Glasovi o junašivu slovenskih vojak Junaški graški armadni kor. Nek častnik, ki stoji sedaj 9 svojo četo v veliki bitki pri Lvovu, je pisal svojemu znanou z dne 9. septembra sledeče: Od včeraj naprej divja vprostoru p r i L v 0 v u zopet velika bitka. Upam, da se bo ta borba končala za nas ugodno. Naši vojaki so že v prvi bitki naskočili sovražnika kot ,,vragi'S Ni nam bilo mogo&e, jih obdržati nazaj. Naši fantje niso prej odnehali, dokler niso sovražnika, ki so ga imeli pred seboj, potolkli, Posebno junaško se je bil naš graški (III.) kor. Slava mu! Sedaj stoji naš junaški zbor zopet svež v novem boju." Slava pešpolku št. 87! Kakor sporo&a ,,Slov. Nar " častnik, ki se je vrnil ranjen z bojišča, si je spodnještajerski s 1 o v e n s k i (o e 1 j s k iO p o ,1 k š t e v. 87 stekel na bojišfiu posebno slavo. Posebno sijajno so se držali naši spodnještajerski fantje v bitki pri Rava-R.uski 26. m 27. avgusta. Zborni poveljnik je naš polk ponovno pohvalil. Mnogi ,,sedeminosem.desetniki" so si zaslužili z junaškimi čini kolajne. Poročila, da je imel 87. polk ogromne izgube, so znatno pretirana. Pešpolk št 27 v boju. Nek vojak 27, (graškiega) pešpolka pripoveduje, s kako strahovitim junaštvom so se borili vojaki 27. pešpolka v Galiciji zoper številnejšega sovražnika. Bilo je dne 26. avgusta, ko je napačila jutranja zora. Naš oddelek je lepo tiho prodiral proti sovražni postojanki. Sli smo naprej z našlmi malimi konjiftki. Kar koprneli simo po sovražniku. Vsled napornih maršov v zadnjih dneh in vsled hude žeje smo imeli le samo eno željo: Naprej! Žejo smo si gasili navadno po noči, ker se nam je po dnevu studila voda, katero simo zajemalli iz mlakuž. Sleherni vojak je cutil potrebo, da se mora sovražnika prav kmalu napasti. Mi sprednji smo pokrili naše maihne topove z zelenim vejevjem, da jih sovražnik ne zapazi. No6 je bila tako mrzla, da gmo morali hitro korakati, da si oogrejemo otrpnele ude. V našo največjo nevoljo je pa prišlo povelje: ,,'Stoj!" Takoj smo se postavili za nek zavarov^an kraj in smo čakali, Iz daljave smo slišali votlo gromenje topov, \imes pa pokanje pušk in žvižganje svinčenk. Bitka se je začela. In zopet smo korakali dalje. Iz neke višine smo zagledali sovražnika. V tesno sklenjenih skupinah smo prodirali dalje. vkljub precejšnji daljavi amo že razločno slišali glasove iZ trobent. Sovražnika, ki se nam je bližal, so obdajale goste megle prahu. S svojim silnim navalom so na.s najmeravali pom.andrati. Krogle so neprestano ircaie, granate pokale, ki so se razletele, Namerili smo puške na prodirajočega sovražnika. Vkljub temu da sem grozno vznevoljen, mornm povdarjati, da so krogle iz ruskih topov bile izvrstno namerjene. Razdaljo med nami in Rusi so že mno^o poprej oznafiili ovaduhi sovražniiku. Naših vojakovje bilo zraven še muogo manj. Toda vstrajati moramo! Srapneli in granate so' nami napravile veliko izgnb. Kos šrapnela je zadel mojega tovariša v trebuh, liii je pri pri6i mrtev, fdmailu nato je oc!t,rgala grar.ata našemu naredniku zgornjidel glave. Obdajanas prah smodnika. Zivdoneli so kHici: ,,"Hjura!" Vsled neprestanega streljanja so postaJe cevi pušk vroče. Mi smo streljali neumorno dalje, fteprav nais je bilo vedno manj. Umrot' ali zmagat:, to je bi.lo naše ceslo. Toda v trenotku, ko sem hotel zopet seM v torbioo po patrone, me je zaskelelo na hrbtu, pred ofimi se >ni je stemnilo in padel sem na skrinjo za strelivo, Se-le 2 dni pozneje sem se prebudil v