Le'vO tflll., stew. 76. Celje, torek 13. julija 1926. PoStnina plačena v gotouinl. Izhaja v torek, öetrtek In soboto. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20*—. Posamezna Stevitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev.^G.666. Uredništvo in upravuištvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. A^VV^ se ne vračajo. üglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Brezposelnost. S te-m problemom sMerkur«, ki ima lepo urejeno pasredova.lin.ico za skižbe za tr- govske nameščenice in je odgovorilo sle- dece: »V zadnjem tromesecju se je pri- javiilo društveni posredovalnici za slu- žbe okoli 300 brezposefnih trgovskih nameščencev im namešeenk in prijave sedaj stalno ter v veclno večj.i meri na- raščajo. Vzroki brezposelnosti se raz- dele tako-le: Pri pisarniških močeh je nekaj ta- kidi. ki so pri«M od vojakov; število tch sicer momentano ni veliko, zvišalo pa se bo druigi mesec, ko pridejo od voja- kov novi. Nadal'je je precej brezposel- nlili lanskiih in predlanskih absolventov razniih trgovskih sol in tecajev. Največ- ji del teh brezpose.ln.hh pa izvka iiz raz- ndih podjetij, ki liikvidi'rajo all reduci- raj-o svoja podjetja in odpuščajo per- zonal. Posebno veliika je brezposehiost pri trgovskiih pomocnikih iiii prodajal- kah. Nekaj jii-h caJca na skižbo takili, ki so prisli. od vojakov, pa se bo njih šte- viilo v kratkem zvisalo, ker jih pride od vojakov noviih. Nekaj brezposeln.iih iz- vitra iz p_odj.etiij, ki likvkliirajo air redu- ciTajo. Vecina pa je mladin moči, ki so se koniaj izučife in so ji-h gospodarji odpustili in nadomestili nove vajence, oziroma vajenke. S temi nameščenci in nameščenkanii je najtcije, ker se jih vsakdo brand i'z razumljdivega razloga, ker so bild za časa učenja po prctežni večini uporabljeni v vse mogoče svrhe. samo za trgovino ne. Pripominiiti moramo, da števiio 300 pri nas prijiavlijenih hrezposelnili za Si'oveniijo se daleko ni popolno, ker je po naši sodbi v Sloveniji momenta- no 1500 do 2000 brezposelnin name- seen cev m narneščonk, iin njih število stalmo raste. Naše druištvo se je sker že trudiJo, da bi sestavilo statistiko vseh brezposelnih privatniih na.meseen- cev v Sloveniji, is katere bi bilo raz- vidno predvsem celokupno stevi'l'o, na- dale pa tudi, v katerih strokah je brez- poselinast najtvecja in v kateriih potreb- niili moči celo nekolii.ko priinanjkuje. Društvo je za radii tega pozvalo po ča- sopiisi/h brezposelme naimeščence cele SLoveni/je, da naj se javijo. pa je bi! od- ziv zaf malen-kosten.. Vzrok tiiči najibrž v tern, da se vsakdo zana&i, da bo že kako prišel do sluibe in.se nekateri ce- lo sramujej'O priiznatii, da so brez posla. Glavne vzroke brezposelna^ti je. predvsem iskati v splosni gospodarski kriiz.ii, in d,Tomimo, da bi se brez izdat- ne državne pomoc-i dalo kaj napraviti v prid brezposelnian, ker se s tern vpra- šanje še bolj zamota, temvec da država skuša z vsemi razporoiljilvimi sredistvi od^traniti ali vsaj omiliti gospodarsko krizo. Del-oma pa bi se dalo brezposelno- sti odpomoči ali vsaj za bodoče zaje- ziti z na.slednjiiin: Po razniili pi'sarnah privatnih, javniih in drzavnih uradov je neverjet- no število omoženih zenskiih moci. Ce bii bilo magoce daseči, da se te moci za- menjajo za neomoiene ali moške moči^ bi biTo takoj par sto brezposelnih pod streho, pa tudi družine bi bile na bol,j- šem, ker bi se matere posveti'le samo gospodimjstvu in prepotrebni vzgoji otrok. Glede trgovskih pomočnikov in prodajalk bi priporocali. da se zahteva gLede prei'zobrazbe še bolj poostri in to v mestih in na deželi, nadalje, da se števito vajencev iin vajenk, ki jih sme kneti posamezni trgovec, redJuciira do skrajmosti in pa, da se oblastveno gle^- da, da se bo vajence in vajenke upo- rabljalo v resntci v to, kar je liarnen. to je za učenje trgovine, ne pa, da se jiih uporablja namesto hlapcev im služ- kiinj za razna hišna in hlapcevska dela. Zajetlno s tern bi se moralo doseči, da gospodar vajenca a si vajenko po izuče- n.ju prklrži v svoji službi najananj še leto dni. seveda če ne želd dotiicni sam iizstopiti. Kon.cn.0 naj se zaJbrani tudi običaj nekaterih trgovcev, ki delajo vedno in samo z vajenci, ker je siicer učenje trgovine docela iluzorno; je pa tako postopanje tudi v škodo trgovcev samiih, ker si na ta način sami ustvar- jajo prekomerno nepotrebno konku- renco. Pri tej priiliiki bi ponovno opozo- riil'i na skodl;jivost raznih priivatnih tr- govskiih tečajev. ki se mora.jo za vsako ceno uldniiti, ker imamo dovolj nara- ščaja iz državnih trgovskiili sol". Proskno, da gorenja naša izvaja- mja in porociila vzamete na znanje in zelo Vam bomo hvaležnd, če boste mogli z Vase strami kaj ukreniti v omiljenje brezposelnosti1.« Kakor torej vidiimo, so razmere med trgovskimi nameščenci naravnost obupne; dolžnost merodajnih faictorjev je, da se vendar že zganejo, (Po »Trg. Tov.O Polifika. p DAVIDOVIČEVGI NE GREDO V VLADO. Davidoviit'evci najodločneje demantLrajo možnost vstopa v vlado, cetudi bi ne bilo v njej izra^iitih Paš»- cevih pristašev. Izjavljajo, da ne more- jo stopiti v vlado, ker bi to ne pomenja- lo samo podpiiranje Uzunoviča, teraveč tudi reševanje radükalskega voza iz blata. Tudi nihee ne jannči, da radiikali v resnici ra.zpola.gajo s 130 poslanci in da ne bi Pask'evi prißtasi vrgli te vlade že po nekaj dneh. Da'vidovicevci pravi- jo, da bi stopiili samo v vlado, ki bi vo- diila volitve, ker skupščina pod seda- njimi pogoji ne more delatk p BIRlCl V KMETSKIH HLE- VIH. Pod tern naslovom je iizšel pre- tekfi teden v »Kmetskem ILstu« cla.nek. ki ga je podpisal radijcev«ki poslanec g. Kelemina. 