r/Z
TV UN C/
EM
■ " -
MA1S££(T
■ ■ ■
FIDEjT
m m m
J'PE-T.,
CHARIIA/
\\\
TRIA
iiXt'c |
maiorb
AUTEM^ HÓRUM
< #
CHARITA/
JF M M
ÌCOR AIII ,13
ZBORNIK
iGLA-TILO LLOV. IN HRVAT. DUHOVNIKOV V ITAUJI
^-pOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
§ Ali si storil vse, da nabereš cim več jj udov za GORIŠKO MOHORJEVO 1	DRUŽBO ?
| Kako boš v prihodnje več storil ?
v
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o/
/	"	~	' N
RESTAVRACIJA
PRI TREH KRONAH
v Gorici, Gosposka ulica.
Točna postrežba.
C___________________________________________
		
LUDVIK	ZOTTER
Brivski in	damski salon
	TRAVNIK 17
L—		.	
	
	Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5
J	V.
Anton Breščak
Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba.
~v................................r
I Andrej Fiegei |
| Restavracija in gostilna
§	s prenočiščem.
| TRAVNIK	TRAVNIK J
| Untoli Koren nosi. - Gorita j
•	najstarejša gorišha MHa spEcijalizinana s §
•	češkim porcelanom - šipami - emajlom in ®
«	stekleno posodo.
«•«•••••«•«••••••••••••••••••«»S
JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-—
r

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Podružnica w Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Urši use bančne posle najbulčintneje in najbolj točno!
Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5.
_ n
3 CA
O n
<’i
D. 3 K* —
P Ut
ìi
?
JOSIP CULOT
Gorica - Raštelj 2
Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov.

eaoQSQQQQaGOQQoeQesQQQeeeeeeeaee
| Andrej Golja, Gorica |
©	Travnik 22	§
j| trgovina hišnih kuhinjskih	©
^	potrebščin.	©
•>QO©©©0©©©O©0e©©©©©©OG©©&GO©©Ge©
ZBORNIK
Letnik VI.
1. junija 1926.
Št. 6.
Ascetično zrno.
I.	K.:
Za mesec Presvetega Srca.
Nisem mogel odreči Zbornikovemu uredniku, ko je hotel, naj napišem za me= sec junij kaj o Srcu Jezusovem. Sedaj, ko hočem pisati, me pa močno skrbi, kaj naj povem o tej vzvišeni tvarini tri sto sobratom svojim.
Zdi se mi, da stojim na Sveti Gori in gledam po tej naši Krajini. Mislim na vas, sobratm dragi, ki bivate, kolikor daleč mi sega oko in še dalje. Mnoge poznam, ne= katerih ne. Občudujem vašo gorečnost. Koliko se nekateri trudite, ko je nas du= hovnikov dan na dan manj, ko je povoja nega dela polno, ko je delo za duše tako težko. Leta se nam vsem množe, naraš* čaja skoro ni. Zdi se mi, da čujem vaše vzdihe, ne obupane, težke pa. Kaj ne: to* liko truda, uspeha tako malo! In še to hoče zagrniti plaz pohujšanja! Vse vas čujem, tri sto sobratov mojih.
In ko tako tožimo, se vprašujemo, za* kaj tako, kedo je kriv. Morda mi? Ni za* stonj pisano pri Luku 5, 5: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvoje besede bom vrgel mrežo...« Sobratje, ali mečemo mi mrežo vedno na Gospodovo besedo? — In ni zastonj pi* sano pri Mateju 8, 26: »In reče jim: Kaj ste boječi, maloverni?...« Ali ni kaj take maloverne boječnosti, ki Gospodu ni všeč, tudi v nas? — In ko berem pri Ma* teju 5, 13: »Vi ste sol zemlje, če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič dru* gega več, kaker da se proč vrže in jo lju* dje pohodijo« — ali se mi ne zdi, kaker bi bil jaz. eden izmed tri sto, takale sol? Pa kak drugi kolikor toliko tudi?
Še se mi odpira sveta knjiga, še me mi* kajo inspirirane besede, da bi jih izpisal. Naj jih preskočim celo vrsto in prepišem le iz Jan. 16, 33: »Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte Jaz sem svet prema* gai.«	ti
To zaupanje, nam tako potrebno, naj bi v mesecu Presvetega Srca v nas vseh poraslo. Iz nas pa naj bi se raztegnilo na naše vernike. Da se to zgodi, naj se do* polni, kar po pravilih naše duhovske za* jednice vse dni prosimo: Cor Jesu, fla* grans amore nostri, infiamma cor nos* trum amore tui.
Tu izpod okrilja svetogorske Matere zrem v duhu na vas vse, kako vam ta vzdihljaj sega v srce. Zdi se mi, kaker da je vseh šest sto očes živo uprtih v eno točko, da strme na Gor Jesu, flagrans amore nostri. Kako gori, kako plamti to Srce. Vnelo se je od ljubezni do nas, zla* sti do nas tri sto. Tako nas je ljubilo, da je začelo od same ljubezni goreti. Sedaj gori, a ne izgori. In zanaprej bo gorelo, a ne izgorelo.
Mati svetogorska .pomagaj nam vsem tristoterim, da bomo to dobro doumeli. Potem bo naše srce pripravljeno, da se v njem dovrši, kar prosimo v drugem delu našega vzdiha:	infiamma cor nostrum
amore tui. Že vidim, da se ta sveti ogenj vnema. Pri onem sobratu in pri onem in pri onih že dolgo močno gori, tam pri onih tudi; tu pri tem in pri teh začenja, tudi pri teh in teh bo kmalu začel.
Infiamma cor nostrum amore tui v le* tošnjem juniju. Kako se bodo potem naša srca premenila. Kar je posvetnega v njih, bo pogorelo. Ko se bo odločila ta žlindra, potem šele bo ogenj božje ljubezni vi* soko plapolal.
Ko bo v vseh tri sto srcih ta nebeški ogenj, potem renovabis faciem terrae. Naša duhovska opravila bodo vsa dru* gačna. Kako bomo potem maševali, kako pridigali, kako spovedovali. Vsak dan 300 takih sv. maš, 300 tako opravljenih ofi* cijev; vsak teden.300 takih pridig, 300 ta* kih naukov; vsako šolsko uro 300 takih katehez. V 300 spovednicah taki spoved* niki. In pri vseh naših drugih opravilih 300 gorečih src. Mislite naprej sami, so* bratje moji. To nam mora donesti le* tošnji junij.
Kako boš to dosegel, o Gospod, veš Ti. moči: pripravimo se in dajmo se voditi Ker goriš v ljubezni do nas, Ti bo to lab? vsemogočni milosti. Ti pa, svetogorska ko. Mi vsi pa naredimo, kar je v naši Mati, pomagaj, o pomagaj!
Značilna mnenja o presv. Evharistiji:
1.	Satan: Evharistija je sam Jezus Kristus, — torej onečaščuimo jo z vsem gnevom in sovraštvom!
2.	Nevera: Evharistija je navaden kruh — torej ven ž njo!
3.	Cerkev:	Evharistija je Bog=človek Jezus Kristus, pod podobo kruha
resnično, zares in bistveno pričujoč — torej quantum potes, tantum aude, quia major omni laude, nec laudare sufficis.
4.	Lenoba:	Evharistija je Jezus Kristus, naše življenje, ali meni se ne
ljubi toliko se truditi zanjo.
1.	2. in 3. so dosledni; 3. ima edino prav; 4. ne govori konsekventno, pač pa ga čaka sodba s hudimi konsekvencami. Ergo!
Pastoralni pomenki.
Dvestoletnica kanonizacije sv. Alojzija.
Dne 31. decembra 1926 poteče 200 let, odkar je bil angelski mladenič sv. Alojzij prištet svetnikom.
Sv. Oče Pij XI. želi, da bi ves katoliški svet s koristjo proslavil to obletnico. Slo* vesni proslavi naj služi celo leto — Aloj: zijevo leto, ki bo trajalo od 21. junija 1926 do 21. junija 1927.
Pod predsedstvom kardinala Bazilija Pompili se je sestavil v Rimu poseben od? bor, ki je izdelal obširen program za ob? bajanje velepomembne dvestoletnice. Ves načrt je zelo praktično zasnovan; se ne izgublja v zunanjostih in pompoznih prireditvah, ampak poudarja potrebo <Ju? hovne obnove in verske poglobitve zlasti med moško mladino od 12. leta dalje.
V dosego tega namena priporoča rim? ski odbor:
1.	Mladeniči naj svetnika dobro spoz: na jo iz pridig in iz životopisov, da ob nje? govem zgledu poživijo svojo vero in na? ravnajo svoje življenje na pot čednosti.
Zato naj se priredi v vseh duhovnijah, zlasti pa tam, kjer obstojajo verske druž? be ah katoliška društva za mladeniče, suojzijev teden ali vsaj tridnevnica na čast sv. Alojziju. — Za tako pobožnost
bi bil zelo primeren teden pred nrazni? kom sv. Alojzija ali pa teden pred 31. decembrom, ki je spominski dan kanoni? zacije svetnikove; sicer pa kterikoli te? den v Alojzijevem letu.
2.	Toplo na: se priporoča šestnedeljsKa pobožnost na čast sv. Alojziju. Namri? kladnejše so seveda nedelje nred nrazni? kom svetnikovim, vendar pa moremo opraviti to pobožnost tudi kadarkoli med letom.
3.	Močno je želeti, da bi se oskrbele mladeničem duhovne vaje, po možnosti v katerem zavodu, sicer pa kakor razmere dopuščajo.
Ž načrtom za duhovne vaje za moške smo se bavili že lani. Upajmo, da se nam letos posreči organizirati jih v enem na? ših zavodov v Gorici. Najprikladnejši bi bil seveda pozni jesenski ali zimski čas, ko delo počiva, pa takrat so zavodi za? sedeni po gojencih. Morda o božičnih po? čitnicah? Se bomo posvetovali in sporo? čimo.
Rimski odbor pripisuje duhovnim va? jam naj večjo važnost in celo želi, da bi ohranili vsakoletne duhovne vaje kot tra? jen spomin na Alojzijevo leto.
4.	oiovesna naj bi bila povsod otvoru tev in zaključitev Alojzijevega jubileja, posebno slovesen zlasti 31. december.
