Posamezna Številka 10 vinarjev«
Slev. 286.	V LloDijanl v Četrtek и. decembra »ll	Leto XLiV.
bs Velja po poŠti: s=a ga odo leto upre]. . K 2B-— n, M meseo „ . . „ 2-20 и Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo inosemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
8a oelo leto upre] . . K 24'— u en mesec n . . „ 2'—
V	opravi prijenan meseBno „ 1*80
ea Sobotna Izdaja: bs
ia oelo leto......K T—
ва Nemil]e oeloletno . „ 9-— ip ostalo inosemstvo. „ 12'—
Enostolpna |iettivrsta i'/<i шш široka ln 3 rcm visoka ali n|e
prostor) za enkrat . . . , po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večlili naročilih primeren popnst po dogovoru.
■ Poslano: i
Enostolpna pUitvrstapo SUvia.
Izhaja vsak dan izv:emšt ne« delje ln prazniko, ob 5. nri pop.
Bedna '«tna priloga vozni red
itir Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne <as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne uranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. čt. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Koerherlevi vlada odstopila.
Sestavo oove vlade poverjeno dr. pl. Spilzmllllerio.
Dunaj, 14. decembra. (Kor. ur.) Današnja »Wienerzeitung« objavlja sledeči Najvišji lastnoročni pismi:
Ljubi dr. pl. Koerber!
Meni ponudeno demisijo avstrijske skupne vlade sprejmem in naročam Vam in Mojim ostalim ministrom, naj vodijo posle, dokler se ne bo ustanovil nov kabinet.
Obenem Vam naznanjam, da sem poveril Mojemu tajnemu svetniku dr. Aleksandru pl. Spitzmiillerju sestavo novena kabineta.
Dunaj, 13. decembra 1916.
Karel 1. r.
,	Koerber 1. r
Ljubi dr. pl. Spitzmiiller!
Obveščam Vas, da sem sprejel demisijo Moje avstrijske vlade in ji naročil, naj vodi dalje posle, dokler se ne bo ustanovila nova vlada.
Pooblaščam Vas, da sestavite novi kabinet in ml predložite svoje tozadevne predloge.
Dunaj, 13. decembra 1916.
Karel I. r.
Spitzmiiller 1. r. * * *
Dr. pl. Spitzmiiller je bil dvorni fcvetnik v finančnem ministrstvu; potem generalni ravnatelj Kreditnega zavoda na Dunaju (Creditanstalt fur Han-del und Gewerbe), potem trgovski minister v Sturgkliovem kabinetu in je obenem s svojimi kolegi odstopil. Mnogo zaslug si je pridobil za poštno hranilnico.
v. avstrijsko volno poselilo.
Velike zneske je že podpisalo avstrijsko prebivalstvo za V. vojno posojilo. Vendar je pa gotovo še dokaj takih, ki v tem oziru še niso storili svoje dolžnosti. Tisti, ki iz zavedne umazane špekulacije nočejo posoditi državi svojega denarja, se obsojajo sami in obsodila jih bo tudi javnost. Toda je pa tudi mnogo takih, ki iz gole malomarnosti ali kakih predsodkov še niso pod-
pisali vojnega posojila. Le-ti naj se vzdramijo v zadnjem trenotku. Vse, kar imamo zahvaliti domovini: svoje premoženje, svojo izobrazbo, svojo službo, obrt in delo, ki nas živi. Domovina skrbi za naš dušni in telesni blagor, ona skrbi za našo osebno varnost, ona varuje našo lastnino. Domovina — država je pogoj mirnega, kulturnega življenja. Skrbeti za državo, se pravi skrbeti sam zase. To velja že v mirnem času, koliko bolj pa v vojnih dneh, in še posebno v sedanjih vojnih dneh, ko mora država napenjati vse svoje sile, da odoli navalom neštetih sovražnikov. Za vojno treba denarja — čete morajo imeti hrano, obleko, orožje. Ali bomo pustili naše očete, sinove in brate, ki se z brezprimerno hrabrostjo bore tam zunaj in prenašajo nepopisno trpljenje, zato da moremo mi mirno spati in opravljati svoje delo — ali bomo pustili te naše junake stradati in prezebati, ali jih bomo pustili brez orožja? Razen za vojsko pa mora domovina skrbeti tudi za družine vojakov. Odko-di naj vzame, ako ne iz žepov svojih sinov, svojih državljanov, za katerih blagor se trudi in bori? Vsakdor je navezan na državo oziroma na pomoč svojega bližnjika; cerkva, šol, bolnišnic, cesta itd. ne more nihče sam graditi in vzdrževati; tudi svojega premoženja si ni nihče sam zaslužil, marveč so mu pri tem vedno v večji ali manjši meri, posredno ali neposredno pomagali drugi. Vsi smo odvisni od sploš-nosti, zato smo pa tudi vsi dolžni skrbeti za blagor splošnosti. Ta blagor je v rokah državne oblasti, njej moramo dati na razpolago vse, kar potrebuje, da more vršiti svojo dolžnost. In to še posebno tedaj, kadar je domovina v stiski in sili. Dolžan je torej vsa'/., ki ima denar, podnisati i5eto vo;no posojilo. Kdor te dolžnosH doslej se ni storil, naj več ne odlaša! Fokažimo sovražnikom, da smo rriuravKem za svojo domovini k vsaki žrtvi. S fem bomo bistveno pomogli naši hrabri armad), izsiliti skorajšen časlni mir .Zanj cjre sedaj.
Cesar Karel e l vojnem posojilo.
Z Dunaja poročajo: Njegovo Veličanstvo cesar, ki z živim zanimanjem sledi podpisovanju petega vojnega posojila, je izrazil upanje, da se bodo vsi: visoki in nizki, meščani in kmetje zvezali v to. cla šc v zadnjih dneh podpiso-valnega roka zagotovo tudi petemu vojnemu posojilu tak uspeli, kakoršeil se spodobi naši moči in našemu zaupanju.
Udanostno vojno posojilo.
Dunaj, 13. dec. (K. u.) »Fremden-blatt« piše: Cesarjeva beseda o vojnem posojilu bo napravila povsodi, kamor bo prodrla, največji vtis in bo najgloblje vplivala. S svojim poveljem armadi in mornarici se je postavil cesar na čelo svoji oboroženi moči. Sedaj je stopil cesar tudi na čelo »druge armade«, armade doma ostalih, da jo povede do zmage. Polni zadoščenja smemo reči, da je bil potek podpisovanja že doslej ugoden, kljub temu, da je ravno v tem Času nastopil bolestni dogodek, ki je vso domovino napolnil z globoko žalostjo — smrt cesarja Franca Jožefa. Poziv cesarja Karla k podpisovanju 5. vojnega posojila bo It; nova vzpodbuda za vse sloje prebivalstva, da vsak po svoji moči pripomore, da bo udanostno posojilo prekosilo vse druge. Podpisujte vojno posojilo, cesar vas kliče!
š e k je podal kratek opis delovanja;
poslancev S. K. Z. v deželnem zboru, uspehe njihove taktike, razmere in de-» lovanje v deželnem odboru, finančna stanje naše dežele, davčno politiko de* želnega odbora med vojsko ter obšin neje o nameravani nakladi na vino.
Po teh poročilih se je razvila živahna debata, katere so se udeležili: deželni poslanec Peter Novak, državni in deželni poslanec Pišek, župnika Evald Vračko in Štrakl, župani Galun-der, Ratej in Štrucl ter posestnika Rut dolf, Čater in kaplan Sagaj.
Odbor je vzel poročila svojih poslancev na znanje. Nazadnje je odbol soglasno sklenil, da najodločnejše ugcu varja proti nameravani deželni nakla-t di na vino, oziroma proti državnemu vinskemu davku, ker bi bilo to za slovenskoštajersko vinogradništvo uni-i čevalno. Te svoje, z razlogi dobro pod' prte ugovore bo javil odbor Slovensko Kmečke Zveze tudi dež. odboru in dr< žavnim oblastim.
Najnovejše ilolpsKe zoHleve.
Slovenska Kmečka Zveza je imela v torek, dne o. decembra, v Mariboru odborovo sejo, katera 'je bila prav dobro obiskana.
Sejo je otvoril odbornik dr. II o h -n j e c, ki je v svojem pozdravnem govoru opisal delovanje S. K. Z. in njenih poslancev tekom vojske. V ganljivih besedah se je spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa I., opisal njegovo skoro 701etno vladanje v prid in blagor avstrijskih narodov in povdarjal, da bodemo posebno mi Slovenci .ohranili rajnega velikega vladarja vedno v hvaležnem spominu. Navzoči so govor stoje poslušali in ob koncu zaklicali cesarju Francu Jožefu I. »Slava!« Govornik je nato opisal novega cesarja Ka-rola I. in cesarico Cito kot vladarja, ki sta že takoj prvo dni po svojem nastopu dejanski pokazala svojo Ijudonii-lost in pravičnost napram vsem avstrijskim narodom in sta naš slovenski narod še na prav poseben način počastila. Odborniki so navdušeno zaklicali: »Živijo cesar Karel! Živijo cesarica Cita!«
Podpredsednik S. K. Z., državni in deželni poslanec tir. Korošec, je obširno poročal o političnem in finančnem položaju v Avstriji, o političnih odnošajih mecl Hrvati in Slovenci, o strankarskih zadevah na Slovenskem; podal je svojo mnenje, kaj bi znalo v bodočnosti po vojski biti strankO-tvorno.
Deželni odbornik dr. V c r s t o v -
Tekom svetovne' vojne se je že večkrat zgodilo, cla so se vodilni ministri naših nasprotnikov ravno tuki'at razkoračili k širokoustnim izjavam* kadar je bil vojni položaj zanje poseb« no kritičen. Topot se je tako prevzel italijanski ministrski predsednik Bo« selli, ki je ravno nn dan kritičnega preobrata na. Rumunskem poslal tj«, kaj najognjevitejše pozdrave ter znova veiičal zvezo z Rumunijo. čeprav bj moral Boselli vedeti, da Italija in osta» li zavezniki nimajo ničesar več priča« kovati od Rumunije, je vendar sunjar* sko govoril o razširjenju Italije protf jugovzhodu.
Dočim je bilo doslej Jadrunsko morje Italijanom krutkomalo »Mure nostro«, govore sedaj, da hočejo tu svoj vpliv deliti z državami na vzhodni obali, to se pravi s Srbijo in Črnogoro. Boseli smatra tedaj Jadransko morje kljub slabim izkušnjam, ki so jih doživeli Italijani tekom sedanje vojne na tem morju, kot gotov plen. Jadransko morje ni več glavna točka italijanske politike. Le-ta se. obrača sedaj s svojimi smelimi zahtevami na vzhodno Sredozemsko morje. S tem pa seveda posega v območje angleškega in francoskega vpliva. A to Italijanom ni mar. Italija noče biti več jadranska, planinska velesila, marveč sredomorska vclenioč. To je Boselli čisto jasno povedal in s tem nakopal Italiji poleg starih še nove nasprotnike.
Ko je Italijanom izpoclletelo v Afriki, so obrnili svoje oči na sever in
LISTEK.
Nadzornik Tina.
Izvanredno slavnost je 12. decembra t. 1. praznoval c, kr. okrajni šolski nadzornik IvanThumav Postojni. Ta dan je bito 40 let, odkar je postal šolski nadzornik. Pač gotovo izvanreden dogodek, saj je on najstarejši nadzorhik v celi Avstriji, vendar pa še zdrav in krepak. Učiteljstvo in uradništvo mu je napravilo časten večer, prav jc, da se tudi »Slovenec« spomni te za šolstvo tako markantne osebe.
V Grčaricah na Dolenjskem rojen je oila leta 1869. po izvrstno dovršenem učiteljišču prva njegova služba v Kranju. A že čez pet mesecev so ga poslali v Nemško Loko, odkoder je že čez tri tedne odšel v Mengeš, služboval tam šest let in si ustanovil tam svoje ognjišče. Leta 1876, je bil nastavljen v Vipavi, kjer je kljub svoji mladosti 12. decembra istega leta postal okrajni šolski nadzornik. Iz Vipaveje dne 6. oktobra 1878 prišel v Postojno. Odslej je do leta 1895. učil in vodil postojnsko šolo, ki se je leto za letom širila, dokler ni bil v tem letu oproščen vodstva in pouka zato, da se more popolnoma posvetiti
nadzorstvu. Prideljcn mu je bil namreč tudi logaški okraj.
Odslej se je res popolnoma posvetil nadzorstvu. Vsako leto je obiskal vsako šolo v obeh okrajih, povsod obiskal tucli duhovščino in ji bil vedno naklonjen.
Dne 30. novembra 1898 je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem za zasluge na šolskem polju. Dne 12. decembra 1898 je praznoval 251etnico nadzorništva. Logaško učiteljstvo mu je poklonilo v dar srebrn tintnik, postojnsko pa zlato naprsno iglo z demantom in rubini. Leta 1907. ga 1 je c. kr. deželni šolski svet predlagal na-učnemu ministrstvu za naslov ravnatelj, čemur je naučno ministrstvo takoj ugodilo. V letu 1909. je dobil častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje in letos praznuje 40letnico nadzorništva. Pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. Mihaela Opeka so se zbrali v Ljubljani vsi nadzorniki, da mu časlitajo. Poklonili so mu srebrno pisalno orodje. Učiteljstvo obeh okrajev mu je v znak spoštovanja darovalo dve krasni srebrni vazi in mesto Postojna ga je izvolilo častnim občanom.
Tudi mi, ki visoko cenimo šolstvo, sc pridružujemo vsem govornikom na častnem večeru ter želimo gospodu nadzorniku, naj ga Bog ohrani še dolgo in plača njegovo 40letno zaslužno delovanje.
Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve. — S 40 slikami. — Spisal Alojzij Stroj, spiritual v kn. šk. du-hovskem semcniŠU v Ljubljani. Druga izdaja. Cena nevezani knjigi 1 K 60 v, vezani 2 K 40 v. — V Ljubljani 1916. Založila Katoliška Bukvama. Natisnila Katoliška Tiskarna,
Nimam pri rokah prve izdaje te knjige, a vsekako mislim, da je ostala v drugi izdaji bistveno neizpremenjena. Nemara da jc dodal pisatelj topot liturgično »Berilo« na koncu knjige in pa »Popis siik<. Oboje jc zelo hvale vredno, in če se nahaja oboje že v prvi izdaji — iz glave, kakor rejeno, nc morem vedeti —- jc io le dokaz, da je Stroj že takrat dobro razumel, česa je taki šolski knjigi vsega potreba. Odlične prednosti, ki bi jih jaz povaaril na Strojcvi Li-lurgiki, so lc-!e: Prvič, da je zelo pregledna. Drugič, cla je tako bogato in s tako srečno izbranimi slikami ilustrirana. Tretjič, da sc vsepovsod, kjerkoli je prilika, ozira na naše domače razmere (svete kraje, godove, običaje itd.). In četrtič, da jc pisana sicer nakratko, a tako nalahko in preprosto, kakor tc vrste knjige v drugih ipzikili navadno niso pisane. To zadnje in
predzadnje je sploh karakteristikon Stroje-vega spisovanja učnih knjig. Tudi njegova »Zgodovina« je taka. Lepo jasno, po domače — in kar mogoče, tudi o domačih rečeh, dogodkih itd. In tako je prav. Zato pa človek Strojevo sicer ponižno knjigo — kakor jc pisatelj sam — če tvarina nanese, tucli v najvišjih razredih srednjih šol rad v roke vzame, zlasti tedaj, kadar jc treba učencem kako poglavje nahitro, pa jasno ponoviti. Baš zaradi prijetno preprostosti in jasnosti njegovega sloga in pa zato, že, izvrstno obvlada tvarino o katoliški li-turgiji, bi jaz Stroja prijateljsko prosil: naj napiše lepo, nekoliko obširnejšo knjigo o bogočastnih obredih svete Cerkve za —• Mohorjevo družbo. Meni jc namreč že dolgo na misli, da bi naše ljudstvo tako knjigo z veliko hvaležnostjo sprejelo in da bi tc vrste delo zelo poglobilo in utrdile srčno pobožnost vernih Slovcnccv.
Dr. Mih. Opeka.
Goril ceviiaril v Vriiovcn pri Mozlr u.
Begunska kolonija, ki se jc naselila okrog »Čevljarske zadruge« v Zgor. Sav. dolini, šteje okrog 1100 oseb. Zadruga ' oskrbuie vse te liudi s ootrebnim živežem
se lotili iz trozveze, ki je podpirala - njihove srcdomorske cilje. Sedaj, ko se jim zdi, da jim je uspeh na severu in v Jadranu zagotovljen — ka-li!? —, se pa zopet vračajo k sredomorskim načrtom. Že nekaj kratov je angleško oficiozno časopisje krepko ohladilo vročekrvni italijan. nacionalizem glede njegovih jadranskih zahtev, čeravno Jadran ne spada neposredno v območje angleškega vpliva. Radovedni smemo biti sedaj, kaj le poreko Angleži k najnovejšim zahtevam svojega trmastega zaveznika. Pa tudi Francoze utegnejo te zahteve pošteno razgnje-viti, saj hočejo imeti Italijani bagdad-eko železnico, katero da so zgradili italijanski inženerji in delavci. Italija doprinese itak dovolj veliko žrtev, piše senator Bevione, če prepusti Franciji Sirijo do Aleksandrette in egiptovske meje. Smirno do Aleksandrette in zraven spadajoče železnice, posebno pa črto Afiun—Aleppo, ozadje do puščave in Armenije pa mora dobiti Italija, severna meja bodi Hermos. Francija in Anglija naj bi se odpovedali gotovemu delu svojega vplivnega območja in ga prepustili Italiji. Da se zagotovi nadaljnji procvit libijske kokmije, mora prepustiti Francija predvsem cesto Ghat—Gagamer in po vrhu še francoski Somali. Za varstvo v Sveti deželi naj Francija odstopi Italiji kako drugo ozemlje, n. pr. Cibuti.
Kakor se vidi, italijanske želje ni-00 baš skromne. Morda bodo Italijani znova pri šili tudi z dokazovanjem, s katerim je že svoj čas neki poslanec v »Idea nazionale« razjaril Francoze, fteš da je italijansko prijateljstvo za Francijo življensko vprašanje, kajti če se bo zanesla na Anglijo, bo kmalu postala njegov vazal. Te besede spravljajo edinost v četverosporazumu v čudno luč.
Za pomlad pripravlja ententa novo velikopotezno ofenzivo. Boselli in Be-vioni sta s svojimi izvajanji menda namignila, pod katerimi pogoji bi bila Italija pripravljena sodelovati. Italija igra tedaj v četverosporazumu enako vlogo, kakor jo je igrala v trozvezi: s svojim prijateljstvom mešetari, kup-• čuje. Bomo videli, kako se ji igra posreči.
n Italijanski vojni cilj.
t Curih, 13. decembra. Švicarska »Tele-<iratfhen-Information« poroča iz Rima: Nek "vis#k italijanski vojaški dostojanstvenik se Це nekem razgovoru o vprašanju, zakaj •da ie v Italiji vzdržuje zahteva po razbitju avstrijske monarhije, s čimur se vojska za-"vlalfuje, izrazil tako-le: »Mi smo si na jas-%etn, da je posest Trsta in jadranske obali za 'Avstrijo prav tako življenske važnosti, ckotnza Italijo. Italija je pričela vojsko, da dobi v svoje roke Trst in jadransko obal in bo nadaljevala vojsko, dokler ne doseže 4eg* cilja. Na drugi strani pa niti treno-tek ne dvomimo, da bo Avstrija, če zavzamemo imenovano ozemlje, ne da bi razbili monarhijo, mogoče že po kratkem mi--rovbem odmoru skušala nam zopet iztrgati osvojitve. Mi si moramo tedaj te pridobitve, za katerimi stremimo, za bodočnost popolnoma zavarovati in moramo to doseči le, če smo v stanu zadati Avstriji take udarce, da bo popolnoma uničena.«
Zavarovanje meje proli Hal ji.
»Karntner Tagbl.« priobčuje daljši Članek, v katerem se peča z nezdravimi predvojnimi razmerami na meji proti Italiji. Kakor živ zid so stala tu posestva Italijanov iz kraljestva in njih uslužbenci in podložniki so bili sami
in tvori kolonija tudi v drugih vprašanjih nekako občino zase. Razmerje do domačinov je različno: nekateri so zadovoljni, drugi komaj čakajo, da bi se vrnili domov. —- Zadnje čase je odšlo veliko delavcev »Čevljarske zadruge« k vojakom. Samo v začetku tega meseca jih je odrinilo 35. Ker splošno pomanjkanje usnja onemogočuje, da bi obrat nadaljeval svoje delo v neskr-čeni meri, zahteva vojaška uprava, da ne sme biti sorazmerno preveč oproščenih doma. — Cokle so vsak dan bolj zaželjene.
V začetku so sc ljudje držali precej rezervirano, toda sila kola lomi. Sedaj jc povpraševanje vsak dan večje. Na stotine parov se proda in razpošlje dan za dnem. — Zanimivost so čevlji, sestavljeni in sešiti iz mnogih malih koščkov. Podplati s petami obstoje iz sedem delov, zgornji del navadno iz 32tih malih odrezkov. Ker je delo dobro in solidno, so tudi ti vojni čevlji precej trpežni. — Aprovizacija begunske kolonije povzroča mnogo skrbi in sitnosti. »čevljarska zadruga«, ki vso zadevo vodi, ima s tem mnogo dela in mora zalagati tudi visoke svote. Vendar moramo priznati, da smo bili dosedaj še zadostno preskrbljeni z vsem. Kako bomo pretolkli zimo, še ne vemo, vendar smo precej samozavestni. Samo za moko in krompir se bojimo.
dosluženi alpini. Lesna trgovina v alpskih deželah je bilu v rokah Italijanov. Tako so se Italijani pripravljali na za-vratno vojno v deželi sami. Take razmere se ne smejo nikdar več vrniti. Ni pa dovoli, da se iztrga Italijanom lesna trgovina; marveč tudi posestva Italijanov iz kraljestva treba potom prisilne prodaje (minlstr. odredba z dne 29. junija 1916) pridobiti in onemogočiti. da bi se šc kdaj kak inozemski Italijan naselil na naši zemlji ob meji. Za nakup italijanskih posestev ne bo manjkalo zanesljivih zasebnikov, kot kupca pa naj bi zlasti nastopili dežela in država in preskrbela tako na najlepši in najkoristnejši način za naselitev vojnih invalidov. Iti pa bo treba še dalje ter ustanoviti proti Italiji vojaško g r a n i c o , ki naj obsega vse obmejno in obmorsko ozemlje. Tu naj se uvede gospodarska in vojaška zapora. Inozemskim Italijanom naj se za-brani, da bi se mogli v tem mejnem obrambnem pasu naseliti, izvrševati kako obrt ali pridobiti nepremičnine. »Pa tudi z nezanesljivimi tuzemci — tu mislimo na irredentiste, na neodre-šence vseh narodov — se ne sme drugače postopati kakor s sovražnimi ino-zemci.« Tako »Karntner Tagblatt«.
Kam merijo njegove zadnje besede in s tem tudi vse prejšnje, ni težko uganiti. Slovenski narod pa je vedno kadar je bil habsburški prestol v nevarnosti in tudi v sedanji vojni dokazal, da je skupno s hrvaškim narodom najtrdnejši jez proti vsem državi nevarnim stremljenjem na jugu. Hrvaški in slovenski narod sta najtrdnejši val proti vsem, ki ne čutijo in mislijo avstrijsko. Kdo je imel že v miru hujše boje proti Italijanom in njihovim težnjam kot slovenski narod?! Italijani so imeli italijanskih šol, kolikor so jih hoteli. Slovenci in Hrvati so morali proti takemu delu sami zbirati vinarje, da so preprečili, da laška propaganda na jugu države ni vsega poplavila. Zato pa: dajte Slovencem in Hrvatom dovolj šo:l, dajte Slovencem in Hrvatom dovolj šol, dajte jim izobrazbe in narodnih pravic, ki jim jih jamči enakopravnost, pa bo tu najtrdnejša prava granica vedno zvestega ljudstva, ki s prepričanejem služi Avstriji. Od tega bo Avstrija imela resnično korist, od umetnih granic pa take trdne, nezlomljive, nepodkupljive obrambe imeti ne more!
Narodopisno pog'avie iz bojnega območja na Krosu.
Pod tem naslovom jc priobčila dunajska »Reichspost« pred nekoliko dnevi članek, ki smo ga že omenjali in v katerem jc konstatirala, da je od Bovca pa do morja vse ozemlje grofije Goriške izključno slovensko jeziKovno območje. Pisec navaja na podlagi podatkov ljudskega štetja razne slovenske kraje, ki po skovanih italijanskih imenih pri nepoučenih ljudeh vzbujajo domnevo, da v teh krajih živi italijansko prebivalstvo. Potem piše: »'iudi kraji na Krasu, ki leže neposredno za sedanjo bojno fronto, nimajo niti enega Italijana, lako, da se Italijani sedaj na vsej primorski fronti ocl jJOv'ca uo morja bore na slovenskem jezikovnem območju, da nimajo torej prav nikake pravice, smatrati se kot osvoboditelje »neodrešenega ozemlja«. To vedo iudi oni prav dobro in zaio gledajo, kako ni tem krajem obesili italijanski pase, v kolikor «a že ne nahajajo v avstrijskih krajevnih imenikih. Tako so si izmislili za Novo vas dobeseden prevod Villanova, za Iludilog Boscomalo, liu-bel pa imenujejo s starorimskim Fri-gido. Bilo bi v avstrijskem interesu — zaključuje »Reichspost« — ako bi se temu italijanskemu pačenju napravilo konec, kajti z nadaljno rabo italijanskih spakedrank dovajamo ie novega netiva blaznemu italijanskemu imperializmu I« — Vsakomur in tako tudi »Reichsposti«, moramo biti seveda le hvaležni za vse, kar more prispevati k pravemu izpoznavanju resnice o narodnostnem značaju tc naše zemlje, ker nam je vsaka taka konstatacija resnice obenem dokument, ki potrja, da je ta zemlja naša last, in ki potrja našemu rodu pravico, da živi na tej zemlji svoje lastno slovensko in od nikogar oporekano svobodno narodno življenje. Hvaležni moramo biti tudi vsakomur, ki beleži za nns grenko dejstvo, da se je tudi z naših oficijelnih in neoficijelnih strani mnogokaj pra-kticiralo, kar je falzificiralo pred svetom resnični narodni značaj teb krajev. I>ri tem pa naj bi bila šla »Reichs-, post« še korak dalje in naj bi bila kon-| statirala šc drugo resnico, ki obvezuje vso državo, in sosebno tudi naše nemške mejaše v največjo hva'ežnost. Naš rori ne daja samo bojišča v vojni nroti
Italiji, marveč tečejo tudi potoki slovenska krvi v obrambo tega ozemlja.
To dejstvo obvezuje državo in druge sosednje, po vojni tudi ogrožene pokrajine neslovenske narodnosti v hvaležnost, ki naj jo kažejo s tem, da spoštujejo, cenijo in uvažujejo ta vrli rod ter respektirajo njegov in njegovega ozemlja slovenski značaj, da mu ne odrekajo narodnih pravic, veljavnosti njegovega jezika na vseh področjih in pogojev za narodni obstanek, napredek in razvoj! »Reichspost« naj nam ne zameri naše odkritosrčnosti, ko odkrito in po vsej pravici pravimo, da vso ve-denjo njih, ki jim je ona glasilo, ni kazalo v minolosti in no kaže sosebno v zadnjih časih, cla bi hoteli na tak, edino veljaven način izkazovati hvaležnost, v katero jih obvezujejo dejanja našega naroda. Če bo odslej drugače, če bodo v svoji praktični politiki, z besedo in dejanjem, izvajali posledice iz resnice, ki jo beleži »Reichspost«, in iz naših pripomb — potem šele bomo uverjeni, da so postali drugačni.
