LETO III. ŠT. 8 (105) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. FEBRUARJA 1 998
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SLOVENSKI NADŠKOF V KARDINALSKEM ZBORU
DOBRA LEKCIJA
Na tretjem italijanskem državnem televizijskem omrežju smo zadnja dva ponedeljka zapored lahko gledali daljši oddaji, posvečeni Mussoliniju in njegovemu fašizmu, ko je ta bil na višku svoje moči. Primorci, ki pripadamo starejši generaciji, smo ob teh filmskih posnetkih podoživljali in gotovo tudi čustveno dojemali'dogodke iz svoje zgodnje mladostne dobe ali celo iz svojega otroštva. Za naš srednji in mlajši rod pa sta bili oddaji vsekakor zelo poučni, saj omogočata boljše razumevanje italijanske povojne zgodovine.
Iz obeh televizijskih oddaj nesporno predvsem izhaja, da sta Mussolini in fašizem v tistem obdobju u-zivala zaupanje in podporo neverjetno širokih italijanskih množic. Danes se zdi to skoraj povsem nerazumljivo in paradoksalno glede na naravnost v vsakem pogledu mizerno vsebino dučejevih izvajanj in glede na njegov v bistvu zločinski politični program, zlasti kar zadeva področje zunanje politike. Tako se danes lahko vprašamo, kako je sploh mogoče, da so dučejevi klovnovski nastopi naravnost osvajali široke italijanske množice, ki so mu pritrjevale, četudi )e napovedoval rodomor, to je načrtno uničevanje celih narodnostnih, rasnih ali verskih skupin. "Oceanske množice", kot se je takrat govorilo in pisalo, so pritrjevale dučeju, ko jim je z balkona palače Ve-nezia v Rimu napovedoval oziroma poročal o agresijah na tuje države in na tuja ozemlja. Začelo se je z Abesinijo, nadaljevalo z Albanijo, Jugoslavijo, Grčijo ter z vojno napovedjo Franciji in Veliki Britaniji. Milijoni in milijoni ljudi, celi narodi so torej brez najmanjše krivde postali žrtev italijanskega fašističnega agresorja.
Popolnoma naravno je, da tolikšno zločinsko početje ni moglo ostati brez kazni. Italija je vojno naposled izgubila in bila tudi primerno ter ustrezno kaznovana, kot jasno izhaja iz pariške mirovne pogodbe leta 1947.
Mnogi naši italijanski sodržavljani, zlasti v Trstu m Gorici, na vse to danes praviloma pozabljajo in se Jim celo zdi potrebno dajati lekcije o demokraciji ter omikanem sožitju tudi in predvsem nam Slovencem s Primorskega, ki smo bili prvi v Evropi žrtev fašistične rodomorne teorije in prakse.
V ta namen jim pridejo prav tudi in predvsem "fojbe , ki so vsekakor vredne najstrožje obsodbe, a ki SO 8°^ovo prva in neposredna posledica zločinskega početja fašističnega režima.
Kdor si je zamislil omenjeni televizijski oddaji in ju tudi uresničil, je naredil zaslužno dejanje, saj je o-mogočil, da si je marsikdo širom po Italiji "nalil čistega vina", kot bi rekli pri nas, in brez strahu in obzirnosti široke italijanske množice opozoril na eno najbolj temnih ter gotovo tudi nečastnih obdobij italijanske zgodovine. Bo takšna lekcija koristila?
- DRAGO LEGIŠA
RIM ODET V SKRLAT
ANDREJ BRATUŽ
"Alma Roma, palma z večnih tal..." Tako je na začetku stoletja lepo zapisal naš pesnik Silvin Sardenko, avtor neštetih liričnih in religioznih pesmi o Rimu. In ta Rim, znan kot večno mesto, je navdahnil premnoge umetnike, književnike, glasbenike in likovnike. Stari Rim, srednjeveški papeški Rim, renesančni blesk svetega mesta, vse to pomeni njegova simbolika tja do naših dni. Ni zato čudno, da so se tudi številni Slovenci, zlasti duhovniki in kasnejši škofje, znašli v večnem mestu in po sledovih apostolov Petra in Pavla tu oblikovali svoja duhovna obzorja. Prav tako so tudi delali predstavniki vseh drugih narodov sveta, starega in novega, kjer katoliška Cerkev od začetkov svojega poslanstva vse do danes gradi svojo družbo in širi svoje zgodovinsko poslanstvo.
V podobnem okviru je potekal v zadnjih dveh dneh prejšnjega tedna slovesni konzistorij za imenovanje novih kardinalov, najožjih papeževih sodelavcev. Prišli so iz vseh delov sveta, da bi tu prejeli zunanja znamenja svojega novega dostojanstva in potrdili zvestobo Petrovemu nasledniku - syetemu očetu, ki jim je to novo čast podelil in s tem izkazal najvišje zaupanje kot poglavar katoliške Cerkve. Prav to svojo globoko povezanost s papežem in Cerkvijo so novi kardinali večkrat slovesno potrdili in tako sprejeli ne le novo znamenje časti, ampak predvsem novo breme, ki jim ga je Kristusov namestnik na zemlji določil.
Novi kardinali so naslednji: Jorge Artur Medina Este-vez, nadškof iz Valparaiso v Mehiki, Dario Castrillo Ho-yos, upokojeni nadškof, Se-
Ir
rafin Fernandez De Araujo, nadškof iz Belo Horizonte, Brazilija, Polikarp Pengo, nadškof iz Dar es Salaama v Tanzaniji, Norberto RivaCar-rera, nadškof v Mexico City, Paul Shan Kuo Shi, nadškof na Tajvanu, Alberto Bovone, naslovni nadškof, Giovanni Cheli, naslovni nadškof, Sal-
vatore Di Giorgi, nadškof v Palermu, Lorenzo Antonetti, naslovni nadškof, Alojzij M. Ambrožič, nadškof v Torontu, Christoph Schonborn, nadškof na Dunaju, Jean Bal-land, nadškof v Lyonu, Dio-nigi Tettamanzi, nadškof v Genovi, Dino Monduzzi, naslovni nadškof, Francesco
Colasuonno, naslovni nadškof, James Francis Stafford, nadškof v Chicagu, Francis Evgene Georg, naslovni nadškof, Adam Kozlovviecki, naslovni nadškof, Antonio Maria Rouco Varela, naslovni nadškof.
V soboto, 21. februarja, je bil konzistorij z imenovanjem novih cerkvenih knezov in podelitvijo za to določene rimske cerkve. Vsak kardinal namreč prejme eno od rimskih cerkva v simbolično posest. V nedeljo pa je bilo skupno somaševanje novih kardinalov s papežem Janezom Pavlom II. Obe svečanosti sta bili izjemno kar na trgu sv. Petra, medtem ko je bila prva najprej določena za dvorano Pavla VI., druga pa za baziliko svetega Petra. Lepo vreme je tako res dopuščalo slovesnost kar na odprtem. Poleg tega pa je bil v soboto popoldne še velik sprejem v Apostolski palači, kjer so posamezni novi kardinali sprejemali vljudnostne obiske (visite di calore). Slovenski kardinal Lojze Ambrožič je tako dve uri sprejemal zelo številne slovenske in druge, posebno kanadske vernike, duhovnike in škofe v apartmaju Borgia in to v “dvorani svetnikov". To so na splošno zelo ugledni in reprezentativni prostori papeževe palače prav nad znanim dvoriščem svetega Damaza. Zvečer pa je bila za Slovence še posebno zanimiva in prisrčna slovesnost ob sprejemu novega kardinala Ambrožiča na papeški univerzi Urbaniana na znanem rimskem griču Gianicolo.
KONZISTORIJ NA TRGU SV. PETRA
Okoli dvajset tisoč udeležencev z vsega sveta se je dopoldne zbralo na velikem vatikanskem trgu, da bi prisostvovali enkratni slovesno-' sti konzistorija.
-----------STRAN	4
ČETRTEK 26. FEBRUAR)^ 1998
Drago Legiša / intervju DAMIJAN TERPIN
Celo stoletje je komunizem vlekel za seboj zatirane množice po vsem svetu, ki so sanjale o odrešenju od revščine v pravičnosti. V resnici pa je proizvajal revolucije, pokole, birokracijo, rodomore, diktature.
(PO "ČRNIH BUKVAH KOMUNIZMA")
POSTNA MISEL ŠKOFA RAVIGNANIJA
Mirko Špacapan
OB PREŠERNOVI PROSLAVI V LAŠKEM
Marko Tavčar / pogovor RUDICA POŽAR
m
Gorazd Bajc
"MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE"
Martina Slavec
"...CELO LETO SLOVENEC MORAŠ BITI"
Adela Ferletič
MOJI SPOMINI NA POLJANE...
Jurij Paljk
JEŽKOVA PREPROSTA LJUBEZEN
Erika Jazbar BENEŠKI PUST JE ŽIV!
Marjan Drobež
GORICA TISOČLETNICI NAPROTI
Erik Dolhar / pogovor
RADIVOJ PEČAR O 22. DIRKI ADRIE
vn
ČETRTEK 6. FEBRUARJA 1998
ZAJAMČENO ZASTOPSTVO: VIOLANTEJEV ODGOVOR SLOVENSKI SKUPNOSTI
B
redsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Vio-lante je odgovoril deželnemu tajniku Slovenske skupnosti (SSk) Martinu Breclju v zvezi s pismom, ki ga je 18. decembra lani SSk naslovila na najvišje predstavnike italijanske države. V tistem pismu se je slovenska stranka dotaknila vprašanja zajamčenega zastopstva za manjšine v izvoljenih telesih, ki ga deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ko je 16. decembra izglasoval nov volilni zakon, ni upošteval.
V svojem odgovoru Violan-te najprej priznava, da je zastopstvo manjšin v izvoljenih telesih bistven element vsake ustavne ureditve, ki med svoje principe uvršča enakopravnost in enako dostojanstvo vseh državljanov in ki si prevzema nalogo, da odstrani pregrade, ki dejansko omejujejo svobodo in pravice manjšin.
Vsekakor, nadaljuje Violan-te, specifično vprašanje novega deželnega volilnega zakona F-Jk spada v institucionalno in politično sfero te dežele.
Vendar se je treba z vprašanjem zastopanosti manjšin soočati - je še pisano v pismu predsednika poslanske zbornice - tudi na ustavni in vsedržavni ravni. 3. in 6. člen italijanske ustave, ki jamčita zaščito manjšin, v primeru slovenske manjšine nista še podkrepljena z organskim zakonom. V poslanski zbornici trenutno razpravljajo o dveh zakonskih osnutkih za zaščito slovenske manjšine. Gre za t.i. Caverijev osnutek, ki je v bistvu skupni osnutek, ki so ga izdelale komponente slovenske manjšine, in za Di Bi-scegliev osnutek, ki ga predlaga Demokratična stranka levice. Poleg tega poslanska zbornica že več mesecev o-bravnava sedem zakonskih o-snutkov o zaščiti različnih jezikov in kultur, ki so prisotne v Italiji. Ti osnutki imajo kot cilj uresničenje 6. člena italijanske ustave in evropske li-
stine o deželnih in manjšinskih jezikih. Glede tega so v 1. komisiji poslanske zbornice že sestavili enotno besedilo. Zadnja seja je bila 20. januarja, do 11. februarja pa je bilo treba predstaviti morebitne amandmaje k temu besedilu.
Predsednik Violante meni,
| da je treba vsekakor zagotoviti zakonsko podlago zaščiti | slovenske manjšine. Vendar to ne bi smelo privesti - tako v F-Jk kot drugod - do na-stanka ločenih območij znotraj deželnih skupnosti. Vsem
kulturnim, družbenim in gospodarskim dejavnikom manjšinskih stvarnosti je treba zagotoviti možnost izražanja in zastopstva preko katerekoli politične skupine.
Družba, tako na vsedržavni kot na deželni ravni, bo v 21. stoletju morala priznavati različnosti kot bistvo pluralizma in vrednote posameznih identitet. V taki družbi bosta morala soočanje in dialog potekati na podlagi kulturnih vrednot ter družbenih in gospodarskih specifičnosti.
 1Ž
TISKOVNO POROČILO SSk
ZAHTEVAMO ZARES PRAVIČEN ZAKON
Odobritev pravičnega zaščitnega zakona ostaja slej ko prej temeljna zahteva Slovencev v Italiji in po mnenju SSk je nujno, da Slovenci v Italiji ohranimo glede tega vprašanja enotno stališče, kakor smo ga znali izoblikovati leta 1993 z izdelavo skupnega zakonskega predloga.
Tako je poudarilo deželno tajništvo SSk na svoji zadnji seji v petek, 20. t.m., v Nabrežini. Tajništvo je soglasno ocenilo, da ostaja skupni zakonski predlog v svoji načelni zasnovi še vedno polno veljaven, zaradi česar bi bilo po njegovem hudo, če bi kaka komponenta naše narodnostne skupnosti začela od njega odstopati v bistvenih zadevah. Seveda pa je mogoče to ali o-no formulacijo skupnega zakonskega besedila izboljšati oziroma jo dopolniti. Zako bo npr. treba ažurnirati člene, ki govorijo o šolstvu, saj smo v zadnjih letih na tem področju zabeležili več novosti, od pa-rifikacije dvojezične šole v Špetru v Beneški Sloveniji do uvedbe obvezne univerzitetne izobrazbe za osnovnošolske učitelje v celotnem italijanskem šolskem sistemu. To
slednje na novo odpira vprašanje o možnosti izobraževanja v slovenskem jeziku tudi na univerzitetni ravni, saj bi bilo nujno, da bi se vsaj bodo-: či slovenski učitelji v slovenščini pripravljali na svoj poklic.
Takšno stališče o zaščitnem zakonu namerava SSk zagovarjati na napovedanem skorajšnjem sestanku tradicionalnih predstavnikov slovenske manjšine. Ob tej priložnosti SSk namerava sprožiti tudi druge probleme, ki predstavljajo vir nenehnih trenj v odnosih med predstavniki Slovencev v Italiji, začenši s problemom ureditve samega skupnega zastopstva v skladu z načeli in metodami demokracije.
Deželno tajništvo SSk je na svoji zadnji seji v Nabrežini poglobljeno razpravljalo tudi o pripravah na junijske deželne volitve. Govor je bil o raznih variantah, ki se ponujajo slovenski stranki za nastop na njih. SSk namerava napraviti vse, da bi se v novi deželni zbornici ponovno zaslišal njen glas ter verno izražal poglede in zahteve slovenske manjšine.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 F A X 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST,
ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419
CLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA|ATEL|: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28,1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIII - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC	_
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENKA 70.000,	I	S-
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 UR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
SKRB ZA AKTUALNA
NAJBOLJ
VPRAŠANJA
Svetovni slovenski kongres nam je poslal poročilo o tiskovni konferenci, ki sojo imeli vodilni člani kongresa v Ljubljani v petek, 20. t.m.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik je strnil zadnje delo SSK v tri večje sklope, in sicer: Strategija republike Slovenije za vključevanje v Evropsko zvezo, Nizek standard slovenske politične in srčne kulture ter Slovenci po svetu in slovenska država.
Na konferenci za sredstva javnega obveščanja pa so spregovorili tudi o načrtih in programih SSK ter o poročanju sredstev javnega obveščanja o delu SSK. Vrh SSK se zavzema za strokovno pripravljeno in obrazloženo strategijo vključevanja slovenske države v Evropsko zvezo in pri tem opozarja na nedorečenosti, ki se pri teh procesih dogajajo, saj v programu ni govora o slovenskem jeziku iri specifični kulturi Slovencev. Vlado RS pa tudi opozarja na nedopustne zamude pri obveščanju javnosti in pripravljanju globalnega načrta za vključevanje v EZ. SSK pa hoče kot civilna in nevladna družba dejavno sodelovati pri izvajanju strategije in v pripravi strategije za zaščito slovenskih narodnih vrednot.
SSK je tudi zavzel zelo negativno mnenje do izjav poslanca Zmaga Jelinčiča, ki je o stranki krščanskih demokratov in njenem predsedniškem kandidatu govoril kot o "golazni", ki da bi jo bilo potrebno odstraniti že leta 1945. Pri
SSK se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da Državni zbor Republike Slovenije ni zavzel nobenega stališča do te izjave. Nadalje se SSK sprašuje, kako je možno, da lahko neka tretjerazredna pop skupina na Slovenskem na tako gnusen način žali vero slovenskih kristjanov, ko zlorablja simbol slovenskih vernikov: Mater Božjo z Brezij.
SSK močno podpira pomoč zamejskim Slovencem, a hkrati tudi pove, da se zavzema za bolj sistematično urejeno skrb za Slovence po svetu. Zavzema se tudi za ustanovitev neodvisnega in ne-
strankarskega inštituta za proučitev stanja med slovenskimi izseljenci. SSK tudi trdi, da je slovenski volilni zakon krivičen do Slovencev po svetu, zavzema pa se tudi za boljšo gledljivost slovenske televizije v zamejstvu. Med načrti SSK omenimo mednarodni simpozij o Beneških Slovencih, ki bo 16. maja letos v New Yor-ku na Columbia University, konec septembra pa bodo organizirali tudi prvi svetovni slovenski kongres zdravnikov. SSK pripravlja nagradni natečaj za esej na temo Kaj narediti, da bi bil lahko ponosen na Slovenijo.
SSK bo letos obiskal Slovence v Bosni, Slovence na Primorskem in Koroškem, odzval pa se bodo tudi povabilu za obisk v vasi Razkrižje.
ČLOVEŠTVO Sl JE ODDAHNILO
"Če bodo nadzorniki UN-SCOM imeli takojšen in brezpogojen dostop do vseh iraških položajev, bomo skupno z njimi delali za odpravo iraških sredstev za množično uničevanje. V nasprotnem primeru čakajo Sadama Huseina hude posledice. Svojim vojakom sem u-kazal, naj ostanejo v Perzijskem zalivu vse dotlej, dokler ne bomo dobili odgovora, ki nas bo zadovoljil." Tako je izjavil ameriški predsednik Bill Clinton, ko je od glavnega tajnika Združenih narodov Kofija Annana prejel poročilo, da je v Bagdadu sklenil dogovor o mirni rešitvi zadnje krize. Kofi Annan je bil odpotoval v iraško prestolnico v imenu Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je bil tudi prevzel odgovornost za reševanje zadnje hude krize v odnosih z Irakom. Med-
tem ko pišemo, še ni znana natančna vsebina tega dogovora. Na poti v Nevv York pa je Kofi Annan v Parizu dejal, da je listina, ki je bila podpisana v Bagdadu, v skladu z duhom resolucij OZN. Izrazil je tudi upanje, da bo Varnostni svet listino odobril brez kdovekakšnih težav. Nekateri politični opazovalci pri tem ugotavljajo, da je s tem dogovorom prišlo do novega ravnovesja na svetovni pozornici. Glavno vlogo naj bi odslej igral Varnostni svet, medtem ko bi ZDA stopile nekoliko v ozadje in ne bi bile več edine odgovorne za nadaljnjo usodo našega planeta.
Dejstvo pa je, da so v Perzijskem zalivu ostale mogočne vojaške sile v polni bojni pripravljenosti za takojšen obračun s "sovražnikom".
■ POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVSE
PROTINARAVNO JE, DA MANJŠINA SAMA ZNIŽUJE RAVEN ZAŠČITNEGA ZAKONA
Očitno se je po padcu berlinskega zidu marsikaj korenito spremenilo. Med osrednjimi dogodki velja prav gotovo podčrtati nastajanje nove Evrope, ki naj bi med drugim ustrezneje opredelila pomen in razvojne pogoje narodnostnih manjšin. Na ta način je tudi za našo manjšino napočil trenutek, ko je tako rekoč čez noč postalo jasno, da sprejetje zaščitnega zakona niso le sanje, ampak neodtujljiva pravica, ki bo slednjič uresničena. Po dolgih destletjih je končno dozorel čas, na katerega je naša manjšina tako dolgo čakala in ga nazadnje dočakala.
Toda v hipu, ko je naša manjšina dočakala, kar je bilo dolga leta prej videti nedosegljivo, se je zgodilo nenavadno presenečenje. Pričakovati je namreč bilo, da se bo manjšina v celoti in z vsemi svojimi političnimi različnostmi smelo zavzemala za čim popolnejši in čim temeljitejši zaščitni zakon. Še več, upravičeno je bilo pričakovati, da bodo posamezni manjšinski deli kar tekmovali med seboj, kako bi na čimbolj izviren način izdelali kar najbolj prodorna in učinkovita stališča, da bi bil tako težko pričakovani zakon čim popolnejši in za vse nas čim koristnejši. Z eno besedo: popolnoma naravno je bilo pričakovati, da bo ob tej zgodovinski priložnosti celotno manjšino zajelo navdušenje, ki jo bo navdihnilo za dosego enako navdušujočega zaščitnega zakona.
Namesto tega so se pokazale izrazite težnje po znižanju zaščitne ravni, o kakšnem navduš-
enju pa sploh ni mogoče govoriti. Zaščitni zakon, kot da je postal breme, breme za druge, še najbolj pa za nas same. Namesto tekmovanja za čim popolnejši zakon se je le del manjšine uspel dvigniti vsaj na tisto raven, ki je bila že dogovorjena pred leti. Tovrstni nastop pa je bil za marsikoga celo preodločen in preoster, kar zgovorno osvetljuje naše trenutno stanje. Drugi del manjšine želi namreč dogovorjeno raven s takšnimi in drugačnimi razlogi znatno znižati. Kaj se torej dogaja z nami, kaj se dogaja z našo manjšino? Kot da nam bi bilo vseeno za nas same? V kolikor je temu res tako, bi to pomenilo, da smo se prav gotovo znašli sredi močnega asimilacijskega toka, ki se utegne še poglobiti in okrepiti. Lahko pa gre ' zniževanje ravni zaščitnega zakona pripisati nezaupanju do večinskega naroda. V tem smislu naj ne bi bili prepričani, da bo večinski narod vsaj v imenu nove Evrope izpolnil svoje obveznosti, večinskemu narodu ne zaupamo, imamo preveč slabih izkušenj in nam vse to narekuje, da zmanjšujemo svoje upravičene zahteve? Ne glede na izkušnje v preteklosti bi morali večinskemu narodu zaupati, seveda tako da mu razločno in ponosno predstavimo svoj predlog najučinkovitejše zaščite, ki nam pripada. V nasprotnem primeru nam bo zaščitni zakon več vzel kot dal, z njim si bomo pred seboj in pred drugimi kar sami zmanjšali lastno ceno. Izkušnja pa uči, da ti nihče ne more odvzeti toliko, kot si lahko odvzameš sam.
AKTUALNO
NTERVJU / DAMIJAN TERPIN
"MLADIM MORAMO BOLJ ZAUPATI"
DRAGO LEGISA
Novoizvoljeni senator Mitja Volčič je prejšnji teden dal pobudo za srečanje, ki so se ga v Trstu udeležiili predstavniki posameznih političnih in družbenih komponent slovenske manjšine v Italiji. Predmet razprave je bilo vprašanje zaščitnega zakona, katerega osnutek pripravlja poslanec Ma-selli. Ta ima namreč nalogo, da pripravi enotno besedilo tega zakona, pri čemer seveda upošteva predloge, ki so jih bili vložili v parlamentu predstavniki nekaterih političnih skupin. V zvezi s to za Slovence v Italiji silno aktualno problematiko je v zadnjem času prišlo med manjšino do ostre polemike, saj na primer Slovenska skupnost ugotavlja, da prihaja zlasti med levimi silami do odstopa od prvotnih skupnih stališč. O teh in drugih vprašanjih smo se pogovorili z dr. Damijanom Terpinom, ki je član ožjega vodstva tako Slovenske skupnosti kot Sveta slovenskih organizacij in ima torej pregled nad celotnim dogajanjem.
Kdo ima stike s poslancem Masellijem?
Stike ima verjetno vsaka komponenta zase. Slovenska skupnost je ze pred časom vzpostavila neposreden stik, to pa preko poslancev Ca-verija (Union Valdotaine) in Zellerja (Sudtiroler Volkspartei), torej še pre-c en je začel krožiti njegov "osnutek osnutka" in ko se poslanec Maselli se ™ začel konkretneje ukvarjati z vprašanjem globalne zaščite. Predv-sem ,T1U je izpostavila nujnost, da se postopek vendarle konkretno začne premikati, ter povedala, da je ITIar'jšina že zdavnaj pripravila svoj psnutek in da za njim stoji. Verjetno )'h je pa imel še kdo, očitno tudi tržaški župan Riccardo llly, ki naj bi bil tudi eden od "botrov" Masellijeve domislice, da bi se v Trstu, Gorici in Miljah ne aplicirala zaščita kot drugod, pač pa le konvencija Sveta Evrope, ki pa vsebuje zelo ohlapne formulacije.
Na kateri točki je trenutno njegovo delo?
_ Dejstvo je, da se Maselli doslej se ni odločil za "uraden" stik z manj-Sln°, čeprav je sodelovanje manjšine same pri oblikovanju zakona seve-a nujno, v Ljubljani pa naj bi minister Dini to tudi slovesno obljubil.
Svojčas se je govorilo o t.i. avdicijah. Mislite, da bo do teh prišlo, še preden bo poslanec Maselli zaključil svoje delo?
Po informacijah, s katerimi razpokamo, je Maselli doslej pripravil Pp/ih šestnajst členov. Pri tem pa naj bi uporabljal metodo, s katero se nikakor ne moremo strinjati. Poslanec zeli nekako doseči čim širši konsenz vseh političnih skupin, ki so predstavile svoje osnutke, s tem da od vsakega predloga pobere nekaj. Iz ega sledi, da bo rezultat nujno sad nekega širokega kompromisa, kar pomeni, da se bo njegov predlog, a bi s tem zadovoljil vse, nujno precej oddaljil od manjšinskega osnu-iKa, ki ga je predstavil poslanec Caen. Vsak od predstavljenih predlo-?°V,.v s,e razlikuje od skupnega
hn! ^'nS a Pologa, je v bistvu DQ|) ali manj reduktiven.
SS k je v zadnjem času eceJ ostropolemizirala s slovensko komponento Dsr ’ češ da slednja Popušča pri nekaterih temeljnih zahtevah
FOTO BUMBACA
v zvezi z našo zaščito.
Bi o tem kaj več povedali?
DSL je, kot že rečeno, predstavila svoj zakonski osnutek, čeprav je njena slovenska komponenta sodelovala in odobrila t.i. skupni osnutek. Predlog, ki ga je za DSL predstavil poslanec Di Bisceglie, pa sev nekaterih točkah bistveno oddaljuje od skupnega predloga: črtani so npr. vsi členi, ki govorijo o povezavi manjšine z matično državo Slovenijo, popolnoma pa je odpravljena postavka v zvezi z zajamčenim zastopstvom v izvoljenih organih. Tu želim predvsem opozoriti na strategijo, s katero hoče DSL prek svojih slovenskih predstavnikov v manjšini razbiti enotnost, ki je doslej obstajala vsaj na osnovi skupnega zaščitnega predloga. Pri SSk smo ogorčeni nad dejstvom, da najvidnejši predstavniki slovenske komponente DSL danes zagovarjajo stališče, da je treba preseči celo načelo o veljavnosti zaščitne zakonodaje na celotnem teritoriju, kjer smo Slovenci naseljeni, od Trbiža do Milj. Določanje teritorija, na katerem naj bi veljale zaščitne norme, vključno s pravico do rabe jezika v javnosti, naj bi bilo nekaj "fleksibilnega"; tega vprašanja naj bi zaščitni zakon vnaprej ne določal, odločanje o tem pa naj bi prepustili komisiji. Saj to vendarle pomeni, da bi se Slovenci v Italiji pustili prepeljati žejne čez vodo! Dobili bi zakon, s katerim bi se Italija pred Slovenijo in Evropo hvalila, da je pač svoj dolg do naše manjšine poravnala, sami pa bi imeli v rokah v bistvu neuporaben instrument.
Scenarij DSL in podtajnika Fassi-| na je vendarle jasen: Slovencem bomo dali tak zakon, ki naj bi bil načelne vsebine, s tem da jim samo formalno priznamo nekatere osnovne pravice; kjer pa so vprašanja bolj sporna, kot npr. raba jezika v glavnih mestih, prepustimo konkretno določanje nivoja pravic komisiji, ki jo bo seveda mogoče manipulirati tako na narodnostni kot na politični osnovi, saj bo njena sestava v bistvu odvisna od trenutne politične situacije.