— 71
Zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne pa akademija na čast sv. Alojziju.
5.	Posebno lep je tudi sledeči rimski predlog: Goreči kat. mladeniči naj bi se odločili in sprejeli tudi neko stalno pr a* vilo za življenje. S častno besedo in z lastnoročnim podpisom na posebni poli naj se zavežejo, da bodo to pravilo vedno izpolnjevali; to pa ne pomen ja obljube, ki bi vezala pod grehom. Pole se svoje? časno zvežejo v knjige, ki jih škof je po? sijejo v Rim, da jih pogleda sv. Oče. Dne 31. decembra pa jih bodo zastopniki mia? deničev iz vsega sveta položili na grob sv. Alojzija. Kar ne bo do takrat zaključe? nih, pa dne 21. junija 1927.
Tisti dan, ko bo knjiga položena na grob sv. Alojzija, pristopijo vsi mlade* niči, ki so dali svoje ime na dotično knji* go, k sv. obhajilu in se po primernem na* govoru javno zavežejo na živi jensko pravilo, ki slove v prevodu takole:
»Mi katoliški mladeniči potujemo v duhu v Rim h grobu sv. Alojzija. Zdru* ženi z mladeniči vseh narodov sklenemo, da hočemo po njegovem zgledu vzvišena krščanska načela v vsem svojem živi j e* nju očitno pričati, da bi mogli toliko us* pešneje pomagati pri duhovni obnovi vse človeške družbe.
Zlasti pa se prostovoljno zavezujemo na sledeče življenjsko pravilo:
1.	Trdni in zvesti hočemo ostati kato* liški veri, četudi mnogi od nje odpadajo in se zanjo ne brigajo.
2.	Svojo mater, sveto katoliško Cerkev, hočemo kot nevesto Kristusovo spošto* vati in ljubiti ter jo pogumno braniti zo* per vse napade.
3.	Odlikovati se hočemo po temeljitem poznavanju vere in lepem krščanskem življenju in vedno bolj skrbeti za pravo srčno omiko.
4.	Ker smo prepričani, da je vir vseh čednosti premagovanje in zatajevanje samega sebe, zato bomo skrbeli za ne* omadeževanost življenja s pogostim sv. obhajilom in s češčenjem prečiste Device Marije.
5.	Z vsemi silami se bomo vnemali za krščansko srčnost in si prizadevali, da bomo napram svojim staršem in dobrot*
nikom vedno odkritosrčni, jim zvesto vdani in hvaležni, tovarišem prijateljsko naklonjeni, nasproti nižjim, slabotnim in notrebnim pa velikodušni.
Po priprošnji preblažene Device Ma* rije in našega patrona sv. Alojzija naj presveto Srce Jezusovo naše sklepe bla* goslovi in naj nam s preobilno svojo mi* lostjo pomaga, da jih bomo stanovitno izpolnjevali; naša srca naj vname z du* hom krščanske ljubezni, da se bo tudi z našo pomočjo vzpostavil mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Amen.«
Sobratje!
Posvetujte se o teh rimskih predlogih na konferencah. O njih se pogovorimo tudi na prihodnjem sestanku voditeljev Marijinih družb, ki bo dne 17. junija t. 1. v Gorici.
Storimo vse, da tudi naše mladeniče, zlasti člane kat. organizacij, v častnem številu uvrstimo v mogočno falango ka* toliških mladeničev celega sveta.
V bližnjih dneh prejme vsak sobrat par tiskovin, ki jih je izdal rimski odbor v latinskem jeziku, in sicer: a) Proglas na vse župnike in voditelje mladinskih orga* nizacij. b) Brošuricc z načrtom (obširno dispozicijo) za osem konferenc o sv. Alojziju. Naslovi konferenc so zanimivi:
1.	Sv. Alojzij in naš čas. 2. Naš čas in mladina. 3. Naša mladina in prihodnost. 4. Stanovitnost v veri. 5. Ljubezen do Cerkve. 6. Religiozna izobrazba. 7. Ljube* zen do neomadeževanosti. 8. Katoliški značaj.
c)	Za podobe in podobice sv. Alojzija z gori navedeno posvetitvijo poskrbimo.
d)	Pole, ki jih bodo podpisovali mlade* niči, naročimo iz Rima, da bo imela knjiga enako obliko kakor kniige iz drugih škofij.
e)	Če bo mogoče,, pripravimo tudi živ* Ijenjepis sv. Alozija v obliki brošure. Večjega izdajo očetje jezuiti v Ljubljani.
Škofijski delegat.
Papeževa okrožnica o sv. Frančišku Asiškem.
Dne 30. aprila je datirana. Je nekaj daljša1 od misijonske. Beseda navdušena.
Letos vsi govore in pišejoi o sv. Frančišku Asiškem. Pripravljajo se razna slavja, tudi civilna. Sveti Oče hoče, naj bi vsi slavili svetnika, in sicer tako, kaker se svetniku spodobi. Zato v tej okrožnici precej obširno popisuje poglavitne svetnikove čednosti. Za ozadje je narisana doba, v kateri je sv. Frančišek nastopil. Ta doba je potrebovala, da jej je sv. Frančišek zaklical iz evangelija: Blagor ubogim v duhu. Ko je sam izpolnjeval, kar je učil, je našel navdušenih posnemovavcev, katerim je ustanovil tri redove: moški in ženski samostanski ter svetni tretji red.
Sveti Oče pričakuje, da bo letošnja stoletnica print'sla obilo blagoslova krščanskemu ljudstvu. Da se to med nami uresniči, moramo mi pomagati. Zato bo treba, da to okrožnico dobro preštudiramo. Preskrbimo si jo. Fol. Eccl. jo bo pač le eks-cerpiral. Jaz se niti tega ne lotim, ker bi mogel premalo povedati. Hotel sem nanjo le opozoriti.
Mislim, da bodo vse naše zajednice priredile eno Frančiškovo konferenco. Tvarino zanjo nudi ta okrožnica.
J. O.:
Za podmladak svecenstva.
Svaki narod, koji imade smisla za svoj v lastiti opstanak, morao bi nastojaiti, da si očuva vjeru i moral. Zato bi morao smatrati stališ svečenički svojim integralnim dijelom te raditi oko toga, da si ga uzgoji, koliko mu treba, sa svojim sredstvi-ma ili pomoču drugih čintoenika.
Hrvati i Slovenci u Italiji moramo si sami uzgo-jiti svečenstvo, koje če i osječati sa svojim narodom u sreči i nesreči. Iskustvo uči, da če samo takvo svečenstvo moči uspješno raditi u svomu narodu. Nije bo dovoljno samo poznavati jezik jednog naroda, več valja imati i ljubav do tog naroda.
Zato bi morala biti skrb za podmladak sve-čenstva poglaviti dio naše katoličke akcije. Osobito je u tom pogledu svečenicima, koji borave medju narodom u pokrajini, otvoreno za rad široko i još neobradjeno polje.
Sada imadem več nekoliko mladiča u Kopru i u Gorici na naucima. Nekolicina uči u Št. Vidu, u zavodu Sv. Stanislava.
Postoji opravdana nada, da če se posvetiti harem veči dio djaka nakon dovršenih gimnazijal-n:h nauka svečeničkom stallišu. No več sada imade poteškoča sa podmirivanjem t roško va uzga-janja. Pred par godina mislili smo, da če dosta-
jati 150 L mjesečno, danais treba 230 L mjesečno za svakoga. U tome nije&u uračunani troškovi za odijelb i razne školske potrepštine.
Uprava ad hoc ne može namirivati redovitih računa — zbog nedostatka sredstava. Prinesi intencija sa strane svečerfstva ni izdaleka ne desta ju.
Ako se okotaosti ne promijene, moči če se pridržati na školovanju samo najboiji učenici, ostale čc morati otpustiti. Ipak bi to bila velika šteta. Valja pomisliti, da se talenti razvijaju. neki prije, neki kasnije te da je početak težak za sve uče-n ke u opče jer je naukovni jezik svuda talijanski.
Quid faciendum? Uzdaj se u se i u svoje kljuse! Nema druge pomoči, nego da zamolimo vjerni puk za darove u naravi. Ne recimo: »To je dosadno!« več kažimo radije: »To mora biti!« Bili darovi makar maleni, sve če se dobro unovčiti. Iz malega raste veliko! To bi se moralo provesti svuda, u svim župama, harem dva puta na godinu. Ima svečenika, koji su to učinili sa uspjehom, osobito medju Slovencima, no prevelik je još broj onih, koji to nijesu učinili.
Za primjer nam mogu biti samostani, koji se uzdržavaju ponajviše sa malenim darovima, sa-branim medju prostim pukom. Time mogu živjeti sami, a i darovati štogod siromasima.
To je jedino naše ufanje!
Na novčane potpore liberalnih krugova ne snujemo se obazirati. Kad bi tih i bilo valjalo bi sta-
jati na straži. Timeo Danaois-----------. Blo je več
slučajeva, da su sa potporama širili liberalne ideje medju nedoraslu mladež. Na taj način ne bismo postigli ništa. Svečenika ne bi bilo, a ako bi ih uzgojili po liberalnim načelima, bolje, da ih nema.
Dva mjesta imademo, gdje se po najviše ško-laju hrvatski i slovenski djaci. To su zavodi — internati — u Kopru i u Gorici.
Prvi je, kako se čuje, prenapunjen i ne zado-vcljava posvema u pogledu jezika.
Protiv drugoga pak ima žalibože često neutemeljenih predsuda sa strani onih, koji su pod uplivom liberalnih novina, jer da če se tamo djaci »poklerikaliti«.
To nas dakako ne smije odvračati od rada za podmladak svečenstva.
U spomenut m zavodima nema sada dobrih hr-vatskih i slovenskih knjiga. Učenici bi rado ditali, da, se usavrše u svojem materinskom jeziku. Svečenici koji imadu takvih knjiga, neka ih daroj našim zavodima!
J. G.:
Sv. poslanstva.
U (stri nije bilo medju Hrvati,ma več više godi-na misija, a to sbog nestašice propovjednika. Prije rata držali su misije ponajviše Isusovci i Dominikanci iz Dalmacije. Ti sada ne dolaze više u naše krajeve. Zato je i trpio vjerski život puka. Napokon se je ipak našao misijonar u osebi vlč. O. Pavla Dodič, franjevca provinciie sv. Jeronima u Spljetu, koji je preuzeo tešku z&daču, da drži sv. poslanstvo u Porečko-puljskoj i Trščan-sko-koparskoj biskupiji.