Papež № mirovni klic Eeiveroeze.
Razgovor z dunajskim nuncijem.
Papežev nuncij grof Valfre di Bonzo, ki je bil zadnjo soboto zopet sprejet v av-dijenci, se je izjavil v torek v razgovoru z dopisnikom »Reichsposte« o stališču papeža Benedikta XIV. in apostolske stolice o mirovnem klicu osrednjih držav.
Z odkritosrčnim zadovoljstvom zre nadškof Valfre na vse to, kar se je doseglo v razgovorih zadnjega tedna. To bo veliko veselje za papeža, ki je vedno naročal svojim diplomatičnim zastopnikom, naj vzbudijo med vojujočimi se državami akcijo miru, ko bo videl, da so imela njegova prizadevanja uspeh. Osrednje države so se izrekle pripravljene, razgovarjati se s svojimi nasprotniki o mirovnih pogojih pri skupni zeleni mizi.
Najlepš iprizor nudi svetu mladi vladar Avstrije, ki je s svojim mirovnim razglasom pokazal, da je zvest svoji dani besedi, V svojem prvem manifestu ob nastopu vlade je naznanil cesar Karel svojim narodom pošteno voljo po miru. V tem smislu je našel manifest cesarja Karla tudi onstran sovražnih mej mnog simpatičen odmev. Tako je organ savojskih katolikov »Momento« v Turinu poln odkritega priznanja za plemenite besede, s katerimi se je obrnil monarh Avstrije pri svojem nastopu vlade do svojih narodov. Danes je podal cesar Karel odkritosrčen dokaz svojih mirovnih namenov, ko je dal svoji vladi povelje, naj prične mirovna pogajanja.
To ie bila misel, ki je vodila vsa prizadevanja Benedikta XV., doseči, da vendar stojijo vojujoče se države v medsebojen razgovor o njihovih predlogih, ki puščajo nasorotmkom eksistenčne in življenske ■nogoje nedotaknjene.
Od prvega dneva svojega bivanja na Dunaju ie skušal nvncij v razgovorih z ministri in poslaniki de'ovati v smislu papeževih vodilnih idej. Zato navdaja tudi njega m;rovni klic četverozveze s trdno za-vestio, da sc želi resni predrazgovori uspeh. »S tem, da je c. in kr. vlada izročila apostolski stolici svo:o noto« — je izjavil dunajski ^aperev znstormik, »želi zopet sodelovanja papeževega pri delu za mir.« Sveti oče bo sprejel to vest z odkrisosrč-nim veseljem. Papež je zastopnik onega kneza miru, katerega mirovna vest je za-do"e!4 človeštvu r>red dvatisnč leti iz angelskih ust na po'ianah Betlehema. Naj bi njegov blagoslov dosegel, da bi to sporočilo miru, ki je položeno danes, na božični predvečer, r.a m'zo evropskih kabinetov, n^ h:!o predmet s?mo brezplodnih, ampak uspešnih pogajanj. To je božična želia papeževa za vso evropsko ljudsko družino.
Zaiilev? Hrvatov in avooraina diplomo.
Budimpešta, 12. dec. Hrvatska člana kraljevinskega odbora Teodor grof Peja-čevič in dr. Vinko Kriškovič sta konferira-la včeraj z ministrskim predsednikom grofom Tisza, pravosodnim ministrom dr. Ba-loghom, hrvatskim ministrom pl, Hideg-hetyjem in odberovim poročevalcem poslancem Josipom pl. Illes. Pri tej priliki so se nadaljevali pričeti dogovori o diplomi, ki se izroči kralju o priliki kronanja. »Az Est« poroča, da hrvatski poslanci delajo na to, da se v drugem paragrafu, odstavek II., zak. čl. 30. iz 1. 1868., nahajajoče pravice Hrvatske in Slavonije zajamčeno re-speklirajo in da se objavi v inavguralni diplomi razen mažarskega teksta tudi tekst v hrvatskem jeziku, nadalje da se mora za-jamčiti integriteta in ustavnost kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ta želja je povzročila tudi v krogih narodne delovne stranke neki strah, da bi se posebni položaj -postranskih« dežel spremenil tako, kakor da obstoji med kraljevino Ogrsko in njenimi »postranskimi deželami« dualizmu podoben odnošaj, kakor n. pr. med Ogrsko
in Avstrijo. Vladina večina sc ne bvani upoštevati pravice Hrvatske, a zahteva, da povdarijo tudi Hrvati s svoje strani enotnost. V ta namen se vrše dogovori.
Vojaška nesena za V. vojno posojilo.
Vojak, ki je že od začetka vojne na fronti, nam piše:
Ker nam »Slovenec« vedno prinaša pozdrave nepoznanih tovarišev, se oglašamo tudi fantje našega gorskega topniškega polka št. . . , in pošiljamo srčne pozdrave vsem tovarišem na bojiščih, pa tudi rojakom v zaledju.
Naznanjamo vam, da smo neprestano na straži, da krotimo Italijana. Ce se le gane, smo bliskovito pri svojih topovih in začne se grmenje in ropotanje, da se zemlja stresa. Vmes se tehtno in gromko oglaša naš možnar »Pepi«, da Italijane gotovo glava boli. No, in vam v zaledju se najbrže tudi tresejo jetra, kadar slišite zamolklo gromenje topov. Pa le nič se ne bojte, Lah ne pride naprej. Ali podpirati rtas morale, da nam ne oslabi roka, v kateri držimo zmagovito orožje. Dajte nam vsega, kar potrebujemo, iz dobre volje, nc godrnjaje. Misli žena, ki imaš moža v vojski, da daš svojemu možu, kar daš za vojaštvo. In ti, oče, ki imaš dva, tri, štiri sinove v vojski, če ti pride ukaz, da daš žival iz hleva ali to ali ono, — ne kolni in ne pridušaj se, naj se ti smilijo sinovi na bojišču. In s sinovi vsi drugi vojaki, ki odbijajo sovražnika, da ne more v deželo in ti pokončati doma in imetja. Kadar se država obrne do vas za vojno posojilo, tedaj ne skoparite in ji dajte, da nam bo mogla dati, kar potrebujemo. Če pa vaša volja v zaledju ni taka, nas pa pridite nadomestit, če imate kaj trdna jetra. Tukaj na fronti bodete jedli juho in meso, po vrhu pa še sladko vince pili. Mi bomo pa v zaledju z repo in zeljem zadovoljni, vse druge dobre reči bomo pa vam na fronto pošiljali, ker iz lastne skušnje vemo, da vojak na bojišču zasluži dobro menažo. Torej le odločite sc za eno ali za drugo, Dotlej pa zdravi!	F. P,
Slovenska sluzDo Božja v Gradcu.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Gradca.)
Dvoje izvanrednih cerkvenih svečanosti so priredili v Gradcu pri čč. usmiljenih bratih slovenski begunci ter drugi Slovenci dne 3. in 8. decembra t. 1. Dne 3. decembra — prvo adventno nedeljo — so se v globoki žalosti topila srca pobožnih Slovencev, ko smo opravljali popoldansko službo božjo za pokojnega presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I. Po kratkem in jedrnatem govoru so slovenski verniki, ki so napolnjevali obširno cerkev usmiljenih bratov, goreče molili žalostni del sv. rožnega venca za večni mir in pokoj predobrega svojega cesarja. Nato so sledile li-tanije presv. Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo in blagoslov z Najsvetejšim. Molitev za skorajšnji mir so verniki vidno iskreno molili, — Drugo slovesno popoldansko pobožnost pa smo imeli na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device tudi v isti cerkvi. Znani propovednik pre-čast. g. dr. Nastran iz družbe sv. Vincen-cija Pavi. je imel lep, prazniku primeren govor. Z številno asistenco je stopil nato duhovnik pred oltar; verniki so navdušeno popevali lavretanske litanije. Duška svojim udanostnim čustvom pa je dalo zbrano slovensko ljudstvo do svojega novega cesarja, Njega Veličanstva Karola I., z glasnim ter navdušenim petjem zahvalne pesmi in cesarske himne. Goreče smo molili, da nam Vsemogočni mnogo, mnogo let ohrani zdravega in čilega novega vladarja, da ga milost božja vselej in povsod podpira pri Njegovih težavnih vladarskih opravilih, da roka božja čuva na Njim in celo prevzvišeno cesarsko rodbino, ter podeli trdni avstrijski državi kmalu blago-nosen trajni mir. Cerkev je bila natlačeno poina. Obojekrati se je udeležilo pobož-nosti izredno mnogo naših vojakov, ki bivajo v Gradcu. Gotovo jih je gnal, kakor tudi druge Slovence, čut hvaležnosti za obilc milostne dobrote, ki smo jih prejemali iz očetovske roke blagopokojnega Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I., kakor tudi za premilostno odlikovanje c, in kr. 17. pešpolka od Njegovega Veličanstva cesarja Karola I. Bog ohrani, Bog ob-vari mogočni Avstriji novega cesarja Karla I.! to je bil nas vseh srčni vzdih in goreča molitev. — Po slovesnih večerni-cah so pa pokleknile pred Marijin oltar begunke-članice Marijine družbe ter z duhovnikom glasno ponovile svojo obljubo. — Kakor se sliši, hočejo begunci in tukajšnji Slovenci, kot udani podaniki svojega cesarja, darovati skupno sv. obhajilo za vse-stranski blagoslov in božjo pomoč novemu cesarju Karlu I. ter vsej Njegovi prevzvi-šeni rodbini. — Prihodnja popoldanska slovenska služba božja bo starega leta dan, 31, dccembra t. 1., to je nedelja pred novim letom. — Da se morejo te slovesnosti tako veličastno vršiti, gre odkrita hvala preč, g. o, prijorju Bernardinu Frois. ki
dovoli, da se slehernokrat vsa cerkev veličastno razsvetli, ter č. br. sakristanu Viljemu, ki vsakokrat, v kolikor praznik dovoljuje, glavni oltar — Oznanenje Marijino — prav nežno okinča, kakor tudi drugim čč. gg. bratom, ki vselej pri teh slovesnostih sodelujejo v večjo čast božjo in v vnemo slovenskega ljudstva. — Obiskovalci slovenskih pobožnosti, privabite še druge, kateri še o tej prelepi pobožnosti nič ne vedo. Torej še na obilnejše svidenje prihodnjič!
—r.
Sovražni odpor ob jaieiiii zrien. Avstrijske in nemške čeie se Mižalo Buzeuu. ■ Odbili napadi Rusov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. decembra 1916. Uradno:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Ob Jalomiti smo zrušili sovražni odpor. Sovražnika, ki se umika, preganjamo. Avstrijske in nemške čete se bližajo Buzeu. Rumuni so nam zopet prepustili 4000 ujetnikov.
Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožeia.
Ruski napadi zahodno in severnoza-hodno Očne se nadaljujejo. Izjalovili so se tudi včeraj popolnoma. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Kovessa je bilo primeroma mirno, ko so se zrušili z velikimi izgubami navali Rusov.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Izvzemši uspešnih poizvedb ob Bi-Strici-Solotvinski nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. decembra, (K. u.) Uradno:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nič važnega.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda J o ž e * a.
V gozdnih Karpatih več lastnih uspešnih patruljnih bojev. Na erdeljski vzhodni bojni črti so nemške in avstrijske čete tudi včeraj odbile napade Rusov v Gyer-gyo gorah in na obeh straneh deline Tro-tusul, ko so pritiskale za bežečim sovražnikom. Poizvedovalni oddelki so dognali, da je sovražnik imel velike izgube in so privedli ujetnike nazaj.
Vojna skupina maršala p 1.
Mackensena.
Sovražnik, ki ga ojačuje ruska konjenica, se je še enkrat ustavil ob močno narasli Jalomiti, a zdaj se zopet umika proti severovzhodu. Donavska in IX. armada mu na celi bojni črti sledita. Ob cesti v Buzeu smo pridobili znatno na prostoru. Tam in v gorah smo zopet ujeli nad 4000 mož.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Berlin, 13. decembra. (K. u.) Wolfi poroča:	m
Deveta armada se bliža mestu Buzeu.
Naš cesar o plenu v Rumuniji.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča: Na kolodvoru v Budimpešti je rekel cesar Karel županu dr. Štefanu Barczyju med drugim: Upam, da bo vprašanje petroleja kmalu ugodno rešeno. Saj so postali rumunski petrolejski vrelci naši. Upati je zato, da bo konec sedanjih neugodnih razmer, V Rumuniji smo zaplenili velikanske množine žita, za prevoz bo treba več časa. Na vojnem ozemlju radi deževja pota za nič; transport bo moral premagati velikanske ovire. Cesar se je vozil v Budimpešto in nazaj v salonskem vozu rajnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. V tistem vozu, v katerem se je navadno vozil cesar Franc Jožef, se namerava voziti šele potem, ko bo kronan ogrskim kraljem.
Izpraznitev Dobrudže,
Basel, 13, decembra, »Matin« piše: Neposredna posledica novega prehoda sovražnika čez Donavo pri Črnivodi bo za Rusijo, da izprazni celo Dobrudžo, da se izogne obkolitvi.
Težavno umikanje Rumunov,
Lyonski listi poročajo iz Jassyja: Rumunska vlada je nujno pozvala prebivalstvo v zasedenih pokrajinah, naj nc zapušča svojih domov, da ne bo zaviralo umikanja armad.
Kdo je zakrivil poraz Rumunije,
Geni, 12, dec. V tajni seji francoske zbornice so Brianda radi Rumunije besno napadali. Zagovarjal se je.-Res sc jc na moje posredovanje udeležila Rumunija vojske; a za to, kar se je zgodilo, jc odgovorna Rusija, ki ni poslala pomočne armade, kakor je obetaia.