Temu seveda ne bomo nasedli in verjamem, da je velika večina Slovencev v Italiji na tej točki trdno na našem stališču. Zanimivo je, da so danes najbolj popustljivi in govorijo o t.i. "sodobnih prijemih' in "novih ' rešitvah" prav tisti, ki so bili še v času prve republike iz opozicije največji nasprotniki kateremukoli popuščanju in so napadali SSk že samo zato, ker je s svojim svetovalcem sodelo-
vala na lokalni ravni v vladnih večinah, čeprav pri tem na področju manjšinskih pravic ni nikoli nič popustila. Trditev, da bo sicer tudi slab zakon mogoče lahko še izboljšati in spreminjati, pa je pravzaprav zgodbica, ki je nobena trezna manjšinska organizacija ali posameznik ne more vzeti resno. Kdor pa take zgodbice širi, poznavajoč italijansko politiko na tem področju in njeno petdesetletno naravnost "mojstrsko11 sposobnost zavlačevanja, gotovo ne govori v dobri veri.
Želel bi tudi s tega mesta odločno zavrniti tendeciozno trditev, češ da smo v SSk proti vsakršnemu dogovarjanju o vsebini zaščitnega zakona. Res je, da se situacija pri nas naglo spreminja, da je treba upoštevati široko t.i. sivo cono tistih, ki niso pripravljeni vsak dan nositi narodne zastave in se mogoče zadovoljijo s poslušanjem slovenskih poročil na Radiu Trst A, res je tudi, da hočemo zaščitni zakon prav zato, da bi naro-I dne zastave ne nosil le Samo Pahor in da bi se odstotek slovenskih prvošolcev, v primerjavi z italijanskimi, vendarle začel povsod večati. Zato pa bi morale biti naše zaščitne zahteve še višje.
Kako pa na celotno
zadevo gleda Slovenija?
Upam, da še vedno tako, kot je gledala zadnjih nekaj let. Na podlagi zadnjih obiskov pri najvišjih predstavnikih v Sloveniji smo imeli občutek, da so naša stališča tudi uradna stališča Slovenije. Jasno in nedvoumno podporo Caverijevemu osnutku sta izrekla tako predsednik Kučan - ki je za zaprtimi vrati baje že dvakrat sicer neuradno ošvrknil politiko popuščanja - kot tudi zunanji minister Frlec, ki pa je bil prav po zadnjem srečanju z manjšinskimi komponentami nekoliko zbegan, saj so stališča DSL, o katerih sem prej govoril, popolnoma nasprotujoča dosedanjim skupnim in enotnim za-j htevam. Zato ni čudno, da je državna sekretarka Logarjeva na nedavni radijski oddaji izjavila, da Slovenija pravzaprav ne ve več, kakšna stališča naj v našem imenu zastopa. V glavnem smo sicer za tako stanje krivi sami, ker v bistvu nimamo poguma, da bi pometli pred lastnim pragom in ugotovili, kdo sploh še zastopa manjšinske interese, oz. narobe, kdo se je odločil za t.i. "italijansko" politiko, ki v bistvu vsa povojna leta, in žal tudi danes, še vedno gleda na našo manjšino kot na nekal<šno nevarnost, ki jo je treba predvsem nadzorovati. Sicer bi se dileme, o katerih razmišlja DSL, danes sploh ne postavljale. Doslednost sil, ki danes vla-
dajo v Italiji, bi morala namreč privesti do tega, da bi bili že rešeni npr. problemi, ki so jih pred letom in pol formulirale manjšinske komponente podtajniku Fassinu v znanih devetih točkah. Gre vendarle za vprašanja, ki jih že sama vlada mimo zaščitnega zakona lahko "z levo" roko reši. Dogaja pa se, da smo v manjšini presrečni in dokončno potešeni, če so po petdesetih letih vendarle deloma odpravili sramoto demokraciji, ki ni priznavala pravice do slovenskega šolstva v Benečiji.
Moje mnenje je, da mora zato Slovenija, seveda ob vsem spoštovanju subjektivitete manjšine in razlik znotraj nje, opraviti resno analizo stanja. Vendarle mora znati oceniti, kje so meje popuščanja in kje se začenja politika drugačnih interesov, ki z manjšino nimajo kaj opraviti oz. ji lahko samo škodijo. Njen poziv, naj se Slovenci poenotimo na načelih slovenstva, zato razumem v luči dejanskih interesov in potreb naše manjšine. Zavračam pa namišljeno enotnost, t.j. samo zato, da smo e-notni, in ne glede na stališča, ki bi jih v imenu te enotnosti morali zastopati.
Zakaj naši bivši komunisti, tako tisti, ki so v DSL, kot prenovitelji, še vedno tako odločno nasprotujejo samostojnemu manjšinskemu političnemu nastopanju? To se nam zdi popolnoma nerazumljivo, če vemo, da so danes ideologije propadle.
Res je, da so določene ideologije propadle, pri nekaterih naših levičarjih pa je lojalnost svoji stranki važnejša od manjšinskega interesa. Sicer si ni mogoče razlagati negativnega zadržanja do zahteve po zajamčenem zastopstvu. V besedah sta obe slovenski komponenti, tako pri DSL kot pri SKP, izrazili sicer pozitivno stališče; ko pa je šlo zares, sta se spet potuhnili in zaigrali na iste strune kot italijanski nasprotniki zajamčenega zastopstva.
Skupno predstavništvo se je namreč razdrlo prav na točki, ko je SSk sklicala ostale komponente na pogovore, da bi izdelali skupno strategijo za enoten nastop ob razpravi o novi volilni zakonodaji za deželni svet. Tako SKP kot DSL se našemu vabilu nista odzvali. SSk je izdelala kar nekaj predlogov za zajamčeno zastopstvo. Med temi je varianta, ki ne izključuje možnosti, da bi za to mesto konkurirali tudi slovenski kandidati na vsedržavnih strankah z enakimi možnostmi kot kandidati na manjšinski listi, ki bi jih sicer lahko
bilo tudi več. Tako Budin kot Spetič sta tudi to varianto enostavno prezrla oz. zavrnila, rezultat pa je, da za deželne volitve Slovenci ne moremo samostojno določiti svojih kandidatov in samostojno nastopati na volitvah, pač pa smo pri tem odvisni od vodstev italijanskih strank oz. koalicij, ki se bodo verjetno izoblikovale. Z vso resnostjo si upam trditi, da je v DSL in njeni slovenski komponenti prevladala logika izključevanja oz. onemogočanja stranke SSk na vse načine, pa čeprav za ceno zatajitve manjšinskih interesov. Evidenten primer so bila seveda pogajanja ob drugem krogu volitev v občini Devin-Nabrežina, ko je DSL z Voccijem raje tvegala zmago desnice, kot da bi pristala na koalicijo s SSk, po kateri bi naša stranka v primeru zmage izvolila lepo število svetovalcev, ki naj bi skupaj z ostalimi slovenskimi svetovalci predstavljali večino v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu, tako pa je občinski svet danes dvotretjinsko italijanski, kar pa je za to občino z narodnostnega vidika seveda pravi škandal. Mimogrede naj povem, da se ob tem niti SKGZ ni drznila reči ničesar; pred leti je bilo njeno vodilo, da se izvoli čim več Slovencev, danes očitno ni več tako. Logika onemogočanja SSk se je pa izkazala ob razpravi v deželnem svetu v zvezi z zajamčenim zastopstvom še najbolj evidentno takrat, ko so tako DSL in Budin kot SKP enotno potegnili z ostalimi protislovenskimi silami in glasovali proti predlogu, ki je prihajal s strani gibanja Forza Italia, da bi se po hitrem postopku še pred volitvami obravnaval predlog o zajamčenem zastopstvu, o katerem sem prej govoril, ki ga je ta stranka nepričakovano osvojila.
Ta tragična dejstva prihajajo žal s težavo v javnost in jih tudi naš dnevnik načrtno prikriva, čeprav smo ga reševali vsi zamejci, tudi z osebnimi jamstvi. To pa žal pomeni, da njegovo uredništvo ni sposobno razumeti, da bo časopis lahko preživel samo, če bo korekten in odprt do vseh, predvsem pa, če bo znal in si upal na glas povedati tudi to, kar bi morda nekaterim v manjšini ne prijalo. Žal koraka po stari poti naprej, po kateri se je že znašel na robu definitivnega propada.
Kako je z zdravjem Slovenske skupnosti?
Kako je z mladimi?
Ocenjujem, daje SSk pri dobrem zdravju, prisotni smo s svojimi svetovalci v vseh pomembnejših izvoljenih organih, v nekaterih občinah, kot npr. v Trstu, celo v večjem številu kot sicer. Tudi na zadnji volilni preizkušnji v občini Devin-Nabrežina smo po številu glasov dosegli lep rezultat, kar pomeni, da ljudje podpirajo naša stališča. Res pa je, da se soočamo z novimi težavami in zaprekami. Večinski volilni sistem in zadnja deželna zakonodaja nam v bistvu onemogočata večjo razpoznavnost, kar je seveda problem za manjšino kot tako, saj je volilna baza manjšinske stranke nujno ožja od ostalih strank in je zato očitna potreba in končno stvar demokracije, da se političnim formacijam, ki so izraz neke manjšine, zagotovijo po-j sebni pogoji za delovanje.
............  STRAN	16
ČETRTEK
26. FEBRUARJA
1998
4
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1998
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE ŠTRUBELJ | t POSTNA NEDELJ A
Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: "Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh." Jezus mu je odgovoril: "Pisano je: 'Človek naj ne živi samo od kruha.'" Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: "Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja." Jezus mu je odgovoril: "Pisano je: 'Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!" Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: "Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: »Svojim angelom bo zato zapovedal, da te obvarujejo« in »Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«" Jezus mu je odgovoril: "Rečeno je: »Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«" Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa. (Luka 4, 1-13)
BOGA IN HUDIČA SREČUJEMO NA PRAŠNIH CESTAH NAŠEGA SVETA
Na začetku postnega časa nas Božja beseda usmerja k bistvu naše vere. Tako kot je puščava, v kateri se Jezus duhovno preizkuša, kali in zori za svoje poslanstvo Odrešenika, kraj, ki človeka prisili k bistvenemu, k boju za obstanek - in tedaj so pomembne stvari le voda, hrana, senca in orientacija - naj bi postni čas bil obdobje poglabljanja in preverjanja naše temeljne odločitve za Boga ter prečiščevanja vere. Kristjan naj bi otipal in utrdil temelje svoje bivanjske pripadnosti in se vprašal zakaj, kako in v koga veruje.
Lukovo poročilo o Jezusovih skušnjavah v puščavi prikaže Jezusovo trdno zasidranost v Bogu in podčrta njegovo popolno zaupanje božjim načrtom. Jezusovi kratki in jasni odgovori Skušnjavcu nam dajejo zaslutiti njegovo duhovno jasnovidnost, trdno odločenost slediti navdihom Svetega Duha in pripravljenost iti za vsako ceno do konca v zvestobi Bogu. Če Lukovo poročilo primerjamo z Matejevim, ugotovimo zanimivo razliko. Pri Mateju hudič Jezusa popelje na vrh gore in mu predlaga, naj se vrže dol, pri Luku se to zgodi v Jeruzalemu, na tempeljski ploščadi, kar je zelo zgovorno. Evangelist Luka namreč svoj evangelij začne in konča z dogodki okrog templja v Jeruzalemu. Jezusovo življenjsko pot pa predstavi kot romarsko pot v Jeruzalem, ki bo kraj njegove smrti in vstajenja. Na prašnih poteh Palestine je Jezus srečeval božje ponudbe, njegove navdihe in božji odrešitveni program in obenem protiponudbe, negativne predloge hudiča, te črne sence Boga. Silovit in bliskovit spopad v puščavi je le zgoščen oris dolgega življenjskega duhovnega boja našega Odrešenika, ki ga je zmagal tudi v našem imenu. Prav zato Luka sklene pripoved o Jezusovih skušnjavah z ugotovitvijo: hudič se je umaknil od njega do primernega časa! Tukaj je mišljen prav trenutek Jezusovega smrtnega boja v vrtu Getsemani. Predlog, ki ga je bil Jezus deležen na tempeljski ploščadi, je bil predlog drugačnega načina reševanja osrednjih življenjskih problemov, med katere sodi trpljenje in smrt. Jezus naj bi v tistem trenutku zavrnil smrt na križu in naj bi prevzel vlogo triumfalnega in vedno zmagovitega odrešenika. Ce bi Jezus sprejel hudičevo ponudbo, bi s tem zanikal popolno zaupanje v Boga. Mi pa bi s tem izgubili Odrešenika. Jezus je na tempeljski ploščadi izpovedal svoj dokončni da Očetu in njegovi volji. To je ena od najbolj svetlih točk evangelija. Prav zato je Luka izbral tempelj, kraj srečevanja z Bogom in z ljudmi, končni romarski cilj vsakega vernega Juda.
Na prašnih cestah našega sveta tudi mi srečujemo Boga in njegov program; On rad prebiva med človeškimi otroki, pravi Sveto pismo. Se več, v Jezusu je postal naš sopotnik. Srečujemo pa tudi njegovo temno senco, hudiča in njegove predloge. Inteligentni in privlačni so, skriti v naši duhovni plitkosti in lenobi, pa v splošnem prepričanju, da ga ni, da ne obstaja. Prvo, kar nam bo šepnil na uho, bo to, da postni čas ni več naš način življenja in da se nam zaradi tega ne splača vznemirjati. V puščavo naših dni pa nam bo za zameno natresel vse polno odvečnih dobrin, ki bodo zamotile našega duha in nas potrdile v polovičarstvu in v kompromisih.
S 1. STRANI
RIM ODET V
Te vrste manifestacij se navadno odvijajo znotraj vatikanske bazilike ali dvoran. Letos pa je sončen dan kar nalašč dopustil, daje vse potekalo kar na odprtem. Novi kardinali so pred baziliko in že oblečeni v nove škrlatne noše pričakovali papeža, da jim podeli kardinalski biret in uradno imenovanje za to novo visoko cerkveno dostojanstvo.
Prišel je sveti oče in začela se je daljša slovesnost, ki je nato trajala dobri dve uri. Na sporedu so bile posebne molitve in pesmi, ki jih je pel zbor Sikstinske kapele. Vse je bilo seveda v latinskem jeziku, ki je v Rimu oz. Vatikanu še o-
mi bronastimi vrati so kar mrgolela od obiskovalcev.
Nadškof iz Toronta kard. Ambrožič je imel res veliko obiskovalcev, tako Slovencev iz vseh delov zdomstva, zamejstva in matice kot drugih ' vernikov. V slavnostnem škrlatnem ornatu z obredno zlato verižico je prav gotovo kar izstopal v tej napolnjeni dvorani svetnikov. K njemu so prihajali škofje, duhovniki, laiki in mu navdušeno čestitali za visoko imenovanje v hierarhiji katoliške Cerkve. Povsod po hodnikih in stopniščih pa so barvite švicarske straže v Rafaelovih uniformah bolj kot j stražile usmerjale obiskovalce in kazale pot v sobane
hranil nekdanje pravice, kar je seveda tudi prav. Sledili so odlomki iz evangelija in razne prošnje, celotna skupščina škofov, duhovnikov in vernikov pa je skupno s kardinali odgovarjala. Nato je imel Janez Pavel II. daljši nagovor, v katerem je poudaril nekatere glavne značilnosti kardinalske službe in povabil novoimenovane, da skupno z ostalimi člani kardinalskega zbora pomagajo Petrovemu nasledniku pri vodenju Cerkve. Podobne misli je papež podčrtal tudi v nedeljo pri slovesnem somaševanju s kardinali prav tako na trgu sv. Petra, ko je podelil kardinalom prstan kot drugo znamenje njihove nove visoke službe. (Papeževe besede bomo sicer v povzetku objavili prihodnjič).
Sledil je sam obred podelitve kardinalskega bireta, še prej pa so kardinali ponovno potrdili svojo vero in vdanost sv. očetu. Pred samo podelitvijo rdečega klobuka je sik-stinski zbor zapel veličastni Palestrinov motet Tu es Petrus - Ti si Peter Skala, ki je v vseh časih pomenil simbolično izpoved neminljivosti rimske Cerkve in njenega vodnika. Po papeževem blagoslovu in zadnjih hvalnicah so se nato vsi zbrani počasi razšli, v duhu pa se že pripravljali na naslednje slovesnosti.
MED RAFAELOVIMI SOBANAMI IN DVORIŠČEM SV. DAMAZA
V poznih popoldanskih urah pa so bili na sporedu sprejemi v sami Apostolski palači, kjer je vsak kardinal bil na razpolago obiskovalcem za kratek pozdrav in čestitke. Tu je res velikanska množica kar zasedla vatikanska poslopja in mogočna stopnišča za znani-
posameznih kardinalov. Res pisana arena, ki prevzame obiskovalca, saj se v takem ambientu gotovo ne znajde vsak dan.
Na dvorišču sv. Damazaje gotovo še skoraj bolj svetovljansko vzdušje. Sem prihajajo navadno vsi državniški obiski, nedavno je tu bil ruski predsednik Boris Jelcin. SREČANJE KARDINALA S SLOVENCI
Prvo srečanje kard. Ambrožiča s Slovenci je bilo že v četrtek popoldne v papeškem zavodu Sloveniku. Tu so se o-koli slovenskega cerkvenega kneza zbrali v lepem številu predvsem slovenski škofje in duhovniki z vseh strani. Med njimi sta bila ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in beograjski nadškof dr. Franc Perko (na sliki). Poleg njiju so bili še drugi, med njimi oba škofova vikarja za Slovence v Italiji, msgr. Franc Vončina iz Trsta in msgr. Oskar Simčič iz Gorice. Zraven je bil tudi veleposlanik Malteškega viteškega reda pri Sv. sedežu dr. Štefan Falež. Tu je bilo med drugim skupno somaševanje prisotnih škofov in rektorja zavoda msgr. Maksimilijana Jezernika s kardinalom ter nato srečanje z njim. Tudi na tem srečanju seveda ni manjkalo pozdravnih besed in čestitk novemu slovenskemu kardinalu. V imenu goriške Cerkve je spregovoril dr. Oskar Simčič in med drugim spomnil na stike in prijateljske odnose novega kardinala z Goriško.
Glavno veliko srečanje med kard. Alojzijem Ambrožičem in Slovenci pa je bilo v soboto zvečer v prostorih papeške univerze Urbaniane.
V veliki dvorani vseučilišča se je zbralo več sto rojakov,
ki so hoteli prisostvovati velikemu slavju slovenske Cerkve. Ko je v dvorano vstopil novi kardinal, so ga prisotni navdušeno pozdravili s toplim in dolgim aplavzom. V začetku se je oglasila slavnostna pesem, nakar je zato pripravljeni moški zbor zapel Ipavčevo Slovenec sem. Prvi je nato spregovoril rektor Slovenika msgr. Maksimilijan Jezernik, ki je bil sam tudi profesor na Urbaniani (papeški misijonski univerzi) in med drugim na kratko predstavil slavljenca. Nato je še sporočil, daje Slovenska teološka akademija v Rimu (ki prireja znanstvene simpozije in nato izdaja akte ter gradivo o slovenski Cerkvi in njenih vidnih predstavnikih) imenovala kardinala Ambrožiča za svojega člana. Za njim so spregovorili nekateri predstavniki Slovencev iz matične domovine, Koroške in zdomstva. Za Slovence v Italiji je kardinala pozdravil tržaški škofov vikar msgr. Franc Vončina ter zlasti podčrtal njegove vezi z Goriško in Tržaško. Naj omenimo, da se je slavja udeležil tudi namestnik j slovenskega veleposlanika v Rimu Jože Šušmelj. Po kardinalovem govoru pa so spregovorili še nekateri udeleženci srečanja, med njimi Lojze Peterle in Drago Štoka. Prav tako so se oglasili predstavniki iz kardinalove ožje domovine, iz Dobrove.
Kardinal nadškof iz Toronta je nato v jasnih besedah in živahnem slogu lepo podal nekaj misli o svojem življenju in delu, o sedanjem položaju po imenovanju za kardinala ter o problematiki izseljenstva in nekake kulturne dvojnosti, ki jo sam občuti in podoživlja. Kardinal je postal tako kot Kanadčan (nadškof v velikem Torontu) in kot Slovenec. V bistvu ne vidi v tej dvojnosti ni-kake drame, sam se čuti oboje, čeprav je prav evropska kultura tudi njemu veliko bližja. Iz svojih študijskih let v Rimu se je spomnil na vidne rimske Slovence, kot so bili oz. so p. Prešeren, dr. Jezernik, msgr. Vodopivec in drugi. Kardinal je tudi povedal, da mu je papež - kot ostalim članom kardinalskega kolegija -dodelil v simbolično posest e-no rimskih cerkva, in sicer cerkev svetih Marcelina in Petra j (ki jo je zgradil znani umetnik arhitekt Borromini). Celotno 1 slavje sta zaključili priljubljeni pesmi Marija skoz' življenje in Zgodnja Danica. Sledilo je prijetno družabno srečanje, kjer smO se slovenski rojaki z vseh koncev lahko srečali in pogovorili.
Ko je,v prejšnjem stoletju slavni nemški skladatelj Ro-
bert Schumann v gotski katedrali v Kolnu prisostvoval u-mestitvi tamkajšnjega nadškofa za kardinala, je potem globoko navdahnjen napisal v znani Renski simfoniji počasni stavek slovesne religiozne o-blike in vsebine. Znamenje velikega občutja, ki je vse močno prevzelo, kot je gotovo tudi danes prevzelo podobno veliko cerkveno slavje v Vatikanu vsakogar, ki je temu prisostvoval.
Če naj zaključimo ta daljši zapis o rimskem konzistoriju z glasbeno prispodobo, lahko zatrdimo, da je prav pod oboki Petrove bazilike velika glasba kakega Palestrine in Fre-scobaldija, tam tudi dejavnih v zborovski oziroma orgelski službi, do Lorenza Perosija v našem času (da omenimo le najbolj znano osebnost) ta atmosfera prav tu, v papeškem Rimu, v glasbeno govorico prelila slavospev obljubljene neminljivosti Cerkve. Naj zato prav v duhu glasbe, ki je tudi harmonija in zato skladje v najširšem pomenu besede, strnemo te vrstice v želji, da bi tudi ta veliki trenutek v naši sodobni cerkveni stvarnosti pomenil pot v novo skladnost in mir med ljudmi dobre volje.
OBVESTILO
POSTNI GOVORI PO RADIU TRST A
Postni govori po Radiu Trst A bodo tudi letos vsak ponedeljek in vsak petek ob 18.45.
Govori bodo o škofu Antonu Martinu Slomšku, za katerega upamo, da ga bo Cerkev kmalu proglasila za blaženega in svetnika. Govorili bodo: mariborski škof dr. Franc Kramberger, dr. Stanko Janežič, dr. Stanko Lipovšek, dr. Vinko Potočnik, dr. Janko Čar, dr. Ivan Štuhec, književnik Zorko Simčič in dr. Marjan Turnšek. Ker je škof Slomšek izredna osebnost, ki nam že več kot 1 SO let sveti s svojim naukom in zgledom, in ker nam bodo govorili o njem odlični govorniki, potrudimo se, da ne bomo zamudili nobenega govora. Priporočimo jih tudi drugim.
MOLITVENA SREČANJA DVEH GORIC
Goriški dekanat bo tudi letos organiziral molitvena srečanja ob četrtkih ob 20.30. Verniki bodo najprej zmolili večernice, nato poslušali primeren nagovor. Novost je v tem, da se bosta povezali obe Gorici. V četrtek, 5. marca, bo srečanje v cerkvi sv. Ivana v Gorici, 12.3. v cerkvi Srca Jezusovega, 19.3. v cerkvi sv. Justa v Podgori, 26.3. v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, 2.4. v goriški stolnici.
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
ŠKRLAT
POSTNA MISEL TRŽAŠKEGA ŠKOFA EVGENA RAVIGNANIJA
‘POD VODSTVOM DUHA POJDIMO GOSPODOVEMU VSTAJENJU NAPROTI!"
BRATJE IN SESTRE!
Na začetku postnega časa vam želim podati v premišljevanje nekaj misli, ki naj vas spremljajo v pripravi na Veliko noč. Tisti, ki nas pri tem vodi in podpira, je Sveti Duh, kateremu je posvečeno sedanje leto priprave na veliki jubilej leta 2000.
1. "...Duh je odvedel Jezusa v puščavo, kjer je ostal štirinajst dni" (glej Mk 1,12). Prav z njim, z Gospodom Jezusom, želimo, da tudi nas popelje v puščavo. V resnici to potrebujemo, ker smo ujeti v številne misli, skrbi in dejavnosti. Vedno pravimo, da nam primanjkuje časa, da bi se ustavili in razmislili, premišljevali in molili.
Puščava je kraj tišine, kjer številni, premnogi glasovi utihnejo in le en glas se sliši na dnu srca, namreč Božji glas. Ni to kraj besed, ampak Besede. Prav je, da ji prisluhnemo, kajti razodela nam bo smisel živ-jenja, po njej bomo spoznali vrednost tega življenja in preučila nam bo naše slabosti in našo nezvestobo. Prisilila nas o, da se soočimo sami s se-oj, kar nam ni vedno všeč, pa le vendar nujno potrebno. y av ta beseda nas ne bo ponižala zaradi naše omejenosti in naših slabosti: odprla nam bo dušo in srce Bogu, ki nas ne neha ljubiti. Tako puščava ne no kraj grenke samote, ampak kraj pomirjujočega srečanja z Božjo ljubeznijo.
2. "...Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti" (Rim 8,26). Bogu, katerega Besedi smo prisluhnili in ljubezen spoznali, hočemo dati odgovor. Želeli bi, da bi njegovi besedi odgovorila naša. Puščava je namreč kraj dialoga z njim. Toda kako naj Bogu govorimo? Prav On, Duh je tisti, ki v globini naše
duše nenehoma prosi za nas. On je tisti, ki nam narekuje molitev, s katero se obračamo do Očeta, in on ve, kaj naj rečemo in za kaj naj prosimo. Izrekli naj bi mu naše hvaležno občudovanje, ker nas ljubi; prosili naj bi ga, da nam da spoznati, kaj on pričakuje od nas, in morda nam bo isti Duh pomagal doumeti, da molitev ne zahteva mnogih besed, kajti, da se razumemo, zadostuje toplina srca. Bog ve, česa potrebujemo, še predno ga prosimo. Moliti končno pomeni misliti na Boga in ga ljubiti.
3."... Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (Rim
5.5). Prav zato mi lahko ne samo Bogu govorimo, ampak ga ljubimo in v njem ljubimo vsakega človeka kot brata. Stara zapoved nam zapoveduje, da ljubimo Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo (5 Mz
6.5). Nova Jezusova zapoved pa nam zapoveduje, da se ljubimo med seboj, kot nas on ljubi (glej Jn 15,12). Prav je, da se vprašamo, če je Bog zares vse v našem življenju, če je on na prvem mestu v naših mislih, če je ljubezen do njega zvestoba do njegove postave. Toda ne smemo se ustaviti samo pri tem. Kajti ljubezen do Boga je resnična tedaj, ko svojega srca ne zapremo pred bratom, ki je potreben sočutja, pomoči in upanja: samo če se med seboj ljubimo, je Božja ljubezen v nas popolna (1 Jn 4,12).
4. "...prejmite Svetega Duha: katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni..." (Jn 20, 22-23). To so besede, ki jih je izrekel Jezus zvečer na dan svojega vstajenja. Tedaj je bila dana apostolom oblast, da so odpuščali grehe. Tudi mi smo potrebni odpuščanja. Zavedamo se bridkosti, ki nas vznemirja, očitka vesti, ki se povrne, ne-
mira, ki nam ne da pokoja. Če smo iskreni sami s sabo, priznajmo krivdo, ki se je spomnimo, greh, ki nas teži. Če bi nam bili grehi odpuščeni, bi se v nas povrnil mir. Prav ta čas je tisti, v katerem nas Gospod pričakuje, da okusimo njegovo ljubezen, ki vse odpušča v zakramentu sprave. Odprtega srca in zaupno vam pravim z apostolom Pavlom: "spravite se z Bogom" (2 Kor 5,20).
5.	"...prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče" (Apd 1,8). Ta napoved se je uresničila na apostolih na binkoštni dan, ko so bili "napolnjeni s Svetim Duhom" (Apd 2,4) in so pogumno oznanjali vstalega Kristusa; "mi vsi - so rekli - smo temu priče" (Apd 2,32). Ko prebiram te besede, mislim nase, ker moram biti kot naslednik apostolov prvi oznanjevalec Vstalega; mislim pa tudi na vas, sestre in bratje te svete Cerkve: poklicani smo, da pričamo za vero v Kristusa, ki je premagal smrt in je odkupil človeštvo za novo življenje. Mi vsi smo prejeli Duha. Na nas vseh teži odgovornost nove evangelizacije, da bodo o-ni, ki so še v negotovosti in dvomu, ki so se odpovedali, da bi še dalje iskali, ki jih fatalizem in obup vklepata, mogli najti v Kristusu moč upanja in veselja do življenja.
