našel nekega človeka na ulici in ga zaslišal kakor pričo proti dotičnemu tožencu — rabil dva tolmača, ki pa vrhu vsega oba ukup nista mogla dobro u meti priče. činov italijanske večine, ali javno povedati to si ne upa nikdo. Vsaki se boji nepopularnosti. Nadalje razpravlja zagrebški list vprašanje, da-li treba primorskim Slovanom italijanskega jezika v kulturne svrhe in meni potem: v očigled njih zlorabam z italijansko besedo in italijansko kulturo: v očigled vsem krivičnim sklepom in posledicam, ki jih oni izvajajo iz te svoje kulture, v očigled vsemu zlu, ki nam je ta kultura donaša v narodnem pogledu, zdi se nam, da naš narodni interes Uvažujč, daje tako postopanje cesarsko i i n naša čast zahtevata naj več o kraljevih uradnikov nezakonito, nepravično nepopustljivost od naše strani, in nedostojno in za stranke najbolj žaljivo; Narodna ekzistencija in narodno pravo uvažujć, da v pravni državi ni smeti stoje nad vsako kulturo. Dobro nam je došla | državljanov, sosebno onih, ki so po dve tri vsaka kulturna sila, ali ako je naperjena proti ure oddaljeni' od sedeža sodišča, maltretirati našemu narodnemu bitju, jo moramo odkla-na taki način in jim škodovati na času in njati najodločneje, oklep italijanske večine denarju; " kaže tako bahatost in krivičnost, da moramo uvažujć okolnost, da sta slovenski, ozi- mi odgovoriti s skrajno reakcijo. Ako nam roma hrvatski jezik deželna jezika v Istri in oni odrekajo vsako pravo, zakaj bi jim prida torej razprave s pomočjo tolmačev, zlasti znavali mi tudi najmanji privilegij J «Obzor» pa takih, kakor so omenjeni tu , sploh niso goji trdno zaupanje v naše poslance : kar oni I dopuščene, storč, bo dobro storjeno. Ne veruje pa, da bi in uvažujč okolnost, da po zadnjem urad-1 se vlada odločila za razpuščenje dež. zbora, nem ljudskem štetju sodni okraj Koper šteje Ali ako jej je le količkaj do svoje avtoritete |w>leg 14000 Italijanov 229000 Slovencev, in in svojega ugleda, bi morala kaj storiti. Do-Malološinjski poleg 4900 Italijanov 6500 ber znak pa je v tej bedi, da se veČina boji Hrvatov, si dovoljujejo podpisani staviti na- naše besede. Glavno pa je, da se ne udamo stopno vprašanje do njegove ekscelence go- in da pomagamo bratom po svoji moči. Kar spoda ministra za pravosodje: si priborimo v borbi, to nam bo tem drago- Je-li Njeg. ekscelenca pri volji, tu na- ceneje in raileje, to bomo čuvali tem \jubo-vedene slučaje preiskati nemudoma, strogo in sumneje. nepristranski, ter dotične uradnike, ki so po- deielnih zborov. V deželnem stopali proti svoji dolžnosti, primerno poko- zbom X i ž e a v s t rij s k e m so včeraj posl. riti ter od rediti potrebno, da bodo na okraj- Schlesingcr in tovariši predlagali, da bi se nih sodiščih v Kopru in Malem Lošinju, namesto najetja investicijskega posojila v zne-eventuvelno tudi na dru-i h sodiščih Istre, sk„ 500 rajljjoaov za gradnjo železnic izda-vladali zakon, pravo in dostojanstvo? jaje jnvesticijske obveznice ter se tako pre- prečila nadaljna davčna bremena. Predlog so odkazali finančnemu odseku. — Poslanec Politični pregled. : Steiner je utemeljeval svoj že javljeni nujni TRST, 29. marca 11)00. predlog glede gradnje železnic: predlog je bil Hevspeh istrskih pogajanj. »Ob-i sprejet brez debate. — Prihodnja seja bo zor« se v daljšem članku bavi z nevspehom, v petek. s katerim so se zaključila pogajanja med ve-j Deželni zbor Štajerski je v pred-čino in manjšino deželnega zbora istrskega, včerajšnji seji, v katero ni prišel noben slo-Tudi zagrebškemu listu ni prišel ta nevspeh venski poslanec in niti ne deželni odbornik nepričakovano. Tudi če je tu pa tam kakov Prof- Roblč, volil razne odseke. Kljubu temu posamičnik med njimi, ki se sramuje grdih j so Nemci izvolili izmej slovenskih poslancev —— v železniški odsek dr. Srneca, v vinogradni- nogram je Ivi v večrh eksemplarih vrezljan ški odsek dra. Jurtelo, Vošnjaka in tira. Ro-v klop, na belili^ prvih straneh mojih knjig sino, v odsek za občinske stvari dra. Rosino, je cvetelo že nebroj citatov najrazličnejših v odsek za deželno kulturo dra. Jurtelo, v i piscev — nekateri celo lastnega fabrikata, i peticijski odsek posl. Lendovšeka, v šolski ■ Kogej' pa, moja soseda, je bila pravo mrtvilo, odsek dra. Dečka. I Posadili sojo poleg mene, da me morda malo V deželnem zboru Češke m je bilo vlo-I poboljša £ svojo mirno pridnostjo... Vse to ženih več interpelacij, mej njimi interpelacija | torej ni obefelo zabave, moja glava pa je glede ureditve reke Labe in njenih pritokov; j prišla na misel, da bi na primer pisanje ne potem so prešli na dnevni red, t. j., na voli-! bilo tako brez vsega, tako-le kronika našega j tev raznih odsekov. ] razreda bi bila še celo izredno hvalevreden, V deželnem zboru Moravskem je itrteiesauten čin. Imeli smo tipov, tipov, pravim! Neka Onitzki je bila debela kakor sod, komaj da seje zmašila za klop; Nosan poleg poslanec Silenv podpiral peticijo mnogo občin za napravo kanala med Donavo in Odro; govornik želi, naj bi komunikacijski odsek pretresal to stvar ter stavil primerne ! nje pa je bila suha, kakor da so jo par let predloge. I v dimniku sušili. Jug1 je bila pobožna čez vse j pojme, Terezija ji je bilo ime^ pa s Trnovega je bila doma, zaito smo j^j dejali: sveta Te-režija Trnovska. Vrtnikf pa je bila gizdava^ kakor opica. Cez svoje kodrave lase je no- Židje in narodnostno vprašanje v Avstriji. Od nepoznane nam roke nam je došla 12. štev. židovskega lista »Judisches Volksblatt«. Članek na prvem mestu smo