Nemški oklopni avtomobili na Rumunskem.
Wolffov urad poroča: V Valahiji so se nemški oklopni avtomobili posebno odlikovali. Ko je bil osvojen Surduški prelaz, je prodrl eden oklopnih avtomobilov do Vadenov in postrelil patrole. Vzhodno in severno od Vadenov so Rumuni gradili močne postojanke. Oklopni avtomobil je presenetil v vasi bataljon infanterije ter jo v nekaj minutah s tremi strojnimi puškami na razdaljo 100 m uničil, 300 mož je obležalo mrtvih, 150 ranjenih, ostali so zbežali. Avtomobil je vozil potem skozi vas dalje in od strani obstreljeval ruske postojanke, ki so jih ravno gradili. Sovražnik je pobegnil.
Drug avtomobil je izvršil drzno poizvedovalno vožnjo severno Rosorijev de Vede. V severno ležeči vasi Beuca so dognali premikanja rumunskih čet. Na poizvedovanje odposlani oklopni voz je dospel 15 km pred najsprednejšimi kavalerijski-mi stražami v Beuco. Prebivalstvo je privrelo skupaj, okrasilo avtomobil z zelenjem in cvetjem in pogostilo moštvo — mislili so namreč, da imajo pred seboj ruski avtomobil. Sredi navdušenega sprejema so se pripeljale na postajo tri lokomotive, na katere je začel avtomobil takoj ljuto streljati, Prebivalstvo se je v grozi razpršilo. Lokomotive so skušale s Doškodovanimi kotli uiti, toda avtomobil jih je pri Bala-cih prehitel, razstrelil tir in jim tako onemogočil nadaljno vožnjo.
Tretji avtomobil je 18 km pred nemškimi četami dospel na železniško črto Oršova-Filiasu ter pri Strehaiji uničil vse signalne naprave, kakor mu je bilo naročeno; razen tega je uplenil en sovražni avtomobil.
Lahe skrbi usoda rumunskih armad.
Lugano, 12. dec. Pariški dopisnik lista »Corriere della Sera« se zelo boji, da bi ne bilo velikemu delu rumunske vojske po mogočnem sunku zaveznikov preprečeno umikanje in da je v nevarnosti, da ga uničijo. Ogroženi sta tudi mesti Braila in Ga-1зг s svojimi velikimi skladišči, čw nc 'jodo Rusi v dvanajsti uri pomagali.
Pariz v skrbeh za Rumune,
»Corriere della Sera« poroča: Skrbi za usodo Rumunije po padcu Bukarešta postajajo v Parizu vedno večje. Nemcem se je posrečilo, da so prodrli severnovzhod-no Bukarešta in Ploestija ob gorskih izhodih. Odrežejo zato lahko rumunska krdela v gorah, a zabranijo tudi lahko umikanje rumunske glavne sile proti severu, kjer bi se lahko združili z Rusi in zavzeli dobro obrambno postojanko za reko Buzeu in bi se pozneje lahko od tam umaknili, za Seret. Zdaj se pa morajo umikati v smeri Bukarešt-Črnavoda, kjer je Ie malo cest in jim ne grozi le nevarnost, da bodo popolnoma odrezani, marveč da jih s strani ob Donavi nadlegujejo tudi Bolgari. Edini izhod je, da prestopijo v Dobrudžo, a skero nemogoče bi bilo, da bi se pozneje umaknili čez delto Donave. S skrbjo pričakujejo bodečih poročil.
Spor med rumunskimi poslanci.
»Odeski List« poroča, da so vsi rumunski poslanci v Jasiju, a da so razbiti v dve skupini. Rusofilska struja je za nadaljevanje vojske do konca na strani Rusije. Druga struja pa zahteva, naj se takoj sklene mir, če ji sovražnik jamči, da ji bo vrnil zasedeno zemljo. Zadovoljili bi se tudi z odstopom malih delov Dobrudže. Dokler bo vojska, naj ostane sovražnik v zasedeni zemlji in naj se odškoduje z ži-iom in z oljem. Bratianu se je skoraj popolnoma odtegnil; posle vodi v prvi vrsti v Jassiju finančni minister Costinescu. — Kraljica Marija se toplo zavzema za Rusijo.
Rumunska kraljica v Petrogradu.
Mednarodna brzojavna agentura javlja iz Kodanja, da jq prišla rumunska kraljica Marija s svojimi otroci v Petrograd,
Trepov in car.
»Ruskoe Slovo« piše: Stališča novega ministrskega predsednika Trepova se ne more zavidati. Car želji Trepova, da bi odpustil nekaj ministrov, ni ugodil in je ob enem opozoril Trepova, da želi, da ostane pri Sliirmerjevi politiki. Najbolj je Trepov želel, da bi odstranil notranjega ministra Prctopopova, ki je naklonjen miru.
Ruski policijski mojster za — Varšavo?
Krakovski listi posnemajo po ruskih listih, da je odstopil bivši vrhovni varšavski policijski mojster general Meier ter da je na njegovo mesto imenovan general Diedlow. S tem imenovanjem je hotela ruska vlada pač pokazati javnosti, da meni Rusija Varšavo dobiti nazaj.
Novi napadi Srdov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. decembra. (Kor. u.) Uradno:
Po porazih zadnjih dni je bilo ob Črni, Siiumi iu ua morski obali mirno.
Berlin. 13. decembra. (K, u.] Wolff noroča-.
Vzhodno črne so se pričeli novi srb-
sk inapadi.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
Francosko balkansko poročilo.
11. decembra. Slabo vreme je 10. decembra zaviralo napade zveznih čet v odseku severno Bitolja. Nemci in Bolgari so se ljuto branili. Boj je bil posebno živahen severno višine 1505 (ali 1050), kjer je neka po Rusih napadena višina večkrat menjavala lastnika. V smeri proti vasi Vlaklar so Francozi približno 800 metrov napredovali. Dež in megla sta na ostalem pozorišču onemogočila operacije.
Boji v Macedoniji.
Sofija, 13. dec. Angleži ob Strumi vedno ljutejše napadajo in skušajo prodreti proti vzhodu, da bi dosegli križišče železniške proge Dedeagač— Odrin. Njih napadi so zaman. Tudi pri Bitolju niso mogli doseči nobenega uspeha, niti mesto Bitolj ni več varno v rokah sovražnika.
U sporazum med Grško in enienio.
Bern, 13. dec. »Secolo« poroča iz Aten: »Nea Himera« piše: Italijanski poslanik Bosdari in ministrski predsednik Lambros skušata preprečiti spor. Bosdari je Lambrosu pojasnil stališče entente, ki se boji, da nc bi grška armada za hrbtom napadla Sarraila. Grška je pripravljena dati resnično poroštvo, s tem, da zbere svoje čete v krajih, ki nudijo popolne varnosti. Kralj Konštantin je zahteval varnostnih odredb proti nevarnosti, ki grozi od strani revolucionarjev. Če se bodo na tej podlagi zedinili, potem bodo sklenili končnoveljaven dogovor.
Nova nota entente.
Amsterdam, 13. dec. Iz Londona poročajo z dne 11. t. m.: Noto štirispo-razuma Grški so nekoliko izpremenili in jo bodo najbrže šele danes ali jutri izročili grški vladi. Mogoče ji bo sledila še druga nota, v kateri bodo zahteve posamezno razložene. Skoro gotovo spadajo k zahtevam štirisporaz-uma: popolna demobilizacija grške armade, zopetno nadzorstvo entente nad pošto, brzojavom in železnico. Nadalje bodo zahtevali, da se izpuste na prosto zaprti Venizelisti. V uradnih krogih se ni čulo ničesar, kar bi moglo potrditi poročilo, da se je kralj Konštantin zatekel h grožnjam.
Priprave Grške.
London, 13. decembra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Pireja z dne
9.	t. m.: Da štedi s premogom, je vlada omejila železniški promet. Vse žito, ki je bilo nakopičeno v Pireju, so v naglici spravili v Atene. Nad 6000 Venizelistov se je zateklo v Pirej. Pogajanja v Atenah se nadaljujejo.
Revolucionarji v Kaneji.
Ženeva, 12. dec, »Agence Ha vas« poroča: Na nekem shodu v Kaneji so zboro-valci soglasno sprejeli predlog, da se kralj Konštantin odstavi. Prokleli so ga kot izdajalca domovine, ki je prijel za grško orožje proti sinovom in osvoboditeljem dežele, ki so jamčili za njeno neodvisnost. Navzoči vojaki so potrgali krone s svojih oblek in peli narodne pesmi.
Topovski Boli pri soraral
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. decembra. (K. u.) Uradno:
Izvzemši od časa do časa živahnega topovskega boja pri Somme in Mozi in nočnih patruljnih spopadov pri vseh armadah nobenih večjih bojev,
Berlin, 13, decembra. (K. u.) Wolff poroča:
Ob Somme in na vzhodnem bregu Moze jc od časa do časa zopet oživel ogenj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo,
11. decembra ob 3. url popoldne.
Topovski ogenj z odmori južno Somme. Sicer povsod mirna noč.
Letalstvo. Francoski letalci so dne
10.	decembra pri Verdunu sestrelili dve nemški letali. Eno je padlo v plamenu pri Brabant-sur-Meuse, drugo se je razbilo blizu Hermeville. Francoski letalci so se 10. t. m. v Champagni zapletli v več bojev. Seržcnt Souvage je sestrelil svoje sedmo letalo, ki je padlo goreče južno Onthoisa. Drugo sovražno letalo je bilo sestreljeno na severnem robu gozda Aubry. Ponoči so vrgla francoska obstreljevalna letala veliko granat na sovražne zaloge streliva severno Verduna. Doznali so več požarov in močnih eksplozij. Bombe so tudi metali na sovražni tabor Ronage-4ous-les-C0tes. .
11. decembra ob 11. ari ponoči. Podnevi besni topovski boji pri Ville-au-Bois (severnozahodno Reimsa) in v odseku Douaumont. Naš presenetljiv napad na sovražne jarke v gozdu Le Pretre (zahodno Pont-a-Moussona) dobri uspehi. Z ostalega pozorišča se nič; ne poroča.
Belgijsko poročilo.
11. decembra. Severno Dixmuidena in pri Staenstraete obstreljevanje na obeh straneh. Sicer z belgijskega pozorišča nič posebnega.
Angleško poročilo.
11. decembra zvečer. V minuli noči smo uspešno napadali vzhodno Neu-ville-Saint-Vaast, in jugovzhodno Ar-mentičresa. Uničili smo ob tej priliki tri postojanke strojnih pušk in smo ujeli več mož. Sovražni sunek vzhodna La Boutillerie se je izjalovil.
Izgube Angležev.
8. in 9. decembra so izgubili An* gleži 164 častnikov in 3420 mož. Kanadčani so izgubili dozdaj 65.660 mož; mrtvih je, med njimi 15.735 mož. Dozdaj je 377.205 Kanadčanov vojakov.
12.691 visokih angleških plemičev padlo.
Amsterdam. Angleški plemiški koledar poroča, da. je padlo dozdaj 12.694 članov angleškega visokega plemstva.
Pariške pralnice
so vsled pomanjkanja premoga zaprli,
Venski šKsnilel v francoski zDornici.
Brizon vrgel nekemu poslancu kozarec v obraz.
V seji francoske zbornice je povzročil 11. t. m. poslanec Brizon velikansk škandal, Med razpravo predloge o začasnih kreditih je Brizon živahno protestiral proti podaljšanju peklenske vojske, katere edina posledica jc milijone mrtvih in na stotine zapravljenih milijard. (Ugovor in ropot.) Neki poslanec zakliče Brizonu: Natančno veste, da je Francija zasedena in da prelivajo naši vojaki zato svojo kri, da rešijo zasedeno ozemlje. (Živahno pritrjevanje.) Brizon kriči: Proč z vojsko, ki lahko še traja dvajset ali trideset let! (Nov ropot. Medklici: Onečaščate parlament.) Predsednik ukori Brizona. Neki poslanec razžali Brizona, ki mu vrže nato čašo v obraz. V strašnem hrumu predsednik prekine sejo za 15 minut. Ko jo zopet оЦоп, vpraša, če naj sc Brizon izključi гаш; izgredov proti zbornici. Brizon še enkrat govori: Nisem zagrešil izgreda proti jbor-niči. A nekdo me je najhujše razžalijj Ko sem hladno razvijal svoje misli, me je ,vprašal, koliko da dobim za to. Žalilcu ц?ет vrgel kozarec v obraz. Priznam, če bjtimel revolver v žepu ... Ropot jc tak, da njora Bi ■izon prenehati. — Zbornica je nat^jza-časno izključila Brizona.	,.{
Vojsko i Italijo.

nts
< i.'
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. dec. Uradno se poroča;
Neizpremenjeno,	id
Italijanski politiki za uvedbo civilne službene doIŽDosti-
::Kolnische Volkszeitung : javlja: Rimska skupina nacionalistov je sklenila: Ker bije naši domovini ura, da moramo nastopiti z največjo odločnostjo, naj se: 1. uvede civilna službena dolžnost; 2. vlada naj se izroči le nekaterim osebam in naj se v tem zmislu v celi deželi agitira. Tretjo točko je cenzura črtala. »Avanti« pravi, da so zahtevali, naj oblečejo vojaško suknjo vsi listi, ki so se dozdaj izmuzali od vojakov,
Pobitost v Italiji.