bolnišrnci. Srapnel mi je raztrgal levo pleče, k sreči samo meso. Naši vojaki so spodili sovražnika, ki je imel veliko izgnb. V tem boju sem prejel krst s svinčenkami. Slovensko junaštvo brez primere. Castnik nekega lovskega bataljona, ki se je udeležil zadnje dni meseca avgusta bojevv izhodni Galiciji in je bil tam ranjen, pripoveduje: ,,Naš bataljon je bil razpostavljen v neki manjši vasi in je Imel skupno a oddelki 3 inianterijskih polkov nalogo, da zadržuje velike, proti naši armadi prodirajoče ruske 'čete. Jaz sem dobil povelje, da moram s svojo četo, ki je štela 90 mož, prodreti do nekega gozdnega roba in od tam opazovati prehod ruskih kozaških čet, katere so na&e kavalerijske patrulje naznanile. Mi smo ležali dobro zavarovani v gozdu, ko |e iz bližnjega, nam nasproti ležečega gozda, prijahal kozak, se oprezno ozrl na vse strani, potem pa v skoku d:rjal na prosto polje, ki je ležalo med našim in nasprotnira gozdom. Kozak je potem mirno obstal pod nekim drevesom v, naši bližini, P-rvemu kozaku so kmalu nato sledili še drugi. Ko ta kozaška predstraža ni opazila ni6 sumljivega, je v manjšik presledkih prijahal še kozaški oddelek kakih 30 mož, Z veliko težavo sem ziadrževal svDje moštvo, da ni začelo Streljati na kozake. Držati sem se raoral strogo danega povelja, da ne izdam z nepremlšljenim streljanjem prodiranja naših čet ter obenera tudi izsledim, v kateri smeri se bo vršilo prodiranje ruskih oddelkov. Cez nekaj časa se je kozaška patrulja odstranila; jaz sem takoj poslal našemu bataljonu poro6ilo o tem, kar sem opazil. Po tem dogodku nain ni bilo vec dolgo čakati in že smo prišli v boj z mnogo moenejšo sovražno četo. A sovražnik je bil napram nam močnejši saimo po številu. Junaštvu naših 6et se je do dobra posrečilo, zadržati sovražnika in mu prizadjati velike izgube, NaSi vojaki se niti za trenotek niso sirašili amrtonosnih kragel, ki so frčale mimo naših glav. S skoroda neprlraernim junaštvom so šll naši fantje in inož|e, večinoma Slovencl, protl sovražniku. Kljub vsem velikim naporom, katere so že pred bitko prestali, ne oziraie se na naporno Jiojo in veliko vročino ter vse neprilike, katere smo prestali v težavnem, blatno-pešCenem ozemlju, so naši vrli slovenski vojaki ved.no naskakovali sovražnika z veliko prožnostjo in srditostjo." Slava našim domačlm slovensklm Junakom! Slovenec zaplenil rusko zastavo. Slovenski ranjenci pripovedujejo, da je v boju z Rusi Slovenec Ix)všin zaplenil zastavo nekoga rnskega polka. V hudem boju, v katerem 90 bili slovenski fantje, je iztrgal Rusom rnsko zastavo in si jo ovil okoli telesa ter se boril dalje. Ijovšin ni ranjen ter se bori dalje na ruskem bojišču. Kaj pripovedujejo nasi fantje o kozakih. Pravega poguma Rus nima, a utrjeni so bili dobro. Stali so v izkopanih jarkih, nad jarki so imeli deske in streljali in streljali, 6eš, enkrat bo že zadelo. Kadar srao pa naskačili, takrat so pa izgubili pogura. Bežali so ali pa dvigali roke kvišku. Ce bi ne bilo njihovih topov! Pa kozaki! Tega nismo prej vedeli. Mnogi ima.jo na konjih pritgrjene male topovčke; prijaše skupina kozakov in vrti na konjih te topovčke, ki učinkujejo kakor strojne puške. Iz dnevnika slovenskega vojaka. V bolnišnici II. državne gimnazije v Ljubljani se nahaja rezervist Jožef Horva.t, 27. dosnobranskega polka, doma iz Kamenvrha pri Za/gradcu, ki je na bojišču pcjpolnoma izgubil glas. Horvat je natanko popisal svoje doživljaje v vojski. Tz njegovega dnevnika