čitali s precejšnjim zanimanjem. To pa že zaradi sila mrežo, na rokah pa je imela nanizanih i predmeta samega. Saj je znano, da Židje igrajo cele ducate zapestnic. JerelTje or vsaki priliki pripovedovala o svojem plemenitem sorodstvu, imela je visoko aristokratična načela : me smo jo zvale kontesa Jerebovska von Habenichts. \ —"t-Tudi od nun smo vedele zanimive v politiškem življenje Avstrije, sosebno pa v narodnostnih bojih jako usodno nlogo, ulogo, ki je tako važna, da ni to v nikakem razmerju z njih številom, pač pa si jo je možno tolmačiti po oni sili, ki tiči — v denarju. Da se uverimo, kolik je upliv židovstva v našem Ako smo od kake mlade čule kaj ena-; političnem življenju in kako usodno in pogubno kega, smo s pazljivimi |>ogledi iskale sledove solz krog njenih oči. Seveda so bili to zanimivi vzroki, radi katerih je ta ali ona vstopila v samostan. (Pride še.) poseza isto v naše narodne boje ; kako je baš ono po velikem delu krivo, da se narodno vprašanje še ni rešilo v zmislu pravice, pravičnosti in ustavnega zakona in da slovanska plemena, ta večina države, ne morejo priti do svojih pravic in do one moči v državi, ki bi <*igovaTjala njih številu in njih važnosti za državo — ako se torej hočemo prepričati, kako tesno je spojeno nastopanje Zidov z smerjo politike avstrijske od začetka našega ustavnega življenja sem, nam ne treba dražega, nego da se malce ozremo po našem Tr-t-tu. Tu v Trstu, v mestu z nad 160000 prebivalcev, imamo eklatanten izgled, kako židovski element se svojimi par tisoč glav gospoduje v mestni zl>ornici, nadzoruje katoliške Tržaške vesti. Shodi političnega društva »Edinost*. Politično društvo »Edinost« priredi prihodnjo nedeljo nastopne shode: Pri sv. Mariji Magdaleni zgornji (I. okraj) r gostilni Ln do vika Tekjeta p. d. Boea oh 4. nri popelndne; »pri lovcu« (II. okr^j) r gostilni Jurija Ordola oh 4. nri popolndne; v Rojanu (IV. okr^j) t gostilni »Konsnmnega društva« oh 4. uri popolndne: na Kontovelju (VI. okraj) v ; gostilni gospoda Josipa Stoka oh 11. uri šole in daje direktivo narodni politiki !! A bolj, nego predmet sam, nas je zani- j predpoludne in v sv. Križu (tudi VI. O-malo tO, da »Jiidisohes Volksblatt« obsoja1 kr^j) v gostilni »Konsnmnesa društva« dosedanjo |K>litiko Židov in priznava, da so oh 4. uri popoludne. Židje med nenemškimi narodi za to obsov- j Odbor pol. društva »Fdinost« bo imel »a/.ljeni, ker j>omagajo zatirati naroStimmvieh« nemških lil>eralcev, na- povedali svojo. Zlasti smo pojasnili, zakaj smo predujakov in — socijalnih demokratov !! Najzanimiveji del čianka je ori, ki dela zaključke in daje nasvete Zidom: ven iz drugo narodnih strank in osnujejo naj reklamirali tudi v mestu in kolike važnosti so za nas na novo pridobljeni glasovi, če tudi dotieniki to pot niso vršili te na novo pridobljene politične pravice. Zajedno smo do- si židovsko- narodno organizacijo z devizo : kazali s tem, da torej nikakor ni tistega pro-revizija ustave na podlagi narodne a v t o- \ ti slo vj a, o katerem govore nekaterni ki: proti-nomije! slovja med dejstvom reklamiranja in dejstvom Ta poziv potrja v prvo naše stališče, ki je to, da Zidje so posebno pleme, s posebnimi svojimi narodnimi običaji in vzlasti s posebnimi maksimami v kupčijskem živ- neudeležitve na volitvah! Odbor političnega društva »Edinost« je prav letos v reklama-cijskem postopanju v polni meri vršil svojo dolžnost, le žal, da niso tako vršili svoje ljenju. Dosledno smo trdili, da antisemizem dolžnosti oni, katerim se je rečeni odbor pomore biti le narodne in gospodarske nravi in žrtvovalno dal na razpolago, ukrenivši vse da nima prav čisto nič opraviti z vero, ozi-1 potrebno, da onim, ki so hoteli reklamirati, roma z liberalnim naziranjem. In ako bi še kdo ni trebalo druzega, nego oglasiti se pri od-dvomil o korektnosti tega našega stališča, boru in njega namestnikih, oziroma pri od-pouči naj ga dejstvo, da konservativci in kle- vetnikili, ki so drage volje in brez nikacih rikalci stare šole niso antisemitje. zahtev prevzeli ta posel. Okolici vsa čast.; Kako se Židje sami ne čutijo le kakor » veste, kako je bilo v mestu ? ! Odbor pol verska sekta, ampak kakor posebno pleme, društva »Edinost« je s trudom vršil svojo ki hoče braniti svoje narodne pravice, priča dolžnost, niso je pa oni, ki bi jo bili lahko ravno ta članek vj »Judisches Volksblatt«, ki >*ez truda in brez žrtev. Veste, koliko se jih poživlja — to pa gotovo le v skrbi za svoje je oglasilo'. Trije, štirje! Vsi drugi so še interese — naj se postavijo na stran onih, ki otežavali delo odboru s tem, da so se pustili s«, za narodno jednakopravnost in narodno ^kati po hišah ! ! Da, po hišah je moral od- a-tonomijo. Torej celo Židje so začeli videti kor iskati one, ki znajo tako lepo kritikovati v uresničenju ideje narodne samouprave naj- postopanje političnega društva .Edinost« !! bolje jamstvo za obrambo svojih narodnih Gospoda, ali ni bila prav ta mlačnost — se- pravic! Najbolji dokaz, kolika sila je v tej veda pole* drugih važnejih okolnosti —, ki ideji, o kateri so celo Slovenci sodili še pred je morala vzbujati v odboru političnega dru- malo leti, daje — utopija, sanjarija!! -Edinost« pomisleke proti udeležbi na Volilna reforma za mesto dunaj- letošnjih voIitvah v rae9tu ? 