Z vami še nadalje prosim, da bi Gospod, ki nas vabi v puščavo, kjer naj bi sprejeli njegovo besedo in odkrili moč in nežnost njegove ljubeče bližine, poživil v nas milost Duha in bo moglo tako priti do vseh naše oznanilo, da je Kristus, naše upanje, vstal in da se v njem vsak človek prerodi k polnosti življenja.
Z bratskimi čustvi in polnostjo blagoslova
- EVGEN, škof
MERILI SO V SRCE
Mislili smo, da ima nizkotnost svoje meje. Mislili smo, da se globlje, kot so v povojnih letih šli tedanji oblastniki v svojem sramotenju duhovnikov, škofov in papeža, pač ne more. Obstaja prag, smo si dejali, ki ga človek v svoji perverznosti ne more prestopiti. A zmotili smo se. To, kar se glede žaljenja naših najglobljih verskih čustev ni zgodilo v totalitarnem režimu, si je dovolila skupina popevkarjev, ki je na naslovnico svoje zadnje zgoščenke postavila Brezjansko Marijo, ki namesto Jezusa pestuje - sram me je zapisati - podgano. Tudi v domišljiji najbolj izgubljenega, najbolj zavrženega in s sovraštvom do vere najbolj nabitega Slovenca bi se težko porodila hujša žalitev.
Ranili so nas v naših najčistejših čustvih; v tem, kar nam je kot kristjanom in Slovencem najdražje in najsvetejše. Merili so v srce in nas zadeli. Mislili smo, da je vsaj Jezusova mati obvarovana pred njihovim cinizmom in prosta-štvom. Ne. Šli so korak naprej in s svojo pošastno domišljijo onečastili tudi tisto najlepše, najnežnejše, najčistejše, kar slovenski človek nosi v svojem srcu. S tem so najgloblje užalili stotisoče, ki se vsako leto zbirajo ob brezjanski Mariji, tisoče Slovencev po svetu, ki v svojih domovih častijo njeno podobo kot spomin in simbol daljne domovine.
Brezmejna žalost me je prevzela, ko sem zagledal ta umotvor. Ostal sem brez besed. Nem v svojem sramovanju. Ljudje, ki govorijo isti jezik in gledajo isto čudovito krajino, ljudje, katerih predniki so spoštovali isto kot moji - ti Slovenci si dovolijo nekaj tako neskončno podlega.
Tu ni več besed. Tu je samo žalost. Nema žalost in bolečina. "Mati. Kaj so ti storili!"
- FRANC RODE, nadškof
(DRUŽINA, 22.2.1998)
Sicer pa bi bil Bog lahko na tlsti petek ustvaril tudi bolj popolnega človeka. A ga ni. Očitno je zadovoljen s takimi kakršni smo. Ce pa je z nami Stvarnik zadovoljen, bo-d|mo še mi!
Ko sedem v spovednico, se Počutim kakor kontejner, ka-IT|or ljudje mečejo vso nesna-§°' vso grdobijo. Samo Boga nvalim, da mi je poleg drugih ... ntov dal tudi talent pozab-Jivosti, tako da nešteti grehi neštetih spovedancev v mojem spominu skopnijo kakor neg pod sončnimi žarki Bosega usmiljenja.
„• ^žakar pa, ki v spovedjo poklekne - to me tolaži, m;!6 prei doma obril in u-kvp';11 um n)e8ova hoja do cer-ia nnt °ia kesanja, že ho-°re. In ko se domov vr-
j ne, se ždi, da celo živina v hlevu ve, da je bil gospodar pri spovedi, da otroci zaduhajo, da je ata svet. Če na spove-I dovanje tako gledamo, pa duhovniki nismo več kontejnerji za odpadke, marveč ranocelniki na fronti življenja, tisti, ki smo bili na praksi pri prvem ranocelniku Jezusu Kristusu. In spovednica se iz kabine ali kontejnerja spremeni v Božjo ambulanto, ki je Organizacija združenih narodov nima, Cerkev pa ima.
"JE DEJALA - JE DEJAL"
Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je i spraševal svoje učence: Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? Rekli so: Eni, da je Ja-i nez Krstnik, drugi, daje Elija, spet drugi, da je Jeremija ali eden izmed prerokov" (Mt 16,13-14).
Vse jim je rojilo po glavi, le to, da je Mesija, ne. Nakar je še apostole vprašal: 'Kaj pa vi pravite, kdo sem?" Pa je Jezus vedel, kdo je in po kaj je prišel. Vendar je želel slišati, kaj ljudje menijo o njem, kaj
0 njem mislijo.
Ko sem prišel v Podrago, je neki možakar rekel: ta bo pravi. Ta ne bo potreboval pručke, da bi monštranco dal na tabernakelj. Je dovolj visok.
Kaj duh, kaj srce! Duhovnikovo strumno postavo je možakar potreboval za potrditev svoje vere, s katero je tudi umrl. Nevera župnika ne njegova pastirska vnema. Njegova postava je bila za mo-
1 žakarjevo zveličanje potrebna. Kako silno nas ljudje pre-
I sojajo! Vsako črko pretehtajo, vsak korak premerijo. Vsakemu bi morali biti po njegovi meri, le po svoji meri ne. Vsem bi morali biti vse, le zase nič.
Prav zaradi tega premišljevanja sem stopil med ljudi in
jih povprašal, kakšnega duhovnika bi radi imeli. "Naj bo ta pravi," mi je nekdo odvrnil.
‘ Naj ima ljudi za norca in se jim prilagaja... Naj bo pošten in pobožen, delaven in razumevajoč," je rekel drugi. “Naj zna tudi poslušati, prisluhniti človeku, ne le pridigati," je rekla mlajša mati. Ta je najbrž i zadela v živo. Verniki računajo na to, da jih bo duhovnik poslušal, pa čeprav nič več kakor poslušal. Poslušati in razume-l ti, razumeti in poslušati. Zato i smo pač, da poslušamo in ra-' zumemo, čeprav ničesar ne rešimo.
Čemu bi bili bolj neučakani kakor Bog? Božja ojkonomija ni nestrpna. Bog čaka, kakor se spodobi Bogu, prav tja do zadnjega diha. Zato le nastavljajmo našim ovcam uho. V to delo nas je namenil Bog in j za to delo smo se bili nekoč sami odločili.
  DALJE
OTMAR ČRNILOCAR
SVETNIK TEDNA
4. MARCA
SILVESTERČUK I KAZ|M|R^ POLJSKI
KRALJEVIČ
"Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!" bodo slišali ob poslednji sodbi tisti, ki so v življenju izpolnjevali Jezusove zapovedi. "Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!" To je imel pred očmi poljski kraljevič Kazimir, sin kralja Kazimira FV. in kraljice Elizabete Avstrijske. Med trinajstimi otroki, s katerimi je Bog blagoslovil ta kraljevski par, je bil Kazimir tretji po vrsti. Imel je pet bratov in sedem sester. Najstarejši od bratov je dobil češko kraljevsko krono, trije so bili za očetom zapovrstjo poljski kralji, eden je postal nadškof-kardinal gne-zenski. Toda večjo slavo kot vsi drugi je dosegel Kazimir; pred svetniškim sijajem namreč zblede vse krone in časti.
Kazimir je zagledal luč sveta 5. oktobra 1458. Najprej ga je vzgajala pobožna mati, ko je nekoliko odra-	p
sel, pa je prišel na dvor za učitelja in vzgojitelja dubo-	.J
vnik Janez Dlugoš, krakovski stolni kanonik in naj-  .........
večji zgodovinar svojega časa. Pod njegovim vod-	^g.Tebruaria
stvom je Kazimir hitro napredoval. Rad in z uspehom	1998
se je učil, še posebno pa se je trudil za pobožno življenje. Njegov najljubši kraj je bila cerkev, kjer se je zatopil v molitev in premišljevanje Gospodovega trpljenja. Otroško vdano je častil Mater božjo. Njej na čast je vsak dan ponavljal dolgo hvalnico, ki jo mnogi pripisujejo njemu, pa jo je najbrž zložil sveti Anzelm. Začenja se takole: ''Dan za dnevom / s hvalnim spevom / čast Marije oznanjuj! / Nje dejanja, / godovanja, / duša, radostno praznuj!" Mariji je pred njenim oltarjem obljubil, da bo vse življenje ohranil deviško čistost.
Ko je bil star komaj trinajst let, so ga Ogri, ki so se naveličali trde roke bojevitega kralja Matija Kor-vina, hoteli imeti za kralja, kakor je Cehom vladal Kazimirjev brat Vladislav. Na zahtevo svojega častihlepnega očeta je Kazimir z močnim vojaškim spremstvom odšel na Ogrsko, toda kralj Matija je to zvedel in se je z Moravskega, kjer se je vojskoval, hitro vrnil domov. Načrti, da bi Kazimir zavladal na Ogrskem, so propadli. Siju kraljevske krone se je Kazimir z lahkim srcem odpovedal.
Vrnil se je v domovino in bil svojim rojakom zgled pravega kristjana. Glas o njegovi zgledni pobožnosti in srčni dobroti je segel do zadnjih mest in vasi in vsi so ga imeli radi. Ce je kdaj posegel v politično življenje, je to storil samo v obrambo pravic vdov in sirot, revnih in stiskanih. V veliko žalost ljudstva je Kazimir že v mladih letih neozdravljivo zbolel. Kljub bolezni je še naprej živel spokorno. Ko so mu zdravniki svetovali, naj uživa meso, je odvrnil, da mu tudi meso ne bi moglo koristiti, če mu zdravila nič ne pomagajo. V šestindvajsetem letu življenja je 4. marca 1484 umrl na gradu Grodno v Litvi. Pokopali so ga v stolnici v Vilni. V krsto so mu na njegovo željo dali prepis tiste hvalnice, s katero je vsak dan slavil nebeško Kraljico. Leta 1522 je bil razglašen za svetnika. Poljaki in Litovci ga časte kot svojega narodnega zavetnika, posebno pa kot zavetnika mladine. Upodabljajo ga v poljski narodni noši, v roki pa drži lilijo, simbol čistosti.
ROMANJE V SVETO DEŽELO
Z NOVIM GLASOM NA OLJČNO NEDELJO
V JERUZALEM
VABIMO VAS NA IZREDNO POTOVANJE V SVETO DEŽELO, KI GA V PRIPRAVI NA VELIKO NOČ ORGANIZIRAMO OD 3. DO 10. APRILA 1998.
Romanje predvideva obisk najvažnejših krajev iz Kristusovega življenja: Jeruzalem, Betlehem, Mrtvo morje, Jeriha, pot ob reki Jordan do Genezareškega jezera, Nazaret.
Odhod z letalom z veronskega letališča v Tel Aviv. Preskrbljen je avtobusni prevoz Trst - Gorica - Verona.
Cena potovanja 1.650.000 lir, akontacija ob vpisu 400.000 lir. Rok vpisa do zasedbe mest.
Podrobnejše informacije in program potovanja dobite na naši upravi.
NOVI GLAS / ŠT. 8 I 998
KULTURA
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1998
CANKARJEV DOM V LJUBLJANI, 18. FEBRUARJA
PREPOTREBNA KNJIGA: VLADO HABJAN, "MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE”
PREŠERNOVA PROSLAVA - RONKE, 16. FEBRUARJA 1998
"POGLEJMO V SV£T SKOZI EVROPSKA OČALA"
MIRKO ŠPACAPAN
GORAZD BAJC
V sredo, 18. t.m., je bila predstavitev nove knjige pisatelja Vlada Habjana, za katero je vladalo izjemno zanimanje. V prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani se je zbralo res veliko število ljudi, ni manjkalo nekaj strankarskih veljakov ter častnih gostov, med katerimi je bil predsednik države Milan Kučan.
Gre za delo pisatelja, sicer diplomiranega zgodovinarja, ki že precej časa zbuja pozornost s svojim publicističnim delovanjem, namenjenim problemom iz slovenske zgodovine. Temeljni namen knjige je razveljavitev teze o Slovencih kot o nezgodovinskem narodu s tem, da bi popravil samozanikovalsko pisanje o lastni preteklosti, in pokazati, da smo bili Slovenci državotvorni od Karantanije dalje. Vsebina sega v čas od propada rimskega imperija in prvih pisnih dokazov do sodobnosti. Po uvodnih besedah urednika založbe 2000 Petra Kovačiča (omenimo naj, da je izid knjige denarno podprl g. Maksimilijan Simonič) je o knjigi spregovoril avtor. Najprej je razložil njeno nastajanje, ki je trajalo od leta 1960 do 1980. Med tem časom je njene eseje stalno dopolnjeval in aktualiziral. Čeprav si je prizadeval, da bi jo izdal še pred osamosvojitvijo, mu to iz najrazličnejših razlogov žal ni uspelo. Knjiga bi namreč, po njegovem mnenju in po mnenju ostalih, ki osebno poznajo njegova prizadevanja, pomagala slovenski državotvorni politiki pri kočljivih izbirah, kot so bile, in so še vedno, npr. neurejene razmere na slovensko-hrvaški meji (problem Savudrije). Usodne napake so tudi posledica tega, da Slovenci ne poznamo dovolj svoje zgodovine. Trije veliki temelji naše preteklosti, Karantanija, celjski grofje in slovenska republika, ki je zrasla iz narodnoosvobodilnega boja, bi nam morali biti v zgled.
Za vsako državo krvavih revolucij nikoli ni manjkalo, po avtorjevem mnenju pa je pred komunistično slovenska dežela utrpela v 7. stoletju tisto, kije povezana s pokristjanjevanjem. Avtor je podčrtal, da ni hotel s tem blatiti Cerkve in njenih ustanov, želel je le prikazati dobre in slabe plati vsakega važnega dogodka, posledice in njihovo aktualizacijo. Habjan npr. ločuje negativni vpliv salzburške nadškofije od vpliva oglejskega patriarhata ali pa dejstvo, da so bili celjski grofje edini, ki so imeli geošahistična (avtorje namreč uporabil ta izraz) zavezništva, potem je to uspelo le narodnoosvobodilnemu gibanju, ki je, z razliko od domobranskega, stalo na zmagoviti strani ob koncu druge svetovne vojne. V sedanjem tveganem približevanju Slovenije Evropski zvezi bi se morala slovenska politika zgledovati po takih in še ostalih, bolj ali manj zamolčanih, zgodovinskih dejstvih.
Pred dolgo in živahno diskusijo sta nujnost takega dela podkrepila še, vsak s svojega zornega kota, literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl in zgodovinar dr. Janko Prunk. Medtem ko je dr. Kmecl ocenil Habjanovo delo kot poučno provokativno branje za samozavest in samokritiko, je dr. Prunk dodal, da je Habjan pripravil dragoceno dopolnilo in vodilo. To, je dejal, ni zgodovina, temveč učinkovit narodno-politični esej, ki je izven akademskih strogih pogledov in metod, ki lahko šokirajo ozkogled-
nega zgodovinarja. Omenimo naj še, da je med razpravo Franc Miklavčič med drugim pohvalil avtorja Vlada Habjana, ker je med važne osebnosti, ki so dale vizijo za samostojno slovensko državo - veliko pred znamenito 57. številko Nove revije -vključil tudi Franca Jezo. O njem lahko beremo na straneh 214-220 Habjanove knjige. Na 220. strani pa zapazimo še laskavo oceno o Novem listu, ki "je odpiral vse tržaške, gori-ške, čedajske in kanalske probleme s preskokom na celovške in porab-ske, pa še zagate in iznajdljivosti vseh drugih sorojakov".
STANKO JERICIJO ČLAN DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV
FOTO BUMBACA
Skladatelj, zborovodja, glasbeni pedagog iz Gorice Stanko Jericijo je postal član Društva slovenskih skladateljev (DSS).
Pogoj za sprejetje v članstvo DSS so končan študij kompozicije na glasbeni visoki šoli - akademiji in ustvarjalni dosežki na področju komponiranja. Na osnovi priloženih kompozicij in diplom preveri verifikacijska komisija DSS, ki jo sestavljajo ugledni slovenski skladatelji (D. Škerl, J. Golob, J. Privšek, A. Srebotnjak, M. Mihevc) tehtnost predloženih del in predlaga v sprejem ali zavrnitev kandidata za člana DSS. Predlog verifikacijske komisije potrdi še upravni odbor.
Opus skladatelja Stanka Jericija je izdaten in raznolik, saj obsega vokalna, vokalno-instrumentalna in instrumentalna dela, od malih do velikih glasbenih oblik (oratoriji, somfo-nije). Zanimive v zvočnem izrazu so predvsem Jericijeve kompozicije, v katerih skladatelj išče nove izrazne možnosti, med drugimi tudi v delih z nabožno tematiko. In prav omenjena dela čakajo na krstno poustvarjalno predstavitev.
Sprejem glasbenega ustvarjalca v Društvo skladateljev Slovenije pomeni skladatelju priznanje za umetniški ustvarjalni opus. Čestitamo.
- ŠTEFAN MAURI
Spoštovani,
vsako leto se Slovenci ob obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna zbiramo na dnevih slovenske kulture, še zlasti tu v zamejstvu. V Ljubljani je to dan za podelitev Prešernovih nagrad, pri nas pa v glavnem priložnost, da se snidemo ob tem ali onem trenutku pristno slovenskega ustvarjanja. Po toliko letih so nam morda nekoliko predolgočasne prireditve ob branju verzov našega najpomembnejšega pesnika in obujanju spominov na njegovo življenje in delo. Ob tem bi se dalo se zamisliti, kajti velika je hvaležnost, ki jo dolgujemo umetn-ku iz Vrbe, da je naš jezik povzdignil in mu dal mesto med najpomembnejšimi v Evropi, da je v popolno nemško govorečem okolju pesnil, bi se reklo "po domače" ali, bolje, "kakor mu je Bog grlo ustvaril".
Prav in lepo bi bilo, da bi naši ljudje, še bolj pa naši šolarji in študentje Prešerna poznali in na pamet recitirali njegove verze, da bi v vsakdanjem pogovoru uporabljali njegove stavke, da bi matere na otroke prenašale pesnikov jezik in slog, da bi učitelji in profesorji deklamirali dijakom glose in sonetne vence. Poznati in spoštovati Franceta Prešerna je dolg, ki ga mora vsak Slovencev čutiti v sebi, je naloga, ki nam jo je dal sam Stvarnik, ko nas je postavil na zemljo kot člane majhnega, a izredno plodovitega in trdoživega naroda na mejah latinskega, germanskega in slovanskega sveta. Vedno znova slišimo trditev, da majhen narod lahko kljubuje velikemu le po veličini svojih ljudi, po izredno razviti kulturni podlagi, po zmožnosti prilagajanja na težave in premagovanja nevarnosti, s katerimi se srečuje v svoji zgodovini.
Tudi Slovenci smo morali preko prenekaterih izrednih preizkušenj in tudi današnja doba nam ne prizanaša. Je pač tako, da si nekateri morajo dan za dnem svoje bivanje in obstoj iztržiti, drugi pa si s tem pomembnim vprašanjem sploh ne belijo glave, ker jih je usoda postavila v drugačna okolja.
Prek slovenske zemlje so se v preteklosti podila nomadska plemena, pustošili so Turki, vojske Frankov in Germanov, Francozov in Habsburžanov, ljudi so tlačili grofje in vazali, v zadnjem stoletju so nam gospodarili Italijani in Nemci, potem pa so se Slovenci znali med seboj spreti in tragedija Valjhuna in Kajtima-ra nad Crtomirom se je ponovila v Kočevskem Rogu, Teharjah in ostalih moriščih po Sloveniji.
Res čudež je, da je ta narod še živ, po toliko krvavitvah. Odgovor dobimo v slovenskem značaju.
V tujini se naši ljudje zbirajo v slovenskih domovih, prirejajo tečaje slovenskega jezika, svojo mladino učijo odrskih predstav, folklornih plesov in zborovskih nastopov, s solzami v očeh, ki privrejo iz srca, polnega domotožja, se spominjajo na svoje kraje in svojce. To ni snidenje ob kozarcu vina ali polni mizi, kot to imajo drugi narodi, pač pa trenutek podoživljanja lastne samobitnosti z vso notranjo silo, ki jo premore naš človek.
Le tako razumemo slovenski čudež v Argentini, kjer že tretja generacija lepo obvlada slovenščino, ne-
MePZ Podgora z dirigentom Mirkom Špacapanom (na desni) med odmevno Prešernovo proslavo v Ronkah (Foto Bumbaca)
šteto mesečnikov in tednikov v slo-i venskem jeziku po svetu, živahno kulturno dejavnost med rojaki v Ameriki, Avstraliji in izseljeniških središčih po zahodni Evropi.
Kot vojaški ujetniki, v taboriščih smrti tretjega rajha, v izgnanstvu, v j najtežjih življenjskih preizkušnjah so imeli naši ljudje zatočišče eni v j slovenski pesmi, drugi pa tudi in še j bolj v krščanski veri, v Materi Božji,
I s katero so se lahko nemoteno po slovensko pogovarjali in jo prosili milo-l sti in srečne vrnitve najdražjih.
Globoko čutenje slovenskega človeka, navezanost na korenine in ob-j čutljivost so postavke, na katerih slonita tudi bogata ustvarjalnost in u-| metniška zmogljivost Slovencev. Vse te značilnosti je imel v sebi do da-; nes najplodovitejši Slovenec, dr. France Prešeren, in njemu smo ho-j češ nočeš vsi bolj ali manj podobni, vsak v svojem okolju.
Vsi, ki smo se danes zbrali na pro-j slavi, smo dediči te kulture in izhajamo iz istih korenin, pa tudi mnogi ! in mnogi, ki živijo okoli nas in ki se ne prištevajo k našemu narodu. Kako bi sicer obstajalo društvo Jadro v ' Ronkah, če bi naša srca ne bila polna navdušenja in volje po samobit-! nosti?
Stremljenje po ohranitvi naše kulture ni dejanje zakrknjenega narodnjaštva ali zaprtosii, kajti po značaju smo Slovenci taki, da radi | skupaj z drugimi zapojemo, če le , moremo in če le najdemo kanček za-i nimanja za naš jezik. Raznežimo se in navdušeno ploskamo, ko slišimo tujca nerodno spregovoriti po naše. Mi bi radi, da bi nas Italijani spoštovali tako, kot jih mi spoštujemo, radi bi bili z vsemi prijatelji, s Prešernom i bi radi vsem nazdravili, pa smo naj-J večkrat razočarani nad nepozna-njem in prezirom, ki nas obdajata.
Nismo veliki govorniki, smo boljši pevci, poznamo oba jezika in še 1 vsa narečja tukajšnjih krajev, ži-| vimo ramo ob rami z našimi sodr-I žavljani in z njimi sodelujemo pri vseh trenutkih sreče in nesreče v Italiji, pa vendar sta nepoznanje in velikokrat odpor proti temeljitejšemu poznavanju naših navad in jezika tista ovira, ki onemogoča, da bi si bili | bolj prijatelji, razen seveda, ko se na ta ali oni način odpovemo svojim j značilnostim.
Na nas gledajo kot na majhen narod, ki ni vreden posluha, ker je pač majhen. Iz istega razloga bi nam ne-' kateri radi odmerjali ustavne pravi-1 ce samo po številčnem ključu, to se
pravi, da bi naše zahteve po zaščiti obveljale samo v nekaterih občinah, kjer še imamo številčno premoč.
Vse to nas sili v malodušje in naša mladina raste v zavesti, da je ohranitev lastne samobitnosti zapiranje v same sebe, namesto da bi slovensko prebivalstvo prispevalo k naravnemu zbližanju in obogatitvi dveh kultur.
Odgovor na večno vprašanje, kako naj se obnašamo, je razmeroma ! enostaven, zahteva pa od nas prav | tisto veličino duha, o kateri smo go-i vorili, da jo imamo kot Prešernovi dediči.
Ne moremo Italijanov prisiliti, da se učijo našega jezika, če se jim to ne zdi potrebno; zato pa moramo sami tem bolj obvladati oba, poznati slovstva obeh, zemljepisne in zgodovinske značilnosti Slovenije in Italije, kulturno delovanje v Ljubljani, Trstu in Milanu, slovenske in italijanske rock skupine in zvezdnike, znanstvenike in športnike, pa tudi nesreče in razdejanja v obeh državah. Le tako bo naša mladina čutila ne samo, da je enakovredna večini, pač pa da ji poznanje dveh jezikov in kultur omogoča lažje uveljavljanje v družbi in da se torej splača biti Slovenec.
Slovenci se moramo rešiti tarnanja in se oprijeti vedno bolj svojih 1 bogatih zmožnosti, s katerimi nas je 1 Bog obdaril, ter se v svetu uveljaviti kot posamezniki in s tem kot narod. T.i. zajamčene pravice so lahko zastor, za katerim se skrivata malodušje in lenoba. Če smo res trdoživi in ustvarjalni, če se znamo prilagajati, j a obenem trdno stati na svojih koreninah, bomo znali tudi kljubovati ! vsakodnevnim težavam in nasprotovanjem, ki nas čakajo. Slovenska društva naj bodo celice, kjer gojimo [ svoje delovanje, šola kraj za izobra-i ževanje, gledališče, časopis in radiotelevizija pa sredstva za obveščanje nas in naših sosedov.
I Za seboj imamo danes državo in ! ponosen narod, ki se je znal rešiti Balkana brez prelivanja krvi, z inteligenco svojih voditeljev in ki danes upravičeno zahteva mesto v Evropski zvezi. Čas je, da se tudi mi v zamejstvu rešimo bojazni pred faši-1 zmom in pogledamo čez plot naro-■! dne obrambe v svet skozi evropska očala. Zdaj je napočila ura, da svoje sposobnosti uporabimo vedno bolj za dobrobit nas in vseh, ki nas obkro-i žajo, prav kakor nas je naučil Prešeren v svoji Zdravljici.
I JT f | | *T*Y I rv Fk NOVI GLAS / ŠT. 8 1 998
KULTURA
POGOVOR S PROF. RUDICO POŽAR
Nedavno je bila na srednji šoli Fran Levstik na Proseku zelo odmevna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Predstavo si je zamislila in jo z dijaki tudi pripravila prof. Rudica Požar. Prav ta dogodek pa je bil priložnost, da smo jo prosili za pogovor in da bi se na začetku sama kratko predstavila.
„ Doma sem iz Vipavske doline. Študirala sem zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in v Trstu ter diplomirala iz sodobne zgodovine. V nižji srednji šoli na Proseku poučujem slovenščino, zgodovino in zemljepis nepretrgoma od leta 1975. Ko sem prišla na to šolo, je bil vpeljan celodnevni pouk, ki je bil zame novost. Začeti je bilo treba z drugačnimi učnimi metodami. Profesorski zbor je bil navdušen nad to novostjo, za katero je dal pobudo takratni ravnatelj dr. Umberto Mamolo. Ko sem začela poučevati na proseški šoli, smo imeli vse razrede s celodnevnim poukom. Danes imamo tri razrede z dopoldanskim poukom, v ostalih pa smo ohranili celodnevni pouk.
Kot sami pravite, je celodnevni pouk kar nenavaden za naše razmere. Kako bi ocenili to izkušnjo z didaktičnega in pedagoškega vidika?
Dijaki se na celodnevni pouk hitro privadijo, didaktične metode so nekoliko drugačne kot v dopoldanskih razredih, saj dijaki v glavnem izpolnjujejo vse obveznosti v šoli. Boljši učno snov poglabljajo ali več berejo, manj uspešnim dijakom pa je pri reševanju nalog v razredu vedno na voljo profesor.
Proseško nižjo srednjo šolo je pred nekaj leti doletela usoda, da je izgubila svoje ravnateljstvo in je prešla pod opensko "šolsko upravo". Kdaj 1,1 z‘ikaj je prišlo do tega? v Pred štirimi leti je tudi slovenske sole zajela t.i. državna racionalizacija mreže šol; menda zaradi varčevanja, pa tudi, češ da imamo po šolah
KULTURNI PRAZNIK Z NARODNOSTNIM POUDARKOM
MARKO TAVČAR
V
Prof. Rudica Požar (prva na desni zgoraj) z enim svojih razredov na proseški srednji šoli pred nekaj leti
premalo otrok. Jaz v to ne verjamem.