prinašamo sledeče zanimivosti: ,,V ogenj snio prišli dne 26. avgusta. Ob S. uri zjutraj so prifteli leteti 11 a na,s ruski šrapneli. Mi se pa nismo prav nič ustrašili, ampak se še celo šalili. Svojemu tovarišu sem rekel: rPo.glej, kakoRusi spušCajo čebele na nas". Ob 3. uri popoldne smo se toliko približali sovražniku, da smo prifteli streljati iz pušk. Jaz sem bil dobro krit. Izstrelil sem okoli 100 patronov. Naenkrat pa pade 1 m pred menoj granata, eksplodira, utrga vso zemljo, ki me je krila in me vrže kake 3m nazaj. Ležal semnekajčasanezavesten. Ko seim prišel zopet k zavesti, nisem mogel ve6 govoriti, Došli sanitet.ni oddelek me je peljal do obvezovališča, kjer so mie umili po obraizu; bil semi poln prsti. Ko sem se pokrepčal, so mi rekli, naj grem do prve bolnišnice, Vzel sem svojo puško in šel po oesti. Kmalu sem jo pa zavil čez nek hrib in skozi gozd. Naenkrat zagledaim v daljavi 4 ruske kozake, ki so dirjali proti meni. Hitro dvignem, puško v zrak in jo vržem proč. Kozaki so nato jezdili korakoma. Ko pridejo v bližino 300 korakov, hitro pograbira za puško, pokleknein in začnem streljati na nje. Dva kozaka sta padla, tretjemu sem pa s strelora izpodbil konja, četrti je pa pobegnil v gozd. Tudi jaz sem nato bitro odšel naprej, Posrečilo se mi je, priti brez nesreče v vojno bolnišnlco." Svoje precej obširne zapiske konča naš vrli junak s temi-le besedami: ,,Hudo ie bilo, pa le prijet110. Vojak mora vse vzeti za dobro,. Avstrija raora zmagati!" Slovenci v drugi lvovski bitki. Z bojišCa, dne 13. septenibia. ,,Sloven6ev" vojni poročevaleo brzojavlja: V veliki bdtki pri Dvovu so se naše čete, med temi tudi naš tretji kor, po 3tedenSkih neprestanih bojih bojevale z neprimerno požrtvovalnostjo. Vojni poročeval, ci, ki so bili navzoči pri bojih, so polni hvale 0 naših rojakih. Poroiila, došla v sredo 16. sept. Avstrijsko=rusko bojišče. Dankl in Auffenberg pri glavni armadi. Z bojišfa, dne 14. septembra. Danklova in Auffenbergova armada sta se. združlli z glavno armado. To je zelo veselo poročilo, ki nam potrju.ie, da se je tudi drugo umikanje izvršilo mirno in redno po načrtu. Po drugi bitki pri Lvovu. Ve6 100.000 Rusov mrtvih In ranjenih. Poročevalec lista ,,Reichspost" poroča z bojnega polja: Naša armada je v svojih novozavzetih postojankah po naravnih in umetnih obrambnih napravah dobro zavarovana. Castniki kakor tudi moštvo naše armade si bo lahko v teh postojankah malo odpoftilo od dosedanjih napornih bojev, bo laliko tam skrbelo za snago svojega telesa in dobilo tudi dovolj hrane. Sempatje bo moglo tudi mirno spati, česar so čete dosedaj že delj 6asa silno pogrešale. 'Obenem se bo za utrjor.o črto seda] laliko mir110 skrbelo, da se naše čete izpopolnijo, da se armada dovolj preskrbi z vsema potrebnimi vojnimi potrebŠCinami, kar ji je dosedaj manjkalo za uspešno ustavljanje mogočno pripravljene in v veliki promofti proti nam prodirajofe ruske armade. Naše orožje je prizadjalo Rusom že ogromne izgube. Te izgubs znašajo več stotlsod mož mrtvlh in ranjenih. Vsa sila ruskega naskoka je buknila ob našo armado. Ni nam sieer bilo miogoče se otresti fcega silnega naskoka, a prenesli ga vendar smo, ne da bi bila naša vojna sila zrahljana ali pritisnjena ob stran, Sovražnik je bil prepričan, da se mu bo posrečilo, saimo z enini silnim udarcem razdrobiti našo očetnjavo. A hudo se je zmotil! Kakor je iz dosedanjih. bojev razvidno, se je Rusija že od letošnje zgodnje pomladi tajno, a