Redom je iz Jelšana, a uzgojen u Dalmaciji, zato govori dobro hrvatski 1 tallijanski jezik.
Boravio je par godina i u Kopru, te je poznat u odješnjoj okolici. Njegova su redovnička brača morala ostaviti svoj koparski samostan, koji je pripadao provimciji prete 500 godina: no O. Pavao je ostao za sada u Kopru, da se žrtvuje za svoj nared.
Od prošlog Adventa naprijed držao je misije u župama: Pazin, Barban, Žminj, Sv. Petar u Šumi, Marčana, Fili,pan ,Krnica, Beram i Žbandaj. Ovili dana propovijedat če u Cerama kraj Žminja i u Sv. Ivancu. Po Uskrsu če doči na red: Tanjan. Lindar i još nekoje župe u pičanskom dekanatu. U svibnju če pohoditi Veprinac, Moščenice, Berseč • i druge župe v Liburniji, koje pripadaju riječkoj biskupiji.
Treba priznati O. Pavlu odvažnost i srčanost, što se je latio sam posla, koji bi bio i za dvojicu desta težak. Uz to on tako lljepo propovijeda, da ga narod vrlo rado sluša.
Za prvi put probio je led. Drugi mit trebati če urediti sve više sistematički. Bit če korisno', da g. misijonar drži nakon dovršenih misija i par sastanaka sa svečenstvom, e da kaže svoje mni-jenje glede dosadašnjih uspjeha te da, se dogovori sa dušobrižnicima za buduči rad. Za sada hvala mu u ime svili, koji su dobre volje.
Dr. J. Ličan:
O cerkveni cenzuri.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je opozoril svoje vernike v posebnem pismu, objavljenem v »Domoljubu«, na škodljive posledice či-tanja protiverskih listov. Ta povsem umestni korak je odobrila tudi konferenca jugosl. škofov v Zagrebu. »Jutro«, glasilo slov. svobodnomislecev, se je vsled tega srdita zagnalo v škofa Jegliča ter mu očitalo, da nima pooblastila, proglašati nekaj za greh, trdilo je, da škof nima pravice, liste cenzurirati ali jih staviti celo na indeks. Te gorostasne trditve je »Slovenec« kratko zavrnil s tem, da je dobesedno navedel dotične odločbe cerkvenega prava.
Ker se tudi pri nas mnogo čita »Jutro« ter ima zmota svobodnomislecev tudi pni nas mnogo pristašev, ne bo odveč, če tudi mi opozorimo na dotične cerkvene določbe: Pod zaglavjem »De epi-scopis« pravi Canon 335. § 1.:
»Škofje imajo pravico in dolžnost upravljati
škofije v duhovnih in svetnih zadevah z zakonodajno, sodno in izvršilno oblastjo po določilih kanonov«.
Canon 336. § 2. pravi: »Čuvajo im skrbe naj, da se ohrani čistost vere in nravnosti med kleriki in ljudstvom in da dajejo vernikom hrano krščanskega nauka«.
Canon 343. § L: »Da se ohrani zdrav in pristen verski duh, da se dobre nravi ščitijo in slabe grajajo,' ozir. popravijo, da se pospeši mir in čisto življenje pobožnost in disciplina med ljudstvom in kleriki... zato so škofje dolžni, prepotovati in vizitiraiti svojo škofijo«.
Pod zaglavjem »De prohibitione librorum«, Can. 1395. § L: »Škofje imajo pravico in službeno dolžnost, iz upravičenega vzroka prepovedati tiskovine«.
Canon 1399.: »Po pravu samem so prepovedane vse tiskovine, ki vero in nravnost namenoma in vedoma napadajo, ki katerokoli katoliško dogmo napadajo in smešijo ... ki božjo službo zaničujejo, ki skušajo rušiti cerkveno disciplino, ki namenoma zasramujejo cerkveno hierarhijo, duhovnike in redovnike. Knjige, ki lascivne ali obscene zadeve pripovedujejo ali uče.«
Canon 1405. § 22.:	»Škofje naj primerno opo-
minjajo vernike na nevarnost in škodo, izvirajočo iz branja slabih knjig.«
Iz Zbora.
SKUPŠČINA
»Zbora Svečenikov sv. Pavla« ie skliz cana dne 8. julija ob 9. uri dopoldne v prostore Prosvetne zveze, Corso Verdi 37. Dnevni red je naslednji:
1.	Otvoritev.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo staroste.
5.	Predlogi in sklepi.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Sobratje! Važne zadeve in važna ustanova zahtevajo polnoštevilne udez ležbe!
Starosta.
Cibavi! eos ex adipe frumenti, alleluia: et de petra, melle saturavit eos, alleluia,falleluja, alleluia.
(Ps 80, 17)
_ 74 —
Voditelj Marijinih družb.
Sestanek voditeljev
bo dne 17. junija t. I. ob 10. uri predpob dne v knezonadškofijski palači v Gorici.
Dnevni red:
1.	Poročilo osrednjega vodstva.
2.	»Notranja obnova Marijinih družb po duhovnih vajah.« Poroča sobr. Srečko Gregorec.
3.	»Alojzijev jubilej in mladeniške Mar. družbe.« Poroča sobr. Alojzij Fili: pič.
4.	»Praktični migljaji za ustanovitev in vodstvo Mar. družb za žene.« Poroča sobr. Ant. Česornja.
5.	Razgovor o Alojzijevem jubileju in o JOOA.etnici smrti sv. Frančiška.
6.	Slučajnosti.
Zaradi omejenega časa bodo gospodje poročevalci brez vseh teoretičnih uvodov in dolgih razprav (o prikladnosti in koru sti Mar. družb in duhovnih vaj smo men: da itak vsi prepričani) podali le nekoliko pregleda, kakšne sadove in uspehe so že rodile te naprave drugod in pri nas. Pikra; ti bodo podali nekaj praktičnih navodil, kako bi mogli navzlic vsem težkočam vse to uresničiti tudi v naši škofiji. Da se bo mogla debata hitreje in živahneje raz; vij ati, prosimo vse gg. sobrate, naj o mu vedenih točkah kaj več razmišljajo in morda na konferencah o njih razprav; Ijajo.
Na sestanek vljudno vabimo vse čč. gg. sobrate, četudi še nimajo v svoji duhov; ni ji Mar. družbe. — Pridite!
Škofijsko vodstvo.
Neki župnik je daroval cerkovniku vsako leto pet goldinarjev samo zato, da je natančno in spoštljivo poklekoval pred Najsvetejšim.
Misijonska misel.
A. Pohar, C M:
O misijonih.
Referat na zborovanju duhovnikov, ki se je vršilo dne 7. januarja t. 1.
Kakor zaveje spomladi gorak veter in vse skopni, vse ozeleni, tako je zavelo po vojski povsod v krščanskih srcih sveto navdušenje za misijone.
Svet silno hitro napreduje; ves je postal ena celota, narodi so se zelo zbližali. — Splošno prepričanje je, da je sedaj nastopila odločilna doba pokristjanjenja vsega poganstva, doba največjega misijona, odkar svet obstoji.
Protestantje se tega dobro zavedajo in zato so šli z veliko požrtvovalnostjo na delo. Na tisoče misijonarjev pošiljajo med pagane (29.000 jih je po vsem svetu). Ogromne vsote denarja zbirajo za misijone. In imajo tudi uspehe: nad 8V2 milijonov poganov so že pokristjanili.
Kaj pa razumemo pod misijonskim delovanjem ali misijonom sploh?
V zadnjem času se je na izraz »misijon« obesilo
toliko različnih delovanj, da je bil skrajni čas, da se je njegov pojem razčistil in razjasnil. — Po dolgih debatah se je uveljavila dr. Schmidlinova definicija, ki se glasi: »Misijon je razširjanje krščanstva med nekršč. narodi po urejeni in organizirani napravi.«
Delo med pravoslavnimi itd. je imelo itak že svoje ime namreč Apostolstvo1.
Dolžnost misijonstva.
Odločni pohod krščanstva med poganske narode, ki se vrši že dolga stoletja, njegovo heroično prizadevanje in velikanski uspehi nam dokazujejo, da se krščanstvo smatra za poklicano, misijonariti po vsem svetu. Ali dolžnost sv. Cerkve, da razširja sv. vero po vsem svetu ne izvira iz tega dejstva, ampak jasno m določno iz razodete besede božje, iz sv. pisma. Cerkev misijonari na božje povelje: Meni je dana vsa oblast, zato pojdite in učite vse narode, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.
To je Magna charta katol. misijonstva!
Na to dalekosežno misijonsko povelje Zveličar-jevo meri od začetka vsa zares sistematično urejena božja vzgoja. Saj je Bog že v stari zavezi ponovno razodel svojo veličastno misel, da hoče
75 —
rešiti vse ljudi. V enem Očetu naj bi bili vsi ljudje otroci božji, dediči njegove slave.
Ko je človeštvo v prvem očetu zašlo v greh, je Bog naznanil, da bodo ljudje odrešeni po drugem začetniku rodu.
Iz Izraela naj izide obnovitev celega sveta. Prav zato, ker je izraelsko ljudstvo vedno bolj padalo v zmotno partikularno mesijansko idejo, poudarja sv. pismo vedno jasneje univerzalnost odrešenja. »Hvalite Gospoda vsi narodi, hvalite ga vsi rodovi!«
Kristus, ustanovitelj svetovnega misijonstva, si je vzgojil vsesvetovno usmerjene apostole. Vzgoja 12 apostolov je merila na to, da so polagoma odložili judovsko umevanje mesijanske ideje in se zamislili v svetovno misijonstvo.
V sv. evangeliju najdemo polno mest, ki dokazujejo Jezusovo svetovno poslanstvo.
Cerkev primerja Kristus z gorčičnim zrnom, iz katerega zraste visoko drevo; primerja jo s kvasom, ki prekvasi vse testo itd.