1 Ne mi moramo ob vsakem nastopu dokazati, da sito. kakor jo je sklenil deželni zbor Niže - dozorevamo, da rasemo z svojimi nalogami, avstrijski, spremenivši po želji vlade prvotni . . i. . . . ii-i i • i da se razvijamo. Marsikaj, kar je dovoljeno j nacrt, kakor ga je sklenil antisemitski občin- J . . • . . j • , - . i t— j • otroku — in nam pri otroku celo ugaja — ski svet dunajski, je postala zakon. L radni r f . .. ,t - ni dovoljeno mladeniču, kamo-li možu. ! Mi list je ze prijavil sankcijo, t mevna je torej * ; , . . ili ,, ... , nismo več narod-otrok, mi se ne smemo vec potrt«»st, ki je zavladala v nemskoliberalnem .... . . . , , j i igrati, naši nastopi morajo biti resui. In če taboru, saj je za dogledne čase uničena nada » » i . . . I .... * j nismo pripravljeni, pa se moramo pripraviti. ; do toliko napovedovane »zopetne pri bori t ve« 11 J ' 1 J11 .. . r, . . .. . , . Ako nas sovražnik tlači in sovraži, je to hudo, Dunaja. Znamenje te potrtosti je, da je A) . -i , »ii-iii ali veliko žalostneje bi bilo za nas, ako bi občinskih svetovalcev nemsko-uberalne barve J , - i .-i - i v* v_- uas ne smatral resnimi. takoj |>olozilo svoje mandate. »>eue rreie Pressec pravi, da je to logična posledica potr- Ali da se umemo! Mi nočemo trditi, da jenja novega statuta, kajti sedaj da stari ** odboru |x»l. društva »Edinost« mora pristanu ni več veljaven, in da torej mandati, poznavati nezmotljivost. V njem so ljudje, a pridobljeni na jnullagi prejšnjega statuta, ne U«dje lahko greše, dokler žive. Ali toliko na-j veljajo več. Pozivlje torej vlado, naj razpusti ! rodne discipline smemo in moramo zahtevati j sedanji občinski svet. Seveda se nemškolibe- od vsakogar, da se notri sredi bitke pokori j ralni list sam ne nadeja nikakega dobička za sklepom in da se v najnevarnejših trenotkih | svojo stranko od te odredbe, marveč pri po- ne zaleta Ustnim voditeljem v hrbet!! . znava ponolno obnemoglost svojo. Listll »Pensee Slave« je ogerska vlada Zakon O pomnosenju mornarice V odtegnila poštni debit za celo Translajtanijo. To nemškem državnem zboru. Proračunski se je Zgodilo — kakor je izvedel >Obzor« odsek nemškega državnega zbora je včeraj iz Budimpešte — na predlog hrvatske vlade, nadaljeval |x>svetovanje o zakonu glede po- Vzroka ne treba praviti. *Pensče Slave« je j množitve mornarice. Tekom debate je izjavil P° zaslugi kritiko vala hrvatsko upravo madja-državni tajnik pl. Bfillo\v, da mora še enkrat /ofilskega bana, a ker resnica boli pri onih,! naglasa ti defenzivni značaj predloge — na- ki se čutijo zadete od nje, pa si pomagajo s sproti vsem državam. Nemška politika ni tem, da maše usta resnici in zatirajo pravico agresivna. Nje cilj je, da vzdrži mir ter do javne kritike. ohrani ugled države. V to pa ne zadostuje Slovenski misijon pri sv. Jakobu, previdna diplomacija, v to je potrebna do- Pišejo nam: Slovenci v Trstu potrebujejo voljna materijelna moč. Govornik stoji na organizacije. Ko bi mi bili izlasti v nižjih stališču, da bi bila naj veča brezbožnost, če bi slojih zadostno organizirani, bil bi naš položaj iz malenkostnih vzrokov zanetili veliko vojno, v Trst i ves drugačen. Hočete se li prepri-vendar treba računiti z možnostjo, da bi kdo čati o tem, pojdite k sv. Jakobu zvečer ali |*»skusil žalit: Nemčijo, česar ne bi mogel zjutraj na slovensko misijonsko propoved! trj»eti ne narod ne država. S povzdigo trgo- Bože mili, koliko nas je! Velika cerkev v...e in razvojem nemške industrije v zvezi j in vendar je premala. In kak uarou' Poleg s prekomorsko politiko so* se pomnožila na- krepkega, žilavega delavca stoje ponosni slo-sprotja. Glavu i cilj nemške politike je ta, da venski mladeniči. Tu je pridna slovenska go-vzdrži prijateljstvo z vsemi državami, razume spodinja, tam čedna delavka in med njimi se pa, da le na temelju vzajemnosti. Oficijelno povsod gosto |>osejane neutrudljive in dobre razmerje je še vedno najl»oljše. — Državni j slovenske dekle. In ta narod da propade! tajnik za državni zaklad je govoril o j>okritj u Ne, ne! mi smo vedno novi. vedno mladi, stroškov za pomnoži te v mornarice. Nadaljeva- vedno bolj žilavi in čili. Drugi v borbah nje razpravljanja je bilo danes. I propadajo — mi pa vstajamo pomlajeni. Cč. misijonarji so dosegli prekrasnih --vspehov. Saj so jih pa tudi dostojni. Le|io in : zanimivo predavanje njihovo je našlo rodo- vitna tla. Ne upamo se dotikati njihovih govorov. Kdor jih je čul, ne zabi jih kmalo. Kaj pa naši ljubi »prijatelji« ? Ako v Trstu mirujejo sakristije in italijanski duhovniki, ki so j »o besedah lista »Avanti« zbrani okoli jasel »Lege« — je mir. Kmalo pride čas, ko bomo z njimi odkrito govorili. Mi smo z njimi obračunali. Ko je v cerkvi misijonski govor končal, razvija se na trgu sv. Jakoba krasen prizor. Veliki trg je poln naroda. In to so vsi samo Slovenci. Mej njimi ni onih, ki so pljunili v lice svoji slovenski materi. Vsi so navdušeni za dobro stvar. Tu se napijajo novih mocij, prerajajo se na novo življenje dela, varčnosti in poštenja. Na tej podlagi ne propade nikdar slovenski narod v Trstu. Ali je mir? Da, tak mir je, kakor še nikdar. Široka so prsa slovenskega delavca in trdna je njegova pest. To je naš sedanji mir. Gorjć mu, kdor bi prišel in motil ta mir !! Pred letmi so nas strašili povodom slovenskega misijona z baialijoni vojakov, cesarski namestniki so odklanjali odgovornost za mir in red. Ha, ha! saj skrbimo sami za mir, saj nas je dovolj in močni smo tudi. Misijonski govori so zjutraj ob 5. uri in zvečer ob G. uri. Zaključek bo v nedeljo zvečer. Konečno je torej tudi tržaška cerkvena oblast pokazala vsaj nekoliko, da je — katoliška. Misijonarji hodijo po daljnjih deželah oznanjevat evangeljske