»Gazzetta Ticinese« graja sporazum, ki se izčrpava v ministrskih krizah in s parlamentarnimi spori in čenča o končni zmagi, nc da je videti le sence teh končnih zmag. »Stampa« pa objavlja članek, ki ga, kar jc zelo značilno, cenzura ni črtala. V, članku se izvaja: Vsled organizacije lažnji-vega časopisja italijanski narod danes niti ne sluti strašnih dogodkov, ki mu groze, in jim stoji nasproti kakor naiven otrok. Ker ga njegovo časopisje trajno vara, res misli, da je vse sijajno. Misli, da je Nemčija pri koncu svoje moči, da podmorska vojska ničesar ne pomenja in da se vedno bolj bliža končna zmaga. Položaj v deželi ti pa postaja vedno neznosnejši. Cene premoga so kljub vsem dogovorom z Anglijo že poskočile za tono na 360 frankov; tudi glede na preskrbo z žitom se ni še nič videlo. O tem, kako se vodi vojska, je najboljše, da glede na cenzuro molčimo. Medtem pa gre usoda svojo pot. Včeraj Rumunija, danes Grška; a nihče ne zakliče, naj italijanski narod privede iz kraljestva svojih iluzij nazaj v trpko resnico,
O novi Banfieldovi zračni zmagi
poroča »Pester Lloyd« naslednje: Popoldne 3. decembra je ladijski poročnik Banfield v boju z italijanskimi Capronijevimi kopnimi letali sestrelil eno le-teh. Štirje letalci, ki so bili deloma ranieni. so bili
ujeti. Caproniji so velika letala s tremi motorji. Oboroženi so vsak z dvema strojnima puškama in že štiri glave broječa posadka nam daje slutiti, kako nevarni sovražniki so to. Iz tega se vidi, kakšno delo je izvršil Banfield. Pomen njegovega čina pa povzdigujejo še druge okoliščine. Napadel je Capronije s pomorskim letalom. Kopna letala pa na splošno nadkri-ljujejo povodna. Tudi se boj ni vršil nad morjem, marveč nad kraško planoto. Ca-proni je mogel zato za silo pristati, Banfield s svojim pomorskim letalom pa ne. Mnogoštevilne italijanske obrambne baterije na soški ronti so po vsej priliki tudi pripomogle, da so bile bojne razmere za Banfielda težje. _ Njegova nova zračna zmaga zasluži zato posebne pozornosti. To je bU nov mojstrski čin, ki se vredno pridružuje drugim junaštvom tega odličnega, nad vse hrabrega in prevdarnega letalskega častnika.
vabljiva in ravno tako malo vredna. Vab-ljivosti in vrednosti nima cela namera, da bi Belgijo gospodarsko obdržali v rokah, pač pa najtežje pomisleke.
Skrajni čas je, da sc povspemo iz splošnih gesel in pridemo na jasno, kaj pravzaprav hočemo, kaj nemški interesi glede Belgije nujno zahtevajo. Kdor to vprašanje resno premisli, bo prišel do sklepa, da tudi tu ni nepremagljivih interesnih nasprotij med Nemčijo in njenimi sovražniki. In kolikor bolj narašča to spoznanje, tem bolj se bližamo miru.
Za izmenjavo vojnih ujetnikov.
Stockholm, 13. decembra. Ker vedno bolj primanjkuje delavcev, priporoča Men-čikov v listu »Novoe Vremje«, naj se izmenjajo vojni ujetniki z osrednjima velesilama.
Dnevne novice.
7. lov. baon; pešec Martin Lelito, 47. pp.; pešec Pavel Krzner, 17. pp.; pešec Martin Kozmut, 17. pp.; pešec Josip Poznič, 87. pp.; pešca Josip Ratej in Lovrenc Kum-mer, oba pri 87. pp.; pešec Štefan Unuk, 47. pp.; pešec Jurij Zemlak, 10. črnovoj. baon. — Franc Luzn&r iz Javornika na Gorenjskem; Josip Karpe iz Most p. Ljubljani; Anton Brank iz Vodic na Gor.; N. Čeme p. d. Kovač z Dobrave pri Bledu. Vsi so zdravi,
—	Samoumor. Šestnajst let stari posestnikov sin Matija Kožcle iz Velikih Brusnic, okraj Rudolfovo, kateri ni bil duševno popolnoma normalen, se je dne 5. t. m. na podu senika obesil. Našel ga je njegov brat visečega na vrvici. Bil je žc mrtev. Vzrok samoumora je bil najbrže strah pred kaznijo, katera mu je pretila zaradi čina proti nravnosti.
—	Bavbav vojnih dobaviteljev. »Ki-keriki« je v svoji zadnji številki naslikal kot bavbnva za vojne dobavitelje — angela miru.
Kranie v Avstriji ?
Zadnje čase se pojavljajo med avstrijskimi politiki in v časopisju stremljenja, naj bi se izvršilo poleg kronanja na Ogrskem tudi kronanje v Avstriji. To misel zastopa tudi nemško radikalni »Polit, Tag-blatt«, ki poudarja, da je že rajnki cesar Franc Jožef I. nameraval izvršiti kronanje za avstrijskega cetarja in cesarsko hišo in izdati tozadeven ceremonijel. Pri kronanju bi dobili tudi narodi Avstrije priložnost pokazati javno svojo patrijotično in dina-stično zvestobo.
Tudi mi Slovenci želimo, da bi se udejstvila tn misel o kronanju našega mladega monarha za avstrijskega cesarja! Ali naj je Avstrija vedno inferiorna pred Ogrsko! Kakor na Ogrskem, tako bi lahko imeli tudi pri nas s'ovesni akt cesarjevega kronanja in pa parlament.
Liiijeft тж
lj Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje jc prejel c. in kr. nadporoč-nik-avditor pri sodišču 5. armado, gospod Viljem Laurenčak.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani pozivlje vsa svoje čir.ne, da se udeleže podpisa V. vojnega posojila po svojih močeh. Načelstvo je prepričano, da je že večina članov storilo svojo dolžnost; obrača se še do onih, ki do sedaj niso podpisali posojila, s prošnjo, da to nemudoma stare. Ne glede na lastne koristi mora za vsakega k podpisu siliti čut dolžnosti. Če stori vsak vse, kar jc v njegovi moči, je gotovo, da se bomo lahko ubranili številnih sovražnikov in tudi dosegli, da bo mir preje sklenjen. Podpišite torej, trgovci, V. vojno posojilo v kar mogoče visokih zneskih domovini in sebi v korist.
Za glavnega učitelja na tukajšnjem c. kr, učiteljišča je provizorično imenovan suplent Ivan V e s c n j a k.
lj Umrl jc v Trstu v tržaški mestni bolnišnici po kratki in mučni bolezni g. Slavo j Škerlj, ki je pred leti poizkušal v Ljubljani organizirati na-rodno-socialno delavstvo in je nekaj časa bil tudi uslužbenec mestne ljubljanske zastavljalnice. Pozneje se je vrnil v Trst. V zadnjem času se je lotil zopet krojaškega posla, a zaslužka menda ni bilo preveč in pokojniku se ni godilo ravno najboljše. Pokoj njegovi duši, ki jc sedaj našla mir!
lj Oddaja krompirja na drobno. Prihodnje tri dni — četrtek, petek in soboto — bo mestna aprovizacija oddajala krompir iz skladišča pri Miihleisnu samo na drobno, in to vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Krompir se oddaja le na nakaznice. Več kot 10 kg na eno rodbino se nikakor in nikomur ne bo delo. Nadrobna prodaja ima namen kriti najnujnejšo potrebo po krompirju. Posebne razvrstitve ni nobene.
lj Prodaja HžoJa za stranke v II., III. in IV. krušnem okraju se vrši v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Na vrsto pridejo stranke, ki dobivajo kruh 1. v vojni prodajalni, Stari trg, 15, decembra, 2. v vojni prodajalni, Rimska cesta, 16, decembra; 3. v konzumu, Krakovski nasip, 17. decembra; 4, pri Bedenu, Tržaška cesta, 18. decembra; 5. pri Trčcku na Bregu, 20. decembra dopoldne; 6. pri Zalarju, Stari trg, 20. decembra popoldne; 7. v vojni prodajalni, Zvezda, 21. decembra dopoldne; 8. v konzumu v Zvezdi, 21. decembra popoldne; 9. v vojni prodajalni na Bregu, 22. decembra. — Za stranke v V. krušnem okraju se predaja fižol v vojni prodajalni v Prešernovi ulici. Na vrsto pridejo stranke, ki dobivajo kruh 1. pri Jakini, Dunajska cesta, 14, in 15, decembra; 2. pri Pircu, Sv. Petra cesta, 16. in 17. decembra; 3. v vojni prodajalni, Prešernova ulica, 18. in 20. decembra; 4, v vojni prodajalni, Marije Terezije cesta, 21. in 22. decembra. — Za stranke v VI. krušnem okraju se prodaja fižol v vojni prodajalni Marije Terezije cesta. Na vrsto pridejo
stranke, ki dobivajo kruh 1. pri Pauerju, Sv, Petra cesta, 14. in 15. decembra; 2. pri Bončarju, Sv. Petra cesta, 16. in 17. decembra; 3. pri StravSovi v Škofji ulici, 18, in 20. decembra; 4, pri Balažičevi, Kolodvorska u!icc\ 21, in 22, decembra, — Za stranke v VII, krušnem okraju se prodaja fižol v konzumu v Spodnji Šiški. Na vrsto pridejo stranke, ki dobivajo kruh 1. v konzumu, Spodnja Šiška, 14, in 15. decembra; 2, pri Okornu, Spodnja Šiška, 16. in 17, decembra; 3, pri Skubicu, Spodnja Šiška, 18. in 20. decembra; 4, pri Kaučiču, Spodnja Šiška, 21, in 22. decembra — Za stranke v VIII, krušnem okraju se prodaja fižol v cerkvi sv, Jožefa na Elizabetni cesti. Na vrsto pridejo stranke, ki dobivajo kruh 1. v konzumu, Zaloška cesta, 14, decembra; 2. pri Stupici, Martinova cesta, 15. decembra; 3. pri Cizeju, Zalokarjeva ulica, 16. decembra; 4. pri Blažiču, Martinova cesta, 17. decembra; 5. pri Jezer-šku, Zaloška cesta, 18, decembra; 6. v konzumu, Bohoričeva ulica, 20. decembra. — Za stranke v IX. krušnem okraju se prodaja fižol v vojni prodajalni na Starem trgu št. 34. Na vrsto pridejo stranke, ki dobivajo kruh 1. pri Stariču, Sv. Florijana ulica, 14. in 15. decembra; 2. pri Vrtačni-kovi, Karlovska cesta, 16. in 17. decembra. — Za stranke v X. krušnem okraju v konzumu na Glincrh št. 207. Na vrsto pridejo stranke, k1 dobivajo kruh i v konzumu, Glince št. 207, 14. in 15. decembra; 2, v kcnžumu, Glince št, 214, 16. in 17. de-ccmbra; 3. pri Drobt'ni na Glincah, 18. in
20.	decembra; 4. pri Aubelju na Glincah,
21.	in 22. decembra; 5. pri Žvagnu na Glincah, 23. decembra, — Stranke se vnovič opozarjajo, da je prinesli seboj potrdila prodajalen kruha, na katera dobivajo seči a j kruh. Stranke lahko prinesejo s seboj turii vrečice, sicer se iste zaračunajo.
lj i/Mestna preskrbovalnica za inle« ko« jc imela včeraj sejo. Preskrboval-nica je izdala dosedaj 378 nakaznic za okolu 600 1. mleka. Med temi jo bilo 19G starih naročnikov »Mlekarske zvć-ze«, od teh so bili brisani oni. ki nimajo otrok. Od »Mlekarske zveze«, ki je obljubila 1000 1. mleka na dan, pa nakrat mesto dobi samo 300 litrov. Sedaj je v Ljubljani brez mleka 40 dojenčkov, otrok od 1—4 lota 330, bolnikov, ki drugega kot mleko uživati ne morejo 115, nad 70 let. starih ljudi 80, torej okolu OoO oseb, ki so se javile mestni pre-skrbovalnici za mleko. Lahko se pa računa, cla je v Ljubljani najmanj 1000 takih oseb. Izdajanje nakaznic za mleko je občina ustavila ker ni mleka. Odsek se je izjavil, da jc sedaj vse odvisno od vlade ter je sklenil naprositi vlado, naj občini da rekvizicijsko pravico za že obljubljene okraje, posebno pa takoj v občinah Skaručina, Škofja Loka, Vodice, Brezovica, Dobrova, Št. Jurij pri Kranju, Grosuplje. Dež. vlada naj (o telegrafično izposluje. Kar ostane sedaj mleka kavarnam, naj se zapleni. Naprosi sc dež. odbor, da pomaga z mlekom iz mlekarne v Medvodah. Dobi naj se mleko tudi od vojnih transportov krav, ki gredo skozi Ljubljano. V odseku se je čula pritožba, da nekateri v ljubljanski okolici pokupujejo mleko in surovo maslo in prodajajo v Trst. Na vprašanje obč. svetovalca Staudacherja ako je zastopnik »Mlekarske zveze« že predložil načrt oziroma pogodbo izjavij^upan, da se to še ni zgodilo in prosi; da se to izvrši.
Primorske novice.
Nepoštena trgovska pomočnika. Te
dni je policija aretirala dva trgovska pomočnika, ki sta svojemu gospodarju, trgovcu z železnino, pokradla nad 600 K gotovine in mnogo blaga. Hišna preiskava je dognala njuno krivdo ter so oba fanta — eden z Dolenjskega, drugi iz Gorice —> izročili deželnemu sodišču.
Prošnja. Dotičnik, kateri je v mesecu oktobru kupil v mestni zastavnici dva zavoja finega perila, se vljudno prosi, da naznani svoj naslov v upravništvu našega lista.
Spomenik cesarju Franca Jožefa
bodo postavili v Trstu. Nabranih je v ta namen že mnogo darov. Spomenik bo stal na trgu cesarja Franca Jožefa I.
Petindvajsetletnico mašništva ▼ trža« ško-koprski škofiji dožive 22. decembra t. 1. čč. gg.: Matej Škerbec, dekan v Ker-kovcih; Šime Trulič, župnik v Gerdem selu; Franc Pospišil, župnik v Nunah, nove maše pa 3. januarja 1917.
V Trstu je umrl 11. t. m. župnik Hugo Masten, šele 46 let star. Bil je ravno 10 let župnik pri S. Maria Magg, (pri Jezuitih). Za župeupravitelja je bil imenovan istotam g. Janez Janessevich, dosedanji kapelan pri sv. Antonu Nov. v Trstu.