Apostolu Petru reče:	»Pojdi za menoj, odslej
boš ljudi lovil.« — Sol zemlje in luč neba imenuje svoje apostole. Za poskušnjo jih pošlje misijo-narit po dva in dva; dà jim navodila, kam naj gredo, kaj naj govore, kako se naj ravnajo. Uči jih, da morajo vse ovce priti k njegovi čredi, da bo ena čreda in en pastir.
Tako so apostoli dozoreli, ko so prejeli oporoko Kristusovo: »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode, krščujte jih v imenu O. in S. in Sv. D. in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal, in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28 18—20).
Apostoli so svojega Učenika dobro razumeli, ves znani svet so si razdelili im odšli oznanjat veselo novico, odšli v prve misijone. — Svesti si svoje dolžnosti, so dali radi celo življenje za Kristusa.
Svetovno misijonstvo kršč. vere so enako umevali tudi apostolski očetje, apologeti prvih stoletij, kakor tudi vsi poznejši cerkveni učeniki.
Sv. Cerkev je bila zato od nekdaj misijonska cerkev in taka ostane, dokler zopet ne pride Sin človekov. Zato ni čuda, da je vedno imela, da ima
in bo imela misijonarje, ki bodo izvrševali sv. oporoko in povelje Kristusovo.
Na misij, idejo zadenemo povsod v naukih sv. Cerkve. Misij, ideja ni nič pridejanega, slučajnega ali prisiljenega, ampak bistven del kat. dogmatike.
Ako pogledamo na »Čredo« pri sv. maši, se nam takoj zasvetijo veličastne zvezde na obzorju katol. dogmatike:	nauk o enem Bogu v treh
osebah o učlovečenju, o Odrešeniku, o Cerkvi in večnem življenju. Povsod najdemo misij, idejo.
Enega Boga imamo, ki je naš Oče, mi smo otroci njegovi — vsi bratje in sestre med seboj, beli. rumeni, rjavi, črni; — vse vodi in vlada na svetu njegova previdnost, on plačuje dobro, hudo kaznuje. Iz tega sledi, da ga morajo vsi ljudje spoznati, častiti in mu služiti; iz tega sledi, da mora izginiti poganstvo; panteizem, politeizem, fetišizem. Da bi vsi ljudje Boga spoznali in se zveličali — to je cilj svetovnega misijonstva.
V središču kršč. vere pa stoji Jezus Kristus. On je prišel iskat in rešit, kar je bilo izgubljenega', kajti Bog hoče, da se vsi zveličajo. Vsi so postali deležni usodnega izvirnega greha, vsi naj postanejo deležni odrešenja po smrti Kristusovi: to je ideja univerzalnega misijonstva.
Oporoko misijonstva je zapustil Kristus svoji Cerkvi, ki jo imenujemo apostolsko in katoliško. Apostolska je, ker izhaja od apostolov, Jezusovih misijonarjev, ker je imela vedno apostole — misijonarje, ki so z gorečnostjo in požrtvovalnostjo izvrševali oporoko Kristusovo. Katoliška je, toi je njen bistven znak, ker je za vse čase in kraje in narode. Razliko narodov, plemen, jezikov in dežel mora kat. Cerkev izločiti. Ona je edino zveličavna — zato se mora širiti, mora prodreti do zadnje koče na mrzlem severu in do zadnjega šotora na vročem jugu.
Cerkev brez misijonov ne bi bila katoliška, ne bi bila Kristusova Cerkev.
Warneck (protestant) pravi:	»Krščanstvo bi
moralo misijonariti tudi če bi Kristus ne bil zapovedal.« — Misijonstvo je bistvo Kristusove Cerkve. Zato je bila vedno misijonska cerkev in čim bolj njeni udje misijonsko čutijo in delujejo, tem bolj so zares katoliški, pravi udje misijonske cerkve.	(Nad. sledi.)
Neki župnik je oznanil v cerkvi vsako nedeljo tole: »V znamenje naše vere v resnično pričujočnost Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu ukazuje sv. Cerkev vsem vernikom obojega spola, da se morajo pred Najsvetejšim priklanjati s kolenom do tal.« Po dveh letih ie dosegel popoln uspeh.
Cerkvena glasba.
Slovenska cerkveno * glasbena literatura
v zalogi Katoliške knjigarne v Gorici.
ADVENTNE
Adamič K., 12 Adventnih pesmi Grum, Adventne pesmi BOŽIČNE
Premrl, 10 Božičnih pesmi Premrl - Sattner, 2 Božični pesmi za solo, meš. zbor in orgle Sattner, Božičnice POSTNE
Foerster, Lamentacije in očitanja za meš. zbor Grudnik, Postne pesmi Hribar, Postni in velikonočni napevi ' VELIKONOČNE Hladnik, Velikonočne pesmi Hribar, Postni in velikonočni napevi Siherl - Premrl, Velikonočne pesmi MAŠNE (UVODNE)
Kimovec, Pred Bogom, 14 mašnih pesmi SLOVENSKA MAŠA Gerbič, Slovenska maša sv. Frančiška Sattner, Belarjeva slov. maša Sattner, Miklošičeva slov. maša STAROSLOVENSKA MAŠA Kimovec, Staroslov. maša Vodopivec, Staroslov. maša EVHARISTIČNE Doktorič, 2 Evhar. pesmi Foerster, 10 Evhar. pesmi Premrl, Slava presv. Evharistiji Vodopivec, 16 Evhar. pesmi OBHAJILNE Hribar, Obhajilne pesmi Kimovec, 12 Obhajilnih pesmi Premrl, 13 Obhajilnih pesmi BLAGOSLOVNE
Ocvirk, 10 Napevov k blagoslovu Mav, 11 Blagoslov ni h pesmi TANTUM ERGO Gerbič, 12 Tantum ergo Hladnik, 8 Tantum ergo Premrl, 12 Tantum ergo Šonc, 5 Tantum ergo
HIMNE ZA PROCESIJO SV. REŠ. TELESA Hladnik, Himne (5) latinske za procesijo Sattner - Hochreiter, Himne (8) slovenske za procesijo
SRCE JEZUSOVO
Pogačnik, Slava presv. Srcu, 10 pesmi LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA Foerster, Litanije Srca Jez. za ljudsko petje Grum, Litanije in odpevi v čast presv. Srcu Jez. MARIJINE (LAHKE)
Laharnar, Marijine pesmi Laharnar, Šmarnične pesmi Mav, 14 Marijinih pesmi Vodopivec, 12 Marijinih pesmi MARIJINE (TEŽJE)
' Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi Premrl, Šmarnice
Sattner - Hochreiter, Planike I. II. zv.
Železnik, 8 Marijinih pesmi MARIJINE ZBIRKE (ZA MEŠANI ZBOR)
Premrl, 40 Marijinih pesmi Gruber, Šopek Marijinih pesmi MARIJINE ZBIRKE (ZA ŽENSKI ZBOR) Foerster, 6 Marijinih pesmi za 3 enake glasove Kokošar, »Zdrava Marija« 33 Marijinih pesmi za 3 ženske glasove LITANIJE MATERE BOŽJE Vodopivec, Litanije Matere božje Grum, Odpevanja pri lavretanskih litanijah SVETNIŠKE
Premrl, Hvalite Gospoda, Svetniške pesmi Sattner, Svetniške pesmi I. zv.
Sattner, Svetniške pesmi II. zv.
Sattner, Svetniške pesmi III. zv. PRILOŽNOSTNE CERKVENE PESMI Foerster, 7 Pogrebnih pesmi za meš..zbor Sichert, »Reši dušo«, Misijonske pesmi Vodopivec, Pesmi ob blagoslovitvi nove cerkve, orgel in oltarjev CECILIJA
Cecilija II. zv. (Obhajilne, Marijine in Svetniške pesmi)
ZBIRKE CERKVENIH PESMI Hladnik, 23 cerkvenih napevov za moški zbor Kimovec, Rihar Renatus,, 21 Riharjevih pesmi za meš. zbor
Leban, Zbirka cerkvenih pesmi TEORETIČNA CERKV. GLASB. DELA Ferjančič, Ccrkvenoglasbena liturgika Ferjančič, Tradicionalna psalmodija
Cerkveno - upravne zadeve.
Stranski oltarji.
Sledeče duhovnije so poslale podatke o manjkajočih stranskih aitar j ih: 1. Avče 2, 2. Bilje 2, vzpostavljena po vojaški upravi, manjka glavni, 3. Bovec 3, Sv. Marija v Polju 2, 4. Brestovica 1, 5. Čez* soča 2, 6. Doberdob 2, 7. Jamlje 2, 8. Gra* dišče 2, (glavni poškodovan), 9. Kamnje 2, 10. Kostanjevica 2, 11. Kronberg 2, po* družnica: Sv. Trojica 2, Sv. Katarina 1, 12. Levpa 1, 13. Renče 4, 14. Števerjan 2,
15.	Sv. Višarje 2, pod župnijo Žabnice,
16.	Sovodnje 2, 17. Temnica 2, 18. Trnovo 2, (zelo poškodovana), 19. Vojščica 2, 20. Vrtojba 4. — Na te podatke se mo* remo v spomenici na komisarstvo v Tre= vižu ozirati. Kdor ima še kake želje, naj jih takoj sporoči, ako hoče, da pridejo v poštev.
Mimogrede sporočam čč. sobratom, da smo zvedeli od merodajne strani, da
— li-
se bo nadaljevalo 1. 1923. ukinjeno ulb vanje zvonov za vse one cerkve, ki so pravočasno vložile tozadevne prošnje.
Fr. Švara.
Iv. M—a:
Zakaj pišem o zvonovih?
II.
Naši najboljši glasbeniki s skladatelji proučujejo pridno našo nar. pesem, jo izs kušajo z umetno harmonizacijo dvigati, izpoznavati nje melodične načine, zazna* vati znake pravih narodnih motivov ter jih posnemati v svojih umetnih skladbah. Toda naš narod nič manj ne ljubi svoje narodne glasbe, in lo so mu naši cerkv. zvonovi. Pa za to — ljudstvu toli priljub* Ijeno — glasbo se naši glasbeniki skoraj brez izjeme ne brigajo. Razlogov je več, toda ne moremo jih odobravati.