resnice — v Trstu pa mislijo cerkveni dostojanstveniki najprej na širjenje italijanskega jezika. In radi tega nasprotujejo oznanjevanju božie besede v slovenskem jeziku. Pa ne da bi mislili, da so oni fanatični. Ne, oni so pobožni in dobri — krivi smo mi, ker smo — Slovenci ! Pa res je tudi, da nismo bili dovolj previdni o izbiranju svojih očetov ! Iz Barkovelj nam pišejo: V Barkov-ljah smo dobili novega duhovnika za italijanske propovedi. V prvi propovedi je pov-daril, da ni prišel v Barkovlje agi tirat, temveč, da ga je poslal semkaj vč. ordinarijat. Vederemo ! Uvažanje prešieev iz Primorja na Kranjsko je zopet dovoljeno z razglasom c. kr. deželne vlade v Ljubljani od dne 20. t. m. št. 4638. Prepovedano pa je še uvažanje ovac iz Pulja in Votlnjana. Porotno sodišče. Včeraj so pričeli razpravo proti 29-letnemu Ivanu Jazbecu, 22-letnemu Josipu Caputtiju, 26-letnemu Viktorju Culittiju, 27-letnemu Evgeniju Kra-gelnu, obtoženim zaradi tatvine kave na škodo tuk. tvrdke Parisi, ter proti 45-letnemu Josipu Jercu, 58-letnemu Antonu Ražmu in 31-letnemu Josipu Le v steku: poslednji so obdolženi sokrivde na zgorajšnji tatvini. O izidu te razprave, ki se nadaljuje danes, bomo poročali. Vol je poškodoval z rogom 52-letnega dninarja Ivana Duraviesa iz ulice Navali št. 40. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč; od tam so ponesrečenca spravili v bolnišnico. V mestno bolnišnico so sprejeli včeraj 25-letnega Ivana Martin čiča iz Umaga, ki se je vsled padca na stavbišču težko poškodoval. Istega dne so spravili v bolnišnico 32-let-nega kurjača državne železnice Ivana Oparo, ki se je nevarno opekel z vrelo vodo. Aretirali so včeraj na trgu Ponterosso neko Terezijo Balog, ki je utikala svoje roke v tuje žepe. Žalosten povratek. Z Llovdovim par-nikoni »Habsburgc se je včeraj po posredovanju avstro-ogerskega konzulata v Aleksan-driji vrnila 38-letna Marija Visintini iz Kup pri Gorici, ki je — zbolela na umu. Spravili so jo v mestno bolnišnico. Požar ua parniku Včeraj po noči je nastal ogenj v prostoru za premog parnika »Mediterraneo«, ukrcanega v svobodni luki. Prihitela sta dva oddelka gasilcev, katerima se je po polurnem najiornem delu posrečilo pogasiti ogenj. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 11.0, ob 2. uri popoludne 15.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 752.2 — Danes plima ob 7.42 predp. in ob 8.24 zvečer; oseka ob 1.42 predp. in ob 2.6 popoludne. Dražbe premičnin. V petek, dne 30. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Madonnina 3 in Campo S. Giacomo 4, hišna priprava in razno oblačilo; v ulici Scorzeria 1 in Traversale del Bosco 1, priprave za prodajalnico in čevlji; Puntofranco mag. 19, tehtnica in stroji; na Corsu 1, ve- zila: v Skednju 465, hišna priprava: v ulici Valdirivo 18, hišna priprava in en glasovir. Redni obeni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstll. (Nadaljevanje.) Iz poročila blagajnice [»snemamo ta-le sklepni račun : Za dobo od 1. septembra 1. 1898 do 31. decembra 1. 1899: A. Dohodki: Pokrovitelj ni na 513 kron, nstanovnina 470 K, podpornimi 386*20 K, udniua 214*30 K, darila 370*80 K, preostanek od dveh veselic 389*60 K, posredovalni na 188 K; skupaj 2531-90 K. B. Izdatki: Stanarina od 24. avgusta 189* do 23. februvarja 1900 K 1108*20, 16 železnih po-I steljnakov 134*40 K, tkanina za postelje j 383*88 K, tiskovine 70*10 K, poštnina in i dopisnice 95*56 K, razsvetljava 72'84 K, de-l ske za postelje 3 K, društveni pečat 9*40 j K, knjige za pisarno 11*55 K, uradni in razni stroški 34*41 K, hišna oprava 20.44 j K, slama za postelje 51.80 K, kolki 5 K. izredna podpora služkinji Schmiclt za potnino domov 8 K, razni stroški 78 K, gotovina v | blagajni 445.32 K : skupaj, kakor zgoraj, j 2531.90 K. K točki »razni predlogi in želje« se je oglasila gospa blagajničarica ter stavila predlog, da bi se ustanovil podporni zaklat! za stare in onemogle služkinje. Utemeljevala je I ta svoj predlog mej drugim s tem, da se v i zavodu često oglašajo služkinje, ki radi starosti ali bolehnosti niso zmožne za nobeno j službo. A zavod jih seveda ne more sprejemati, ker nima potrebnih sredstev v to svrho. : Gospa blagajničarka se je izrazila, da naj bi morda gospodinje plačevale v ta namen po 1 krono na leto, a služkinje pa po svojih močeh. Po priporočilu gospe predsednice je ! bil ta predlog sprejet ter se bo o istem še podrobneje razpravljalo. Tu je sledil govor gospe predsednice, i katerega priobčimo prihodnjič doslovno. Na to se je vršila volitev novega odbora, ■ ki se je sestavil tako-le : gospe oziroma go-spice: Karla Ponikvar, predsednica; Maša | Grom, podpredsednica : Ivanka Anžič, tajnica; j Kunigunda Blatnik, tajnice namestnica: Ma-! rija Škrinjar, denarničarka : odbornice : Netka [ Pegan, Zorica Urdih, Vekoslava Godina, Marija Carga, Marija Vinšek, Amalija Krže, Rezika Zorzut, Ivanka Ivančič, Rezika Gru-den, Xežika Gruden, Berta Pavletič, Katarina Kenda, Marija Perhavc, Lizika Gtilič, : Karolina Zaduik : od borni c namestnice: Julija Kukus, Tončka Carga, Milka Godina, Ivanka Doles, Karolina Nachtigal, Mimi Bionzoni. Temu je sletlila domača zabava. Mali Milan Ponikvar je navdušeno deklamoval pesem »Domovini«. Prekosila ga je — če je to sploh še mogoče — sestrica Vera, ki je uprav dramatično ginljivo deklamovala »O mamični smrti«. Xad vse ljubka je bila tudi mala kuharica Vida Grmek. Med temi de-klamacijami sta se vršila še dva prizorčka iz otroškega življenja, katera so izvrševali