strastno pripravljala na vojsko, Njena armada je bila žc več roesecev pred izbruhom vojske do dobra pripravljena za bliskovit nasilen napad na avstrijske postojanke. Za naglost se je poskrbelo posebno vsled tega, ker so bili naši sovražniki prepričani, da bo tudi nemška armadavr.aglem prodiranju napadla Francijo. Vpad neraške armade v Francijo se je v resnici izvršil in se tudi popolnoma posrecil, akoravno je trčila nemška armada na močno in po angleških in pa belgijskih armadah pomnoženo in ojačeno Iraiieosko vojno silo, Poleg tega je morala nemška armada najprvo streti veliki franeoski trdnjavski obroč. Glavni uspeh dosedan,ie evropske vojske leži v tem, da Francija zajnan kliče Rusijo na pomoč proli Nem5iji. Rusija je namreS vsled niočnega odpora naše avstrijske armade kljub svoji mogočni armadi zvezana ter se ne raore premikati, kakor so si gospodje Rusi želeli, Rusija je s svojimi 175 milijoni prebivalcev napram Nemčiji v tako neugodnem položaju, da ne more proti njej postaviti večje armade, kot jo je. postavila mala Srbija proti Avstriji. lSTeirieija je poslala v Izhodno Prusijo proti Rusom skoro same pruske domobranske in črnovojniške čete, katerim se je posrečilo, da so preunagale in uničile najboljše ruske 6ete, med njimi cel ruski carjev gardni kor. Tako dobro so se dosedaj držale avstrijske in nevnške zavezniške čete proti Rusiji, ki ima v Evropi izmed vseh drža.v največje število prebivalstva. Vsled tega gojimo tudi upanje, da bo končna zmaga na celi frti naša! Avsirijci ujeli skupaj 50.000 Rusov. Budimpešta, dne 15. septembra. Poročevalec lista ,,Pester Lloyd" piše: Naše feete so do današnjega dne še nepremagane. Le vsled velikanske ruske premoči je nastal zadnji čas položaj tak, da se je morala naša arniada umakniti s pre.jšnjih postojank in si poiskati novo, boljše zbirališee naših 6et.. Radi tega je bilo ustavljeno zmagovitc prodiranje Danklove armade; ob enem pa tudi general Auffenberg ni mogel popolnoma izrabiti svojih zinag ter doseči določen mu nairaen. Kakor pripovedujcjo naši vojaki, je na mestu, kjer je padlo 10 Rusov, stopilo v nastalo vrzel 20 novih mož, Sedaj bo najbrž zopet nastopil kratek odmor v bojevanju, da se naše čete, katere že mnogo noči vsled naporne hojo niso skoro ni6 spale, z»pet malo odpočijejo. Naši oddelki se le s 'težavo zadržujejo, da v svojem velikem navdušenju ne naskoCijo na lastno roko prodirajo&ega sovražnika, Naša armada je prešla nezlomljena v defenzivo, to se pravi, da je spreroeaila svoj napadalni vojni načrt tako, da se bo odslej, dokler ne bo prišla zopet ugodna prilika za napadalno bbjevanje, samo branila pred rusko premo&jo, Riuska armada se bo ob tej naši trdni skali skoro gotovo razbila. Prednost naših novih postojank obstoji v tem, da je našim 6etam mogoče kriti in varovati prometne zveze — železnice in oeste — 'fcer sploh zveze z vsemi doli naše armade. Odločilna zmaga, katera je bila že skoro v naših rokali, je izostala, ker so se severno od vojne črte pri Rava-Ruski (proti Auffenbergovi armadi) pojavile ogromne nove ruske čete, Kljub temu novemu pojavu so naše čete še vedno napadale sovražnika, Akoravno se nam ni posrečilo, da bi popohioma izvojevali zmago nad sovražnikom, vendar smo z dosedanjim bojevanjem dokazali našo nezlomljivo voljo, Na naši novi obrainbni bojni 'črti bodo v kratkem fcasu zbrane vse naše razpoložljive vojne sile. Ko bodo te naše čete razvile svojo popolno moč, bo prišlo ludi do končne