Zvonovi so zelo dragocen predmet in če tisti, katerim so izročeni v oskrbova* nje in varstvo, ne dobijo potrebnega po* uka od glasbenikov, kdo naj jim ga da? In kdo bi se upal trditi, da ni za to treba nobenega pouka, da zadostuje »zdravi ra* zum«, češ, saj tudi ne potrebuje nikdo pouka, kako je treba hraniti cerkv. sveč* nike, kadilnice itd. Da, da, to je oni »zdravi razum«, ki je stal vprav radi ne* vednosti v zvonstvu naše cerkve in ob* čine brez potrebe mnogo tisočakov. Ne glede na to, da je zvon vzvišen nad vsa* ko primero z drugo cerkv. opravo, ker vsebuje veliko denarno vrednost, ker je maziljen s sv. oljem in sv. krizmo, ker je duhovni posredovavec med Bogom in človekom, ampak tudi zato, ker je pravi umetniški izdelek in vrhu tega še bolj skrivnosten kot vsak drugi. Pri vsakem drugem izdelku je pravi umetnik gotov dobrega uspeha, pri zvonu ne. Niso še znani zakoni, ki bi dali zvonarju navodila za napravo pravega okrilja, pravega gle* de oblike in pravega glede prehajanja v različne debelosti. Dober uspeh je naj* prej zasluga slučaja in potem zvonarja. In zdaj naj zadostuje za oskrbovanje »zdravi razum«!
Ne, ne, tu je treba kaj umnejšega ukre* niti. V Nemčiji imajo cerkv. upravitelji
uradne predpise, ki določajo, da morajo biti zvonovi večkrat nadzorovani in da ima to nadzorstvo najmanj enkrat v letu izvršiti kak zvonski razumnik, o čemer mora poročati višji cerkv. oblasti. Tudi pri nas pride enkrat do teh predpisov, ker mora priti. Ker pa ni mogoče, da bo v vsaki vasi za vsako priliko pri rokah kak strokovnjak, je pač potreba, da zna g. cerkv. upravitelj o zvonovih kaj več kot mu daje »zdravi razum«. Ni ravno treba, da zahaja sam k zvonovom, zlasti če je prileten ali bolehen. Nadomešča ga lahko kak umen cerkveni ključar ali dru* gi razumnik. Ta pa potrebuje v svoji na* logi tudi nekaj pouka. Kdo naj mu ga da, če ne g. cerkv. upravitelj?
O kako prav je torej, da piše Zbornik o zvonovih!
Temporali nostra
Naš gmotni položaj.
Zbor je odposlal na kr. prefekturo v Vidmu spomenico glede izboljšanja gmotnega stanja dušnih pastirjev za go* riško nadškofijo. Pri spomenici so sode* lovali strokovnjaki obeh narodnosti. Ker je temu »Zborniku« priložen italijanski izvod spomenice, naj podam tu samo kra* tek izvleček naših pritožb, ki bo utegnil koristiti tudi sobratom drugih škofij.
1.	Gotovi davčni uradi nakladajo žup* nim beneficijem deželne in občinske do* klade, kar je proti tukaj veljavnim po* stavam. Beneficiji so plačevali pod bivšo vlado samo državni zemljiški davek, ki se je pa izkazoval med izdatki, tako da je ostala kongrua nedotaknjena.
2.	Dušni pastir je užival do sedaj brez* plačno stanovanje in prejemal plačo. Pri* manjkljaj se je kril z dopolnilom iz ver* skega zaloga.
Samo na ta način se more razumeti nizka odmera duhovniških plač, in sicer letnih 2000 K za župnike in 1200 K za odvisne dušne pastirje vsled postave z dne 28. 3. 1918. Sedaj hočejo to sra* motno nizko plačo duhovnikovo še zni* žati z novim davkom na njegovo stano* vanje, kar bi požrlo gotovo vso kongruo.
78 —
3.	Nova krivica se je naredila dušnim pastirjem s tem, da se je beneficijem na* ložil ekvivalent, in sicer ne da bi se isto* časno vpisal dotični znesek med izdatke v fasiji ter da bi to diferenco država krila iz svojega, s čimer bi se obvarovala po* stavna višina kongrue.
4.	Naša pritožba se razteza tudi na to, da^mislijo plačo v naravi ceniti po tržnih cenah. Prejšnja vlada je cenila naravne dajatve zato tako nizko, ker je upošte* vala nizke plače duhovnikov. Sedaj pa je denarna vrednost padla na eno petino v primeri z njegovo predvojno vrednostjo. Vsled tega bi se morala' plača duhovni* kova vsaj štiri do petkrat povišati, ako bi naj odgovarjala predvoinim plačam. Zato se nam zdi vnebovpijoča krivica, da se hoče plača v naravi računati po tržnih cenah, dočim se kar nič ne pomisli, da so življenjske potrebščine petkratno nosko* čile.
5.	Nekatere občine prispevajo dušnim pastirjem poleg malenkostne plače v na* ravi tudi v denarju. Ti prispevki se do* slej niso fatirali, ker so se smatrali kot prostovoljni donesek k nizki plači. Ta volja dobrotnikov naj se upošteva in naj se dotične vsote ne fatirajo, ker bi drugače prispevek h kongrui odpadel.
Zbor je odposlal gorenjo spomenico kr. prefekturi v Videm dne 10. maja t. 1., a že 15. maja je pod št. 3869/Gab. prejel obvestilo, da je g. prefekt Umberto Ricci poslal našo spomenico ministrstvu pra* vosodja in prosvete ter podkrepil vse njene točke (appoggiandola in ogni suo punto).
Enako pritožbo naj bi poslala (mutatis mutandis) tudi duhovščina tržaške in po* reške škofije prefekturama v Trstu in Pu* lju.	Fr. Švara, tč. starosta.
Sv Cerkev skuša izkazati sv. hostiji čim večjo čast. Samo za sv. mašo je predpisanih nič manj kot 900 raznih akcij, ki jih mora duhovnik pod gre* hom izvrševati.
Razne vesti.
Goriška nadškofija.
Prevzv. knez-nadškof je posvetil dne 4. maja 1.1. cerkev v Števerjanu, dne 9. istega meseca župno cerkev v Solkanu.
Dne 10. maja sta umrla dva furlanska župnika: preč. mcns. Anton Bonda, častni kanonik in župnik v Terzu, in preč. g. Gvido Russian, župnik v Medej'. Prvo župnijo bo oskrboval excurrendo vlč. g. Ivan Pastoricohio, drugo pa vlč. g. Hermenegild Ulian.
Preč. g. Ivan Franké, dosedanji župnik v Ce-povanu, je bil imenovan za župnika na Vogerskem.
Tržaška škofija.
Umrl je Venceslav Folta, vpokojeni kaplan, dne 19. aprila. Rodil se je 12. avgusta 1862 v Hubalovu na Češkem. Vstopil je v tržaško škofijo že kot bogoslovec. Naj v miru počiva!
A. C.:
Videmska nadškofija.
V aprilski številki našega nadškofijske* ga glasila »Rivista Diocesana« je bila na* povedana diecezanska sinoda, ki se bo vr* šila v videmski stolni cerkvi od 12. do 14. prihodnjega meseca julija. Ta bo druga sinoda videmske nadškofije po letu 1752., ko je bil zaradi političnih razmer razde* Ijen oglejski patriarhat.
Pravijo, da med novimi odredbami, ki bodo vpeljane po tej sinodi, bo gotovo tudi ta, da bodo morali tudi gorski du* hovniki vedno nositi talar, kratke hlače in okrogli, kosmati klobuk. Huda bo za gospode gorjane, ko bodo morali s ta* larjem lezti po kozjih stezah, po snegu in blatu! Nasprotno pa bo vsem duhovni* kom (tudi onim v hribih) dovoljena raba kolesa in celo motorja.
Pri nas je še vedno na dnevnem redu vprašanje izdaje novega katekizma. Štiri leta so minula, odkar je pošla zadnja iz« daj a, in malokateri duhovnik ima še kak umazan izvod za svojo rabo. Paglavci pa morajo zijati v gospoda nunca in se pod vplivom slavne palice na pamet naučiti, kolikor se pač da. Kaj dela oni slavni od« bor, oziroma komisija, ki je bila že pred štirimi leti izbrana, da uredi novo izdajo?
Rezijani, katerih je komaj 4000 in ima« jo enega samega duhovnika, ki romeni (govori) njih langač (jezik), bodo v krat« kem imeli svoj katekizem. In mi? In ven« dar Rezijani nimajo odbora ali komisije, da bi skrbela za to!
V Gorenji Barnas je prišel kot ekspo« zit č. g. Anton Vidmar, ki je svoj čas slu« žil v Medani (v Brdih) in Stolvici (Re= zija).
Iz Istre.
U nas nema organizacija, ni krščanskih ni pro-tukirščantsikiih, ni društava, ni života pa za to mi svečenici, koji nas je samo šaka, ostajemo sami, izolirani, u pustinji — u bolnom položaju zaborav-Ijenosti i izbačenja... Ali ima neki život, koji je gori od smrti. A to je, da smo za rad svoj u narodu blačeni, sramočeni, klevetani od novine neke, ko ja bi htjela uzeti na se monopol narodnjaštva te pod imenom ovim baca u kaijužu naizaslužnije naše ljude, naše prve mučenike narodne, dok oni gospoda u Trstu tako »rade« za narod i za slogu, da siju mržnju i razdor. Niie li to grozno i žalostno da ovako malo, što nas ima. da sè koljemo i cijepamo, a to na radost naših neprijatelja? Ali je baš čudno i nepojmljivo', otkuda tolika žuč i takav etrov? U vazmenom broju naviine I. R., u koijom se farizejski slavi uskrsnuče i raspeti Krist — napada žestoko šestoricu svečenika u Istri. Opetujem, da rečena novina udara prostački i ne-prijateljski na šestoricu svečenika istarskih u šest, večinom u uredništvu skovanim dopisa. Tko da stivati tolliku mržnju?
Razgled po svetu.
Priobčuje msgr. dr. Josip Ličan.
Italija.
Beneški kardinal La Fontaine je prepovedal duhovnikom obiskati tamošnjo mednarodno umetniško razstavo, dokler bodo razstavljene neke nemoralne slike. Prepoved se glasi:
»Sciant omnes Sacerdotes exteri et peregrini ab Eminent'ssimo et Reverendissimo D. D. Cardinali Patriarcha Venetiarum prohibitum esse Presby-teris Dioecesanis aditum ad Expositionem liberalnim Artium, donec erunt publice expositae quae-dam tabulae pictae, quae ex proborum et perito-rum judicio graviter mores offendunt. Quam inhi-bitionem et ipsi exteri et peregrini observare tenentur«.