0 kmečkem uporu proti uradni rubežni ži;vine v Lanišču na Kranj.skem je obsiirno poročalo vse slo- vensko časopiisje, ki si je bilo v tern edino. da je to pojav, ki kmi o ne- znosndih da.vcniih bremenih, ki tarejo jiašo zemljo. neiizvzemši nobenega slo- ja. Stvar vlade in oni'h, ki nosijo v vla- di od)govom.ost za to, kar se godi v Sl"o- veniji, je, da odnehajo, predno se na.se gaspodar.sho ne zruši! »Kmetski Mist« pa iizrablja ta žalosten dogodek v to, da hujiska proti sloven.skemu davcnoinu in fiaiaiičnerniii uradnistvu, ki vrši svoj posel v službi zakona, države im odredb tiiste vlade, v kateri sedi in soodloča Raidičeva seljaška stranka s svojim g. miniwtrom Pucljem za Stovenijo — to- varišem ti&tega poslanca g. Kelemine. ki je ta.clanek pod'piisal. Bolj o-odito se je pač težko norčevati iz naroda. Me- sto da bi vlada ivn poslanfi, ki v vladi radikalov in radiic'evcev odl'ocajo, se po- trudrM, da o-müäijo davke in odpravijo krivicni dnvčnii siistem, pa se za.ganjajo v sloven^ko da.včno uTadništvo in huj- skajo Ijudstvo proti stovenskemu urad- nistvu na način, kakor bi to v urejeni državni upravi ne smelo biti. če je to vsa. m od rost gosposkih kuietov im re je to seljaÄka politika radicevska, potem mora vse naše gospoda.rstvo s kmetij- stvom vred na bobeii. p PROTI K0MUNIST0M NA OGRSKEM. Pred senatom v Budimpe- šti se je zacela v pondel'jek glavna raz- prava proti koinirniiistK'nini agiitator- jem, ki so se spomladi vrniili its Rusije, in sicer proti Ma^ijiu Ratkaszyju in 54 tovariisem. med njiimi, proti Zoltanu Weinberger jiu in Ignaci/ju Gögösu. Tmeniovani so obtoženi, da so prirprav- ljali prevrat iai zopetno uvectbo prole- tarske diktatuu'e. K razpravi je povah- Ijenih nad 50 priič. Razprava bo traja^ la naijibrže dva tedna. Odrejeni so vsi varnostni ukrepi. Zainimainje inozem- stva za ta proces je zelo veliko. K prav- di so prišM socijaliistični1 poslanci iz Francije. Nemeije in Anigliije. p PRED K0NS0LIDAGIJ0 FRAN- G0SKIH VOJNIH UOLGOV V AN- GLIJI. Angteško-francasika pogajanja za koiiRO.Lidacijo francoskih vojniih dolr- gov An,gfijii se bliižajo vSirečnemu za- kljucku. Pricakovali so zadnje dni sa- mo prihod finnaenega mbniistra Cail- lauxa v London. Franci'ja bo placala letniJi okrog 12 in pol mild'jon.ov f untov» katerih iizplaci'lo je olajišaino s pogoji, ki so ekviivalieiitni moratoriju. Istotako je dovoljeno zavarovanje prenosa ka- pital'a in jamstvena klavzula. p ANGLEŠKA RUDARSKA KRI- ZA. Akoraviiio je vse pripravljeno zai zopetni pričetek dela v premogovniikih, se bo vendair popolni efekt uvedbe 8- umiega delovmika pokazal šele v nekaj dneh. Varstveno moštvo je v rudnikih rednio \ršiilo svojo službo, taiko da so ostali premogovniki v dobrem stanju. Naciijonalna zveza zeteznycarjev je »kle- ndla, da ne stori nikakih korakov proti uvozu iinozemskega premoga. p NOVI BOJI V GIRENAJKI. V Cirenajki so iiz-bruhnili novi boji med i'talija'nwsJvo arm ado in domacini. Na potu iiz Apoloni/je v Citrene so uporniki napadli iitaliganski oddel'ek, ki jo s]>remljal provijantn-o kolono. Italijani so imeli 28 mrtvih in več ranjenih. Ra- di tega so iitalijanwke oblasti polovile v bl'iiznjiih vaseh več poglavarjev pleme- na Zamja, ki bodo služiM kot taki za morebitne nadaljne napade. Ob egipt- ski meji so se italii/janski vojaki spopa- dlli s četaini teh talcev. Po srdiitein boju so biili domacini razprseni. Italijani so imeli dva mrtva iin štiri ranjene. p AVTONOMISTICNO GIBANJE V ALZAGIJI. »Domoviinska zveza« v Alzaciji in Loreni je izdala proglas, v katerem pravi: »To, da se mi smatra- liio za. narodiiiO manjišimo iin ker zoliino, Leonid Andrcjev: Odlomok povesti, ki se ne bo nikoli končala. (Konec.) ;Kaksna noc!« sem dejal. »Mesto je kakor izgiaiilo. Odkrito receno, tudi ja'Z sem pozabil. koliiko sem .star!« »Tain razbijajo in zaane je to ka- kor godiba, kakor petje, o katerem sem sanjala celo zii\7ljenje. Le vedei'a nisem. ce Ijubiim s tako vročo ljaibeznijo, pred katero bi lahko jokala, se smejala in pela. Tako siroko, ta,ko svobodno mi je okrog srea — ne vzeoni mi sreče, daj. mi umreti z onimi, ki tarn delajo, ki tako sine'to klicejo bodočnost in budijo Iz grobov uničeno pretek'lost.« »Ne poznam casa.« »Kaj praviš?« ^Ne poznam časa! Kdo si ti? I\i- sem te poznala. Sr-li človek?« Zasmejala se je tako zvočno, ka- kor In bila stara šele sedemnajst let. Res? Tega niti vedel nisem. Tudi i; :-i človek? Kako čudoviito je in Topo: clovek.^ Kar tu piišem, je že davn.o prete- klo in oni, ki seda.j spijo težko spanje sivega vsakdanjega življenja in umi- rajo, ne da bi se zbudiili, oni mi ne ve- rujejo, da v onili dneh ni bilo casa. Solnce je vzhajalo mi zaliajalo, kazalec se je vrtel v krogu — toda časa ni bilo. In še veliko drugega, cudovitejšega se je prftpetilo v oni;h dneh in vendar mi oni ne bodo verovali, ki spijo težko spa- nje sivega vsakdanjega življenja in umiirajo. ne da bi se zbudili. >Morava iti«. sem dejal. »Počakaj nekoliko, hočem ti dati nekaj jesti. Danes nilsi še nie jedel. In da midks, da sem pametna: jaz grein jutri. Za otroke bom poskrbela in jutri naj dem.« »Moja sohojevnica«, sem rekel. »Da, tvoja sohojevnica.« Skozi odprto okn.o se je vfival zrak polja, tršisn>o pa je prekinjalo veselo tol- čenje kladi^a, jaz pa sem sedel za mi- zo. gledal okoli sebo in poslušai' in tako zagonetno novo mi je bilo vse, da bi se smejal. Opazoval sem stene in zdele so se mi prozorne. Kakor bi razumel več- nost z enim pogledom, sem videl', kako so postavili te stene, videl sem jih raz- pasti in le jaz edini sem bill še ta in bi osta.l vedno. Vse bo prešlo, jaz pa bom ostal. In vse se mi je zdelo tako ciidno in smešno, tako neresniciio — vse, \\\\- za i'n jedi in vse, kar me je obdajalo. Vse se mi je zdei'o lahno in prozorno in le miniogrede obstoječe. »Zakaj ne ješ?