Za otroške vrtnarice. Uprava begunskega tabora v Wagni pri Lipnici na Štajerskem razpisuje službo otroške vrtnarice za slovenske begunske otroke, Stanovanje in oskrba v taboru ter 75 K mesečne plače. Izprašane otroške vrtnarice naj pošljejo svoje prošnje s priloženimi spričevali na c. kr. baračno upravo*
Delovanje podmorskih čolnov.
Berlin, 13. decembra. (Kor. ur.) ,Wolffov urad poroča: V času od 28. novembra do 8. decembra so naši podmorski čolni pred francoskim kanalom in ob atlantskem obrežju potopili med drugim 17.000 ton angleškega premoga, ki je bil namenjen za Francosko in en angleški parnik s 6000 tonami vojnega materijala med potjo iz Nevvvorka v Francijo.
Berlin, 13. decembra. (Kor. ur.) Listi poročajo: Pred kratkem nazaj v domače pristanišče došli nemški podmorski čoln je bil 55 dni na morju, ne da bi pristal v kakem pristanišču ali sicer prejel kako podporo.
Izgube sovražnega brodovja.
Berlin, 13. decembra. Naši sovražniki so od začetka vojske izgubili 192 vojnih ladij, vozil in podmorskih čolnov, skupno 744.000 ton. V tem številu niso vštete posebne ladje, pomožne križarke ter pomožne ladje in vozila trgovske mornarice.
fiiosovi o miru.
Tisza o mirovni ponudbi.
Tisza je izjavil v ogrskem državnem zboru: Če bo dobila naša mirovna ponudba odmev, potem mir ne bo zadel na nepremagljive težave. Po mojem prepričanju so naši mirovni pogoji talti, da jih lahko sovražniki sprejmejo in pripravni, da se obnovi mir.
Mifovno stremljenje v italijanski zbornici.
Baselj, 12. dec. »Baseler Nachrichten« poročajo po »Popolo d'Italia«: Navedeni lisi ojstro napada Giolattijeve pristaše, ker so na hodnikih ostentativno pozdravljali socialistične govornike. Toliko poslancev je pozdravljalo mirovni senj socialistov, da njih imen ni niti mogoče vseh našteti.
Novozelandski ministrski predsednik o mirovni ponudbi.
London, 13. decembra. (Kor. ur.) Novozelandski ministrski predsednik je včeraj v Londonu v nekem govoru izvajal: Čujem, da se je podala danes popoldne v nemškem državnem zboru važna izjava o takojšnjih mirovnih pogajanjih. Mogoče, da zavzemajo takšno stališče Nemci, a ne verujem, da bi bilo to tudi naše stališče, (Pritrjevanje.) Govorili bomo o miru — govorim to s stališča države —, kadar se nam bo zdelo, da je prišel čas za to. To je vse, kar imam o tem povedati, ker bi premirje, s katerim bi se seveda morale ustaviti sovražnosti, našlo zaveznike nasproti Nemčiji v slabšem položaju. Če bi se zdaj dovolilo premirje, bi pomenilo, da bi morali opustiti upanje, da kdaj prisilimo Nemčijo, da se uda in i>i pomenilo izdajalstvo civilizacije in povratek v barbarstvo. Prevzemamo popolno odgovornost za to, da rešimo bodoče rodove pred povratkom grozot, ki jih Nemčija še zdaj z blasfemijo na svojih laž-njivih ustnicah tajno namerava. Ta korak je predvsem znamenje, da se Nemčija zaveda svoje slabosti. Zavezniki morajo vsako misel posredovanja, pa naj pride v kakršnikoli obliki in s katerekoli strani, toliko časa absolutno odklanjati, kolikor časa bosta tvorila temelj predlogu triumf in moč in ne pravica. Ravnotako odločno se moramo braniti razpravljati o premirju, dokler dežel, ki jih je sovražnik poplavi, ne bodo vrnili in odškodovali.
Ali moramo Belgijo vojaško, politično in gospodarsko obdržati v rokah?
Pod iem naslovom priobčuje Georg Gothein, član državnega zbora, v »Berli-rcr Tagcblattu« članek, v katerem sc izraža proti gornji zahtevi ter končuje:
Končno vendar tudi ne smemo prisoditi gospodarsko tako visoko razviti državi s skoraj 8 milijoni prebivalcev vlogo 260.000 duš oroječega Luksemburga, da bi avtomatično posnela vso carino in neposredne davke, ki jih sklene Nemčija. Belgijcem bi morali torej dati volilno pravico ra državni zbor in sedež v zveznem svetu. Misel, videti v državnem zboru 45 do 50 belgijskih poslancev, je pač obupno malo
-f Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila opozarja vse svoje poverjenike, nadalje prečastite župne urade, slavna občinska pred-stojništva in šolska vodstva, da poteče rok za subskripcijo V. vojnega posojila že v soboto dno 16. decembra 1910. Četudi je verjetno, cla bode ta rok za nekaj dni podaljšan ,vendar to danes še ni gotovo, vsled česar je vsekakor potrebno, da se do 16. t. m. upošljejo društvu priglasnice pristopivših članov, da se zanje lahko pravočasno sub-skribira V. vojno posojilo. Sprejemanje novih članov v društvo traja ie dotlej kot podpisovanje vojnega posojila. Če se še niso osnovali v posameznih občinah lokalni odseki, sestoječi iz zaprošenih poverjenikov, noj se to nemudoma stori, da se vsaj v zadnjem trenutku potom osebne agitacije doseže patdiotičen namen društva. Zajedno s subskripcijo deleža mora bili uplačan tudi prvi obrok. Če bode vsak poverjenik storil svojo dolžnost, potem jc lep uspeh zagotovljen. Odbor.
-f Občinska hranilnica v Krškem je podpisala za V. vojno posojilo 100 tisoč kron pri podružnici c. kr. Splošne prometne banke v Ljubljani.
Za državno učiteljstvo. Učiteljstvo na srednjih in nižjih državnih učnih zavodih dobi tudi letos err.ko izboljšanje plač, kakor lani. Definitlvni učitelji (ravnatelji, profesorji) na državnih srednjih šolah in enakovrednih zavodih dobe od 9. činovne-ga razreda navzgor k drugi, četrti in peti petletni dokladi do 100 K, ravnatelji vrhu-tega še funkciisko doklrdo v znesku 200 K; vadniški in njim enaki učitelji dobe k navedenim petletnim doklada-m po 80 K, Suplentom na srednjih in enakovrednih šolah se zviša za 1. 1915/16 redna letna plača na 2100 K, učiteljskim suplentom na vadnicah na 1800 K in asistentom na 1600 K; razentei'a dobe suplenti in asistenti z dve-, štiri- in šestletno službeno dobo 10.20 oziroma 30 edstetne doklade k gori navedeni plači. Lani dovoljena izboljšanja vpo-kojencem — bodisi v začasnem ali trajnem pokoju — ter vdovam in sire ta m ostanejo začasno v veljavi, dokler se ne uvede službena pragmatika za učiteljstvo.
Na 1а5ксш bojišču je padel »Zar-jan« pravnik Avgust Habermuth. Časten mu spomin!
—	Nemci na dunajskem vseučilišča v manjšini, »Reichsnost« prinaša o razmerju slušateljev na dunajskem vseučilišču v zimskem tečaju 1915—16 sledeče številke: 632 juristom iz Galicije in Bukovir.e stoji nasproti samo 831 juristov iz ostalih avstrijskih dežel; pri filozofih je razmerje 412 : 670, pri medicincih celo 596 : 416. Ker je od slušateljev iz ostalih avstrijskih dežel najmanj ena tretjina nenemškega rodu. nastane važno dejstvo, da so v vojnem času Nemci na dunajskem vseučilišču v manjšini.
— Pogreb župnika Ivana Kodre v Št. Vidu pri Vipavi se je v nedeljo, dne 3. decembra, kljub pozni uri in slabemu vremenu lepo izvrši!. Pogreba se je udeležilo 11 duhovnikov, med njimi gg. p. gvardijan in župnik iz Sv. Križa, kjer je rajni župnik nazadnje služboval. V slovo je govoril g. svetnik Koller iz Podrage.
—	Vojne doklade za državne uslužbence so že dovoljene od 1. decembra dalje. Doklade niso enotne, marveč so posebej določene za samske, oženjene, za tiste, ki imajo otroke, in za tiste, ki jih nimajo; najvišje doklade dobe družine, ki imajo več nego dva otroka. Delavci, sluge, peduradniki in nižji uradniki dobe bislve-no višje doklade nego visoki uradniki,
—- PoSnr je uničil te dni hišo in gospodarska poslopja posestnika in župana v Doblieah pri Črnomlju Matije Gešla. Zgorela je tudi vsa krma in pridelki. Škoda znaša 8000 K, zavarovalnina 2100 K. Ogenj je najbrž povzročila neprevidno proč vržena tleča cigareta.
—	Iz italijanskega ujetništva so se vrnili dne 30. novembra sledeči invalidi; pe-
j šcc Franc Smole, 87. pp.; pešec Anton
j Oberrainer, 7. pp.; patr. vodja Ivan Pc-
I seri, 20. lov. baon; lovec Franc Schreck,
Kaj vse Bralnim očita sporazumu.
»Berliner Tageblatt« posnema po »OdcSkih Vedomostih«: Bratianu je izjavil;
Nismo računali, da bo vojska dolgo trajala, nismo računali na vojsko pozimi, v tem so nas tudi naši zavezniki utrjevali. Rusija nam je odločno zagotovila, da Nomčija in Avstrija niti več sposobni nista za ofenzivo. Reklo se nam je, da zanesemo lahko vojsko takoj v skoraj popolnoma nebranjeno deželo. Angleška in francoska vlada sta nam nujno svetovali, naj nastopimo koncem avgusta z vojsko. Zagotovili so nam'izrecno, da vežejo odločno nadaljevani boji ob Somme vse razpoložljive nemške sile. Nemčija zato ne bo mogla posebno pomagati Avstrijcem. Ta zagotovila in te obljube so nas varale. Mislili smo, da bomo trčili na utrujene sovražnike, zadeli smo pa na strašnega in močnega sovražnika. Ves svet je strašna sila osrednjih velesil presenetila in se jo temu čudil. Nihče ni mislil, da sta ti državi še sposobni na take udarce. Rumunija je zdaj žrtev iluzij, katerim so se udali v deželah naših zaveznikov. Bratianu jc zaključil: Glede na sedanji položaj se ne udam nobenemu napačnemu optimizmu. Lahkomišljeno bi bilo, če bi se zaključile možnosti, da se lahko položaj Rumunije še poslabša. Ko so lani jeseni grmeli topovi Nemcev in Avstrijcev na skupen napad proti Bel-gradu, niso v Parizu, v Londonu, v Petrogradu in v Rimu mislili na to, da bodo naši sedanji sovražniki zasedli čez devet tednov celo Srbijo in Cr-nogoro in večji del Albanije. Tudi takrat so preveč osrednje velesile podcenjevali. Nemškega vojnega stroja sposobnost, da iz zemlje izbije armade, nihče ne doseže. Dozdaj še ni nikamor prišla prepozno; vedno je prišla še dovolj zgodaj, da je zaupljivega sovražnika razbila. Žalostno je, ker velesilo Anglija, Francija, Rusija in Italija niso niti enkrat obvarovale nesreče svojih malih prijateljev in pristašev.
Kal pa „Bremen"?
Predsednik nemške oceanske pa-roplovbe dr. A. Lohmann je izjavil v »Kolnische Zeitung« o trgovskem podmorskem čolnu »Bremen« sledeče:
Številna vprašanja, kaj je z usodo »Bremena« kažejo jasno, kako globoko se zanima nemško ljudstvo za naše podmorske trgovske ladje. Od sovražne strani se je glede »Bremen« veliko poročalo. Eden je vedel, da jo bila »Bremen« torpedirana že v Ameriki, drugi da leži v Dovcru. Vsa ta in enaka poročila so izmišljena in imajo samo namen izsiliti iz nas izjavo, kaj je z usodo te podmorske ladje. Vsak dober Nemec pa bo razumel vzroke, zakaj mi glede naših trgovskih podmorskih ladij molčimo. Poudarjam pa, da priobčuje nemška occanska paroplov-ba samo poročilo o odhodu in dohodu podmorskih trgovskih ladij.
K tej izjavi pristavlja »Koln. Ztg.«: Iz besed dr. Lohmanna se da sklepati, da »Bremen« ni prispela v Ameriko, če ne bi nemška oceanska paroplovba o tem sporočala. Ostanejo samo dve možnosti: Ali se je »Bremen« vrnila iz kateregakoli vzroka nazaj domov, ali pa se jo mora smatrati za izgubljeno. Ker so vladali na Atlantskem morju takrat veliki viharji, je čisto mogoče, da je »Bremen« s svojo hrabro posadko utonila. Nekateri so tudi mnenja, da »Bremen« sploh ni eksistirala, ampak so poročila o ladji »Bremen« krila vožnjo »Deutschland«.