Jugoslavija.
Slomšekov dom.
V Ljubljani so nedavno objavili oklic, naj se postavi temelj novi zgradbi, ki se bo imenovala »Slomšekov dom«. V tem domu naj bi se vzgajali bodoči krščanski učitelji. V zavodu bo prostora za kakih 100 učiteljskih kandidatov; najrevnejše bodo sprejemali brezplačno. Vzgojno in duhovno vodstvo bo skrbelo za strogo krščansko vzgojo bodočih učiteljev.
Pač vse hvale vrednot in potrebno podjetje!
Avstrija.
Smrt dr.-ja Weispkirchnerja.
Na Dunaju je umrl 1. maja t. 1. tamošnji bivši župan dr. Weisskirchner. Bil je skupaj z dr.-jem Karlom Lueger-jem voditelj kršč. soc. gibanja n,a Dunaju. Imel je svoj čas hude borbe s socialisti. Kot trg. minister je mnogo storil za razvoj tržaške luke. Med vojsko si je stekel mnogo zaslug za aprovizacijo prestolnega mesta. Pok. je bil mož odločnega značaja, praktičen katolik in goreč voditelj kršč. soc. stranke.
Občni zbor dobrodelne zveze.
Na Dunaju se je vršil občni zbor avstrijske zveze vseh dobrodelnih društev, in sicer od 22. do 25. aprila 1926. Zborovanje je o tvor il generalni direktor P. Tongelcn z načelnim predavanjem o dobrodelnosti, ki spada bistveno k nauku Kristusovemu. Prvi dan je bil posvečen dobrodelnosti za otroke. Poročal je P. Arnold. Rekel je, da zavodi ne morejo nadomestiti družine, temveč jo morajo le podpirati, kadar le-ta ne vrši ali ne more vršiti svoje dolžnosti. Zveza je preskrbovala 33 otroških vrtcev z 2793 otroki, 49 rekrea-torijev s 5099 otroki ter 43 vzgojnih zavodov s 3505 gojenci. Zveza je lansko leto izdala za dobrodelne svrhe 12 milijonov lir. Drugi dan je bil posvečen ubožcem in bolnikom. Govoril je dvorni
— 80 —
svetnik Siškin. Poudarjal je razliko med kat. ljubeznijo in filantropijo. Grofica Wenckheim je poročala o skrbi za bolnike. Na Dunaju je delovalo nad 30 uradov z 58 sestrami za domačo bolniško oskrbo. V provinciji pa 46 uradov z 58 sestrami.
Ta ustanova je od svojega obstanka, od 1. 1906., oskrbovala nad 60.000 bolnikov popolnoma brez-plačnoi. Gospa Ansion je govorila o skrbi za mladenke, ki so postale žrtev socialne demoralizacije. Govorila je o železniških misijonih, o potovalnih zavct ščih, o uradih za posredovanje služb itd.
Otvoritev kat. vseučilišča.
Prvega maja t. 1. so v Solnogradu otvorili benediktinsko vseučilišče, tako zvani Kolegij sv. Petra. Stavba je mojstrsko delo arhitekta Behrensa. Pri pontifikalni funkciji je bilo navzočih 30 benediktinskih opatov. Navzoč je bil tudi solnograški nadškof Rieder, kancler avstr, republike dr. Ra-mek in bivši kancler ms-gr. dr. Seipl. Dr. Ramek je poudarjal v svojem govoru veliko važnost benediktinskega vseučilišča. Nad 2Q0 let se je v preteklosti iz tega vseučilišča širila znanost in umetnost po alpskih deželah. Zvečer so v mestnem gledišču igrali patriotično dramo »Sv. Rupert«, ki jo je za to priliko spisal profesor dr. Ausserer. Naslednja dan se je vršila slovesna akademija.
Francija.
Skrb za priseljence.
Msgr. Chaptal v Parizu je začel izdajati list »Katoliški tujec v Franciji«. Namen lista je zbirati gradivo o položaju vseh priseljenih tujcev v Franciji ter skrbeti za njih verske potrebe.
Družba narodov za varstvo dece.
Komisiji Družbe narodov je predložila Liga udruženj Rdečega križa v Parizu obširno poročilo o pogubnem delovanju kinematografa na mladino, iz izjav otrok zdravnikov in sodnikov so povzeli, da izhajajo seksualne zablode in večina zločinov med mladino iz slabega vpliva kinematografa.
Predsednik zdravniškega odseka »Družbe narodov« je predlagal, naj se po vseh deželah po možnosti omeji obiskovanje kinov od strani nedorasle mladine in naj se uvedejo povsod dobre šolske filmske predstave.
Centralni urad za katoliške konference.
V Parizu obstoji že nekaj let centralni urad za kat. konference. Namen mu je, voditi kat. franc, gibanje potom sistematično urejenih konferenc. Tu
se .sestavljajo načelni programi za konference in zbirajo in določajo sposobni predavatelji. Obenem skrbi ta urad tudi za potrebni predavateljski naraščaj. Važen je ta urad tudi radi tega, ker zasleduje vse napore in načrte sovražnikov ter jih skuša izpodbiti potom shodov in predavanj.
Državni svet za verske procesije.
Župan v kraju Trignac je v svojem okolišu prepovedal vsako versko procesijo. Župnik je v imenu katoličanov vložil proti tej odredbi utok na državni svet. Ta je razveljavil odredbo županstva iin obenem izjavil, da so slični ukrepi tudi drugih županov in občin nezakoniti. Škof mesta Nantes je z veseljem objavil ta državni odlok.
Nemčija.
Katoliški sindikati.
Kat. nemški sindikati so imeli v Dortmundu važen kongres, v katerem so označili svoje načelno stališče napram državi, pa tudi napram političnim strankam. Resolucija izjavlja, da bodo kršč. sindikati podpirali državo v njenem stremljenju za povzdigo nemškega ljudstva v verskem in narodnem oziru, ter odklanja vse tendence, ki hočejo državno ustavo premeniti z nepostavnimi sredstvi. Napram političnim strankam izjavljajo sindikati, da ne morejo biti odvisni od političnih strank ter od parlamentarne konstelacije. Da se omili razredni boj, se morajo zboljšati odnošaji med delavci in delodajalci. Oboji morajo drug drugemu priznati pravico do obstoja In napredka. Za skupno sodelovanje je neobhodno potrebna solidarnost celokupne industrije in medsebojna poštenost.
Čehoslovaška.
Zveza dobrodelnih ustanov.
V smislu sklepov konference kat. episkopata na Češkem se je sestavil pripravljalni odbor, ki naj združi v Zvezo vse dobrodelne ustanove v raznih škofijah. Delegati iz dotičnih škofij so sklenili, da se otvori v Pragi osrednji urad, imenovan Caritas, ki bo vodil dobrodelno organizacijo po istem sistemu kakor v Avstriji in Nemčiji.
Romanje v Assisi in Lurd.
Čehoslov. frančiškani organizirajo romanje v Assisi za 16.—30. julija t. 1. Oglasilo se je do 300 oseb. Lurška romarska zveza pa organizira za
6.	avgusta potovanje v Lurd. Udeležbo računajo na približno 400 romarjev.
81
Belgija.
Za konvertite.
Dame iz društva kat. mladine v Belgiji so prišle na idejo, da ustanove na Danskem posebno kat. župnijo z namenom, da se še pospešijo konverzije, ki se neprestano množe zlasti na Danskem. Tem-u gibanju je dal razmah zgled opata Schindlerja. Ta mož je bil prej protestant in slovi kot romanopisec, pisatelj in žurnalist. Do spreobrnitve mu je veliko pripomogel njegov prijatelj Joer-gensen.	j j : I [ i I
Proti pagan^ki ženski modi.
Škof v Harlemu je te dni objavil ostre ukrepe proti paganski ženski modi.. Nobena ženska se ne sme pustiti k sv. zakramentom, če ne bo spodobno oblečena. Prepovedane so med drugim prozorne nogavice in pa talke, ki so kožne barve. Škof poživlja razna ženska društva, naj se postavijo na čelo te križarske vojske proti paganski ženski modi.
Švedska.
Zbornica za verski poduk v drž. šolah.
V Štokholmu so komunisti zbornici predložili predlog, naj se v državnih šolah odpravi verski poduk. Parlamentarna komisija, ki je o tem razpravljala, je enoglasno predlog odklonila. Mnenje komisije je zbornica potrdila z veliko večino. S tem je izrazila pepričanje, da verski poduk ni privatna zadeva, temveč potreben predpogoj splošne izobrazbe in nravne vzgoje šolske mladine.
Amerika.
Orientalska sekcija evh. shodu v Chicagi.
Na izrecno pobudo sv. Očeta Pija XI. se je sestavil pododbor evh. shoda z nalogo, naj se na posebno zborovanje povabijo učenjaki in duhovniki ruske in katoliške cerkve, ki naj obravnavajo problem združenja obeh cerkva. V izvrševalnem odboru imajo tudi Slovenci svoje zastopnike. Glavni odbor je določil za to veliko misel posebno zborovanje, ki bo dne 23. junija. Služba božja se bo vršila v staroslovenskem jeziku in obredu v stolnici v Chicagi. V imenu Jugoslovanov bo govori nadškof Rodič iz Belgrada. Povabljeni so tudi jugoslov. pevski zbori. Velika ideja združenja obeh cerkva bo s tem slavjem spet nekoliko napredovala.
Cenzura kinematografov.
Državna cenzura za kino je v Ameriki meseca maja t. 1. zavrgla in zaplenila nad 2 milijona filmov, katere je smatrala za nedostojne in pohuj-šjive. Če se je celo amerikanski svetni, precej popustljivi cenzuri zdelo za javno moralo nevarno, da se med ljudstvom širijo očitno pohujšljive scene pač lahko sklepamo, kako pohuijšljivo vlogo igra dandanes kinematograf.
Protest kat. ženstva.