« me je vprasala žena. Smehljal sem se. Pogledala je kruli, em trd kos krnha in njen obraz se je razžalostil. Še vedno gledaje na kruh. si je porav- nal'a pred-pasnik im obrnJla glavo v smeri:, kjer spijo otroci1. >Se ti sniilijo?« sem vprašal. Odkianala je, ne da bi umaknila pogled na kruh. In čudila se je, kakor bi se po dolgeni spanju pravkar zbudi- la, opaizovala je sobo od vseh strani — im vse je bilö nepojnii'jivo. Tu sva v.\- vela. »Moja žena si fcila.« ¦>In tarn so najuni otrocii.« In In za to steno je umri tvoj Najiiina najmanjša je zacela, ka- kor bi se česa ustrašila, v spanju jo- kati. Ta preprosti, otroški krik, ki je zahteval svoje pravo je cudno odmeval med prozornimi stenami, ker so tarn gradili barikado. Mala je jokal'a in za- htevala svoje — poljnbe in vesele bf- sede in ol)ljube, ki naj bi jo potolažile. Kmaln se je pomirila. »Pojdi sedaji!« je za.šepetai'a žena. »Rad bi jih poljubil.« >Bojian se, da jih zbudiš.« Xe. nič ne dene.« A'ajiiii najstarejši pa ni spal, vse je slLšal in razumel, Bil je šelc dovet let star in vse je pojmoval. Sprejef me je z globokim, strogim pogledom. »Boš vzel s seboj pu«ko?« je resno vprašal. »Seveda.« »Tarn za pečjo stoji.« >Kako veš to? Poljiubii me, me ne boš pozabiil1?« V kratki srajcki je skocil kvi«ku, še VTOC od spanja in me trdno objel. In njegove ročice so bile tako topfe in mehk-e in nežne. Pobožal sem ga po la- >ch. polj'ubil na njegov vroc;, viitek vrat. Ali te bodo ubili;?« mi je zasepe- tal iia uho. >Ne. Vrnem se.« Vendar zakaj ni plakal? Včasidi je jckai, ako sem šel le za malo casa od dema. Ga-li ni ganilo? Kdo ve — toli- ko strašnega se je zgodilo v onih dneh. Še enkrat sem pogledal stene, krmli, svec-o in stiisnil ženi roko. »Torej na svidenje.« »Da. da — na svidenje.« To je biik) vse im odšel sem. Na stopujoah je bilo temno in je di&iro za- tohlo. 01xl.au od teme in kamenijtiJi zi- dov sem tiipal po stopni'cah in čutil sem tain novo, neznano in veselo, ki me je nia.A-da.jalo z velicastnim, A'se premagu- jočim (justvom. (Iz rusčim. E. Š.) vStran 2. • NOVA DOB Ac Štev. 76 f&ržite se stare nai/acfe \ in uporabljajfe se nadalje davpo preizkuieni PraviFrancluw kavni pridafek la pocenjuje kavoj'o krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Fravi Franck. da so naša narod'nost in nas jezik spo- štujeta, ni delo proti ¦ediinstvu in sigur- nosti Frandje. Francoski pravosodni miniister Laval pa je imel v zbornici govor o razmera.li v Alzacii.ti in Loreni. Izjiavil je, da je francoska vfada ves čas vodila pol'iitiko tolerantnosti, predvsem kar se tiiče šolstva in jezika. Fraruciji. ne gre za omejevanje svobode, pol em i- ke in kritike, vendar pa ne bo dopusti- la ničesar, kar bi ogrožalo namlno edimstvo. V Alzaclji sg je ustanovila avtoniomistična stranka, ki zahteva po- poi'no iiigvtrainost Alzacije. Predsed- stvo pa je ponujeno baronu Klaus Zor- mi v. Bulach. Proti tej organixaciji bo toraj vlada najodlocneje nastopila. Al- zaška katoliška stranka je zavzela po- polmoma drugo stališče. Zahteva sicer decentraKizaoijio uprave, vendar zavra- ča avton.omii:zom. p VPRAŠANJE GRŠKIH BE- GUNCEV. FLnančni odbor Društva na- rodov jo pred kratkkn razpravljal o vprašanjiu grških beguncev in je ob- enem sklenil, da se zadeva preloži na septeinbersko zasedanie. Trraiotno žiAri v Grci'jii 1,400.000 beguncev, od ten je naseljenih po mestih in na deželi s po- mocjo begun.ske komi«ije 622.000. Ko- ; misi'ja ni mogla radi poman.jikanja j sredstev nadaljevati s svojimi del'om. — Komißiija prediiaga, da se dovoli grški vLadi 5 milijonov funtov posojiila» da se zgradijio pot rob na bivališča in nastanL okrog 28.000 družin. Celjska k**s>nika. c REDNI SESTANKI, ČLAN0V ORG. SDS v mestu Gelju se vrše vsako sredo v malL dvora.nl Cel*,jiskega doma. Začetek razprav ob pol devetiih. r SLABO VREMEJNSKO PR0R0- KOVANJE.'Kljiub temu,1 da niti Letoš- njega poletja niismo občutilii, že nara prorokujejo za leto 1927. skraj.no slabo \teme in trde, da polet jia sploh ne:bo. Pred 500 di'jaki čikaške univerze je znani astrolog profesor Herb&st J. Brown izjiavil. da bo 1. 1927. brez po- letja in da bo žetev skrajno slaba. Po- leg tega bo zima 1926-27 najhuj.sa zi- nia, kar jifc. pomni Severna Ameriika. š VAŽNO ZA INOZEMSKE DE- LAVGE. Na mnogoštevilna vprašanja" Lnozemskih tlelavcev radi spremembo shiibe se opozarja na cl. 16. Pravitnika o zaposlovanjiu inozemskih delavoev, ki se. glasir. Vsi imozemski delavci, ki«ou prišLi na ozemlje naše diržave im se za- poslili v njej kasruejc nego dne 14. ju- niija 1922 in za katere se je izdaTo do- tiičnitm delodajalcem dovoliilo za odre- jen ali neodrejen čas, izgube, ce ck'lo pre^tajic aM ce zapusti posel pri dotič- niili delodajalicih, pravico do izdanega dovorila. Delodajalici, ki hočejo priivostii name.sto takih delavcev iz inozomstva druge, kakor tudi oni, ki hočejo take deLavcc, ki so že v državi, zaposlovati v svojilli podjetjih, morajo zahtevati po- trebna dovoliila po §§ 4. m 6. tega pra- vilinika. Ako se pri iinišpekciijA obratov uigotövii, da se zaposljuje ilnozemce brez predhodnega dovoljenja, se bode po^- stopalo v smilslu § 20. omenjenega Pra- vifnika;.; imiozeance pa se bode preko pol. obkisti odipravilo iiz clržave. — Öblast- na