odločitve. Naše 6ete, katere so svoje napadanje še-le vsled ponovnega povelja prekinilo, so do sedaj ujele najmani 50.000 Rusov. Naša armada je prej ko slej močna in silna ter se ne boji nobenega sovražnega navala. Ko dobijo naši čitatelji današnjega ,,Slovenskcga Gospodarja" v roke, se bodo prifiele naše junaške 6ete, med njimi tudi naši vrli slovenski fantje in možje pripravljati na nove boje. Bog ž njimi! Rusi aretirall nad&kofa Szeptyckega. Lvov, dne 15. septembra. Gr&ko-katoliškega nadškofa v Lvovu, grofa Szeptyckega, ki ni liotel zapusfti Lvova, ko so se Rusi mestu pribbžali. so rnske vojaške oblasti arptirale. Avstrijsko=srbsko bojišče. Na našem južneni bojišču ni o Crnogorcili nič ve6 slišati, pač pa Srbi redno vpadajo v Slavonijo, kar pa se redno končuje z njihovim porazom, V Srbiji sami je razpoloženje zelo potrto. Ljudstvo je nevoljno nad kraljem in prestolonaslednikom, ki sia ga tirala v vojsko, od katere nimajo ni6 pričakovati, razv,ea koneo srbskega kraljestva, V Novi iSrbiji je upor čisto javen in tam se Srbi sploh ne morejo smatrati več za gospodarje. Uvoz živil in sHjreliva izi Soluna postaja vsled tega vedno bolj težaven. Da tudi v Stari Srbiji ljudstvo ne i^evolucionira, ga krmijo vojaški krogi z najdebelejšimi lažmi o svojih in ruskih zmagah.Toda laž ima kratke noge. Boji v Siavoniji. Srbske 'čete so vpadle v Slavonijo tudi v bližlni Belgrada ter pri Ciganskem otoku prekoračile reko Donavo in prodrle do avstrijskega mesta Zemun. Srbi so mesto Zemun obstreljevali, Avstrijske čete se takoj zgrabile Srbe in jih zopet pognale nazaj i;ez Donavo. Kot odgovor na obstreljevanje Zemuna so avstrijske čete 2 dni obstreljevale mesto Belgrad. Mesto Belgrad je deloma zgorelo, deloma so ga pa ponišili avstrijski topovi. Iz Zagreba prinaša uradno pregledani ,,Grazer Volksblatt" dopis svojega dopisnika, očividca, o bojili pri Belgradu, ki poroča sledeče: Naše liombardiranje iz Zemuna je bilo silno, Težki obrežni topovi, ki se nahajajo na betoniranih tleh in so tako skriti, da jih sovražnik ne raore opaziti, so neprestano streljali na Belgrad, k.,er se je vnelo skladišče- benoina in pokrivalo s svojim dimoni mesto. Monitorji so se izborno obnesli. V mesto Zemun so od časa do ftasa padali šrapneli, ki pa niso povzročili veliko skodo Ljudje so prvotno govorili, da imamo 1300 ranjeneev, a pokazalo se je pa, da jih imamo samo 300, in to zaradi tega, ker smo zasedli otok Ciganija, ki leži ob izlivu Save v Donavo. Ta otok, ki je gosto zaraš6ea, so že po noči zasedli četaši in obesili na vrbe toliko bomb, da je neki ranjein častnik rekel, da ni nobeno božično drevo tako bogato obloženo z darovi, Vrhu tega je sovražnik streljal ua nas s topovi iz Belgrada, med tem, ko so četaši sfreljaU tnecl veieviem. Nastalo je peklensko prasketanje, ker so pričele, zadete od krogel, eksplodirati bombe. To nam je napravilo nekaj škode. Končno smo otok popolnoma zasedli in posadko deloma pobili, deloma zajeli. Clganska godba v Nišu. Sofija, dne 14. septeinbra. Srbski listi so pred kratkim razširili vest, da se je srbski armadi posrečilo ujeticelavstr. ijskipolkz godbovred. Od takrat res svira v mestni kavarni v Nišu godba, katere olani imajo avstrijske uniforme. Vsi so trdili, da je to ujeta avstrijska godba. Sedaj se je pa stvar drugače pojasnila: Srbi so preoblekli 30 srbskih cigaiiov v avstrijsko vojaško uniformo in godba je bila gotova. Zvijače Srbkinj ln srbskih četašev. Neverojetno je, kako zvito Srbi zadajo našim škodo in izgube. Ženske se skrijejo v luknje, da jili ni mogoče videti, čez glavo pa polože velike liste neke rastline. Ko so odšle naše čete mimo lukenj, prično streljati iz ozadja na naše ljndi. Cetaši se vležejo na polje, kakor da so mrtvi. Puško polože čez prsi. komaj gre naš vojak mirao njega, ga pa ustroli ali pa udari od zadej s kopitom pnške.  