V znak protesta proti sovražnim ukrepom države napram kat. Cerkvi so v mestu Monterrey v Mtks.ki kat. dame razglasile izvanreden protest. Dame iz najodličnejših družin so sklenile, da se ne udeleže nobenih javnih prireditev, koncertov, gledaliških predstav itd. Vsled tega koraka je bila celo družba »Terpsihore«, ki skrbi za zabavo v najbolj elegantnih centrih mesta, prisiljena, da odpove celo vrsto zabav, ki so bile namenjene za mesec april. Rečena iniciativa je našla vsestranski odmev.
Kitajsko.
Kat. vseučilišče v Pekingu.
George Barry O’ Tocle, rektor kat. univerze v Pekingu, razpravlja v nekem listu o vzrokih pro-testantovskega napredka in katoliškega nazadovanja v Orientu. Pastorji so dvignili protestantizem z obširnim intelektualnim delovanjem. Gojili so domači jezik dotičnih narodov, ustanavljali so šele, nižje in višje, in tako so dvignili svoj kulturni prestž. Pisatelj poudarja, da so Kitajci civilizirano ljudstvo in da se kat. Cerkvi približujejo le kolikor vidijo v njej kulturnega dela.
Kulturno delo pa vršijo v večji meri protestanti, ker imajo na razpolago amerikanski denar. Proti kat. izdaji sv. p:sma so razširili že dve protestant ski. Katoliški t'sk se zgublja pred nebrojnimi protestantskimi publikacijami. Ta napredek skušajo katoličani doseči in preseči z lastno univerzo v Pekingu ter z znanstveno akademijo v Hsiang Shanu. Vseučilišče v Pekingu vedijo benedikt nei amorikanske provincije.
Španija.
Jubilej komposteljske bazilike.
Nadškof v St. Jago je na podlagi starodavnih apostolskih privilegijev proglasil jubilej bazilike St. Jago v Composteli. Iz vse Španije se organizirajo romarski vlaki na to imenitno bo-žijo pot.
Književnost.
Revija »Čas«,
ki jo izdaja Leonova družba v Ljubljani, je izgubila mnogo naročnikov na Goriš« kem samo zaradi plačilnih težkoč. Odslej pa bo uprava »Časa« poslala vsakemu p. n. naročniku, ki bi se ji po dopisnici (60 cent.) javil, ček, da bo lahko vplačal v li« rah (35 lir letne članarine). Lahko po« strežemo še z letošnjimi številkami (do« slej x/z in v kratkem izideta še B/6 in 7/8. Posebno znamenita je letos Krekova »številka (96 strani). Vljudno vabimo nek« danje in nove naročnike, naj nam poma« gajo revijo vzdrževati.
J. C.:
»Oče, budi volja Tvoja«.
Buduči da je deseto, t. j. zadnje izdanje molitvenika »Oče, budi volja tvoja«, več sasvim ras-prodaino, treba misliti i nastojaiti, da se što prije stampa novo izdanje, jer narod pita za nj, hoče da ima uza se knjiga Dobrilinu, još jedino što nas veže s njime i s našem prošlošču. Nema knjige, keju narod toliko voli i koja je tako raširena, kao što 'je upravo taj krasni molitvenik. Ali buduči, da sc je u zadnjem izdanju učinila jedna velika pogreška, » to bih ovime želio upozoriti, da se u budučem izdanju popravi. U starim izdanjima na-lazilo se je dvoje vrsti molenja krunice: razm š-Ijajuči pojedina otajstva i dodavajuči iza riječi »Lsus« u »Zdravoj Mariji« sadržaj dotičnoga otajstva u par riječi. Taj zadnji način rabi se više u gornjoj i srednjoj Istri, dočim se u doljnjoj Istri rabi samo onaj prvi način. Zato smo se začudili, kad ga u novem izdanju nijesmo našli. Izostaviše ga s razloga, što je priredivač mislio, da se tako nigdje ne moli. U budučem novom izdanju treba tu pogrešku na svaki način popraviti, jer mi, koji tako molimo krunicu s narodom, moramo tra-žiti stara izdanja ili prepiisivati, buduči da u našim stranama ne poznajemo drugoga načina molenja ružar ja, esim tog, da prije svakih deset »Zdravo Mar jo« pročitamo dotično razmišljanje a onda molimo ne dodavajuči niti omečuči ništa.
I. K.:	»
Misijonska invokacija.
Letošnji »Zbornik« piše na str. 54. o brošurici »Molitve za Markovo in Križev teden« in pravi o
tej invokaciji, da »doslej ni bila natisnjena v nobenem molitveniku.« Ta trditev je pač ušla peresu koga, ki je z delom preobložen. Drugače si je ne morem razložiti. Nudi mi pa priliko, da pokažem, kako so razni prestavljavci različno prestavili omenjeno invokacijo.
Latinski tekst se glasi:	Ut omnes errantes ad
unitatem Ecclesiae revocare, et infideles univer-ses ad Evangelij lumen perdueere digneris: Te ro-gamus, audi nos. Potrdila in zaukazala ga je S. R. C. 22. marca 1922.
1.	Goriški Fol. Eccl. je v julijski številki 1922 na str. 52. to invokacijo prinesel poslovenjeno. Lingua Slovenorum versiculus dictus ita sonat et recitari debet: Daj, da se vsi, ki so v zmoti vrnejo v edinost Cerkve in privedi vse nevernike v svetlobo evangelija — prosimo Te, usliši nas. Tako sem vpisal v Cerkveni molitvenik in začel z verniki moliti. Očividni lapsus calami »usliši« sem prementi v »sliši«.
2.	Goriški pastirski list o tristoletnici propagande, datiran 18. maja 1922, je imel takle prevod: »Da bi vse zašle k edinosti Cerkve nazaj poklical in vse nevernike k luči evangelija privedel, pru-s'mo' Te, usliši nas.«
3.	Kat. Lsk. društvo v Gorici je leta 1924. izdalo znani »Molitvenik«, za katerega je dobilo 18. julija 1924 cerkveno dovoljenje za natis. Na str. 218. se misijonska invokacija takole bere: Daj da se vsi, ki so' v zmoti, vrnejo v edinost Cerkve, in privedi vse, ki so v neveri, v svetlob.) evangelija.
4.	Dne 24. februarja 1926 je dobila dovoljenje za natis gori omenjena brošurica, ki ima našo invo-kacijc tako prestavljeno: Pokliči vse, ki so zašli v zmoto, nazaj v edinstvo Cerkve, in privedi vse nevernike k luči Evangelija.
Na priloženem lističu stoji: Molitve smo posneli po Cerkvenem molitveniku. Toda opazil sem par razlik čeprav manjših. V Cerkv. mol. »odpušče-nje« (3 krat), v brošurici vselej »odpuščanje«. Molitvenik: ne daj ga v roke njegovih sovražnikov, brošurica: njegovim sovražnikom. Tisto povojno sklanjanje: Po Gospodu .. . tvojemu Sinu — seveda ni smelo izostati.
Če imaš pri rekah še kake molitvenike gori-škega K. T. D., poglej, kako je v njih prestavljena naša invokacija. Jaz imam pred seboj tri molitvenike, potrjene od treh enostranskih kurij.
5i Kopatina Pasijonski molitvenik je izdala 1. 1923. Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Nosi celovški
imprimatur. Misijonska invokacija:	Pokliči vse,
ki so v zmoti, nazaj k edinosti Cerkve, in privedi vse, ki so v neveri, k luči evangelija.
6.	Meschlerjevi Trije temeljni nauki duhovnega življenja, izdani od Prevaljske 1924, imajo mariborski imprimatur. Naša invokacija: Daj, da se vsi, ki so v zmoti, vrnejo v edinost Cerkve in privedi vse, ki so v neveri, v svetlobo evangelija. — Čuda golemoga: kakor ad 3.
7.	Tretji molitvenik ima ljubljanski imprimatur.
»Ž vljcnja pot« so izdali 1. 1925. frančiškani; torej razumljivo, da se kaže še Škrabčev vpliv. Misijonska invokacija je tukaj taka:	Da vse, ki so v
zmoti, v edinost Cerkve vrni in vse, ki so v neveri, v svetlobo evangelija privedi, te prosimo, sliši nas!
Sveto število sedem je dopolnjeno, polna je tudi mera moje potrpežljivosti. Le eno me tolaži: da med sedmimi vendar dva eno vesta!
Urednikova listnica.
Pismo uredniku.
Ne pišem Vam, da bi mi odgovarjali, ampak zato. ker v svojem zakotju čutim potrebo, da komu vsaj pišem, kar mi pride na um. Tam v središču že pozabite, ko se mi tu v zakotju šele spomnimo. Godi se nam nekako tako, kakor tisti ženi z Otlice, ki je na rožnico v Logu znanko Vi-pavko vabila na shod na Otlico:	Pridite k nam
na angelsko nedeljo, bomo jedli črešnje zgodnjice. • Pisal bi Vam rad o letošnjih svetih stoletnicah, namreč o dvestoletnici kanonizacije sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostka. Brati je bilo, da izide življenjepis ,sv. Alojzija in menda tudi sv. Stanislava. Ampak na oni strani! Za nas bo drago. In vendar bi Irlo prav, da bi življenje teh ljubeznivih mladih svetnikov naša deca od kraja brala. Ko bi nam mogla Gor. Moh. Dr. izdati? Ako ni mo’-goče, ko bi se za naše kraje tiste onostranske bukve tukaj natisnile? Kaj bi rekli pri K. T. D.?
O 700-letnici smrti sv. Frančiška bo kak frančiškanski odbor gotovo objavil razne nasvete. Želim, da bi treh ne prezrl.
1.	Z denarjem bi bilo podpreti naš frančiškanski list »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. Slavnostno številko, ki izide oktobra, je treba posebej naročiti do L maja. Morda bo le še čas.