Inžpekciija dela Mariibor. c GLAVNA SKUPŠfaNA UJU, POVEIUENIÖTVO LJUBLJANA, se bo vršila v dueh od 16. do 18. jtulija y Gelju. V petek 16. t. rn. bodo zborovalii odseki, v soboto delegatii, v nodefjo do- poldne pa bo ob 9.30 v veliiki divorani glavna pokraji.nska sku,p«č-ima. Na Bara čevlji to- se prodajaso po varnlSk) cenl pr* A. Drof enilk, Glavni vseh zboro\'aii:jiJi bodo v prvi vrsti raz- pra.vljali o pokretu, ki je, v zvezi z zna- no deklaraci'jo. Poroeala bosta o tern gg. Rudolf Menciin im Anton Skala. c ELEKTR1FIKACIJA CELJSKE OKOL1GE. Pribi'izmo pred tremL lrese- ci je celjska okoliska obcina odd a la de- la za graditev elektricnega omvežja na njeiiem ozeinliju tvrdki Brown-Bo- veri, ki je te dni pri<;ela z deLom. — Onirezje bo k one em avgu-sta dogotov- ljeno in bo stalo pribi'izno 400.000 di- narjew Transformator bodo postavil.il poleg hise g. OmLadLca na Sp. Hudiuiji;. Dobavo toka bo oskrbela mestna elek- trarna. ki ima s lafsko elektrarno po pogodbi monopol za oddajo toka na ozemi'ju do pet kiilometrov oddaljenostL od Gelja. Pogajanja za dobavo toka se vrse med me^tno elektrarno in okoli»ko obc'ino že več mesecev, a doslej še niso iiispela. Ce bo pogodba v kratkom skle- koncem avgusta z dobavo toka, ki ga okolicanii že željino priicakujejo. c GRADN JA OKOLIŠKE DEŠKE SOLE na Doi'gem poljui iepo napredujo. Mocni betonii'ani' podzidek je že gotov in sedaj začno z zidovjem šolskega po- slopja in telovadnice. Hi«a s stanova- iifjiem za Uipravkelia sole pa je že pod streho. Okol.iico sole m cesito pred solo naineravaj'O dvigniti za meter v.ksoko. c SMRTNA KOSA. V nedeljo so v Gelju pokopal'i v petek umrlega viikar- ja tukajisnjega kapiiciiiskega •samosta- na, patra Metoda Misi-ca. Pater Metod je unirl v javni bolnici. N. v m. p.! c PODPORA liNVALlDOM ZA ZDRAVLJEJMJE V KÜPAL1ÖC1H. V mrniistrstvu za socijalno politiko jo odobi'en kredit za letošnje xdravljenje. kivalidov po raziiLh kopaliisciii: Za Slo- veiiiijo, Hrvatsko, Dai'maciijo in Bosno s Hercegovitno po 100.000 dkiarjev za vsako posainezno pokraj.i'no. S podelje- A'anjem ])odporo se prične takoj. V prvii vi'riti dobe ])odporo oni invalidi, kate- rimi je po zd'ravniskein načrtu zdirav- ljenje v kopaliwcu neobhodno potrebno. ¦ , c ZA VSE, KI SO VSLED NALI- V0V O^KODOVANI. (Razglas.) Stran- ke, k a tor inn so na terkoriju meistme oIj- či/ne celjiske zadnji nalivi (t. j. v mese- cu jiiiiliiju t. I.) povzrociili kako pasebno škodo, naj to javijo najkasneje do 18. t. in. pri niest'iiem. oskrbniištvu na mest- nem nuigiistratu v sobi st. 7 ob ui'adnili nrah od 7. do 8. zjiutraj ki od 1. do 2. popoMne. V poštov prihaja samo efek- tivna škoda: na poljih, travnikih vkLjircno odpliavljenega sena, njiivah, zgradbali (liisah in gospodarskiili po- slopjiiih), zivinui, vodnibh in obrtniih na- ]jravah — nc pa tudi Skoda na ev. od- padleni dobičku (zaslužku). — MestnL magilstrat celjiski. c PRÜSTOVÜLJN0 GASILNO DRU- ŠTVO GABERJE priredii v nedefjo, 1. avgiLsta 1926 tomJjolo in vrtn.o veseMco z raznoviistni'm sporedom. Čiisti dobir- cek je namenjen za nabavo gasilinega orodja. Pri tomboli je glavni dobitek krava. Z ozirom na namen prkediitve je pričakovati oblimega poscta. c PRODAJA OROŽJA. (Ixa.zglas.) Pri okrožnem sodi'scu v Gelju, saba St. 17 se proda dne 23. juliija t. 1". in even- tiielino tudi 24. j/uliija t. L ob 9. uri do- poldiiic na javni dražl)i razn.ovrst.no za- plenjeno orožje. lzkLLcne cejie se na- znjani'jio sproti na dan dražbe; izkupilo je paiožiti takoj pri dražbi. Orožje se bo i.zroeii'o zdiraiiitelju le proti iizkazilu: 1. dovoiila za nabavo orožja, iizdamun po vel'ikem županu mariiborsko oblastL (cl. 1. pravilnifca za iizvrševanje zako- nui o posesti rn nošenju orožja.) iin 2. or.ožnega Ii)sta (cl. 5. ravno na.ved. zak.) Iinteresenli se poziivljajo na udeležbo pi-i jiavni." draibii. — Pred.sodnuslvo okrožnega sodißca v Gei'iu. c FLOBERT-PUŠKE OPROŠCE- NE M0N0P0LSKE TAKSE. Vojtho miinitsirst-vo je oprostilo monopol skill taks holx>rt-pußke kaLibra 5 mm alii mainji. Za uvoz ten pusk ni potrebno dovoljienjie vojinega mimistrstva. / c GROZNA NESRECA PRI DE- LÜ. Iz Sv. Jurja ob j. žel. so priipeljaH v celjtsko bohiko dw grozni žrtvi dela. V vasi Vrbno sta mlatila s strojem žiito 58 let stari kmetovalec Jože Boršic in nijegov sin Vimko. Kdo ve kako je pri- slo, da se jiana je vnel bencm, ki je oba delavca straliovito ožgal. Vkiko Borsič je v bolnici že podl'egel opeklimain in ožiigu. oče pa je v obupnem ])oložajiu. c IZ POSLOVNEGA SVETA. Po- ročajio^ da je sovjetska rusk a via da po- deLiila tvrdki A. Westen v Gelju konce- si'jio za t^¦o^lilco emajlirane posode. — Tvrdka baje že gradi tvornico v'Ro'sto- vu na Donau c DRŽAVNI KRAJEVNI ZAŠCl- TI DEGE IN MLADINE v Gelju je na- kl'Oii.ila Gei'jska posojilnica 500 Din. Zu velikodiusnl dar se odbor najpriisrčneje zalivalj'iijie blagi dobrotnici. c V VESELI J)RUŽBI se spomi- njajte najbednejšili in položite dar sle- pkn na oftar. — Podporno drustvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. Kino. MESTNI KINO GELJE. Danes, v ponedel'jek 12. julpj-a im v torek 13. j,ul. se i-gra še senzacijonelini film, najiljolj«a kreaci'ja Harry Piela »Pustolovtsčina v ekspresu'.'