gojenci in gojenke otroškega vrta pri sv. Ivanu. Prvi prizor nam je kazal izvrstno maski ranega »Dimnikarja«, ki je bil res prisrčen v svoji ulogi. Drugi prizor nam je predoči! j »Pridne delavke«, ki pa o vsej marljivosti i niso pozabile na svojega spečega bratca. Za-1 res čuditi se moramo vztrajnosti vrtnarice, gospe Grmekove, ki na svojem vzornem de-! rovanju doseza tako lepih vspehov. Kakor zadnjo točko vsporeda so nam vprizorili naši vrli in marljivi diletantje veseli prizor »Sam ne ve, kaj hoče«. Glavna uloga je bila v izvrstnih rokah gosp. Jos. Prunka. Isto velja o gospieah : Mimi Votič, Slavi Kobau in o gospej Zofki Stuler. G. Stuler je bil originalen sluga, a gospod Dragotin Godina energičen major. Sploh je bila domača zabava jako srečno izbrana in občinstvo je kazalo po vsakem nastopu svoje zadovoljstvo z burnim ploskanjem. Ta občni zbor našega prekoristnega zavoda sv. Nikolaja pomenja nov, važen korak naprej na potu praktičnega narodnega delovanja, pokazal je eminentno važnost tega zavoda, in trdno se nadejam«), da bodo slavne občine in denarne zadruge, kakor tudi posamični rodoljubi in rodoljtibke izvajali iz tega potrebne konsekvence. Sezona kolesarjev je pričela! To kažejo vesti o považanjili od strani istih. Tako je neki kolesar včeraj predpoludne povozil v ulici Poste vecchie 26-letno delavko Ano Anžulovič. Ženski so na rešilni postaji podelili prvo pomoč. Vesti iz ostale Primorske. X To so kapacitete! Iz Istre nam pišejo: O onem Aninem uradniku, o katerem ste pripovedovali te dni, kako je iz odvetnika postal državni uradnik in kako so ga morali umiroviti, ker -- ni bil za to, bi Vam mogel dati tudi jaz nekoliko podatkov. Mož je študiral v Kopru, a je kazal že tedaj, da ne bo luč, ki bi svetila okolo sel>e. Pozneje je študiral teologijo in za tem jus. Nemškega ne zna nič, hrvatskega in slovenskega pa še nekaj — manje! Kakor odvetnik je imel konsekventno prazno pisarno. Zato je opustil ta |M»sel in s<> ga njega šantoli usilili neki občini istrski za tajnika. A tudi tu so se ga kmalu nasitili in so ga potem dobri prijatelji napotili, naj prosi za mesto sodnega pristava. Službo je res dobil in sedaj uživa penzijo iz državne blagajne!! Verujte mi, gospod urednik, da mi je mučno pisati take stvari, ker je vsikdar odi-jozna stvar to: dotikati se osebnih stvari. Da bi šlo tu le za osel»o dotični ka, jaz vsaj bi molčal kakor grob in bi mu privoščal iz *rca, naj še dolgo živi srečno in počiva — v miru!! Ali predrastičen slučaj je to v ilustracijo istrskih razmer, slučaj, ki kriči, kako lahkega srca se tu ustreza osebam, oziroma protektorjem oseb, čeprav l>i morali vedeti, da s tem trjte koristi javne uprave, s katero so tesno spojene koristi ljudstva ! Ta slučaj kaže, kako se v atmosferi itrski, v afčri nesrečnega zistema razvijajo razmere. X[Iz Pobegov pri Kopru nain pišejo 2i\. t. m.: Pravila tukajšnjega {»evskega društva »Ilirija« je visoko c. k. namestništvo potrdilo z oolokom od 11. t. m. »Ilirija« priredi prvo svojo veselico na Velikon.>čni ponedeljek pri Cezarjih. Sodelovala bodo tudi sosedna pevska društva. »Ilirija« šteje danes 120 udov, njen mešani {»evski zbor pa 60 j»evk in pevcev. — Nadejamo se, ua se prve veselice tega znamenitega društva udeleži obilo občinstva od blizu in daleč. — Zelo zanimivi program objavi se pravočasno. P. X Razpisana zdravniška služba. V Zminju je razpisan natečaj za mesto občinskega zdravpika z letno plačo 2000 kron. Prošnje je poslati na občinsko predstojništvo v Zminju do 15. aprila. Vesti iz Štajerske. — Gimnazijalec — samomorilec. V Mariboru seje ustrelil učenec dru-zega razreda na tamošnjem gimnaziju, Bernardi. Vzroki, ki so deeaka doveli do tega nesrečnega koraka, niso še prav znani. Govori pa se to in ono. Govori se, da je ravnateljstvo zavoda prišlo na sled neki tajni velik«»nemški zvezi in da je bila uvedena preiskava, ki pa še ni zaključena. Sumijo torej, da je bil Bernardi člen te zveze in da se je ustrelil iz strahu. Bernardi je sin imo-vite družine. Ako se vzrok temu dogodku res tako |>ojasni, p«4em bomo imel> en i gled več, kako velikonemška ideja med Nemci okuža in raz-deva življenje notri do korenin — do mla • dine ! — Dr. M r a v 1 a g obsojen. Ta znameniti nemški petelin, kateremu posebno i bahotno raste greben nemške oholosti, in ki ! brusi svoje ostroge nad Slovenci, je bil v sol>oto pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen radi žaljenja časti na 80 kron globe in poplačanje sodnih stroškov. Tožil ga je dr. Srnec, kateremu je mladi dr. Mravlag na zadnji porotni razpravi proti listu »Deutsche | \Vacht« očital, da je neko žensko v svoji pi- ' sami otej»el. Res lepa družba mora biti to celjsko Nemstvo, ako so celo odvetniki javni : obrekovalci. — Nemška maščevalnost. »Do- I movinac poroča o gonji nemških Celjanov j proti nemškemu j»oštenjaku lončarju Altzie-, blerju, ki je na razpravi, ki se je vršila rad« I znanih izgredov, kakor porotnik oddal svoj j glas po svoji vesti, ne oziraje se na to, da-li je to v prid Nemcem ali Slovencem! O Altzieblerju smo pisali že parkrat. Sedaj je celjska nemškutarska »tajna zarota« poklicala v Celje slovenskega renegata, lončarja Medveda, da se ondi naseli, da bi tako gospodarski uničili |»oštenega Nemca Altzieblerja. Taki so torej ti Nemci: ljubši jim je slovenski izdajica nego krvni arat, ako je leta Shi-vencem pravičen. Res — fej ! — Ustrelil se v Celju infanterist Avgust Plašivčnik. Razne vesti. PremoŽenje Evrope mobilno in imobilno se je zračunalo na 1175 miljard, mej katerimi odpada na Avstrijo 113 miljard in na jed nega Avstrijca 500 kron premoženja. Kako značilne in zanimive so tudi «suhe» Številke! Najl>ogatejša država je Angležka, za njo Francoska, potem Nemčija in četrta je Avstrija. 