Zakaj ne verjamete?
V to ne verjamem, ker, če gre za dve plači manj, ti dve gotovo nista odločilni za državni proračun. Poleg tega je to tudi edina svojevrstna srednja šola glede na didaktično posebnost v razredih s celodnevnim poukom, pa tudi število dijakov že vrsto let ne niha. Poleg dijakov s Proseka in Kontovela obiskujejo šolo tudi otroci iz vseh vasi zgoni-ške občine. Zato menim, da vodijo ti ukrepi k drugačnim ciljem in da imajo malo opravka z varčevanjem.
Omenili ste problem upadanja števila otrok. Kako gledate kot šolnik na to?
Tam, kjer zaradi premajhnega števila učencev res tvegamo, da ne bi bilo mogoče ohraniti šole, moramo sami ukrepati in ne smemo čakati na odlok državnih šolskih oblasti. Šolniki naj bi skupaj s starši pretehtali vse možnosti in na osnovi teh bi načrtovali. Izid gotovo ne bo optimalen, vendar na vsak način boljši, kot če načrtujejo drugi. Vsaj delno bi zadostili pričakovanju staršev, šolnikov in ne nazadnje tudi vsej skupnosti.
JEŽKOVA PREPROSTA LJUBEZEN
JURIJ PALJK
Knjižna založba Sanje iz Ljubljane je lansko leto izdala zajetno in lepo oblikovano knjigo izbranih pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki ga zal vsi premalo poznamo in cenimo dobrega pesnika, kar je Frane Milčinski Ježek vsekakor bil.
Morda pri nas v Italiji Slovenci premalo ali pa sploh ne poznamo Frana Milčinskega Ježka, ki je umrl leta 1988, ko mu je bilo 74 let. Bil je sin slovitega Frana Milčinskega, tistega s ovenskega pisatelja, ki je napisal slavne in nikoli dovolj citirane Butalce, a tudi zanj v slovenskem slovstvu ne najdejo primernega prostora. Brez nepotrebnih velikih besed lahko rečemo, da se obema godi velika krivica, saj sta v slovensko slovstveno zakladnico gotovo vnesla veliko le-Pega in predvsem tistega, kar je manjkalo in še vedno predvsem Slovencem v matični državi manjka: zdravega in prešernega humorja.
Če je bil Fran Milčinski, ki je z Butalci dobro okrtačil človeške in tipično slovenske slabosti, prijeten in zabaven mladinski pisatelj, pa je bil nje-9ov sin Frane Milčinski Ježek gotovo v srcu velik poet, pa čeprav je bil znan Predvsem kot radijski in kasneje te-evizijski človek, klovn ali, kakor seje am najraje imenoval: klovn njego-ega veličastva človeka (na sliki).
srno kQt otroci predvsem fiirv,Zn^ ,v 'menitnem mladinskem VAn^| ^ ec' za katerega je Ježek po narii V' predlo9i napisal tudi sce-m,,i' 'n to v y'°gi bistrega, hudo-ega starčka Kosobrina, ki nam
je vsem ostal za vedno
v srcih. Mimogrede naj povemo, da je ta slovenski črnobeli film prejel v Benetkah Zlatega leva za mladinski film. Franeta Milčinskega Ježka se spominjamo kot izvrstnega lirika, ki je znal skozi svoje duhovito pripovedovanje navreči toliko resnic o življenju kot le malokdo. V času re-alsocializma je znal ošvrkniti oblast tako, daje poudarjal predvsem občečloveške vrednote, pred katerimi se je vedno zavedal, da so le-te najvažnejše v vsaki družbi. Bil je izreden te-! levizijski človek, ki je s svojimi kratkimi televizijskimi nastopi - danes bi temu rekli skeči - očaral vsakogar. Mimogrede povejmo še to, da Ježek upravičeno velja za enega prvih Slovencev, ki so se resno začeli ukvarjati z reklamami. Seveda njegovo reklamiranje ni bilo plehko in ne nasilno, kakršno je danes, ampak je bilo v. bistvu samo nadaljevanje njegovega pesniškega dela, saj so ti njegovi "reklamni spoti iz kamene dobe" danes prava poslastica za vsakogar. Kot dober gledališki človek je bil prisoten v slovenski stvarnosti v vsej povojni zgodovini radia in televizije, ljudje pa smo ga imeli silno radi tudi zaradi njegove nežne duše in ljudskih nastopov, katerim se ni nikdar odrekel.
Morda bo izzvenel ta zapis kot pretirana hvalnica nekega človeka in njegovega dela, a to ni. S svojim pisanjem bi želel samo nekaj bralcev pri-I dobiti, nekaj ljudi navdušiti, da bi se-
že uvodoma smo omenili odlično uspelo prireditev ob dnevu slovenske kulture. Kakšno vlogo imajo šolske 'prireditve v pedagoškem in didaktičnem smislu?
Že na začetku šolskega leta vključujemo v okvirni učni program šolske prireditve. Med temi je tudi proslava ob kulturnem prazniku, za katero sem bila zadolžena. Če je mogoče, navezujem literarno vzgojo na pouk zgodovine. Tako sem poglavje o zgodovini naših prednikov Karan-1 tancev navezala na Prešernov Uvod h Krstu pri Savici. Prešeren nam je v svojih stihih z umetniško besedo, sicer strnjeno, a tako živo in slikovito, prikazal zgodovino naših prednikov, kot se to ni posrečilo še tako priznanemu zgodovinarju našega zgodovinopisja. Zdelo se mi je primerno, da bi kazalo za kulturni praznik pripraviti dijake za odrski nastop prav s Prešernovim Uvodom, povezanim s prizorom ustoličevanja koroških knezov. To ustoličevanje je bilo nekaj e-dinstvenega v takratni Evropi, saj v okviru drugih kneževin obred ustoličevanja od strani ljudstva ni bil v navadi. Vendar je to tako daleč, da daje naši predstavi o tem poseben, skoraj mitološki čar, ki pa nam krepi narodni ponos, zavest o samobitnosti ter zavest o natančno določenem naselitvenem prostoru in državnosti.
Katere cilje si postavljate, ko z dijaki naštudirate tako predstavo?
Šolske prireditve so lepa priložnost, da z nastopom dijakov dosežemo to, kar je v razredu težje dosegljivo. Pred očmi imam dva vidika: didaktičnega in narodnostnega. Z nastopom dijaki globlje dojemajo vsebino in tudi besedilo se jim bolj vtisne v spomin. Za kulturni praznik izbiramo teme z narodnostnim poudarkom. Naša domovinska lirika je namreč tako bogata, da nimamo težav pri izbiri. Menim, da bi ji po vsebini ali umetniško izrazni moči težko našli primerjavo v svetovni književnosti.
To so torej cilji; katero pa je bilo glavno sporočilo letošnje proslave?
Glavno sporočilo naj bi bilo prav to, da bi med sabo odpravili nasprotja, še vedno namreč teče pravda o ; lastni zgodovinski resnici, ko politično ideološka vprašanja mnogi postavljajo pred narodnostna. Široki politični tokovi pa gredo mimo nas.
No, tako odločna narodnostna poanta, in to v času, ko se v zamejskem prostoru veliko govori o multikulturnosti.
Kako šolnik gleda na ta pojav?
Za Slovence koncept multikulturnosti ni nekaj novega. Skozi stoletja smo živeli sredi narodno pisane Evrope v okviru Avstrije. Po prvi svetovni vojni smo bili narodno razkosani in razpeti med štiri države: Avstrijo, Italijo, Madžarsko in mnogonarodno kraljevino Jugoslavijo. Stanje je bilo v glavnem skoraj nespremenjeno po
2.	svetovni vojni, z izjemo odprave rapalske meje. Naš problem torej ni v tem, kako naj mi sprejemamo druge, ampak kako naj drugi nas. Vzgoje v multikulturnosti naj se oprimejo veliki narodi in naši sodržavljani, malim narodom in narodnostim ostaja velika skrb, kako naj bi se ohranili.
Če prav razumem Vašo misel, menite, da je multikulturnost nekakšno sredstvo, s katerim si pomagamo, ko se znajdemo v drugačnem okolju in smo v tem lahko učinkoviti edino, če imamo trdne korenine v svoji identiteti?
Menim, da vsem nista jasna koncepta avtohtonost in multikulturnost. Pri avtohtonih narodnostnih skupnostih gre za drugačen, naraven princip pravic, ki naj veljajo, kjer živijo. Zato je te pravice tudi lažje in nujno uzakoniti. Današnji koncept multikulturnosti pa je predvsem ideološki in vprašanje naše ali katerekoli avtohtone narodnostne skupnosti ni v nikakršni zvezi z novim sociološkim pojavom svetovne emigracije.
gli po Ježkovih pesmih in tako spoznali Ježka in njegovo delo. Menim tudi, da je prava sramota, ker Frane Milčinski Ježek ni uvrščen v šoloobvezno branje na slovenskih šolah, saj gre za izvrstnega literata, kakršnih smo po drugi svetovni vojni na Slovenskem imeli malo. Tu ne mislim samo na literarno vrednost tekstov, ampak predvsem na nežno Ježkovo dušo, ki zapoje sočloveku občečloveško pesem o nas, o naših težavah, upanjih in žalosti.
Za tiste, ki Ježka niste poznali, njegovo delo pa vam še danes ne pove veliko, ker ga ne poznate, naj še dodam, da je bil Ježek tudi izvrsten pevec svojih pesmi - danes bi rekli "kan-tavtor ali pa pevec gledaliških songov". Založba je poleg knjige izdala tudi CD ploščo, na kateri Ježek prepeva svoje pesmi in pred nami spet zasije v vsej preprosti in iskreni člo-l večnosti. Če k temu dodamo še dejstvo, da je Frane Milčinski Ježek napisal nekaj najlepših besedil slovenskih popevk, ki danes spadajo med večno zelene melodije, potem je to dovolj, da vsi tisti, ki Ježka niste poznali, vzamete knjigo njegovih poezij v roke in prisluhnete kaseti ali CD plošči z njegovimi posnetki.
IZ ABONMAJSKE KONCERTNp v SEZONE TRŽAŠKE GLASBENE MATICE
Kmalu bo v Trstu prišlo do novega abonmajskega koncerta Glasbene matice v sezoni 1997/98. V torek, 3. marca, bo namreč v dvorani Nemškega dobrodelnega društva (Deutscher Hilfsverein) nastopil tržaški harmonikar Corrado Rojac.
Medtem ko tržaški ljubitelji klasične glasbe čakajo na ponovno glasbeno srečanje, ki ga prireja naša osrednja glasbena ustanova, pa moramo - čeprav zapoznelo - beležiti tudi zadnji abonmajski koncert GM, ki je bil 27. januarja, vedno v dvorani Nemškega dobrodelnega društva. Šlo je za pomemben glasbeni dogodek, saj je koncert oblikoval sloviti Trio Lorenz, ki prav letos praznuje 40-letnico delovanja. Kot je pred začetkom koncerta v krajšem pozdravnem nagovoru poudaril ravnatelj GM prof. Bogdan Kralj, je znani sestav že zelo dober znanec tržaške publike, saj so se bratje Lorenz že pogosto mudili v Trstu in so marsikdaj koncertirali tudi zastonj za zamejsko občinstvo.
Trio, v sestavi Primož Lorenz-kla-vir, Tomaž Lorenz-violina in Matija Lo-renz-violončelo, je v prvem delu koncerta izvedel Trio v G-duru Hob. XV/ 25 Josepha Flaydna, zatem pa Trio Posavje 1941 tržaškega slovenskega skladatelja Danila Švare. Ravno ta skladba, ki nekako opisuje za Slovence izjemno težko obdobje 2. svetovne vojne, je verjetno naredila najgloblji vtis, zlasti s stavki Triste (Žrtvam)
in Allegro (Veselje po zmagi). Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen slavnemu češkemu skladatelju iz prejšnjega stoletja Bedrichu Smetani. Trio Lorenz je namreč izvedel njegov čudoviti Trio v g-molu op. 15. Ta je prevzel občinstvo, ki je v lepem številu sledilo koncertu, da je s toplim ploskanjem "prisililo" nastopajoče, da so zaigrali še dva dodatka.
Naj še omenimo, da bo jutri, 27. t.m., Trio Lorenz nastopil na gradu Dobrovo.
-------------IŽ
7
ČETRTEK
26. FEBRUAR)/*
1998
v PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA MLADIKE
Konec prejšnjega tedna je izšla prva številka revije Mladika v letošnjem letu.
Poleg prenovljene grafične obdelave naslovne platnice je treba omeniti vrsto zanimivih člankov. Poleg uvodnika z naslovom Z odprtim srcem si bralec lahko prebere npr. novelo Magdalene Cundrič Njena zadnja priložnost, intervju Zore Tavčar s pariško slovensko slavistko dr. Antonijo Bernard, govor, ki ga je imel prof. Jože Faganel na Zoisovi proslavi v Trstu novembra lani, novo nadaljevanje zgodbe o primorskem padalcu Antonu Božnarju idr. Seveda so tudi tokrat na voljo tradicionalne rubrike, mnenja ter literarne in likovne ocene. Tudi tokrat je skupaj z Mladiko izšla tudi njena mladinska priloga Rast.
O prvi številki Mladike v letošnjem letu bomo še pisali.
8
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1998
STUDENTSKA RAZGLABLJANJA
TRŽAŠKA OBČINA / POGOVOR Z DR. ANDREJEM BERDONOM
"NE LE DAN, CELO LETO SLOVENEC MORAŠ BITI"
MARTINA SLAVEC
Pred dvema tednoma smo na kratko poročali o Prešernovi proslavi v Mačkoljah. Ob tisti priložnosti je mlada domačinka, študentka Martina Slavec, spregovorila nekaj uvodnih besed, ki jih tu objavljamo.
V nedeljo popoldne sem se spravila k računalniku, da bi napisala nekaj uvodnih misli k praznovanju Dneva slovenske kulture v Mačkoljah. Že cel teden sem se ukvarjala s pripravo proslave in v glavi so se mi kopičile misli o tem, kako presenetiti ljudi, kako v njih povzročiti stanja, ki jih lahko imenujemo prizadetost, ponos, celo občutek krivde, nasploh vse, kar bi v poslušalcu sprožilo neko razmišljanje.
Moj načrt se je že bil udejanjil v recitalu, ki je še istega večera čakal na svoj krst, toda prej je bilo treba publiko na to pripraviti in jo preizkusiti.
Besede so se rojevale druga za drugo, brez prestanka, ko da bi jih spočela ena sama misel. Ta je bila obenem vir in smoter tega poroda.
Temni curki so lili na e-kran ko toča na pesek, ki si ga že vrsto let mečemo v oči ob takih proslavah. Morda je zaradi svojega nenadnega in spontanega rojstva nastalo nekoliko okorno in grobo besedilo, katerega pa je bilo treba prebrati.
In tako je že na samem začetku prireditve preplaval dvorano podtalni hudournik.
Danes smo tu. Spet smo tu. In rada bi vedela, zakaj.
Morda, in to je najbolj verjetno, smo se zbrali zaradi tradicije, zaradi običaja, da ta t.i. Dan slovenske kulture ali Prešernovo proslavo, kot jo že hočemo imenovati, speljemo do konca. Treba jo je izpeljati. Ni ga društva, ki v svoj letni program ne bi uvrstilo take proslave. Ni ga, pravim, društva v zamejstvu, ki ne bi nekje v februarju obhajalo Prešernovo smrt.
Če pogledamo v matico, bomo opazili, da je takih prireditev vedno manj in da se | pravzaprav odvijajo le na visoki umetniški in vsedržavni ravni. Ta podatek zgleda na prvi pogled nekoliko zaskrbljujoč, če ne celo negativen, vendar moramo ob tem spoznati dve izredno pomembni dejstvi, ki odsevata stanje splošnega nacionalnega duha Slovencev v Sloveniji: prvič, je na tem mestu opaziti zelo kvalitetne, vrhunske prireditve, ki predstavljajo simbol, ponos in hrepenenje vseh Slovencev, drugič pa pomeni upad proslavljanja Dneva slovenske kulture predvsem povečano slovensko narodno zavest, ki je lahko močna tudi brez take prireditve, ki je tako-rekoč imanentna. Počasi se torej slovenski nacionalni duh le uresničuje v državni tvorbi, ki ji pravimo Slovenija.
Kaj pa se dogaja v zamejstvu? Dejstva kažejo na neko drugačno sliko. Tu je takih proslav na desetine, kar pa samo po sebi ni nič slabega. Čeprav sami trdimo in vsi dobro vedo, da smo Slovenci v zamejstvu na splošno veliko bolj narodnozavedni od slovenskih državljanov, se moramo pri tem spomniti, da smo taki prav zaradi svoje zamejsko-sti, zaradi svoje ogroženosti in da so naše številne Prešernove proslave le odsev tega.
To dejstvo nas ne sme preveč prestrašiti, še manj pa nas ne sme potreti. Naj bo takih proslav pri nas tudi na stotine, če le pripomorejo k našemu podhranjenemu slovenskemu duhu. Pomembno pa je, da to ne ostaja le zunanja manifestacija neke votle in navidezne velike narodne zavesti, kajti “Ne le dan, celo leto Slovenec moraš biti".
ANDERSENOVA
"PALČIČA" NA NAŠIH ŠOLAH
Igralka Miranda Caharija gostuje po šolah openskega didaktičnega ravnateljstva z ljubko pravljico o Palčici izpod mojstrskega peresa Hansa Christiana Andersena. Delo je zrežiral Mario Uršič, ki je tudi poskrbel za dramatizacijo. Projekt, namenjen najmlajšim, je svojčas odobrilo odborništvo za šolstvo, kulturo in šport devinsko-nabre-žinske občine. In prav na tamkajšnjih šolah se je začel niz prireditev, ki se sedaj na-
daljujejo tudi drugod. Igralka Miranda Caharija je z živimi gibi in domiselnimi scenskimi podobami, ki jih je izdelala Kata Kozlovič, pričarala različne slike pred očmi male publike. Tako so se v nekaj nad pol ure trajajoči predsta-
vi zvrstile jesen z ovelim listjem, zima, odeta v leden oklep, cvetoča pomlad in bleščeče poletje. Za glasbo je poskrbel Peter Ugrin. Najvažnejši element te predstave pa so prav otroci. Z njihovim sodelovanjem in domišljijo bo tako ta predstava na vsakem gostovanju vedno nova in vedno drugačna.
PRORAČUN IN METROPOLITANSKO OBMOČJE GLAVNI VPRAŠANJI
Pred dobrim tednom dni, v ponedeljek, 16. t.m., je tržaški občinski svet sprejel proračun tržaške občine za leto 1998. O tem in o razpravi, ki se je razvila okoli vprašanja možnosti ustanovitve t.i. metropolitanskega območja, smo se pogovorili z občinskim svetovalcem dr. Andrejem Berdonom.
Letošnji proračun tržaške občine predvideva nekaj pomembnih finančnih postavk za posege, ki naj bi po načrtih upraviteljev spremenili podobo mesta in mu omogočili razvoj. Gre za preureditev muzejske ponudbe (npr. dokončna ureditve De Henriquezo-ve zbirke, preselitve naravoslovnega muzeja v palačo Carciotti, preureditev ribarnice v razstavni prostor itd.), preureditev starega mestnega jedra, dograditev avtocestnega odseka Ključ-Katinara in podzemna parkirišča, medtem ko teče razprava o preureditvi starega pristanišča in nabrežja.
Precej denarja bo šlo tudi za posodobitev šolskih poslopij. Za kriško osnovno šolo je npr. namenjena milijarda in 200 milijonov lir. Pri tem je dr. Berdon dejal: "Tu bi rekel, da se mora slovenska manjšina odločiti, v katere šolske strukture je treba odslej investirati. Po mojem mnenju so prioritetnega pomena šole na Katinari, pri Sv. Ani in predvsem pri Sv. Jakobu, torej tam, kjer je slovenska prisotnost najbolj ogrožena. Okrog tega se bo treba čimprej zediniti. Po informacijah šolskih operaterjev se starši namreč odločajo glede na kakovost didaktične ponudbe. Sem spada tudi prostor, kjer potekata pouk in šolska dejavnost."
V kratkem bi morali izvesti načrte, kijih predvideva zakon št. 16/92 v Bazovici, Trebčah in na Proseku. Med drugim gre tu za gradnjo nove občinske izpostave za vzhod-nokraško območje na Opčinah, ki bo prav te dni preda-
na namenu, pa tudi za načrtovano gradnjo rikreatorija in namestitev novih jasli v zaselku pri Obelisku (Čampo Romano). Tu bi po mnenju dr. Berdona Slovenci morali zahtevati dvoje: dvojezično poslovanje rikreatorija in ustanovitev slovenske sekcije v jaslih, saj je na Krasu veliko družin, ki jasli potrebujejo.
Obenem, je dejal dr. Berdon, je treba posvetiti več pozornosti ostalim vasem, ki so bile nekoliko zanemarjene. 'Znano je, da imajo npr. nekatere vasi razsvetljavo še iz povojnega časa. Tu je treba priznati, da je bila doslej uprava pomanjkljiva. S kolego Močnikom sva v proračunski razpravi predložila tri resolucije, ki jih je odbor sprejel. Prva zadeva razsvetljavo in greznice
Dr. Andrej Berdon
na kraškem območju, druga zahteva študijo o posledicah neuravnovešene urbanizacije kraških vaških jeder, tretja pa investicije v šolske infrastrukture."
Obsežen del programsko-političnega poglavja v proračunu je namenjen razmerju med občino, pokrajino in deželo. Veliko se namreč govori o tem razmerju in o možnosti oblikovanja t.i. metropolitanskega območja, katerega zagovornik je med drugimi tržaški župan Riccardo llly. Pri tem je bil dr. Berdon
zelo jasen: "Gre za pomemb-I ne odločitve, za obstoj okoli-| ških občin in za upravljanje teritorija. T.i. "naše" občine so nastale že v obdobju ZVU in ! jih lahko imamo za nekakšne zaščitne ukrepe, ki jih krije o-simski sporazum. Njihova odstranitev bi bila najbrž pravno sporna, gotovo pa politično neprimerna in za naš živelj škodljiva. Ni namreč vseeno, če bodo npr. površine za ljudske gradnje določali v Trstu ali, denimo, v Dolini. Kot primer naj navedem problem odlagališča azbestovih odpadkov: raje vidim, da se o tem razpravlja v Nabrežini, pa čeprav na oster način, kakor na trgu Unita. Okoliške občine j imajo danes po statutu uzakonjeno dvojezično poslovanje: kaj bi se zgodilo z upravnimi akti, če bi se občine spremenile v nekakšne kraške rajonske svete, kjer bi prevlado-i vala volja večine prebivalstva 1 v današnji tržaški pokrajini? Gre očitno za usodna vprašanja. Doslej smo ohranili, če-i prav le delno, slovenski značaj Krasa in Brega predvsem po zaslugi občinskih pristojnosti, kako pa bi živeli brez njih? Kako bi se znašli naši ljudje, ki so navajeni na domače poslovanje in se marsikdaj ne zavedajo, kakšno bogastvo imajo danes v rokah? In še: kakšna usoda bi npr. doletela Kraško gorsko skupnost, v kateri sedijo predvsem izvoljeni predstavniki ravno teh občin ! in ki se pripravlja na upravljanje parka? Temu vprašanju je treba torej pozorno slediti in postaviti jasne politične zahteve: treba se je zoperstaviti vsakemu poskusu izvotlitve občin. Trstu je mogoče dati poseben status in avtonomijo tudi v sedanjem stanju. Danes imamo npr. pokrajino, ki lahko postane nekakšno medobčinsko upravno telo, nikakor pa ne moremo sprejeti neke metropolitanske tvorbe, kjer bi okoliške občine kratkomalo odpravili."- IŽ
PUST 1998: VESELJE IN ŽALOST
S pogrebom pusta na pepelnično sredo so se tudi na Tržaškem zaključila pustna praznovanja, ki jih je letos zagrenila prezgodnja in nenadna smrt Giorgia Markuže iz Trnovce.
Praznovanja so bila kot vedno živahna in pisana, poleg številnih pustnih plesov in veselic, ki sojih organizirala razna društva, pa je treba omeniti vsaj glavne tradicionalne prireditve, ki vsako leto privabijo množice udeležencev. Gre predvsem za Kraški pust, ki je bil letos že 31. po vrsti, in ki je v soboto, 21. t.m., na Opčine privabil več tisočgla-vo občinstvo (na sliki). Sprevod je štel devet vozov in sedem skupin mask. Prvo nagrado je žirija podelila vozu iz Doberdoba, drugi je bil voz iz Križa, tretje mesto pa so zasedli Prosečani in Kontovel-ci. Med skupinami mask so bili najboljši Boljunčani, sledila pa jim je skupina tržaških socialnih centrov (CEO Mitja
FOTO KROMA
Čuk), tretji pa so bili Tmali iz Saleža in Žgonika. Na Kra-j škem pustu so podelili tudi nagrado za najlepšo izložbo.
Izredno bogat in pisan sprevod so imeli tudi v nedeljo, 22. t.m., v Miljah, kjer je zmagal voz, ki ga je pripravi-
la skupina Ongia. Drugo me-J sto sta si razdelili skupini Trot-j tola in Mandrioi.
Vsekakor imamo dolžnost zapisati, da sta pustno razposajenost letos zasenčili grenkoba in žalost ob smrti komaj 24-letnega Giorgia Markuže
iz Trnovce. Mladenič je nepričakovano umrl v noči od srede, 18., na četrtek, 19. t.m., potem ko ga je nekaj dni pestila huda vročina. Pokopali so ga v soboto, 21. t.m., v Šempolaju. Zaradi tega tragičnega dogodka, ki je razžalostil tako našo ožjo kot širšo javnost, sta se nastopu na 31. Kraškem pustu odpovedala tako voz iz Trnovce kot tisti iz Šempolaja. Tragično preminulega Giorgia Markuže, ki je bil tudi navdušen in priden sodelavec Kraškega pusta (skupaj z ostalimi domačini je pripravljal voz iz Trnovce), se je na sobotni openski prireditvi vidno užaloščen (a ni bil edini) spomnil predstavnik prirediteljev Igor Malalan, ki je omenil tudi lani preminulega drugega sodelavca, mladega Radovana Dol jaka.
Ob tej priložnosti naj gre težko prizadetim svojcem mladega Giorgia tudi globoko sožalje s strani našega časopisa.
TIGR
ORGANIZACIJA V EVROPI
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev se je v ponedeljek, 23. t.m., zbralo veliko število ljudi (prisoten je bil tudi slovenski konzul Zorko Pelikan), da bi prisostvovali predstavitvi knjige Mire Cencič TIGR.
SE O EKSODUSIH
O knjigi je naš list že poročal v božični številki (18. 12. 1997), bila je tudi večkrat predstavljena. O njeni vsebini torej ne bi toliko pisali, temveč bi le rekli, da so o delu spregovorili avtorica Mira Cencič, predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tra-dicij TIGR Karlo Kocjančič in bivši tigrovec Ciril Kobal. Kocjančič je predstavil cilje in delovanje društva, ki je nastalo leta 1994 jn si prizadeva za osvetlitev vloge TIGRA - prve-ga organiziranega antifašizma v Evropi - v boju za obstoj slovenskega naroda. Ta v °8a )e bila s strani slovenskih komunističnih oblasti v preteklosti zamolčevana, sedaj pa skušajo to popraviti s Prirejanjem predavanj, izdaj-
anjem publikacij, postavljanjem spominskih obeležij itd. Avtorica Mira Cencič je med drugim dejala, da je glavno sporočilo njene knjige potreba po edinosti med Slovenci. To je namreč ideal, ki je vodil tigrovce: narodni interes mora biti nad vsemi strankarskimi interesi. To je potrebno še danes, saj smo Slovenci, vsaj na severu in zahodu, še vedno ogroženi. Ciril Kobal pa je s svoje strani dodal nekaj pričevanj o tem, kako je kot italijanski ujetnik v Afriki vstopil najprej v jugoslovansko kraljevo vojsko, nato pa še v partizansko vojsko. Poudaril je zlasti vlogo prof. Ivana Rudolfa, ki je v britanskih ujetniških taboriščih iskal italijanske ujetnike, ki so bili slovenskega ali
hrvaškega rodu, da bi jih pridobil za jugoslovanske enote. Kobal je izredno hvaležen prof. Rudolfu, saj je on najbolj zaslužen za to, da je okoli 35.000 Slovencev in Hrvatov stopilo v Prekomorske brigade, ki so pripomogle k osvoboditvi domovine izpod okupatorja.