. I. del tega filinia se j,e kon- cal v na.pete.in pri>čakovanju, kako bode ta zagonetna igra potekla. V II. delu, ki je še ninogo ])olj zanimiv, se raz- vozljajo skriivnostni skičaji in Piei tri- umfira. Mnogo smeha vzbuja detektiv Fix, ki kfjiub svo|i premetenosti ni kos Harry Pielu. Kdbi;. je vklel I. del. naj ne zamudi ogledja'tisi tudi II. dela! w ""*"™"""""~™"mmm""""""" Sirom domovine. Š IZ KATOLIŠKE ¦ GERKVE JE 1ZSTOP1L DUH0VN1K. izredni pro- fesor na ljublijaiiski unherzi in bioroci s hcerko veleiindustrijai'ca Dra- gotima Hriibarja' v' LjiivbliaiLL. s 0DH0D GENEHALA VRANGLA IZ JUGOSLAVIJE. !General Vrangel. ki se je te dni vr.nil w. Pari.za, likvidira svioj stab v iSrernskih Ka.rlovcih ter iz- l'oca vse svoje organizaciije velikemu knezu Nilkolajiii Nikolajeviču. V krat- kem od|>otuje v Bergijo, kjer hoco ži- veti povsem kot pri'vatna aseba. š ZNIŽANA ŽEL. VOŽNJA ZA UDELEŽENGE GLAVNE LETNE SKUPŠČINE JGZ. Gospod generalni diirektor drž. železnic je z odlokom G. L. AKO. 5321 z dine 8. junija t. 1. odo- bril poloviično vozno ceno vsem claiiom gasidlnih dr.uštev, ki se udeleže glavne letne skupiscine ga.si.kiill dru&tev, ki se bo vrsiila due 17. in 18. juliija v Mari- boru. Popust velja od 17. do 19. jwfija t. 1. na progah diirekcije Ljubljana. — Udeleženci kupijio pri odhodn.iih posta- jali ceio eiiosmemo, Aa obratni strani z vLazniui postajniin duievnäim žigom zi'gosano karto, katera jiim velja tudi za povratek, ako se iizkažejio s potrdi- lom, da so se udeležiili pi-iii"ediitve. Š SEDEMDESETLETNIÖA- NI- KOLE TESLE. Dne 10. julija je obha- jal veliki jugoslovanski genij Nikola Tesla, rojen 1856 v Smilijanu, svoj 70. rojstni dam. Tesla je den najivecjih niož, kar jiih je dal nas narod. t.vorec vse moderns elektrotelinike, radioteregrafi- je Ltd. V Italiiji prostavljajo letas 30- letnico telegraiije brez žic v zvezi z Marconijem; toda Marconi je enostav- ni imiitator Tesle. Š DELO NAŠEGA ROJAKA PRE- VEDENO NA JAPONSKI JEZIK. Naš rojak Janko Lavrki iz Semica na Dolenj>skem |e od leta 1919. profesor za rusko fit^rafüro na uriiVerzi v No- th|ingha.mi\i ha Angle«kem. V Angliiji je pfi'znan kot"'ed'en najbollsiih .sodobnili kriitikov. To prLznanje je službeno po- trjieno z k.ienovanjem za clana. iaistku- ta sl.ovan.skih naukov na londonski uni- verzi. Od leta 1919. je Lavrin izdal v a.ngleskem jieziku tudi dehi »Dostojev- skij in njiegovo stvarjanie«, »Tolstoj« im »Gogol«. Knjiga o Tolstojii je od 'aai- gleškiii kriitikov priznana kot najboljAe anglesko delo o velikem Rusu. Sedaj je ličtšim RoročniHom! Sobotni številki »Novg Dobe« smo priložili položnice. Prosimo, da se jih naročniki prav pridno poslužijo ter nam nakažejo na- ročnino. Zamudnike prosimo, da nam poravnajo naročnino za nazaj ter nekaj tudi za vnaprej. Je nekaj takih, ki se za opo- mine sploh ne zrnenijo. Ti naj nam pošljejo naročnino tekom 8 dni, ker jim bomo sicer lista- vili list, zaostalo narocnino,pa primernim potom iztirjali. UPRAVA. ta knjiga jn'evedena na japomski jeziik. Prevel jo je japonski kiijiiževiiiik gos^. Jiigaku. Lavrin je prvi jugostovenski ])iisatelj, ki je preveden v japonščino. Profesor Lavrin je star šele 39 let. Ko je dvršil ghnnazijo naSusaku, se je mnstanil v Petrogradu. Študiira\ je1 li.te- raturo na univerzah v Ruslji, Skaudi- navijl mi na Finskem. š NAŠI »AMERIKANCI« NE PO- ZABLJAJO NA D0M0V1N0. »Ja- dranska Straža« in »Jugoslovenska Matk-a« sta prejeli vsaka po 26 funtov stei^lhigov iz Antofagaste v eilski repu- l)liikik ki jiih je poslalo tamkajšnje Pod- porno'drustvo povodom odlioda na^e- ga rojaka Ivana ivanov'Lca, ki je coLili 60 let ])reživel v Južni Ameriki. š 1MN0VANJE ŽELEZNIGAR- JEV V SLOVENIJI. V prometnem mi- nist rstvu je bill podpisan večji ukaz o ¦¦iiM'.nova,njiu zeleziuskiih uradnikov v 'Slo|\"eiii'j'i'. š REGULAGIJA SAVINJE. Za i^gui'acijo Savinje od Solčave do Lo- garjeve doline je dovolilo minLstrstvo ])oljiopriivrede in. vode krediit v Lznosu 65.000 Din. Dasiiravno ta kredit ne za- dostuije za temeljito poprayo imirr,egu- laciijo vSaviinj,e, ie vendar to velikega po~ mena, ker vodi. ob Savinji- važua (;esta, kii se ima osi^gurati za promet in turi- Š ANGLESKO SKEÖÖZEMSKO BRODOVJE V SPLITSKI LUKI. Mi- noli teden je pripliulo v Spliit angle»ko sredozemsko brodovje, ki. štejo voc de- setin veliikili in manjšiJi bojnih ladij. Brodovje se naliaja pod pavoljistvom vi- ceadinirala siira Mihaeia Hod|ge,^i. Za bivanije angleskega brodovja 'y .Spli,tu so clofočene velike svečanasti.,'V^-si'lli se bodo ofiiciijelmi medsebojini ]>o^:eii), ad- miirali in poveljniiki angleškeg^Jtfoflov- ja napraviijo izlete na Marj4n,'v Solin, Trogiir, na Kli's., Omis, obciniä'^iirn j>ri- redi svečan dine. Vršile se bdefio tudi waterpolio-tekme in nogomel^' tekme med našilm ki anigle.skinn ntostvonl. An- gfesko brodovje ostane v SpMitu do 15. t. m. Š TOVARNA VAGÖN0V VN LO- KOMOTIV. Prometni riimiMer je pod- pilsal včeraj odl ok za zgradbo nove vc- liike tovarne za popravrlo va,gonov in lokomotiv. Tvornica se bo gradila v Kraljevu. š VELIK POZAR'V TRSTU. Te cln.i je v Trstu i'zbruhnil požar v pro.sti. luki. V hangarju st. 7 jo un.iičil šest va- gonov najfiiiiejšega čaja im 2 vagona itgrač. Bi"ago JK3 biilo shranjeno na ra- cuin spediciijvske družbe »Adriatiica« in. je bi'lo zavarovano. Požar so pogasili ognjegasci iii.vojia.ski oddelki (^el'okup- na škoda znaša 3 in pol miliiijonii liir. Doinneva se, da je^l pgenj pMtakn.jon iz maÄcevanj.a. **«'-¦' ¦"« ** ¦¦ š NAJDBACtfMSKEGAiiI>ENAR- JA V NEVESINJU. Brata Drvamilži- ja sta našla v bližiini Atupasii^ie kuk v .