2.	Storiti bi bilo kaj več za 3. red. Kaj in kako, naj bi razpravljale konference.
3.	Organizirati romanje v Assisi. Dovoljene bodo pač znižane cene na železnici. Priprave bi se morale začeti pravi čas (ki je morda že utekel). V Assisi bodo prišla mnoga romanja z raznih strani. Jaz bi takole romal: gledal bi, da bi dol grede prišel zjutraj v Loreto, do večera potem v Assisi. Nazaj grede bi prerezal Umbrijo skozi Perugio in obiskal goro Verna (stigmata). V Arez-zu je treba zapustiti vlak. Sicer je precej v stran, kakih 40 km ampak žal bi mi bilo, če bi na to m stično goro ne šel. Ce bi bilo na Verno le predaleč, bi hotel vsaj v Cortono, blizu železniške postaje Cortona. Ce bi po ostri lašti podplate zdrsal, bi se spomnil, da so časih posnemovavci spokornice sv. Marjete Kortonske po tej lašti drsali po kolenih. Ustavil bi se na vsak način v Padovi, morda za par ur tudi v Benetkah. Tak bi bil program za tiste, ki imajo manj časa in manj denarja. Kedo in kedaj bo poskrbel za to romanje, je bil že večkrat vprašan, a ni vedel povedat'.
Dostavek. Na Vašo opombo na koncu 56. str. »Zbornikove« povem, da mi med našimi duhovniki ni nobeden nič v žlahti. Pa ni drugim in ne meni nič škode, ker jaz imam komaj za skromen pogreb drugih dedščine si pa tudi ne želim. Ce pa kedo hoče prevzeti moje ime iz tolminskega Pologa, dokler sem jaz še živ, prosto mu. Želim mu le, da bi ga prav klicali, ne pa kakor mene, ko m pravijo Naturca, čeprav sem
N at ur za.
»Drzni napadi na našo duhovščino v Istri«.
Pod tem naslovom je priobčila »Edinost« z dne 16. maja t. 1. članekoki je izšel menda izpod peresa »nekega uglednega istrskega duhovnika« v »Istarski Riječi«.
Naš list je pretesen, da bi cel ta članek priobčili in potem od točke do točke odgovarjali na očitke, ki jih dviga neki nepodpisani »Svečenik« proti ^Zborniku« in drugim našim listom ter sploh proti našemu krščanskemu pokretu, ki ga imenuje le delo nekaterih »razgretih glav«.
Ali naj sploh odgovarjamo na take anonimne napade? In kako, ko se »Zbornik« ne mara prerekati, ampak želi biti le bratska in prijateljska vez med nami vsemi?
— 84
Ce je omenjeni članek res napisal duhovnik, bi zahtevala skoraj ljubezen do sobrata, da mu pojasnimo celo vrsto zelo nejasnih pojmov, ki jih oč tuje s svojim pisanjem. Predvsem bi mu bilo treba pojasniti, da za katoličana je sicer narodnost velika, a ne absolutna dobrina, dočim je taka dobrina naša vera, katere glasniki smo in moramo biti mi duhovniki. Toda kako naj .začnemo razpravljat1 z bratom (?), ki nam je njegova dobra vera zelo dvomljiva? Podpisani moram odkrito priznati, da ne morem razumeti, kako je mogoče, da katoliški duhovnik z božjo vero, upanjem in ljubeznijo napada svoje sobrate in naše krščanske ustanove v političnem dnevniku, ki je nekak kažipot skoraj vse naše inteligence in onih plasti našega ljudstva, ki so napram nam in veri že itak deloma mrzle, deloma strastno nasprotne. Obrnmo stvar kakor hočemo, to ni bona fides. to ne more biti deio za Boga in narod, to more biti le užaljeno samoljubje ali ignorantia culpa-bilis, ali pa pravcata malitia — mržnja do idej, ki jih mora duhovnik po svojem poklicu braniti in širiti.
Če pa ta naš sobrat res živi v dobri veri, naj nam odgovori na sledeča vprašanja:
1. Zakaj ne piše uredništvu, če se mu zdi, da »Zbornik« ne hodi pravo pot? Ali nismo že ponovno poudarjali, da bomo radi sprejemali vse dobrohotne nasvete?
.2. Zakaj ne piše o naših napakah v naše stanovsko glasilo? Ali je »Zbornik« kdaj odklonil kak tak spis?
3. Na podlagi kakih dejstev je ugotovil, da »Zbornik« »redno napada samo in izključno le naše ljudi«? Kdaj in kake »psovke« je rabil?
5.	Kdo so ti »naši ijudje«?
5.	Kdo so tisti starejši duhovniki, ki obsojajo naš »Zbornik«? Pohval smo dobili že več tudi iz Istre, graje še nobene.
6.	Kdo je tisti duhovnik, ki je grozil sobratom, da jih bo zatožil oblastvom? Kakim oblastvom?
7.	Kako dokaže, da je bil pokojni škof Dobrila narodnjak siogaškega kova — versko brezbrižni narodnjak?
8.	Kako je častito ime gospodu »Svečeniku« v »Istanski Piječi«?
9.	Koliko je »zaslužnih« duhovnikov, ki se zbirajo danes ckolo »Istarske Riječi«? Če jih je kaj, jih želimo resno upoštevati, naj torej ne skrivajo svoje luči pod mernik.
10.	Kako si č. sobrat predstavlja svoje delo za edinost s takim pisanjem?
Ko nam odgovori gospod »Svečenik« na ta vprašanja, mu odgovorimo na njegove očitke.
Urednik.
Že sme bili list zaključili, ko nam je došla še ta
Izjava.
U »Istarskoj Riječi« od 13. t. mj. izašao je čla-nak ped naslovom »Sramotni napadaji na naše svečenstvo u Istri« sa potpisom »Svečenik«. U tom čanku se predočuje, kao da je starije hrvatsko svečenstvo u Istri u taboru »Istarske Riječi« i kao da je naše mladje hrvatsko* svečenstvo u Istri pro-tunarodno. Nepoznati nam pisac spomenutog članka napada ujedno našega subrata preč. gosp. Josipa Grašiča i naše staleško glasilo »Zbornik«. Ovime izrazujemo našu solidarnost sa preč. gosp. Jos'pom Grašičem i našim staleškim glasilom »Zbornikom«. Ujedno izjavljujemo da se sa spo-menut m člankom ne slažemo*.
Tomo Banko, župeupravitelj v Sv. Ivanu od Šterne; Ivan Curavič, župeupravitelj u Gologorici; Šime Červar, župnik u Zrenju; Matija Dubrovič župnk u Čepiču; Šime Frulič, župnik u Grdoselu; Josip Goitan, župnik v Kaščergi; Luka Halat, župeupravitelj u Brestu; Dr. Kuzma Jedretič, nadar-bemk i profesor u m.; Ivan Koruza župnik u Klani. Frane Krivičič, župeupravitelj u Belomu (o. Cres); Stjepan Kropek, župnik-prodekan u Starem Pazinu; Josip Lukšič, ekspozit u Rukavcu; Božo Milanovič kapelan u Trstu; Antun Legovič, svečenik u miru - Kaštelir; Vinko Orlandini, kanonik u Poreču; Ivan Pavič, župeupravitelj n Juršičima; Ač;m Josip Pilat, župeupravitelj u Ve-princu; Ciril Poderžaj, župeupravitelj u Pičnu; Fran Pospišil, župnik u Munama; Liberai Slokovič, župnik u Sv. Petru u Šumi; Fran Stavelik, župnik u Karojbi; Josip Vanik. župtrk-dekan u Lindam; Franjo Vranjac. župnik u Završju; Antun Zidarič, župnik-dekan u Kršanu; Ivan Ziganto, kapelan u Zvonečoj ; Franjo Agrež, župeupravitelj Sv. Ivanca.
Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla.
Tiskarna: Katoliška tiskarna v Gorici.
Odgovorni urednik: dr. M. Brumat.
Članarino (25 L) pošiljajte le na naslov :
Msgr. Anton Berlot, stolni kanonik Gorica, Via Dreossi 16
Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov: Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’ Mario 7

4
4
4
4
_____________j
’	------rz
Brata Abaja - Borica
il li c «a sv. Antona 4
Zaloga vipavskih, briških - - - in istrskih vin. - - -
Zdravnik
Dr. France Jakončič
Gorica - Gosposka ulica št. 6
sprejema za notranje bolezni od 9 - II, 3-4
r
KJr-

Dobro znana gostilna
| „PR1 MAKSU"
| Izborno nino!	Terezijo Petrovčič.

^ ^	Modena tvdka	^ ^
in skladišče cerkvenih predmetov
FRANC LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se žq rabljeni predmeti s poziačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
Delo solidno. Cene brez konkurence.
z'	\
Urarnica in zlatarnica
L. BRAUNIZER
Gorica, Travnik 24. - Galanterije.
v._____________________J
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO "»OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO (XXXXXJOO
Andrej Mavrič
Gorica, Gosposka ulica št. 3
Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- — Velika izbira kažuhovin. Lastna krojačnica, možkih in ienskih - -:-------- oblek. -------
LS
XDOOOOOO >00000000000000030000000 300000000000000000000000
SVEČE
K. T. D. v GORICI
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)
Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: I.a po 10'50 L za kg, II.a po 7 L za kg. Naročene Kopačeve izvirne sveče so prišle v prvih dnevih meseca januarja 1926. - Zaradi spremenljivosti carine in valute cena ni določena. Kadilo «Lacrima" in „Granis“ v zalogi.
L’ U n i o n
HiSa
zavarovalnica
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
A. RAVNIK.
Katoliška knjigarna in devocionalnica -
v Gorici - Gosposka ulica št. 2.
TEOD. HRIBAR
Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. -
M
X*
II!
Na razpolago
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Piacute 18
Ali vršite zanjo propagando?

Ivan Tem il - Gorica
Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.)
Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Ver ii št. 40.
Nikjer se ne kaže človeška sebičnost tako kakor v gospodarstvu. Da pa ravno v gospodarstvo zanese krščansko ljubezen, to je naloga našega zadružništva. — — — — — — —
-rm
2
1 Ivan Kacin - Gorica 1
(o	(§
9 Piazza Tommaseo 29 (Piacuta) g
® Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. - (ji § Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru- S mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja n Y>	se tudi na obroke!	ji
Na razpolago

Zobozdravnik
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema
v Gorici, na Travniku štev. 20. J
NAŠ BRIVEC
ANTON PUCELJ,
KIJE IMEL ŽE PRED VOJNO DELAVNICO V GORICI NA TRAVNIKU, JE
NA NOVO OTVORIL
NA TRAVNIKU TIK ŠKOFIJE
BRIDniCO
TERSE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM.
I I
| =n Svečarna =
| K. T. D. v Gorici \
'I Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica) h