Za poduk in kratek čas. Štirnajst dni širom sveta. (Dalje.) Moral bi še vam aekaj povedati o lepoti ia kraaoti zaklada česke kroae, ia o dragocenoatih zaklada stolae cerkve; pa vam povem, da se za take re6i aič ae morem aavdašiti, ki se v zakleajeaib ahrambah porivajo. Prerevai je blišč zlata, 6e si ravaokar gledal zlato zarjo, ia vai biseri ao temai, 6e ae v juterai rosi solace ogledaje. Smo pa6 pozemeljski otroci: svetli krajcar občudajemo, pred bleakom zlatega aolaca pa si o6i z roko zakrivamo, da ga ae vidimo. Sobaae v kraljevem dvoru ao prelepe. To bi vsak čiovek rekel, kateri jih je videl; toda jaz se tudi ajim aiaem ai6 poaebao čudil: ko pa aikdo v ajih ae ataauje. Star grad ia pa — koateajak, v katerem atrahovi vladajo, to je eao ia isto: telo brez duše. Posebao pa ne maram sobaa, katerih ateae so aamo ogledalo. Ogledalo je aamreč živa podoba zapeljivega sveta. Tvoje levo oko je v ogledalu desao, ia tvoja desaa roka je v ogledalu leva; ravao tako, če avet pravi: ,,Tukaj je Kristua, — ae verjamite", — tam ga prav gotovo ni. V dragem aadatropji kraljevskega grada me je jako zaaimala ^česka piaaraa", iz katere ao uporaiki 1. 1618 skozi okao pogaali dva svetovalca ia piaarja 16 metrov globoko, ki pa čadovito aiao druge škode trpeli, kakor da jim je atrah pete aabruail, da ao jib prej ko alej odaesli. Ko korakam doli po bregu proti meatu dobajam ia srečavam cele šoke mladib deklet, ki ao komaj šoli odrastle, a ao že dirjale v tovarae delat. Bile ao priproato a apodobao oblečeae. TJamilile ao se mi, ker ao bile vae bledega, aavdubljega lica. Lehko, dajim ae cvet6 rože aa licu, ker leto ia daa v temaih proatorih delajo, kamor solace aikdar ae priaije. Veadar moram re6i, da so mi bila poaižaa ta dekleta jako vše6, ker ae živijo od dela svojib rok. Gotovo je taka mlada delavkiaja bolj plemeaita, kakor aašopirjeaa goapodičiaa, katera ne vč, iz česa živi, ki zjutraj do devetih api ia kavo v poateljo dobi, ae komaj do deaetib. zdeva raz blaziae, potem pa do edaajatih zeva ia se pičlo do poludae toliko obleče, da ae pride razgaljeaa k mizi. Ob dvanajstih greva pred mestjansko hišo stat, da si ogledava slovečo uro na mestjan- skem stolpu. Ko ura bije dvaaajat, odpreta se dve okai aad aro, ia prikaže se zaporedoma dvaaajst apostolov, ki korakajo dragza drugim mimo okea, ia vsak pogleda ojatro ia resaobao akoz okao doli aa ljudi, katerih kar mrgoli aa ulici, ia ki imajo vae drago v mialih, le aebeškega kraljeatva ae. Meai ae je zdelo, kakor bi apoatolt pridigali: ,,Bratje Čehi ia vidva Sloveaca, ki ae tukaj po Českera klatita, aamo eaojepotrebao." Za apoatoli pride Jezus ia aas blagoalovi ter opomiaja: ,,Ia6ite aajpred božje kraljestvo, vae drago vam bo privržeao". Poleg ure atoji smrt s koao, ki aekemu človeku. ki poleg aje atoji, ozaaaja, da je zdaj za njega amea. Pravijo, da je ta človek žid, ki bi se rad za polao vrečo deaarja s amrtjo pogodil. toda amrt ae privoli ia ae ae da podmititi. Vrh kazalcev atoji petelia, ki po vsaki uri zažtneri ia zapoje: ,,kikiriki!" Petelia ae ve, kaj poje, a veadarJe peteliaova peaem za aas tudi pomealjiva: ,,Čajte tedaj, ker ae veate, kedaj Gospod pride ; zvečer ali o polaoči, ali o petelinovem petji ali zjutraj." Smešnica 6. Pri aodaiji ae izgodi maraikaj. Tako je stal kedaj Jemač, zaaa zmikavec, pred sodaikom ter se je prav debelo zagovarjal. Sodaika prime aevolja ter mu rece aekako v jezi: ,,Kaj, ae sirovi mi bote ? Mar ae veate, da ate pri 8odaiji, aa tožaji klopi 'i Še eao tako beaedo, pa vatn brž pokažem, kje ao vrata". — ,,Prav", seže mu J emač v beaedo, ,,prav, žlahtai goapod, prav bode tako. čiato po moji želji bode, saj rad pojdem".