Podobna stališča je bilo slišati tudi med živahno razpravo. Med drugim je bilo poudarjeno tudi to, da je Italija začela z raznarodovalno politiko v naših krajih že pred prihodom fašizma na oblast in uveljavitvijo diktature. Taka politika, je bilo še rečeno, pa se nadaljuje tudi danes, v sicer spremenjenih razmerah in drugačni obliki.
INZ. MERKU PREDAVAL NA UNIVERZI V TRSTU
V torek, 24. februarja, je na oddelku za slavistiko in balka-nistiko filozofske fakultete tržaške univerze predaval inž. Peter Merku o primerjavi med eksodusom iz Istre in onim iz Sudetov po 2. svetovni vojni.
Šlo je za ponovitev predavanja, ki ga je inž. Merku imel pred dobrim tednom dni v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev in o katerem smo obširno poročali v prejšnji številki. Na začetku je gosta predstavil prof. Jože Pirjevec, ki je med drugim dejal, da je stoletje, ki se izteka, tudi stoletje beguncev, ki so bili tudi predmet predavanja inž. Merkuja.
Predavatelj je študentom (bilo jih je sicer malo, aso sledili z velikim zanimanjem) o-risal razlike in podobnosti med obema eksodusoma, od števila ljudi, ki so to doživeli, do ubojev, nasilja, kompenzacije izgubljenega premoženja (za istrske begunce) in zaplembe (za sudetske Nemce) pa do odnosa do teh tragedij, ki ga imata Italija in Nemčija oz. organizacije istrskih in sudetskih beguncev.
SKUPINA KRAŠKI OVČARJI
POMEMBNO PRIZNANJE MLADIM GLASBENIKOM
ERIK DOLHAR
Kraška rock skupina se je 19. t.m. v Torsi di Pocenia pri kraju San Giorgio di Nogaro uvrstila na 2. mesto tekmovanja "Cood Morning... //ve".
Gre za posebno tekmovanje glasbenih skupin iz Treh Benečij, ki ga je petič priredila družba Milanostudios. Skupine so se predstavile s štirimi svojimi skladbami in jih v živo izvedle pod enim največjih ogretih šotorov v Evropi. Kraški ovčarji so nastopili z glasbeno zvrstjo "Balkan rock"; dve pesmi so zapeli v slovenščini dve pa v hrvaščini. Vse nastopajoče, ki so nastopili v velikem finalu, je ocenila strokovna žirija, ne pa zbrano občinstvo, kar daje nagradi še večji pomen. Poleg plakete so prireditelji štirim zamejskim glasbenikom Ugotovili, da jim bodo organizirali razne samostojne koncerte širom po severni Ita-'i1 oz. da bodo lahko igrali kot Predskupina na kakih pomembnih koncertih. Za kroniko naj povemo, da je tudi Prva nagrada tekmovanja ood Morning ... /;Ve šla v rst, saj si j0 je prjs|u|j|a si^. P1 na Teorica.
Kdo pa so Kraški ovčarji?
upi na je nastala leta 1994,
EUtr,°Paiosestav|jaio:25-
n' All°sa Saksida (na sliki
h
prvi z leve) iz Vižovelj, ki je nekak lider Kraških ovčarjev, čeprav so nam fantje, ko smo jih obiskali na vajah v razpadajoči dvorani društva igo Gruden v Nabrežini, povedali, da med njimi ni pravega li-derja. "Sax" ali "The Genius", kot pravijo Aljoši, pri skupini poje, igra na kitaro in piše skladbe. Liderstvo Kraških ovčarjev si Sax deli s 24-letnim Nabrežincem Matejem Grudnom (na sliki drugi z desne), ki je v domači vasi bolje poznan kot "Dudk" ali “Keko". Ma-
tej je pri Kraških ovčarjih kla-viaturist, občasno pa tudi kaj komponira. Potem sta tu še 25-letni RepencDanilo Pahor - "Pilo" (na sliki drugi z leve) -bas kitara, ter še 19-letni Križan Mitja Košuta - Prekla (na sliki prvi z desne), ki pri skupini gra na bobne in tolkala ter je tudi skladatelj. Kraškim ovčarjem se občasno pridruži "spedalguest" - posebni gost, 17-letni Iztok Cergol s Kolon-kovca, ki igra na violino in kitaro ter ob tem še poje. Vsi so v glavnem študirali glasbo, saj je Aljoša denimo zaključil
7. razred klavirja pri Glasbeni Matici, kjer se je 7 let iste-I ga glasbila učil tudi Matej (o-pravil je 4. razred), Danilo je študiral kitaro, Mitja pa se je uril pri nabrežinski godbi.
Kraški ovčarji igrajo pretežno svoje rock skladbe v slovenščini, angleščini in hrvaščini. Zgledujejo se po skupinah, kot so Martin Krpan, Šank Rock, zadnje čase pa so jim vse bližje tudi "južnejše melodije" (Balkan rock). Keko je želel poudariti, da so izbrali najtežjo pot, ker igrajo lastne komade. Kraški ovčarji v glavnem nastopajo po raznih lokalih, občasno na šagrah in v Sloveniji, najraje pa imajo samostojne koncerte in žure. j Snemali so že za televizijski postaji Koper in Pop, na Radiu Opčine so imeli akustični koncert, podobno kot na Glasbenem sejmu v Celju, z njimi pa so se že pogovarjali tudi na Radiu Trst A.
Kraški ovčarji so v ponedeljek, 23. t.m., igrali na pustnem plesu v Finžgarjevem domu na Opčinah, ki so ga skupaj priredili skupina Shalom, Mladi v odkrivanju skupnih poti, Slovenski kulturni klub in Slovenska zamejska skavtska organizacija. Prihodnjič jim v naših krajih lahko prisluhnemo na kulturni prireditvi, ki bo v Nabrežini 28. marca, v kratkem pa naj bi igrali tudi v tržaškem lokalu Red Devil.
OBVESTILA
VSEDRŽAVNO ZDRl!ŽE!\JE delovnih skupnosti, deželni od-bor-Trst obvešča, da se lahko odda potrebna dokumentacija za izpolnjenje obrazcev 730/98. Zainteresirani lahko oddajo dokumentacijo v uradih Združenja v ul. Udine na št. 1 5, tel. št. 4141 77 in 422593. Uradi so odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, popoldne pa po dogovoru.
SLOVENSKA GLASBENA šola/ Koncertna pobuda - Rojan razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za glas in instrument s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v dvojniku in z geslom na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda - Rojan, via / ul. Cordaroli 29 - 34135 ROJAN - TRST. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. 1. nagrada znaša 300.000 lir; 2. nagrada znaša 200.000 lir; 3. nagrada znaša 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
SLOVENSKO STALNO gledališče. 40-letnica gledališkega dela Bogdane Bratuž. Terren-ce McNally, Master Class. Režija Vito Taufer. Premiera: v petek, 27. t.m., ob 20.30 abonma red A. Ponovitve: v soboto, 28. t.m., ob 20.30 abonma red B; v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri abonma red C; v sredo, 4. marca, ob 20.30 abonma red D; v četrtek, 5. marca, ob 20.30 abonma red E; v petek, 6. marca, ob 20.30 abonma red F.
MESEČNA MAŠA za edinost bo v ponedeljek, 2. marca, v Marijinem domu v ul. Risor-ta ob 17. uri. Vabi ACM v Trstu.
PD MAČKOLJE prireja v torek, 3. marca, predstavitev knjige z naslovom: Politični ciklon nad Istro, izpod peresa g. Milana Gregoriča. O Istri in vsebini knjige bo govoril sam avtor ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni!
STAREJŠA OSEBA išče družino srednjih let, ki bi bila pripravljena ji pomagati na domu po dogovoru. Za podrobnejše informacije telefonirajte na št. 040-226346.
ČESTITKE
Družino Matejke in Tomaža Petarosa je osrečil prihod prvorojenke Neže. Skupaj s starši in sorodniki ise veseli tudi Novi glas, ki mali Neži vošči veliko sreče in ve-j selja v življenju.
DAROVI
ZA CERKEV' v Bazovici: ob obletnici smrti brata Edija sestra Marija 30.000 lir; namesto cvetja na grob pok. Mitji Prešel Ema Križmančič
50.000 lir; ob obletnici smrti pok. Darkota žena Marija
50.000 lir; ob smrti pok. Antona Stopar sorodniki 45.000 ! lir; namesto cvetja na grob
pok. Antonu Stopar sosedje
50.000 lir; ob obletnici smrti mame Marije Križmančič hči Marija 50.000 lir; Marija Me-vlja za cerkev v Bazovici
20.000 lir; ob obletnici smrti pok. Vinkota Križmančič žena 30.000 lir.
VSPOMLN na Nadala Gravi-si, Nadalko Paliska in Olgo Valentič darujejo sestre Bu-zečan - Valerija, Severina in Milka - 60.000 lir za popravilo župnišča v Sočergi.
ZA POPRAVILO župnišča v Sočergi daruje Pepi Marsič
20.000 lir.
ZA CERKEV v Logu: Ana Hrvatič, Log, 50.000.
ZA KAPELO p. Leopolda Mandiča v Domju: Vera Turk, 'Trst, v spomin na pokojnega brata Radota 50.000.
SVEČANOST V SPOMIN NA BRATUŽEVE
Svetovni slovenski kongres, Marijin dom pri Sv. Ivanu in Radijski oder v Trstu vabijo na svečanost v spomin na Lojzeta Bratuža in njegovo ženo Ljubko. Prireditev bo v nedeljo, 8. marca, ob 16. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
Na sporedu bo recital pesnice Ljubke Šorli Bratuž Venec spominčic možu na grob. Po-
dala ga bo Sonja Mlejnik v okviru Ljubiteljskega gledališča Teharje in v režiji Petra Simonitija. Na orglah jo bo spremljal profesor Hubert Bergant. Sodeloval bo Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, ki ga vodi dirigent Zdravko Klanjšček. Uvodne besede Peter Simoniti, povezovalka skupine Silva Železnik.
■f" Kruta bolezen nam je ugrabila našo drago VALERIJO ŽERJAL por. MARAFATTO
Žalostno vest naznanjajo užaloščeni mož Piero s sinovoma Riccardom in Fabiom, bratje Dušan, Aleksander in Vili, sestre Frida, Danila, Marija, Stana, Imelda in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo.
Pospremili jo bomo na njeni zadnji poti v soboto, 28. 2. 1998, ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga, kjer bo pogrebna maša, na opensko pokopališče.
Trst, Opčine, 24. 2. 1998
TRŽAŠKA KRONIKA
DSI / PREDSTAVITEV KNJIGE O TIGRU
- PRVA PROTIFAŠISTIČNA
9
ČETRTEK
26. FEBRUARJA
1998
NOVI GLAS / ŠT. 8 1 998
TRIDNEVNI PRAZNIK SV. VALENTINA V ŠTMAVRU
PREŠERNOV DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRH SV. MIHAELA
10
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1998
Letošnje praznovanje sv. Valentina v Štmavru seje začelo v petek, 13. februarja, zvečer. V poslopju bivše osnovne šole je bil kulturni večer, na katerem je bila osrednja točka odprtje razstave Slavka Pahorja Lesene podobe. Najprej je domači publiki pogumno zapel otroški zbor iz Stmavra pod vodstvom Nadje Kovic. Nato so Greta, Veronika, Denis, Sebastjan, Valentin, Luka in Martin uprizorili pesmico o letnih časih; otroke je pripravila Irena Ferlat. Na oder so zatem stopili mladi, ki so prebrali nekaj pesmi briškega pesnika Ludvika Zorzuta. Sledil je nagovor domačega župnika Vojka Makuca, ki je predstavil Pahorjeve lesene podobe. Za domačega umetnika, ki biva z družino na Oslavju, je bil večer še zares pomemben, saj prvič v življenju razstavlja pred širšo publiko. Ob koncu večera je zadonela slovenska pesem moškega zbora Štmaver.
Sobotni večer je bil še posebno slovesen. V prostorih nekdanje šole sta zapela zbor Skala iz Gabrij in domači moški zbor. Osrednji dogodek pa je bila predstavitev dragocene knjige S poklona do Toplice časnikarja in domoznanca Vlada Klemšeta. V njej so zbrana krajevna, ledinska in vodna imena na območju Stmavra, Pevme in Oslavja; priložen je zemljevid. O vrednosti knjige je spregovoril ravnatelj Narodne in študijske knjižice v Trstu Milan Pahor.
Tudi topel nedeljski dan je privabil veliko ljudi. Že v jutranjih urah so se po vasi sprehajale skupine obiskovalcev. Veliko jih je prišlo na kosilo, saj je meso na žaru prijetno dišalo, ko si krenil mimo društvenih prostorov, pa tudi dobrih štrukljev in pristne kapljice ni manjkalo. Osrednja točka dneva je bilo praznovanje sv. Valentina s slovesno popol-
dansko službo božjo. Prijetno pritrkovanje zvonov je k maši pospremilo kar veliko množi-) co. Somaševali so trije slovenski duhovniki, razveseljivo pa je bilo videti okoli njih kar pet malih domačih strežnikov. Za petje je poskrbel domači moški zbor.
KD Sabotin se želi ob koncu praznika zahvaliti prav vsem, ki so na katerikoli način sodelovali in pripomogli k u-spehu praznika, ki ga krajevno društvo prireja v sodelovanju z župnijo in rajonskim i svetom. Številni ljudje, ki so se praznovanj udeležili, so dokazali, daje praznik postal priljubljen običaj.
-------------NK
Februar je mesec Prešernovih proslav, slovenske kulture, podvojenega razmišljanja o našem odnosu do materinega jezika. Zato so se tudi vrhovski osnovnošolci želeli pokloniti spominu največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
Dan slovenske kulture so proslavili z besedo in pesmijo. Da bi se približali pesniškemu ustvarjanju, so povabili časnikarja in pesnika Jurija Paljka. Učenci so gostu najprej zapeli nekaj pesmi ob spremljavi flavt in harmonik; uprizorili so balado Povodni mož in podali misli o "Besedi", ki nas povezuje v otroštvu z mamo, nas
spremlja v odraščanju, nam pomaga sklepati prijateljstva, klicati v stiski pomoč, izražati veselje, žalost, skrbi, upanje,
USPEH NA TEKMOVANJU V POSTOJNI
TRI "ZLATE" SOLO PEVKE
Prejšnji teden so tri mlade solo pevke, ki se oblikujejo v razredu prof. Franke Žgavec na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, odnesle tri zlata odličja z regionalnega tekmovanja mladih glasbenikov Primorske. Tradicionalno tekmovanje solo pevcev v petih kate-
gorijah je bilo v Postojni 16. februarja. Udeležilo se ga je sedemnajst mlajših glasbenikov z osmih primorskih glasbenih šol (GŠ Cerknica, GŠ Izola, GŠ Logatec, GŠ_ Nova Gorica, GŠ Tolmin, GŠ Postojna, Glasbena matica M. Kogoj iz Trsta, SCGV Komel iz Gorice). Strokovni komisiji je predsedoval Marcos Bajuk,
ostali člani so bili profesorji glasbe. Kot smo že omenili, so vse tri gojenke iz razreda prof. Žgavec prejele zlate nagrade. Kristina Macarol (alt) je nastopila v prvi kategoriji s tremi skladbami in prejela 91 točk; Julija Kramar in Alessan-dra Schettino (soprana) sta nastopili z obvezno skladbo in tremi drugimi; prva je prejela 90,5 točk, druga pa kar 93,5. Zvečer istega dne je bil slovesen zaključni nastop nagrajencev v dvorani glasbene šole v Postojni.
Kdor je na tem regionalnem tekmovanju prejel vsaj 90 točk, bo konec meseca marca sodeloval na državnem tekmovanju v Ljubljani. Z vseh primorskih glasbenih šol bodo torej v Ljubljani pele tri pevke z goriške šole, poleg njih pa še Tržačanka Tamara Stanese z GM iz Trsta (iz razreda prof. Vesne Topič); v Postojni je tekmovala in zmagala v tretji B kategoriji.
srečo... Sledil je prisrčen razgovor med pesnikom in učenci. Otroci so tako spoznali pesnikovo življenje, njegove zbirke, kaj vse pesnika navdihuje pri ustvarjanju pesmi. Ob prazniku kulture je pesnik priporočil osnovnošolcem, naj z ljubeznijo in pogosto segajo po besedah, ki so jih zapisali in jih še pišejo naši besedni ustvarjalci; naj ljubijo lepo in zdravo govorjeno besedo lastne mame in spoštujejo besedo tujih govoric. Paljk je otrokom tudi predstavil tednik Novi glas, jim razložil, kako do njega pride, ter jih povabil, naj obiščejo uredništvo.
Ob koncu je pesnik podaril učencem tretjo zbirko poezij Nedorečenemu. Proslavo je sklenil šolski zborček, nato je sledila zakuska, ki jo je pripravila g. Lilijana.
NA GORIŠKEM ODLIČNI RAZSTAVI
Prejšnji teden je Goriški muzej na Kromberku v sodelovanju zgoriškimi javnimi u-pravami prispeval k dvema izvrstnima kulturnima dogodkoma: na gradu Kromberk je na ogled razstava o gotskem kiparstvu v lesu, na grajskem griču v Gorici pa razstava o Krasu. Prihodnjič poročili.
KRATKE
NEVA LlIKEŠ V KATOLIŠKI KNJIGARNI
V petek, 20. t.m., je bila gostja Katoliške knjigarne časnikarka Neva Lukeš. Z urednikom založbejapljem sta predstavila knjigo Delčki našega vsakdana. Poročilo prihodnjič.
H
ic?
O DVOJEZIČNIH OTROCIH
V ponedeljek, 16. t.m., je na OŠ v ul. Brolo v Gorici govoril dr. Andrej Marušič o razvoju otrokove osebnosti, posebno o rasti v dvojezičnem okolju. Poročilo prihodnjič.
PREDSTAVITEV KNJIGE O P. MARKU IZ AVIANA
V soboto, 28. t.m., bo ob 16. uri v palači Torriani v Gradišču predstavitev knjige o p. Marku iz Aviana, evropskem apostolu in karizmatičnem pridigarju iz 1 7. stol.; govorili bodo prof. S. Cavazza, dr. D. Por-cedda in sen. M. Volčič. V nedeljo bo ob 9.30 v teatru Coas-sini v Gradišču pogovor o patru in njegovem odnosu do naših krajčv.
ODER 90 NAPOVEDUJE SKORAJŠNJO PREMIERO
Po enoletnem molku se vrača na odrske deske goriška ljubiteljska gledališka skupina Oder 90, ki deluje v okviru SKPD Mirko Filej. Ža svoje nastope Oder 90 navadno izbira drame, še najraje iz slovenske dramatike, in sicer take, ki so najbližje ljudski igri. Letos seje spoprijel s situacijsko komedijo ruskega pisca V. Ka-tajeva. Komičnim situacijam bomo lahko sledili v soboto, 7. marca, ko se bodo člani O-dra 90 prvič premiersko predstavili občinstvu v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Poleg že poznanih izvajalcev bomo zasledili še nekatere nove. Tudi v to novo gledališko avanturo jih bo z režijsko roko popeljal Darko Komac iz Nove Gorice. Ne zamudite premiere!
MOJI SPOMINI
Čeprav je minilo več kot petdeset let, so v meni spomini še vedno živi, ko smo šli kot birmanci, potem ko so nam Nemci požgali hišo, stanovat iz Doberdoba na Poljane k teti Mariji. Morali smo se ločiti, štirje na Poljane, trije pa v Laško k drugi teti.
Teh nekaj vrstic bi rada posvetila v spomin in zahvalo teti Mariji, ki smo jo 14. t.m. skoraj 92-letno pospremili k večnemu počitku. Da, prav tako: k večnemu počitku, kajti njeno življenje je bilo res trdo, a teta je vseeno rada živela, ljubila je življenje, ki pa ji ni nudilo skoraj nič lepega. Pred prvo svetovno vojno je šla v begunstvo. Oče je delal na železnici, kjer se mu je zgodila nesreča in mu poškodovala nogo. Žena ga je šla obiskat in se hudo prehladila, dobila pljučnico, ki se je sprevrgla v jetiko. Ko je bila Marijina sestrica Olga stara dve leti, je mama umrla. Teti Mariji je bilo takrat dvanajst let. Ostali so sami z očetom, štirje fantje in štiri
DROBCI SPOMINOV NA DOBERDOB IN POLJANE
ADELA FERLETIČ
punce. Zamislimo si, kako je moralo to dvanajstletno dekletce, še samo potrebno pomoči, skrbeti za otroke v družini. Pri dvajsetih letih jo je zasnubil Lojze Peric s Poljan. Pri nas je veljalo pravilo, da je bil nekako zasmehovan, kdor je šel iz Doberdoba na Poljane. Teta pa je odgovorila: “S svojim možem grem tudi v »kaverno«, če je treba! In res sta skupaj kljub mnogim težavam ' skupno praznovala železno 60-letnico poroke. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih je pet še živih.
Rada bi se vrnila v tiste čase, ki smo jih preživeli pri teti. Bili smo ena družina. Stric Lojze nam je bil vsem za očeta, kajti mojega očeta so Nemci internirali v Dachau, od koder je prišlo sporočilo, da je preminil tik pred koncem vojne. Nobene razlike ni bilo med nami
pri teti Mariji. Kar je bilo za njeno družino, to je bilo tudi za nas, čeprav samo polenta in mleko. Stric Lojze je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici: kot priboljšek za težko delo je imel zjutraj - seveda ne vedno - kavo s kruhom. Vedno je pustil nekaj v loncu; to je dobil tisti od otrok, ki je prvi vstal. To je bila naša budilka!
Ob nedeljah smo hodili vedno tri četrt ure peš k maši v Doberdob. Pozneje smo dobili majhno moško kolo. Ker nas je bilo sedem otrok, se je vsakdo lahko peljal s kolesom po eno nedeljo. Ko sem bila na vrsti jaz, desetletno punče, sem se predrzno podala na pot, ki se pa ni dobro končala. Pri Poljanah je bilo treba zaviti zglavne ceste levo. Cesta pelje precej navzdol in prav na ovinku je stal velik grm kraške robide. Brez zaviranja sem zapeljala naravnost v sredo ro-
bide. Pomislite, kakšna sem prišla ven! V robidi je ostala polovica modre majice, ki mi jo je spletla mama. Ko sem se jokaje odpravila proti domu, sem se tete Olge tako ustrašila, da sem kar tekla vsa opraskana pred njo, ona pa za mano, da bi me vsaj umila.
Teta Marija je nekaj mesecev pred koncem vojne leta 1945 izgubila prvega sina Stankota pri partizanih; imel je 1S let. Blizu Komna so dobili njegov grob. Ko se je teta vrnila iz internacije, je v letih 1945-47povila še zadnja dva otročička. Takrat so dojenčke
še povijali in, ko je bila “štručka'1 čista in povita, smo jo lahko vsi malo pestovali, in to z velikim veseljem. Tiste čase na Poljanah še ni bilo elektrike, ampak le petrolejka, in sicer ena sama pri vsaki hiši. Ko sta šli teti zvečer pozimi molst krave, smo otroci ostali v temi. Da nas ni bilo strah, smo vzeli iz štedilnika vsak po malo žerjavice in pihali vanjo, da nam je dajala vsaj majhen sij.
Po vojni ni bilo kje se zaposliti, zato je moral drugi Marijin sin s trebuhom za kruhom. Šel je v daljno Argentino. Ko smo Alojza odpeljali na postajo v Tržič, se je teta Marija bridko zjokala. Šel je namreč v neznano; še danes živi
v Buenos Airesu, poročen s Slovenko z Repentabra.
Pred tremi leti sem tudi sama prebolela hudo bolezen. Ko sem po letu dni obiskala teto Marijo, ni mogla več hoditi, kajti noge so jo le s težavo ubogale. Lepo se mi je oprostila in rekla: ‘Veš, nisem mogla priti te obiskat. Vedi pa, da sem veliko roženkrancev zmolila za tvoje zdravje. Pa nič ne vem, če so te moje molitve kaj koristne." Oh, ja, teta Marija, hvala za vašo molitev; prav gotovo jo je dobri Bog sprejel in vaše roženkrance zastavil v nebeško banko, kjer se bodo obrestovali. Ostala nam boste v lepem spominu.
ZAHVALA Ob izgubi naše drage
MARIJE FERLETIČ vd. PERIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Poljane, 22. februarja 1998
PREJELI SMO
PREDLOG ZA RAZREŠITEV INSTITUCIONALNE RAZDELITVE DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Že pol stoletja živim v gori-ški pokrajini in nanjo sem se navezal kot na svojo rodno Istro, zato me boli, ko slišim, kako bi to pokrajino hoteli razcepiti v korist dveh večjih pokrajinskih središč naše dežele. Tako bi Gorico s politi-čno-administrativnega vidika dokončno razvrednotili, kakor se je že zgodilo leta 7 923. To pa se ne sme ponoviti in srčno upam, da se ne bo!
Strinjam se sicer z zahtevo po spremembi institucionalne sestave naže dežele, toda menim, da bi do tega lahko prišlo preko ustanovitve julijske pokrajine ali severno - jadranskega metropolitanskega območja, ki bi vsebovalo sedanji goriško in tržaško pokrajino ter červinjanski sodni o-kraj, s središčem v Trstu. Po-leg tega bi bilo treba ustanoviti še dve avtonomni pokrajini v Vidmu in Pordenonu.
Vse tri zgoraj omenjene pokrajine bi morale imeti isto politično administrativno in davčno -finančno avtonomijo, kot jo imata pokrajini Trento m Bolzano, poleg tega pa bi Julijski pokrajini pripadali vsi privilegiji in posebne pravice, ki so lastni metropolitanskemu območju.
Središče na novo sestavljene dežele bi morala biti prav Gorica in to zaradi dveh osnovnih razlogov:
V ker so v Gorici skoraj v enaki meri zastopane tri glavne narodnostne skupnosti, ki sestavljajo prebivalstvo naše dežele: Italijani, Slovenci in Furlani.
2) Ker je Gorica skoraj enako oddaljena od Vidma in Trsta (ki sta sedaj v sporu med seboj tudi zaradi vprašanja pre-stiža) in leži v neposredni bližini pristno furlanskega območja.
Če bi kdo hotel temu oporekati, bi rad le dodal, da, kot je relativno majhen Bonn že
UREDNIŠTVO OBVEŠČA Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo.
pol stoletja prestolnica velike države Nemčije, bi prav tako lahko postal najmanjši izmed pokrajinskih centrov naše dežele središče relativno majhne dežele. Ta rešitev bi morala zadovoljiti vse: Tržačane, ker bi končno lahko svobodno in brez tujih vmešavanj odločali o svojem trgovanju; videmske in pordenonske Furlane, ker ne bi bili več podrejeni Trstu in ker je Gorica po njihovem mnenju furlansko mesto: Gorica pa bi si pridobila čast najpomembnejšega središča v deželi in bi s ponosom spominjala tiste, ki tega še ne vedo, da je pred nekaj stoletji oblast goriškega grofa segala do Pazina v Istri.
Tudi Slovenci bi bili zadovoljni s to rešitvijo, kajti odstranitev politično-admini-strativne meje med sedanjima goriško in tržaško pokrajino bi pripomogla doseči njihovo združitev in enotnost, poleg tega pa je po njihovem mnenju Gorica po zgodovinskem izvoru slovensko mesto (česar pa ne morejo zatrjevati glede Trsta).
Na koncu pa bi lahko tudi cerkvene oblasti goriške nadškofije pozitivno sprejele ta predlog, ker bi se tako njihovi verniki, ki so danes razdeljeni po treh pokrajinah (Gorica, Trst in Videm), po osemdesetih letih končno združili v eno samo pokrajino.
Gorica bi torej postala sedež deželnega sveta z dobro organiziranim in učinkovitim odborništvom za zunanjo trgovino, ki bi bil skoraj neke vrste malo ministrstvo za trgovanje s srednjeevropskimi državami - Gorica je namreč že stoletja tudi s kulturnega vidika pomemben sestavni del srednje Evrope. Na tak način bi lahko končno ovrednotili in pozitivno izkoristili oznako dežele s posebnim statutom.
Skratka, Gorica, ki je bila do sedaj jabolko spora med dvema pokrajinskima sredi ščema v naši deželi, bi postala miroljuben posrednik med obema in rešilna bilka za enotnost dežele.