«kaiovj.u zakopan denar. Domneva so, ?da |e denar bil last Ali päise, ki je bil veli'k bogatas. Sarajevski inu'zej je ta- koj zaliteval, da se denar rekvkiira, to- Stev. 76. »NOVA DOBA« Stran 3. da akcija tainkajšnjega srezkega po- glavarja dosfej še ni imela uspeha. Po- sode pa., v katerih je bid denar najden, ne izkijucuijejo moznostk:(Ia je bi.l naj- den rhnski donar. '>*• /^ š VATIKAN IN IvONKORDAT. V riioiskiii iiiformiranih krogih se zatrju- je, da se bodo pogajaaija za sklep kon- kordata mod Jugoslavia in Vatikanom nadaljevala čim nastopi s.voje mesto novoimenovanii jugosl'ovenski poslanik pri V aitikaiiiu. V vatikanskih krogih že- ie, da se konkordat zaključi predno clo- spe jugoslavenska kraljevska dvojica tia si'uzbeni poset v Rim. s GRADNJA ŽELEZNIGE ROGA- TEC-KRAP1NA. Po poročilih iz Bco- grada so v di.rekci.jd za gradnjo železnic dovrseni naerti za gradn-jo železnice Rogaska Slatimai-Rogatec-Krapina. Z gradnjo proge pricno v najkraJKem easu. •¦'¦ ¦' Š ZOPET UVEDENA PRAZNO- VANJA. Posledk'e kopičenja premoga se že kazejctf'lludin'isko ravnatel'jstvo v Trbovljahj je naslovilo na delavstvo site- dec! dopi«: ..Naznanjianio Vam, da se v pondeljek 12. t, m. pra-znuje. Ako ne bomo dobiliv iharocil1, se bo v;sak teden enkrat praznpvalo. Srecno! TPD. rav- natelij.stvo Trl>ovlje. — Na rudiiißki se- panu!j,i j(Piiakopičeniih že 2800 vago- n ov premogia. Vsi razpol'ozljiivi' pros to- ri so že poln!, tuidi oni depot, ki je biL povečan pred mesecem dni za 800 va- gonov. Dnev.no se depoiiira 40—50 va- gonov premoga.. š TOÜA V VIŠNJEGORSKI OKO- LICI. V četrtek opoMne je nastal nad ViisnjiO'goro silen vinar z naliivom. Med nevihto se je vsula kakor lešniki, dol'O- ma kol oreJii dobela toča, ki je pa data nepretrgoma 15 minut. Katastrofahia toca je liapraivila v okoLiici Viwsnjegore ogromiio. (škodo na polju kakor tudi v nasadnih vrtovih in na sadnem drevju. s VELIKA PONEVERBA V NO- VEM SADU. V Novem Sadu so prišli v tamkajšnjii p ad ruin it i Hiipotekarne baiike na sled velhki defravdacisji, Stf-. danji bla.gajtniik pod r užn ice je general- lH'inu di.rektorju prijavil", da so izginili vecji zneski, poslani po pošti n.a ome- ii.jc'iio podiriižnico. Prekskava je dogna- la. da je biivši* blagajiiik Sal ill Smajlo- vvč iz Brčkega poneverLl 160.000 Din. Goij'iifija je bila odkrita sele sedaj, ko so oskodovaiTie stranke reklainirate svoj*, denar. Smajiliovic je bil aretira-n kijzron; cen sodižcu. l;: ¦'-, š SAMOM0R ZARADI NESRF/l- NE LJUBEZNI. V Zagrebu se je pri- vatna nameščenka Edita PLanöin&ek za- strupi'la z lLzolom. Nezavestno mladen- ko so prep'eljai'i1 v bolnico, kjer je kmti- lu mato uinrla. Iz pisma, ki ga je zapu- .stiLa. je razvidno, da je šla v snirt za- radi nesrecne ljobezni. š BOLNO ŽENO PUSTIL NA PO- LIGIJI. Na zagmbsko poli^ijo je pri- peljal' neki Lovro Vargovic svojo težko boltiio žen-o. TrdLf je, da jo je hotel od- dati v kako bolni.co, pa je niiso hoteli nikjer sprejetii. DofoliLi so inn, da jo prenese v fiizikat. Žena je biila vsa za- tekla in je imela tudi strašne gnojne rane na č-fen.Li;li na roka,h. Komaj jo je niož pren_es(>l z voza, je odlhiite! na voz in pobeg'n'il' Polioija ga ižče. s UMQRPVE HBRATOV V PE- TROVARA.l^KU. V Petrovaradinu je bil izvršen grozen zlocim. Ubita sta bila brata Josip in Dragotin Šantek, star- čka preko 0,0 fet. Postala sta žrtev grde konkurenice in zavLsti. Ubil iu je ribič Održal z revol'verskirni strelii. Ko so ostald riibiči zvedeii za tragično sinrt obeh bratov, so.bilii tako razburjeni, da so hoteli morilca jaa mestu limčati in, so ga ležko raiiiili na levem ,oč.e«u-. Mo- ridec je bit oddan v sodne zapore. š ČE SO OTROGI BREZ NAD- ZORSTVA. V Splitu se je ponesrecila 8-lotna deklica Sonija Berkusiiü, ki je s svoji'in nialiin bratce.rn ostala sama v ¦itanoviuiju. MaLcek jo priižgal vžigali- co ter po neprevidnosti zažgaf ol)leko svoje sestrice, ki je bfta takoj vsa v pla- riKMiu. Nesrecni otrok je krnallu iizdiili- Ilil. Vl "; Quasi] a les, Sulikol,Sulfarol,SaIo/dih,Mazavon.ilo, Tobačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, Fenoftilein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, limelju, vrtiiicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SANITAS, Celjo. s VELIKO ZBOROVANJE V ŠMARTNEM OB PAKI VSEH BIV- ŠIH V0JAK0V iz svetovne vojne za niarLborsko ol)last se bode vršilo dne 2o. jiuliija 1926 ob priliki odkiutja. spo- menika 63 v vojni padlLm žrtvam. Vsi hivši vojaki, vsa drustvaf^rt^s razlike strank naj vsled oskrbe^a'km7, vago- nov ter prehrame javijo, najp^rej^stevilo udeležencev, da bode vse pmV-ocasno preskrbljeno. Posebno naj pridejo vsa drustva in vsi bivši vojaki iz svetovne vojne iz okraja Celje, Gornjigrad in Slovenjgradec. Prijave je poslati na Odbor za >r])ostavi-tev spomenika v voj- ni padlim vojakom, Šmartno ol) Paki. Vožnja k slavnosti je na vseh železni- cah posovicua, 645 »BREZÄLK0H0LNÄ PR0DUK C1JA«, Ljubljana, Poljansld nasip 10/10 poxlje v sake »in narocniku ška družba pi.vovarne Union 6 Dim (lani 10). za 1924-1925; Tvornica za dušiik Ruše d. d. 10 Din (lani 7.50) od 1. julija; Merkantiilna banka 8 Die (lani. 10) od 10. jurija; Ju- gaslovanske tekstilne tvornice Maath- ner 5 Din (Lani isto) od 26. jimija 1926. g NAŠE RIBARSTVO NA JA- DRANU. Trgovjinsko minißtrstvo je iz- dal'O o našem riibaistvu v preteklem le- tu sledeče podatke: ribičev je bilo na Jadranai 13.433, ribiskili čolnov 3727. Ai'ednost ribarski\b priprav pa je zna- šata 33 milijonov dkiarjev. Vrednost \lovljeniJh rii> se ceni na 30 niilijonov diniiarjev, kar dokazuje, da je ribištvo na obali nasega morja yelikega go.spo- darskega pomena in da mn moramo ppsvetiiti kar najiveč pozornasti. ,/ 'g PASIVNOST. Tt^VItJANSKE .