Nemškornsko bojišče. Ruske ftete je zadel v izhodni Prusiji udarec za udarcem. Poražene pri Neidenburgu, OrtelsburgTannenburg, so se umiklajle proti prusko-iruski meji Ko so se nekoliko zbrale, so bile vnovič poražene še pri Lyk. Ostanki poražene ruske armade so se pomikali proti reM Njemen. Toda tudi tukaj jih je zadela ista usoda. Zopet so bili pora^eni.\ V tebodiii Prusiji ni sedaj nobenega ruskega vojaka. Nemška armada pa prodira proli Varšavi, Vodi jo general pl. Hindenburg. Kedaj sl je ustvaril general llindenburg svoj vojni nafirt. General pl.. Hindenburg se je nahajal prvotno na zahodnera francoskem bojišen in še-le pozneje rau je bilo poverjeno vrhovno poveljstvo i>a izliodnem bojišču proti Rusiji. V teku 24 ur se je moral odpcljati s posebnim vlakom iz zahodnega na izhodno bojišče. Med vožnjo je dobival neprestano brzojavna porocila o stanju vojne na izhodu, Svoj vojiii načrt je izdolal na potovanju in od vsake postaje,, kjer so raenjali lokomotivo, je odposlal povelja na svojo izhodno arraado. Ko je prišel na bojišče, ]e bila bitka že v polnem tiru. Kakor nekdaj slavni rimski vojskovodja Cezar, je tudi on lalito zaklical: Veni, vidi, vici! (Prišel, videl, zmagal.) Ocl tega časa naprej je sledila zjaaga za zmago. Porazl je rusko Narew-armado južno od Mazu.rijskih jezer, kjer je padel neki ruski vrhovni poveljnik in 2 ruska velika kneza, vjel čez 90.000 Rusov in zaplenil skoro vse ruske topove. Nato je general pl. Hindenburg dal svoji armadi nekoliko dni odmora, da se pripravi za boj proti oni ruski takozvani Njemen-armadi, ki se je nahajala severno od Insterburga. Porazil je tudi to armado, čeprav niu je naineraval vpasti v bok 22. ruski armadni zbor. V izbodni Prusiji ni nobenega ruskega vojaka več. Trditev, da bi se nahajali Rusi v Gornji Šleziji ali pa na Poznanjskem, je popolnoma izmišliena. General Hindenburg je prekoračil prusko-rusko mejo in jc zasedel rusko vladno okrožje Suwalki. Nemško=fr ancosko bojii Pozornost oelega sveta je obrnjeiia sedaj na velikansko borbo med Francozi-Angleži in Nemci pred i'arizora. Vse drugo je stopilo v ozadje, ne samo boji okoli Bellorta, ampak tivdi dogodki na belgijski meji. Ako Neraci dosežejo popolno zmago, in vsa znamenia baje govorijo za to, potem bo mnogo njiiiovega vo,iaštva slobodnega za vojskovanje proti Rnsom, s katerimi imamo dosedaj samo mi opraviti. Berolin, dne 14. septembra. Na zapadnem francoskem bojišfiu se vršijo ob desnem krilu težki, dosedaj Še neodlofteni bo.ii. Francoski poizkus, da se prodre skozi nemške čete, je bil po Nemcih zmagovito odbit. Na drugih krajih še bitka ni privedla do odločitve. Na morju. Jadransko morje. Angleško-Irancoska mornarica se zadržuje ob izliodni grški obali, v bližini otoka Krf ter noč in dan pazi na morsko ožino Otranto in na albansko vodovje. Premog, živila in strelivo dobiva iz Malte,, Toulona in Bizerte. V Jadransko morje si sovražno brodovje ne upa zaradi gosto posejanih avstrijjskih min, Pošilja le majhne ladje, da pobirajo avstrijske mine, Ali se jim bo to posrečilo, je pač drugo vprašanje. Japoncem