38
Listek.
da jo vije oblasti gotovo potrde za olsko rabo in da bode rabila kot prekoristen po-moek pri pouevanji zemljepisa. Pa tudi preprost Slovenec se bode iz nje nauil veliko zanimljivega in za ivljenje potrebnega, tako da jo lahko priporoamo vsakomur z najboljo vestjo. .S". R. v Uc. Tov,
Skoro istoasno s tu pohvaljenim Zemljepisom je izdal prof. Oroen tudi Metodiko zemljepisnega pouka. Izla je kot ponatisek iz Uiteljskega Tovaria s 13 slikami iz iste tiskarne in stane 30 kr. Tudi to delo je prva metodika knjiga zemljepisne znanosti med Slovenci. Uitelje napotuje, kako naj uencem tolmaijo zemljepisne pojme, kako naj zaenjajo zemljepisni pouk v olski sobi, kako naj potem uencem razlagajo obzor, strani sveta in kako naj jih ue" zemljepisja pod milim nebom. Sosebno hvalno je, da g. pisatelj poklada toliko vanost na zemljevid, zakaj zemljevid je verna slika zemeljskega povrja; brez zemljevida si ne more nihe predstavljati niti zunanje oblike nae zemlje, niti nje navpine izobrazbe. Zato so zemljevidi v ljudski oli neprecenljive koristi, in nam se zdi v vsi metodiki najvaneje poglavje ono o itanji zemljevidov, ki res podaja vsakomur vsa potrebna pojasnila, da se lahko spoznava (zaveda, orijentuje) na sleharni karti.
Da je knjiga res metodika in ta metodika sestavljena po najboljih virih, za to nam je e porok pisateljevo ime. Le glede na nekatere tehnike izraze bi nekaj pripomnili. Tako n. pr. ni pravilno narejen izraz pridvina karta za Reliefkarte, mesto vzboena karta. Ako e rabimo polutnik za Aequator, zakaj bi ne rabili tudi polutke za Halbkugel ? Izraz odtemnjevanje za Schummerung je vender nekako uden. Ali bi ne bilo bolje uvesti besede osenjevanje, saj je uencu jeduo, kateri novi izraz si mora prisvojiti. Glede* na take izraze bode treba torej e nekoliko sporazumljenja med uitelji. S. R.
Zgodovinske povesti za meanske ole in vije razrede ljudskih ol, spisal prof. Ivan Vrhovec, natisnili Blasuikovi nasledniki; stane vezana 60 kr. Imamo torej e tudi prvo zgodovinsko knjigo za meanske ole, ki obseza 73 strauij. Razdeljena je tako, da je odmerjena dobra polovica staremu veku, srednjemu in novemu pa po jedna etrtinka. Iz tega se e vidi, da so nekatere povesti starega veka narisane preobirno (n. pr. o trojanski vojni, doim je povedano o Odiseji primeroma malo) in da bi se bila dala izpustiti marsikatera podrobnost. Zlasti ni prav, da se mlademu uencu podaja preve imen, ker mu to le glavo zmea. Knjigi je vtisnjenih tudi 8 slik in sicer zgolj le pri stari zgodovini. Ali so morda srednjeveke in novodobne zgradbe menj vane nego stare?
Predgovor knjigi ima razpravo, kako naj se piejo tuja imena v slovenini, ki nikakor ne spada v olsko knjigo. Pisatelj je odlono zoper fonetiko pisavo, a pomislil ni, da otroci, katerim je knjiga namenjena, ne poznajo ne latinskega, ne grkega alfabeta, da torej imen natisnjenih v njih olski knjigi, niti citati ne znajo. Filip in
"" "
Aleksander je znan vsakomur, zakaj bi torej muili uence s Philippom in Alexan-drom ? Sicer pa pisatelj sam nikakor ni dosleden v etimoloki pisavi, ker pie n. pr. sfinga, faraoni, Alcibiad i. t. d. V predgovoru trdi, da bi morali tudi pisati Silar in Blihar, ako piemo vse fonetiki mi tega muss ne priznavamo toda v tekstu pie vender liko polje za Lechfeld. S. R.
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Una knjiga za obrtne nadaljevalne ole, ob jednem prirona knjiga za obrtnike. Spisal dr, Toma Romih, meanske in obrtne nadaljevalne ole uitelj v Krkem. Celje 1892. 1. Zaloil in tiskal Pragotin Hribar. Tako je popolni naslov knjigi, ki je izla nedavno. Za danes jo
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si