330 delavcev Hrvatov je odšlo včeraj na Prusko na gradnjo nove železnice. Poiteverjeilje. Državni uradnik v Belem-gradu Buksfala, je poneveril 100.000 dinarov ter pol»egniI. Misli se, da jx>jde preko Budimpešte na Dunaj. Aretiranje lastnika tiskarne radi tiskovnega delikta. Češki list c Obrana Lidu*, katerega izdaje gosp. Fr. Hruška v Horicah, je prinesel pred tremi tedni članek pod naslovom: «Poh£dka pro stare* (Pravljica za stare), v katerem je sedaj državno pravdni-štvo zasledilo hudodelstvo veleizdaje. Radi tega so odredili preiskavo v tiskarni gosp. K. Rathonskega, kjer se tiska ta list in v njegovem privatnem stanovanju in knjigotrž-nici, da bi se našel manuskript onega članka. Nato so bili gosp. Rathonskv in vse osobje njegove tiskarne in knjigotržnice j»ovabljeni na okrajno sodišče in tam zaslišani. Po zaslišanja so Rathonskega takoj deli v za|>or in tudi tega niso dovolili, da bi se poslovil od družine. Neprestano ga je stražil en orožnik in )K>]K»ludne so ga odpeljali na okrožuo sodišče v Kraljevi gradeč. Ta dogodek je pro-vzročil v mestu veliko razburjenje, ker je Rathonskv užival splošno spoštovanje in je bil tudi ud mestnega sveta. Brzojavili so takoj tudi na predsedstvo izvrševalnega odbora mladočeške stranke.. Tudi urednika Hruško v Horicah so aretirali. Hruška je bil pred leti kakor podčastnik v Przemvslu v Galiciji obdolžen veleizdajstva ter je bil v sodni preiskavi, ki pa se je zaustavila. Pred kratkim so v državnem zboru češki poslanci vložili tozadevno interpelacijo. Oporoka poslanca Dumbe Kakor poroča kor. biro z Dunaja dne 29. t. m., je pokojni člen gospodske zbornice, Dumba, razven dedičem zapusti! več volil svojim sorodnikom, prijateljem in uslužbencem; mej ostalimi je zapustil dunajskemu moškemu pevskemu društvu 50.000 gld., pokojninskemu zakladu zadruge dunajskih umetnikov 30.000 gold., istemu društvu za j»ode!jevanje nagrad na razstavah 20.000 gld., dunajskemu mestu več slik in Schubertovih rokopisov, akademiji upodobljajočih umetnosti 20.000 gld. za nagrade učencem, društvu prijateljev godbe za ustanove 20.009 gld., za delavska okrevališča 25.000 gld. in ]>okojninskemu zakladu novinarskega društva »Concordia« 10.900 gld. Poljski pisatelj Henrik Sienkiewitcz je odlikovan od našega cesarja s ^častnim znamenjem za umetnost in znanstvo.* To je najvišje odlikovanje v naši državi za pisatelje, pesnike in umetnike. Ruski naučni minister je dovolil 50.000 rubljev za 150 učiteljev, da bodo mogli obiskati svetovno razstavo v Parizu ter jo proučiti. Tako vedo Rusi razširjati kulturo mej svojim narodom. Mi Slovani smo res Čudne vrste — barbari! Zazidana ženska. Nezaslišan zločin se je zgodil v Neaplju. V tamkajšnji hiši orožnikov našli so namreč zazidano žensko truplo, razrezano na drobne kose. Bila je to 40-letna, menda nemoralna ženska, katero so surovi zločinci preje oropali vsega, kar je imela na sebi, |witem pa so jo vlekli v klet one hiše in izvršili ondi zverski zločin. Doslej še niso zaprli nol>enega orožnika. Radovedni smo, kako bodo preiskovali ta zločin in ako najdejo prave storilce. Loterijske številke izžrebane dne 2*. marca : Praga 24 25 37 62 65 Levov 16 34 86 87 90 najskega vseučilišča, c. kr. konceptna urad- | Grobler na potu proti severu, da so združita uica, žene na pariški razstavi, vprašanje o s tram vaalskimi Boerci. ženskih Študijah v nemškem državnem zboru, krščanski socijalisti in ženska jednakoprav-nost, prvoboriteljica za žensko volilno pravo miss Anthonv, srbske dobrotvorne zadruge, žensko društvo v Belemgradu, študentke na Sorboni, rektor nemške univerze v Pragi, stenografija v solnograškem dež. zboru, olu-muški kanonik grof Potting, trgovski tečaj na mestni višji dekliški šoli v Ljubljani, južnoafriška vojna in Rusinje, učenke dobrotvorke, šola v Upsali: književnost in umet nost: >Zensky svet« in Danica, die jungfrau-liche Frau, o ženskem gibanju na Nemškem, » Uvod v narodno gospodarstvo«, domač umetniški ateljč.) V »razgovorih« pojasnjuje ga. Danica svoj članek o zakonu v prvi številki »Slovenke«. Brzojavna poročila. Zvišanje plač častnikom. DUNAJ 29. (K. B.) »Wiener Zeitung« i " " ,"T.~ * . 1 v ® mogoča rešitev nase krajine popolnega mate objavlja: Njegovo Veličanstvo cesar je od- ... , , J J J ® rnalnesra propada! Trgovina in promet. Sadjarsko in vinorejsko društvo v Naklem naznanja svojim udom, da ima precejšnjo množino ključev amerikanskih trt brezplačno razdeliti. Udje naj pridejc po kij uče najkasneje do 20. aprila in sicer k predsedniku v Sko-cijan hšt. 10., kajti po preteku te dobe porabi društvo te ključe, [v kar se mu bo najbolje zdelo. Tudi ima društvo obilo jabolčnih in hruškovih cepičev najboljših vrst, katere mu je priskrbelo slavno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici in katere deli, dokler so v zalogi, svojim udom brezplačno. — Naj bi torej udje porabili ugodno priliko, da pridejo čim prej do amerikanskih nasadov iz, žlahtnega sadja. — Le v vstrajnem kmetijskem napredku je ločil glede podeljevanja 6000 kron plače (7. plačilni razred) osebam skupne vojske: 6000 kron vdobi i»o činu najstarejša Četrtinka . . ^ ščini se bo dne b. aprila 1900 ij al nega propada Dražba ueprimičiiin. Na zahtevanje Ignacija Kovač v Ajdov- ob 10. uri častnikov vojaštva, vojaških duhovnikov, sod- . i ' .. • »-i r» • • t predpoludne vršila na c. kr. okra nem nikov, zdravnikov in ui dnikov. prisojalo i 1 1 - i- i i -i bode to plačo e. in kr. drži ?no vojno mini- sterstvo od 1. aprila t. 1. v razmerju prostih ; mest. Ista naredba velja v polnem obsegu ! tudi za osebe domobranstva. Iz ogerskega parlamenta. BUDIMPEŠTA 28. (K. B.) Finančni sodišču v Ajdovščini v izbi št. 1 dražba nepremičnin Antona Mihelj, in sicer Šestinke v lož. št. 378 v Sv. Križu izvzemši parcelo štev. 1070/57 in šestinke od s/i H* 111 III. zemljeknjižuega telesa vlož. št. 379 ravnotam, s priti kl i no vred (gospodarsko orodje in vin- .... , . -li i ski sodi). Vrednost: 2671.92 kron; najina >jši odsek zbornice poslancev je vsprejel zakon oi ' _ J J , rT . T , . . .