- EMO TOSSI
SOUSTANOVITELJ
TRŽAŠKEGA GIBANJA
ZA NEODVISNOST
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, none in pranone
ŠTEFANIJE CIJAN vd. KOVIC
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebno smo hvaležni zdravniku dr. Marjanu Cijanu za dolgoletno vztrajno prizadevnost, gospodu župniku Vilije-mu Žerjalu za duhovno oskrbo, pevskima zboroma Ru-pa-Peč in Mirko Filej, vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, vsem tistim, ki ste poskrbeli in omogočili, da je bil kljub popravilom cerkveni obred v omači cerkvi. Prav vsem srčna hvala!
Sinova Oskar in Milan ter hči Štefanija z družinami peč, Trst 22.02.1998
ZAMEJSKI VRTILJAK
STOTISOČNOGA NAVDUŠILA ZAMEJSKE POLŽKE
V ’ H
Zamejski vrtiljak je že dolgo dremal. Zadnjič (12. decembra '97, Moje gledališče LJ) seje na njem vrtel poredni učenec Miha z učiteljico Minko in gledališko šminko. Iz zimske dremavice ga je prebudila živahna deklica Stonoga in ga spet pognala v tek 13. t.m. Čeprav se je tokrat, iz tehničnih razlogov, zavrtel v popoldanskih urah, sejevve-liko dvorano KC Lojze Bratuž za obe predstavi - ob 16. in 17.30 - zgrnilo veliko otrok, pa tudi učiteljice in nekateri starši so bili med njimi. Šolar-čki so se še posebno zabavali ob glasni ku-trobentaču, ki je naznanil začetek igrice. S svojevrstnim trobentanjem je uvajal in razlagal dogajanje na odru. Stonoga pa je s čisto svojskim načinom štetja neštetih čevljev in copat izzvala male gledalce, da so se glasno vpletli v izvajanje. Zelo se je mučila z obuvanjem. Zaradi tega je zmeraj zamujala in v vrtcu nikakor ni mogla dohiteti vrstnikov. Še čistilki - čudoviti veliki trebušasti lutki z vedroma namesto rok in metlama namesto nog - je šla po-
šteno na živce. Stonogica se je potolažila, šele ko je obiskala bolno babico Stotisočnogo, in se prepričala, daje prav dobro imeti toliko nog. Babica se je namreč prav zaradi dolgotrajnega obuvanja rešila iz koščenega objema hladne I "prijateljice" Matilde - smrti.
Imenitno pravljico Borisa A. Novaka z igrivimi songi Jerka Novaka in Lada Jakša, v režijski zamisli Mileta Koruna in originalni scenski zasnovi Janje Korun z ogromnimi lutkami so igralci Lutkovnega gledališča Ljubljana odigrali po raznih krajih Slovenije, Avstrije, pri nas pa so zaigrali stoto ponovitev (krstna uprizoritev je bila 10. aprila 1992).
Mali gledalci so pri predstavi prejeli Zurzurelo, prvi miničasopis za mulčke in mulčice. Natančno ga bodo prebrali in morda v bodoče aktivno sodelovali pri njegovih pobudah.
Prihodnja abonmajska predstava bo spet v jutranjih urah, in sicer že 27. februarja, ko bo na vrsti PDG Nova Gorica z Zvezdico Zaspanko. ----------IK
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA - PEC
vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
Govoril bo pesnik in časnikar Jurij Paljk. Njegovo pesniško zbirko Nedorečenemu bo predstavil Danijel Devetak. Nastopili bodo recitatorji, otroški in mešani zbor Rupa-Peč.
Prireditev bo v društvenih prostorih pod cerkvijo v Rupi v petek, 27. t.m., ob 20.30.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ
PREŠERNOVA PROSLAVA
Spored bodo oblikovali štandreška osnovna šola, društvena zbora in recitatorji. Govorila bo prof. Lučana Budal.
Petek, 27. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ DRAMSKI ODSEK
Moliere
SKOPUH
KOMEDIJA V DVEH DELIH režiser Emil Aberšek
V nedeljo, 1. marca 1998, ob 17.
Lojze Bratuž v Gorici
uri v Kulturnem centru
DAROVI
ŽANOM glas: Venceslav Filipič 30.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: Cilka Černič 50.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: druž. De Luisa ob poroki Margi
300.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: v spomin
na pok. Poldo druž. Predan 100.000, druž. Bizaj 50.000; druž. Ožbot namesto cvetja na grob pok. Leopolde Ožbot 50.000; druž. Milojke v spomin na mamo Poldo 150.000 lir.
OB SMRTI mame Štefanije: Valerija in Oskar za cerkev na Peči 400.000 in po 100.000 za lačne otroke, za MePZ Rupa-Peč, za MPZ M. Filej in za domači PZ; Štefanija in Rudi
200.000 za cerkev na Peči in
100.000 za lačne otroke; Milan z ženo Tončko 150.000 za cerkev na Peči.
OSTALI DAROM PRIHODNJIČ
ČESTITKE
25. februarja je Marko Cotič na Vrhu sv. Mihaela praznoval 40. rojstni dan. Vse "naj naj", da bi bil zdrav in vesel, mu želi mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Pridružujejo se učenci, učitelji in postrežnica osnovne šole na Vrhu sv. Mihaela.
Voščilom dragocenemu sodelavcu se pridružuje tudi uredništvo Novega glasa.
SOŽALJE
Gospodu Viljemu Žerjalu in vsem ostalim svojcem izraža ob smrti sestre, gospe Valerije Žerjal por. Marafatto, iskreno sožalje tudi Novi glas.
OBVESTILA
GORIŠKI VRTILJAK. PDG bo
nastopalo z igro Zvezdica zaspanka na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v petek, 27. t.m., ob 9.30 zeleni abonma, ob 11.15 rdeči abonma.
SKRD JADRO vabi v petek, 27. t.m., ob 20.30, na večer z Mirjanom Likarjem iz Ronk. Z besedami in podobami bo na sedežu društva v Romjanu predstavil Gallusove kraje na Šentviški planoti in Gornje Posočje.
SLOVENSKI TRŽAŠKI slikar Ivo Petkovšek razstavlja svoja dela v Tržiču na šoli G. Randaccio, ul. Canaletto 10, od 14. do 28. t.m. Obisk je možen v urah pouka vsak dan razen nedelje.
SSG. SAMUEL Beckett, Čakajoč Godota v režiji Marka Sosiča bo v Kulturnem domu v Gorici 2. marca red A, in 3. marca red B, ob 20.30.
ŠIRŠI ODBOR ZSKP se bo sestal v četrtek, 5. marca, ob 20.30 na sedežu v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
V KULTURNEM domu v Gorici i bo v petek, 6. marca, ob 20.30 nastopal italijanski kantavtor Massimo Bubola v okviru festivala Across the Border.
SKPD F.B. Sedej vabi na večer z dr. Simonom Špacapanom, ki bo govoril o možnostih zdravljenja rakastih obolenj, v petek, 13. marca, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu.
RENAULT TVMNGO, 28 tisoč km, letnik 1994, barva borde-aux metal., kat., radio, novi zračni plašči, dobra cena. Kličite na tel. št. 0335 299678.
POLETNO POTOVANJE
Z NOVIM GLASOM ___________V B E N E LU X____________________
VABIMO VAS NA ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO NIZOZEMSKI, BELGIJI IN LUKSEMBURGU OD 6. DO 11. JULIJA 1 998.
Odhod iz Gorice in Trsta z avtobusom na letališče v Benetke, od koder bo polet do Amsterdama.
Cena potovanja 1.680.000 lir, akontacija ob vpisu 300.000 lir.
Program in podrobnejše informacije dobite na naši upravi.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Srečanja z glasbo 1997198 Alessandro Arbo DIONIZOVA STRAST
GLASBA IN ESTETIKA F. NIETZSCHEJA Enza Pecorari - sopran, Romina Basso - mezzosopran, Alessandro Arbo - klavir
Kulturni center Lojze Bratuž, sobota, 28. februarja, ob 19.30.
KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORIC A
Vabimo Vas na predstavitev publikacije avtorjev Vincenca Rajšpa in Draga Trpina SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1787 (1804)
ki sta jo izdala ZRC SAZU in Arhiv Slovenija.
Delo bo predstavil dr. Branko Marušič.
Petek, 6. marca, ob 18. uri.
ODER 90
DAN ODDIHA
avtor Vladimir Katajev
KOMEDIJA V TREH DEJANJIH režiser Darko Komac
premiera: v soboto, 7. marca 1998, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž
11
ČETRTEK
26. FEBRUARJA
1998
12
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1998
ZVESTI BOGATEMU
BENEŠKI PUST JE ZIV!
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
ERIKA JAZBAR
Praznovanje pusta je med beneškimi Slovenci zelo priljubljeno. Tradicionalne domače šeme vsako leto oživijo marsikatero gorsko vasico in prinesejo vanjo polno razposajenosti in veselja.
j spoštovati naše ljudsko kulturno bogastvo, ki ni nič manj pomembno od slovesnosti Prešernove proslave ali drugih tovrstnih srečanj.
Občina Sovodnje je imela letos nalogo, da zbere in privabi beneške pustne šeme. Pod pokroviteljstvom Gorske ! skupnosti Nadiških dolin, videmske pokrajine, domače občinske uprave in Pro loco Vartača so v nedeljo, 15. februarja, priredili veliko pustovanje, ki se je začelo že v jutranjih urah z oživitvijo starega trga domačih in obrtniških pridelkov, na katerem so so-delovali tudi otroci dvojezične ; šole iz Špetra. Ob 14. uri se \ je začel veliki sprevod tradi-:cionalnih beneških pustnih skupin, med katerimi so bili blumarji iz Črnega vrha, šeme iz Marsina, Ruonca, Matajurja, Srednjega, Hlodiča, Bijač in Mažerol. Lepo vreme je sicer imelo svoj delež pri uspehu pobude, saj seje v Sovod-njah zbralo res veliko domačinov in radovednežev, ki so prišli, da bi si ogledali bogato ljudsko tradicijo teh krajev, ki
■
U ustne navade, sprevodi, domače maske in plesi se v Beneški Sloveniji skoraj religiozno spoštujejo, domače šeme so pomemben del etnološkega gradiva, ki oblikuje ljudsko tradicijo te zemlje. Etnolog ali znanstveni raziskovalec, ki se ukvarja z Beneško Slovenijo, se mora seznaniti z beneškimi blumarji in drugimi maskami, sicer bo njegovo delo nepopolno, saj bo manjkal pomemben kolektivni praznik, ki igra močno vlogo v domači ljudski tradiciji te zemlje.
Beneški pust ne predstavlja le ljudske norosti in veselja, ampak nosi v sebi stoletno tradicijo in globoke korenine, ki segajo v pogansko kulturo, ko so naši daljni predniki praznovali prihod pomladi in konec dolgih zimskih večerov. Pri vseh pomembnejših pustnih skupinah, ki spoštujejo tradicionalna oblačila in atribute, se bo lahko razbral o-menjeni globlji pomen oz. vsebina. Ohraniti pustne navade naše zemlje pomeni zato
Petelin v Roncu blizu Marsina v Beneški Sloveniji leta 1992
so je ohranila skozi stoletja naše zgodovine. Pustna srečanja so se nato nadaljevala v soboto in nedeljo z epilogom na pustni torek, ko so nagradili najboljšo pustno skupino oz. tri najlepše maske.
Beneški blumarji in druge tradicionalne maske naše zemlje so se v soboto in nedeljo udeležili tudi kurentovanja na Ptuju oz. najpomembnejšega pustovanja v Sloveniji, kjer so predstavili našo posebno in značilno izročilo.
PREDSTAVITEV DVEH ZGODOVINSKIH DEL V TOLMINU
ADA KLINKON
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu predstavili zgodovinsko publikacijo z naslovom Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804) s podnaslovom Opisi, 3. zvezek ter knjigo, ki obravnava Soško fronto 1917. leta z naslovom Škabrijel. Avtorja prve publikacije sta dr. Vincenc Rajšp, predstojnik Inštituta za slovensko zgodovino pri ZRC SAZU v Ljubljani ter zgodovinar Drago Trpin iz Arhiva republike Slovenije. Knjigo Škabrijel pa je napisal dr. Vasja Klavora. Kot se spodobi, je bila predstavitev odličnih publikacij poverjena prav zgoraj omenjenim stro-kovnjakom-avtorjem.
Namen pri izdaji zgodovinskih staroavstrijskih zemljevidov z i menom Jožefmski vojaški zemljevid je, da bi bili vsakemu dostopni, da bi vojaške karte uporabljal širok krog ljudi za miroljubne namene.
Tretji zvezek obsega sekcije jožefinske izmere današnje zahodne Slovenije. Ti zemljevidi, ki jih danes hranijo v zbirki Vojnega arhiva na Du-
EVROPA NARODOV
?
(7)
VIDA VALENČIČ
NOVO OBDOBJE ZA IRŠČINO?
Irska ali, kot jo sami imenujejo, Eire, je razmeroma nova država, ki še ni stara eno stoletje. Na burnem začetku dvajsetih let, ko so si Irci priborili neodvisnost, je bilo navdušenje na višku. Glavna cilja, ki si ju je nova država zadala, sta bila oba zelo kompleksna: združitev celotnega irskega ozemlja pod eno politično okrilje (in torej osvoboditev Severne Irske izpod britanskega jarma) ter prerojenje lastnega narodnega jezika, katerega je v vsakdanu v veliki meri že nadomestila angleščina. Severna Irska ostaja še vedno okrvavljeni predel otoka, tako zaželena popolnoma irsko-govoreča Irska pa ostaja res samo utopija. Kako lahko država "obudi" jezik, ki ga tri četrtine prebivalstva ne govori? Irska je preizkusila oba načina: propagandne akcije in obvezno vključitev jezika v štu-dijske programe vseh šol. "Propagandne" akcije so bile v bistvu spodbuda za rabo ir-ščine: dodatne štipendije za študente, ki bi v plan svojin univerzitetnih izpitov vključili tudi irščino, zabavni in zelo življenjski poletni tečaji jezika za vse starosti ter dodatna finančna podpora za izdajo učbe-
nikov v irščini. Prava posebnost so prav tečaji gaelskega jezika, saj se korenito razlikujejo od tečajev večinskih jezikov. Namen je drugačen: ne gre tu za zaslužek, temveč za že Ijo, da bi čimveč ljudi spet imelo irščino za narodni jezik svoje države. Tako, v irsko-go-vorečih predelih Gaeltacht, se začetniku ponuja cela paleta možnosti. Poleg tradicionalnih so tu tudi skorajda brezplačni tečaji med vikendi, ko tečajniki vseh starosti preživljajo dva ali tri dni v kakem šolskem centru in se v sproščenem vzdušju učijo jezika, mogoče ob sprehodih, plesu ali v športni igri, pa večerne urice v pubu v aružbi irsko-govorečih učiteljev-pro-stovoljcev ali pa plesni tečaji room-dancing (skupinskih plesov), vse seveda v irskem jeziku. Zgled za take pobude, v katerih se spodbuja predvsem koncept vsakodnevne rabe jezika in ne le ozkega študija slovnice, so keltski narodi povzeli po Izraelu, kateremu jev zelo kratkem času in s populacijo iz najrazličnejših koncev sveta uspelo razširiti izraelšči-no med celotno prebivalstvo. Raznih tečajev gaelščine je na Irskem ogromno, organizacijska plat je tudi brezhibna, posebno zaradi finančne podpore, ki jo pač država mora dodeliti za širjenje lastnega "u-
radnega" jezika. Problem pa ni v tem. Pravi problem je dejstvo, da se irščina v vsakdanjem življenju dejansko rabi le v izredno skrčenem predelu irske države, malo ali nič pa v sami prestolnici in samem Dai-lu (irskem parlamentu), kjer potekata v irščini le 2% vseh debat in še te povečini zadevajo zahodne irsko-govoreče predele Gaeltacht.
V prvem obdobju irske države so politiki naivno mislili, da bo irščina takorekoč sama po sebi postala vsakodnevni pogovorni jezik, če se je bodo otroci in dijaki vseh stopenj le učili v šolskih klopeh. Stvarnost pa je mnogo bolj zapletena. Vsi irski osnovnošolčki že v prvem razredu spoznavajo svoj "narodni" jezik, problem pa predstavlja popolna puščoba, ki jo ti potencialno irsko-govo-reči otroci srečujejo izven učilnice. Na cesti, v trgovini, v družini je pogovorni jezik angleščina, tako da se otrok z leti sprašuje: "Cernu se pa učim jezika, ki ga nihče več ne govori?" Že res, da to ne velja za zahodne predele otoka (kjer so si irski aktivisti z mazanjem angleških cestnih tabel priborili izključno irske...), drugod pa je povsem drugače, tako da mladina ima irščino pač za nekaj mrtvega, tako nekako, kot je pri nas latinščina, nekaj, kar ponazarja tvoj izvor, pomeni pa predvsem preteklost in ne sedanjosti, pred-
vsem pa... izgubljeni čas in napor. Kmalu je postala razvidna zahteva po kakih drugačnih obveznih metodah. Realnost je zelo preprosta: vzpostavitev neke obveznosti je potrebna za uničenje jezika in prav zaradi tega je potrebna tudi za njegovo ponovno oživitev. Irska vlada si ni prevzela bremena za tako oživitev jezika in je raje prepustila nalogo organom, ki so delovali na prostovoljni ravni, kot je npr. Gaellinn, samostojno združenje, ki skrbi za izdajo knjig, plošč, pripravlja televizijske programe ter gledališke predstave, vse izključno v irščini in vse pretežno s privatnimi sredstvi. Kritika, ki je bila namenjena irski državi, je tudi tale: s tem da se ni dovolj trudila, da bi irski jezik postal res narodni jezik, je v bistvu podpirala ekonomske interese Anglije, kateri je poceni irska (a prav tako angleško-govoreča) delovna sila prišla še kako prav.
Danes skuša država poravnati svojo začetno naivnost s spodbujanjem rabe jezika na delovnem mestu; zanimivo je npr., da si irski policisti s tekočim obvladanjem jezika pri-slu-žijo službeno promocijo. Na splošno pa je še stanje v ! državi predvsem zelo neenotno. Potrebno pa je, da ima lahko mlad človek, ki irščino guli v šolskih klopeh, možnost, aa se v jeziku sporazumeva tudi drugod, predvsem pa, da ' zasledi veliko irščine tudi v dnevnem časopisju, po radiu in televiziji.
DALI E
naju, so bili slroga vojaška skrivnosL. Iz njih lahko razberemo podobo pokrajin, naselij, hribov, voda ter latinska imena. Risani so v merilu 1:28.800. Izdelali so jih vojaški uradniki in so sedaj z opisi prevedeni v slovenščino. Kot sta povedala avtorja, bodo v celoti izdani do leta 2001. Toponimijo posameznih sekcij je v publikaciji opravil dr.
Vincenc Rajšp, prav tako je poskrbel za indeks na koncu knjige, transliteracijo in prevod pajeopravil Drago Trpin. Izdajatelja sta bila ZRC SAZU in Arhiv republike Slovenije.
Knjigo dr. Vasja Klavore je izdala Mohorjeva založba v Celovcu. Izšla je tudi v nemškem jeziku in je že tretje zgodovinsko delo o prvi svetovni vojni novogoriškega zdravnika in izjemnega poznavalca vojnih dogodkov na Goriškem. Knjigo bogatijo zanimive fotografije in za strokovno delo obvezna navedba virov.
PESNISKA ZBIRKA MIRANA RUSTJE
VETER POMLADNIH ANGELOV
MARJANA REMIAS
V ajdovski Lavričevi knjižnici so preteklo sredo ob zvokih instrumentov gojencev Glasbene šole Vinko Vodopivec, ki letos obeležuje petdesetletnico obstoja, predstavili drugo samostojno pesniško zbirko Mirana Rustje z naslovom Veter pomladnih angelov, ki je izšla pri novogoriški Založbi Branko.
Miran Rustja, rojen na Br-jah, kjer tudi živi, je primorski glasbeni pedagog, ki svoj čas, glasbeno znanje in ljubezen do petja razdaja pre-nekaterim primorskim pevskim zborom. Na Goriškem vodi dva odlična pevska zbora: MePZ Oton Župančič iz Standreža in MPZ Skala iz Gabrij, na Ajdovskem pa MePZ Primorje. V letošnjem aprilu se Miran Rustja s svoji-
mi pevci zbora Primorje odpravlja na gostovanje med Slovence v Argentino in Urugvaj-
Ob pedagoškem in glasbenem delu v šoli in med pevci se posveča tudi publicistiki, poeziji in skladanju. Pred petimi leti je izšla njegova glasbena pravljica Juri Muri v A-friki, ljubitelji operet pa ga poznajo tudi kot avtorja Muci-nega doma, otroške operete.
Pesnikovanju se predaja že dolga leta; pred osmimi leti je izšla njegova prva, pred dnevi pa druga samostojna pesniška zbirka. V ajdovski knjižnici je o poeziji Mirana Rustje spregovoril predsednik novogoriškega Literarnega kluba prof. Bojan Bratina, besede poezije pa je obiskovalcem knjižnice ponudil igralec Janez Starina.
ZAKLJUČNA PRED STAVA ŠTUDENTOV IGRALSKE AKADEMIJE BO V NOVI GORICI
Na nedavni novinarski konferenci, ki jo je sklicalo Primorsko dramsko gledališče, smo bili priča nenavadnemu, tripartitnemu podpisu pogodbe, ki so se ga udeležili novogoriška gledališka matična hiša, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane in podjetje Hit, ki že več let tesno sodeluje s Primorskim dramskim gledališčem. V tripartitno pogodbo, ki je prva tovrstna na področju kulture, so podpisniki zapisali, da se bo zaradi prostorskih stisk in težav, s katerimi se v 50 letih delovanja srečuje ljubljanska igralska akademija, zaključna predstava četrtih letnikov, igralskih diplomantov, ob izdatni sponzorski pomoči podjetja Hit, pripravila in premierno uprizorila na novogoriškem gledališkem odru.
Ko je novogoriški Hit že v letih gradnje gledališča v Novi Gorici poskrbel za trajno finančno pot, je tudi letošnja pobuda o podpiranju novih slovenskih gledaliških tokov in roda igralcev novost, ki za Novo Gorico pomeni bolj kvalitetno, predvsem pa raznoli-
ko gledališko ponudbo. Igralski diplomanti bodo v letošnjem maju postavili na oder delo makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega z naslovom Bakhanalije. / MR
V NOVI GORICI RAZSTAVA O CELOVCU, TODA BREZ SLOVENCEV
V zgradbi Mestne občine Nova Gorica je odprta razstava o gospodarskem in družbenem razvoju Celovca, mesta, ki je pobrateno z Novo Gorico. Prikazanih je veliko fotografij, prospektov, brošur in drugih dokumentov o utripu in značilnostih koroške prestolnice, podpisi k njim pa so v nemškem in slovenskem jeziku. Nobena fotografija ali drugačen prikaz pa ne obravnava Slovencev, živečih v Celovcu, ki predstavljajo znaten del prebivalstva.
Na razstavi - odprta bo do 6. marca - je poseben poudarek na zimskih olimpijskih igrah leta 2006, ki si jih najbolj želita prav Koroška in Slovenija in naj bi potekale na stičišču treh narodov.
Ob odprtju razstave sta govorila novogoriški župan Špacapan in zastopnik celovške občine Lindner. / M.
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
IZROČILU
1 000-LETNICA GORICE MORA BITI VELIK DOGODEK!
GORICA JE NAJSTAREJSE SLOVENSKO IME NEKEGA NASELJA
MARJAN DROBEŽ
V Novi Gorici sta zgodovinar dr. Branko Marušič in direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka prof. Rajko Slokar predložila svetnikom Mestne občine dokument, v katerem pojasnjujeta razloge za pripravo slovesnosti ob 1000-letnici prve omembe kraja Gorice in Solkana.
Z OBSODBO KOMUNIZMA IN REVOLUCIJE USTVARJANJE POGOJEV ZA PREOBRAZBO ZLSD
Dr. Marušič in prof. Slokar predlagata, naj se imenujejo organi za slavnostno obeležje tega zgodovinskega jubileja, zavzemata pa se tudi, da bi pri pripravljanju proslav in prireditev bolj sodelovala tudi u-prava goriške občine. Hkrati poudarjata, "daje med večjimi slovenskimi kraji (mesti) Gorica zagotovo najstarejše slovensko (slovansko) ime, saj imajo npr. imena krajev, kot so Ptuj, Celje in Kranj, svoj izvor v predslovanski dobi, Ljubljana se s svojim slovenskim
OŽIVELA
REVIJA
PEVSKIH
ZBOROV
GORIŠKE
Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice je po 23 letih spet organizirala revijo pevskih zborov Goriške. 31. januarja, 1., 7. in 8. t.m. so go-riški zbori nastopili na Dobrovem, v Braniku, Biljah in Desklah. Skupno je nastopilo 24 pevskih zborov. Po strokovni plati sta revijo goriških zborov spremljala prof. Franka Žgavec in prof. Stefan Mauri. Nekaj zborov je na nastopih pokazalo zelo dobro pripravo, nekateri so bili zadovoljivi, medtem ko je sestava nekaterih zborov že taka, da gre pri njihovem petju predvsem za ljubiteljsko delo, za rekre-ativnost in združevanje ob lepi slovenski pesmi. Razveseljivo je dejstvo, da sta na pevski reviji goriških zborov '98 nastopila dva zbora, ki ju sestavljajo predvsem mladi pevci: tako zbora s Trnovega in iz Cepovana. Pred sabo imata gotovo lepo prihodnost, ki je seveda pogojena z dobrim delom in vztrajnimi vajami. Na pevski reviji pa je bilo tudi zaznati splošno pomanjkanje vokalnega znanja in tudi interpretacije so bile večkrat monotone. Kazalo bi, da bi ZKO posvetila več pozornosti vzgoji tistih mladih dirigentov, ki kažejo nadarjenost, in bi jim omogočila osebno izpopolnjevanje. Tako bi ZKO gotovo veliko pripomogla k rasti zborovskega petja na Primorskem. Hvalevredno pa je 7^i?tvo' c'a je novogoriška ponovno obudila pev-o revijo goriških zborov, za a erojeupati, dabospetpo-_ tradicionalno srečanje I evcev in ljubiteljev zborov-skega petja.
imenom prvič omenja leta 1146, Maribor pa je slovensko obliko imena dobil šele leta 1836. Dokument z dne 28. aprila leta 1001, ko se v darovnici cesarja Otona III. prvič omenjajo Gorica (kot vas, ki se tako imenuje v jeziku Slovanov), in Solkan (kot grad) ter reke Soča (Ysoncium), Vipava (VVipaum) in Vrtovin-šček (Ortaona), začrtuje tudi ozemlje (med Sočo, Vipavo, Vrtovinščkom in alpskimi predeli), ki je kmalu postalo jedro goriške dežele, dinastičnega ozemlja goriških grofov. Leta 1500 je to ozemlje (dokončno
Ustavno sodišče je odpravilo odločbo notranjega ministrstva, s katero je to bilo zavrnilo vpis politične stranke Istrski demokratski zbor - Dieta democratica Istriana v register strank, ter sodbo vrhovnega sodišča Slovenije, ki je v upravnem sporu zavrnilo pritožbo omenjene politične stranke. Utemeljitev razsodbe je zanimiva in aktualna, ker ob primeru Istrskega demokratskega zbora - Dieta democratica Istriana razlaga, kako je treba pojmovati pravice političnih strank do enakosti pred zakonom in do političnega združevanja.
Razsodba ustavnega sodišča se začenja z opisom zgodovinskih izkušenj slovenskega naroda "iz obdobja bivšega totalitarnega sistema", zaradi katerih je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema. Pravica do svobodnega združevanja sodi v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 naprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popol-
z mirom v VVormsu leta 1521) postalo habsburška dežela, kar je bila vse do konca prve svetovne vojne leta 1918."
Zgodovi na je torej ustvarjala vso zapletenost sožitja med prebivalstvom različnih narodnosti, ki se prenaša tudi v sedanji čas. Omenjena avtorja zaradi tega poudarjata, "da je tisočletnica prve omembe Gorice v pisanih zgodovinskih virih torej dogodek, ki prerašča zgodovinske okvire. Pomemben je za slovensko narodno zgodovino, pomemben tudi za sedanja italijan-sko-slovenska politična in kulturna razmerja."
Župan Črtomir Špacapan je zaradi pomena in razsežnosti omenjenega jubileja pred dobrim letom imenoval poseben pripravljalni odbor. Z go-riško občino je tedaj imel o tem prve pogovore, v pripravah na jubilej pa se je pričelo
noma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega življenja." Ta ugotovitev je utemeljena "s sodnimi procesi s političnim ozadjem, katerih osnovni namen je bil obračunati z razrednimi nasprotniki ter zapleniti njihovo premoženje."