Podpisovanje V. vojnega posoliio.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani kot oliciclnem subskripcijskem mestu in članu kon-eorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij, je do 11. t. m. podpisalo 121 strank skupaj 4,578.800 kron V. vojnega, posojila, in sicer 2.5/0.000 K dr-žavnozakladnih listov in 2,008.800 K amortizacij-»kega državnega posojila. Med drugimi so sub-ekribirali:: Kranjski deželni odbor 1.000.000 K; dr. Anton Bon. Jeglič, knezoškof ljubljanski, 302.000 kron; c, kr. kmetijska družba kranjska 25.400 K; neimenovan župni urad na Kranjskem 300.000 K; neimenovan duhovnik 2000 K; občine; D. M. v Polju 4000 K; Brezovica 10.000 K; Slavina 2000 K; Dovje 3000 K; Radovljica 50.000 K; Kotredcž 1000 kron; Ježica 2000 K; Planina 10.000 K; Trebnje 9000 Ki Št. Jurij pri Grosupljem 1000 K; Prcdaa;:! 1000 K; Zagorje 1000 Ki Mengeš 5000 K; Litija 10.000 Ki Dole 3000 K; Domžale 10.000 K; Cerklje 5000 K; Ivan Jane, Col, 18.200 K; Jožeia Skvarč 1000 K; občina Rateče 200 K; Janez Kavalar 12C0 kron; Jože Mertelj 1000 K; Jakob Erlah 1000 K; Marija Bizjak 4000 K; Jože Zupančič 2000 K; Anton Župančič 5000 K; Janez Vidmar 2COO K; Jožefa Trošt 1000 K; 9 občanov iz Horjula po g. J. Pristovu 12,100 K; Jožef Ahlin 1000 Ki hrane in Marijana Babnik 5000 K; občina Šenčur 1000 K; Ivan Okorn 1000 K; hranilnica in posojilnica v Kamniku 5000 Ki Franc Zima 2000 K; Frančiška Dimnik 2000 Ki Franc Novak 1000 K; Anton Mi-kuž 1000 Ki Marija Boh 1000 K; Jože Pcrnc 1000 kroni Alojzij Lauch 1000 K; Ivan Ožbalt 1000 Ki občina Breznica 1000 K; Franc Jenko 1200 K; Karel Karpe 500 K; Matija Ceven 200 K; Marija
Premeri 300 K; Jernej Habjančič 500 K; Jakob Aljaž 100 Ki cerkev av. Justa v Ustju 1000 Ki občina Depaljavas 1000 K. — Subskripcijski rok se zaključi z dnem 16, t. m. Dotlej sprejema nadaljne prijave Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvorec.
Pri Ljubljanski kreditni banki so med drugimi podpisali V. vojno posojilo sledeči subskri-benti: Hranilnica in posojilnica Št. Jernej 44,700 K; mestna hranilnica v Idriji 35.000 K; g. J. Bonač sin, Ljubljana, 10.000 K; g. Fini Pollak, Tržič, 10,000 Ki g. Franjo Žagar, Markovec, 10.000 K; g. Josip Globočnik, Železniki, 8000 K; g. Fr. Dolenc, Stara Loka, 6000 K; g. Josip Virant, Vel. Lašče, 5000 K; ga. Matilda Achazhich, Tržič, 5000 K; g. Ladislav Pečdnka, nedravnateij Ljubljanske kreditne banke, 4300 K; ga. Marija Perko, Bevke pri Vrhniki, 1500 K; g. Alojzij Poljane, c. kr. major,. Ljubljana, 3000 K; g. Ludovik Kneifel, c. kr. polkovnik, Ljubljana, 2500 K; ga. Marija Malavašič, Vrhnika, 2000 K; g. Ivan Pangerc, Selo pri Bledu, 2000 K: g. Anton Globočnik, Železniki, 4000 K; g. Martin Zaje, Vel. Račna, 1000 K; g. Fran Kocjan, Sežana, kolodvor, 2000 K; g. Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik, Ljubljana, 1000 K; g. Fran Zaje, Vel. Račna, 1000 K; g. Vincenc Jan jun., Gorje pri Bledu, 1000 K; g. Rajko Perušek, c. kr.
Erofesor v p., Dunaj, 1000 K; Zadruga krojačev, jubljana, 500 K; g. dr. Jernej Demšar, Ljubljana, 500 K; g. Ivan Klobovs, c. in kr. vojni superior, Ljubljana, lOCO Ki g. Fran Peterle, Krmelj, 600 K; Akad, teh. društvo »Triglav«, Gradec, 100 Ki g. Fran Terček, Bevke pri Vrhniki, 2000 K. — Do vštetega 7. t. m. je pri Ljubljanski kreditni banki kot oficielnem subskripcijskem mestu subskribiralo 105 strank 6,125.900 K V. vojnega posojila. — Dovoljujemo si ponovno opozoriti p. n. subskribente, da konča vpisovalni rok 16. decembra t, 1. — Potrebne tiskovine so pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke vsakomur na razpolago.
Češka industrijalna banka je subskribirala za lastni račun 5,000.000 K V. avstrijskega vojnega posojila. Pri ljubljanski podružnici so med drugimi podpisali: Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana, 200.000 K; M. Sušnik, župnik, Rovte, 3000 Ki Fr, Berlec, c. kr. orožniški stražmojster, Kandija, 250 K; Jožica Jazbec, Duplica, 1000 K; neimenovan, Škofja Loka, 2000 K; F. Fabjan, vinska veletrg., Ljubljana, 3000 K; Fr. Prevc, Škofja Loka, 400 K; L. P., Ljubljana, 40.000 K; J. N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, 10.000 K; A. in E. Skaberne, Ljubljana, 15.000 K; Češka industrijalna banka sprejema kot oficijelno subskripcijsko mesto prijave za V. vojno posojilo do 16. t. m. v Stritarjevi ulici št. 9 in si dovoljujemo opozorili na inserat v današnji številki.
Pri podružnici c. kr. avstrijskega kreditnega zavoda so podpisali V. avstrijsko vojno posojilo: Josip Schneider, veleirgovcc, Ljubljana, 60,000 K; veleposestnik 50.000 K; Franc Gaile, grajščak, Bistra, 20.000 K; g. Elza Gaile, Bistra, 10.000 K; g. Marija Eger, Železniki, 10.000 K; grajščina Ru-pertshof 10.000 K; deželnozborski klub ustavo-vernih veleposestnikov na Kranjskem, Ljubljana, 10.000 K; M. Ranth, Ljubljana, 5000 K, na vsa posojila 20.000 K.
Pri Avstro-ogrslu banki, podružnica v Ljubljani, so med drugimi podpisali: Andrej Žigič, I. pl. Schoeppl, Ludovik Senger, I. F. Trummer, Bonca Fidelis po 1000 K; Maks Ban 8000 K; neimenovana hranilnica 100.000 K; Ivo Gregorič 100 K; Hu-go Kcsal 50C0 K; kurat Blaž Kotfcs 3200 K; veletržec Fran Slupica 30.000 K; gospa Irma Stupica, soproga velelržca, 30.000 K; T. Mencinger, vele-trgovec, 10.000 K.
Pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, sc je subskribiralo na peto vojno posojilo: Janez Oven, Stehanja vas, 1000 K; Kastelic in Žabk r, tu, 3000 K; Janez Zormana dediči, Šiška, 2000 K; Ivan Sicherl, Mokronog, 3000 K; Marija Fcttich-Frankheim, tu, 1000 K; Viljem Spitzer, tu, 20.Cn0 kron; Jos. Borftnar, Sv. Križ pri Litiji, 10C0 K; Mavro Fiirst, tu, 20.000 K; Ivan Ogrin, Lavcrca, 4000 K; Kreditno društvo, Kranj, 5000 K; Mihael Omahen ml., trgovec, Višnjagora, 1000 K; Ivan Skubic, Sp. Šiška, 5000 K; Jure Štcrk, Vinica, 5000 K. pri nas in pri poštni hrrnilnici do sedaj vsega skupaj 50.000 K; Milan KonSina, Gorenja vas, 1000 K; Peter Kozina in Co„ tu, 25.0C0 K; dr. Fran Windischer, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice, tu. 1000 K; Fran Šcrko, Cerknica, 10.C00 kron; I. Jalen, Rateče, 6000 K; Marija Lavtižar, Gozd pri Kranjskigori, 1000 K.
Ш!
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 5. dom. pp. Lenart Gred-ler. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil maior 2. dom. pp. Viljem Koblcr. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 27. dom. pp. Alojzij Schubert, stražmojstri 6. dež. orož. div. pov. Ivan Rutar, Josip Korošcc in Ivan Degrassi, vsi od 7, dež. orož. pov., nadsiražmojster 7, dež. orož. pov, Iv. Klešnik. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Škof Ernest, pcšci Drcšak Andrej, Ulaga Josip, Videne Anton, Reja Franc in Poiišek Leopold, vsi od 27. črnovoj. okr. pov. — Duhov-nišk zaslužni križec 2. vrste na beiordečem traku je dobil vojr.i kurat Pavel Zavadlal. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 45. pp. Gvidon Mlakar, stotnik 47. pp. Julij Buček, poročnik 28. polj. liavb, p. Ivan Ženko in nadporočnik 53. pp. dr. jur. Martin Malnerič. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 27. pp. Peter Grgec, poročnik 36 polj. top. p. rranc Božič, nadporočnik 4. bos. hevc. pp. Giibert Zupančič in stotnik v Pragerskem Franc Kovačevič. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: enol. prosi, narednik 17. pp. pi. Dcmkovv Ivan, narednik Slikar Franc, tit. nadlovec 8. lov. bat. Male Miroslav, tit. narednika Kremenič Alojzij in Strgar Karel, narednik 17. pp, Prcssl Gvidon, tit. ognjičar 9. polj. top. p. Vrtačnik Anton, rač. podčastnik 20. !ov. baona Dobrič Anton, ognjičar 4. trd, top. p Prinčič Henrik, narednik Mourič Ivan in tit. narednik Kalin Franc, oba pri 97, pp. — Železni zaslužni križcc na traku hrabrostne svetinjo so dobili; tit. desetnik Majcen Miroslav in tit. desetnik Šegula Martin, oba pri 87. pp., desetnik 4. trd. lop. p. Kova-čič Alojzij, poddesetnik 87, pp. Stajnko Štefan, predmojsler 8. polj. havb. p. Šoiel Karel, desetnik 17. pp. Ambrožič Miroslav, desetniki Baran Ani., Bezonška Josip, Grobclšck Lovrenc, Voslič Mih., Bele Josip in trenski vojak Ccrkvenik Mihael, vsi pri 3. tren. div., četovodja 8. san. oddelka Matjašič Franc, desetnik 8. san. odd. Vouk Josip, san. vojak san. odd. št. 7/14 Krištof Jakob in četovodja Zupančič Andrej
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 97. pp. Egidij Adamovič. — Najvišje pohva'r.o priznanje je dobil poročnik 47. pp. Ivan Gruden. — Zlat zaslužni križcc na traku hrabrostne svetinje je dobil sanit. praporščak 27. pp. Josip Mnyr. --Srebrno hrabrostno svrtinio 1. vrste jo dobit tit. četovodja 7. pp. Gorencel Dominik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: predmoj-ster Schein Karel in topniiar Semenič Jurij, oba
pri 3. gor. top. p. in pešec 7. pp, Bartoi Alojzij.
Uronaslo hrabrostno svetinjo so dobili: peici Uobrovnik Ivan, Kovan Simon, Kuplen Josip in \Udenigg Mihael, vsi pri 7. pp., pešec 17. pp. Urami Mihael. - Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. pod-častnik 87. pp. Pirnat Franc. — Železni zaslužni Križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: desetnika Meško Franc in Novak Josip in častn. sluga Fečarič Alojzij, vsi pri 7. trd. top. p., pešec 17, pp. Briiar Andrej in pešec 7. pp. Lasnik Al.
Odlikovanja pri 5. domobranskem peipolku. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik Karel Kumar. — Najvišje pohvalno prizna-nje je dobil višji zdravnik dr. Renat vitez pl. Po-renta. — Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: kadeta Slejko Maks in Sabač Avgust in enoletni prost. tit. narednik Schild Julij. — Vdrugič je do-
2 sobi s kuhinjo išče m'rna stranka v Ljubljani za takoj ali januar. Kdor pa preskrbi in se stranka zanj pogodi, dobi K 50 — nagrade. Dopisi na Bohoričevo ulico 3.--- 2938
Uftf	imhftpiflft	že,i st°Pltl v župnisce,
ИШ	ВШ Ш M	pošteno in zanesljivo
B1 yB	ВШ1Ш||1.Ц	dekle srednje starosti,
BiW8	11,И1Ш1Ши (ui je že od mladega v
župnišču). Vajena je vsega gospodiniskega dela, ter ima tudi gospodinjsko šolo. Naslov daje upravništvo „Slovenca" pod št. 2931
Hiša s trgovino mešanega blaga in vrtom ob okrajni cesti in železnici se s 1. jan ugodno da v najem event. proda. Eksistenca za invalide. Vež do 20. t. m. JOS. GORINŠBK, Mest nje, p. Podplat, Štajersko.	2939
dobi, kdor preskrbi takoj uraduiški begun-kl družini iz Gorice ne.meblovano stanovanje v mestu, obstoječe iz kuhinje, dveh sob in pri-tikiine vsvrlio pošiljanja otrok v šolo. Ponudbe na upravo tega lista pod »Usmiljenja 2933«.
Mesto želi
radi rodbinskih razmer gospodična, stara 21 let, vešča slov in nemškega jezika, kakor tudi računstva, vajena vsega, kar se tiče gospodinjstva, soselino kuhinje, najraje v kako kuhinjo restavracije ali hotela. Nastop lahko takoj. Ponudbo do 20. t. m. na upravo „Slovenca" pod št. i9.8.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega eoCutja ob smrti našega nad vse ljubljenega
Joško Prossnca
izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 14. dec. 1916. Globoko žalujoči ostal!.
so sprejmo na stavbisCn v Rušo Ji pri Manbotu Dobra plača. Za stanovanje in hrano sc preskrbi
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da jo njegov mnogoletni redni član, gospod
uradnik veletvrdke Kari Pollak
danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal
Pogreb bode v petek 15. decembra 1910 ob 2. uri popoldne iz deželno bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 13. deccmbra 1916.
z& vefefrgovce m kemsumna drašlva!
Prek a le sii
Šteli®« lašft
Г&^Л
b имзакјј
dobavlja takoj	»u
Gradec, PesMozzfstrasse 1.
ri 9\

f:
Ч ч»Ши m
Graščinski vinogradi na Slapu pri Vipavi oddajo se pod jako ugodnimi pogoji v zakup 2 do il begunskim družinam iz Brd (pri Gorici) za polovico letnega dohodka. — Zakupniki dobe prosto stanovanje, potrebni gnoj in vžitek travnikov.