* ! i>onudek: 1«41*<1 kron. proračunu. Posl. Lgron tn .hiszt sta izjavila, 1 „ ' . . t . . . , Nova posojilnica, da njuni stranki ne bosta glasoval! za . • , , .. V zadružni register c. k. okrožnega sodi- predlogo. ' . £, .... , ... n , šča v Rovinju se je upisalo pravila »kaštelirskog Socijalni demokrati na Danskem. ! , . . . . druztva za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje« v Kašteliru. Načelnik: Ante Lego vic, duhovnik v Kašteliru. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. v kronah. ...........os-— Kara : San t os I. n n. Rio L n. 96.— 96.— Santos in Rio lave I. II. Poper Književnost in umetnost »Slovenka« je izšla! Vsebina III. zvezka: Oton Zupančič: »Moj dom», pesem, Arne Novak: «Nove faze moderne žene», (zvrše-tek), Anton Medved: , pesem, Zofka K veder: »Študentke*, nadaljevanje, E. Gangl: c Tožba*, pesem, Ivo Šorli : »Pridiga na gori», Oton Zupančič: »Verzi», pesem, Ivanka: «K poglavju o poselskem vprašanju*, Anton Medved; « Svetu v zobe», pesem, Ivan Cankar: »Jesenske noči», (začetek), Zorana: «Srčni glas5», pesem, P—k: «Tedaj in sedaj», «L i h t e k>. — (Društvo natakaric, pravna fakulteta du- KODANJ 28. (K. B.) Na včerajšnjih | volitvah v občinski svet so pridobili socijalni demokrati pet sedežev in stranka levice štiri; ! sedaj imajo radikalci in socijalni demokrati \ tri četrtine vseh sedežev v mestnem svčtu. Državnozborska dopolnilna volitev. LEVOV 28. (K. B.) Volitev državnega j i poslanca za mestno skupino Stanislav-Tys- : raienica, na mesto guvernerja avstro-ogerskei banke, dr. pl. Bilinskega, je razpisana na dan 15. aprila. _ i Vojna v jušni Afriki. General Jonbert mrtev. LONDON 28. (K. B.) «Reuter« javlja iz Lourenzo-Marcjueza današnjega dne: General Joubert je mrtev. Ujet parnik. LONDON 28. (K. B.) *Standard» javlja iz Durbana dne 26. t. m.: Neki angležki! križar je ujel v zalivu Delagoa obrežni par-i nik »Matabele» jkhI sumnjo, da je vozil pre-i ' mog za Transvaal. Lord Roberts v Capstadtu. j Piment: LONDON 28. (K. B.) «Daily News» ! S,adka 5 javlja iz Capstadta dne 26. t. m.: Lord Ro- RIB: ' berts se vrne semkaj, da se sni de s svojo1 soprogo. Kje so boerskc čete! LONDON 28. (K. B.) >Daily Cronicle* javlja iz Ladvsmitha due 26. t. m. : Vojna moč Boercev se glasom došlih vesti nahaja pri Vesselsnecku, zadnji postaji na severju Lešniki": siciljski........... 37 — 38 — od Elandslaagte, kakih osem milj proti vznožju gorovja Biggers. Uničevanje rudnikov. LONDON 28. (K. B.) *Reuter» javlja iz Pretorije dne 23. t. m. : Glasom brzojavke; v listu «Natal Front» razrušujejo Boerci na-| dalje vse rudnike za premog, ki bi utegnili | koristiti Angležem. Vse tri rove v Dundee-skih jamah so razstrelili ter uničili stroje, i Pripravljeno je tudi že vse, tla j »okončaj o ; ostale rudnike za premog. Iz Ladysmitkske okolice. LONDON 29. (K. B.) »Standardu« javljajo iz Ladvsmitha dne 28. t. m.: da je tam vse mirno; sovražnik ima še gorovje Bigger v svoje oblasti; čez to stran pričakujejo Bullerja. Bramba transvaalskih mest. LONDON 29. (K. B.) Kakor javljajo cDai!y Ne\vs» iz Pretorije z dne 26. t. m., želi predsednik Kruger, da se postavi Preto-rijo v obrambeno stanje. Mnogo odličnih meščanov pa se je izreklo proti temu. — V Johannesburgu so po ukazu predsednika Kru-gerja podkopali mnogo poslopij. Olivier in Grobler se združita s t ran 8 vaalskimi Boerci. LONDON 29. (K. B.) »Dailv Croniclec javlja iz Bloemfonteina z dne 26. t. m.: General Freneh poroča, da sta Olivier in 115.-105.— Laguaira lave I. . .........13(>*— Lagnaira lav6 II..........101.— Maracaibo.............107.— Guatemala.............16G.— S. Salvador............108.— Costaricca.............141.— Portoricco.............15*5.— S. Domingo............110.— Jamaica..............'.»9 — Maiabar Plant...........1(J0'— Java W. J. B............l&V— Moka...............152]— Singapore............. 1)7.— Penang..............91 — Tellicherv.............06 — beli . . \.............14l!— 66.— skorja : (cimet)..........84.— „ eleeta ..........8$.— italijanski.....•.....16.75 21.— Indijski............10.25 15.50 Japonski .........■ . . 15,— 17.— Južno sadje: Rožiči :........ Datelji:.......... Smokve : (Calamata) v vencih ~„ proste smirnske (v ^katljicahj . Mandeljni: sladki I. Bari 8.50 9-50 31* — 35.— 14 — 16 — 11.— 13*50 4,s.--- 88—121— istrski levantinski olupljeni . . Suho srrozdje (cibibe): Eleme Sultanine...... - i7. Perzije „ črne Cisme..... „ „ Morea ..... n ^ Upari..... Pomeranče (zaboj)..... „ Jaffa [zaboj j . . . Limone „ ..... Olje oljkino italijansko I. Bari „ albansko .... ^ dalmatinsko . . . bombaževo amerikansko . bombaževo angleško . . . sesamo vo . ....... . oi'--■- . 