ušli. Japonci so prežili na nemško brodovje, ki je bilo ukrcano pri Tsingtau ter mu hoteli zapreti izhod. Toda njih nakana se jim ni posrečila, Nemci so Japoncem ušli in nemške ladje delajo sedaj Angležera velike preglavice, ker lovijo angleške trgovske ladje. Sv, Oče in Avstrija. Avstro-ogrski poslanik v Vatikanu., knez Schonburg-Hartenstein je izročil dne 13. t. m. kot prvi izraed zastopnikov- velevlasti papež.u poverilno pismo svoje vlade in je irael ta-le nagovor na papeža: ,,Sv. O6e! Ker me je Njihovp Veličanstvo, cesar in kralj, moj prevzvišeni vladar, blagovolil rnilost;io imenovati za izrednega poslanika in pooblaščeiica, si štejem v v'soko 6ast, da izročim resarsko lastnoročiio pismo, v katerem se me inienuje za poslanika. Izpolnjujoč posebni ukaz Njili Veličanstva, porabim to priliko, da izrazira Vaši Svetosti spoštovanja polno udanost raojega prevzvišenega gospoda ter veliko vesclje, ki mu je liapravila srefina izvolilev VaSe Svetosti za stolico sv. Petra. Otroška udanost do sv. stolioe in neomajna zvestoba do naše sv. matero katoliške Cerkve, ki so ztiak dolgoletnega, slavepolnega vladanja Njih apostolskega Veličanstva, sta Vaši Svetosti že itak znani. Ne vedel bi na boljši način si zaslnžiti visokega zaupanja, s katerim mo je počastil moj vzvišeni vladar, nego da združim vse svoje delovanje v smoter, da ohranirn in ntrdim izvrstne odnošaje, ki tako srečno vladajo med sv. stolico in avstro-ogrsko vlado. Ponosen in srečen na izroften mi nalog, si upam prositi Vašo iSvetost, da mi pomagate pri izpolnjevanju moje naloge in mi milostno podelite zaupanje, kakor je to storil umrli papež slavnega spomina. Vse moje prizadevnje bo, da se l*om tega vrednega izkazal." Papež se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za izražene cestitke in za vuovič doprinešeno dokaze udanosti ia zvestobo eesarja do sv. stolico. Nato je zaprosil papež poslanika, da izroči svojemu vzvišenemu vladarju zagotovilo hvaležnosti, Nic ne rnore bolj odgovarjati želji papeža, kot to, kar je označil poslanik kot za svojo liajvažnejšo nalogo: Vedno ohraniti najboljše odnošaje med Vatikanom in Avstrijo. Veliko ljubezen in spoštovanje PijaX. za Njegovo c. in kr, apostolsko Veličanstvo siraatra ou kot dragoceno dedščino, katero hoee skrbno varovati in o- hraniti.  V zadnjji uri še mislil na svojo ženo. Iz Brna se poroča: Med castniki, ki so padli na polju Casti, je padel tudi stotnik peliote, Moric Navratil- V bitki pri Krasniku je prodrla ruska krogla stotniku prsi in pljuča. Stotnik Navratil se je zgvudil, a je imel še toliko moči, da je segel v žep, potegnil iz njega pismo na svojo ženo s že spisanim naslovom. Izbrisal je besedo ,,,stotnikova žena", zapisal ,,stotnikova vdova" in kzročil pisnao nekemu vojaku svoje stdtni.ie, da je izroei naprej. Molimo! Ponižno Te prosimo, o Bog, obvaruj v tem liudem vo,j-:em času našega preljubega ce-arja in kralja Franca Jožefa m njegovo vojsko! Razsvetlji vojskovodje, užgi in ohrani vojakom moč in pogum, blagoslovi orožje, ki naj v pravičnem boju izbr.še neštete krivice, vodi vse v blagor naše mile domovine. Prosimo te, o Gospod, poroagaj s srojo milo stjo ranjencem, bolnikom in betežnim. Oidravi nji hove rane, podeli jim Ijubo zdravje. Vsem tistim pa, ki jih pokiičeš s tega sveta, dodeli po svojem usmiljenju večni mir! Slednjič Te psosimo, o Gospod, podpiraj s svojo milostjo tudi one, ki so v skrbeh in žalosti doma ostali! — Amen. 0 bojih pri Belgradu.