Ustavno sodišče je še zapisalo, da je pravica do zbiranja in združevanja temeljna človekova pravica, kar vključuje tudi pravico do ustanavljanja političnih strank in njihovega delovanja. ' Država seveda mora varovati svojo temeljno ureditev in vrednote, vendar gre pri ustavni ali zakonski omejitvi pravice do svobodnega združevanja za izredno občutljivo poseganje v temeljne ustavne svoboščine, ki jih je mogoče upravičiti le z varstvom svobodne demokratične družbe kot celote." Po mnenju ustavnega sodišča "ne zadošča, če neko združenje ne priznava ustavnega reda ali ga odklanja oz. mu nasprotuje. Potrebno je aktivno nastopanje z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red. Gola kritika ni dovolj - pri čemer ni pomembno, ali je kritika stvarna in utemeljena. Treba je dokazati resno nevarnost ogrožanja temeljnih predpostavk svobodne demokratične družbe." S tem se zaradi zagotavljanja čim višje stopnje politične svobode dopušča dejavnost vsake stranke do ugotovitve njene protiustavnosti. "Stranka, tudi če na ustavno dopusten način propagira ustavi (naspotne) cilje, delujevokviru ustavno dopustne tolerance."
-----------M.
sodelovanje med Goriškim muzejem in nekaterimi ustanovami oz. združenji v Gorici. Tam so za slovesnosti ustanovili posebno skupino z imenom II Millenio. Avtorji iz Nove Gorice so izdali zbornik obeh obmejnih mest z naslovom Nova Gorica - Gorica, izzivi in možnosti sobivanja. A odtlej so stiki za pripravo slovesnosti in prireditev ob tisočletnici prve omembe Gorice zamrli.
NUJNOST OBNOVITVE POGOVOROV Z GORICO O SKUPNEM
PRAZNOVANJU OBLETNICE
V Novi Gorici deluje pripravljalni odbor za obeležitev 1000-letnice prve omembe Gorice, v Solkanu pa slovesnosti ob letu 2001 pripravlja Krajevna skupnost. Dr. Marušič in prof. Slokar v dokumentu, ki sta ga poslala Mestnemu svetu Mestne občine Nova Gorica menita, "da bo treba obnoviti pogovore med Novo Gorico in Gorico o premostitvi ločenega delovanja in začetku skupnega nastopanja." Opozarjata, da bi morale biti slovesnosti ob tisočletnici Gorice vseslovenskega pomena, "zato je skrajni čas, da se v priprave v naši občini in drugod na Goriškem vključijo tudi državni dejavniki." Mestni svet v Novi Gorici naj bi že na naslednji seji odločal o vključitvi v omenjeno praznovanje, imenovanju častnega odbora z državno pomembnostjo in operativnega lokalnega odbora, o vključitvi gospodarskih, kulturnih, športnih, šolskih in drugih organizacij oz. ustanov, pa tudi o možnostih obnovitve pogovorov z Gorico o skupnem praznovanju te pomembne obletnice. Dr. Marušič in prof. Slokar menita, "da bi med skupne dogodke ob obojestranski dobri volji lahko spadale tudi skupne seje občinskih svetov v Novi Gorici in Gorici."
Ustavno sodišče Slovenije je sprejelo pomemben sklep o izvajanju denacionalizacije, torej vračanja premoženja, ki so ga komunistične oblasti v obdobju po drugi svetovni vojni odvzele zakonitim lastnikom. Razveljavilo je namreč moratorij za vračanje premoženja, ki je najprej veljal do 20. decembra 1997, nato pa ga je Državni zbor vnovič podaljšal do 31. decembra letos. Odlaganje izvajanja so utemeljevali z domnevnimi težavami pri izvajanju posameznih določb zakona o denacionalizaciji, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter s težavnimi postopki pri ugotavljanju državljanstva oseb, ki so zahtevale vrnitev premoženja.
Poseg ustavnega sodišča so zahtevali posamezniki iz Slovenije in tujine, med njimi sta bila tudi Združenje lastnikov razlaščenega premoženja in dr. Ljubo Sirk (nekdanji
Borut Pahor, poslanec in predsednik Združene liste socialnih demokratov, sicer doma iz Šempetra pri Gorici, že nekaj tednov zavzema strasti in polemike v Sloveniji. Povzročil jih je s svojim predlogom deklaracije o narodni spravi, predvsem pa s spremljajočim pismom, v katerem ocenjuje dogajanja v naši polpretekli zgodovini. Oba dokumenta je poslal predsedniku parlamenta Janezu Podobniku.
Pahor narodno spravo oz. slovensko polpreteklo zgodovino ocenjuje na nov, rekli bi stvaren in objektiven način, pri čemer zavrača miselne vzorce in dogme, ki so doslej veljali in jih še utemeljuje večina članov ZLSD, ki je politična naslednica nekdanje KPS. Pri tem je treba upoštevati, da članstvo sestavljajo predvsem bivši borci, sindikalno organizirani delavci in posamezniki, ki so imeli razne funkcije in nekateri tudi privilegiran položaj v prejšnjem političnem sistemu.
S svojimi nazori, stališči in izjavami je Pahor vzbudil osuplost in odpore, ki se kažejo celo v trditvah, "daje bil stranki podtaknjen", ter da bodo njegovi nasprotniki morali u-stanoviti novo levo stranko, ki bi temeljila na izročilih in vlogi KP v preteklosti. Razkačila jih je že misel, zapisana v predlogu deklaracije o narodni spravi, ki se glasi: "Noben človek ni absolutno svoboden; vsakdo deluje v okvirih, ki so mu dani, časovni in krajevno določeni. Tako komunisti kakor tudi protikomunisti so bili Slovenci in ljudje svojega ča-
politični zapornik in poznejši kandidat stranke LDS za predsednika Slovenije) iz Kranja. V obrazložitvi sklepa je ustavno sodišče posebej opozorilo, da zadrževanje izvajanja zakona o denacionalizaciji traja že več kot dve leti, tako da je tudi določba iz tega zakona, ki predvideva rok enega leta za izdajo odločbe na prvi stopnji, postala brezpredmetna, saj je od prejetja zakona o denacionalizaciji minilo že več kot šest let.
V Sloveniji je bilo vloženih skupaj 36.661 zahtev za vrnitev premoženja, do 31. marca lani pa je bilo izdanih le 19.335 sklepov oz. odločb. Ustavno sodišče je zaradi take počasnosti in zamud ponovno opozorilo, da je treba postopke pospešiti, za kar so odgovorni vlada, pristojna ministrstva in upravne enote (državni organi) v občinah. ---------M.
sa, svojega verovanja in upanja, pričakovanja in zmot. Izključevanje enih in drugih, kogar koli iz narodove zgodovine in iz nacionalne identitete pomeni kršitev prav te identitete. Vse, kar se je dogajalo v polpretekli zgodovini, je naša lastna zgodovina."
Najbolj pa je Pahor presenetil z ocenami, ki jih je obrazložil v pismu predsedniku državnega zbora Podobniku. Zapisal je, "da je komunistična partija šla v bojevanje z dvema jasnima ciljema: prvič pregnati okupatorje, osvoboditi deželo, in drugič, prevzeti o-blast popolnoma v svoje roke." Nadalje piše, "da je komunistična partija svoja cilja izvajala tudi z brutalnimi sredstvi med samo vojno. Ni šlo le za to, da je likvidirala sodelavce okupatorja in izdajalce, temveč je skrita za Osvobodilno fronto izvajala t.i. drugo fazo revolucije: to je likvidacije svojih političnih nasprotnikov. Takšno početje ni ostalo brez posledic: ponekod so se spontano organizirale "vaške straže", dotlej skoraj enodu-šna upornost zoper okupatorja pa se je razbila in razdelila ljudi na dva sovražna tabora."
Zapisal je tudi: "KP je za svojo totalitarno oblast izkoristila narodnoosvobodilni boj, si ga prisvojila kot izklju-j čno svojo lastno zaslugo in na tej osnovi vzpostavila apriorno legitimnost svoje brezpri-zivne oblasti. Toda tudi sode-i lovanje z okupatorjem ne o-pravičuje slovensko-jugoslo-vanske partijske oblasti, da se je po vojni in v svobodi krvavo maščevala nad s strani angleške vojske vrnjenimi domobranskimi ujetniki in civilisti. Komunistični totalitarni režim se je pravzaprav začel j s to likvidacijo. Po doslej znanih nepopolnih podatkih je bilo zaradi likvidacij in nečloveških razmer v taboriščih od 10 do 12 tisoč žrtev, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Likvidacije, kakor je bila izvedena - brez sodno ugo-j tovljene individualne krivde -in glede na okrutnost samega dejanja, je zločin proti človeštvu. Ta strašni zločin je vreden vsega obžalovanja in moralne obsodbe."
V Sloveniji del javnosti in tudi nekateri politiki iz drugih strank poudarjajo, da je Borut Pahor s svojimi stališči glede narodne sprave in slovenske polpreteklosti zgodovine dokazal izkušenost in lastno-i sti odgovornega politika. Zdaj ni več Barbika ali vase zaljubljeni maneken, kot so ga do pred kratkim podcenjevalno imenovali v nekaterih okoljih. Sam je svoje izbire in stališča utemeljil z izjavo, da bi "ZLSD,
| če se ne bi jasno opredelila do narodne sprave in preteklosti, umirala na obroke, oz. bi v nekaj letih razpadla." Z akcijo, ki jo je imenoval Preboj 98, je začel pridobivati nove ; člane ZLSD.
----------M.
ISTRSKI DEMOKRATSKI ZBOR - DIETA DEMOCRATICA ISTRIANA SE LAHKO VPIŠE V REGISTER POLITIČNIH STRANK
USTAVNO SODISCE ZAHTEVALO POSPEŠITEV DENACIONALIZACIJE
POSLANEC BORUT PAHOR BURI DUHOVE
13
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1 99»
14
ČETRTEK ,26. FEBRUARJA 1998
' iTr'
NOVI GLAS / ŠT. 8 1998
GOSPODARSTVO
ITALIJANSKO PRAVO
TURIZEM V DEMOGRAFSKO OGROŽENEM KRAJU JE VPRAŠANJE KAKOVOSTI
ČE NI HARMONIJE Z NARAVO, BO TUDI ZASLUŽEK PRESAHNIL
SREČANJE SGZ - ASCOM
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI TRGOVCI NA GORIŠKEM ZA SKUPNO NASTOPANJE
POSOJILA ZA GRADBENE POSEGE IN DAVČNE OLAJŠAVE
MIRAN MIHELIČ
Ko gost zapusti turistični kraj, nekaterim ostanejo polni žepi, drugim kup smeti, tretjim vprašanja in razmišljanja o smislu masivnega turizma. Z velikim številom gostov se majhna okolica namreč težko spopada na kvalitetni ravni, predvsem je zanjo še najbolj nebogljena prav narava, ki že kliče na pomoč, če ji prisluhnemo.
Težnja turističnega kraja je prav gotovo v neprestani privlačni konkurenčni izvirnosti. S tem pa privabiti čimveč obiskovalcev, da bi si na koncu sezone odrezali čim debelejši kos kruha. Zdi se, da ni pri tem nič narobe, vendar ne smemo pozabiti tudi na dosledno zaščito naravnega okolja, kajti prav od tod jemljemo moko za ta hlebec.
Ob tem se spomnim na Mangart, enega najvišjih in najlepših slovenskih mogotcev, pod katerim se razprostira planina Sedlo (1300), do katere se pripeljemo po delno asfaltirani cesti. To zimo so mladi domiselni Bovčani na mangrtski cesti ponudili še sankanje, posebno zabavo zvečer ob baklah.
Januarska odjuga je dolino zapolnila z meglo, na planini in više pa je vladalo sveže zimsko vzdušje s soncem in pogledom na modro nebo, v katerega se vzpenjajo mogočni vršaci. Ta božanski občutek odrezanosti od vrveža civilizacije in koristoljubja, nas spomni na poletni čas, ko v ta blaženi mir začnejo prodirati avti in avtobusi obiskovalcev, kateri se lahko pripeljejo pravdo planine. Zaradi te lagodnosti pa se je obisk na tej planini vidno povečal. "Turistično gledano", je to predvsem spodbudno in pozitivno, malo drugače pa je z naravovarstvenega stališča. Predvsem ko gre za zaščito ogroženih vrst živali in rastlin, saj bi prenekateri obiskovalec zaradi nepoučenosti ali iz brezvestne grabežljivosti najraje odnesel domov, kar se da pobrati. Neka skupina turistov je imela lani celo dovoljenje iz svoje države in od Triglavskega narodnega parka za lovljenje metuljev, katerih vrsta je ne le zelo ogrožena, temveč naj bi se ohranila samo še na tem področju.
Kategorija in kvaliteta tega okolja je za enkrat še zelo visoka, zato zahteva tudi temu primerno raven vedenja in razumevanja, sicer ji grozi uničenje. Za to bo treba predvsem omejiti tržne lokacije. Potreben je tudi primeren sklep krajevne in državne oblasti, da smejo to početi le maloštevilni in najbližji domačini te demografsko ogrožene o-kolice. Zato tudi načrtovanje brezmejnega obiska nikakor ni dopustno. Od tega je narava vedno bolj okradena, tu živeči človek pa nima posebne koristi. Premalo se še zaveda-
mo, da tudi naš, zaenkrat dokaj neokrnjeni prostor lahko postane žrtev zmotnega ravnanja in požrešnega hlastanja po denarju. Dr. France Avčin je zapisal, 'da napredek ni nujno nekaj naprednega", in prav to, o ideji napredka, obljublja finančno sicer bogatejši tujec in to zvijačno podtika v našo okolico, kajti se ve, da bi ji kapital še kako koristil. Prelepo dediščino pa bomo ohranili le, če bodo tržni posegi omejeni in za potrebe domačinov, ki tu živimo in z njo delimo vsakdan. Le tako bo tudi cena za njen priviligirani ogled lahko temu primerna in bo izključevala prenasičenost z obiskovalci.
Vodstvo Slovenskega Gospodarskega Združenja Gorica seje pred kratkim srečalo z vodstvom Združenja trgovcev za goriško pokrajino (Ascom) za izmenjavo mnenj v zvezi s skupno problematiko in o morebitnem sodelovanju.
Glavna tema srečanja je bila skorajšnji vstop Slovenije v EZ in predvidevanja o novih situacijah na trgovskem področju, upoštevajoč, da meje ne bo več. Organizaciji sta se dogovorili, da bo SGZ kontaktirala gospodarska združenja iz Nove Gorice z namenom, da se začne neposreden dialog o skupnih problemih. Naj bi tudi priredili skupen obisk komercialnih centrov v Lju-
bljani za mlade podjetnike, da bi se pobliže seznanili z napredkom tega sektorja v slovenski prestolnici.
Med srečanjem sta vodstvi Ascom-a in SGZ-ja poglobili tematiko o novih oprijemih v trgovskem sektorju v Gorici (s posebnim poudarkom na specializaciji in dvigu kvalitete) skupno s perspektivo tematskega turizma in možnostjo organiziranja tečajev za strokovno izobraževanje osebja. Vodstvi Ascom-a in SGZ-ja sta se še dotaknili tem, kot so Sklad za Gorico, garancijski sklad Congafi za trgovce, o usodi duty-free shopov ob mejnih prehodih in o zastopanosti kategorij v vodstvu , Trgovinske zbornice.
ZAKAJ JE LAHKO POMEMBNEJŠA OD IQ
ČUSTVENA
INTELIGENCA
Konec lanskega leta je izšla pri Založbi Mladinska knjiga zanimiva in praktična knjiga avtorja Daniela Gole-mana z naslovom Čustvena inteligenca. Avtor nam na izredno razumljiv način poda na 360 straneh čustvene inteligentnosti, kar lahko prispeva pri vsakdanjem življenju, delu in ustvarjanju. Avtor se je proslavil kot profesor na Harvardu in kot urednik časopisa Psihologija danes. Zanimivo je, da postavlja čustva v samo središče sposobnosti za življenje. Prav čustva v veliki meri vodijo naše razmišljanje, delovanje in obstanek. Pogosto se dogaja, da čustva lahko krenejo s poti. Zatem sledijo težave, lahko pa tudi stagnacija in propad podjetja ali o-brti, če se je kaj zalomilo odgovornemu vodji.
Knjiga nam prikazuje, kako lahko inteligentno ravnamo v vsakdanjem življenju s čustvenim življenjem in kako lahko čustvene sposobnosti ohranjajo naše najdragocenejše odnose, kako pomembna je čustvena inteligenca na delovnem mestu in v družini ter kako nam čustveno ravnotežje lahko ohranja zdravje. Vse to bomo lahko prebrali kot roman, ne da bi se posebej poglabljali, saj ima avtor izredne praktične izkušnje in sposobnosti za praktično podajanje tako pomembne vsebine.
V petih zaokroženih delih knjige imamo možnost, da se poglobimo tudi v podrobnosti mojstrske spretnosti, spoznamo intimne sovražnike in ugotovimo ceno čustvene nepismenosti. S pomočjo praktičnih dodatkov h knjigi pa lahko še poglobimo znanje na tem področju.
- GABRIJEL DEVETAK
PRIROČNIK O SLOVENIJI IN SLOVENCIH
JURIJ PALJK
Mladinska knjiga je pred nekaj tedni poslala na slovenski knjižni trg zanimiv priročnik, ki bo gotovo našel veliko uporabnikov. Slovenija-ge-ografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije je naslov priročnika, ki nosi na robu še zapis Priročnik o značilnostih in delovanju države.
Zanimiv priročnik, ki je tudi lično grafično oblikovan in prijeten na pogled, sta napisala Karel in Marjeta Natek.
V predgovoru avtorja knjige povesta, da je priročnik namenjen sodobnemu človeku, ki vedno hiti in včasih hitro rabi zbrane podatke, ki morajo zato biti napisani v razumljivem, poljudnem jeziku. Knjigo sta avtorja razdelila na dva dela: najprej sta Karel in Marjeta Natek napisala opis osnovnih naravnih značilnosti Slovenije, prebivalstva; dodani so še zgodovinski pregled in razvoj ter državna ureditev. Drugi del knjige pa je posvečen gospodarstvu in tistim dejavnostim, ki neko državo 1 delajo državo": kmetijstvo, industrija, vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, kultura in vse tiste stvarnosti, ki so za vsako družbo zelo značilne in so njen temeljni del. Seveda avtorja nista pozabila niti na pravni vidik države Slovenije, na njeno vojsko, bančništvo, množična občila in na vrsto drugih podatkov, ki so sedaj v priročniku na voljo vsakomur, ki bi rad na hiter, pregleden in enostaven način prišel do podatkov, katere bi sicer moral iskati v več strokovnih knjigah in znanstvenih zapisih, strokovnih revijah in bi za iskanje porabil zelo veliko časa ter truda.
Avtorja priročnika o Sloveniji v predgovoru tudi povesta, da lastnih stališč nista zapisovala, ampak sta predvsem
zbirala podatke in si bo tako bralec sam ustvaril mnenje in zavzel lastna stališča.
Slovenija je v priročniku predstavljena v celoti in prav zato sta Karel in Marjeta Natek zbrala ogromno statističnih podatkov, ki govorijo sami zase in nakazujejo tudi resne težave, ki so pred Slovenijo. Priročnik je zares dobro pripravljen in že sama avtorja jasno povesta, da je, tako kot so vsi priročniki, gotovo pomanjkljiv. Resnici na ljubo pa povejmo, da je na Slovenskem to najboljši priročnik, kar smo jih do sedaj imeli, služil pa bo tudi kot osnova za prihodnjega, ki ga bodo gotovo izdali čez nekaj let. Avtorja sta torej prva zaorala v trdo ledino in tudi zato jima gre vse naše priznanje, s svojo strokovnostjo pa sta dokazala, da se da prikazati tudi v priročniku vse tisto, kar nekoga o lastni državi najbolj zanima.
Priročnik o Sloveniji bo prišel prav tako vzgojiteljem in šolnikom kot časnikarjem, pravnikom, gospodarstvenikom in seveda vsem tistim, ki bi o Sloveniji radi vedeli kaj več. Lepo je tudi to, da sta avtorja prispevala v knjigo tudi podatke o Slovencih, ki živijo zunaj meja države Slovenije; nas je seveda zanimalo tudi poglavje o Slovencih v Italiji, v katerem avtorja pravilno poudarita predvsem dejstvo, da Slovenci v Italiji nimamo še zaščitnega zakona, in zraven dodaš ta pregleden zgodovinski, družbeni in jezikovni okvir. Zapis je jedrnat, a dober, saj nudi bralcu strnjen pregled naše stvarnosti, gotovo pa bi ga morali poznati vsaj tisti ljudje v osrednji Sloveniji, ki imajo opravka z našo manjšino. Več kot 400 strani obsežen priročnik o Sloveniji je knjiga, ki sodi na delovno mizo vsakega slovenskega izobraženca.
V letu 1997 je veljala naslednja davčna olajšava, ki jo je uvedel odlok št. 669/96, povezan s finančnim manevrom za leto 1997: pasivne obresti in dodatna bremena, ki izhajajo iz posojil izrecno sklenjenih za gradbena popravila zgradb, ki so namenjene stanovanju, in tudi za tista, ki imajo druge namene, so bile odbitne od davka na dohodke fizičnih o-seb. Odbitek je bil pristojen v meri 22% skupne vsote, ki je znašala lahko do pet milijonov lir. Predvideno je bilo, da bo odbitek veljal le za posojila, sklenjena v letu 1997 (gl. podrobneje članek v NG, 24. aprila 1997).
In res, zakon št. 449/97, povezan z novim finančnim manevrom za leto 1998, ne predvideva več omenjene o-lajšave, kar pomeni, da kdor je ali bo od 1. januarja letos dalje sklenil posojilno pogodbo za gradbeno popravilo (ri-strutturazione), ne bo več mogel odbiti pasivnih obresti od davka na dohodke. Postavlja pa se vprašanje, ali bodo morda pasivne obresti posojil za gradbena popravila lahko priznane med stroške, ki jih bo možno po novih pravilih odbiti, v meri do 41 %, od davka Irpef. Zakon jih izrecno ne predvideva, nedvomno pa je, da gre za stroške, zato bi po logiki morale spadati v novo olajšavo, prav pa bi bilo, ko bi se finančno ministrstvo v eni izmed svojih interpreta-cijskih okrožnic izreklo o tem vprašanju.
Po drugi strani pa zakon št. 449/97 uvaja drugo olajšavo, ki bo nadomestila tisto, ki je veljala v letu 1997: gre za možnost odbitka pasivnih obresti in dodatnih bremen, odvisnih od posojil, ki so bila sklenjena za gradnjo glavnega stanovanja (in torej, kot že rečeno, ne več za popravila), od bruto davka Irpef. Odbitek bo pristojen v meri 19% skupne vsote pasivnih obresti do največ pet milijonov lir. Zakon govori o "posojilih" (mutuo), kar pomeni, da olajšava ne bo veljala za druge alternativne oblike financiranja. Poleg tega bo olajšava veljala le za tista posojila, ki so sklenjena s hi-
NEKAJ PODATKOV O SLOVENSKI ZUNANJI TRGOVINI
Državni statistični urad republike Slovenije v Ljubljani je objavil podatke o izvozu slovenskih podjetij. Iz analize je razvidno, da je Slovenija lani izvozila za 8,372 milijarde dolarjev blaga, uvoz pa je znašal 9,358 milijarde dolarjev.
Zunanjetrgovinski primanjkljaj v letu 1997 je tako dosegel 985,9 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 89,5-odstotna. V primerjavi z letom 1996 se je vrednost izvoza povečala za 0,8 odstotka, uvoz pa se je vrednostno zmanjšal za 0,7%. Primanjkljaj v letu 1996 je znašal 1,11 milijarde dolarjev.
DAMJAN HLEDE
potekamo garancijo. "Glavno stanovanje1' pomeni tisto, v katerem zainteresirani davkoplačevalec pretežno prebiva. Davkoplačevalec, ki bo hotel koristiti omenjeno olajšavo, bo moral shraniti potrdila plačil pasivnih obresti, kopijo posojilne pogodbe in dokumentacijo, ki potrjuje izvedbo gradnje, kateri je bilo posojilo namenjeno.
Poleg tega ostaja v veljavi še ena oblika odbitka pasivnih obresti posojil, ki so povezana s stanovanji (prvi odstavek, črka b, člena 13-bis zakona št. 917/86). Gre za tisto, ki izhaja iz posojil, namenjenih nakupu glavnega stanovanja. Tudi v tem primeru mora biti posojilo jamčeno s hipotekarno garancijo. Nakup nepremičnine (stanovanja) pa mora biti izveden v šestih mesecih pred sklenitvijo posojilne pogodbe ali po njej, v šestih mesecih po nakupu pa mora davkoplačevalec nepremičnino dejansko nameniti za svoje stanovanje.
NEPROFITNE ORGANIZACIJE IN REGISTER PODJETIJ
Predvsem po uvedbi davčne reforme neprofitnih organizacij in z njo povezane nove kategorije organizacij Onlus prihajajo na dan dvomi o tem, če imajo npr. prav Onlus, ki se morajo vpisati v poseben seznam za to, da lahko koristijo nove olajšave, kakšno obveznost v zvezi z Registrom podjetij. Vprašanje se seveda postavlja samo v primeru izvajanja ekonomskih dejavnosti. Tukaj pa se že postavlja vprašanje, če so pač podvržene kakšni obveznosti v zvezi z registrom podjetij zgolj tiste ekonomske dejavnosti, ki so za ustanovo postranske narave, ali tudi tiste, ki spadajo med institucionalne cilje neprofitne ustanove. Znano je namreč, da reforma neprofitnih organizacij razločuje, v zvezi z ustanovami Onlus, med institucionalnimi dejavnostmi, ki so neposredno povezane z institucionalnimi in dejavnostmi, ki so po naravi odvisne od institucionalnih. Med dejavnostmi, ki jih zakon uvršča med institucionalne, so takšne, ki ne morejo nikdar biti ekonomske narave (npr. dobrodelnost, varstvo civilnih pravic), in takšne, ki so lahko tudi usmerjene v tržišče. Vprašanje, za katere od teh in drugih dejavnosti je potrebno seznaniti register podjetij, je torej precej zapleteno in nejasno. Najjasnejša je doslej le u-gotovitev, ki seje uveljavila bolj v praksi, kot pa da bi bila kje zapisana, po kateri bi pri neprofitnih ustanovah ne šlo za vpis v register podjetij, ampak v z njim povezan ekonomsko upravni register (Rea). -------DH
'l*> %
nagano
18. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
oc^KONEC zadnjih IGER TISOČLETJA
ERIK DOLHAR
Nasvidenje leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju!
2 razkošnim prikazom japonske folklore in z mogočnimi ognjemeti so se v nedeljo, 22. t-m., v Naganu na Japonskem zaključile 18. zimske olimpijske igre. V zgodovino bodo šle kot najbolje organizirane, v spominu pa bodo ostale zaradi izredno slabega vremena, pa tudi zaradi nemogočih urnikov, gri-Pe in padcev na težkih progah v alpskih disciplinah.
45
Norveški tekač Bjoern Daehlie le doslej najuspešnejši udele-enec zimskih olimpijskih iger.
... Italija je dosegla zastavljeni CI|J z osvojitvijo desetih kolajn, med katerimi še zlasti izstopalo medalje karnijske tekačice ^anuele Di Centa, medtem ko Je bivši karabinjer Tomba spet dokazal, da nastopa le še zaradi denarja oz. svojih bogatih o-sebnih pokroviteljev, tako da Postaja pri vseh bolj kotshow-man le še vedno večji klovn.
Kot popolnoma katastrofal-n° pa bi lahko označili sloven-
PREJELI smo
sko odpravo, ki si je celo obe talaveč zlatih kolajn, na koncu | pa iz dežele vzhajajočega son ca ni prinesla pod Triglav niti ene. Po treh bronastih kolajnah | iz prejšnje izvedbe zimskih o-| limpijskih igervLillehammerju se namreč Slovenci ne moremo zadovoljiti s tremi petimi mesti skakalca Peterke, Koširja v veleslalomu in biatlonke Gra šičeve.
Predsednik Mednarodnega | olimpijskega komiteja (MOK) j Samaranch je na zaključni slovesnosti v Naganu označil te o-limpijske igre kot najbolje organizirane, ne pa kot najboljše tega stoletja, saj je to že dejal po ; prejšnjih zimskih olimpijskih igrah v norveškem Lilleham-merju.