7«.--- . 27.— or • — . 36* — 68. .— . 25. . 27.— 28. — . 4.— io" . 4.— 10. _ . 81.— &s. — . 39.— 47. ,— . 40.— 45. — . 37.— 39. ,— - 34 — —. ,— . 39 — 53. ,— Proti kašlju, grlolioln, liripavosti, upadanju glasu, latam itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učiaek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Proda so lepa iu prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo posredovale:* na Reki. 1 (1 Trgovinske vesti. Budimpešta 29. Pšenica za oktober K. .12. Pšenica za april K. 7.40 do 7-17 Rž za oktober K. 6t>3 <1o 6*54. Rž za a j »ril K. <» 34 -34. Oves za oktober K. —■— do Oves za april K. 4 91 do 42.92 Pšenici : j»onudl»e dovoljne jx) vpraševanje zdatiicjše. Prodaja: 14"000 met. stot trdna Vreme: oblačno. Hantbiirir 29. Trg za kavo. Santos good averagc za mar«* 'M\.— za maj 3ržavni «lr. . » • 242.90 242-90 20 mark . . . . . 23.72 23 72 Napoleoni . 19 27 19 27 100 italijanskih 1 ir . 90.20 90-20 Cekini 11.38 11-38 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. F I L I J A L K A 6*20 b.— 8.25 9 — 9.55 12.45 4 35 5.30 6 25 8.15 815 8.4.-» 9 45 6.10 Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odh od iz Trsta : pdp omn. Npbrpžina. Cervinjan. Benetke brzovl. Dunaj, zveza z Reko Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Nabrežina. Videm. Benetke. Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin. zveza C ervinjan. Benetke Nabrežina. Videm. Benetke. Rim Benetke ivia Lervinjan in vi a Videm) Rim (via Bisij) naravnost. Dunaj, zveza z Reko brzovl. Kormin Dunaj, zveza s Peštm, Reko mes. Nabrežina, Videm. Benetke do Murzuschlaga (samo ob sredah) ekspres v Ostende c. ti uril avstr. Kreditnega zavoja za trgovino in obrt v Trstu. „ omn pošt pop. omn. post. Novci xi V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2' 4°0 30- 3! vplačila. V napoieonih na 30-dnevni odkaz 2 V/o 3-mesečni 2,'40/0 6- '-*1 0 Službo išče kakor trgovski potovale«* v man i fakturni in špecerijski str>>ki popolnoma vešč, mlad mož, ki ima mnogo znanja s trgovci na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hrvatskem in je zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Kventuelno bi vspr^jel tudi kuko drugo službo. Pisma jn a«lresirati na uredništvo tega lista. na piaina. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. L po dotičnih objavah. Okroini oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Vakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Pr • dnj mL Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki ▼ pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. V Svagelj Andrej poroča slavnemu občinstvu. krojač v ulici Pe t ronio št. 1. se pri L I OBUVALA! Priznano najboljši z važnimi patentiranimi novostmi lastne iznajti I >e tebuiču9 dovršeni glas ovirj i dobe »e najbolje in najceneje »lirektuo pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu lalag-atelju. Trst — Borzni trsr številka 9 — Trst ilustrirani katalogi na zahtevanje franko. Dr. Rosa Balsam im Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krep in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. (varilo! Vsi deli embalaže nosijo je staro, najprej v Pragi rabljeno o konkurenčnih eenah. Za mnogobrojne naroel»e uljuduo priporoča Josip St&ntič čevljarski mojster Spedicijska poslovnica Oašpar Hvali ć v Gorici t »lici M ore H i št. 12. se toplo pri poroča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega Maga in pohištva v vse kraje. \ov zaprt voz za prevaža vje. 1 >on ta vi jen je nepošk«>dovanega blaga se zagotavlja. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča ae'dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj, je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. I To zeliščno vino je sestavljeno od Izvrstnih, zdravilnomočnib zelišč in dobrim vinom, rt [jači in oživlja cel prebavni sistem Slo veka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a ' stranjnje vse nerodnosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V čaj o bolesni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q feS pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi raz jed Ij i vini i sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7aniponio nlnvoČlfP nntrohp in uie nePriJetue posledice kakor: stiskanje, ščipanje, La|lll dlljo tlUvCOHC puli CUC bitje srca, nespanje m tudi strmenje krvi v jetrah, vra- nici in sistemu vratnih živcev (baemorrboidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popoluem poman kanj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi podeljuje človeku n izboljšuje tvar- nove moči in novo tivljenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstn. Sežani. Miljah, Kopru, Izoli, Piranu, Tržiču, Ogleju. Lervinjanu, Ronkah. Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krminu, Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu, Malem Lošinju. Labinju. Pa zinu, Motovunu, Vižinadi, Staremgradu, Poreču. Roviuju, Vodnjanu. Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošilja tvrdka: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 in Via nuova št. 27, po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja prosto. lip* Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečn WV Hubert UUrich-ovo Zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100Al, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovih koreuik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo. —■ «v T" - - ^ - » 3C X 2 W si= r — »J — M IZ