ŽUNANJE TRGOVINE. V zadnjem troniaseeju je znasala vrednost oclol- nega it voza v Italijo 6 mi.lijard 620 mi- lijonov i'ir. Izvoz pa je padel na 3 mili- jairde 381 miilijonov lir. Deficit znasa torej 2 mUiijardi 688 milijonov lir. g ANGLIJA KUPUJE PREMOG. Angleška vlada je predložila spodnji i»boirnici dopofnUoii -p red log gledo kre- idiia za nabavo preniQgai y i,nozemstvu, Kredit l)i se naj zvišaj ,za 3 mMijono funtov stei'liingov. Iz Lgjidona porooa- jo, da. je bilo v zadnjem tednu uvoženo 500.000 ton ameriskega. premoga. Last- niiki razni'h premogovnikov so objavili na plakatih pogoje, pod katerimi so priipravljeni sprejeti rudarje na delo. Kriiza, ki jo je v rudarstvu povzročil stra'jk, je še vedno precej občutna. Ljudska prosveta. 1 K0NE.G PRILOG SLOVANSKIM LISTOM V ITALIJI. V uradnem litetu »Gazzetta Officials« je i'zsel odlok, ki- vsebuje l'azne uredbe za odpravo ne- potrebniJi izdatkov. Od raznili točk je za nas posebno važna točka 7., ki pra- vii: Do nadaljmje oZa našo deco«. Kaj bo z enako prilogo ted n ilk a »Novic« m s prilogama >Istar- ske Riiječii«, ne izhaja iz navedenega odloka. 1 REALKA V IDRIJ1. Dne 1. juli- ja so se pričeli zrelostni izpiti na real- ki v Idri'ji1. Kakor zna.no, je to pred- zadnjii termini za vzp'ute na tern za.vodu sploh. Pouk je za defi'niitivno končal. V jeseni bo še enkrat za zrelosine i'zpite in potem je tega zavoda. ki bi moraf je- seni praznovati 25-letnico svojega ol>- stanka, konei*., \\>i . :¦ ,_<-,, , l NAJSTABÜEJÖI ,l?AiWV ZllJiJÜ raziiskovalec Sven lied in., je našel v ki- tajskejn meMu Loul'aniiMp:olegri lesenih popisani.il tablic tudi roko]>kse pa ])a- pirjiu, ki so velevaižen dokument y zgo- dovimi proiizvodnje papirja. Papifr Sven Hediinovi;h rokopisov je razlicen po barvi in debdostk Proses or Corrady, kj jeopwv/el pa-pirje, da jiili desiifrira. jo iigoto.vM;, da so papirii zgodavin.ski dokiwneriit z naslovom: »Zgodovina voj- skujočih se drzav«. RokopLs je ie leta Vedno nedosegijivo v kakovosii osiane Schicht-ovo milo znomke „Jelen" Kaiti nič na svetu nas ne more napoiiti, da poslabsamo naše nojboljše, kakovost našega mila. Mogoče bi nam bilo pocenili naše Jelenovo milo s tern, da bi ne porabljali ,,tako dobre" surovine. Ne storimo iega, kajti nam ni samo na tern, da proizvajamo „dobro miio", temveč nam je na iem, da proizvajamo najboljše milo! :180, po KrUlu.su ki je siiguirno najsta- rejsi rokopiis na papirj'u. 1 DRAGOGENO ODKRITJE. Egi~ ptolog Hugo Moneret je pri izkopa.va- njiii v Aslnvaiui odkrii* razva.line kopt- ske^a samostana, za katere se doslej niili.ee hi zmenil. Pravi, da so vtem skriitem samostann v ])rej,ai»i]ili časil) prebiivalii kriistjani, ki so pod nadvlado isl'ama ostali. zvesti svoji verk V razva- liinah so nasli mnogo dragocenih roko- pksovi, ki segajo jirav dio 4. stoletja po Kr. im vsebujejo zelo zanimme podatke o živfjenjii a.postolov. Razgled po svetu. r AMERIŠK0 POSOJILO TVRD- KE »FIAT«. Znana turraiska avtomo- bilska tvrdka »Fiat« je pri Morganu v Ameriki najela posojiil'o 300 milijonov lir. Tako je tudi italijanska avtomobil- ska industrija prkšla pod odvisnost ameriiskega kapitala. r ŠPANSKI KRALJ CASTNI DOKTOR. Oxfordsko vseu-čiO.isče je po- clelilo spanskomu kralju cast doktorja in kstočasno osiioval'o stolieo za «panski jezik. in literaturo. r 4 LETA STAR 60 KG TEŽAK. JMerediith Taylor v Ameri'ki je najde- belejvši otrok na svotu. 4 lcta je šele star, pa tehta že 60 kg. r NAJDEBELEJŠI MORNAR NA SVETU je gotovo Anton Augustus v Severn! Ameriki. Nic manj kot 200 kg 'nia. r ZA DOSTOJNOST V KOPALI- ^ČIH. Italijanski notranji minister je paslal vsem kvesturaiin v državi okrož- uiico, naj strogo skrbe za to, da se po kopaliiščih ne bo zaJ'il' cut'-dostojnosti in nravnosti. Oblasti. na\ bodo previidno pri oddaji dovoljenj za kopališča; ka- bi,ne za moške in žemske morajo biti strogo ločene; kopalne obleke morajo biti brezpogojn.o take, da ne žalijo nravnosti. Najstrožjc se prepovedujejo plesi v kopai'ni'h oblekah in vse podob- ne pri.rediitve. V sami kopabi'i obleki no sme niJiče lioditi izycji kopaližča. r NEUSPEH 'AMERIŠKE. PRO- TlIBIGIJp. »Lokala:izei^er« poroea iz Newyorka., da je general Andrew, ki jo provzol v.odstvo .prohibiicijiske vojne, od^stopil. General je nedavno i-zjavil, da bo zapustil' svoje mesto v oiiiem tre- niutku,, ko bo spoznal, da je prohibicij- ski zakon neizvedljiv. r ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANGA — PASIVNA. Po uradnili poročilih je iitalijiamska trgovinska bi- laliica za dobo prvih pctiili mesecev moe- no pasiivna. Uvoz ,je znašal v tej dobi 12 mili'j^d ^k' im prekasa izvoz za ce- lih sesf f^i^YjaTd m \)0i liir. r ÖKAJSDAL AMERISKEGA »STJ- HE'GA REŽIMA«. Washingtonski ča- sopisi poi'oeajo. da je drža:vju odvetmik WiJIin.m Wright, katerega dolžnost je, da pazi in zasleduiie točno iizvrsevanje ])rolii'biei.j.skega zakona, referiival s^na- tu,; da je »Zveza krščanskiih žena za pobi'jimje nozmernosti v Pensitvaniji' pora,bila vec'.jli del svojiih fondov, ki znaša 130.000 dolarjev (3 miLig.one di- narjev), za nabavo whiiskya iiii drugih alikoholniili pi'j«c od tihotapcev. Izjava je iizzvala med senatorji največje ogor- čenje. r KULANTNI KOMISAR DRU- STVA NAROD0V. Mr. J. Smith, ge- nerakii komisar društva narodov na Madžarskem, je pred dnevi odx>otoval i'z Budinipešte in se odrekel ptaci, ki bi: mu jo Madžarska morala iizplačatii ])red' odliodom. Z 60.000 dolarjii, ki bi jih moral prejieti generalni komiisar, bo madiar.ska vlada razpiisala ustano- vo Smith in vsako leto poslafa v Ame- riko dva tehniika, da izpopolnLta svoje štiudige na amerijskiih visokih šolah. r V ITALIJI NE BO VEC ŽUPA- NOV. Rmiska vlaida je i^rekliicala vse obeiu-ske voliftve. tudi v obeiaiah, ki šte- jejo nad 50OO probivalcve in so iimele VEZNA TISKARNA V CEL)U izvršujtt vsa ttskarska delQ okusno in pb zmerni cexd Strap 4. >NOVA DOB At Stev. 76. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastni Itiši CillJHSRIEilü ULIGP. ST. 11 nosproti pošti. UstanovIJena leta 1889. UstanovIJena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJi GRAD, SEVNICA, ŠMARJE PR! jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Starsowanje obstoječe iz sobe, kuhinje in vseh pri- tiklin, se zamenja. Naslov pove uprava. dosed a j pravico volili župan.a. V vecjih mastiih bodo imenovani guvernerji, v manjisi'h pa podestatk — S tern odlo- korn je tudi kri/za v tržaškem občin^- skem svetu rešena. r POGREB DR. COUEA. Ob izred- Do veliiki udeležbi je bil včeraj popol- dne pokopan v Nancyju dr. Goue, ki je zdravil narod saino s pomocjo sugesti- je. Ameriška kolonija v Pariau je dala položiti na krsto pokojnika vefikanskL venec. r KUGA IN POVODNJI V ME- HIKI. Iz Leona v Mehiiki poročajo, da se je pojavifa v mestu kuga. Nad 6000 ljiudi je brez strobe in kruha. Sicer pri- hajajo vlaki na pomoč, toda vse ne za- leže dovolj, da bi se mogio resiiti pre- biivalstvo. Doslej so ugotovili nad 250 žrtev. Poplavam se je pridruižilo so drugo zfo, kuga, ki neusmiljeno pmsto- si v mestu. Vlada je z vojiaštvom za- stražila mesto, da ga ne more mfoče za- pastiti Vse bolnite so prenapolnjene., Lj.udje trimioma wmirajo, nakar jih na sku'pn'Mi grobisčiih sežiigajo s petro- lejem. r KULTURNE ZVEZE SOVJET- SKE RUSIJE Z INOZEMSTVOM. Te dni se je vistf v Moskvi kongres Sojuz- kaučuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktičnegii in štedljivega Človeka peob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi Čevlje brez «Palme». 21 — 14 ncga driustva za kuLturne zveze z ino- . zemstvom. Ugotovilo se je, da dobiva danes SSSR v zaaneno za svoje knjiige izdanja od 50 raznih drzaiw Tudi stal- no raste število inozemskiih učenjnkov in javnih delaycev, ki priiliajajo v sov- jetsko Rusrjo. Tekom zadnjih 5 mese- cev je posetilo drustvo 419 tujcev in mnogo inozeniiskih delegacij. Društvo je prircdilio 19 »večerov zbližanja«, ka- teri so bili obiskani od 4118 oseb. Nikdar več ne me- njam, ampak ostanem sta- len odjema- lec za sukno v veletrgovi- ni R. Ster- mecki,Celje kjer se letos prodaja mo- fen melton m Din 45.—, modern še- vijot 52'—, fini kamgarn 60'—, po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100'— do 300' — . Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 5 A Hiša v Celju enonadstropna, v sredini mesta, z vpeljano elektriko, vodovodom in pli- nom, z prostranim dvoriščem se proda za Din 175.000'—. Pripravno za vsako) trgovino, zadnji trakt za obrt. Stano- vanje se takoj izprazni. Pojasnila daje iz prijaznosti Tujsko-prometna pisarna 3 v Celju. 1 Učenec se sprejme v trgovini barv Franc Čuk Preil nWM, !to[j§!ri in \i yseli drugili rudntkoü dcbaulja in liOsidüljQ na doin v mesfa _______________ inokfllici FranJQ Host, CELJE, Aleksandrova ol. 4 Ipöiiiiliisipip dobro vpeljana, z lastnimi prostori, z ne- zaščitenim stanovanjem, v katero se kupec lahko takoj vseli, se zaradi opustitve trgo- vine na drobno tako] proda. Istotako se »ajceneje proda razna oprava za pisarno, kakor pisalni stroji, pisalne rnize, kopirna preša, Debego stroj za tiskanje itd. Vpra- šanja je nasloviti na M. Oswatitsch, trgo- vina s premogom na debelo, Celje. 2 — 2 Proda se 3-1 14 še dobro ohranjenih starih dvoj- natih oken s šipami, okvirjem in ša- luzijami ter 2 križni vrati. Vpraša se pri Josip Sucher, Zavodna 61, Celje. 5-1 Eiiodružinska liiša novo zidana, 18 let davka prosta, s 5 sobami in 2 masardni sobi, kopalna soba, z vsem pritiklinami, parketirano, elektr. luč, betonirane kleti, z velikim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. Inserirajte v „NOYI DOBI"! Br. 6957/7 26. Razglas. 39. peš. polk v Celju ima za pociniti 22 kotlov. Licitacija (nadmetanje) se izvrši 14. julija 1926 ob 10. uri dop. v vojašnici Kralja Petra Velikega Osvo- boditelja. S tern se pozivljajo vsi kleparji, da pridejo na gornji datum, da prevzamejo navedeno delo. Iz pisarne 39. pe§. polka- Br. 6957/7 26. Razgl as. 39. peš. polk v Celju proda na javni licitaciji barake v Pečovniku, kjer so bile svinje pukovske ekonomije. Licitacija se vrši 20. julija 1926 ob 10. uri v vojašnici Kralja Petra Velikega Osvoboditelja. 1. Velika baraka: viš. 41/2 m, dolž. 30 m, Sir. 71/2 m. 2. Mala baraka: viš. 5 m, dolŽ. 10/77, sir. 4 /77. 3. Žice 185, m gladke. 4. Pletene mreže 327 m. 5. 2 komada po!omljenih vrat. Iz pisarne 39. peš. polka. Delaj, nabiraj in hrani! in ? « 1/3 > o _ c — > (A C o N 'ft -*-1 a. ? 2- o a •^ o 3s Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke prf zadrugi LASTNI DOM stavb. In krcditnl zadr.zotfl. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska p« 20 nin sp dnhi nabiralnilc na dom. Jarnstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. ns ~% fc. v. K <. rfi O Čas je denar! Mr Pupilarnovaren in jawnokopisten denai*vii zavod celjskega mesfa J^^sfna hranilnica celjska Ustanovlfena leta 1864. — Pod I] trajnim dri&vnim nadzorstvom. l\ V»I lsranllratent posli »e izvršulejo naiüulantneie, Silfro infoč- no. Ugodno obressovanje. Pojasnlla In nasveil brezpiačno. Vrednost rezervnih zakladov nad "Krön 25.OOO.OOO*—. Za hranitoe vloye jamčS mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davena mocjo. Jiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so : za izdajatelja Pavol ZabukoSek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinka V. Gabero. — Vsi v Celju