Naslednje zimske olimpij-| ske igre bodo leta 2002 v ameriškem zimskošportnem središču Salt Lake Cityju - mestu ob slanem jezeru. Že spet pa bomo imeli v Evropi, zaradi časovne razlike, velike težave pri neposrednem spremljanju tekmovanj. Skrajni čas bi bil, da bi i se MOK vprašal, kje ljudje z največjim zanimanjem spremljajo zimske športe!
KONČNI SEZNAM OSVOJENIH KOLAJN
(država, zlato, srebro, bron, skupno):
1. Nemčija	12	9	8	29
2. Norveška 10 10 5 25
3. Rusija 9	6	3	18
4. Kanada 6	5	4	15
5. ZDA	6	3	4	13
6. Nizozemska 5	4	2	1 1
7. Japonska 5	1	4	10
8. Avstrija 3	5	9	17
9. Južna Koreja3	1	2	6
10. Italija 2	6	2	10
Slovenija brez osvojene kolajne.
SKUPNA TISKOVNA IZJAVA ZSŠDI IN SŠZ
„ I redstavniki obeh krovnih športnih organizacij Slovencev ' 'tahji in Avstriji, Združenja ,'^nskih športnih društev ,	D|) jn Slovenske športne
Veze so v zadevi financiranja športnih organizacij v zamejstvu s strani Rep. Slovenije vodili pogovore v slovenjem parlamentu in na Uradu za Slovence v zamejstvu in po vetu MZZ. Državni zbor je namreč na svojem zasedanju • januarja letos pri sprejemanju odloka o ustanovitvi Fun-acije za financiranje športnih ejavnosti v Rep. Sloveniji iz-cil slovenske športne organizacije v zamejstvu.
Skupna delegacija ZSŠDI in s«f' kl sta i° vodi|a član pred-dstva ZSSDI Mario Šušteršič " Poslovodeči tajnik SŠZ Ivan je na pogovorih dobila Podporo, da bodo zadevo v smi-
zbor ttnega sklePa državnega skušali popraviti.
^redstavniki ZSŠDI in SŠZ
da L?P?8ov°rih izrazili upanje,
obravn aC|a .Pobudo pozitivno
obravnavala ,n ornemu zbo-
za vnTe| P°sred°vala predlog
smo ga objavili v prejšnji številki NG, naj pojasnimo, da smo Fundacijo za šport napačno imenovali Ustanovo za šport.
%
JADRANJE / 21. REDNI OBČNI ZBOR TPK SIRENA
ČLANARINA BO MORALA POSTATI GLAVNA POSTAVKA DRUŠTEV
Dne 13.t.m. je bil v društvenih prostorih na bar-kovljanskem nasipu 21. redni občni zbor Tržaškega pomorskega kluba Sirena.
Kot običajno je bila udeležba polnoštevilna. Člani in prijatelji društva so z velikim zanimanjem prisluhnili novostim, ki jih je v poročilu podal predsednik Sirene inž. Livio Pertot (na sliki). Za nas je svoje misli takole strnil: "Člane sem želel najprej seznaniti z novo, spremenjeno zakonodajo v zvezi z delovanjem nepridobitniških društev. Jasno je namreč, da se moramo tudi kot društvo gibati v mejah zakonov, če želimo biti deležni določenih ugodnosti. Kar bo letos nedvomno prizadelo vsa športna in kulturna društva, je dejstvo, da ne bodo več lahko životarila na račun raznih podpor, kot so reklama in sponsorizacije. Glavna postavka bo morala namreč postati članarina, torej doprinos članov."
Kako bi lahko strnil društvene dejavnosti v minulem letu?
V preteklem letu si je odbor zastavil nekaj nalog. U-spešno je izvedel sestavo novega pravilnika, ki je postal neobhodno potreben, da lahko urejujemo odnose med člani in društvom. Pomisliti moramo, da ima Sirena raznovrstne člane. Imamo člane, ki zahajajo k Sireni iz razvedrilnih razlogov, da se sončijo; imamo člane, ki se radi športno udejstvujejo; drugi zahajajo k nam samo zato, ker imajo
tu kako privez. Naša glavna naloga pa je skrb za mladino in | njen razvoj. Vse to je treba uskladiti in urejevati. Nobena panoga se ne sme namreč zdeti bolj pomembna od druge oz. pritegniti več sredstev. Vsi morajo biti zadovoljni.
Jadralna sezona že
trka na vrata.Katere kratkoročne načrte imate?
Že na občnem zboru sem obvestil, da med kratkoročne načrte sodi prenovitev nekate-i rih tehnoloških naprav, kar pomeni, da moramo biti pri-i pravljeni na stroške. Prednost pa seveda dajemo tudi preure ditvi celotne športne dejavno sti. Resor športnega direktorja jadranja je prevzel Andrej Gre-gori, ki ima nedvomno veliko izkušenj na tem področju. Njegova naloga je, da čim bolje re organizira vso dejavnost.
Pripravili smo že intervju z novim športnim direktorjem, ki Vam ga bomo nudili v branje v eni prihodnjih številk NG. ----------ED
PLESNIČARJU USPEL PODVIG
Gajin tenisač Aleš Plesničar (na sliki) je pred kratkim začel "veliko avanturo" na mednarodnih profesionalnih turnirjih. Kot prvi zamejski teniški igralec se je najprej v Akri (Gana) in nato v Lomeju (Togo) udeležil dveh kvalifikacijskih ATP turnirjev. V Gani je Aleš po zmagi v dveh setih nad švedskim predstavnikom nato, prav tako po dveh setih, izgubil proti ruskemu i-gralcu. S švedskim predstavnikom je nato tako v Akri kot v Lomeju nastopil še v igri dvojic in bil izločen v prvem kolu. Na njegovo igro je še zlasti vplivala huda vročina (v Gani več kot 35 stopinj Celzija, vTogu pa kar 48 stopinj!) in tudi konkurenca je bila neizprosna.
"Veliki met" pa je Alešu uspel v Togu, kjer je v nedeljo v edini kvalifikacijski tekmi v
dveh nizih premagal domačega tenisača in se tako uvrstil v šestnajstino finala glavnega turnirja. Na tej tekmi je v torek, 24. t.m., zmagal proti afriškemu igralcu in si tako prislužil novo, svojo drugo ATP točko.
AMATERSKI NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA: Flumi-gnano - JUVENTINA 0-0, Aiello
- PRIMORJE 1 -2, ZARJA/GAJA 97
- Manzano 1-0
1. AMATERSKA LICA: Ison-zo - SOVODNJE 2-1, S. Gio-vanni - VESNA 0-1
2. AMATERSKA L.: PRIMOREC
- Villesse 3-2, MtADOST- BREG 1 - 1
3.AL: Don Bosco - KRAS 0
- 3, CUS - ZARJA / GAJA B 2 - 0, BREG B - CGS 1 - 0
KOŠARKA
C LIGA: JADRAN NTKB - Co-satto Fagagna 89-75 (36-48) C2: Inter 1904 - BOR RADENSKA 85-86
D: KONTOVEL - Lega nazio-nale 37-69 (22-39), Termoi-draulica - CICIBONA preff. MARSICH 67-47
PROMOCIJSKO PRV.: Bira Bora - BREG 78-74
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA Al LIGA: Regaldi Novara - KRAS GENERALI 0-5
MOŠKI: BI LIGA: VAL LA
GORIZIANA KMEČKA BANKA -Ochiobello 1-3
B2: Bonacic Chioggia -SLOGA KOIMPEX 3-0
C: BOR - Vivil 0-3, II Pozzo
- OLYMPIA AGRARIA TERPIN 3-0, Rigutti - SOČA UNITECNO 3-1
D: Prata - NAŠ PRAPOR 3-0, Volley Corno - VAL KOIM-PEX 3-0
ŽENSKE: B2: SLOGA KOIM-PEX NTKB - Giovolley 3-0
C: OLYMPIA KMEČKA BANKA
- Cassacco 3-0, VAL IMSA BCC
- Porcia 2-3
D: Staranzano - BOR friu-LEXPORT 2-3, Ristorante Doge
- SLOGA SAVA 3-0
SMUČANJE
CRISMANCICH DEŽELNI PRVAK
14-letni Matej Crismancich je v nedeljo v kategoriji naraščajnikov osvojil deželni naslov v veleslalomu, kar je za zamejsko smučanje prav gotovo eden največjih uspehov doslej. Matej je za 28 stotink sekunde premagal favorita Capronia (Sci Cai) ter vse ostale, predvsem "hribovce". Matej se je odlično odrezal tudi v superveleslalomu, kjer je zmagovalni oder zgrešil samo za 12 stotink in se uvrstil na 5. mesto, medtem ko je bil v slalomu ravno tako odličen 6. Ob Mateju je treba čestitati tudi njegovemu trenerju Marku Marinšku, vodstvu Smučarskega kluba Devin ter staršema Suzani in Francu, ki mu zvesto sledita.
PLAVANJE
FERUGLIO SPET PRVAK, VLASTA UŠAJ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Še ne 16-letni Borov plavalec Matteo Feruglio je na finalu zimskega dela deželnega prvenstva v Tržiču spet osvojil naslov deželnega prvaka na 100 m prsno. To je že njegov četrti naslov v tej disciplini in peti sploh, tokrat pa se je prvič uveljavil v kategoriji mladincev. Čeprav ni dosegel norme za nastop na državnem prvenstvu, bo vseeno nastopil s posebnim vabilom.
V Tržiču se je še bolje od Feruglia odrezala 13-letna plavalka tržiške Adrie Vlasta Ušaj. Čeprav nastopa v kategoriji deklic šele prvo leto, ji je na razdalji 200 m hrbtno uspelo osvojiti 3. mesto. Kljub temu da ni zmagala, ji dosežen čas omogoča nastop na državnem prvenstvu čez dva tedna v Imperii. Vlasta je opravila še druge štiri finalne preizkušnje in na vseh (50 m prosto, 200 m mešano, 100 m hrbtno in 800 m prosto) dosegla uvrstitve tik pod vrhom. To je ponovni dokaz, da gre za zelo perspektivno plavalko, o kateri bomo v bodoče nedvomno še govorili.
SIRENI 3 DRŽAVNE REGATE "EVROPA" Konec preteklega tedna je bila v kraju Civitanova Marche državna regata v razredu Evropa, na kateri je zmagala naša najboljša jadralka (in tudi športnica vseh časov), tekmovalka Sirene Arianna Bogateč. Osvojila je dve od treh regat, zanimivo pa je, da je na drugi zmagal njen klubski tovariš Miran Guštin. Mlada Čupina jadralka Johana Križnič pa je pristala na dobrem končnem 7. mestu in bila druga najboljša med mladinkami.
ODBOJKA
MATEJ CERNIC V REPREZENTANCI
Šele 19-letni gorjški odbojkarski igralec Matej Černič je bil deležen še enega prizananja, tokrat verjetno največjega v svoji kratki, a že izredno uspešni karieri. Trener italijanske reprezentance Bebeto je namreč vpisal Mateja na seznam 18 kandidatov za državno reprezentanco, ki bo igrala na turnirju VVorld Lea-gue, to je v skupini najboljših reprezentanc na svetu. "To tekmovanje bo za nekatere mlade izredno koristna preizkušnja. Da se razvijejo v vrhunske igralce, pa potrebujejo nastope na tako visoki ravni," je dejal Bebeto.
"Svetovno ligo" prireja letos prav Italija, ki je zato že uvrščena vfinalni del. Naš najboljši športnik, ki si je z odličnimi nastopi že prislužil stalno mesto v bolonjskem prvoligašu Jeans Hatu, je z vključitvijo v člansko državno izbrano vrsto poskrbel za izreden dosežek, ki je obenem veliko priznanje tudi za vso našo odbojko in šport.
OBVESTILA
SMUČARSKA KOMISIJA pri
ZSŠDI razpisuje:
1. tečaj za učitelje smučanja
1. stopnje na Voglu od ponedeljka, 23.3., do petka, 27.3. Vodja: Aljaž Lukman, demonstrator A vrste. Cena: 500.000 lir (vključeno: 5-dnevna smučarska karta, 4x polpenzion v hotelu Ski na Voglu in stroški vodenja tečaja). Minimalno število 6-8 udeležencev. Starostna meja: dopolnjenih 15 let. Pogoj: mora biti član slovenskega zamejskega društva, ki goji smučanje. Rok prijave: do petka, 6. marca. Prijave in informacije: urad ZSŠDI v Trstu, ul. S. Francesco 20, od pon. do pet., od 8. dol 6. ure. Tel. in fax 040/ 635627.
2. tečaj za učitelje smučanja
2. stopnje na Voglu od sobote, 21.3., do petka, 27.3. Vodja: Aljaž Lukman, demonstrator A vrste. Cena: 670.000 lir (vključeno: 7-dnevna smučarska karta, 6 x polpenzion v hotelu Ski na Voglu, stroški vodenja tečaja). Minimalno število: 6-8 udeležencev. Pogoj: opravljen izpit 1. stopnje, mora biti član slovenskega zamejskega društva, ki goji smučanje. Rok prijave: do petka, 6. marca. Prijave in nformacije: urad ZSŠDI v Trstu, ul. S. Francesco 20, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Telefon in fax: 040/635627.
ČESTITKE
Naš športni urednik Erik Dolhar je v soboto, 21.t.m., na drugi preizkušnji deželnega smučarskega prvenstva za športne časnikarje dosegel 2. absolutno mesto. Iskreno mu čestitajo kolegi in uredništvo Novega glasa.
DALJE NA STR. 16
15
ČETRTEK
26. FEBRUARJA
1 99«
AKTUALNO
KOLESARSTVO / POGOVOR RADIVOj PEČAR
S 3. STRANI
V NEDELJO 22. DIRKA ADRIE ZA TROFEJO ZSŠDI
Lonjer bo v nedeljo, 1. marca, spet v središču pozornosti mednarodne kolesarske javnosti, saj bo tam na sporedu tradicionalna dirka, ki jo neutrudno prirejajo domači športni delavci Kolesarskega kluba Adria. Gre za verjetno največjo športno manifestacijo, kar jih premoremo Slovenci v Italiji.
16
ČETRTEK 26. FEBRUARJA 1 998
Vodja dirke bo tudi tokrat nihče drug kot prava duša kolesarstva pri nas (in tudi v širšem merilu), Radivoj Pečar (na mali sliki s pogledom na množico kolesarjev na lanskem startu v Barkovljah), ki nam je letošnjo izvedbo Trofeje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji takole predstavil: "Gre že za 22. izvedbo te dirke. Letos smo naleteli na kar precej težav, tako da do zadnjega sploh nismo vedeli, če dirka bo ali ne. Imeli smo predvsem finančne probleme, saj je manjkalo kar nekaj sponzorjev, ki so nas druga leta podpirali. Konec decembra tako sploh še nismo vedeli, če nam bo uspelo organizirati dirko, čeprav je bila že prej na koledarju, to pa zato, ker je treba dirke vpisati v koledar že maja meseca. Gre pač za postopek, ki predvideva, da mora vse posamezne dirke o-dobriti kongres svetovne kolesarske zveze na začetku oktobra, ko so svetovna prvenstva. Kar naenkrat pa se je vse rešilo s pomočjo tistih sponzorjev, ki so nam priskočili na pomoč. To so Zveza deželnih zadružnih bank, pri kateri se moram še posebej zahvaliti predsedniku Zadružne kraške banke Pavlu Miliču, ki je tudi deželni svetovalec te zveze. Naredil je res veliko, da nam je Zveza spet priskočila na pomoč in postala neke vrste generalni pokrovitelj tekmovanja. Drugi, ki se je zavzel za organizacijo dirke, je tržaški občinski odbornik za šport. Degrassi, ki je prispeval tudi k temu, da se je pokroviteljem pridružilo podjetje Telital iz zgoniške občine, ki nas je dobro sponsoriziralo, medtem ko je nad dirko prevzela pokroviteljstvo občina Trst. Poleg tega smo naknadno dobili še pomoč od drugod.
Katere pa so tehnične značilnosti letošnje dirke oz. morila kaka norosti‘ Kar se proge tiče, ni nobene bistvene novosti, saj je pot tista klasična, kot zadnja leta, ko smo jo izpeljali kot običajno po tržaški in goriški pokrajini. Zaključni del oz. tam, kjer se vse odloči, pa poteka od Opčin proti kamnolomu Fac-
canoni. Sledijo krajši vzpon nad Lonjerjem, spust proti naselju Sv. Sergija, dol proti Do-mju do Boljunca, vzpon do Bazovice, nato pa finale Bazo-vica-Padriče-Trebče-Bani-kri-žišče pri semaforju na Opčinah in spet spust od Obeliska pod Razklanim hribom do Lo-njerja. To je dejansko najtežji del dirke, medtem ko je prej ta precej bolj ravninska, ko lahko pride do kakih “prask" med kolesarji oz. do merjenja moči. Dirka je po drugi strani naporna, v kolikor se vanjo spuščajo kolesarji sami z raznimi taktikami, tako da sami odločajo, če in kdaj bodo vozili počasi ali hitro. Računamo, da bo povprečna hitrost j znašala kakih 43 km/h.
Bodo tudi letos prisotni kaki slavni kolesarji?
Letos smo prijave sklenili predčasno, ker je Mednarodna kolesarska zveza dala ostra navodila, da ne smemo imeti vpisanih več kot 200 kolesarjev. Tako smo ustavili prijave, ko smo imeli 200 vpisanih. Ne zdi se mi namreč normalno in resno, da bi vabili v Lonjer več kot 200 kolesarjev in jim nato rekli: "Fantje, danes pa ne boste startali! Tako je vpisanih 200 tekmovalcev iz 9 držav; t.j. 32 klubov iz Italije, Češke, Slovenije, Avstrije,
; Slovaške, Hrvatske, Poljske, celo iz Jugoslavije, Kanade in ZDA. Kar nekaj je tudi posameznikov, ki nastopajo v raznih italijanskih ali tujih klubih, zlasti Danci in Norvežani, med katerimi bi omenil predvsem svetovnega prvaka An-dresena, ki nastopa za italijansko društvo Fior. Z njim nam je uspelo spet pripeljati vsaj eno slavno ime v Trst oz. Lonjer. Povedati pa moram, da smo se odpovedali sodelovanju drugih 40 kolesarjev iz šestih klubov, med katerimi je bil tudi italijanski državni prvak Piana, ki seje prijavil prepozno.
V nedelj«, 1. marca, se bo kolesarska druščina ob 12.40 preselila iz Lonjerja do Bar-kovelj, kjer bo točno ob 13. uri startala dirka. Na cilj nad Lonjerjem naj bi nastopajoči dospeli nekaj po 16.30. -----------ED
V zadnjih dveh letih smo vložili ogromno energij v reševanje npr. goriške in tržaške banke, Primorskega dnevnika in še marsičesa. Prizadevanja v tem smislu so bila z naše strani iskrena: v te projekte smo se vrgli z vso vnemo, čeprav so katastrofe povzročili drugi, to je zdaj že popolnoma jasno. Naše vodilo pri tem delu je bilo, da je treba zastaviti za manjšinske zadeve, ki so za našo skupnost najbolj pomembne, tudi našo moč, pa ne glede na to, kaj se je prej dogajalo in kdo je katastrofe povzročil. To pa v prepričanju, da sta najvažnejša prav manjšinski interes in potreba, da se določene institucije ohranijo. Očitno imamo žal opravka s silami, ki jim je bolj domača enostavna politika "čim slabše, tem bolje": ko je že vse požgano, se na pogorišče seveda moramo pognati vsi, da bi reševali, kar se rešiti da; čim pa smo spet na zeleni veji (če smo res že na njej?), pa spet
'MLADIM MORAMO BOLJ ZAUPATI"
vse po starem naprej. To spoznanje nas bo moralo voditi v bodoče, ko bo treba pravila igre - seveda pa ne načel - prilagoditi dejstvu, da imamo opravka z nasprotniki in ne s partnerji, čeprav smo žal v isti barki in je poraz za vsakogar izmed nas tudi poraz za vso manjšino. To bi sicer pametne sililo k partnerstvu, ne pa v brezpredmetna navzkrižja v izključno korist nasprotnikov manjšine.
Zaupam tudi v konsenz mladih, zlasti če pomislim na našo nedavno manifestacijo za zajamčeno zastopstvo ob Violantejevem obisku v Trstu. Mladinska sekcija SSk, ki ima blestečo tradicijo, se ponovno oživlja tako v Trstu kot v Gorici, čeprav je bil nekaj časa nam in drugim organizacijam
umetno (vsaj deloma) onemogočen dostop do pomladka, ki ga je vzgajala ena od najbolj množičnih mladinskih organizacij.
SSO je organizacija t.i. civilne družbe. V čem se v tem trenutku predvsem zrcali njegova specifika? SSO kot krovna organizacija živega dela manjšine predstavlja z narodnostnega vidika nenadomestljiv dejavnik. Opažam pa, da je po zadnjem občnem zboru sicer pridobil na urejenosti in organizaciji, gotovo pa doslej ni povsem opravičil svoje pro-pozitivne vloge znotraj manjšinske stvarnosti, saj bi se npr. moral lotiti vprašanj, v katera se je morala spuščati SSk, ki je sicer predvsem narodnoob-
RAZPIS 28. FESTIVALA DOMAČE GLASBE
FESTIVAL DOMAČE GLASBE "ŠTEVERJAN 98" VABI SLOVENSKE ANSAMBLE
Slovensko kulturno prosvetno društvo Frančišek B. Sedej iz Števerjana razpisuje 28. Festival domače glasbe "Števerjan 98", ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija Med Borovci.
O Festival je tekmovalnega značaja. Prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno - zabavno glasbo.
© Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva skladba mora biti izvirna in prvič izvedena na festivalu v Števerjanu. Druga skladba mora biti iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe in napisana in izvedena (npr. na plošči) s strani najboljših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov (npr. Avsenik, Slak, Veseli Planšarji, Miha Dolžan itd.). Ni dovoljena u-poraba instrumentov, ki elektronsko proizvajajo zvok!
© Festival se odvija v treh dneh. Na prvih dveh večerih nastopijo vsi prijavljeni ansambli, ki izvajajo dve skladbi. Na nedeljskem, finalnem delu festivala nastopijo najboljši ansambli prvih dveh večerov. Njihov izbor in število določi strokovna komisija.
O Ansambli, ki so bili pri-puščeni v finale, nastopijo z istima skladbama naslednji večer in se potegujejo za te nagrade:
a) nagrada za najboljši ansambel festivala in trofeja društva F. B. Sedej: 2.000.000 lir;
b) nagrada občinstva: 1.000.000 lir;
c) nagrada za najboljšo vokalno izvedbo: 700.000 lir;
č) nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta: 600.000 lir;
d) nagrada za najboljšo izvedbo tria: 600.000 lir;
e) nagrada za najboljše besedilo: 300.000 lir;
f) nagrada za najboljšo melodijo: 300.000 lir;
g) nagrada za najboljšega debitanta: 300.000 lir.
© O vstopu v finale in podelitvi nagrad pod točkami a, c, č, d, f, g določa komisija, ki jo sestavljajo glasbeni strokovnjaki in predstavnik organizatorjev, ki predseduje komisiji. O nagradi pod točko e) odloča komisija, ki jo sestavljajo književniki in jezikoslovci.
0 Nagrado pod točko a), in sicer nagrado za najboljši ansambel festivala, podeli strokovna komisija za splošni vtis ansambla (izvedba, melodija, predstavitev ansambla na odru itd.); ta je podeljena izključno za izvirno skladbo.
Nagrado pod točko b), in sicer nagrado občinstva, podeli občinstvo na podlagi posebnih glasovnic. Ocena ob-! činstva je osnovana izključno na izvedbi skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe.
Nagradi pod točko c), in sicer nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, in točko e), in sicer za najboljše besedilo, podeli strokovna komisija za najboljšo izvedbo oz. besedilo izvirne skladbe.
Nagradi pod točko č), in \ sicer nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta, in točko d), in sicer za najboljšo izvedbo tria, podeli strokovna komisija na podlagi izvedbe obeh skladb.
Nagrado pod točko g) podeli komisija najboljšemu ansamblu med tistimi, ki prvič nastopajo na festivalu.
Ansambel, ki je prejel nagrado pod točko a), nagrado za najboljši ansambel festivala, ne more prejeti nobene druge nagrade.
© Prijava mora vsebovati:
a) naziv ansambla, sedež in datum ustanovitve;
b) naslov ansambla ali njegovega vodje, na katerega bodo naslovljeni bodoči dopisi ter nujno telefonska številka;
c) besedilo in notno gradivo izvirne skladbe;
č) naslov in izvirni izvajalec skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe;
d) število članov ansambla in njihova funkcija v ansamblu;
e) fotografija in kratek zgodovinski opis ansambla.
Podatki morajo biti čitljivi in popolni.
Rok za prijavo poteče 15. maja 1998.
Prijave morajo biti poslane na ta naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan, Gorica - Italija.
© Organizator si prevzame stroške večerje in prenočišča ansambla.
© Organizator si pridržuje pravico, da po potrebi spreminja navedena vodila.
® Prijava na festival pomeni tudi privoljenje na snemanje za radijske oz. televizijske programe.
Za vse morebitne informacije se lahko obrnete na tajnico društva Frančišek Borgi-ja Sedej:
Franka Padovan, tel. 0481/ 884037 (884160), fax: 0481/ 884037, mobitel: 0338/ 7812271; vsak dan razen sobot in nedelj od 13.30 dalje oziroma pisno, na navedeni naslov društva.
rambna organizacija, vendarle pa tudi in predvsem politična stranka. Vse preveč se ukvarja sam s seboj in s finančnimi vprašanji - nekako tako kot SKGZ -, premalo pa sta obe organizaciji res glasnici t.i. civilne družbe. Mislim, da je tu predvsem problem življenjske volje in iniciative.
Naglo se bližajo nove deželne volitve.
Kako se na te i oliti e pripra i 'Ijajo v vodstvu SSk in SSO? Mislim, da je to predvsem problem SSk, čeprav tudi SSO; v kolikor želi biti resen izraz civilne družbe, mora seveda spremljati in ocenjevati tudi politični razvoj. Kot smo že ugotovili, so volilna pravila zaradi nepripravljenosti za dogovarjanje ostalih manjšinskih komponent pač taka, da je samostojen nastop manjšine onemogočen, kar je z vidika avtonomije in zaščite neke manjšine zelo nevarna zadeva. Stranka pa še zdaleč ne namerava vreči puške v koruzo. SSk je konstitutivni člen Oljke in vztraja na stališču, da se oblikuje skupna lista. Žal se zlasti DSL obnaša vse bolj he-gemonistično in ni pripravljena na tako rešitev. Osebno ocenjujem, da namerno zavlačuje pri odločitvi, tako da bi ostalim prepustila čimmanj časa in možnosti, da se organiziramo. Zato SSk tudi pospešeno išče morebitno alternativno rešitev, ki bi našemu predstavniku spet omogočila vstop v deželno zbornico, kjer je SSk dolga leta opravljala nenadomestljivo vlogo. Gotovo naših glasov ne bomo podarili nikomur, še manj pa tistim, ki bi morali biti naši zavezniki, izkazalo pa se je, da nam v resnici strežejo po življenju tudi za ceno teptanja manjšinskih interesov. V skrajni sili, vendar verjamem, da to ne bo potrebno, bi se odločili tu--di za bojkot ali kako drugo obliko protesta, saj je nepojmljivo, da se neka demokratična država tako grobo znese nad politične pravice neke manjšine.
Bivši dolgoletni član vodstva SSk dr. Rafko Dolhar je svoj pogovor z našim časnikom prejšnji mesec zaključil z dokaj pesimistično noto. kar zadeva prihodnost naše zamejske skupnosti. Vi sodite med najmlajšo vodilno ekipo v SSk in SSO. Kaj bi odgovorili? Predvsem je nujno, da mladim tudi zaupamo. Zlasti v SSO bi potrebovali gotovo več mladostnega elana, saj ni mogoče ostajati vedno znotraj enih in istih shem, ne da bi se zavedali, da se svet okrog nas in potrebe ljudi naglo spreminjajo, tudi v kulturi, šolstvu, športu itd. Res je, da je mladina verjetno manj dovzetna za politiko, prepričan pa sem, da ohranja v sebi še veliko mero narodne zavesti ^'narodnega čuta, ki je po mojem bistven element za ohranitev naše manjšine. Ta čut moramo znati stimulirati in pravilno usmerjati.