Daljna pojasnila daje oskrbnik Franc Hubsch na Slapu.
\igi/
вМгОД	Rodbina Fran Ambrožic-evn nnznnnja v svojem in v imenu
S;	ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest,
/l||N'	cla je njihov iskrenoijubljeni brat oziroma svak in stric, gospod
uradnik tvrdke Pollak
danes dno 13 t. m. ob pol 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajočo mirno preminul.
Pogrob ncpoznlmega pokojnika s vrsi v pet<>k dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne iz deželne bolnico na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položi dia-gega rajnika k večnemu počitku.
Priporočamo ga v blag spomin!
V Ljubljani, dne 13. decembra 191G.
Drči vsakega poeobnfgu obvestila. — Mcbtnl pogrebni ravoit v Ljubljeni,
posojilnica

Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
2 /O
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
\
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog )e bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
bil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste štabni narednik Stock Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: narednik Kocur Karel, tit. narednik Milič Anton, kadetaspirant britseh Fcl., četovodje Knuples Franc, Stix Josip, Pandru Rud., Hodi Ivan, Kos Ivan, Turk Franc in Petrovič Josip, desetniki Jeiinek Ivan, Kogler Karel, Brdar Ivan, Vodopivec Ivan. Mejak Mihael in Švigon Stanko, poddesetnika Ujčič Ivan in Mihaluk Ivan, pešci Maglica Tomaž, Freyhammer Edmund, Vosek Vencel, Juško Valentin in Kadliček Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: kadetna aspiranta Sancin Karel in Pavlinič Pij, desetnik Lukšetič Ivan, poddesetniki Lang Karel, Bole Josip, Rafimann Ivan, Herdawesky Karel, Brendin-ger Ferdinand, Schuster Ivan, Devalentinis Anton, Schwaiger Anton, Maver Jernej in Colja Pavel, tit. poddesetnika Soff Anton in Fellinger Anton, pešci Valle Mihael, Gottschamel Rudolf, Sirk Kristjan, Modrušan Josip, Hemala Alojzij, Dellapietra Orest, Aks Arnold, Šolar Jurij, Rauter Marko, Lavrenčič Franc, Korijszko Anton, Kofler Ernest, Cahariia Edmund, Mikeš Bogomir, Rotter Franc, Smrdelj Ivan, Wagner Andrej, Tankovič Anton, Klarič Anton, Fischer Rudolf, Ragoner Josip, Pi-kola Ivan, Pfeiler Kar/»1, PriBnitz Franc in Fer-iančič Franc.
Uradni Izkazi izgub.
Kadet Puhar Anton, 27. dom. pp., 8. s., Kranj, 1894. mrtev (12,—13./8. 1916); kadet Sturm Artur, 97. pp., Trst, 1894, ujet; inf. Abram Matej, 5. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk. Št. Peter na Krasu, 1895, ujet; inf. Andolšak Franc, 27. črnovoj. pp , Breze, 1875, mrtev (4,—12.,8. 1916); inf. Avguštin Gašper, 27. dom. pp., 8. s., Toplice, 1889, ujet; inf. Bajec Mih., 5. dom. pp., 16. s., Col, 1890, mrtev (24-/7. 1916); inf. Bajt Ivan, 97. pp., 7. s., Cerkno, 1884, ujet; dragonec Bevc Ivan, 5. drag. p., 2. šva-dron, Št. Peter pri Novem mestu, ujet; Božič Ant., 5. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, Štorje, 1.881, ujet; inf. Brinovar Franc, 27. dom. pp., 8. s., Zabukovje, 1883, mrtev (12.—13./8. 1916); inf. Brnetič Anton, 97. pp., 3. nad. s., Jablanica, 1881, ujet; inf. Bru-mat Josip, 97. pp., 15. s., Gorica, 1891, ujet; inf. Caharja Josip, 5. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, Na-brežina, 1895, ujet; orožnik Cenčič Andrej, Robe-dišče, 1875, ujet; orožnik Cenčič Josip, Robedišče, 1879, ujet; inf. Cerar Josip, 27. črnovoj. pp., 1. s., Moravče, 1875, mrtev (4,—12./8. 1916); desetnik Černe Alojzij, 97. pp., 4. nad. s., Vrtojba, 1893, ujet; inf. Čok Franc, 97. pp., 3. nad. s., Lokev, 1894, ujet; inf. Cmok Josip, 87. pp„ 11. s., Ponikva, 1897, mrtev {1-/8. 1916); inf. Devetak Fr., 97. pp., 1. nad. s., Sovodnje, 1890, ujet; inf. Devetak Ivan, 97. pp., 4. nad. s., Opatjeselo, 1891, ujet; inf. Dolenc Ivan, 27. črnovoj. pp., 10. s., Polhov-gradec, 1876, mrtev (4.—12./8. 1916); inf. Dovžak Ivan, 97. pp., 1. nad. s., Šempas, 1889, ujet; orožnik Erzetič Ivan, Kožbana, 1874, ujet; enol. prost, poddes. Fakin Franc, 27. dom. pp., 10. s., Pulj, 1897, mrtev (13,—14.,8. 1916); inf. Flajnik Jakob, 27. dom. pp.. 12, s., Vinica, 1877, mrtev (13./8. 1916); četovodja Fonda Josip, 5. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, Lokev, 1892, ujet; inf. Furlan Alojzij, 97. pp., 1. nad. s., Vipava, 1893, ujet; inf. Furlan Ivan, 97. pp., 3. nad. s., Kojsko, 1892, ujet; inf. Furlan Josip, 97. pp., 2. nad. s., Prvačina, 1889, ujpt; inf. Galič Jakob, 47. pp., 14. s., Slivnica, 1895, mrttev (20,—31.,7. 1916); poddes. Hanžekovič Fr., 87. pp., 14. s„ Ljutomer, 1892, mrtev (1.—15./8. 191inf. Homovc Matej, 17. pp., 2. s., Ljubljana, 1892, ujet; inf. Horvat Franc, 87. pp., 11. s., Po-lenšak, 1897, mrtev (3./8. 1916); inf. Hrašan Mart., 87. pp., 14. s., Celje, 1893, mrtev (1,—15./8. 1916); inf. Ipavec Josip, 27. dom. pp., polk. štab, Kal, 1897, mrtev (12—13.,8. 1916); inf. Jcrkič Ivan, 97. pp., 4. nad. s., Sv. Križ, 1870, ujet, inf. Jerkič Roman, 97. pp., 4. nad. s., Sv. Križ, 1896, ujet; inf. Kifner Karel, 27. dom. pp., 9. s„ Metlika, 1896, ujet; poddesetnik Knez Albin, 27. dom. pp., 12. s., Kandrše, 1894, mrtev (13.,'8. 1916); inf. Kodurman Ivan, 26. dom. pp., 7. s., Št. Lovrcnc, 1876, mrtev
(27./7. 1916); inf. Kodrič Ivan, 26. dom. pp., 2. s., Ptuj, 1890, mrtev (3./8. 1916); inf. Kogej Janez, 97. pp., 4. nad. s., Cerkno, 1379, ujet; inf. Kragelj Jos., pp., 4. nad. s., Sv. Lucija, 1890, ujet, inf. Krajnik Jos. Benedikt, 97. pp„ 1. nad. s., Trst, 1892, ujei; inf. Krajšek Franc, 87. pp., 16. s.. Žalec, 1883, mrtev (1,—10./7. 1916); inf. Kunstek Vinko, 87. pp„ U. s„ Dolenja, 1877, mrtev (6-/8. 1916); inf. Kuzma Mihael, 87. pp., 11. s., Ptuj, 1897, mrtev (4./8. 1916); voznik Lah Franc, 97. pp., 1. s., Dornberg, 18S8, ujet; narednik Levprišček Franc, 27. dom. pp., 8. s., Serpenica, 1888, mrtev (13./8. 1916); inf. Luga-rič Karel, 87. pp„ 5. s., Brežice, 1897, mrtev (6./8. 1916); inf. Majerič Franc, 87. pp., 11. s., Ptuj, 1897, mrtev (6./8. 1916); inf. Malalan Ivan, 97. pp., 2. nad. s., Opčina, 1894, ujet; inf. Mazini Edvard, 17. pp., 2. s., Ljubljana, 1892, ujet; desetnik Markič Karel, 97, pp., 15. s„ Vrtojba, 1890, ujet; inf. Maž-gon Alojzij, 97. pp„ 2. nad. s., Idrija, 1887, ujet; inf. Mažgon Ivan, 97. pp., 5. s., Cerkno, 1883, ujet; inL Medved Ivan, 87. pp., 14. s., Št. Lovrenc, 1895, mrtev (1,—15./8. 1916); inf. Mesesnel Alojzij, 27. dom. pp., 5. s., Erzelj, 1892, mrtev (12,—15./8. 1916); poddes. Perenič Bernard. 97. pp., 1. nad. s., Postojna, 1884, ujet; inf. Pižmoht Josip, 27. črnov. pp., 8. s„ Trebnje, 1880, mrtev (4—12./8. 1916); četovodja Potočnik Ivan, 27. črnovoj. pp., Ovšiše, 1873, ujet; inf. Potočnik Urban, 27. dom. pp., 5. s., Kranj, 1895, mrtev (12.—15.,'8. 1916); inf. Rotovnik Filip, 87. pp., 1. s., Št. Vid, 1894, mrtev (7./8. 1916); inf. Seražin Franc, 97. pp., 3. nad. s., Vrabce, 1893, ujet; inf. Šetina Anton, 97. pp., 1. nad. s., Lož, 1891, ujet; inf. Šibelja Franc, 97. pp., 7. s., Komen, 1894, ujet; inf. Sivec Franc, 97. pp., 3. nad. s., Osredek, 1834, ujet; inf. Skočir Franc, 87. pp., 9. s., Slovenjigradec, 1892, mrtev (7./8. 1916); inf. Sla-mič Anton, 17. pp., 4. nad. s , Črniče, 1893, ujet; inf. Sorčan Martin, 87. pp., 14. s., Sv. Matej, 1897, mrtev (1,—15./8. 1916); inf. Štibelj Anton, 27. dom. pp., 5, s., Kranj, 1872, mriev (12—15./8. 1916); inf. Stropnik Anton, 87. pp., 8. s., Topolšice, 1895, mrtev (9.,8. 1916); inf. Ule Jakob, 97. pp., 3. nad. s., Grahovo, 1884, ujel; inf. Vidovič Franc, 87. pp., 10. s., Ptuj, 1895, mrtev (12./8. 1916); desetnik Vi-drih Josip Emil, 97. pp., 3. nad. s., Vipava, 1882, ujet; narednik Vihar Ivan, 87. pp„ 14. s.. Slovenjigradec, 1790, mrlev (1,—15./8. 1916); inf. Vončina Štefan, 27. dom. pp., 7. s., Lokovec, 1372, mrtev (13./8. 1916); desetnik Žagar Anton, 97. pp., 16. s., Celje, 1887, ujet; inf. Žagar Ivan, 87. pp., U. s., Drenskorebro, 1896, mrtev (4./8. 1916); lovec Za-poušek Franc, 9. lov. baon, Št. Vid, 1881, mrtev (1,—15./8. 1916).
Za Božič in novo leto: Vojaške narodne pesmi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepše in najcenejše darilo! Naroča se tudi pri izdajatelju; Fr. Marolt, Ljubljana.
Bolečine, srbečica in nesnažnosti kože sc dado odpraviti s čistečim, razkuževalnim, antiseptičnim, bolečine hladečim Fellerjevim rastlinskim, esenčnim fluidom z znamko :>Elsa-fluid«, ki je staro preizkušeno sredstvo za vdrgavanje, umivanje in obkladlie. Predvojne cene. 12 stcklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, E!sa-trg 134, Hrvatsko. Nesnažnosti kože so često posledica slabega maniavanja snovi. Kdor trpi na zaprtju in težkočah prebave, naj vzame odvajalne rabarbarske kroglice z znamko Elsakroglice. Šcsl škatlic stane le 4 K 40 vin. franko in so prava dobrota.	(f)
Sanaforij finfentsrann
nzikal. - diotet. zdraviliške I. vrste. — Sef rdravnika: Br. von Aufsohnaltsr, bale. Kat Dr. Fođzalirađsby.
Orehov les v шоаш, Kostanjev les гл°К
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Kupim
malo trgovino
kakoršnekoli stroke v Lfubljani v svrho zagotovitve skromne eksistence kot invalid.
Ponudbe pod »Trgovma v Ljubljani« na
upravništvo »Slovenca«	2918
Božiš 1916.
Slavnemu občinstvu vljudno liutneiijam, da sem posebno ugodno nakupil veliko množino juve.ov, zlatnine, srebrnino in vse to le v prvovrstnih tovarnah.
Vsled tega prosim velecenjene odjemalce, da si pri nakupu božičn h dar'1 ogledajo oso-bitobriijantne predmo!o ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti.
V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar kar najbolje postreči, se najvljudneje priporočam
velespoštovanjem
Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni 8 korenino in brez bolečin ne odpravi
itia-ftalsam.
Ii 1-50, 3 lončki K 4 —, l> lončk. v K. 6-50. Stotine zahvaloic in priinalnic. Кетепу, Kaschau (Aassa) L, poštni predal 12 42 Ogrsko. 2631
urece
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
juvelir
Ljubljana,
Woliova ulica št. 3
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in n« bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike., vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedična in anatomična obuvala
Ljubljana, SeJenburgova ul. 4.
sa in cene
nove in stare §Цјј|К$ј|| vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zainaškov
najvišje cesie in sprefema z navedbo množine ie-
JOSSP KRALJ
LjubSjana, (Franca Josipa cesta 7.
n
Hrani
sprejema prifave na
.чггтиизмш "83ВИКИВ5ЈГ:
•RSEMrarv5. 1жаги
I.	letno 5 4a "o amortizacijsko državno posojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5 i<fo dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.